ČETRTEK, 27. AVGUSTA 2015
1 20 €	9 771124 666007
Reka
• v
naj se
povezuje
ljudi
Dušan Udovič
Soča je eden sijočih biserov naših krajev, plemenita skupna dediščina, za večno vklesana v Gregorčičeve verze in stoletni spomin na fronto, ki je po njej dobila ime. Tako kot mamljivo damo so jo portetirali mnogi, nazadnje mojstrsko kolega Andrea Bellavite. Soča je po svoje mit, vezana na Goriško tako, kot je Trst na morje. A reka je tudi danes vir življenja, raznolike človeške prisotnosti in pozornosti, ki je tudi v sedanjih časih pomembna in živa, čeprav nanjo včasih pozabljamo.
Te dni bo Soča zopet v ospredju zaradi Soške regate, ki slavi tridesetletnico. Regata je v bistvu to, kar so bili drugod pohodi ob odprti meji, z jasnim sporočilom o sožitju in podiranju pregrad, tudi reka naj povezuje narode in ljudi. Ob pomembni obletnici je pričakovati in želeti primerno množično udeležbo in prijazno vreme, ki bi jo omogočilo.
Soča je danes v dobršni meri prepoznavna tudi po kajakaškem športu. Vtipkaš geslo »Prijon« na spletni iskalnik in že se ti odpre neskončen svet kajakov, izdelanih in dodelanih z vrhunsko tehniko, za vse mogoče okoliščine in razmere, za reko, morje, vrhunski šport ali rekreacijo. Skoraj narejeni po meri, tako kot čevlji. Do pred kratkim nisem vedel, da je to eden glavnih izdelovalcev tega artikla, ki prihaja iz Nemčije, korenine pa ima v Solkanu. Leta 1929 rojeni Anton Prijon je svojo mladost preživel na Soči, kjer je tudi naredil načrt za svoj prvi zmagoviti kajak. Kot izvemo na spletu, postane potem leta 1959 svetovni prvak, si v Nemčiji ustvari družino, ki postane »dinastija« proizvodnje kajakov. Najbrž ni slučaj, če je pred leti prav v Solkanu zrastel pomemben kajakaški center, ki prireja tudi svetovna prvenstva.
Na to zgodbo gre spomniti ob današnjem odprtju razstave v goriškem Trgovskem domu, kjer bo ob bližajoči se tridesetletnici Soške regate na ogled edinstvena zbirka kajakov, vse od častitljivega lesenega prednika iz leta 1952. Obletnica pove, kako je Soča na na naši strani meje tudi športno živela in še danes živi morda predvsem v zavesti Slovencev, po zaslugi kajakaškega kluba Šilec. Naj ne pozabijo na to vsi tisti, javni upravitelji in drugi, ki so kakorkoli soodgovorni pri načrtovanju prostora ob Soči in urejanjem življenja ob njej.
migranti - Pritisk na Evropo ne popušča
Napetost na meji med Srbijo in Madžarsko
Nova tragedija v Sredozemlju: 50 mrtvih
naš intervju - Sergij Pahor
Draga že pol stoletja zagovarja svobodo
TRST - V Parku Finžgarjevega doma na Opčinah se jutri popoldne pod geslom »Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani« začenjajo študijski dnevi Draga. Letos že petdeseti. O pomembnem jubileju oziroma prehojeni poti smo se pogovorili s Sergijem Pahorjem, predsednikom Društva slovenskih izobražencev, ki Drago organizira. Povedal je, da je Draga več desetletij ponujala ljudem priložnost, da povedo, kar hočejo -brez cenzure. Po osamosvojitvi Slovenije pa se njeno poslanstvo ni izčrpalo, saj je dialog vselej pomemben in potreben.
Na 5. strani
ATENE / DRESDEN / SKOPJE / BUDIMPEŠTA - Pritisk migrantov na Evropo se nadaljuje. V Grčiji, Makedoniji in Srbiji beležijo prihode na tisoče novih migrantov. Madžarska se je na val migracij odzvala celo z napovedjo napotitve vojske na mejo s Srbijo. V Nemčiji se medtem vrstijo napadi na azilne domove, nemška kanclerka Angela Merkel pa je napovedala, da tega ne bo dopuščali. Več kot 200.000 migrantov je od začetka letošnjega leta doseglo grške otoke v Egejskem morju. Od tega jih je 100.000 v Grčijo prišlo v zadnjih dveh mesecih, je včeraj povedal grški minister, pristojen za obalno stražo, Todoris Dricah.
Iz Sredozemlja pa poročajo o novi migrantski tragediji. V podpalubju ladje z migranti ob obali Libije v Sredozemskem morju so odkrili okoli 50 trupel migrantov.
Na 2. strani
trst - Priseljenci
V Silosu vse hujše
Predsednik Italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS, ki neposredno skrbi za priseljence v tržaški pokrajini, Gianfranco Schia-vone zavrača očitke predstavnikov varnostnega odbora Trieste United Security, ki so v prejšnjih dneh obiskali Silos in zabeležili poslabšanje življenjskih pogojev priseljencev. Člani odbora so na Facebooku objavili fotografije in se potožili, da so migranti prepuščeni samim sebi in nemilosti vremena.
Na 4. strani
ljubljana
Kulturni ambasador Boris Pahor
LJUBLJANA - Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je pisatelju Borisu Pahorju ob njegovem 102. rojstnem dnevu podelila častni naziv kulturni ambasador Slovenije. Častni naziv je prejel za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture.
Na 8. strani
Popravili železniško progo do Ljubljane
Na 3. strani
V	Trstu o dostopnosti invalidskih vozičkov
Na 5. strani
Medobčinska unija, neznank je še veliko
Na 9. strani
V	Sovodnjah se začenja gradnja parka
Na 9. strani
košarka - Reprezentant Danilo Gallinari
»Italija do mladih sploh ni prijazna«
_14
2
Četrtek, 27. avgusta 2015
ITALIJA, SVET
/
begunci - Položaj iz dneva v dan težje obvladljiv
Pritisk migrantov na Evropo Madžarski vojaki na meji
Merkel: Nobene tolerance za tiste, ki niso pripravljeni pomagati ljudem
ATENE / DRESDEN / SKOPJE / BUDIMPEŠTA - Pritisk migrantov na Evropo se nadaljuje. V Grčiji, Makedoniji in Srbiji beležijo prihode na tisoče novih migrantov. Madžarska se je na val migracij odzvala celo z napovedjo napotitve vojske na mejo s Srbijo. V Nemčiji se medtem vrstijo napadi na azilne domove, nemška kanclerka Angela Merkel pa je napovedala, da tega ne bo dopuščali. Več kot 200.000 migrantov je od začetka letošnjega leta doseglo grške otoke v Egejskem morju. Od tega jih je 100.000 v Grčijo prišlo v zadnjih dveh mesecih, je včeraj povedal grški minister, pristojen za obalno stražo, Todoris Dricah.
Trije trajekti že vrsto dni prevažajo migrante z otokov v vzhodnem Egejskem morju do Pireja oz. Kavale ter so doslej transportirali že več kot 15.000 migrantov. Na otokih medtem vladajo kaotične razmere, saj po več sto migrantov spi na prostem in za njih ni ustrezno poskrbljeno, ker lokalne oblasti enostavno nimajo dovolj denarja. Najbolj prizadeti so otoki Le-ros, Kos, Lesbos, Kalimnos in Agato-nisi.
Ti migranti nato dosežejo celino in nadaljujejo pot proti severu v smeri zahodne Evrope preko Makedonije, Srbije in Madžarske. V Makedonijo je pri Gevgeliji na meji z Grčijo v torek prispelo okoli 3000 migrantov. Iz Gevgelije je večina na novo prispelih migrantov v noči na včeraj že nadaljevala svojo pot proti meji s Srbijo.
Medtem so v Preševu na jugu Srbije v zadnjih 24 urah po navedbah srbskih oblasti zabeležili prihod okoli 2000 migrantov. Tudi večina teh mi-grantov je takoj po registraciji lahko nadaljevala pot proti severu. Po navedbah srbskih oblasti je ponoči kakih 50 avtobusov z okoli 1800 migranti prispelo v Kanjižo na severu Srbije v bližini meje z Madžarsko.
Večina se jih je nato peš odpravila proti Madžarski. Na meji s to državo pa prihaja do incidentov. Madžarska policija je blizu mejnega prehoda Roszke proti migrantom uporabila solzivec. Prehod ob vasi Roszke je eden izmed redkih odsekov, kjer še ne stoji obmejna ograja, ki jo Budimpešta namerava dokončati do konca meseca in s tem beguncem zapreti pot na svoja tla in naprej v EU. Policisti so s solzivcem proti migrantom posredovali, potem ko so ti skušali tamkajšnji največji madžarski center za begunce zapustiti, ne da bi jim poprej odvzeli prstne odtise. Samo v torek je madžarsko-srbsko mejo pri Roszkeju prečkalo več kot 2500 ljudi, kar je rekordno število v enem dnevu.
Madžarska se je odločila, da bo okrepila ukrepe za zajezitev migrant-skega vala. Generalni direktor madžarske policije Karoly Papp je napovedal, da bodo na mejo s Srbijo poslali več kot 2100 dodatnih policistov. Ti bodo patruljirali ob meji in nudili podporo okoli 1000 že nameščenim policistom.
Madžarska vlada namerava na mejo s Srbijo napotiti tudi vojake. Parlament naj bi o tem glasoval na izredni seji prihodnji teden. Vlada želi imeti možnost, da se zateče k uporabi vojske za zadeve, povezane z zavarovanjem meje, je dejal Szilard Nemeth, podpredsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost.
Migranti sicer večinoma ne želijo ostati na Madžarskem in se odpravljajo predvsem v Nemčijo, kjer pa zadnje dni beležijo nove napade na
Generalni direktor madžarske policije Karoly Papp je napovedal, da bodo na mejo s Srbijo poslali več kot 2100 dodatnih policistov.
ansa
ustanove, ki gostijo prosilce za azil. Neznanec je ponoči skušal zanetiti požar v objektu za begunce v Leipzigu, že v torek zvečer pa sta dva opita moška z noži vdrla v zatočišče v mestu Parchim. Ksenofobni izgredi desničarskih skrajnežev so čez konec tedna potekali tudi pri nedavno odprtem azilnem domu v mestecu Heidenau v nemški zvezni deželi Saška. Pri tem je bilo ranjenih več kot 30 policistov.
Zaradi silovitosti izgredov je včeraj azilni dom obiskala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem so jo nasprotniki sprejemanja beguncev pričakali z žvižgi, med drugim pa so vzklikali »izdaj alka, izdaj alka«. Po obisku doma je Merklova dejala, da Nemčija ne bo dopuščala nasilnih protestov proti tujcem. Poudarila je, da imajo tisti, ki bežijo pred vojno, pravico do azila. »Ni tolerance za tiste, ki niso pripravljeni pomagati, ko je to pravično in človeško potrebno,« je dejala kanclerka.
Tudi nemški predsednik Joachim Gauck je med obiskom azilnega doma v Berlinu obsodil desničarske ekstre-miste. Pohvalil je prostovoljce, ki beguncem pomagajo, ker da poskušajo pokazati, da »obstaja svetla Nemčija nasproti mračne, ki jo občutimo, ko slišimo o napadih na zatočišča prosilcev za azil«.
Iz Sredozemlja pa poročajo o novi migrantski tragediji. V podpalubju ladje z migranti ob obali Libije v Sredozemskem morju so odkrili okoli 50 trupel migrantov, ki so se domnevno zadušili zaradi izpušnih plinov motorja. Na ladji je bilo še več kot 400 preživelih migrantov, ki jih je rešila švedska ladja Poseidon.
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je medtem zavrnil kritike Francije in Nemčije na račun italijanskega načina obravnave več deset tisoč migrantov, ki dosegajo njeno južno obalo. Nemška kanclerka Mer-klova in francoski predsednik Francois Hollande sta namreč med ponedeljkovim srečanjem javno okrcala Italijo in Grčijo glede hitrosti oz. počasnosti, s katero vzpostavljata centre za registracijo novih migrantov.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pa je države v Evropi in drugod pozval, naj pokažejo več sočutja ter storijo veliko več za končanje vse hujše migrantske krize. Ob obisku Pariza je Ban poudaril, da se več sto tisoč migrantov in beguncev, ki bežijo v Evropo, poda na nevarne poti in jih ob prihodu ne smejo čakati novi izzivi.
rim - Miniser Padoan
Nižanje davkov da, a tudi manj stroškov
RIMINI - Minister z finnance Pier Carlo Padoan je včeraj kot gost mitinga gibanja Comunione e libe-razione potrdil besede premierja Mattea Renzija, da bo vlada naslednje leto znižala davke. Padoan je poudaril, da gospodarska rast sicer obstaja, vendar vlada z njo ni zadovoljna, ker so številke prenizke. Zato so nujno potrebni strukturni posegi, ki jih v državi niso bili sprejeti dvajset let.
Padoan je spomnil na temeljne usmeritve vlade glede gospodarske rasti: strukturne reforme, izboljšanje trga dela, javna administracija, šola in javna financa. Pri tem so investicije osrednja »duša« gospodarske rasti, najpomembnejši element.
Glede davčne politike je finan-
Minister Pier Carlo Padoan
ansa
čni minister dejal, da jo je treba uokviriti v širši kontekst, kajti nanjo ni mogoče gledati knjigovodsko. Vlada se bo po dosedanjih posegih v korist šibkejših slojev vsekakor usmerila v nižanje davkov, a to politiko je treba omogočiti z vzporednim nižanjem in racionalizacijo javnih izdatkov.
umor
Pred kamero ubita dva ameriška novinarja
Tik pred strelom
ansa
RICHMOND - Ameriška televizijska novinarja sta bila ustreljena med neposrednim prenosom s terena v ameriški zvezni državi Virginia, je sporočil britanski BBC. V streljanju med snemanjem intervjuja sta bila ustreljena 24-letna televizijska voditeljica Alison Parker in 27-letni snemalec Adam Ward. Televizijska postaja WDBJ7 je sporočila, da je do streljanja prišlo v nakupovalnem centru mestu Moneta v okrožju Bedford.
Moški, ki je ustrelil in ubil televizijska novinarja, je naredil samomor s strelnim orožjem. Šlo naj bi za nekdanjega zaposlenega na televizijski postaji WDBJ7, na kateri sta delali žrtvi. Vester Flanagan se je ustrelil, ko so ga policisti obkolili na avtocesti v Virginii. Po napadu je sicer na družbenih omrežjih objavil svoje posnetke incidenta pod imenom Bryce Williams. S tem imenom je nastopal pred kamero, ko je delal za WDBJ7.
Po poročanju ameriškega CNN je bil Flanagan približno leto dni zaposlen kot novinar pri WDBJ7, dokler ga pred dvema letoma niso odpustili.
beograd - Po pogajanjih v Bruslju
Zadovoljstvo za zgodovinski sporazum med Srbijo in Kosovom
BEOGRAD - Beograd in Priština sta včeraj izrazila zadovoljstvo ob zgodovinskem dogovoru, doseženem v torek na pogajanjih v Bruslju. Štirje sporazumi, ki sta jih podpisali strani, predstavljajo velik korak k normalizaciji dvostranskih odnosov med Srbijo in Kosovom. Srbski premier Alek-sandar Vučic je ocenil, da gre za dobre sporazume, ki zagotavljajo varnost in obstanek Srbov na Kosovu. »Doseženo je bilo več, kot se je pričakovalo (...) V vsakem primeru nisem nezadovoljen s tem, kar smo dosegli in z veseljem bom šel septembra k našemu narodu na Kosovo,« je poudaril. Izrazil je prepričanje, da je s podpisom sporazumov odprta evropska pot Srbije.
Vučic in kosovski premier Isa Mustafa sta podpisala štiri sporazume - o skupnosti srbskih občin, energetiki, telekomunikacijah in mostu na reki Ibar v Kosovski Mitrovici.
Kosovski premier je izjavil, da so sporazumi velik uspeh, ki jim zagotavlja polno suverenost na celotnem ozemlju Kosova, tudi na večinsko srbskem severu. Po njegovih besedah so vsi sporazumi skladni s kosovsko ustavo in zakoni. Za skupnost srbskih občin, katere ustanovitev predvideva eden od sporazumov, je dejal, da bo nudila pomoč občinam z večinskim srbskim prebivalstvom, vendar pa ne bo imela nobenih izvršnih funkcij.
Vučic je po drugi strani zatrdil, da bo imela skupnost široka pooblastila, predsednika, podpredsednika, skupščino,
svet, grb, zastavo. »Lahko se jo bo financiralo iz Srbije in to je bilo nedvoumno rečeno, da ima Srbija to pravico,« je izjavil Vučic. Kosovski zunanji minister Hashim Thaci pa je dejal, da »nas je Srbija s podpisom teh sporazumov, v katerih je naša država označena kot Republika Kosovo, na nek način priznala«.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v torek ocenila, da so sporazumi velik dosežek v procesu normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom. »Štirje sporazumi so podpisani bo dolgem dnevu dialoga med Srbijo in Kosovom. Prelomen dosežek v procesu normalizacije,« je zapisala na svojem računu na Twitterju. Tudi slovensko zunanje ministrstvo je na Twitterju pozdravilo sporazume, ki sta jih sklenila Srbija in Kosovo.
Dogovor pozdravljajo tudi v ZDA. Iz State Departmenta so sporočili, da bodo sporazumi izboljšali življenje v Srbiji in na Kosovu. Ob tem so pohvalili obe vladi za dosežen napredek in zagotovili, da bodo ZDA še naprej podpirale prizadevanje Evropske unije za nadaljevanje dialoga.
Srbija in Kosovo sta pred tem v okviru dialoga, ki poteka pod okriljem EU, dosegla dogovor glede prometa ob meji in priznavanja diplom. Tudi policijske enote na večinsko srbskem severu Kosova so že vključili v kosovske policijske sile. Napredek v normalizaciji odnosov je pomemben pri nadaljnjem približevanju obeh držav EU.
/
Četrtek, 27. avgusta 2015
3
expo - Včeraj degustacija refoška, danes na vrsti vitovska s Krasa
Refošk iz Fojde, izrazita posebnost med vini FJK
MILAN - Naša dežela je tudi v teh zadnjih avgustovskih dneh aktivno prisotna na svetovni razstavi Expo v Milanu. Ob razstavni hali združenja pridelovalcev Coldiretti ves teden poteka v okviru pobude »Campagna Amica« degustacija nekaterih deželnih pridelkov. V sami hali pa se vsakodnevno vrstijo kuharski tečaji, predstavitve ter tematske večerje. Včeraj zjutraj je deželni predsednik Coldiretti Dario Ermacora ob navzočnosti predsednice dežele Debore Serracchiani predstavil zajčjerejo v naši deželi.
Poseben poudarek deželnim proizvodom te dni daje tudi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva Ersa, ki je včeraj in danes v degustacijski dvorani Convi-vium v v Vinskem paviljonu - okus Italije priredila tri predstavitve - pokušnje deželnih dobrot. Včeraj so ob navzočnosti predsednice dežele Debore Ser-racchiani in odbornika za kmetijstvo Cristiana Schaurlija predstavili refošk iz Foj-de, danes zjutraj bodo ob prisotnostni odbornika vinogradniki Krasa predstavili Vitovsko, popoldne pa sta na vrsti brovada (kisla repa) in v vinskih tropinah zorjen sir Latteria.
Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani in odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli na včerajšnji predstavitvi refoška iz Fojde na Ekspu
aw
Claudio Zani, župan občine Fojda in obenem vinar, je predstavil avtohtono vinsko sorto refošk iz Fojde in primer dobre prakse tamkajšnjega združenja proizvajalcev. O refošku iz tistih krajev
najdemo omembe že v petnajstem stoletju, nekateri celo pravijo, da so stari Rimljani za znani Pucinum cesarice Li-vie pili prav vino iz teh krajev.
Vsekakor gre za avtohtono sorto, ki
ljubljana - Sanacija primorske železniške proge
S ponedeljkom spet potniški vlaki na progi v smeri Ljubljane
LJUBLJANA - Sanacija primorske železniške proge, ki je v lanskem žledolomu utrpela veliko škodo, se bliža koncu. Levi tir med Logatcem in Borovnico bodo elektrificirali še pred začetkom šolskega leta, zato bodo med Ljubljano in Primorsko od ponedeljka znova vozili potniški vlaki, so sporočili iz Slovenskih železnic. V ponedeljek, 31. avgusta, bodo vlaki vozili še po letnem voznem redu, v torek, 1. septembra, pa po zimskem voznem redu, ko je za vožnje predvidenih več vlakov.
Žled je februarja lani močno poškodoval primorsko železniško progo, med Borovnico in Pivko pa je bilo vozno omrežje za napajanje električnih vlakov skoraj popolnoma uničeno. Na več mestih so bile pretrgane žice, celotna nosilna struktura je na desetinah kilometrov proge popolnoma popustila.
Slovenske železnice so takoj po žledolomu začele sanacijo in v nekaj dneh oba tira usposobile za vožnje dizelskih lokomotiv. Konec lanskega leta je bilo vozno omrežje sanirano na ce-
lotnem odseku med Koprom oz. Sežano in Logatcem, zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi pa odtlej poteka na postajah Rakek in Borovnica.
Dela so nato nadaljevali na progi med postajama Logatec in Borovnica. Na tem odseku je po desnem tiru železniški promet z električno vleko stekel 18. junija, od takrat pa dela potekajo na levem tiru. Zdaj se končujejo tudi ta.
Slovenske železnice so večino vlakov proti Primorski doslej nadomeščale z avtobusi.
je predvsem v zadnjih dveh desetletjih pridobila precej na rapoznavnosti in kakovosti, podobno kot ostale avtohtone sorte naših krajev, kot je poudaril deželni odbornik Shaurli, ki je iz tudi dona iz Fojde, kateri je županoval do izvolitve v deželni svet.
Ponudbo in vztrajnost desetih proizvajalcev refoška iz Fojde moramo označiti za dobro prakso, saj so s posebnim trudom dosegli podobmočje DOC COF-Vzhodni furlanski griči, predvsem pa uvedli nekaj zares edinstvenega: enako etiketo za vse proizvajalce, na kateri se spremeni le ime proizvajalca. V tem primeru nišne kakovostne proizvodnje je bilo to lažje, saj skupaj ustekleničijo le nekaj nad 20.000 stekelnic letno, a vendar je ta skupni nastop nekaj edinstvenega in energija pozitivnega.
Povezovanje je pozdravila tudi predsednica Debora Serracchiani, ki mora v vlogi guvernerke seveda skrbeti za promocijo vseh vinskih sort naše dežele, predvsem ker so vina paradni konj kakovostnih adutov FJK. Vsekakor je zgodba teh desetih proizvajalcev iz naravno obdarjenega okolja nekaj, kar dodaja vrednost promociji našega teritorija. (AW)
fotoutrip '15
SSk v petek (jutri) o teritorialnih unijah
TRST - Pred dnevi je zapadel termin, do katerega so bile občine poklicane, da sprejmejo (ali odklonijo) statute snu-jočih se teritorialnih unij oz. zvez na osnovi deželnega zakona 26/2014. Stranka Slovenska skupnost bo svoja stališča glede na različne situacije v treh pokrajinah in naslednje politične korake predstavila na tiskovni konferenci, v petek, 28. avgusta, ob 11. uri na sedežu stranke v ul. Gallina št. 5 v Trstu. Spregovorili bodo deželni tajnik SSk Igor Gabrovec in pokrajinska tajnika Marko Pisani za Tržaško in Julijan Čavdek za Goriško.
Izlet na Expo SDGZ po ugodni ceni
Letos poteka v Milanu svetovna razstava EXPO 2015, v okviru katere se predstavlja 142 držav iz celega sveta, med drugim tudi Italija in Slovenija s svojima paviljonoma. Za člane prireja SDGZ enodnevni izlet po ugodni ceni z obiskom razstave EXPO.
Program izleta: Opčine -Milan - Opčine. Odhod avtobusa iz Opčin bo v petek, 4. septembra, v zgodnjih jutranjih urah (4.30). Prihod v Milanu tik pred odprtjem sejmišča. Sledi prosti čas, namenjen individualnemu ogledu svetovne razstave. Odhod iz Milana je predviden med 21.30 in 22. uro, po-vratek v Trst bo med 1.00 in 2.00 uro ponoči. Datum odhoda: petek, 4.9.2015, 04.30 (parkirišče nasproti bencinske črpalke - Opčine).
Promocijska cena izleta: člani SDGZ ter stranke Servisa in Servisa Koper imajo na razpolago promocijski paket po znižani ceni: 50 €.
Zadnji rok za prijavo: 31.8.2015. Cena velja za 1 osebo in vključuje: Organiziran avtobusni prevoz na relaciji Opči-ne - Milano - Opčine, Celodnevno vstopnico EXPO Milano 2015.
Prijave in več informacij:
info@sdgz.it ali na tel. št: 040 67 248
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali
po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Zbor Jacobus Gallus na julijski turneji po Sardiniji bere
Primorski dnevnik pred nastopom pri Castelsardu
gallus
4	Četrtek, 27. avgusta
2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
priseljenci - Očitki varnostne skupine Trieste Unied Security in stališče ICS
Življenjski pogoji v Silosu so se kljub pomoči poslabšali
Življenjske razmere migrantov, ki so začasno nastanjeni v Silosu, so čedalje bolj zaskrbljujoče, med drugim je deževje prejšnjih dni razpadajoče prostore bivšega skladišča deloma zalilo z vodo. Preko Fa-cebooka je prostovoljna organizacija Trieste United Security, ki se je sama oklicala za posrednika med prebivalci in silami javnega reda, objavila fotografije zasilnih ležišč skupine pribežnikov, ki dokazujejo nespodobne življenjske pogoje.
Prostovoljci varnostne organizacije so po ogledu Silosa izjavili, da so migranti prepuščeni samim sebi in nemilosti vremena. Izjava je povzročila dokaj oster odgovor predsednika italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS Gianfranca Schiavoneja. Ta zanika trditve omenjene tržaške skupine in poudarja, da za prosilce za azil, ki so začasno nameščeni v Silosu in čakajo na namestitev v sprejemnih centrih, skrbi v prvi vrsti tržaška škofijska Karitas. »Ta ustanova jim nudi dva topla obroka na dan, preskrbljeni so z zdravstveno oskrbo, podnevi lahko zahajajo v prostore ICS in skupnosti S. Martino v Ul. Udine, lahko pa uporabijo tudi občinsko kopalnico. Skratka, minimalno pomoč imajo zagotovljeno,« pravi Schiavone. Predsednik tržaškega ICS hkrati obsoja radovedneže in take, ki ne prinašajo humanitarne pomoči v Silos, saj ti ne prispevajo k boljšemu razumevanju in rešitvi težkega trenutka.
Pri ICS pa ne zanikajo, da so se razmere v Silosu v zadnjih dneh poslabšale, predvsem zaradi prihodov novih pribež-nikov in njihovega počasnega premeščanja v druge italijanske dežele. Upočasnjeni proces pa Schiavone pripisuje predvsem desničarskim in skrajno desničarskim političnim skupinam iz Lombardije in Veneta, ki z demonstracijami in številnimi kampanjami proti odpiranju novih sprejemnih struktur zavirajo celoten državni proces sprejemanja. »Odgovornost in breme ostaneta na tak način na ozemljih prihoda mi-grantov. Ti pa so kljub prostorski stiski in iskanju novih rešitev s časom uspeli vzpostaviti inovativen oskrbovalni sistem,« piše še Schiavone. (mar)
752 skupno število priseljencev v tržaški pokrajini
188 začasno nastanjenih v Silosu
__0 razpoložljivih mest v sprejemnih 550 strukturah Karitasa in ¡CS
106 nameščenih v objektih Karitasa 68 priseljencev nameščenih v strukturah ICS na Fernetičih
45	Opčinah v strukturi sklada Mitja Čuk (ICS) 20 na Proseku (ICS) 9 žensk in otrok
4 popolne družine (2 ukrajinski in 2 kosovarski)
8
povprečno število prihodov v poletnih mesecih v tržaški pokrajini
prefektura - Nov načrt sprejemanja
Migranti v nekdanjih vojašnicah na Krasu?
»Nikomur ni všeč to, kar se dogaja v Silosu, niti uradom prefekture, še toliko manj Občini Trst. Rešitev je začasna,« poudarja namestnik tržaške prefektinje Rinaldo Argentieri, ki je že v torek napovedal nove rešitve. Širitev mreže sprejemnih središč, pravzaprav koriščenje posebne konvencije med prefekturo in tržaško občino, se ni popolnoma obnesla.
Namestnik prefektinje Garufijeve pa ne skriva težav: »Nimamo kaj prekrivati. Res je, nismo bili kos nalogi, saj nismo našli pravočasne ustrezne rešitve. Na vrata že trka jesen z visoko možnostjo novih prihodov, tako da začasne rešitve, kot so Silos, ne bomo upoštevali. Iz-
delujemo nov načrt, kjer so prvi kandidati za preoblikovanje v sprejemne strukture nekdanje vojašnice,« nam je dejal Ar-gentieri, ki si je v avgustu ogledal skoraj vse državne objekte v tržaški pokrajini. S pomočjo strokovnjakov je Prefektura ocenila, da so nekateri objekti potrebni korenitejše obnove, drugi pa ustrezajo potrebam namestitve pribežnikov. Ar-gentieri se ni spustil v podrobnosti, povedal pa je, da primerni objekti naj se ne bi nahajali na ozemlju Občine Trst. »Preden bi razmišljali o novih prihodih moramo pomagati ljudem, ki so že na našem ozemlju. To je naša moralna in pravna dolžnost,« je še dejal. (mar)
na spletu
Varnostni odbor zbira obveščevalce na Facebooku
Trieste United Security je skupina, katero sestavljajo tržaški prostovoljci, ki jim je posebno pri srcu javna
varnost. Zgledujejo se po mednarodnem projektu Crime Stopper International, ki deluje že v 28 državah. Skupina ali odbor si kot prvi cilj postavlja širitev ozemeljske informacijske mreže predvsem preko socialnih in drugih spletnih platform. V svoje vrste preko spletne strani www.triesteunitedsecu-rity.org vabijo vse, ki bi radi prispevali h kapilarnemu spletnemu obvešče-vanju. Na spletni strani pišejo, da so popolnoma apolitična organizacija. Skupina pa združuje ljudi, ki se opirajo na spoštovanje zakona, z namenom učinkovitejšega preprečevanja kriminalnih dogodkov.
Odbor se torej postavlja v bran legalnosti in se ponuja kot posrednik med prebivalci in silami javnega reda. Zelo obiskana je predvsem Facebook stran Trieste United Security, preko katere se oglašajo tržaški uporabniki socialnega omrežja. Stran je do danes zbrala več kot 6000 všečkov. Opozorila se v glavnem nanašajo na ukradene mopede in sumljive osebe, ki se potikajo v različnih mestnih četrtih. Med brskanjem strani naletimo tudi na obvestila najdenih in izgubljenih predmetov, ključev in celo avtomobilskih registrskih tablic. Nekateri (neodgovorno) celo objavljajo pričevanja kaznivih dejanj, še preden bi poklicali sile javnega reda.
Nazadnje je fotogalerija z obiskom nekaterih prostovoljcev v Silosu sprožila val komentarjev in postavila v ospredje delovanje varnostnega odbora. (mar)
politika
SEL pozdravlja novo Julijsko teritorialno unijo
Stranka Svobode, ekologije in levice pozdravlja ustanovitev Julijske medobčinske teritorialne unije, ki je formalno nastala v ponedeljek, še posebej pa pozdravlja dejstvo, da je njen statut dvojezičen.
Kot je namreč povedala včeraj pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena, so tržaški župan in župani okoliških občin opravili dobro delo in zato ni čudno, da je statut dvojezičen. Polemike, češ da je tržaški župan Roberto Co-solini omogočil dvojezičnost, ki jih podpihujejo nekateri desnosre-dinski politiki, pa so v tretjem tisočletju brezpredmetne in zazrte v preteklost, je dejala Sabrina Morena in izrazila upanje, da bodo imeli vsi bodoči svetniki možnost uporabljati slovenščino v dvorani tržaškega občinskega sveta.
Veliko zadoščenje za ustanovitev nove unije je izrazila tudi tržaška Demokratska stranka, ki je poudarila plodno sodelovanje vseh dejavnikov pri njeni izdelavi, saj so nazadnje upoštevali identiteto vseh.
Ussai: Prekličite razpis!
Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca naj prekliče razpis za tiskovnega predstavnika tržaškega zdravstvenega podjetja, bol-nišniškega podjetja in bolnice Burlo Garofolo. To je poziv deželnega svetnika Gibanja 5 zvezd Andree Ussaia, ki meni, da je razpis nekomu pisan na kožo ter da je vodstvom teh podjetij jasno, kdo bo zmagovalec. Ussai pravi, da je bil razpis objavljen 11. avgusta, torej sredi počitniškega obdobja, vso dokumentacijo pa je bilo treba poslati v pičlih 15 dneh. Razpis zahteva od kandidata univerzitetno diplomo in znanje na področju zdravstvenega kriznega obveščanja, v novinarsko zbornico mora biti vpisan najmanj 10 let. Novinar bo v dveh letih prejel 124 tisoč evrov.
pristanišče - Sindikat USB zahteva upoštevanje pariške mirovne pogodbe
Stavka za VIII. prilogo
Sprevod in sprejem na prefekturi - Zelo ostro stališče sindikatov Cgil, Cisl in Uil: »Protest je bil izključno v politične namene«
Skoraj 250 pristaniških delavcev se je po ocenah tržaške kvesture včeraj dopoldne zbralo pred sedežem Pristaniške oblasti, od koder je nato krenil sprevod do Velikega trga. Pristaniški delavci, ki so stavkali ves dan in popoldne tudi začasno preprečili vstop tovornjakov v pristanišče, so na Velikem trgu razgrnili transparente in zahtevali upoštevanje osme priloge k pariški mirovni pogodbi iz leta 1947, ki določa številne dolžnosti upraviteljev prostocarinskega pristanišča ter pravice pristaniških delavcev. Delegacijo delavcev oziroma njihovih predstavnikov je sprejela vladna komisarka Francesca Adelaide Garufi. Popoldne je protestnike po mestoma razburkanem dogajanju pred vhodom v pristanišče sprejel tudi komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki je bil na osnovi odloka ministra za prevoze Graziana Delria ravnokar potrjen na to mesto. Po podatkih Pristaniške oblasti je stavkalo 85 odstotkov zaposlenih na 7. pomolu in 100 odstotkov uslužbencev družbe Adriafer; pristanišče je
vsekakor delovalo brez težav.
Stavko in protest sta priredila Koordinacija tržaških pristaniških delavcev (CLPT) oziroma osnovni sindikat USB, sodelovali pa so tudi člani gibanja Svobodno ozemlje (med njimi sta bila predsednik oz. podpredsednik Vito Potenza in Andrej Rupel) in drugih subjektov, ki v bistvu zagovarjajo stališče, da je treba upravljati mednarodno prostocarinsko pristanišče na osnovi določil mirovne pogodbe. Stavko sta podprla tudi Komunisti-
čna stranka Italije in tržaški občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Paolo Menis.
Delegacijo stavkajočih delavcev je po sprevodu, ki ni povzročil večjih težav v prometu, sprejela prefektinja, ki je najavila, da bo v roku 8-10 dni sklicala sestanek s komisarjem DAgostinom Pristaniškim delavcem to ni bilo po godu in so zato zgodaj popoldne v sprevodu krenili do pristanišča, kjer so nameravali preprečiti promet tovornjakov. Protestnike so pričakali policisti in karabi-
Levo: Pristaniški delavci na Velikem trgu.
Desno: prerivanje s policisti pred vhodom v pristanišče
fotodamj@n
njerji, ki so jih ustavili pred vhodom v pristanišče. Začelo se je pogajanje in mestoma ostro prerivanje, nakar je delavce naposled sprejel komisar D'Agostino, ki je prisluhnil njihovim zahtevam.
Protest so zelo ostro ocenili sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki so izrazili »zaprepašče-nost« nad stavko, ker je bila po njihovem mnenju izrazito politične narave. Bistvo stavke je bila zaščita 8. priloge mirovne pogodbe, proglasil pa jo je en sam sindikat, so ugo-
tovili sindikati in poudarili, da je prišlo pred tem do pomembnih novosti glede upravljanja pristanišča, ki bodo blagodejno vplivale tudi na pristaniške delavce. Stavka je še bolj huda v trenutku, so dodali, ko so Pristaniška oblast in omenjeni sindikati komaj podpisali okvirni sporazum glede sindikalnih odnosov, ki predvideva med drugim pomembne ukrepe glede pristaniških delavcev in sploh organizacije dela v pristanišču.
A.G.
/
TRST
Četrtek, 27. avgusta 2015
5
50. študijski dnevi draga - Sergij Pahor o visokem jubileju
»Draga je vselej
Program letošnje Drage:
zgled za dialog
«
JUTRI - ob 16.30 »Zakaj Draga« (Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor);
SOBOTA - ob 16. uri predstavitev knjige Igorja Omerze o Dragi;
ob 17. uri forum mladih »Petdeset delcev še ni celota«;
NEDELJA - ob 8.30 sv. maša;
ob 10. uri Alenka Rebula »Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost«;
ob 15.30 podelitev Peterlinove nagrade in predstavitev Rebulovega zbornika;
ob 16. uri Edi Kovač »Ze danes je jutri ali slovenska prihodnost«.
V Parku Finžgarjevega doma na Opčinah se jutri popoldne pod geslom Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani začenjajo študijski dnevi Draga. Letos že petdeseti. O pomembnem jubileju oziroma prehojeni poti smo se pogovorili s Sergijem Pahorjem, predsednikom Društva slovenskih izobražencev, ki Drago organizira.
Draga obhaja pomenljivih petdeset let. Kako bi ocenili doslej prehojeno pot?
Obračun je iz različnih vidikov res težko narediti, saj se je materiala v teh 49 letih nabralo res veliko: v tem času smo gostili 200 predavateljev, diskutantov nič koliko, da o anekdotah ne govorimo. Lahko pa bi to dobo razdelil v tri faze: prva - ko je bila Draga še v Dragi, druga
-	ko smo se preselili na Opčine in tretja
-	od osamosvojitve Slovenije dalje.
Leta 1965 so pobudniki razmišljali o Dragi kot sadu pogovorov tržaških, koroških in goriških pretežno katoliških, a vendar laičnih in ne cerkvenih krogov. Takrat smo katoliški laiki prvič v zgo-
Časi so se spremenili in posledično tudi Draga.
Naj povem, da smo na začetku skušali vzpostaviti nek dialog, ki pa so ga režimski krogi odklonili in nam celo preprečili prihod nekaterih predavateljev. Potem smo se od tega koncepta nekoliko oddaljili in goste vabili po svoji volji; njihova imena smo skrivali vse do padca Berlinskega zidu, do demokratizacije, saj smo vedeli, da skušajo preprečiti njihov nastop. Udba je sicer vse vedela, celo predavanja so včasih dobili v roke preden so bila prebrana na Dragi.
Draga je na Opčinah postala bolj množična manifestacija, nekakšno zborovanje. Prej so bili to namreč izrazito študijski dnevi, kjer so nastopali ljudje s specifičnimi argumenti, ki so želeli orisati stanje v manjšini. Kasneje pa smo se odločili za manjše število aktivnih udeležencev, vendar idejno bolj profiliranih, bolj vseslovensko usmerjenih, bolj kritičnih do režima. Prej so bile kritike občasne, potem so postale dejansko stalnica. Režim se je branil na svoj način -
Sergij Pahor
arhiv
zasledoval je Drago: zanimali pa ga niso toliko predavatelji oz. predavanja, pač pa ljudje, ki so prišli zraven. Bali so se namreč morebitnih naklepov in nam je hodilo na smeh, saj tega nismo mogli kontrolirati.
To je bila pripravljalna doba na osamosvojitev: Draga je dala možnost ljudem, ki so bili izrazito demokratično usmerjeni, da so povedali svoje mnenje, da so se izpostavljali, kolikor je vsakdo hotel tvegati. Nihče pa ni šel »sedet« zaradi tega, morda so koga zaslišali ... V tem smislu je Draga ohranila nek stil nad-politične narave, nismo se politično angažirali.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je začelo novo obdobje.
Povsem se je spremenilo. Dočakali smo osamosvojitev Slovenije in demokratizacijo ter bili celo deležni pomoči, ki je prej nismo: na prvi Dragi nam je takratni minister Capuder prinesel ček, s katerim smo lahko krili vsaj del študijskih dni. V vsem tem času smo krili del skupnega prostora v širšem smislu, za-
to smo lahko tudi upravičeno zadovoljni in celo ponosni.
S katerimi izzivi se danes sooča Draga?
Ko je nastopila demokratizacija, smo se vprašali, ali ima Draga še smisel ali pa bo v Sloveniji nastalo drugih 15 podobnih Drag. Pričakoval sem namreč, da bo vsaka idejna smer ali politična stranka organizirala eno svojo Drago, a se v resnici to ni zgodilo. Organizirali so kvečjemu svoj miting, Draga pa ni bila in noče biti miting. V Sloveniji velja za zgled za dialog. Še danes. Ko smo torej ugotovili, da Draga ne dobiva vzporednih pobud v Sloveniji, smo si rekli - nadaljujmo. Peterlin, ki je z Jev-nikarjem, Abramijevo in Šahom ustanovil Drago, nedvomno ni pričakoval, da bo dočakala 50 let, saj tudi mi ne.
Organizacija je sicer zdaj postala rutinska, Drage ni več težko zasnovati, saj gremo po ustaljenih tirih. In teme ostajajo še vedno vezane na slovensko stvarnost. Sam sem si pred časom želel, da bi prešli na bolj univerzalne teme - sožitja v Evropi, globalizacije, Evrope in nerazvitega sveta, vendar so domače težave še vedno tako žgoče, da se držimo pretežno te naše domače ali do-mačinske problematike. Ker nas upravičeno skrbijo problemi v Sloveniji, zlasti kar zadeva nacionalno identiteto. Mi manjšinci namreč to občutimo močneje, saj gre za našo samoobrambo; občutimo se ogrožene in branimo svoje slovenstvo. Nacionalna identiteta je v državi stopila v drugi plan, saj je danes pomemben predvsem socialni moment, zabava; mi pa slovenstvo kot vrednoto postavljamo še vedno na zelo visoko mesto. Pa naj nam rečejo, da smo starokopitni, ampak tako je.
Sara Sternad
dovini slovenske prisotnosti v Trstu nastopili s tako pobudo. Bili smo manjšina v manjšini, tarča precejšnjih kritik, da ne rečemo napadov, saj nismo bili všeč ne Italijanom in ne tovarišem Slovencem. Bili smo majhna, nebogljena skupnost, ki pa ji je Draga vlila nekoliko korajže, čeprav nismo vedeli, kaj bo z njo.
Ko je Peterlin organiziral prvo Drago, najbrž ni mislil na prihodnost; brez dvoma je menil, da je nekaj resnega, glede na zavzetost, s katero se je je lotil, in glede na ljudi, ki jih je povabil. Prvič so v goste prišli ljudje iz Slovenije, kar takrat še zdaleč ni bilo enostavno. Vsebinsko je bilo sicer precej splošno, ideološko precej nevtralno, politično pa sploh ni bilo. Politika je prišla v ospredje pozneje: režim oziroma politični krogi v Jugoslaviji so namreč odklanjali Drago, ker smo gostom dovolili, da povedo, kar hočejo. Mi pa smo se osredotočali zlasti na tri temeljne točke - demokracijo, svobodo govora in pisanja ter krščanstvo; in seveda slovenstvo, ki je za nas itak podlaga za vse. Emigrantski krogi so nas takrat kritizirali, češ da smo bili premalo napadalni do totalitaristi-čnega jugoslovanskega režima, ampak zaščititi smo morali ljudi, ki so k nam prihajali iz Slovenije. Zaščititi ... V smislu, da režimu nismo želeli ponuditi priložnosti, da bi jih potem preganjal in uspelo nam je.
Draga je bila trn v peti režimu in tudi tukajšnji krogi nas niso imeli radi, pa vendar se nismo preveč vznemirjali: to je bila pač logika takratne dialektike in ni bilo nas strah polemik. Militantnega protijugoslovanskega aktivizma nismo zganjali, prav tako nismo nikoli pozivali k javnemu odporu ali nasilju. Dajali smo le priložnost tistim, ki so mislili drugače od režima, da izrazijo svoje mnenje.
arhitektonske pregrade - Odziv na prispevek TV dnevnika TG2
Občina Trst in Pokrajina trdita, da sta pozorni na potrebe invalidov
Ponedeljkov prispevek vsedržav-nega večernega dnevnika TG2 o težavnem dostopu na določene mestne javne površine in atrakcije v Trstu je pretekli ponedeljek sprožil val polemik. Protagonist posnetkov je Goričan, ki je že 18 let priklenjen na invalidski voziček. Preizkušal je, ali so dostopni kopališča v Barkovljah, Miramarski grad, vhod v znamenito kavarno Caffe degli specchi in celo tramvaj. V vseh primerih je skupaj s snemalno ekipo in novinarjem RAI naletel na arhitektonske ovire, ki mu niso dovoljevale nemotenega gibanja in televizijske gledalce prepričale, da tržaški javni upravitelji niso pozorni na potrebe invalidov.
Občina Trst pa se je takoj odzvala na televizijski prispevek in včeraj sklicala srečanje z mediji, posvečeno ravno potrebam invalidom. Tiskovne konference so se poleg župana Roberta Co-solinija udeležili še trije občinski odborniki: odbornica za socialno politiko Laura Famulari, odbornik za javna dela Andrea Dapretto in odbornica za ur-banistiko Elena Marchigiani. Navzoči so bili še predstavniki Pokrajine, tržaškega zdravstvenega podjetja in prevoznega podjetja Trieste Trasporti.
Stališče občine je predstavil župan Cosolini, ki je kritiziral poročanje TG2: »Gledalcu so predstavili popačeno sliko, resnico pa je treba pripovedovati v celoti. Res je, da določene trgovine in ja-
Z vozičkom po tržaškem mestnem nabrežju
fotodamj@n
vni lokali so še danes težko dostopni za invalide, predvsem ker so ti kraji arhitektonsko zaščiteni,« trdi župan, ki poudarja tudi dejstvo, da so vse nove zgradbe dostopne in prehodne z invalidskim vozičkom.
Cosolini je obenem kritiziral tudi nekatere izbire avtorjev prispevka, predvsem poskus vožnje s tramvajem. Vsa ostala vozila prevoznega podjetja Trieste Trasporti so preko vgrajenih dvigal in rezerviranih sedežev dostopna in uporabna. Zupan se je še izkašljal z navedbo, da je Občina v letu 2014 izdala 3302 invalidskih dovoljenj, 200 manj v primerjavi s Turinom, ki ima 600 tisoč prebivalcev več, kar naj bi do-
kazovalo upraviteljev pozornost do invalidskih potreb.
Pozornost tržaške občine do invalidov potrjuje tudi pokrajinska konzul-ta invalidov. Predsednik Mauro Morsut je priznal večletna prizadevanja tržaških javnih uprav, ki so v sklopu sinergijske-ga projekta LabAc s pomočjo tržaške univerze zabeležile vse večje mestne kritične in neprehodne poti. Evidenca teh bo v kratkem prispevala k izdelavi aplikacije, ki bo invalidom napovedovala stopnjo težavnosti posameznih poti. Ob tem pa so vsa bivališča tržaških invalidov zabeležena v posebni podatkovni bazi, kar odgovarja predvsem potrebam gasilcev in službe 118.
Drevi v Naima Clubu koncert Pina Scotta
V	lokalu Naima Club na Drevoredu XX. septembra št. 39/a bo drevi koncert metal pevca Pina Scotta, nekdanjega člana benda Fire Trails, ki bo nastopil s tržaško skupino Damned Pilots. Koncert prireja združenje St. Andrea's, vstop je prost.
Na festivalu Lunatico zadnje srečanje s Pinom Roveredom
Pisatelja Pino Roveredo in Stefano Don-getti bosta danes ob 18. uri podala obračun dela v okviru festivala Lunatico, ki je potekal doslej v prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. zadnje srečanje z naslovom Manuale per non scrivere un libro con pubblicazione finale bo ob 18. uri v dvorani Ex Villas.
V dvorani Fittke dela Nadje Moncheri
V	dvorani Fittke na Malem trgu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo del Nadje Moncheri Un'artista in piccolo formato. Umetnica črpa navdih v naravi - od podzemlja in vulkanov do me-teoritov v vesolju. Njene slike so majhne, nastale pa so med letoma 2000 in 2015. Razstava bo na ogled do 15. septembra, vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
prej do novice
www.primorski.eu * črna kronika
Pijana vandala
V	noči na sredo je tržaška policija prijavila mlada Tržačana, 24-letnega E.L. in 23-letnega A.B., zaradi namernega poškodovanja tuje lastnine. Pod vplivom alkohola (zato bosta dobila tudi kazen zaradi pijanosti), sta namreč mladeniča v Ulici Grossi s silo odstranjevala prenosne pregrade, ki so opozarjale na dela, nato pa sta se znesla še na parkirane skuterje v Ulici del Bosco.
Njuno nasilno vedenje seveda ni šlo mimo neopazno: tamkajšnji stanovalci so namreč takoj poklicali policijo, ki je dvojico ustavila in identificirala. Med preverjanjem povzročene škode, so agenti ugotovili, da sta pijana mladeniča poškodovala deset vozil, in sicer avtomobil in devet skuterjev oz. motorjev, ki so bili parkirani na ulicah del Bosco, Bramante in na Trgu Vico. Pospremili so ju na kvesturo.
Nesreča v predoru
V	predoru Montebello, blizu vhoda s Senenega trga, je včeraj ob 17. uri prišlo do trčenja, v katerega so bila vpletena tri vozila. Služba 118 je v bolnišnico prepeljala štiri osebe, samo ena od teh pa je utrpela resnejše poškodbe, močno se je udarila v prsni koš.
6
Četrtek, 27. avgusta 2015
TRST
/
bani - Bliža se tradicionalna Šagra pod kostanji
Praznik s poklonom Burgstallerju
Najbolj slovesno bo v nedeljo, 6. septembra, ko bodo na zelenici pred nekdanjo vojašnico odkrili spomenik
Pri Banih se krajani pripravljajo na tradicionalno Šagro pod kostanji, ki bo potekala ta in prihodnji konec tedna in bo letos v znamenju počastitve spomina na barona Josepha Burgstallerja, kateremu bodo tudi postavili spomenik.
Prav korenine tega priljubljenega praznika, ki se dogaja v banovskem vaškem jedru in se ga udeležuje veliko število domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev, so povezane z rodbino Burgstaller, saj je praznik svojčas sovpadal s pospravljanjem pridelkov in odhodom te tržaške plemiške družine, ki je poletja preživljala na svojem posestvu in v vili pri Banih (kjer je danes bivša vojašnica Monte Cimone), nazaj v Trst na prvo nedeljo v septembru.
Praznik, ki ga prireja SKD Grad, bo potekal ta in prihodnji vikend. To soboto in nedeljo bodo kioske odprli ob 18. uri, vsak večer pa bo tudi ples ob zvokih ansambla Souvenir. Vrhunec pa bo šagra doživela prihodnji konec tedna, v soboto, 5., in nedeljo, 6. septembra, ko bodo v nedeljo popoldne tudi odkrili spomenik Josephu Burgstallerju. V soboto bo obiskovalce zabaval ansambel Venera, v nedeljo pa skupina Orange Juice, seveda
Grb rodbine Burgstaller: na tržaško plemiško družino so pri Banih še danes zelo navezani, 6. septembra bodo na zelenici pred nekdanjo vojašnico Monte Cimone na pobudo Občine Trst odkrili spomenik Josephu Burgstallerju
fotodamj@n
pa bodo ob obeh koncih tedna delovali kioski s hrano in pijačo.
Nadvse slovesno pa bo v nedeljo, 6. septembra, ko bo stekla tradicionalna »mantenjada« oz. sprehod narodnih noš po vasi, glavni dogodek pa bo ob 16. uri, ko bodo na zelenici pred vojašnico Mon-
te Cimone odkrili spomenik Josephu Burgstallerju, ki ga bo predstavljal blok iz kraškega kamna s trijezičnim napisom v italijanščini, slovenščini in nemščini, delo kamnoseškega podjetja Tavčar iz Po-virja. Spomenik bo dala postaviti Občina Trst, ki bo s tem izpolnila željo ba-
novske vaške skupnosti, ki hoče s tem počastiti človeka, ki je bil svojčas in je še danes med krajani izjemno priljubljen. Novembra lani je občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto ob sprejemanju rebalansa proračuna tudi osvojil resolucijo svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba (podpisala sta jo tudi svetnika Demokratske stranke Alessandro Carmi in Mario Ravalico), ki se je zavzemala za postavitev spomenika. Le-te-ga bodo fizično postavili prihodnjo sredo, 2. septembra, blagoslovili pa izjemoma dva dni pred odkritjem, se pravi 4. septembra po večerni maši. Na nedeljski slovesnosti, s katero bodo tudi obeležili stoletnico smrti Josepha Burgstallerja (umrl je novembra leta 1914), bodo domačini v narodnih nošah, dogajanje pa bo spremljalo igranje godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, tako kot se je to dogajalo v Burgstallerjevih časih, ko je odhod družine v Trst spremljala trebenska oz. proseška godba. Ob vsem tem gre še omeniti, da bo v času Šagre pod kostanji v zgornjih prostorih sedeža SKD Grad v Ovčarjevi hiši na ogled tudi manjša razstava o Josephu Burgstallerju. (iž)
nabrežina - Petdnevni godbeni kemp
Skupaj z'gud'mo
45 mladih se preizkuša v skupinskem igranju - Jutri nastop
Vesoljci pristali na tržaškem pomolu?
Marsikdo se je včeraj med sprehodom po tržaškem nabrežju zaustavil pri pomolu Audace in se radovedno zagledal v veliko belo kroglo, ki spominja na čudno vesoljsko ladjo (fotoDamj@n). V resnici pa v Trstu niso pristali Marsovci: gre za marketinško potegavščino. Pri prodajalni avtomobilov Autostar so pojasnili, da se bo krogla v soboto odprla, v njej pa se skriva avto smart s samodejnim menjalnikom.
Od ponedeljka je na sedežu na-brežinske godbe vse živo in glasba doni od jutranjih do popoldanskih ur. 45 mladih glasbenikov dan za dnem pridno vadi na godbenem kempu Skupaj... z'gud'mo 2015, ki so si ga zamislili naši domači orkestrski sestavi - Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Kras - Doberdob, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Ricmanje in God-beno društvo Prosek.
Enotedenski kemp je nedvomno izjemen godbeni laboratorij, kjer se otroci spoznavajo med sabo, po poletnem lenarjenju spet poprimejo za inštrumente in se preizkušajo zlasti v skupinskem igranju v pihalnem orkestru, nam je povedal Niko Golemac. V Na-brežino se otroci in mladi (od 8. leta dalje) pripeljejo že zjutraj. Najprej jih čaka ura korakanja, se pravi figurativnega gibanja v orkestru, potem pa so že na programu sekcijske vaje. Mali udeleženci so namreč porazdeljeni po skupinah glede na posamezne inštrumente - pihala, trobila in tolkala,in pod mentorstvom izkušenih pedagogov pridno vadijo in premoščajo svoje specifične težave. Po kosilu v bližnji turistični kmetiji pa se še ves popoldan pod taktirko prof. Patricka Quaggiata posvečajo skupnemu, se pravi orkestrskemu izvajanju.
In kar so se oz. se še bodo v teh dneh intenzivnih vaj naučili, bodo vsem radovednežem pokazali jutri, ko bodo ob 18. uri poskrbeli za zaključni koncert godbenega središča na odru sredi travnika ob sedežu nabrežinske godbe (Nabrezina Kamnolomi 12). (sas)
lonjer - Večer krožka Fotovideo Trst 80 v sklopu Artedna
Mobilni telefon pogosto
naš edini fotografski aparat
Arteden ima letos drugačno preobleko. Čeprav v Lo-njerju ni umetnikov z raznih koncev sveta, ki bi se za en teden preselili v vasico nad Trstom in tam ustvarjali, je v lonjerski telovadnici vseeno živo. Po nedeljskem odprtju razstave, na kateri so zbrana dela, ki so jih od leta 2003 vse do lani ustvarili umetniki na Artednu, je bil v torek na sporedu tečaj fotografiranja z mobilnim telefonom v priredbi fotokrožka Fotovideo Trst 80, ki sicer že vrsto leto sodeluje na tednu umetnosti v Lonjerju.
Konec avgusta je fotokrožek priredil tudi enotedenski tečaj fotografiranja za začetnike pod vodstvom Mirne Viola s pomočjo predsednika Marka Civardija, ki se bo zaključil to soboto v sklopu zaključnega večera Artedna, na katerem bodo udeleženci predstavili videoposnetke s fotografijami, ki so nastale v tem tednu.
Fotografiranje s »telefončkom« postaja iz leta v leto vedno bolj vsakdanje početje. Ko smo si kupili prve mobilne telefone z barvnim ekranom, smo bili navdušeni, kmalu pa so jih na trgu prehiteli telefoni z vgrajenim fotoaparatom, ki so iz leta v leto vse bolj tehnološko sposobni. Danes imamo telefone s tako dobrimi fotoaparati, da jih večkrat uporabljamo celo namesto samih fotografskih aparatov. Katere so prednosti in pomanjkljivosti fotografiranja z mobilnim telefonom, kako ga pravilno uporabljati, katere trike poznati, da bo fotografija čim lepša, katere so razlike med kamero v »telefončku« in tisto v fotografskem aparatu ? Take in drugačne skrivnosti je razkrila Mirna Viola, ki se v prostem času ukvarja s fotografijo. Marko Civardi je omenil tudi bonton, ki se ga moramo držati, ko fotografiramo na raznih prireditvah, v gledališčih ali na javnih dogodkih.
V lonjerski telovadnici so se v torek zbrali vaščani in ljubitelji fotografije, včeraj pa je bila ob 18.30 na vrsti de-
Mirna Viola s telefonom in Marko Civardi
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK,
27.	avgusta 2015
JOŽE
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.35 - Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 4.34.
Jutri, PETEK,
28.	avgusta 2015
AVGUŠTIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 10 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C.
S Poslovni oglasi
0 Mali oglasi
DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bieniju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 3460905266.
IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040415797.
IŠČEM knjige za 1. razred jezikovnega liceja F. Prešerna. Tel. št.: 3406152830.
PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399.
PO ZELO UGODNI CENI prodamo novo kuhinjo veneta cucine. Prevoz in montaža vključeni. Tel. št.: 3472552495.
PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709.
PRODAM čoln pasara elan iz 80. let, motor tomos 4HP, dolžina 4,5 m, popolnoma prenovljen l. 2014. Cena 1.200 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 347-1223432.
V	NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808.
V	SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži za 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com.
[H Osmice
fotodamj@n
lavnica sodobnega plesa z Dašo Grgič. V soboto se bo letošnji Arteden zaključil z likovno delavnico, ki bo potekala v lonjerski telovadnici od 17.30 do 19.30 pod vodstvom umetnikov.
»Fotografija pomeni trajno zapisovanje trenutka. Želja vsakega človeka je ujeti trenutek, zaustaviti čas in ga trajno zapisati v spomin.« Takega mnenja so pri fotokrožku, ki poleg posebnih trenutkov, vsako leto s svojimi fotografijami zaustavijo tudi čas na Artednu, saj mu zvesto sledijo že vrsto let. (bf)
DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 348-0925022. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947.
SiVince Tutto 26 avgusta 2015 Super Enalotto
11 37 45 51 56 90
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5 točkami 16 dobitnikov s 4 točkami 492 dobitnikov s 3 točkami 7.995 dobitnikov z 2 točkama
St. 207
405.930,00 € --€
4.952,34 € 415,00 € 15,32 €
/
TRST
Četrtek, 27. avgusta 2015
7
50. jTUDJJSKI dnevi
draga 2015
F.irk Finhfdrjcvug^ d uin.i - Opiinr CKjihJjiVd ttili 35
Jutri, Jff. QVQüitQ
OL 16.1fr.
Andrt| CHfUjcler, K.iliij ( ufcjjli. rnw Hribar, Sergij Pahor
ZAKAJ DRAGA?
dK Lekarne
Čestitke
Draga ANNAMARIA, srečne in vesele dni ti mama z družino ob rojstnem dnevu želi. Vse najboljše!
Mi Kino
Do nedelje, 30. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
9 Šolske vesti
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA sporoča, da bodo preverjanja za dijake s preloženim ocenjevanjem od danes, 27. do sobote, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečni-ne. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. Tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali 1. razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali 1. razred višje šole. Info na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Minions«.
ARISTON - 21.00 »II terzo uomo«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Eden«; 20.00, 21.45 »Blue ruin«.
FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »Partisan«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Qualcosa di buono«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.00 »In un posto bellissimo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il grande quaderno«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.40 »Fantastični štirje«; 16.10, 18.25, 20.30 »Kar hočeš«; 18.00, 20.00 »Minioni«; 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.20, 20.45 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 17.55, 20.20 »Straight Outta Comp-ton - Zgodba o N.W.A.«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Il sale della terra«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.10, 21.45 »Ant-Man«; 18.15, 22.10 »Co-me ti rovino le vacanze«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 18.30 »Breaking dance«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Pofessore per amore«; 16.30, 18.00, 21.00 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.00 »L'A.S.S.O. nella manica«; 19.40, 22.30 »The Gallows - L'esecuzione«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 16.30, 18.00, 19.00, 20.00, 21.10, 22.00 »Minions«; 17.00 »Minions 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; 16.40, 19.00, 21.20 »Professore per amore«; 16.30, 21.00 »Ant-Man«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come ti rovino le vacanze«; 19.00 »L'A.S.S.O. nella manica«; 18.25 »Breaking dance«; 20.30, 22.15 »The Gallows - L'esecuzione«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 16.15 »Minions«; »18.00, 20.10, 22.10 »L'A.S.S.O. nella manica«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«; Dvorana 5: 17.40, 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«.
M Izleti
nik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni!
SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka).
Obvestila
75-LETNIKI iz Bazovice in okolice organizirajo enodnevni izlet. Prijave na tel. 040-226285 (Marija).
VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040229286 (Marta). Toplo vabljeni.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Bar-bano in na Staro Goro pri Čedadu. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.50; s trga Oberdan ob 7.10; s Proseka ob 7.30; iz Sv. Križa ob 7.35; iz Nabreži-ne ob 7.40; iz Sesljana ob 7.45; iz Devina ob 7.50 in iz Štivana ob 7.55. Info in prijave čim prej na tel. 3479322123 ali 340-1395070.
SDGZ prireja enodnevni ogled mednarodne razstave EXPO v Milanu v petek, 4. septembra. Zainteresirani člani naj se javijo najpozneje do 31. avgusta na info@sdgz.it.
ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji pik-
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko.
AŠD MLADINA prireja od danes, 27., do nedelje, 30. avgusta, prve ribiške dneve v Ribiški hiši v Križu.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 27. avgusta, na svojem sedežu, Prosek 159.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure.
SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik pod kostanji, ki bo 29. in 30. avgusta. Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri.
ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom. Ob 17. uri bo sv. maša, ob 18. uri pa občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledila bo družabnost.
V	BARKOVLJAH, v nedeljo, 30. avgusta, ob 18. uri bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo, ki jo bo daroval ob svojem 50. letu maš-ništva gospod Elio Stefanuto. Sledila bo procesija z godbo Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi Luka Carli.
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt.
POHOD OD REZIJE DO TRSTA (Slofest 2015) v organizaciji SPDT, SPDG, PD Benečije in ZSKD, od 16. do 20. septembra, v 5. etapah: Rezija (Solbica)-Brezje, Brezje-Špeter, Špeter-Štever-jan, Števerjan-Mavhinje, Mavhinje-Trst (Borzni trg). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Rok prijave zapade 31. avgusta. Info in prijave na tel. št. 040-635626 (ZSKD), 0481-884226 (Silvan Pittoli), in-fo@zskd.eu.
V	KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik: 9.00-13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara).
ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30 od ponedeljka, 31. avgusta dalje. S pričetkom pouka bodo možne spremembe.
PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapa-
de 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni na sedežu na Padričah v torek, 1. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši (zaželjeni so posebno moški glasovi).
ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626.
OPZ MINI VENTURINI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 2. septembra, ob 16.30 v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju. Toplo vabljeni »stari« in novi mini pevci.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na 1. srečanje v novi sezoni, ki bo v sredo, 2. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20.
NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni v letih 2003-2010. Informacije po tel. 0402171044 (tajništvo)	ali nkkras@gmail.com.
NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 0402171044 (tajništvo)	ali nkkras@gmail.com.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditelji-co Sandro. Vabljene stare in nove te-lovadke.
H Prireditve
50. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA od 28.
do 30. avgusta v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah: začenjajo se z okroglo mizo ob 16.30 »Zakaj Draga« (sodelovali bodo: Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor); v soboto ob 16.00 predstavitev knjige Igorja Omerze o Dragi, ob 17.00 bo spregovorila skupina mladih na temo »Petdeset delcev še ni celota«; v nedeljo ob 10.00 bo Alenka Rebula predavala na temo »Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost«, ob 15.30 podelitev Peterlinove nagrade in predstavitev Rebulovega zbornika - Marija Pirjevec, ob 16.00 bo zaključil dr. Edi Kovač s predavanjem »Ze danes je jutri ali slovenska prihodnost«. Ob 8.30 bo daroval sv. mašo ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita ob 70-letnici osvoboditve in na predvečer obletnice ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov na odprtje razstave »Pot v svobodo - Verso la li-berta«, ki bo v petek, 28. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Sodelujejo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala, Združeni vokalni skupini SKD Barkovlje in SKD Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot, ob spremljavi harmonike Marina Zobina. Predstavitev Jože Pirjevec.
ZAKLJUČNI KONCERT mladinskega orkestra poletnega tabora »Sku-paj...z'gud'mo 2015« bo v petek, 28. avgusta, ob 18. uri na sedežu GD Na-brežina, Nabrežina Kamnolomi 12. Pester večer vključuje figurativni del pod vodstvom Luciana Gergoleta in orkestrski program pod taktirko Pa-tricka Quaggiata. Toplo vabljeni!
ARTEDEN v ŠKC v Lonjerju: v soboto, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna
ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov.
DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 v Križu (pri Procesiji), ob 19.00 na Briščah, ob 19.30 v Sama-torci (balinišče), ob 20.00 v Samator-ci (Grjeta), ob 20.30 v Samatorci (Grudnov konc); v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30 v Bajti (pri k'munski hiši), ob 20.00 v Saležu (Gurnja vas), ob 20.30 v Saležu (pri k'munski štjrni); v torek, 1. septembra, ob 19.30 v Brišči-kih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom), ob 20.45 v Gabrovcu (pri društveni gostilni na ploščadi); v sredo, 2. septembra, ob 19.00 na Devinščini (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Za-gradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca), ob 20.30 v Zgoniku (pred občino).
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Rebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi.
Prispevki
V	spomin na Anito Malalan daruje Marica Dolenc z družino 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih ter 20,00 evrov za SKD Grad Bani.
V	spomin na Dušana Korošca in Marina Pregarca darujeta Marija in Pavla Zerjal 40,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Danilota daruje sestra 25,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Mirkota Bizjaka daruje družina Stopper 25,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo.
+
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Lidia Lukač vd. Cociani
Za njo žalujejo
sin Adriano, hči Daniela z Alešom, vnuka Egon in Simon ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v soboto, 29. avgusta, ob 12.00 v ul. Costalunga.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, Boljunec, Šalara, 27.08.2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Žalovanju se pridružuje brat Danilo z družino
Ob izgubi drage mame Lidie izrekamo Danieli in ostalim svojcem občuteno sožalje
KD Fran Venturini
8
Četrtek, 27. avgusta 2015
KULTURA
/
ljubljana - Pisatelja počastila ministrica za kulturo
Boris Pahor kulturni
ambasador Slovenije
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je pisatelju Borisu Pahorju včeraj ob njegovem 102. rojstnem dnevu podelila častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Pahor je priznanje označil kot dragoceno za Slovenijo, saj dviga vrednost slovenske kulture v javnosti tudi mednarodno. Kot je dejal, je danes pomembno, da si Slovenci priznamo, da se kot eden najbolj kulturno razvitih narodov premalo cenimo, a ne v smislu zgrešenega nacionalizma, temveč spoštovanja naših prednikov.
Prej smo imeli 30-40 let internacio-nalizem, ki je zapostavljal nacionalno, danes pa je po njegovem mnenju še slabše. Imamo globalizem, ki se ne zanima za to, da bi obstajala nacionalna zavest, povezava ljudi s svojo kulturo, zgodovino, s tistim, kar je bogastvo nekega naroda. Mladi mislijo, da je tehnološki razvoj bogastvo, da je globalizacija sveta rast, a Pahor je prepričan, da je to čisti negativizem. Tehnologija bi morala biti po njegovem prepričanju človeku v pomoč, da se razvija, a ne tako, da z njo pozablja to, kar je duhovno bistvo človeškega dostojanstva.
Tržaški pisatelj je častni naziv prejel za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv. Po prepričanju ministrice je Pahorju obdobje dela pri reviji za književnost in kulturo Zaliv še po-
Boris Pahor z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar
sta
sebej drago. Revija je širila demokratično kulturo, svobodno polemiko in se zavzemala za demokratizacijo Jugoslavije ter za krepitev položaja Slovenije. Bitka za demokracijo, ki jo je bil z Zalivom, je bila ena njegovih pomembnejših bitk s sistemom, čeprav njegovo življenje sestoji iz neštetih bitk z nedemokratičnimi sistemi.
Kot je še dejala ministrica, nas pisatelj še danes navdušuje z bistrim duhom in svežino misli o preteklosti, s presojami današnje stvarnosti in z jasnim pogledom v prihodnost. Krutost nacionalistične ra-znarodovalne ideologije, ki ji je bil priča v mladosti in trde življenjske izkušnje med
natečaj - Pod vodstvom mojstra Pistoletta
Revitalizacija starega pristanišča z umetnostjo
Tržaško staro pristanišče bo v naslednjih mesecih deležno nove urbanistične linije, ki bo narekovala obnovo opuščenih pristaniških objektov. Pot ustvarjalnosti in domišljiji ne bodo utirali le arhitekti, geometri, podjetniki in predstavniki drugih strok, ampak tudi mladi umetniki, ki se lahko do 31. avgusta (elaborate je treba oddati do 21. septembra letos) prijavijo na mednarodni umetniški natečaj z naslovom Zattere per il terzo paradiso (Splavi za tretji paradiž).
Umetniški projekt v sodelovanju s Pistolettovo fundacijo Cittadellarte in z združenjema Andandes in Gruppo Immagine ter s podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom Pristaniške oblasti pripravljata So-Fresh in Spa-zio5_artecontemporanea, njegova iztočnica pa bo Pistolettov Tretji paradiž na Zemlji (2003). Gre za projekt enega največjih italijanskih umetnikov Michelangela Pistoletta (na sliki desno, Pistoletto je tudi avtor letošnjega plakata za Barcolano), ki s simbolom, naslovljenim Tretji paradiž, naslavlja spravo med naravo in človeškimi izumi, ženskim in moškim principom, novo konceptualno matrico, ki reflekti-ra raznolike odnose med človeštvom in družbo. Skratka, naslov Tretji paradiž simbolizira zlitje narave in človeških izumov, v fokus pa postavlja tudi teme, povezane s ponovno uporabo in trajnostnim razvojem.
Umetniški projekt v starem pristanišču bo mlade umetnike spodbudil h kreativnosti, ustvarjalnosti in osebnemu izražanju. Cilj projekta je umetnost in umetniško izražanje približati ljudem ter jim pokazati, da lahko opuščeno območje redefinirajo tudi mladi umetniki. Za sodelovanje pri
natečaju so organizatorji postavili starostno omejitev do 30 let, svojo domišljijo pa bodo umetniki lahko izrazili na manjšem območju starega pristanišča, ki ga bodo morali na novo definirati in predvsem revitalizirati. Seveda skozi prizmo umetnosti. Žirijo, ki jo bodo sestavljali sodobni umetniki, kot so Michelangelo Pistoletto, Maria Rosa Sossai, Alessandro Sambini, Manuela Sedmach, Francesca Lazzarini, Manuel Fanni Canelles, Giulio Polita in Ryts Monet, bodo ocenjevali izvirnost elaboratov ter njihovo cenovno dostopno realizacijo, umetniki pa so vabljeni, naj v elaboratih raziskujejo vprašanja časovnosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vprašanja torej, ki so značilna za Pistolettova dela in njegov Tretji paradiž. Vse dodatne informacije o umetniškem natečaju so dostopne na spletni strani www.spa-zio5.net. (sč)
drugo svetovno vojno in po njej so ga izoblikovale v neizprosnega borca za slovenski materni jezik, v humanista, idealista in angažiranega umetnika. Slavljencu je čestitala in mu podarila goloba miru, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj.
Boris Pahor pa si je ob zdravici v knjigarni Konzorcij, kjer so predstavili dve novi deli (Rdeči trikotniki in prispevke s simpozija ob njegovem lanskem rojstnem dnevu), zaželel enotnosti med Slovenci. Dejal je, da moramo Slovenci stopiti skupaj, da »rešimo to našo državo«, kulturo in jezik, ki smo ga skozi stoletja ohranili navkljub neugodnim pogojem. (STA)
Kako so kuhali pri Kosovelovih
Kosovelova knjižnica Sežana v sodelovanju z ZTT in Založbo Buča vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige receptov Tončke Kosovel z naslovom Kako so kuhali pri Kosovelovih. Knjigo so že predstavili na Kosovelovi domačiji in na Kulinartfestu. Tokratna predstavitev sodi med dogodke v okviru sežanskega občinskega praznika.
Solokamp vabi v Kazlje in Štanjel
Flavtistke so se pod mentorstvom Milene Lipovšek že izkazale, drugi sklop poletnega izobraževalnega kampa Solokamp je namenjen solopevcem in harmonikarjem. Sklepni koncert harmonikarjev pod mentorstvom Klem-na Lebna bo jutri ob 20. uri v Kazljah (za Gostilno na placu), solopevci pod vodstvom Thomasa Heyerja bodo nastopili v soboto ob 20. uri v cerkvi sv. Danijela v Štanjelu. Vstop prost.
književnost - V torek osem dogodkov
Festival Vilenica od Trsta do Maribora
Pred vrati je trideseti Mednarodni literarni festival Vilenica, katerega uradni del bo potekal od 2. do 6. septembra. Kot običajno pa je v različnih lokacijah na sporedu več predvečerov, prvi predhodni dogodek bo sicer že to soboto v Biljah, kjer se bo na literarnem večeru pod murvo v ateljeju Negovana Nemca predstavil Milan Jesih, slovenski avtor v središču 2015. Pravi plaz dogodkov bo v torek, na predvečer začetka festivala, ob 19. uri, ko bodo sočasno na sporedu srečanja v Trstu, Voljčem gradu, Pliskovici, Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah in Kopru.
Na sedežu Srednjeevropske pobude (SEP) v Ul. Genova 9 v Trstu se bosta predstavila 33-letna književnika Materyna Kalytko in Mirko Božič. Prva je ukrajinska pesnica in prevajalka, ki je že izdala šest pesniških zbirk, njeno najnovejše delo Kativnya. Vynohrad-nyk. Dim (Mučilnica. Vinograd. Dom.) je bila izbrana za najboljšo ukrajinsko knjigo leta 2014. Mirko Božič, rojen v Mostarju v Bosni in Hercegovini, pa je pesnik, pisec kratkih zgodb, esejist in ustanovitelj združenja mladih književnikov z območja Balkana United Literary Front. Izdal je tri pesniške zbirke in prejel več nagrad. Leta 2014 je prejel pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP). Z njima se bo pogovarjala Patrizia Vascotto, večer so-organizira Skupina - Gruppo 85.
V Mladinskem hotelu v Pliskovici bo gost 32-letni pesnik Karlo Hmeljak iz Kopra (povezuje Barbara Čepirlo), pri Davidu in Martini v Volčjem gra-
Kateryna Kalytko
du pa Veno Taufer (povezuje Martina Kafol). V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo predstavil izraelski pisatelj Etgar Keret, v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru pa bo nastopil letošnji nagrajenec Vilenice, češki pisatelj Jachim Topol, skupaj z Andrejem Hočevarjem. Šmartinsko jezero pri Celju bo prizorišče srečanja z indijskima avtorjema Haraprasadom Dasom in Si-tanshujem Yashaschandro, na Gradiču Trbovlje bosta nastopila Hrvat Goran Ferčec in Slovenka Polona Glavan, na sedežu RTV centra v Kopru pa bo gost Milan Jesih. Vsa torkova srečanja bodo, kot omenjeno, ob 19. uri.
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Taxi Teheran
Iran 2015
Režija: Jafar Panahi
Igrata: Jafar Panahi in Hana Saeidi
Ocena: ★★★★
Rumeni taksi vozi po cestah in ulicah Teherana. Po prevozu segajo številni ljudje, ki se peljejo v eno in drugo smer in pripadajo najrazličnejšim družbenim slojem. Za volanom ne sedi katerikoli voznik, temveč Jafar Pana-hi, ki spet snema prepovedan film.
Tako, v družbi dveh žensk, ki v veliki stekleni posodi nosita rdečo ribico, v družbi mladoporočencev, in spet druge ženske, ki išče pomoč za ranjenega moža ter Panahijeve nečakinje, ki mora za nalogo posneti film, spremljamo vsakdan mesta, ki se iz avtomobilske perspektive zdi karseda normalno, ob prisostvovanju pogovorom pa razumemo, da v resnici ni. Jafar Panahi si je tokrat izposodil napol dokumentarno in napol igrano filmsko pripoved, da bi prav preko nje ponudil pogled na sodobni Teheran in to izza volana barvanega taksija. Film je tako posnel s kamero, ki je bila nameščena v notranjosti vozila.
Letos februarja so Taksi Teheran pretihotapili iz države in ga predstavili na Berlinskem festivalu kjer je prejel zlatega leva. Nagrade seveda Pana-hi ni mogel dvigniti, zato jo je prejela mlada režiserjeva nečakinja Hana Saeidi, ki je s stricem nastopila v delu.
Iranskega režiserja so doma aretirali kmalu zatem, ko je bilo objavljeno njegovo imenovanje v žirijo Berlinala leta 2011 in ga pri tem obsodili na šest let zapora in 20-letno prepoved opravljanja svojega dela zaradi kritičnosti do oblasti. Jafar v resnici ne tiči za rešetkami, a tvega vsak trenutek, da mu postavijo lisice, saj kljub strogi prepovedi še vedno ustvarja in pripoveduje o Iranu. Obsodili so ga zaradi dokumentarca, ki ga je želel posneti o nemirih, ki so vzniknili po spornih predsedniških volitvah leta 2009 in 54-letni Panahi od takrat ne sme zapustiti države. Kot je povedal po berlinskem uspehu, "nobena nagrada ni vredna toliko kot to, da bi moje filme lahko videli tudi v Iranu", kjer so mu prav zaradi kritičnosti do oblasti prepovedali opravljati režiserski poklic in ga zdaj obtožujejo, da snema filme, ki so namenjeni samo tujim festivalom... (Iga)
0 w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
unija brda-zgornje posočje - Župane čaka »vroča« jesen
Organizacija nedorečena, na začetku brez prihranka
Z odobritvijo statuta je bila prejšnji teden uradno ustanovljena medobčinska unija za Brda in zgornje Posočje. Polemika v zvezi z enojezičnim poimenovanjem nove ustanove se bo v pričakovanju, da se o nazivu jasneje izreče dežela FJK, prav gotovo nadaljevala, župani pa se medtem začenjajo pripravljati na nov izziv: konkretno organizacijo medobčinske ustanove in združitev raznih služb, kar bo po mnenju upraviteljev postopno, a zelo naporno opravilo. »Zdaj gre šele zares«, soglašajo števerjanska županja Franka Padovan, sovodenjski podžupan Erik Petejan ter župana iz Gorice in Romansa - Ettore Romoli in Davide Furlan -, po katerih bo treba v prihodnjih tednih in mesecih začeti stvarno in podrobneje načrtovati ustroj medobčinske unije, ki je za zdaj samo na papirju.
KAJ OSTAJA V OBČINAH?
Kar je jasno, je to, da bodo občine od leta 2018 dalje samostojno vodile le matične urade, urade za kulturo, šport in rekreativne dejavnosti ter nekatere druge malenkostne storitve, ostale funkcije pa bodo izvajale neposredno prek unije ali s pomočjo njenih uradov. V pristojnosti zveze občin bodo upravljanje osebja, socialne storitve, redarska služba, proizvodne dejavnosti, šolske gradnje in storitve, kataster, nadobčin-sko prostorsko načrtovanje, načrtovanje si-
stema civilne zaščite in prve pomoči, evropski projekti, davčne storitve ter statistični urad. Občine oz. občinski sveti bodo še naprej samostojno odločali o prostorskih načrtih na občinski ravni, zasebnih in javnih gradnjah, razlastitvenih postopkih, finančnih in računovodskih storitvah, dovoljenjih na področju energetike, organizaciji javnih storitev v splošnem gospodarskem interesu ter načrtovanju oskrbe z dobrinami in storitvami, pri vodenju vseh teh dejavnosti pa se bodo posluževale skupnih uradov unije. S 1. januarjem 2016 bodo začeli delovati medobčinski uradi za socialne storitve, proizvodne dejavnosti, kataster, civilno zaščito, evropske projekte, računovodske storitve in redarsko službo, leto kasneje pa bodo združili urad za osebje, prostorsko načrtovanje na občinski ravni in zasebne gradnje, organizacijo javnih storitev in davčno službo. Do združitve ostalih služb, ki so predvidene v deželnem zakonu, bo prišlo z letom 2018.
KAJ PA OBČINSKO OSEBJE?
Kako pa se bo to konkretno izvajalo? Bo združevanje uradov pomenilo tudi selitev osebja? »Veliko stvari je še nedorečenih,« je zaskrbljena županja iz Števerjana, ki že od vsega začetka nasprotuje unijam, ker da bodo manjše občine izgubile na avtonomiji. »Za zdaj sploh ni jasno, ali bo osebje osta-
lo pri nas ali bo moralo drugam,« izpostavlja županja, Romoli pa ugiba, da bodo uslužbenci, vsaj v začetnem obdobju, ostali na svojih mestih: »S pomočjo računalnikov in spleta se mi to ne zdi nemogoče.« Podobno razmišlja tudi sovodenjski podžupan Petejan, po katerem pa bodo »nekateri uslužbenci občin verjetno postali uslužbenci unije«. »Problem za majhne občine, kot je naša, bi lahko bil v tem, da krijejo naši uslužbenci več področij. Zaposlena na tehničnem uradu denimo skrbita tako za javna dela kot za urbanizem, zato ne vem, katere pristojnosti bosta imela v okviru unije. Pri organizaciji bo imel ključno vlogo direktor, ki ga bo imenoval predsednik skupščine. Tega bomo izvolili na prvi seji,« pojasnjuje Petejan. Župan Romansa Furlan opozarja, da se manjše občine že več let poslužujejo skupnih služb, ki bi si jih same ne mogle privoščiti - v Krminu imajo npr. skupno davčno službo, ki skrbi za 11 občin -, namesto konvencij pa jih bo zdaj združevala unija.
BODO OBČANI ZA KAJ PRIKRAJŠANI?
Po združitvi uradov naj bi za občane ne bilo večjih sprememb. »Posrednik med prebivalci posameznih občin in službami unije naj bi bil urad za občane, ki bo deloval v vsaki občini,« pravita Padovanova in Petejan. Med pristojnostmi, ki jih bo prevzela unija, slovenski občini še najbolj skrbi-
sovodnje - Gradbišče je pripravljeno
Nov park sredi vasi
Predvidoma v ponedeljek bodo zabrneli stroji - Dela naj bi trajala šest mesecev
Ograjeno gradbišče (levo) in načrt občinskega parka (spodaj)
bumbaca
Stroji bodo zabrneli prihodnji teden, v prejšnjih dneh pa se je v Prvomajski ulici v Sovodnjah začela priprava gradbišča občinskega parka, ki ga bodo uredili na zemljišču, na katerem je nekoč bilo nogometno igrišče.
»Gradbišče je podjetje uradno odprlo 3. avgusta, ko pa je le postavilo tablo in pokosilo travo. V minulih dneh so se delavci vrnili, območje ogradili in začeli z meritvami. Prihodnji teden bodo začeli kopati,« pravi vodja tehničnega urada občine Paolo Nonino, po katerem bi se morala dela zaključiti v šestih mesecih, veliko pa bo odvisno od vremena.
Za projekt, s katerim želijo ovrednotiti središče vasi in občanom nuditi nov kraj srečevanja in preživljanja prostega časa, je dežela FJK namenila 300.000 evrov. Sovodenjska občina bo načrt uresničila z najetim posojilom, izvajalca pa je izbrala že lani: gre za podjetje Tecno.Geo iz Campoformida, ki je ponudilo 30,11-odstotno znižanje na razpisni vsoti. Načrt zadeva približno polovico nekdanjega nogometnega igrišča, in sicer okrog 6000 kv. metrov obsežno površino južno od ceste proti Štra-dalti. Tam bodo uredili park z med seboj pravokotno speljanimi potmi in vijugasto stezo, otroškimi igrali, zelenicami, klopmi, razsvetljavo, fontano in koši za odpadke. Na občini še ne razkrivajo, kako nameravajo uporabiti denar, ki naj bi ga prihranili zaradi 30-odstotnega znižanja razpisne vsote (okrog 60.000 evrov). »Prezgodaj je, da bi o tem odločali. Pri takih načrtih lahko pride vedno do česa nepredvidenega« pravi Nonino.
jo šolske gradnje. »To področje bomo zelo pozorno spremljali,« pravita upravitelja, ki ne izključujeta, da bi se slovenski občini po letu 2018 lahko združili v »podokrožje« in skupaj izvajali nekatere funkcije, o tem pa je še prerano govoriti.
Eden izmed glavnih ciljev reforme je racionalizacija stroškov javne uprave, občinski upravitelji pa ocenjujejo, da to ni samoumevno. »Dolgoročno bomo morda prihranili, kratkoročno pa bi se stroški lahko celo zvišali,« pravi Romoli, enakega mnenja pa je tudi Furlan, ki izpostavlja, da je največji strošek osebje, reforma pa ne predvideva zmanjšanja števila uslužbencev. »Prihranek bo odvisen od organizacije in delovanja unije. Računamo na to, da bosta načrtovanje in vodenje zaupana izkušenim osebam,« izpostavlja Petejan, Padovanova pa je bolj skeptična. »Doslej nismo videli še nobenega podatka, dejstvo pa je, da bomo po novem morali prispevati tudi h kritju stroškov, ki jih doslej nismo imeli, npr. re-darske službe. Upam, da se motim,« pravi števerjanska županja. Skupno redarsko službo je pred meseci zavračal tudi goriški župan, ki pa se je s časom prepričal, da je učinkovita rešitev možna. »To službo bi denimo lahko uredili po zgledu karabinjer-skega poveljstva: glavni center bi lahko bil v Gorici, dva manjša pa bi imeli v Krminu in Gradišču,« pravi župan Gorice. (Ale)
gradež
Kovatsch
občinski
komisar
Občina Gradež ima komisarja. Dežela je na to mesto imenovala Claudia Kovatscha, nekdanjega deželnega funkcionarja; odlok je včeraj podpisal odbornik Paolo Panontin. Imenovanje komisarja je posledica okoliščine, da je devet gradeških občinskih svetnikov v ponedeljek podalo odstop in s tem povzročilo predčasni konec mandatne dobe. Z razpustitvijo občinskega sveta, ki jo bo dežela formalno potrdila s posebnim odlokom, se je predčasno zaključilo tudi županova-nje Edoarda Maricchia.
64-le-tni Kovatsch je bil dolgo let vodilni funkcionar dežele FJK; med letoma 2005 in 2010 je bil generalni računovodja, nato je vodil urad za krajevne avtonomije in skupno agencijo videmske in tržaške univerze ARDISS. Upokojil se je maja. »Uprava Debore Ser-racchiani je za komisarja izbrala izkušeno osebo,« je dejal odbornik Pa-nontin in pristavil: »Občina Gradež bo morala v prihodnjih mesecih sprejeti kar nekaj odločitev, ki so povezane z razvojem letoviškega središča in s prihodnostjo deželnega gospodarstva nasploh: odločati bo treba o termah, zavodu Ospizio marino, prometu in turistični ponudbi.«
Claudio Kovatsch
/	Četrtek, 27. avgusta 2015	397
APrimorski
~	dnevnik
nova gorica
»Novembra bosta Koren in Vrtojbica že čista!«
Gradbišče pri Vrtojbi
Minuli torek je potekal tehnični pregled za Centralno čistilno napravo Nova Gorica. »Izvedenec je odkril nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa niso nič posebnega. Tehnični pregled v našem primeru je bolj administrativne narave. Časa za odpravo imamo 30 dni,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil vodja projekta, Mitja Gorjan. Oktobra naj bi čistilna naprava pridobila uporabno dovoljenje. »Dne 15. novembra bosta Koren in Vrtoj-bica že čista!« zatrjuje Gorjan.
Enoletno poskusno obratovanje čistilne naprave naj bi se pričelo konec oktobra oziroma v začetku novembra. »V tem obdobju do začetka poskusnega obratovanja čistilne naprave bomo zagnali in testirali vso opremo, da ugotovimo, če je pripravljena za pravilno delovanje. Predvidoma konec oktobra oziroma novembra bi lahko začeli s poskusnim obratovanjem, se pravi, da bi naprava že čistila vse odpadne vode,« pravi Gorjan in pritrjuje, da bodo do takrat dokončani tudi vsi kanalizacijski vodi, ki so v rekonstrukciji. »Po kanalu do čistilne naprave bomo vodo spustili predvidoma konec oktobra,« napoveduje sogovornik. Prve dni čiščenje še ne bo potekalo kot bi moralo, saj so za vzpostavitev ustrezne bio-mase potrebni približno trije tedni. »Realno pa lahko pričakujemo, da bi v sredini novembra že imeli rezultate, voda bo čista, odplak ne bo več nikjer,« zatrjuje vodja projekta.
Te dni se torej na terenu izvajajo še zadnja zaključna dela: na Erjavčevi ulici, v neposredni bližini mejnega prehoda, ob zadrževalnem bazenu še vgrajujejo zadnjo opremo, zato je cesta tam te dni zaprta. Groba dela v Vrtojbi so zaključena. Na cestišču poteka le še menjava robnikov, nato bo sledilo zaključno asfaltiranje. Z občino Šempeter-Vrtojba pa se dogovarjajo še o menjavi pokrovov obstoječih kanalizacijskih jaškov. »Osnovna inštalacija po projektu pa je v Vrtojbi končana. Cesta je prevozna, je pa še vedno "gradbišče", še kakšne tri tedne oziroma en mesec bo tako,« dodaja Gorjan.
Konec septembra bodo končana še dela na Feiglovi ulici v Šempetru pri Gorici in na Pristavi. »Vse, kar se tiče kanalizacije, bo do konca septembra končano,« napoveduje sogovornik.
V okviru 53 milijonov evrov vrednega projekta je bila v Vrtojbi zgrajena centralna čistilna naprava s kapaciteto 50.500 PE (populacijskih ekvivalentov) in kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti v skupni dolžini dobrih 18 kilometrov v občinah Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Večji del investicije, oziroma 28,5 milijonov evrov, se bo pokril iz sredstev Kohezijskega sklada Evropske unije, država prispeva 13,9 milijona evrov, občine pa ga bodo sofinancirale v višini 7,4 milijona. Glede na delež prebivalstva na novogoriško občino odpade več kot polovica tega zneska.
Katja Munih
10
Četrtek, 27. avgusta 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - V 88. letu umrla Lina Scattolin vd. Marinčič
Zaradi svoje dobrote bo odslej živela v spominu hvaležnih ljudi
Na svojem domu v Gorici je v 88. letu starosti umrla Angela Scattolin vdova Marinčič, za svojce in znance Lina. Plemenitih sta jo dobrota in nesebičnost, zato bo še naprej živela v spominu svojih najdražjih in vseh teh, ki jim je bila dobrotni-ca.
Pokojničin oče Angelo Scattolin je bil po rodu iz Veneta in se je zaposlil v an-hovski cementarni. Mati Amalija Ipavec je bila domačinka. Najprej se jima je rodila hči Marica, 22. septembra 1927 pa še Lina, ki se je najprej izšolala v domačem kraju, nakar je opravila trgovsko poklicno šolo v Gorici. V času zavezniške uprave je bila uslužbenka na občini v Kanalu. Po razmejitvi se je vsa družina preselila v Italijo; nekaj časa so zasilni dom dobili v Grade-žu, nato so si dokončnega uredili v Gorici. Tu se je Lina zaposlila v kavarni Bratuž v Mamelijevi ulici, zbirališču goriških Slovencev, kjer je ostala do leta 1957, ko je stopila v zakon z Ivom Marinčičem, ki je v slovenskem prostoru že bil osebnost. Bil je namreč tigrovec, obsojen na posebnem sodišču na zapor, najprej izgnan iz Italije in nato interniran v Isernii, kjer je dočakal zaveznike. V zaporu se je naučil jezikov in bil
Lina Scattolin vd. Marinčič
zato po osvoboditvi prevajalec na vojaških sodiščih. Leta 1946 se je kot novinar zaposlil na Primorskem dnevniku v Trstu, že kmalu pa so ga poslali v Gorico nadomeščat urednika Soče. Sočo je urejal vse do njene ukinitve, ko se je vrnil na Primorski dnevnik, ki mu je svoje najboljše sile posvečal v goriškem uredništvu do upokojitve leta 1972. Umrl je leta 1975. Lina si je tedaj naložila breme družine in še zla-
sti skrb za sina Marka, rojenega leta 1958, in hčer Nadjo, rojeno tri leta kasneje. Posvetila se jima je z vso svojo vnemo in obema omogočila, da sta se izšolala do univerzitetne diplome in nato ubrala poklicno pot. Njena zavzetost pa se ni izčrpala v družinskem krogu. Proti koncu šestdesetih let se je s skupino staršev močno zavzela za ohranitev slovenskega vrtca in šole v Ulici Randaccio, v južnem delu mesta. Po zaslugi zlasti zagrizenih mater je šola obstala proti sklepom šolskih oblasti. V sedemdesetih letih pa se je angažirala v komisiji za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Kot vestna članica je spremljala delovanje Društva slovenskih upokojencev za Goriško in se udeleževala aktivnosti, dokler so ji moči to dopuščale. Ljubečo skrb, ki jo je sprva posvečala sinu in hčeri, je nato prenesla na vnuke. Zadnji dve leti jo je bolezen priklenila na posteljo vse do torka, ko ji je sredi dneva na domu odpovedalo srce.
Hvaležni svojci in znanci se bodo od nje poslovili v soboto ob 11. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Po upepelitvi jo bodo najdražji položili v možev grob na goriškem pokopališču.
»Požar« v pristanišču
V	tržiškem pristanišču so včeraj imeli požarno vajo. Ob osebju luške kapitanije so pri simulaciji sodelovali gasilci, rešilna služba 118 in razne službe, ki delujejo znotraj pristanišča.Požar so simulirali na nizozemski ladji Zealand Amalia, ki je privezana v tržiškem pristanišču.
Ob razstavi še pivo
V	palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 18. uri brezplačen vodeni ogled razstave del Giovannija Zangranda in njegovih učencev, ki ga bo ob 19.30 spremljala degustacija piva v režiji tržaške pivovarne Theresianer 1766; obvezna prijava na naslov musei@provin-cia.gorizia.it. (av)
Podaljšan delovni čas
S ponedeljkom je poštni urad v Tržiču začel ponovno obratovati po običajnem urniku; odprt je od ponedeljka do petka med 8.30 in 19.05 ter ob sobotah med 8.30 in 12.35.
Nova Carmina na gradu
Nocoj ob 21. uri se na goriškem gradu začenja festival dvorne glasbe. Naslov koncerta, ki ga bosta oblikovali skupini Dramsam in Protempore, je »Nova Carmina«; vstop je prost.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
19.50 - 22.15 »Mission Impossible -Rogue Nation«.
Dvorana 3: 16.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.20 - 20.15 -22.10 »In un posto bellissimo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«.
Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00 -20.10 - 22.10 »LA.S.S.O. nella manica«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 16.20 - 20.00 - 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«. Dvorana 5: 17.40 - 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'ese-cuzione«.
do 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626.
M Izleti
~M Koncerti
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«.
Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Minions«;
»MED ZVOKI KRAJEV«: v gradu Kromberk bo v soboto, 29. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Aires (har-monikaši Mauro Scaggiante, Ales-sandro Ambrosi, Alex Modolo, Federico Zugno); vstop je prost.
V MOŠU: 25. Glasbeni večeri v Vili Co-delli: 29. avgusta ob 21. uri »Il violino e l'orchestra«; 30. avgusta ob 21. uri »Magia del pianoforte«; informacije po tel. 335-5382536.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za goriško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo danes, 27. avgusta, ob 10. uri na sedežu Pokrajinskega šolskega urada v Ul. Ri-smondo 6 v Gorici za vse šolske stopnje. Suplence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje.
UNIVERZA V NOVI GORICI - Visoka šola za umetnost obvešča, da zapadejo prijavni roki za 1. in 2. stopnjo programov Animacija, (Video)Film, Fotografija, Novi mediji, Sodobne umetniške prakse 28. oziroma 30. avgusta. Več informacij o študiju, načinih prijave in pogojih za vpis na tajništvu šole vsak delavnik med 10. in 15. uro (petek do 13. ure), na info.vsu@ung.si ali po tel. 0038651-336770.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena).
PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bo-
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo).
POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV - prireditev bo potekala v soboto, 29. avgusta, od Zelina do Voj-skega. Zbirališče pri Rdeči hiši ob 5. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Nekaj mest je v kombiju (tel. 348-5298655).
DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja v nedeljo, 30. avgusta, izlet v hribe: start bo pri izviru Kamniške Bistrice, sledita ogled Plečnikovega dvorca (lovska koča kralja Aleksandra) in vzpon do bivaka pod Grintovcem (2100m); informacije na drustvo.pri-morskih.arhitektov@gmail.com.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prlekiji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (048178000), pri Milošu (tel. 380-4203829).
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni postaji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš).
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra; informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo).
□ Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da je društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi
gorica
Festival folklore
Začenja se jutri, v nedeljo parada
V	Gorici se jutri začenja 45. Festivala folklore. Slovesnost bo ob 20.30 na Battistijevem trgu, kjer bo uvodoma zaigral goriški godbeni orkester in zaplesala skupina Santa Go-rizia. Obredni prižig ognja prijateljstva bo ob 21.15, nakar se bodo predstavile skupine Filip Devic iz Hrvaške, Jasberey iz Madžarske, Inanga Rapa Nui iz Papue Nove Gvineje, Plaiurile Donelor iz Romunije, Fontanavecchia iz kraja Casalduni in Juju Dance iz Kameruna.
Sobotni program se bo ob 10. uri začel v palači Attems Petzenstein s posvetom na temo Prva svetovna vojna v ljudskem izročilu; sodelovali bodo izvedenci Ante Cukrov (Hrvaška), Laszlo Kocsan (Madžarska) in Massimiliano Marangon (Italija) ter Alessandra Martina iz goriških Pokrajinskih muzejev in Mal-ko Klavora iz Goriškega muzeja Nova Gorica. Ob 20.30 bodo skupine nastopile na Battistijevem trgu.
V	nedeljo ob 11. uri bo v Ljudskem vrtu koncert godbe iz Lienza, ob 12. uri bo sledila izmenjava daril v galeriji Art Open Space v Diazovi ulici. Z začetkom ob 16.30 pa bo po korzih Italia in Verdi ter po Ulici Petrarca potekala 50. parada. Zaključila se bo na Battistijevem trgu, kjer bo nagrajevanje, ob 21. uri pa še gala slavje z udeležbo vseh skupin. Poleg nagrade občinstva za najbolj simpatično skupino bo strokovna žirija podelila še oskarja za folkloro. Glavni organizator festivala je z letošnjim letom goriško združenje Etnos.
avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481-784009.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30.
UDELEŽENCI TEČAJA NORDIJSKE HOJE v organizaciji KD Sovodnje se srečujejo enkrat tedensko na večernih sprehodih in vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v nordijski hoji, da se jim pridružijo. V kratkem bodo pri KD Sovodnje ponovno organizirali začetni tečaj; informacije v večernih urah po tel. 320-4109538 (Rudi) in tel. 3381411463 (Patricija).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je anagrafski urad zaprt do 28. avgusta. Zajamčeni so nujni akti (smrti, rojstva). Za informacije in predložitev prošenj za osebne dokumente in potrdila je vsekakor na voljo vložišče ob uradnih urah.
AŠZ DOM obvešča, da se bodo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Kulturnem domu v Gorici začeli pripravljalni treningi košarke in minibasketa. Minibasket s prof. Dražanom Grbcom (letniki 2004, 2005 in 2006) od pon. do pet. od 16.00 do 17.30; Košarka Under 16 in Under 14 (letniki 2000, 2001, 2002 in 2003) od pon. do pet. od 18.00 do 19.30 s trenerjem Janom Za-vratnikom. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo poskusiti košarko. Informacije po tel. 3292718115 (David Ambrožič - od 15.00 do 19.00) ali domgorica@gmail.com.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure do vključno 4. septembra.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici danes, 27. avgusta, ob 17. uri na zaključno prireditev v sklopu projekta »Estate Serena«.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 9.00, Bruno Franco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ane in na pokopališču. DANES V ŠPETRU OB SOČI: 11.00, Maria Ceschia vd. Cristin (iz kapeli-
gorica - Razstava
Zemlja, skala in pesek naše dežele
V soboto, 29. avgusta, ob 18.30 bo koordinacijski odbor združenja fotoklubov goriške pokrajine odprl tradicionalno razstavo »6 za ... eno razstavo«. Gre že za 17. izvedbo pobude šestih goriških fotografskih krožkov, ki se enkrat letno združijo in skupaj prikažejo svoje umetniške poglede na izbrano temo. Naslov in tema letošnje razstave je Zemlja, skala in pesek naše dežele, ki so jo predstavniki fotoklubov kot vsako leto izbrali skupaj.
Omenjeno pokrajinsko združenje sestavljajo klubi Circolo fotografico Castrum iz Gradeža, Circolo fotografico Isontino iz Gorice, Fotoclub Il Torrione iz Romansa, Fotoclub Lucinico iz Ločnika, goriška skupina Lo Scambio in Skupina 75 iz Gorice. Slovenski fotoklub že od vsega začetka sodeluje pri tej skupni pobudi in se vselej izkaže pri svo-jevrstnostem pristopu k prireditvi. Prikazi članov Skupine 75 namreč že od nekedaj veljajo za posebnost, saj fotoklub ob samih posnetkih navadno pripravi tudi tematsko instalacijo. Letošnja bo temeljila na dveh obrazih, ženskem in moškem, ki bosta simbolizirala zemljo - znak rodovitnosti - in skalo, ki predstavlja moč in trdnost. Več nam predstavniki Skupine 75 niso razkrili, ljubitelje umetniške fotografije pa vabijo na ogled razstave, ki bo v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž na Vialu odprta do 11. septembra. Razstava bo na ogled od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. (vip)
ce tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Petra, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Maria Dalla Rizza vd. Braida (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. mučencev Kan-cijanov in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 12.00, Graziano Capello (iz kapelice pokopališča) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Denise Soban (iz kapelice bolnišnice) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču.
t
V objemu svojih dragih je izdihnila naša
Lina Scattolin vd. Marinčič
Žalujejo
Marko, Nadja in Mario, ljubljeni vnuki Silva, Ivan, Vanja, Sara in Matija ter ostali sorodniki
Od nje se bomo poslovili v soboto, 29. avgusta, od 8.00 dalje v kapelici na glavnem goriškem pokopališču. Ob 11.00 bo pogrebni obred v cerkvi sv. Ivana, sledila bo upepelitev.
Ob smrti drage mame izrekamo občuteno sožalje kolegu Marku Marinčiču
vsi na Primorskem dnevniku
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 27. avgusta 2015
1 1
Sanjava Vipava
Gabrci se že pet let
■ v«« •	■	•■•
družijo in s plovili spuščajo po Vipavi
Smisel kulturnih društev ni le v negovanju zborovskega petja, organiziranju predavanj, razstav in drugih prireditev. Že samo izraz »društvo« pove, da gre za okolje, kjer se ob kulturnih dejavnostih ljudje družijo ter predajajo tudi sprostitve-nim in razvedrilnim dejavnostim. Zelo domiselni so pri društvu Skala v Gabrjah, kjer od časa do časa organizirajo kako svojevrstno prireditev. Nekoč so tam potekala tekmovanja v košnji, ki so se jih udeleževali kosci iz vseh bližnjih vasi in tudi iz mesta.
Letos so na veliki šmaren spet pripravili spust po Vipavi za odrasle in mlade. Udeležba na veslanju po reki, ki teče
v neposredni bližini hiš, je bila množična, saj se je na vodi zvrstilo kar enajst plovil, od kajakov do kanujev in gumenjakov. Pobuda se je prijela in postaja tradicionalna, saj je bila letošnja že peta po vrsti. Kdor je bil mnenja, da za takšne prireditve ob velikem šmarnu ne bo zadostnega odziva, se je krepko uštel. Odziv je bil nadpovprečno dober, saj se je veslanja po Vipavi udeležilo preko trideset krajanov. Nekateri, bolj vešči veslanja, so praznični spust pričeli v Orehovljah, večina z majhnimi otroki vred pa se je odločila za start »pri Grabcu«, tik državne meje. Cilj je bil v Gabrjah, zraven male jase, ki ji domačini pravijo »Pri Tinci«.
Za spomin so se nastavili fotografu
Ob spustu tudi kopanje za najmlajše
Večji ali manjši čolnarski veliko-šmarenski trud je bil za vse poplačan z vsakovrstnimi dobrotami, ki so jih pripravile društvene članice. Pripravili so tudi tekmovanje, a ne v plavanju in veslanju, kot bi si pričakovali od ljudi, ki živijo ob reki, temveč v kulinaričnih spretnostih. Dolja-ni in Gorjani z dveh predelov vasi so se pomerili v pečenju mesa na žaru. Prava veselica. Povedali so, da so žirijo sestavljali zgolj vegetarijanci, ki pri ocenjevanju niso imeli lahkega dela. Malo hecno, a ne preveč, so na koncu sodniki salomonsko razsodili, da so svinjsko meso najboljše spekli Gorjani, za goveje pa so pravi mojstri v Dolnjih Gabrjah. Piščančje meso je bilo odlično pri obeh tekmovalnih skupinah. Dobra kapljica in nasploh dobra volja sta premagali vse živahne razprave, ki se rodijo po takšnih tekmovanjih. Družabnost je trajala pozno v noč.
Posnetka, ki ju objavljamo ob članku, nista le zanimiva za odrasle in otroke, ki so na njiju prikazani. Ne gre le za živo-pisno dopolnitev informacije o dogodku. Bralca vabimo, da pomisli, s kakšno ra-
dovednostjo in zvedavo gledamo črno bele fotografije iz prve polovice prejšnjega stoletja: birme, poroke, pogrebe, sokolske telovadce, tamburaške skupine, še prej pa ljudske tabore, vojaške zbore, dramske skupine. In sedaj se zamislimo in pomislimo, kako bo takšen posnetek pritegnil pozornost raziskovalcev in navadnih ljudi čez trideset let. Nam se zdi povsem običajno, kar gledamo, toda odtenki bodo že čez dvajset let izjemno pomembni za spominjanje oziroma za dojemanje sedanjih navad, oblačil, materialov, načinov nastavljanja pred fotografom itd.
Bodo obleke iz istega oziroma podobnega materiala? Kaj pa avtomobili? Že sedaj so neverjetne razlike med vsem prikazanim in tistim, kar lahko opazimo na podobnih veslaških posnetkih izpred tridesetih let. Kot če bi bil svet povsem drugačen. Bo še mogoče doživljati Vipavo v strugi in ne le z bližnjih bregov? Če izvzamemo poplave, ki so se v zadnjem desetletju pojavljale povprečno vsaka tri ali štiri leta, ali bo Vipava še tako sanjavo tihotna in bregovi tako zeleno zaraščeni? (vip, ar)
okusi na meji
Za »slovenske« majčke je pogoj tristo naročil
Italijanski napis na promocijskih artiklih
V torek so predstavili promocijske artikle, ki si jih bodo ob letošnjih Okusih na meji lahko nabavili obiskovalci poulične prireditve. »Škoda le, da na njih piše izključno Gusti di frontiera. Kako je mogoče, da občina vsaj za naša društva ni predvidela majčk s slovenskim napisom? Ni mogoče, da govorimo o ETZS, čezmejnem soškem parku in skupnem uradu CUP, nato pa pozabimo na slovenščino. Dober del obiskovalcev praznika prihaja vendar iz Slovenije,« pravi občinski svetnik SSk Walter Bandelj, ki je včeraj pisno pozval odborni-co Arianno Bellan, naj ukrepa. Ta se je takoj odzvala: z občine je kmalu prišlo sporočilo, da bo majčke in druge promocijske artikle kulinarične prireditve mogoče nabaviti tudi s slovenskim napisom, za to pa bi bilo potrebno predhodno zbrati kar 300 naročil. »Postavila sem se v stik s podjetji RO.GO.L in Mittelpoint, ki bosta prodajali reklamne artikle. Občina je sprejela njuno ponudbo, potem ko se na javno dražbo ni prijavil nihče,« je pojasnila Bellanova. Bandelj z odgovorom ni bil zadovoljen. »Kdo bo naročil 300 majčk? Tudi če bi jo nabavili vsi prostovoljci, ki bodo delali v šotorih slovenskih društev, bi jih ne naročili več kot 50,« pravi Bandelj, ki pa ne izključuje, da si bodo društva sama prispkrbela majčke s slovenskimi napisi: »Menim, da jih lahko nabavimo tudi za nižjo ceno.«
gorica - Kritični poseg Walterja Bandlja
»Župan pozabil na privez »Kajakaštvo ne bo ostalo
»Pri načrtovanju infrastruktur za turistično ovrednotenje Soče, s čimer se ukvarja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, je župan Ettore Romoli pozabil na privez za kajake pri Podgori. Bivši rajonski svet je na občino vsako leto pošiljal pisma z zahtevo, naj se mali privez zgradi ob bregu, kjer se zaključuje Soška regata. Deset milijonov za EZTS, od tega pa niti 5000 evrov za Podgoro. To je sramota!« je kritičen Walter Bandelj, občinski svetnik v Gorici in bivši predsednik podgorskega rajona.
»Načrt za uresničitev čezmejnega obsoškega parka, ki je bil izdelan julija letos, je le ogrodje oziroma groba podlaga, ki predvideva naknadno nadgradnjo. Ta bo upoštevala vse predloge, ki gredo v smer povečanja obsoške ponudbe in privlačnosti. Ker je v tem okviru kajakaštvo kvalificiran element, mu bo posvečena primerna pozornost,« zagotavlja Livio Semolič, predsednik komisije za urbanistiko pri EZTS GO, ki je pripravila iztočnice za turistično ovrednotenje Soče in za ureditev športno-rekreativ-nega parka, ki se bo raztezal čez obe državi.
v Podgori« na suhem«
Med kajaki lepotec iz leta 1952
V Trgovskem domu na Verdijevem korzu v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave o tridesetletnem prirejanju Soških regat. V obnovljenem pritličju palače bo na panojih prikazano dokumentarno gradivo, posebej privlačen pa bo vogalni prostor, kjer bo na ogled nekaj kajakov, med njimi tudi »lepotec« in prava redkost - lesen čoln solkanske izdelave iz leta 1952! Zaradi bogatega gradiva in predvsem zaradi sporočilnosti zasluži razstava najbolj izpostavljen javni prostor na glavni mestni prometnici.
Soški breg pri Podgori, kjer naj bi uredili privez
miren-sovodnje - Kolesarka steza, ki se konča na meji
Komu je namenjena?
Pridno jo uporabljajo tudi avtomobilisti - Na odseku »stare« Štradalte prometnih znakov ni
V bližini mirenskega mejnega prehoda je slabih sto metrov dolga cesta, za katero pa se žal ne ve, komu je namenjena, čeprav jo že lep čas dejansko uporabljajo kolesarji, pešci in tudi avtomobilisti. Odsek nekdanje Štradalte namreč nima nobenega prometnega znaka pa tudi drugih napisov ni videti razen table - na skrajnem in slabo opaznem mestu, prav na meji -, da so bila dela opravljena v sklopu evropskega načrta Croctal - Krajina in čez-mejne kolesarske poti.
Zdi se, da so na kolesarsko stezo, dejansko pa splošnemu prometu odprto cesto, pozabili. So pa možnost nove in krajše povezave že pred meseci zagrabili avtomobilisti iz ene in druge strani državne meje, občasno tudi avtomobilisti iz drugih držav. Ker je cesta-steza na mejni črti prekinjena, preurejena in obnovljena cesta nima povezave s slo-
venskim cestnim omrežjem. Pa so uporabniki to pomanjkljivost odpravili na lastno pobudo s tem, da so uredili krajšnico preko travnika oziroma njive.
Stanje odpira niz vprašanj predvsem glede prometne varnosti. Uporabniki se vključujejo na državno cesto št. 55 v križišču, ki ni označeno in kjer je vidljivost izredno omejena zaradi prisotnosti cipres in druge vegetacije ter to na ravnem odseku pomembne prometnice med Gorico in Trstom, kjer sicer velja omejitev hitrosti, kar pa spoštujejo bolj redki avtomobilisti. Varnost ogroža tudi grušč, ki ga avtomobilisti vnašajo na vozišče državne ceste.
Nekoliko bolj urejeno je stanje na slovenski strani, kjer je v bližini novega krožišča pred mi-renskim pokopališčem postavljen znak z opozorilom, da cesta nima izhoda.
Grušč, ki ga avti vnašajo na vozišče državne ceste
12
Četrtek, 27. avgusta 2015
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Zahod plačuje stare napake
Jo2e Pirjevec
Pretresljivi televizijski posnetki z grško-ma-kedonske meje, ki kažejo pritisk sirskih beguncev na Evropo, mi narekujejo marsikatero misel o napakah, ki jih je Zahod zagrešil v zadnji šestdesetih letih na Bližnjem in Srednjem vzhodu, napakah, za katere je treba sedaj poravnati račune.
Začel bom z odločitvijo Muhameda Mosadeka, iranskega liberalno usmerjenega predsednika vlade, da leta 1953 nacionalizira naftna polja v svoji državi, ki jih je eksploatirala Anglo-perzijska petrolejska družba. Ta poskus zagotoviti bogastvo teritorija lastnemu narodu, so preprečile britanske tajne službe in ameriška CIA z organizacijo državnega udara, ki je spodnesel Mosadeka. Še se spominjam, kako so italijanski »demokratično« časopisi v tistem času demonizirali Mosadeka in kovali v nebo šaha Reza Pahlavija, ko se je po kratkem rimskem ekzi-lu vrnil na prestol. V naslednjih dveh desetletjih je zvesto služil britanskemu in ameriškemu imperializmu v Iranu, pri čemer je z ene stani sicer skušal modernizirati državo, z druge pa ni izbiral sredstev za utrditev svoje oblasti. Še imam pred očmi fotografije ljudi, ki jih je mučila njegova policija.
Posledica šahovega režima je bi ljudski upor, ki se ni znal izraziti drugače kot v »islamski revoluciji«, na čelu katere je stal ajatolah Ruhollah Homeini. Leta 1979 je prevzel oblast, pahnil iz verskih razlogov iransko družbo v srednji vek, obenem pa proglasil Združene države Amerike za »velikega satana«. Prišlo je do krize, ki je preprečila predsedniku Carterju ponovno izvolitev in se pod njegovim naslednikom Ronaldom Reaganom še zaostrila. Washington je v tistem času podpiral laično usmerjenega iraškega diktatorja Sadama Huseina, ki je bil zaradi ozemeljskih in naftnih interesov v oboroženem spopadu z Iranom. Prišlo je do vojne, ki je trajala od leta 1980 do leta 1988 in je zahtevala na tisoče življenj, kakor pričajo pokopališča, ki sem jih vi-
ODPRTA TRIBUNA
del pred leti v Iranu. Sadam Husein bi še danes užival ameriško podporo, če bi se avgusta 1990 ne odločil, da zasede Kuwait, češ da gre za iraško ozemlje. Ker je s tem ogrozil zahodne pe-trolejske interese, je prišlo pod taktirko ZDA do prvega vojaškega posega proti njemu in posledično do njegovega poraza. Predsednik George Bush str. bi Sadama Huseina lahko odstavil, a tega ni storil iz političnih razlogov. Slednji je namreč v Iraku zagotavljal nadoblast sunitske manjšine nad šiitsko večino, ki je videla v Ho-meiniju in njegovih naslednikih svoje zaščitnike. Med ayatolahi in iraškim trinogom je Washington še vedno stavil na drugega.
To politiko pa je postavil na glavo George Bush ml., ko je na začetku drugega tisočletja postal predsednik ZDA. Iz prestižnih ambicij, vezanih na atentate Al Kajde v New Yorku in Was-hingtonu 9. septembra 2001, ni nastopil samo proti talibanom v Afganistanu, ki so ščitili Osamo bin Ladena, ampak tudi proti Sadamu, čeprav slednji z njim ni imel veze. Leta 2003 je prišlo do druge vojne v Perzijskem zalivu, ki se je končala s padcem Huseinovega režima in s prevzemom oblasti - pod ameriško zaščito - s strani šiitske večine. Suniti, ki so več kot tisoč let v sovražnem odnosu do šiitov (in obratno), se do svojih bivših gospodarjev niso obnašali v skladu z »demokratičnimi« vrednotami, katere nosilci naj bi bili njihovi ameriški pokrovitelji. Sledenji se mi zdijo kot Frankenstein: skušajo ustvariti človeka, ustvarjajo pa stvore, ki se jim prej ali slej upre-jo. Tako se je zgodilo s talibani in Al Kajdo, in sedaj s suniti v Iraku, ki razglašajo islamski kalifat in ga širijo tudi v sirski prostor. Rezultat njihovega fanatičnega terorja: val beguncev, ki pritiskajo na Evropo.
Ob teh ugotovitvah se sprašujem, kdaj se bo EU odločila oblikovati zunanjo politiko, ki ne bo diktirana od washingtonskih katastrofalnih posegov v Aziji in drugod.
VREME OB KONCU TEDNA
Meteorološko poletje se poslavlja s soncem
Darko Bradassi_
Po Velikem šmarnu se je dotlej letošnje zelo vroče poletje vendarle normaliziralo. Temperature so se v drugi polovici avgusta povečini zadrževale za nekaj stopinj Celzija pod dolgoletnim povprečjem, tako da smo lahko spet dodobra zadihali. Letošnje poletje je bilo v povprečju zelo vroče, ARSO je izračunal, da zaostaja le za rekordnim poletjem 2003, ki je v nekaterih evropskih državah terjalo tudi smrtne žrtve.
Če pogledamo na dogajanje v višjih slojih ozračja, ugotovimo, da je bil nad nami najtoplejši subtropski zrak 22. julija, ko je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila natanko +22 stopinj Celzija. Ozračje je bilo tedaj na tej višini za okrog 8 stopinj Celzija toplejše od dolgoletne normalnosti. Ničta izoterma pa se je pozvpela najvišje 6. avgusta, ko je le za las zagrešila višino 5000 metrov in je bila za več kot kilometer višja od dolgoletnega povprečja. Vendar temperature so se povečini kar pogosto zadrževale za kakih 6 do 8 stopinj Celzija nad dolgoletno normalnostjo.
V Boljuncu smo namerili najvišjo letošnjo poletno temperaturo 9. avgusta, ko se je živo srebro povzpelo do 36,9 stopinje Celzija, drugo najvišjo letošnjo vrednost pa 22. julija, ko je bila najvišje dnevna temperatura le za desetinko stopinje nižja. V absolutnem merilu je bil najtoplejši dan, če sodimo po 24 urnem dogajanju, 22. julij, ko je bila povprečna 24-urna temperatura 31,9 stopinje Celzija. Tistega dne se najnižja temperatura niti ponoči ni spustila pod 27,6 stopinje Celzija. Zlasti julij je bil izredno vroč. Povprečna julijska temperatura v Boljuncu je bila natanko 27 stopinj Celzija, medtem ko je povprečna avgustovska doslej 25,5 stopinje Celzija, v juniju pa je bila 23 stopinj Celzija.
Ravno pred iztekom meteorološkega poletja (1. septembra se začenja meteorološka jesen) se hladnejši zrak vzvratno umika nad Atlantik in se ponovno krepi subtropski anticiklon. To-

da s povsem drugačnimi aduti kot v preteklem dogajanju. Sončno žarčenje slabi, noči pa so občutno daljše. Spet bomo podoživljali poletno vročino, vendar povečini vsaj nekoliko prijaznejšo kot doslej. Za nameček niti ne bo posebno dolgotrajna, saj vse kaže, da se bo poletje, tokrat morda dokončno, poslovilo v prvi polovici prihodnjega tedna, ko se bo subtropski zrak umaknil in bo večji del Evrope dosegel hladnejši severni zrak. Pred nami je torej kakih 5 ali 6 dni, ki bodo povsem poletno obarvani. Prevladovalo bo sončno vreme, najvišje dnevne temperature pa bodo presegale 30 stopinj Celzija. Ponekod na Goriškem se bo živo srebro lahko povzpelo do okrog 35 stopinj Celzija. Skratka, razmere bodo ugodne za na morje, posebno prijetno in toplo pa bo zlasti ob koncu tedna tudi v gorah. Ničta izoterma se bo, kot kaže, povzpela, podobno kot v najtoplejših poletnih dneh, do nadmorske višine okrog 5000 metrov.
V ponedeljek in morda še v torek se bo nadaljevalo podobno vreme, nato pa kaže na ob-čutnejše poslabšanje, verjetno z dolgotrajnejšimi posledicami na temperaturah.
Na sliki: ponovno se krepi subtropski anticiklon
Prisilno združevanje v zvezo občin poka po šivih
Peter Močnik
Novice zadnjih dni nam pravijo, da prisilno združevanje občin v t.i. zveze občin (UTI), ki si ga je zamislila sedanja deželna uprava, poka po šivih. Skočilo je dogovarjanje za statut v Vidmu, v Čedadu in še kje. Seveda odgovor bo, da so itak vsi ti župani desni-čarij in da hočejo bojkotirati deželno vlado. In pomislimo, da je v rebalans deželni odbor vtaknil normo, ki zniža potrebno količino glasov za odobritev statuta UTI (se je kdo tega zavedal?), da bo ja šlo povsod skozi. Pa ni šlo, Fur-lani so bili pri tem kompaktni.
Zanimivo bo videti, kako bo dežela poslala komisarja, da bo sprejel to, kar avtonomni in izvoljeni občinski sveti ne bodo hoteli sprejeti. Dežela in občina sta enakovredna ustavna organa: kdo daje prvi pravico, da lahko ukaže in prisili drugo? Nikjer ni take norme. Zato na državni ravni reforma Del Rio (zakaj je niso sprejeli tudi pri nas? Kaj so hoteli dokazati s sedanjo deželno reformo, ki je veliko hujša kot državna?) pusti prostovoljne izbire. Kot je po ustavi logično in predvideno, zato jo je tudi ustavno sodišče potrdilo kot pravilno.
A tudi dogovarjanje za »Julijsko zvezo« (po imenu, ki je prišlo v rabo v dobi po prvi vojni, po izrazu, ki ga je skoval goriški italijanist Ascoli) ni tako enostavno, kot se morda poroča. Veliko je upravnih težav in res bomo videli, kako se bo upravljalo brez jasnih smernic, dogovorov za osebje, denar, itd.
Gotovo bo prišlo na dan, da se bodo davki prebivalcev okoliških občin povišali in tudi storitve bodo vprašlji-
ve prav zaradi objektivnih težav, saj šo-labus v Trstu sploh ne deluje, v okoliških občinah je nekaj normalnega. V manjši občini ni težko slediti osebam, ki potrebujejo socialno pomoč, v Trstu je veliko bolj komplicirano priti do njih ali do ustanov. Kako bo, ko bodo socialne in šolske storitve prišle prihodnje leto pod UTI v Trstu?
Če boste hoteli poslati redarja iz Repentabra na Fernetiče ali iz Zgoni-ka v Samatorco, bo morala uprava na Repentabru ali v Zgoniku vprašati tržaškega funkcionarja UTI, ki bo nato poslal redarja na Fernetiče ali v Sa-matorco?
In kakšni bodo obrazci za globe, ki jih bodo uporabljali redarji UTI? Dvojezični povsod, kot so v okoliških občinah, ali samo italijanski in bo s tem znižana raven zaščite, kar je po zakonu prepovedano? Ali bodo imeli dva bloka obrazcev za globe, odvisno kje jih bodo pisali, kar pa ne more biti, ker akti istega urada so samo enega tipa za celotno zvezo občin.
Zanimivo bo tudi razumeti, kako bodo lahko v Trstu in v Miljah lahko odobrili samo italijanski tekst statuta »Julijske zveze«, ki bo kot akt obvezno nastal v dvojezični obliki. Ni isti akt. Pustimo to zabavo upraviteljem, ki so navdušeni nad temi zvezami.
Torej ni res, da samo SSk dviga prah po nepotrebnem. Kdor se tako izraža, pomeni, da nima pojma o dogajanju in o težavah in da gleda samo skozi ideološka očala svoje stranke.
Gotovo je, da bo avtonomija občinskih uprav hudo okrnjena in da bo
Trst postala upravna glava tudi ostalih občin za veliko storitev. Isto bo za Gorico, Tržič, Čedad, Videm itd. Naše dvojezične občine bodo razkropljene in podvržene volji ostalih, večjih občin.
Ne vem, zakaj se Slovenci tega nočemo zavedati. Ali smo res tako zaverovani v politiko vsedržavnih strank? Od kdaj pa skrbijo prej za nas in potem za svoje interese?
Statuti pa ne morejo rešiti teh problemov, kot nekateri neresnično trdijo, ker noben pravilnik ne more spreminjati zakona. Če v zakonu piše, da Trst velja 15 glasov na skupnih 25 v UTI za našo pokrajino, si boste lahko izmislili razne večine za sklepe različne narave, a ta številka je zakoličena in amen.
Sedanji župani so zadnji, ki bodo imeli še kakšno besedo. Ko bodo občinski sveti sprejeli statute UTI, bo tega konec in življenje se bo spremenilo za vseh. Nikoli ne bo več tako, kot je do danes bilo. In pravijo, da ni mej za slabši položaj.
Kar pa najbolj skrbi, je to, da prehod skozi te nerodne občinske zveze (UTI) je samo en del načrta, ki si ga je sedanja deželna vlada zastavila in ga namerava uresničiti čimprej. Ta načrt pa pelje v prisilno spojitev občin: iz več bo nastala samo ena.
V Trstu verjetno kujejo eno ali dve občini namesto šest. A tu še posebej silijo drugo nesrečno idejo metro-politanske občine, ki bi pomenila pravo in dokončno smrt naših sedanjih občin. In floskula o črpanju evropskih
sredstev ostane floskula. Dovolj je, da pogledamo koliko takih sredstev so do danes dobile že obstoječe italijanske metropolitanske občine. Dobili bomo nepomemben podatek, v zameno pa bodo občine postale vredne kot nek rajonski svet.
O prisilni spojitvi občin obstaja okrožnica, ki jo je poslal odbornik Pa-nontin na vse občine konec julija (kdaj delajo v Italijki velike reforme? Seveda avgusta, ko so vsi na počitnicah, da ne bo reakciji). V njej je rečeno, da bo v jeseni deželni svet sprejel zakon, po katerem bo deželni odbor vsako leto pripravil načrt, katere občine se morajo spojiti, torej dokončno ukiniti. Odbor jih bo povabil, da takoj sprožijo referendum in glasovanje o tem, da bo šel načrt naprej. Tak referendum bo lahko sprožila katerakoli organizirana skupina ljudi. Verjamem, da bodo vladne stranke same organizirale odbore po občinah.
Zanimiv pa je pravni podatek, da za spojitev občin se dežela zaveda, da je ne more vsiliti, saj občine niso njej podrejeni oprgani. In to dokazuje pravno napako vsiljevanja občinskih zvez in deželnih komisarjev, ki se nadomestijo občinskim organom po izključni volji dežele in proti volji občine. To se v Italiji zgodi po volji državne vlade in samo, ko je občina razpuščena zaradi mafijskih udorov v upravo.
Kaj pa, če bo občinski referendum proti spojitvi? Pričakujemo si verjetno ukrepe deželne uprave v obliki znižanih prispevkov, manjše pomoči pri težavah in morda še kaj več.
Deželna uprava torej hoče za vsako ceno znižati število občin v naši deželi, tudi slovenskih, pod pretvezo varčevanja. Zakaj tega ne delajo drugje po Italiji (kjer niso niti še ukinili pokrajin), kjer je predvideno samo prisilno sodelovanje občin v obliki konvenciji?
In ali bo to res pomenilo pomembno varčevanje? Prvi računi po ukinitvi izvoljenih pokrajin dokazujejo zelo reven prihranek, saj so prihranili samo sejnine svetnikov. To pa ni strošek.
Pravi strošek so birokratski aparat in njegovi sila zapleteni postopki: to je treba rezati, ne pa avtonomne izvoljene organe. Na tem področju pa smo videli bore malo posegov in norm.
Skratka, Slovenci bomo tudi tokrat potegnili ta kratko, pod taktirko vlade, za katero smo glasovali. Fašizem je ukinjal in združeval občine, a vsaj smo se mu uprli.
Zakaj pa sedanja slovenska politika sprejema, da nam jemljejo avtonomijo upravljanja naše zemlje, naših uprav, da nas vržejo v roke struktur, kjer nimamo več nobene besede ali teže, kjer bodo storitve gotovo slabše in dražje, ker tako je v velikih strukturah? Zakaj sprejemamo, da bodo drugi varčevali na koži naše avtonomije in politične teže? Zakaj Slovenija to sprejema, ko je doživela upor s strani italijanske manjšine zaradi Ankarana, kjer je pa sedanji položaj manjšine boljši kot prej? Več desetin županov, odbornikov in svetnikov manj je za našo skupnost usodno, za večino ni nič. Vse to pa ni nepotreben prah.
/	Četrtek, 27. avgusta 2015	401
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
atletika - Svetovno prvenstvo v Pekingu
Kenijcu tretji izid vseh časov
Slovenka Mihalinec v pol finalu - Italijani si želijo kolajne
PEKING - Peti dan atletskega svetovnega prvenstva v Pekingu je trojica naslove osvojila z najboljšimi izidi sezone. To je uspelo Kenijcu Juliusu Yegu v metu kopja (92,72 m) in je zdaj tretji po izidih vseh časov, četrti je JužnoafTičan Wayde van Nie-kerk (43,48), zlat na 400 m, najhitreje letos pa je tekla še Čehinja Zuzana Hejnova na 400 m ovire (53,50). V preostalih dveh končnih odločitvah sta zlati medalji osvojili Ke-nijka Hyvin Kiyeng Jepkemoi na3000 m zapreke (9:19,11) in Kubanka Yarisley Silva v skoku s palico (4,90 m). Slovenska atletinja Maja Mihalinec se je na svetovnem prvenstvu v Pekingu uvrstila v današnji polfinale v teku na 200 m. Italijani bodo zadnja železa položili v ogenj jutri, ko bo na vrsti ženska hitra hoja (20 km, ob 2.30 v noči na petek), v kateri bo skušala prekiniti sušo kolajn (leta 2009 v Berlinu so »azzurri« prav tako ostali brez kolajne). Tekmovali bosta Elisa Rigaudo in Eleonora Giorgi. Precej pričakovanj vlada tudi za nastop skakalcev v višino: Marca Fasinottija in Gianmarca Tam-berija.
Jamajčan Usain Bolt in Američan Justin Gatlin sta se zanesljivo z zmagama v svojih skupinah uvrstila v finale. Branilec na-
slova, olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder Bolt je tekel 19,95 sekunde in zabeležil skupno drugi čas, prvega pa lastnik najboljšega izida sezone Gatlin (19,87 sekunde).
Šestindvajsetletni Yego je v tretji seriji edini presegel 90 m in je zdaj na tretjem mestu po izidih vseh časov. Pred njim sta le češki svetovni rekorder Jan Železny (98,48 m) in Finec Aki Parviainen (93,09 m). Srebro je tokrat osvojil drugi Afričan Egipčan Ihab Abdelrahman El-Sayed (88,99 m), bron pa Finec Tero Pitkämäki (87,64 m).
Mesto nižje od Yega je na večni svetovni lestvici van Niekerk. V teku na en stadionski krog je zabeležil drugi najboljši čas v 21. stoletju, tri stotinke hitreje je za zlato na SP leta 2007 v Osaki tekel le Američan Jeremy Wariner, na prvih dveh mestih po zgodovinskih dosežkih pa sta prav tako predstavnika ZDA Michael Johnson (43,18) in Harry Butch Reynolds (43,29). Južnoa-fričan je za 17 stotink ugnal branilca naslova Američana LaShawna Merritta, četudi je ta dosegel osebni rekord (43,65). Deve-tindvajsetletnemu Merrittu tako ni uspelo, da bi po letih 2009 in 2013 še tretjič osvojil svetovni naslov na 400 m.
26-letni Kenijec Julius Yego
iaaf.org
Claudia Coslovich: »Vse boljši Afričani«
VČERAJ - Izidi, končne odločitve (5): moški: - 400 m: 1. Wayde van Niekerk (JAR) 43,48, izid sezone na svetu; 2. LaShawn Merritt (ZDA) 43,65; 3. Kirani James (Gre) 43,78; 4. Luguelin Santos (Dom) 44,11; 5. Isaac Makwala (Boc) 44,63; kopje: 1. Julius Yego (Ken) 92,72, izid sezone na svetu; 2. Ihab Abdelrahman Al-Sajed (Egi) 88,99; 3. Tero Pitkamaki (Fin) 87,64; 4. Thomas Rohler (Nem) 87,41; 5. Antti Ruuskanen (Fin) 87,12.
Ženske: - 400 m ovire: 1. Zuzana Hejnova (Češ) 53,50, izid sezone na svetu; 2. Shamier Little (ZDA) 53,94; 3. Cassandra Tate (ZDA) 54,02; 4. Sara Petersen (Dan) 54,20; 5. Janieve Russel (Jam) 54,64; 3000 m zapreke: 1. Hyvin Kiyeng Jepkemoi (Ken) 9:19,11; 2. Habiba Ghribi (Tun) 9:19,24; 3. Gesa Felicitas Krause (Nem) 9:19,25; 4. Sofia Assefa (Eti) 9:20,01; 5. Emma Coburn (ZDA) 9:21,78; palica: 1. Yarisley Silva (Kub) 4,90; 2. Fabiana Murer (Bra) 4,85; 3. Nikoleta Kyriakopoulou (Grč) 4,80; 4. Sandi Morris (ZDA) 4,70 . Angelica Bengtsson (Šve) 4,70 . Jennifer Suhr (ZDA) 4,70.
Ob 14.55 dvoboj Bolt-Gatlin
DANES - končne odločitve (4): 13.00 kladivo, ženske; 13.10 troskok, moški; 14.40 400 m, ženske; 14.55 200 m, moški. JUTRI (v noči na petek): 2.30 20 km hitra hoja, ženske
Nekdanja vrhunska metalka kopja, tržaška Slovenka Claudia Coslovich (letnik 1972) (na fotografiji z njenim zaročencem Nicolo Vizzonijem), je
nastopila na treh svetovnih prvenstvih: prvič v Edmontonu leta 2001 (11. mesto), drugič v Parizu leta 2003 (7. mesto), zadnjič pa leta 2005 v Helsinkih (19. mesto). Dvajsetkrat je bila italijanska prvakinja. Od leta 2000 si še vedno lasti državni rekord v metu kopja 65,30.
Po včerajšnji preizkušnji v moškem metu kopja je na svojem profilu face-book v italijanščini napisala: »Gara spettacolo«. »Bila je resfantastična tekma. Kenijec Julius Yego je zasluženo zmagal z izidom sezone 92,72. Na drugo in tretje mesto sta se zasluženo uvrstila Egipčan Al-Sajed in Finec Pitkamaki. Bilo je zelo napeto,« je komentirala Coslovicheva, ki se je pred nekaj leti preselila v toskanski Camaiore, kjer stanuje skupaj s svojim zaročencem, metalcem kladiva Nicolo Vizzonijem.
V	metu kopja se je spremenila geopolitična slika: postaja vse bolj domena Afričanov?
V	zadnjih letih sta Kenijec in Afričan v izjemni formi. Dejansko pa oba trenirata v Evropi, kjer so najboljši tre-
nerji in najboljši pogoji za delo. Afričani pa imajo res izjemno fizično moč.
Kaj pa ženske, ki bodo tekmovale v nedeljo?
Morda se bosta za zlato potegovali Čehinja Barbora Špotakova in Rusinja Mariya Abakumova.
Ali je Vizzoni kaj živčen, ker zaradi poškodbe ni odpotoval na SP?
Bil je preden, bi se dokončno odločil. Poškodbe ni uspel sanirati. Septembra bo začel trenirati, saj cilja na olimpijske igre v Riu.
Kako je ocenil tekmovanje v moškem metu kladiva?
Letos je bilo zelo povprečno. Viz-zoni v najboljši formi bi se lahko boril za kolajno. (jng)
APrimorski
~	dnevnik
v	ljubljani
V	Hramu še Zdovc, Katanec in Petrovič
LJUBLJANA - Nogometaš Srečko Katanec, košarkar Jure Zdovc in alpski smučar Rok Petrovič so letošnji izbranci za Hram športnih junakov Društva športnih novinarjev (DŠNS) v ljubljanski dvorani Stožice. Trojica, ki je pustila svoj pečat v času Jugoslavije in samostojne Slovenije, se bo danes pridružila devetinštirideseterici, ki že ima svoje mesto v hramu. DŠNS bo omenjeno trojico v Hram športnih junakov sprejelo ob robu današnje pripravljalne tekme košarkarske reprezentance pred evropskim prvenstvom proti Srbiji.
VUELTA - Avstralec Caleb Ewan je zmagovalec pete etape dirke po Španiji.
ZMAGA - Na prvi prijateljski tekmi pred začetkom prvenstva A2-lige so košarkarji tržaške ekipe Pallacanestro Trieste zmagali proti slovenskim prvakom iz Šentjurja. Končni izid je bil 70:74. Največ točk je dosegel Zahariev (21). Tržaško ekipo bodo pred novo sezono uradno predstavili v nedeljo v tržaškem PalaRubiniju med polčasom tekme Italija - Rusija (začetek ob 20.30). Tržačani bodo jutri igrali prijateljsko tekmo v Luciji proti Portorožu (ob 19.00).
UNDER 23 - Na svetovnem prvenstvu do 23. leta starosti so od-bojkarji Italije premagali Južno Korejo s 3:1. Tržaški center Modene Elia Bossi je dosegel 14 točk.
POKAL MLADOSTI - 1. Dinkel Acker Cup FC Primorje: Primorje -Domio 5:6 po 11-m (1:1, Danieli; Grando); Primorje - Mladost 0:2 (Buf-folin, M. Peric); Domio - Mladost 2:4 po 11-m (0:0).
Dodatek
Na pripravah ŠD Mladina, ki so jih organizirali v sodelovanju z ZSŠDI na Planici, je pomotoma izpadlo ime trenerja Erika Tenceja.
nogomet - V play-offu lige prvakov
košarka - Slovenski selektor Jure Zdovc
Lazio izpadel »Šteje le Zagreb!«
Bayer Leverkusen je zmagal s 3:0 - Danes v Monaku žreb »Imamo nekaj igralcev, ki se prehitro zadovoljijo«- Danes v Ljubljani proti Srbiji
LEVERKUSEN - Pot Lazia v ligi prvakov se je končala v Nemčiji. Bayer Leverkusen je zmagal kar s 3:0. Za Rimljane so bili usodni Admir Mehmedi, Hakan Qal-hano\u011Flu and Karim Bellarabi. Lazio bo evropsko sezoni nadaljeval v evropski ligi. Včeraj so si vstopnice priborili še Manchester United, Bate Borisov, Astana in CSKA Moskva. ManU je v gosteh premagal Brugge kar s 4:0 (Rooney 3 goli). Prav tako pa so za popoln preobrat poskrbeli pri CSKA-ju, ki je premagal Sporting s 3:1. Partizan z Gregorjem Balažicem je zaman z zadetkom v sodnikovem dodatku ugnal Bate z 2:1. V ligi prvakov je tudi Astana; klub Branka Ili-ča je pri Apoelu igral 1:1. Danes bodo v Monaku žrebali skupine lige prvakov 2015-16.
85
milijonov evrov je skupna vsota, ki jo nekateri sponzorji prispevajo za klube v nogometni A-ligi. Največ denarja od glavnega sponzorja, ki ga imajo natisnjenega na majicah, iztrgata Juventus in Milan (17). Sledita jima Sassuolo (15) in Inter (13).
Llorente in Isla v Španijo
TURIN - Juventus se je včeraj poslovil od Fernanda Llorenteja, ki bo sezono nadaljeval v španski Sevilli, kamor odhaja tudi Čilenec Mauricio Isla. Inter še vedno snubi Hrvata Pe-rišica. Mancini se medtem vse bolj zanima še za Lavezzija, ki bo bržkone zapustil pariški PSG. Ranocchia bi lahko v Milanu zamenjal dres: poslovil naj bi se od črno-modrega in oblekel rdeče-črnega. Od Rome naj bi se v Premier League na Otok selil Adem Llajic (Aston Villa).
Messi, Suarez ali Ronaldo?
MONTE CARLO - Krovna evropska zveza (Uefa) bo v danes izžrebala skupine lige prvakov, del dogajanja na slavnostni prireditvi v Monaku pa bodo tudi podelitve nagrad najboljšim igralcem v Evropi v prejšnji sezoni. Za najbolj prestižno se potegujejo Barcelonina zvezdnika, Ar-gentinec Lionel Messi in Urugvajec Luis Suarez, ter Realov Portugalec Ronaldo.
LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanca je vstopila v zadnjo fazo priprav pred evropskim prvenstvom, ki se bo v Zagrebu začelo 5. septembra. Danes v Stožicah in v soboto v Banja Luki jo čakata zadnji dve prijateljski tekmi - obe proti aktualnim svetovnim podprvakom Srbom. Obe reprezentanci sta trenutno v dobri formi; Slovenija je dobila zadnje tri tekme na turnirju v Kopru, Srbija pa ima niz šestih zmag, saj je v pripravah izgubila le eno tekmo. Za obe ekipi bosta to zadnji dve preizkušnji pred evropskim prvenstvom, ki ga bosta začeli v Zagrebu proti Hrvaški oziroma v Berlinu s Španijo.
Selektor Slovenije Jure Zdovc pravi, da si želi dveh zmag, saj visoko ceni Srbijo in jo uvršča v najožji krog kandidatov za zlato medaljo na eurobasketu, hkrati pa opozarja, da evforija ni vedno dobra in da imajo lahko tudi porazi v pripravah svojo korist. »Imamo nekaj igralcev, ki se prehitro zadovoljijo in mislijo, da so že vse naredili. Vedeti moramo, da te tekme v pripravah nič ne pomenijo, tudi ti dve s Srbijo. Šteje le Zagreb!,« pravi Jure Zdovc.
»Najbolj pomembno je, da sem začel verjeti v vseh trinajst igralcev, kar pomeni, da če nekdo ni v ritmu, da ni razpoložen, lahko dam brez skrbi drugega na parket. Po tekmah s Srbijo nas čaka še nekaj dni treningov v Čatežu, kjer bomo pilili taktične zamisli, predvsem tiste, ki jih skrivamo na prijateljskih tekmah,« dodaja Zdovc.
Po odličnih igrah Slovenije na turnirju Adecco, kjer so košarkarji Slovenije med drugim premagali tudi močno vrsto Italije, so narasli apetiti slovenske javnosti, posledično pa tudi zanimanje za zadnjo tekmo slovenske reprezentance pred domačm občinstvom. Vstopnice od 10 do 17 evrov so še na voljo.
Slovenski selektor Jure Zdovc
fotodamj@n
Glede na to, da ima Srbija odlično reprezentanco (Miloš Teodosic, Bogdan Bogdanovic, Miroslav Raduljica, Nemanja Bjelica, Nemanja Nedovic, Nenad Krstic) in v Sloveniji tudi veliko privržencev bo na tribunah zagotovo glasno.
»Lepo bo spet igrati pred polnimi tribunami v Stožicah, tako kot nekoč na evropskem prvenstvu 2013. Tedaj je publika pokazala, da je lahko naš šesti igralec in upam, da bo tudi v četrtek (danes op. av.), saj vem, da bo na tribunah veliko srbskih navijačev,« meni prvi zvezdnik slovenske reprezentance Zoran Dragic.
Tekma v Stožicah se bo začela ob 20.05 s televizijskim prenosom na TV Slovenija. (STA)
1 4 Četrtek, 27. avgusta 2015	ŠPORT
košarka - V tržaški kavarni z Danilom Gallinarijem in Giuseppejem Poetom
»ZDA mladim nekaj ponuja, Italija žal nič«
»Marsikateri košarkar NBA je na bedast način že zapravil milijone dolarjev«
»Career high« je Danilo Gallinari dosegel letos marca na tekmi proti Orlandu, proti kateremu je dosegel 40 točk (10:11, 6:8, 6:13).
Aprila je bil še boljši: proti Dallasu je po dveh podaljških zbral 47 pik!
ansa
Na krajšem večernem sprehodu po tržaškem nabrežju od hotela Savoia Exselcior Palace do kavarne Tomma-seo, v kateri so se pred prvo prvo svetovno vojno zbirali tržaški iredentisti (pa tudi Svevo, Saba, Yoice, Kafka) in kjer so takratni upravitelji kot prvi v Trstu v 19. stoletju ponujali sladoled, sta italijanska košarkarja Danilo Gallinari in Giuseppe Poeta šla mimo skoraj neopazna. 27-letnega »Galla« ni izdala višina (209 cm). Več kot dvajset centimetrov nižjemu Beppeju pa ni bila v veliko pomoč reprezentančna trenerka. Čez Veliki trg sta šla mimo neopazna. Če bi v Trstu gostovala italijanska nogometna reprezentanca, bi igralce bržkone morala spremljati policija. Tudi v kavarni Tommaseo, kjer sta v torek zvečer deželna košarkarska zveza FIP in spletna stran Megabasket.it organizirala pogovor z italijanskim re-prezentantoma (vodila sta nekdanji košarkar Bora Matteo Zanini in Massimo Fontanini), se resnici na ljubo ni zbralo veliko ljudi, čeprav je Trst po tradiciji košarkarsko mesto. Ker kavarna ni pokala po šivih, je bilo vzdušje še toliko bolj intimno.
Naša dežela je bila za Gallinarija odskočna deska v svoji bogati karieri. »Leta 2005 sem v Lignanu nastopil v državnem finalu under 18. Takrat sem igral z ekipo Casalpusterlengo,« se spominja dvometraš iz lombardskega kraja Sant'Angelo Lodigiano. Nepozaben je bil njegov »tap-in« (z razdalje prostega meta), s pomočjo katerega je milanska Olimpia 25 novembra 2007 v zadnjih sekundah premagala vi-demski Snaidero v domačem Pala-Carnera. Danilo je bil takrat star 19 let. Pred tem je že oblekel dres državne reprezentance.
Čez lužo, v Združene države Amerike, je odletel leta 2008, ko ga je trener New York Knicksov Mike D'An-toni zbral na poletnem draftu. Prva tekma v slavnem Madison Square Gardnu ni bila nepozabna. »Občinstvo me je iz-žvižgalo. Pravzaprav ne vem zakaj. Ni bilo prijetno,« se nerad spominja začetka svoje NBA kariere. Košarka »american style« ga ni nikoli prevzela: »Športne dvorane niso samo košarka. Navijači gredo pred tekmo na večerjo ali
kupujejo v bližnjih trgovinah. Malokdo pride na tribuno uro pred tekmo, kot se to pogosta dogaja v Evropi.«
Leta 2011 se je iz NY ali Velikega jabolka preselil v Denver, kjer še danes igra za ekipo Nuggets. »Razlika med mestoma je ogromna. NY ni klasično ameriško mesto. Je pač velemesto. Skoraj država zase. V NY je bil pritisk ogromen. Pričakovanja medijev in javnosti velika. Na vsakem jutranjem treningu se je predstavilo tudi do 30 novinarjev. V Denverju se včasih prikaže le eden.«
Danilov reprezentančni kolega in prijatelj (ko sta z »azzurri« si delita vedno delita sobo) Poeta, ki igra letos za Trento, je medtem priznal, da še ni obiskal Gallinarija v ZDA. »Sezono končajo vsakič po rednem delu. Nikoli se ne uvrstijo v končnico,« ga je ošvrknil Poeta, ki je ključni igralec za dobro vzdušje v slačilnici. Še ne 30-letni playmaker iz Battipaglie je priznal, da v dvobojih 1:1 z Danilom potegne vsakič krajši konec. »Enostavno zato, ker je višji in noče nikoli izgubiti.«
Gallinarija v severnoameriškem prvenstvu NBA ne motijo dolga gostovanja. »Tekem je neskončno in včasih moramo tudi trikrat na teden na pot z letalom. Vse skupaj je naporno, toda človek se z leti na to privadi.« »Treningi
pravzaprav niso naporni,« je dejal v nadaljevanju in dodal: »Vsakposameznik pa mora hkrati paziti, da se primerno odpočije med eno in drugo tekmo ter poskrbi za regeneracijo. Posamezniki imamo precej svobode. Nekateri igralci tako trenirajo minimalno. Drugi pa so v telovadnici tudi ves dan.«
Gallinari je pred kratkim z Den-verjem podaljšal pogodbo težko 30 milijonov evrov. »Zelo banalno: denar ni vse. V življenju pa zelo pomaga. Kljub temu skušam živeti čisto enostavno, čeprav sem si v ZDA kupil terensko vozilo, s katerim bi se v Milanu težko premikal,« je dejal Danilo, ki je na vprašanje, ali je kdo od soigralcev oziroma znancev že zapravil veliko vsoto denarja, odgovoril pritrdilno. »Soigralci po treningih ponavadi kvartajo. Tudi sam se jim večkrat pridružim. Brez denarja pa ne gre. Med eno igro in drugo je treba pač nekaj staviti. Soigralec je izgubo že toliko denarja, da bi kupil kar soliden avtomobil. Drugi igralci v prvenstvu NBA pa so že zapravili cele pogodbe. Nekateri pač nimajo pojma, kako se upravlja denar (smeh).«
Poeta je v lanski sezoni igral v Španiji. Pravzaprav v Kataloniji za klub Manresa. »Življenje na Iberskem polotoku je veliko bolj sproščeno kot v Itali-
ji. Manj je medijskega pritiska in navijači so manj zahtevni,« je dejal Poeta. Gallinari pa pravi, da resno razmišlja o dokončni selitvi v ZDA: »Italijo ljubim. Odkar živim v tujini, mi je rojstna država še bolj pri srcu. Hkrati pa jo sovražim. Odkar živim čez lužo, sem se še bolj prepričal, da je Italija v veliki krizi. Ne samo gospodarski, temveč tudi moralni. Mladi so res brez prihodnosti. Veliko mojih prijateljev z otroških let je brez dela. V ZDA ni tako. Če se potrudiš, prej ali slej dobiš pravo priložnost. ZDA so za mlade bolj prijazna država. Zaradi tega bom bržkone ostal v Denverju.«
Gallinari je obenem izbral tri najlepše športne dvorane v ZDA: »Madison Square Garden v New Yorku, United Center v Chiacagu in Staples Center v Los Angelesu.«
Kaj pa Italija na EuroBasketu 2015? Poeta: »Na papirju imamo ekipo za kolajno.« Gallinari: »Podpišem, kar je izjavil Beppe. V pripravljalnem obdobju pa se doslej nismo izkazali.«
Gallinarijevo avtobiografijo lahko preberete v publikaciji Da zero a otto, ki jo je napisal Danilo skupaj z novinarjem in komentatorjem Flaviom Tranquillom.
Jan Grgič
od jutri
V Trstu Italija, Rusija, Gruzija in Michigan
Konec tedna bo v Trstu minil v znamenju vrhunske košarke. V četvero-boju, v funkciji priprav na evropsko prvenstvo, se bodo v PalaRubiniju med seboj pomerili Italija, Rusija, Michigan State in Gruzija. Vstopnice so naprodaj v trgovini Ticket point v Trstu (korzo Italia 6, tel. 0403498276)
SPORED - Jutri: 18.00 Michigan State - Rusija, 20.30 Italija - Gruzija; v soboto: 18.00 Italija - Michigan State, 20.30 Rusija - Gruzija; v nedeljo: 18.00 Michigan State - Gruzija, 20.30 Italija - Rusija.
Italijanska košarkarska reprezentanta Giuseppe Poeta (levo) in Danilo Gallinari med debato v tržaški kavarni Tommaseo
fotodamj@n
PLANINSKI SVET
Pohodniki SK Devin osvojili
najvišji vrh Dolomitov in Avstrije
Za SK Devin je letos pestra pohodniška sezona. Potem, ko so v sredini julija osvojili najvišji hrib Mar-molada, so se čez slab mesec povzpeli še na avstrijskega očaka - Veliki Klek (Grofiglockner).
Vzponi na hribe niso mogoči brez ustrezne opreme, kot so dereze in cepini, in vsaj za neizkušene ljubitelja gora, brez spremstva prekajenih alpinistov. V primeru pohodnikov SK Devin je bil to Davor Zupančič, alpinistična legenda, ki se lahko pohvali s številnimi uspešnimi odpravami na najvišje vrhe sveta. Pomagal mu je malo manj izkušen, a nič manj zavzet mladi alpinist Patrik Štolfa.
Najprej skok naMarmolado...
Marmolada je s svojimi 3343 metri najvišja točka Dolomitov. Prvi dan dvodnevnega izleta je skupina prispela do koče Castigliono Marmolada nad jezerom Fedaia na nadmorski višini 2030 metrov. Prvi dan ni bil naporen, za ogrevanje na prihajajoči izziv so se povzpeli še na Porta Vescovo.
Drugi dan so se zgodaj zjutraj z žičnico odpeljali do Pian dei Fiacconi. Točka je zaradi dostopnosti z žičnico zanimiva za številne turiste, tudi tiste, ki bi si v bližini koče le ogledali ledenik in okoliške vrhove. Pohodniki so, opremljeni s cepini in derezami nadaljevali po severozahodni strani do sedla Marmo-
lada in po opremljeni plezalni steni dosegli ledenik. Hodili so razdeljeni v dve skupini, eno od njih je vodil Davor, drugo pa Patrik. Cilj, Punto Penio, so po nekaj urah tudi dosegli. Po vzhodni steni so se spustili na izhodiščno točko.
... Nato pa še na Veliki Klek
Člansko nekoliko okrepljena ekipa je bila, tako kot se za odprave spodobi, narodno mešana. Poleg Slovencev iz Italije in Slovenije ter Italijanov so se ekipi pridružili še prijatelji iz Hrvaške.
Pogled na cilj, Veliki Klek in njegovih 3789, po-hodnike pozdravi že ob prihodu na parkirišče pred kočo Lucknerhaus. Prvi dan v sicer dvodnevnem pohodu so osvojili kočo Stüdlhütte na nadmorski višini2800 metrov. Tam so se odpočili in počakali na zgodnje jutranje ure, ko so krenili proti samemu vrhu.
Tudi tu je nujna pomoč izkušenih alpinistov in dobra oprema, med katero sodijo dereze, cepin in plezalni pas. Od koče Stüdlhütte do koče Erzherzog Johann Hütte na 3454 metrih vodi pot čez ledenik Teischnitz-Kees.
Ledeniki pod Velikim Klekom tako kot drugod po visokogorju izginjajo, njihova velikost pa se vsako leto manjša. »Ko sem bil tu zadnjič, pred približno tremi desetletji, je ledenik segal vse do koče,« pove alpinist Davor Zupančič. Danes si pohodniki dereze nataknejo šele po slabih tridesetih minutah hoda proti
vrhu očaka. Ob trumah pohodnikov, nekateri od njih za vzpon niso pripravljeni ne fizično in ne psihično, si je zato težko predstavljati vnemo prvih osvajalcev hriba, med njimi je bilo tudi mnogo Slovencev, ki so rinili na ledeno goro, iz katere je kukal le vrh skal.
Kar pa ne pomeni, da ne predstavlja izziva za pohodnike, predvsem tiste manj izkušene, tudi danes. Prečenje med Malim in Velikim Klekom je zaradi izpostavljenosti nevarna tudi v lepem vremenu, vzpon pa otežuje še veliko število ljudi.
Muke in težave so pozabljene ob nepozabnem razgledu na pusto, kamnito deželo, polno ledenikov.
Podvig na najvišje gore Avstrije in Dolomitov človeka navda s spoštovanjem. Najprej do tistih, ki jim v roke položiš svojo varnost in s tem življenje, Davor-ju in Patriku, nato pa še spoštovanje do gor. Čeprav je razgled in občutek ob osvojenem cilju enkraten, pa je največ vredna prav srečna vrnitev v dolino. Odpravo je osemčlanska ekipa uspešno zaključila in že kovala načrte o prihodnjih izzivih.
Petra Mezinec
Planinarjenje po otoku Cresu
Ob koncu poletja, ko so dnevi še prijetno topli in lepi, si je odbor Slovenskega planinskega društva Trst zamislil prijeten, lagoden pohod po otoku Cresu. Sprehodi po poteh, ki se razpredajo po hri-
bovitem otoku severnega Kvarnera, nudijo enkraten užitek. Darežljiva narava ponuja na vsakem koraku enkratne razglede na vzpetineporasle s sredozemsko makijo, na ozke doline, na prekrasne zalive in plaže.
Tržaški planinci se bodo na izlet podali v nedeljo, 13. septembra 2015. Zbrali se bodo na Trgu Oberdan ob 5.15 in se z avtobusom odpeljali proti hrvaški meji in naprej do Brestova, kjer se bodo vkrcali na trajekt. Po krajši plovbi bodo pristali v kraju Porozina ter z avtobusom nadaljevali pot do mesta Cres, kjer se bo začel načrtovani pohod. Med nasadi stoletnih oljk in kamnitimi zidovi jih bo pot vodila do cerkvice Sv. Salvadorja (163 m), ki slovi po enkratnem razgledu. Od tod bodo nadaljevali pot po gozdu črničevja in sredozemske makije do cerkvice Sv. Blaža in istoimenske slikovite plaže.
Izlet je primeren prav za vse. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi pa lahko izbere tudi krajše, lahke variante, prav tako bogate na čudovitih razgledih. Prijava je možna najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Za informacije in vpis lahko pokličete na tel. številko 040413025, odgovarja Marinka.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. avgusta 2015
15
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Sfinga, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Superquark 23.40 Overland
RAI2
6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostra amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.55, 18.15, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e l'errore di persona (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia co-stiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commis-sario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.25 Film: Bella e letale (triler) 23.00 Nad.: Under the Dome
RAI3
RAI PREMIUM
10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.40 Nad.: Storia di guerra e d'amicizia 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 Nad.: La ladra 15.00 Aktualno: Anica - Appun-tamento al cinema 15.05 Nad.: Avvocati 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il bri-gadiere 21.20 Amore criminale
RETE4
6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Nad.: I de-litti del cuoco 16.25 Ieri e oggi in Tv 16.50 Serija: Walker Texas Ranger 19.55 Nad.: Tempesta d'amore
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Le signore (kom.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.15 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Film: 14 anni vergine (kom.) 17.30 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Serija: Tre mogli per papa 20.35 Nad.: Una mamma im-perfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole
21.15 Film: Amore e altri guai - Jumping the Broom (kom.) 23.55 Serija: Perception
_RAI4_
12.55 19.40 Once Upon a Time 13.45 Mako Mermaids 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.10 Star Trek: Enterprise 16.55 Doctor Who 17.50 Novice 17.55 Film: Moonacre - I segreto dell'ultima luna (fant.) 20.25 Star Trek: Next Generation 21.15 Teen Wolf 22.00 Supernatural 22.45 Film: Firestorm (akc.)
_RAI5_
14.25 1000 giorni per il pianeta Terra 15.20 Wild Africa 16.15 In scena: Odissea - Il viaggio di Telemaco 17.20 Europa Street Art 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.35 Grandi giardini di Francia 19.45 Munch: L'urlo arrivato fino a noi 21.15 Pe-truska presenta 21.20 Ples: Abbondanza Bertoni 22.50 Orienteoccidente: Corpi, ritmi, danza 23.25 Eric Clapton: Standing at the Crossroads
RAI MOVIE
13.55 Film: Vittorie perdute (voj.) 15.55 Film: L'incredibile avventura (pust.) 17.35 0.55 Novice 17.40 Film: Un colpo perfetto (dram.) 19.30 Film: Eccezzziunale... veramente (kom., It., '82)
21.15 Film: Mr. Beaver (kom., '10, i. M. Gibson) 23.10 Film: Profumo - Storia di un assassino (dram., '06, i. A. Rickman)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Rosamunde Pilcher - Cuori nel vento (rom.) 18.05 Nad.: Dov'e mia figlia? 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Film: Il mio finto fidanzato (kom.) 23.05 Film: Sex and the City 2 (kom., '10, i. S. J. Parker)
_ITALIA1_
6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 17.20 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 17.30 Champions League 19.25 Serija: C.S.I. -Scena del crimine 21.10 Film: L.A. Apocalypse - Apocalisse a Los Angeles (zf)
_IRS_
13.40 Film: Zero in condotta (kom.) 15.35 Film: Liberate i pesci (kom.) 17.20 Film: Detrompez-vous (kom., Fr., '07) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
21.15 Film: Al di la della vita (dram., '99,
i. N. Cage) 23.15 Film: Black Cat - Gatto nero (horor)
21.00 Film: La dolce vita (dram., It., '60, r. F. Fellini) 0.10 Film: Lo sceicco bianco (kom., It., '52, r. F. Fellini)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 In onda 22.45 Film: Gorky Park (triler, '83, i. W. Hurt)
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Saving Hope
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15
17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di reda-zione 19.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Film: La spia che venne dal freddo (spio.) 23.55 Peccati in tavola
_LAEFFE_
11.05 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 19.00 Il cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.05 Jamie Oliver in Italia 21.05 Dok. film: Tsunami, il giorno dopo
22.40 Film: Big Fish - Le storie di una vita incredibile (fant., '03, r. T. Burton)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Spe-ciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 20.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Porky's - Questi pazzi pazzi porcelloni! (kom.)
_DMAX_
12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Way Out West 15.55 A mani nude nella palude 16.50 Bear Grylls: l'ul-timo sopravvissuto 17.45 Uomini d'acciaio 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Due macchine da soldi 22.00 House of Cars 22.55 Texas Garage
SLOVENIJA1
6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 8.55 Kviz: Vem! 9.45 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.20 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 12.40 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok. film: Kraški kamnolomi 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.4518.00 Risanke in otroške serije 16.20 Dok. odd.: Zdravje Slovencev 17.25 Dok. odd.: Svizec 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.40 Aplavzi 22.00 Odmevi 22.55 Dok. odd.: Pozabljeni Slovenci 23.15 Platforma
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Dok. film: Maltejeva nova šola 9.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.30 Dok. odd.: In kdo je tebe učil voziti 11.05 Najboljše jutro 13.00 0.00 Atletika: SP, prenos 15.00 Judo: SP, pon. 15.45 Nan.: Začnimo znova 16.35 Pričevalci 19.10 23.15 Točka 20.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Srbija, prenos 21.50 Film: Marie Curie - Ženska na bojišču (biogr.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Boben 15.25 Webolution 15.55 Avtomobilizem 16.10 Slovenski magazin 16.35 Najlepše besede 17.10 Arhivski posnetki 18.00 23.15 Kraji in običaji 18.35 23.45 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 19.55 Nautilus 20.25 V orbiti 21.00 Atletika: SP 22.15 Glasba zdaj 22.50 Med valovi
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.25 10.20, 11.30, 12.40 Tv prodaja 8.4017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.35 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.45 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 12.55 Serija: Kamp razvajencev - Matere in hčere 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme 21.00 Film: Ljubezenski recept (rom.) 23.30 Serija: Gasilci v Chicagu 0.20 Serija: Franklin in Bash
WS
Četrtek, 27. avgusta MTV, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
La finestra sul cortile
ZDA 1998 Režija: Jeff Bleckner Igrajo: Christopher Reeve, Darji Hannah in Robert Forster
Istoimenska zgodba Cornella Woolricha, ki je sicer leta 1954 navdahnila že Alfreda Hitcho-cka, je leta 1998 prepričala tudi Blecknerja, da ji posveti celovečerec.
Tokratni protagonist Jason Park ni fotograf, temveč arhitekt, ki je zaradi nesreče priklenjen na invalidski voziček.
Kratkočasi se z radovednim opazovanjem življenja sosedov, dokler nekega dne ravno ob pogledu skozi okno sliši tragični krik, ki prihaja iz sosednjega stanovanja kjer živi kipar Julian Thorpe. Ob tem pa tudi opazi, da od tistega dne umetnikove žene ni več na spregled in da je njeno prisotnost nadomestila druga ženska ...
Arhitekt zaupa zgodbo prijatelju policistu, ki je ne vzame posebej resno. Kipar Thorpe pa istočasno dobro ve, da je Jason na tekočem s tem, kar se je zgodilo v njegovem stanovanju ...
KANAL A
7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 13.05 Serija: Družinsko bojišče 8.2017.00 Serija: Vzgoja za začetnike 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.45 11.50, 13.30 Tv prodaja 11.00 14.00 Nad.: Ljubke lažnivke 12.05 17.25 Serija: Lepo je biti sosed 12.40 Serija: Prijatelja pod odejo 15.00 Film: Zaobljuba ljubezni (rom.) 18.55 Serija: Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 20.00 Film: Politični pe-skovnik (kom., '12, i. W. Ferrell) 21.40 Film: Pogrešane (triler, '03, i. T. Lee Jones)
PLANETTV
10.55 17.30 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Branje, pisanje in ljubezen (kom.) 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 15.45 Film: Na papirju (kom.) 18.05 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 21.50 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Muppetki (kom.) 22.05 Nan.: Bratovščina rdečih zapestnic 23.00 Nan.: Seks v mestu
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Kingston, 2. del; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 4. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo.
APrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
16
Četrtek, 27. avgusta 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Po prehodu hladne fronte se je nad vzhodnimi Alpami, severnim Balkanom in srednjo Evropo okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje prehodno doteka od severovzhoda v nižjih zračnih plasteh nekoliko hladnejši in razmeroma vlažen zrak.
MOSKVA
11/24 O
KIJEV
o 16/27
VARŠAVA
11/27
BEOGRAD
o 18/27
LIZBONA
017/26
MADRID
° 17/28
BRUSELJ
15/2^^17/19	DUNAJ
O 9/21
ŽENEVA	ljuoB15//25NA
10/240 MILAN	15/25
°20/2^ S„MT H SOFIJA
\S35U 013/30
skopjE —
18/32^
"N l&f* ATENE Wmi' ^ "22/31 o.
w\>
v
RIM
.O 17/32
Po vsej deželi bo jasno in pihal bo vetrič. V gorah bo možna kratkotrajna oblačnost, medtem ko nad 1500 m bo jasno in mirno.
Danes bo jasno. Dopoldne bo po kotlinah megla ali nizka oblačnost.
Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, v alpskih dolinah do 8, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C.
TOLMEC
017/27
TRBIŽ O
11/28
«h &
CELOVEC
012/29
KRANJSKA G.
O 8/26
O TRŽIČ
11/29
S. GRADEC
O 11/27
CELJE
lono r\
ČEDADo
17/29
GORICA
19/30 O
N. MESTO
14/31 O
£ Sonce vzide ob 6.19 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 19.54	S 18.10 in za-
Dolžina dneva 13.35	z tone ob 4.34
Jutri ob obali bo jasno, pihal pa bo vetrič. V gorah in nižinah bo delno oblačno. Nad 1500 m bo jasno in mirno. Ponoči bo v nižinah in nekaterih dolinah megla.
Jutri in v soboto bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Vroče bo.
TOLMEČ
018/29
TRBIŽ O
11/29
CELOVEC
014/30
KRANJSKA G.
O 10/28
r-JV,	O TRŽIČ
< .. >	12/30
S. GRADEC
011/31
KRANJ O yS
£ ^^
LJUBLJANA
016/28
N. GORICA
0 17/30 POSTOJNA O 13/27
KOČEVJE
%t -v O
CELJE
14/30Q
1966 - Zelo sveže jutro, zlasti v začno hodni in severni Sloveniji, ponekod je bila celo slana. Na z Rakitni se je ohladilo do -0,5 °C, na Zgornjem Jezerskem o do 0,1 °C, v Bovcu do 2,4 °C, v Gornjem Gradu do 3,0 °C in v < Ajdovščini do 4,0 °C. Sneženje na Kredarici (2514 m) je dopoldne ponehalo, ob 7. uri zjutraj je bilo skupaj 22 cm snega.
Danes: ob 2.51 najnižje -50 cm, ob 9.05 najvišje 33 cm, ob 14.52 najnižje -19 cm, o ob 20.28 najvišje 43 cm. 2 Jutri: ob 3.24 najnižje -57 cm, ob 9.33 najvišje 40 cm, ob 15.34 najnižje -26 cm, ob 21.09 najvišje 48 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C.
500 m...........18
1000 m...........16
1500 m...........14
ČRNOMELJ
is^r
2000 m...........12
2500 m...........10
2864 m............8
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8.
75.000 kandidatov za 30 mest za streženje čaja Za nagrado je obljubil 2675 rolic toaletnega papirja
NEW DELHI - Indijski uradniki so opustili načrt za zapolnitev 30 delovnih mest v močno zaželenem javnem sektorju, saj se je na razpis prijavilo kar 75.000 kandidatov. Med kandidati za mesta pomočnikov, ki na uradnih dogodkih strežejo čaj, so bili tudi visoki izobraženi ljudje z univerzitetnimi diplomami. Vladni urad indijske zvezne države Chhattisgarh je bil osupel nad številom prijav na 30 razpisanih delovnih mest za neke vrste služabnike, ki pretežno strežejo čaj. Razpisano delo je plačano z okoli 190 evri mesečno. Vodja urada Amitabh Panda je povedal, da so po prejemu 70.000 spletnih in 5000 osebnih prijav preklicali napovedano testiranje kandidatov. Med prijavljenimi so bili tudi inženirji in diplomanti menedžmenta.
DUSSELDORF - Nemški proizvajalec toaletnega papirja Hakle je ostal brez svojega »H«. Poslopje v Dusseldorfu, kjer ima podjetje sedež, tako že teden dni krasi zgolj »akle«. Policija je včeraj potrdila, da H ni izginil kar tako, temveč da je šlo za krajo. Podjetje tistemu, ki bi jim ljubi H vrnil, obljublja nagrado: 2675 rolic toaletnega papirja ali 1000 evrov. Izginuli H je bil sicer kar impozantna stvar. Aluminijasta črka je namreč merila dober meter, je sporočila nemška tiskovna agencija dpa. Obljubljena nagrada, pomeni 334 paketov po osem rolic. To pa bi lahko človeku zadostovalo za nekaj let. In v podjetju zagotavljajo, da nikakor ne gre za marketinški trik.
trgatev - V slovenski Istri in v Brdih že začeli s trganjem, sledita Vipavska in Kras
Obeta se zelo dobra letina
VIPAVA / DOBROVO / SEŽANA / KOPER - V zadnjih avgustovskih dneh se na Primorskem začenja letošnja trgatev. V Slovenski Istri so začeli trgati v ponedeljek, Brici so prve grozde obrali v sredo, v Vipavski dolini pa bodo s trgatvijo zgodnjih sort začeli konec tedna.
Grozdje je lepo in zdravo, količine pa tolikšne, kot so v povprečnih letinah, napovedujejo primorski vinogradniki. V Vinakopru so s trgatvijo začeli malo prej kot lani, in sicer že v ponedeljek. Kot je na novinarski konferenci pojasnil glavni enolog Boštjan Zidar, so začeli z rumenim muškatom, ki bo namenjen prvemu moštu - tega bodo v pokušino ponudili že to soboto na Pristaniški ulici v Kopru - sledile pa bodo sorte, namenjene pridelavi penin (chardonnay, beli pinot, malvazija).
Nadaljevali bodo z rednimi trgatvami chardonnaya, sivega pinota, avtohtone sorte cipro in tudi nekaj sauvigno-na, sledila bo njihova glavna bela sorta
malvazija, v prvi polovici septembra pa še refošk. Prvi mož Vinakoper Nevio Pucer je sicer napovedal količinsko povprečno, a po kakovosti zelo dobro letino, kar je zelo pomembno po dveh ali treh letnikih, ki niso bili najboljši niti po količini niti po kakovosti.
»Grozdje izredno lepo dozoreva. Gre za lepo, enakomerno dozorevanje in pa seveda tudi tisto lepo obarvanost rdečih sort grozdja, kar nakazuje, da bo en lep letnik tudi za rdeče sorte,« je še dodal Zidar.
Suša tako ni preveč vplivala na ko-
ličino pridelka. Predelali bodo okoli 4700 ton grozdja, od tega4200 lastnega in okoli 500 ton odkupljenega, iz tega pa bodo predvidoma pridobili 3,5 milijona litrov mošta, in sicer 40 odstotkov iz belih ter 60 odstotkov iz rdečih sort.
V Kleti Brda bodo s trgatvijo zgodnjih sort začeli v sredo, trgatev pa bo predvidoma trajala do začetka oktobra. »Po dveh količinsko šibkejših letnikih pričakujemo normalno dober pridelek - to je približno sedem milijonov kilogramov grozdja. S prilagoditvijo dela v vinogradu smo ohranili kakovost kljub visokim temperaturam. Grozdje je zdravo - pričakujemo kakovostno zelo dober letnik,« je povedal direktor Kleti Brda Silvan Per-šolja. Trgatev bodo začeli s sortami za penine, to sta modri pinot in chardonnay, nadaljevali s sivim pinotom in sauvignonom ter ostalimi belimi sortami. Z rdečimi bodo pričeli v drugi polovici septembra, saj čakajo na optimalno zrelost, pa je pojasnil enolog Kleti Brda Darinko Ribolica.
Na Vipavskem začenjajo trgatev ob
koncu tedna. V Agroindu bodo najprej potrgali in odkupili sorto sivi pinot, nadaljevali pa s souvignonom in modrim pi-notom, je za STA povedal direktor Agroinda Boris Bajc. »Grozdje je zdravo, sladkorji in kisline tudi, želimo pa si še nekaj lepih dni, da se bo to razmerje še pravilno uskladilo,« je povedal.
V Vipavi pričakujejo, da bodo od kooperantov odkupili do štiri milijone ton grozdja, v svojih vinogradih pa bodo predvidoma pobrali okoli 1,3 milijona kilogramov grozdja. »Smo torej v pričakovanju dobre trgatve,« je še dejal Bajc.
Na Krasu bodo začeli trgati nekoliko kasneje. Trgatev belih sort se bo po besedah kmetijske svetovalke Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Majde Brdnik predvidoma začela po 12. septembru, rdeče sorte pa bodo prišle na vrsto v začetku oktobra. Tudi na Krasu je grozdje v letošnjem letu zdravo, po nekaj slabših letih je pričakovati normalno in po kakovosti dobro letino. Na Krasu je z vinogradi zasajenih okoli 600 hektarov zemljišč, ob normalnih letinah pa na hektaru vinograda pridelajo okoli pet ton grozdja.