PRIMORSKI DNEVNIK
-^° -M - Cpna 8 lir = 5 jugolir = 2.50 din
TRST torek, 3. junija 1947
Poštnina plačana y gotovim
Stev. 607
Spcdizione in abbon. postale
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pr; Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
Italijani Istre
so enakopravni
in Reke
s Hrvati
obl *a’ 2- (Tanjug) — Ljudske ve 8 * 80 od Prv'h dni osvobodit-no °m°80čile sodelovanje Italija-
Uti,
na Reki in v Istri v vsem
cnem življenju.
po-
■v _ —j-..ju. Italijani so se 5n'ct aktivno in popolnoma si ,. °Prayni udeleževali Pri volitvah so ln nies*;n^ odbore na Reki, ki »'	1	e	Preteklo	leto,	je	bila	ude-
ske	v	Pokrajinskem	ljud-
'**■	za	Istro,	ki	je	do	ene
javnega v okrož
sestavljen iz Italijanov,
s°dsluie
skih preceJsnje število italijan-^^opnikov pri delu ljudskih 0l,las«- Mnog:
tt,esta m ^azen
lasteh.
1 zavzemajo visoka Položaje pri ljudskih ob-
tj{ ,™ Pslijansko-slovanske an-ko i 3 ične zveze za Istro in Re-gan.ma-'° Palijani svojo lastno or-'^‘3° 'h sicer zvezo Italijanov
»ovr r° in Reko’ ki ie bila usta-lena že tekom narodno-usvo-
borbe
btre ,
ko so Italijani iz
('san v ^e*5e ihoeli svoj lastni par-k..5 ‘ bataljon «Pino Budicin*. od teh
htabr
| ,	Italijanov so bili
do v’ b°ievniki, kakor n. pr. Al-
,|hondgri’ August0 FerrI- Ald0 Rk kj Jo °’ Piho Bulicin in še drugi,
prnf;0 ,žrtvovali življenje v boju fašizmu.
dej _ °r»anizacija, ki je sestavni svobodllne fronte za Istro, je žen-^° Pr:spevala tudi za uresni-}jr 6 bratstva med Italijani in ati v Istri.
Erc^gariizacijo vodijo Massarotto, jfn ■ ®e1ui. Dino Faragona in v >*' v*dni predstavniki Italijanov z"tri in na Reki.
?Za Habjanov uspešno deluje br°SVetnem polju; prireja se-a’ tečaje, koncerte, gledališke j^^- vse to v italijanskem
kroži
b°eato knjižnico.
rij, '- Najbolj delaven je prosvetno	na	^e^i,	ki	ima	tudi	ze-
^osfovoljno delo
Mubljanskih žena
Ljubi j. stvo
2' (Tan3ug) — Pred-
faji . ° astralnega odbora proti-‘ j( j IPne fronte žena v Sloveniji J* včeraj važen sestanek. Po da k tajništva so žene sklenile, Irvj.. °d° kot prispevek k petletki v*d e razna prostovoljna dela za parlt vanje in olepšanje mestnih Hov °^- h61- Srob°v padlih partiza-°nčno so se antifašistke iz
Ljubljane obvezale, da bodo sodelovale pri oddaji kmečkih pridelkov ter ob priliki «Tedna otroka*.
Pionirji pri dr. Ribarju
Beograd, 2. (Tanjug) — Predsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je sprejel delegacijo pionirske organizacije v Beogradu. Predsednik Ribar je pionirjem daroval knjige pionirji pa so ga povabili, naj se udeleži njihove prireditve, ki bo v okviru «Tedna za otroka*.
Nacionalizacija rudnikov
na sovjetskem področju
Berlin, 2. — Turinška pokrajinska vlada na sovjetskem področju v Nemčiji je odobrila zakon za nacionalizacijo rudnikov. Proti zakonu so glasovali samo pripadniki liberalno demokratske stranke.
Prvi sklepi
Svetovne sindikalne zveze
Praga, 2. — Glavni odbor kongresa svetovne sindikalne zveze je danes na svoji prvi seji sklenil, da povabi sindikalne predstavnike Nemčije in Japonske. Povabili so tudi sindikalne predstavnike Indonezije in južne Koreje.
120.000 kg rib v maju so ulovili v Šibeniku
Šibenik, 2. (Tanjug) — V maju so člani ribiških zadrug v Siben-ku ulovili 120.000 kg rib, ki jih je kupil zavod za trgovino z ribami na Sušaku. V Šibeniku so prodali 3 vagone rib, drugih 9 vagonov pa so poslali v druge kraje.
Regulacija Vardarja
Skoplje, 2. (Tanjug) — Pričela so se regulacijska dela Vardarja, k: je najvažnejša reka v Makedoniji. Ta dela spadajo v okvir petletke in je zanje predvidenih 30 milijonov dinarjev, od katerih bo uporabljenih 8 milijonov v tekočem letu.
SVEČANA OTVORITEV
zagrebškega velesejma
Govor ministra Borisa Kidriča - Velesejem je obiskal tudi maršal Tito
Zagreb, 2. — V soboto dopoldne so slavnostno otvoril; velesejem v Zagrebu, ki prikazuje velike gospodarske napore Jugoslavije pri obnovi in graditvi ter prve njene uspehe za izpopolnitev gospodarskega načrta. Prikazano je tudi gospodarstvo mnogih držav, s katerimi je Jugoslavija v gospodarskih odnosih, zlasti pa Sovjetske zveze, Albanije, Bolgarije, CSR, Poljske, Madžarske, Italije, Francije, Nizozemske, Belgije in drugih.
Po otvoritvenih svečanostih je spregovoril predsednik gospodarskega sveta in minister za industrijo Boris Kidrič, ki je med drugim poudaril, da je velesejem slika velikega poleta jugoslovanskega delovnega ljudstva, ki pod vodstvom maršala Tita vlaga največje napore za dvig gospodarstva.
Dejal je dalje, da ima velesejem tudi velik mednarodni pomen. Ju-
Angleško orožie grški uiam
Kritičen položaj zaradi stalnih uspehov demokratične vojske * Nova gro^ zodeistva monarhofašlstičnih oblasti - Vlada prepovedala predstavniku grških sindikatov udeležbi na sindikalnem kongresu, ki se ho vršil v Pragi
Atene, 2. — (Tanjug-Tass). — Vsi grški listi pišejo o debati v grškem parlamentu, ki se je nanašala na napad demokratične vojske na Flo-rino.
Poslanci florinskega okraja so kritizirali vlado, da ni bila zmožna podvzeti energičnih ukrepov za pomoč vladnim četam v mestu. Flo-rinski župan pa je s svoje strani telegrafično pozval poslance, naj se nemudoma vrnejo, ker je položaj zelo kritičen.
V debato je posegel tudi minister Zervas, ki je pozval poslance, naj podvzamejo vse mogoče, da «dvi-gnejo moralo ljudstva*.
Na pripombo nekaterih poslancev, da je vladna vojska iz Florine napadla nekatere okoliške vasi, je vojni minister Stratos izjavil, da je šlo za strateško akcijo in da se to ne tiče parlamenta.
Poslanec Bakalbazis je izjavil, da so makedonski Slovani «nevredni» grškega državljanstva in da je dolžnost vlade odrediti njihovo preselitev.
Iz Grčije prihajajo vesti o novih
■'ROTI DE OASPERIJU
Protestira vse italijansko demokratično ljudstvo
Skl T’ *■ (Tanjug) — Ves italijan-t)e rPIriokratičm tisk ostro obsoja stavi asperi3evo zadržanje pri se-
2
le 3i
«(j	vlade-
t)f d!ta» poudarja nesmiselnost
CdPo/LPfcRjevega početja, ki se je
s? j« 1 s°delovanju z levico in
6!al!st ?evarno izoliral. Glasilo so-
latle stranke objavlja Nen-
fWlaaek'
v nevarnosti, odkar v V^ščai*ki stranki prevladuje
Č*Momento sera» piše. da je iz j,- - Gasperijeva vlada nastala
ki poudarja, da je
tčv,Vmi-€nia krščanskih demokra-ie i>a 1ostanejo na vodstvu države: 'tr0gOv dl Posledica naporov tujih m„,’ so postavljali pogoje za Italiji, v istem smislu piše Hla ubera», k; pravi, da se bo >Wre$lla kljub De Gasperijevim m da bo možno uresničiti 5trortlirat;;^n- program kljub na-Poizkusom reakcije.
3e c
Pred P M  „____________________
e!» ° Se Vzkltki: «Hočemo vo--^aPod t	z I*6 Gasperijem!»,
Gasperija!», «2ivela
oane,
-?v°tki ogromna množica šla v Ušaii «Pred Predsedniško palačo.
4vUl
^tf^^fale ljudsko zborovanje, na
®o republikanske stranke
Piži
jaraPko v imenu komunistične napadal nnvr. De Ga-
0strn',Ovori1 P etro Secchia. ki ‘ijeVn naPadal novo De
vlado. Ta vlada, je dejal
Secchia, se he more nazvati ne demokratična ne republikanska. Vso pravico imamo vprašati se. ali se ta vlada sploh lahko naziva italijanska vlada. Otresli smo se fašizma in monarhije, otresli se bomo tudi vlade kancksta De Gasperija.
Senator Taft hoče
obdržati vojaštvo v Italiji
Washingtcn, 2. (AFP) — Republikanski senator Taft je izjavil, da je pripravljen podpreti ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo in z drugimi nemškimi zavezniki, pripomnil pa je, da se bo uprl umaknitvi zavezniških čet iz Italije, ker da bi komunistična stranka po odhodu teh čet napredovala.
Konferenca vojaških poveljnikov ZDA v Evropi
Livorno, 2. — Danes se je v Livornu začela konferenca ameriških vojaških poveljnikov v Evropi. Kljub strogi tajnosti so ameriški krogi mnenja, da se razgovori nanašajo na umaknitev ameriških čet iz Italije po ratif kaciji mirovne pogodbe. Konferenca bo trajala dva ali tri dni.
borbah med demokratično in vladno vojsko. Partizanski odredi so vdrli v mesto Kukus, kjer jih je ljudstvo uspešno podprlo. Demokratični oddelki so napadli 5 kilometrov od Volosa neko vojašnico, v okolici Patrasa pa so prekinili vse telefonske in železniške zveze. Tudi v srednji Grčiji blizu Ipatije in na cesti v Aleksandropulis in Suflis so v teku hude bitke.
Monarho-fašistične oblasti nadaljujejo s preganjanjem demokratov.
V Solunu in Xantiju sta dva demokrata napravila samomor, ker nista mogla prenašati mučenja. V Kala.mati so na trgu razstavili sedem glav, ki so jih bili odsekali partizanskim ujetnikom, med katerimi je bila tudi ena ženska.
Listi poročajo, da je vrhovni po-veljn k vladnih čet na Peleponezu prepovedal, približati s? železnici J battenom. V Novem Delhiju so pod.
imenovanje vseindonezijske vlade, ustanovitev vseindonezijske policije in vojske, vrnitev podjetij holandskim lastnikom, prekinitev vseh neposrednih odnošajev indonezijske republike z inozemstvom, itd.
Iz Batavije poročajo, da indonezijski tisk ostro protestira proti tem zahtevam in poudarja, da uiti-matum ogroža svobodo republike. Podpredsednik republike je na nekem zborovanju izjavil, da hočejo Holandci razveljaviti pogodbo, ki je bila pod pritiskom svetovnega javnega mnenja sklenjena v Che-ribonu.
goslavija vlaga danes velike napore za utrditev miru, ki se kažejo tudi v gospodarskem sodelovanju z vsemi državami, ki to želijo. Jugoslavija, ki je spričo nove družbene in. gospodarske strukture prepričana ne samo, da gradi srečno bodočnost svojim delovnim množicam, Jugoslavija, ki je tudi prepričana, da ne bo nikoli igrača v rokah elementarnih zakonov, zakonov svetovne krize, ta nova Jugoslavija hkrati že zdaj dokazuje svojo voljo za čim večje mednarodno sodelovanje na gospodarskem polju.
Sinoči je velesejem obiskal maršal Tito v spremstvu podpredsed-sednika prezidija Moša Pijade, ministrskega podpredsednika Edvarda Kardelja ter drugih ministrov in osebnosti.
Prihodnji teden pričakujejo v Zagrebu prihod romunskega ministrskega predsednika Petra Groze.
Zagreb, 3. (Tanjug) — Madžarski minister Zoltan, ki je tudi tajnik gospodarskega odbora, je ob otvoritvi zagrebškega velesejma med drugim izjavil, da želi madžarsko ljudstvo tesnega sodelovanja z narodi Jugoslavije na gospodarskem in političnem področju. Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko spopolnuje naše politično sodelovanje, je dejal dalje. Z našim triletnim načrtom želimo doseči in prekositi predvojno produkcijsko zmožnost, ker je to v korist našega razvoja in tudi razvoja Jugoslavije.
Mučili, mrcvarili, streljali, klali in požigali so nas...
Strašni zločini italijanske vojske v Sloveniji.
Italijani so prisilili nedolžne prebivalce, obsojene na smrt brez vsakega razloga, da so sami sebi kopali grob.
Kako je bilo njihovim materam, ženam, očetom, otrokom, bratom in sestram, ko so na teh fotografijah spoznali svoje drage?
Tedaj so današnji tržaški italijanski pisuni šovinističnega reakcionarnega tiska v «Pic-oolu» in drugod zločincem dajali potuho in pobudo. Danes pa sadistično opisujejo scene, ki jih fašisti prirejajo na tržaškem sodišču..
"p ,	,	f'?'	~	£
jjm
i ■	*€
-• 'S'.'. <•*	.. K*
e . ■■ W ■' st:.
> & i
Konferenca o Indiji
Novi Delhi, 2. — Danes se je začela konferenca med indijskimi predstavniki in podkraljem Mount-
Tripolis-Argos na razdalji izpod 500 m. Za varnost železnice bodo imeli odgovorno prebivalstvo bližnjih vasi.
Iz Londona poročajo, da je grška vlada dobila od Velike Britanije drugih 200 letal za borbo proti demokratični vojski, na poti v Grčijo pa je pet parnikov naloženih z raznovrstnim materialom. Angleži so atenski policiji poslali tudi oklepne avtomobile, opremljene z radioapa-rati in s težkimi strojnicami.
Agencija Tass poroča, da je grška vlada odklonila potni list glavnemu tajniku grške zveze Paparigasu, ki je imel odpotovati v Prago na kongres Svetovne sindikalne zveze, kamor je bil uradno povabljen. Listi objavljajo pismo Paparigasa ministrskemu predsedniku Max’mosu, v katerem izjavlja, da je to nov dokaz, da v Grčiji ni svobode za sindikalno gibanje in da je to dejanje žalitev za Svetovno sindikalno zvezo.
Fašisl'čoo zborovanje v Arventini
Rosario, 2. (AFP.) — V Rosariju se je vršilo nedavna fašistično zborovanje, katerega se je udeležil tudi Vittorio Mussolini. Glavni govornik je bil znani italijanski vojni kurat z ruske fronte pater Eusebio, ki je poveličeval pokojnega Mussolinija in fašizem. Prisotnim je tudi zagotovil, da je truplo Mussolinija spravljeno v posebnem grobu, ki je znan samo tridesetim ljudem. Ob koncu zborovanja so prisotni seveda vzklikali tudi Hitlerju in Francu.
Holandski pritisk
na svobodno Indonezijo
Haag, 2. (Tass) — Vlada indonezijske republike je začela proučevati holandski ultimatum od 27. maja, ki vsebuje sledeče zahteve:
vzeli stroge ukrepe, da preprečijo nerede. Podkralj se je razgovarjal tudi z Gandhijem. Iz Londona poročajo, da bo Attlee jutri govoril v poslanski zbornici o indijskem vprašanju.
Številni romarji
k Sv. Troj c i blizu Moskve
Moskva, 2. (Tass) — V nedeljo na dan sv. Trojice je prišlo na tisoče romarjev v samostan Sv. Trojice-blizu Moskve. Romarji niso prišli samo iz bližnjih mestec in vasi, temveč iz same Moskve. Mnogo ljudstva, ki se je mudilo v cerkvi ves dan, je ostalo tamkaj tudj čez noč, da so se lahko udeležili cerkvenih svečanosti tudi še na ponedeljek na dan sv. Duha.
Poljski Ssjm razpravlja
o italijanski mirovni pogodbi
Varšava, <{. (Tass) — Danes se
je začelo zasedanje poljskega Sejma. Na dnevnem redu je tudi razpravljanje o zakonskem načrtu za ratifikacijo pogodbe z Italijo.
Sindikalni kongres v Horenci
Pozdravi predstavnika jugoslovanskih sin-dikatov italijanskemu delovnemu ljudstvu
Firenze, 2. — Včeraj se je v Florenci začel prvi kongres Splošne italijanske delavske zveze. Prisostvuje 2.000 delegatov 92 delavskih zbornic iz vse Italije, ki predstavljajo nad 6 milijonov delavcev. Prišli so tudi predstavniki 12 držav, med katerimi so jugoslovanski, češkoslovaški, sovjetski, fran-voski,_ belgijski in ameriški delegati. '
Voditelj sovjetskih sindikatov, ki predstavljajo 27 milijonov delavcev, Mihael Tarazov je v imenu sovjetskih delavcev pozdravil vse italijanske delavce ;n jih pozval, naj bodo združeni proti sovražnikom delavskega razreda.
Govoril je nato predstavnik fran-voskih sindikatov, za njim pa predstavnik češkoslovaških sindikatov Zapotočky.
Nato je kongres pozdravil tajnik jugoslovanskih Enotnih sindikatov Ivan Boztčevič, ki je poudaril zmago jugoslovanskih delovnih množic, kjer je oblast v rokah predstavnikov delavskega razreda in kjer je bila brezposelnost odpravljena. Zaključil je z željo, naj bi sklepi kongresa pripomogli k
AMERIŠKI POIZKUSI
za gospidarsko zasužnjenje Madžarske bodj naleteli na odpor madžarskih demokratičnih množic
Budimpešta, 2. (Tanjug-Tass) — Ministrski podpredsednik Rakosi je na nekem zborovanju govoril o političnem položaju v zvezi z zadnjimi dogodki. Predvsem je poudaril važnost nacionalizacije velikih bank in izvajanje gospodarskega načrta ter je pripomnil, da so dosegli stabilizacijo valute brez tuje pomoči. Govoril je nato o triletnem načrtu, ki bo zboljšal življenske razmere delavcev in kmetov.
Toda bogataši bi hoteli podaljšati stanje, ko vsa bremena prenašajo revnejši sloji, in zato je reakcija napovedala vojno triletnemu načrtu ter se v ta namen poslužila zarote. Zarotniki, ki so hoteli uvesti stari socialni in gospodarski red, so se vrnili v stranko malih posestnikov, da bi s pomočjo stranke izvedli svoje načrte. Ze v januarju smo izjavili, da je tudi Nagy kompromitiran, upali pa smo, da bo toVko pošten in nam pomagal pri izločitvi zarotnikov. Toda Ferenc Nagy je skušal zarotnike rešiti, namesto da bi pomagal demokraciji. V prvi vrsti je ščitil svojega prijatelja Belo Kovacza.
Pred tremi tedni se je oglasil na sovjetskem poslaništvu in prosil, naj Kovacza izročijo madžarskim oblastem. Rusi so odgovorili nega-
tivno in Nagy je nato odpotoval v Švico. Iz izjav Kovacza je jasno, da je bil Nagy njegov prijatelj, ki mu je vse zaupal.
Rakosi je nato izjavil, da je po sklepu ministrskega sveta telefonski poklical Nagyja in ga pozval, naj se vrne na Madžarsko. Ker je Nagy rajši ostal v Švici, ni dvoma, da je bil udeležen pri zaroti. Ker je bila vladna kriza hitro rešena, je dokaz, da je madžarska demokracija zdrava in odločna. Rakosi je končno izjavil, da je treba odstraniti vse, ki so branili zarotnike.
Tudi ministrski podpredsednik Arpad Szakasics, ki je tudi glavni tajnik social-demokratične stranke, je poudaril dvojno Nagyjevo politiko. Poudaril je, da morata obe delavski stranki tesno sodelovati, da bo možno izvesti triletni načrt.
Voditelj madžarske delegacije na medparlamentarni konferenci v Kairu grof Karoly je med drugim izjavil: «Ne želimo biti ameriški vazali. Ne želimo pa biti niti vazali Rusov, sicer pa slednji tega niti ne želijo. Vsekakor pa so ameriški po-iskusi za nas nevarni, ker skušajo gospodarsko izolirati Madžarsko od njenih sosedov. To nevarnost za Madžarsko je treba na vsak način odstraniti. Karoly je nato poudari!
zap!sI?X,iner Zeitans» objav-sestanka v Moskvi
avgusta leta 1942. med
'cp, . 'S
Stalinom, Moloto-arri„, arneriškim ambasadorjem
(ir" ‘n
v ^anom.
K1 a« 6
^ se dobro
Sta
Vr časih
V2Vew v
Pogovor v Moskvi leta 1942
med Stalinom, Churchillom, Molotovom in Harrimanom
spominjamo, pogovor vršil v naj-e. - vojne, ko so bili da tern, da zlomijo odpor in prekoračijo Volgo. o0v °dil° se je ravno nasprot->,V0 Zveza je prešla v proti-ln *Ueča armada je go-aia, t>,c* do Berlina in Du-
j^ntev*** Je tud' zahtevala trdili dru®e fronte, kar pa j^arjejQ^V62nik' ni®° hoteli, iz-sa da niso dovolj pri-■	*m Churchill ni ver-
j^° Rusi vzdržali.
^kUr<>hUi ° je P°g°vor tPkel: K ,	• E>a zaključimo: Tež-
$»<’
Led
pod prvi minister, nami nima slabih
5 h
de
InvazlJft Evrope je 8°ča, Velika Britanija
ne more sedaj tvegati operacije, katere uspeh ni zagotovljen.
Stalm: To pomeni, da Angleži in Amerikapci ne bodo izvršili obljub, ki so jih slovesno dali spomladi glede otvoritve druge fronte?
Churchill: General Montgomery pravkar pripravlja ofenzivo v severni Afriki. Poleg tega, kakor veste, imamo v načrtu operacije za izkrcanje na širokem pasu med Casablanco in Alžirom.
Molotov: To ne bo premestilo niti ene same nemške divizije z naše fronte.
Stalin: Obveščajo nas celo, da se oddelki 8. italijanske armije približujejo Donu. Tudi divizije afriške Rommelove armade so prispele na našo fronto.
Churchill: To nj važno. Mi se hočemo izkrcati na Siciliji.
Stalin: Ta fronta bo bolj politična kot pa vojaška.
Churchill:	Delamo	vse,	kar
moremo.
Molotov: Takšno stališče ne daje slutiti za bodočnost nič dobrega, gospod prvi minister.
Harriman: Prišli smo, da bi vam dali slovesno obljubo ameriške in angleške vlade, da se bo Invazija Francije leta 1943. Izvršila.
Molotov: Sedaj jo potrebujemo. Ne potrebujemo je samo ml, temveč ves člov,eškj rod.
Stalin: Kje je jamstvo, da ta svečana obljuba ne bo zanemarjena?
Molotov: Gospod prvi minister bi nam mogel še enkrat dokazati, da si njegova država ne more dovoliti človeških žrtev.
StaHn: Sovjetska zveza 'n nje-
na vojska bodo zadržale nemško ofenzivo; toda vsa odgovornost za nove deset tisoče evropskih žrtev pada na tiste, ki niso držali svečane obljube.
Churchill: Težko mi je povedati, toda na nesrečo ne vidim, kaj bi v sedanjem trenotku moglo preprečiti padec Stalingrada.
Molotov: Je nekdo, ki ga bo preprečil: Sovjetska zveza in njena armada, ki ne bosta pustili tega mesta sovražnikom.
Churchill: Nemške oklepne armije so prešle Don na razdalji enodnevnega marša od Stalingrada. Jutri bodo na Volgi.
Molotov: Kolikor nam je znano, po njihovih načrtih bi bile morale biti že dne 25. julija, že pred skoro enim mesecem.
Churchill: En mesec zakasnitve je malenkost.
Stalin: Vsekakor je to mesec, ki bo dovedel Nemce do katastrofe.
Churchill: Katastrofe?! Saj so vendar Nemci pred Stalingradom in pred Bakujem!
Molotov: Gospod prvi minister, nekj vojaški strokovnjak ie dejal, da nima vedno iniciative le oseba, marveč tisti, ki je sposobnejši.
V nadaljevanju pogovora je Stalin dejal Churchillu, da je sovjetsko poveljstvo odredilo začetek velike protiofenzive ravno prj Stalingradu in da bo prav ta ofenziva končno zlomila nemško silovitost v Rusiji.
Na koncu pogovora Je Churchill vzkliknil:
«Zelo bomo veseli, če boste uspeli*.
Rusi so seveda uspeli, toda druga fronta je bila odprta v Evropi šele v juniju leta 1944., ko so se zavezniki izkrcali v Franciji. Zakasnili so torej še eno leto od datuma, za katerega je dal svečano obljubo ameriški ambasador Harriman. I.N.S.
važnost, ki jo imajo za Madžarsko dobri odnošaji s sosednimi državami in posebno še s Sovjetsko zvezo.
Češkoslovaški listi posvečajo veliko pozornost dogodkom na Madžarskem. Glasilo češkoslovaških sindikatov piše, da so najvidnejši predstavniki stranke malih posestnikov bili v stikih s tajnimi organizacijami tudi po aretaciji Kovacza in so skušali odvrniti Madžarsko od prave demokratizacije. Sedanja kriza ne zadeva samo bodočnosti Madžarske, pač pa zanima tudi vse sosedne države.
Namesto Nagyja je bil za predsednika stranke malih posestnikov imenovan bivši poljedelski minister Doayu.
Nova madžarska vlada je imela danes popoldne svojo prvo sejo pod predsedstvom Dinnyesa. V torek se bo sestal parlament.
Agencija AFP poroča, da so v Washingtonu prek nili pogajanja.za posojilo 30 milijonov dolarjev Madžarski v pričakovanju razjasnitve političnega položaja*.
Abd el Krim v Kairu
Kakor smo že poročali, *e znameniti arabski voditelj iz španskega Riffa Abd El Krim prispel na begu iz francoske intemaciie v Kairo h kralju Faruku, ki je sprejel nedavno kot svojega gesta tudi peruzalemskega muftija, znanega simpatizerja in sodelavca Hitlerja in Mussolinija, medtem ko sprejema sedaj nekdanjega španskega in francoskega upornika. Uradni krogi v Kairu zanikajo vsako zvezo z Abd El Kntnovim begom in zatrjujejo, da. ga niso niti povabili, naj biva v Egiptu. Arabski svet severne Afrike zlasti v Maroku, Tangerju in Riffu se veseli Abd el Krimovega povratka in mohamedanska liga že pričakuje od njega, da bo pričel zadnjo fazo borbe za končno osvoboditev Arabcev. Egipčansko časopisje posveča dolge uvodnike njegovemu povratku. Angleži izjavljajo, da jih Abd el Kri-movo bivanje v Kairu ne zanima, ter da je to vprašanje, ki zadeva Francijo in Španijo. V Parizu dolžijo vlado, da je bila v postopanju proti Abd el Krimu preveč popustljiva.
Ameriško posojilo Francu
London, 2. (Tass) — Dopisnik
«Observerja» poroča iz Španije, da bo bivši Francov zunanji minister Lequerica, ki je bil imenovan za ((inšpektorja španskih poslanstev m konzulatov*, odpotoval v tem tednu v ZDA z namenom, da dobi privatno ameriško posojilo pvibližno 200 milijonov dolarjev. Dopisnik pripominja, da v Madridu upajo na
blaginji italijanskega delovnega ljudstva.
Govorili so nato še predstavniki drugih držav, nakar je Tarazov uradno povabil delegacijo italijanskih delavcev y Sovjetsko zvezo.
Danes sta podala poročilo tajn-ka Di Vittorio in Lizzadri.
Stavka pariških pekov
Pariz, 2. (AFP) — Ker so delodajalci odklonili plačilo dodatka 1000 frankov mesečno za težka dela, so pekovski nameščenci v pariškem okrožju včeraj sklenili, da proglasijo 48-urno protestno stavko. Ramadler se je včeraj sestal s pristojnimi funkcionarji. Zvedelo se je, da ima vlada namen po-služiti se vojaških pekov, če bi se stavka zavlekla. Kot prvi ukrep so odredili znižanje obrokov kruha na 150 gramov v departmanih Sene n Sene-Olse.
Ramadier je danes popoldne sprejel odposlanstvo trgovcev in izjavil, da' namerava vlada določiti posebno komisijo, ki naj preuči osnove dogovora, s katerim naj bi se ugodilo nekaterim, zahtevam trgovcev, zlasti da se jim nudi večja gospodarska svoboda. Trgovci sami so davi sklenili, da ne bodo z dnem 4. junija začeli stavke.
Vročina v Franciji
Pariz, 2. — V severni in vzhodni Franciji so danes zabeležili izredno visoko temperaturo. Toplomer je kazal 33 stopinj v sencj v Parizu, Rouenu, v Toursu, Strasbur-gu in v Lille.
Papež je podpiral
Mačka in ustaše
Zagreb, 2. (Tanjug) — Na procesu proti ustaškim zločincem je fcll danes zaslišan David Simčič, ki je bil od novembra 1941 do jeseni 1942 ustaški župan v Kninu. Govoril je o svojem potovanju v Italijo, kjer je stopil v stik z vatikanskimi krogi. Dejal je, da ga je sprejel tudi papež, kateremu je v polurnem razgovoru govoril o položaju na Hrvaškem.
Ob tej priliki se je papež zelo zanimal za Mačka in za njegovo gibanje, o katerem je bil mnenja, da je važen činitelj za «mir». Papež je nato govoril o komunistični nevarnosti in dejal, da mora Hrvaška igrati važno vlogo pri ustanovitvi jezu katoliških držav proti komunizmu.
Zaslišali so nato nekaj drugih prič, ki so govorile o protiljudski politiki Mačka in njegove stranke.
15 milijonov delavcev proti Trumanu
Washington, 2. Sindikalni V6di telji AFL in CIO so izjavili dopis niku AFP, da bo predsednik Tru man, če ne bo postavil veta na de lavski zakon Tafta Hartleya, zgubil podporo 15 milijonov delavcev
Pogozdovanje v ZSSR
Moskva, Si. (Tass) — Sovjetsko gozdno ministrstvo je pričelo v velikem obsegu pogozdovanje s’epskih piedelov. Letos bodo pogozdili 150 tisoč hektarjev y okrajih Stalingrada, Rostova ter v kazaški, uz-beški in turkmenski republiki. Tekom petih let bodo pogozdili s hrasti in bori 1 milijon 700.000 hektarjev površine.
•MERICIII MINIRAJO
ženevsko konferenco
Na konferenci za pospeševanje mednarodne	trgovine v Ženevi
imajo prvo besedo Združene ameriške države. Predstavniki gospodarsko šibkejših	držav, manjših in
večjih, med njimi tudi Angleškega imperija, so	odšli na pogajanja
zelo zaskrbljeni, boječ se za bodočnost svoje	industrije, ki bi jo
znižanje carin lahko uničilo: saj bi takšen sklep ženevske konference praktično odprl vrata poplavi ameriškega blaga. Pogajanja traja^ jo že dva meseca in so tako težavna, da se morajo vršiti tajno. O posvetovanjih v Ženevi ne objavljajo nikakšnih sporočil in novinarjem je pristop na konferenco sploh prepovedan.
Prav od strani ZDA je bil te dni konferenci zadan skoro smrtni udarec. Predstavniški dom je namreč sprejel zakon, s katerim je bila carina na uvoz volne povišana od 60-75% na 110-125% vrednosti (ad valorem). Udarec z ameriške strani je bil toliko silnejši, ker so se udeleženci ženevske konference obvezali, da ne bodo za časa konference povišali carin.
Povišanje carin na volno je zadelo v prvi vrsti Avstralce. V Ženevi se je celo razširil glas, da bo Avstralija v znak protesta odpoklicala svoje predstavnike, ako Američani ne bi umaknili zakona o povišanju carin. Po najnovejših /esteh iz Kambere ne pojde Avstralija tako daleč; pač pa pričakujejo sred' junija prihod avstralskega ministra za narodno obnovo, ki bo na podlagi svojih razgovorov S predstavnikom ZDA zavzel končno stališče. Celo ameriški republikanski list «New York Herald Tribune* piše, da ameriški korak lahko postane usoden za konferenco.
Izvoz volne iz Avstralije v ZDA se je med svetovno vojno zelo povečal. V razdobju 1934-38 je znašal povprečno 26 milijonov funtov (1 funt je 0,45 kg), leta 1946 pa že 340 milijonov funtov. Nova Zelandija je v istem času izvozila v Ameriko 15 milijonov funtov volne. Tudi tretji angleški Jominion
Južna Afrika je silno prizadet, st je izvozil lanskega leta v ZD 33,1% vsega izvoza volne.
Avstralski listi (Sydney Mornir Herald) trdijo, da ni zadal prei stav.iiški dom Ležkega udarca san: Avstraliji, temveč tudi vsem tistii ki so upali, da bo ženevska ko: ferenca pripeljala do svobodnej; mednarodne trgovine. Takšna ara riška politika bo izzvala splošr gospodarsko depresijo, ki bo tu< v Ameriki dovedla do zaostriti vprašanja brezposelnosti.
Avstralci še upajo, da bo v z devo posegel predsednik Truma in vložil svoj «veto» ter na ta nač: onemogočil uporabo zakona zv šanje carine na volno. — Ta prinv vsekakor dokazuje, da so Amer čanom pri srcu najprej njiho lastni interesi, ki postavlja, otipljiv okvir njihovemu intern. cionaiizmu.
Švicarski list o zagrebškem velesejmu
«Gazette de Lausanne» (29. maji opisuje v gospodarskem delu pome zagrebškega velesejma (31. maja-junija), k; je prvi mednarodni ji goslovanski sejem po vojni. Rezu tati, ki jih je Jugoslavija doseg pri obnovi dežele, ji dovoljujej da razstavi proizvode vseh panc domače proizvodnje,	pred vse:
kmetijske, rude in industrijsl proizvode. Jugoslavija ima na ra polago za izvoz čedalje več blag tako na primer lesa, kovin, ru premoga itd. Iz tega razloga i organizatorji mednarodnega sejrr povabili na velesejem številne drž; ve, da bi na ta način poglobili ; obstoječe trgovinske zveze ali f da bi navezali nove stike. Vabilu i se odfevali novi razstavljaloi. Ceski slovaška bo na razstavi imela 1-sten paviljon. Med drugimi naj n; vedemo predvsem Sovjetsko zvez Poljsko, Francijo, Italijo, Madža sko, Romunijo, Bolgarijo, iti Mednarodni velesejem Y Zagreb daje izvrstno priložnost za vzposh vitev stikov mc-d zapidnimi indi strijskimi državami in državan vzhodne in jugovzhodne Evrope, 1 so bogate s surovinami.
PRIMORSKI DNEVNIK
3. junija
1947.
Spletke Velikega Sveta na univerzi
Poleg nezakonitih dejanj, ki jih je zagrešil tribun skupno z nekaterimi člani Velikega sveta pri sestavi odposlanstva tržaške univerze na univerzitetnem kongresu v Turinu, so nekateri člani tega sveta začeli obtoževati študenta Bor-r;j&, da je šel v Turin za zasebne zadeve in se pri tem poslužil študentovskega fonda. Dejstva so pa sledeča:
Na seji Velikega sveta, ki se je vršila 11. maja, so sklenili poslati v Turjn mešano komisijo, ki naj bi pojasnila resnico o vabilu, ki ga je dobila tržaška univerza za kongres italijanskih univerz. Za člana te komisije sta bila določena študent Lupo in Borri, ki bj morala odpotovati 13. maja v Turin. Ko je Borri šel 12. maja k tribunu Plerandreiu po zadnja navodila, mu je ta povedal, da je Lupo izkoristil neko ugodno priliko in odpotoval v Turin že istega dne zjutraj. In to ne da bi opozoril Bor-rija, kje se bosta dobila v Turinu, kljub temu, da je imel dovolj časa na razpolago, da bi ga o tem obvestil. Ze tu je bil začetek sabotaže.
Tako je gospod Lupo prispel v Turin 13. maja zvečer in sicer 12 ur pred Borrijem, če že ne preje. Tam je začel Lupo na lastno pest sam voditi preiskavo brez kakršne koli kontrole.
Ko je Borrj prispel na postajo v Turin, ni Lupoja nikjer dobil. Telefoniral je v vse hotele, toda zastonj. Celo v univerzitetni menzi ga ni dobil. Zato se je Borri obrnil do edinega znanega člana pripravljalnega odbora turinskega kongresa, do tovarišice Ricci in tu je šele 14. maja ob 15. uri zvedel, da se bosta srečala z Lupom. Ko sta se res videla, je Lupo povedal, da je vse delo, ki bi ga morala skupno izvršiti napravil že oh sam, ker je mislil, da tovariš Borri sploh ni odpotoval iz Trsta. Tako sta tovariša dobila skupno le podpis omenjene Riccijeve. Po tem je Lupo odpotoval v Trst, njegov tovariš pa je ostal v Turinu.
Jasno je sedaj, da ta komisija sploh ni izvršila svojega dela razen podpisa, ki sta ga tovariša dobila skupno. Ker pa je Borri odšel v Turin kot član komisije ima pač pravico zahtevati, da mu povrnejo stroške. Veliki svet ga sedaj obtožuje, da on ni bil član komisije.
Po stopinjah
dvatisočletne kulture
Na italijanski osnovni šoli v ulici Donadoni poučuje drugi dekliški razred gospodična Ervina Lion Ne vemo sicer, kako je z njeno splošno izobrazbo. Z gotovostjo lahko trdimo, da zemljepisja ne obvlada. Od časa do časa vpraša učenke: »Deklice, čigav je Trst?« Temu vpraša^ nju sledi vedno naučeni odgovor: ((Italijanski!«
Tudi domače naloge so po istem kopitu: Istra je italijanska, Pulj Je italijanski...
Zavezniško vojaško upravo pa vprašamo, koliko časa bi na slovenski šoli trpela učitelja, ki ne bi priznal stvarnega dejstva, kot je tržaško ozemije.
TRŽAŠKI DNEVNIK
<fCo£e.cLa.>L
Torek, 3. junij
Radoslav, Pavla.
Sonce vzhaja ob 5.12, zahaja 20.45. Dolžina dneva: 15-33
Šol
oia m igračka
G. Simoni se zares silno trudi, da bi si priboril y zgodovini slovenskega šolstva trajno mesto, pa čeprav na seznamu, kjer stoje imena Gentilli-ja, Fedeleja in sličnih šolskih «reformatorjev». Z novima okrožnicama, ki jih je izdal, mu ta namera odlično uspeva.
Prva okrožnica obdeluje ((Priznanje slovenskih in hrvaških šol». Našteva «grehe», ki utegnejo povzročiti, da bodo nekatere šole v mesecu juniju objavljene na spisku nepriznanih šol. G. Simoni je kakor zamerljiv otrok in pozablja, da slovenska šola ni hišica jezljivega otroka. Tu gre sedaj za načelno vprašanje: ali ima slovensko ljudstvo pravico do svoje šole ali ne in ali je ta temeljna pravica vsakega kulturnega naroda odvisna od večjji ali manjših «grehov» državljanov, ali od večje ali manjše trmoglavosti gospodov oblastnikov. Dopuščamo možnost, da se nekdo zaletava v učiteljstvo, v učence in v starše, toda kdor se dotika šole kot ustanove in jo danes priznava, zato da jo jutri ukinja, ta sledi vzgledom fašizma, pa naj se tega očitka otepa kolikor hoče. Da je' ukinitev šole po Simoniju toliko kot 'zamerljivemu otroku porušiti hišico, dokazujejo «razlogi» ki lahko povzročijo tako ukinitev.
Točka 4 v tej znameniti okrožnici na primer navaja: ((Priznane ne bodo šole, katere ne uporabljajo samo učnih knjig, ki jih je izdala samo ZVU. Vse predpisane knjige morajo imeti brezpogojno vsi učenci«. To se pravi, da bi morali učenci ob koncu šolskega leta kupiti čitanko za 225 lir, ki je čez mesec dni ne bodo več rabili. Ob doslednem izvanjanju te okrožnice bi morali pač zapreti vse šole, slovenske in italijanske, ker močno dvomimo, da bi si prav vsi učenci na šolah nabavili to knjigo.
Najbolj se je ovekovečil g. Simoni z 9. točko v svoji okrožnici. «Tudi ne bodo priznane one šole, kjer učitelji vrše brez dovoljenja tega prosvetnega oddelka tako zvani «dopotnilni pouk«. Ne bomo na tem mestu razpravljali o tem napadu na naše napore, da dvignemo izobrazbo naše mladine. Poudarjamo pa, da je «dopolnilni pouk« privatna zadeva vsakega učitelja. Take učitelje lahko najde g. Simo-
ni tudi v krogu, ki je njemu najbližji. In še bo našel tudi učitelje na italijanskih šolah, ki se žrtvujejo za dodatni pouk morda ravno po vzgledu slovenskih kolegov. Za tako delo se ne daje pohvala, raje grožnjo z odpustom.. Tega nismo niti v sanjah pričakovali od — amerikanskega univerzitetnega profesorja. Vprašamo še, kaj se bo zgodilo z onimi šolami, kjer se učiteljstvo peča tudi z plačanimi instrukcijami, kar je vendar tudi nekak »dopolnilni pouk«.
Citirana okrožnica ima še nekaj takih cvetk, ki kažejo, kako malo čuta odgovornosti ima g. Simoni do šolstva, ki ga le začasno upravlja. Toda, g. Simoni, o obstoju slovenske šole ne boste dokončno odločali vi. Mi smo o tem trdno prepričani in z nami vsi pošteni demokrati.
Našla sta se
Bilo je v jeseni 1945., tri dni pred proslavo 100-letniee svetokriške o-snovne šole, ko je prišel gospod Simoni v Nabrežino predvsem zaradi jezikovnega pouka na tukajšnji osnovni šoli. Sestanka sta se udeležila med drugimi tudi takratni šolski nadzornik Logar in učitelj Ščuka, ki je želel mesto učitelja prav v Nabrežini, čeprav bi bil tudi Komen, njegova rojstna vas, dovolj primerno mesto za ambicioznega, «moralno zdravega« in «poštenega» človeka. Ne vemo, iz kakšnega razloga je tov. Logar priporočal na tem sestanku za učitelja g. Ščuko, češ da je dobra moč m po želji ljudstva.
G. Simoni je napeto poslušal in ironično dostavil: «Imam podatke o Ščuki. Ce bi mi izbirali učitelja, ne bi nikoli izbrali njega - fašista.«
In glejte čudo: Ščuka - fašist je postal Simonijev didaktični ravnatelj !
Lnnjerni protestiramo
Fizkullurni dan v Ajdovščini
Proces proti Lonjercem odgoden
Na predlog državnega tožilca dr. Pellerita je sodišče odgodilo obravnavo do srede, 4. t, m. zjutraj.
Na tržaškem sodišču se vrši proces proti skupini naših vaščanov, ki so obdolženi, da so odpeljali kolaboracioniste nacistov in fašistov, člane Colottijeve zloglasne bande. Pri tem procesu nastopamo mnogi Lon-jerci, kot razbremenilne priče obtožencev. Vendar vsem, ki smo uradno pozvani, da izpovemo pred sodiščem, je vsako pričevanje ovirano. Ljudje, ki smrtno sovražijo vse, kar je v zvezi z osvobodilno borbo, plačanci «esuli», ki sploh ne vedo, kje je Lonjer, in slična šovinistična drhal polni sodno	dvorano	in
s smehom, krohotom in kričanjem «ščavi» in «infoibatori» moti potek razprave in ne dopušča izpovedi onih, ki razbremenjujejo obtožence. Reakcija, zbrana od vseh vetrov bivših italijanskih pokrajin, vzpodbuja razgrajače, da se proces zavlačuje. Najhujše je pa to, da v sodni palači, kjer mrgoli	policistov	in
agentoy v oivilu. ni	človek varen
pred napadalci. Ko smo te dni pričali, smo b.li v sodni dvorani in na hodniku dejansko napadeni od Biščak Emilije, Zarotti Santine	in
Žerjal Marije. Namesto da bi policija odstranila napadalca, je odstranila priče in nedolžne sorodnike obtožencev. Se bolj ((nepristran-
ski« so se pokazali policisti, ko so ponovno zapretili ženam obtožencev naj ne prihajajo več na razpravo.
Po končanem zaslišanju, ko smo se vračali na svoje domove, smo bili ponovno večkrat dejansko napadeni. Prosili smo zaščito na kvesturi, pa so nam dejali, naj ostanemo doma in kuhamo.
Protestiramo proti temu krivičnemu postopku in zahtevamo, da se ne moti naše udeležbe pri razpravi. Zahtevamo, da se odstranijo vsi oni, ki z neredom in kričanjem motijo in ovirajo razvoj procesa in da se nam zagotovi osebna varnost.
Lonjer, dne 31. maja 1947.
Prizadeti: Cok Petra, Gombač Karel, Cok Jožefa, Glavina Marija, Reduče Berta, Moro Ana. Glavina Svetka, Cač Antonija, Ivan Marija Cač, Hrovatin Rudolf, Cok Gabrijela, Pečar Albina, Gerdol Celestina, Tanusso Evelina, Pečar Roža, Glavina Erminija. nečitljiv - Lonjer 361, nečitljiv - Marchesetti št. 24.
Tabor žena v Lipici
Včeraj je bil v Lipici prvi tabor žena iz Trsta in STO-ja. Ta tabor je pokazal veliko organizacijsko sposobnost žena, obenem pa je bil velik praznik bratstva in povezanosti med ženami iz mesta in z dežele.
Ljudje so prihajali V Lipico že v dopoldanskih urah in popoldne je bilo povsod vse živo in po travnikih je kar mrgolelo. Vsi so se veselili sonca, zelenja in svežega zraka ter se v gručah sprehajali po senčnatih drevoredih.
Nastopili so pevski zbori, godba «Rinaldi» in mali harmonikarji. Najbolj pa je navdušil udeležence tabora ruski ples, ki so ga morali ponoviti. Poleg kulturnih točk so bile še razne zabavne tekme, kakor tek v vreči in tek s svečo, nato pa še vlačenje vrvi.
Zene so se vrnile domov polne navdušenja in vtisov ter pojdejo sedaj na delo še z večjim zagonom, ko so videle, kako mnogo jih je in česa vsega so sposobne.
F/Z KULT URA
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Lj.Ponziane-hetalec3:0(0:0)
V 90’ odlične igre so Tržačani pregazili beograjske goste in si močno popravili položaj na kvalifikacijski lestvici
Nedeljska nogometna tekma je bila ena izmed tistih, zaradi katerih je postal nogomet najbolj priljubljena športna igra. Od začetnega pa do končnega sodnikovega žvžga je bila polna hitrosti, tehnike, kombinacij, preigravanj, strelov na gol. borbenosti in nevarnih situacij pred vrati, ki sta jih vra-tarja obeh moštev reševala s krasnimi paradami. Skratka bila je nogometna tekma, ki bo ostala zaradi svoje lepote trajno v spominu.
S tako dinamičnostjo m po'no-st jo, kot je v nedeljo zaigrala enaj-storica Lj. Ponziane, nismo že dolgo videli igrati nobenega moštva. Vsi deli enajstorice od ožje obrambe preko krtlske vrste do napa-dalne petorice so včeraj stoodstotno izpolnili nalogo ter so se zlili v mogočno nogometno celoto, ki je Sicer odlično beograjsko enajston-co najprej razbila, potem pa, v drugem polčasu pregazila. Trije goli in nešteto stoodstotnih prilik so bili rezultat nedeljke igre tržaških nogometašev, ki so s to tekmo potrdili svojo nedvomno vrednost.
Gole za Lj. Ponziano so zabili: v 25.' Stivoli, v 31.’ Tommas.ni m v 42.’ Maluta. Odlični vratar Metalca je rešil svojo enajstorico pred hujšim porazom. Odlično je sodil sodnik LemešiČ iz Splita.
LJ. Ponziane: Parola, Valcareggi, Caproni, Corbatto, Giann.ni, Tra-marin. Kovačič, Karlin, Maluta. Stivoli. Tommasini.
Metalec: Kneževič. Radič, Jovanovič, Mihajlovič, Pešič, Cinč, Er-deljan, Zivkovič, Panič, Begič.
Ostali rezultati jugoslovanskega prvenstva so:	Budučnost-Kvamer
5:1; Hajduk-Pobeda3:2; Zelezničar-Lokomotiva 3:0; 14. oktober-Nafta 3:0 (par forfait).
Krminci so si nabrusili zobe
Veliko presenečenje pokrajinskega prvenstva je bila zmaga krmin-ske enajstorice nad Koprom. Tudi Montebelo je po treh črnih nedeljah zopet okusil sladkosti zmage, to pot na račun enajstorice iz Ronk Skedenjoi niso razočarali svoje publike in so odpravili Puljčane; tekma med Gaslinijem in Torpedom pa je bila zaradi neredov prekinjena 3’ pred koncem Tekmi Tovarna strojev-Milje in Tržič-Ra-ša sta bili zaradi tehničnih zaprek odgoden na poznejši termin.
Rezu:t,it,i:	Krmin-Koper 3:2;
Montebelio-Ronke 3:2; Skedenj-
Pulj 3:1; Gaslini-Torpedo 2:2 (Prekinjena 3’ pred koncem vsled neredov).
Obilna zmaga Opencev v turnirju za pokal «Vatovec Zvesti«
Rezultati nogometnega turnirja za pokal »Vatovec Zvesti« so: Op-čine-Kolonja 5:0; Dreher-Sv. Marko 2:0; Tovarna strojev B-Primorje D 3:0; Skorklja-Zavlje 2:1; Acegat-Tiskarji 4:1; Rojan B-Skedenj B 3:2; Col-OMMSA 4:0; Greta-Bolniška blagajna 2:1; Kraljič-Kozman 3:0.
(Opčine); 4. Kravos (Olimpia), vsi s časom zmagovalca; 5. Udovič (Sv. Ivan) 100 m za zmagovalcem; 6. Tomažič Pino (TKZ), 3’3” za zmagovalcem; 7. Sosič E. (Opčine); 8. Kuret Karel (TKZ) in ostali, vsi s časom Tomažiča.
Juniorsko prvenstvo
Costalunga-Skedenj 1:0; DSZ-Opčine 1:0: Sv. Vtd-Magdalena 4:3.
Italijansko prvenstvo
Ban-Triesttna 2:0; Torino-Ata-lanta 5:3; Juventus-Brescia 1:1; Napoh-Inter 1:0; Milan-Bologna 4:2; Fiorentina-Roma 3:3; Venezia-Livorno 1:0; Genaa-Alessandria 3:1; Lazio-Vicenza 1:1, Modena-Sampdoria 1:0.
Prvi poraz Rojana v košarki za Morganov pokal
V nedeljo je petorica Sv. Marka poskrbela za presenečenje, saj je pcemagala dosedaj nepremagljivo petonco Rojana. Pripomniti pa moramo, da zmaga Sv. Marka ni morda slučajna, temveč da je plod ooljše in povezanejše igre. Rezultati tekem so:	Sv.	Marko-Rojan
34:27; Skoijet-DSZ 60:26; Arzenal-Skorklja 48:14.
Za pokrajinsko prvenstvo pa ;e petorica Čermelja v Gradiški premagalo domače kašarkarje z rezultatom 42:15.
V finišu je Stefilongo zmagal
v kolesarski dirki za pokal »Mario Derin«
V nedeljo popoldne zo znani kolesarski tekmovalci ZDTV startali na 104 km dolgi progi za pokal »Mario Derin«. Vsi asi so oddirkali na pot s Kuretom in Kettejem na čelu. Od grupe 35 tekmovalcev so se odtrgali Stefilongo. Kette, Sosič R, Kravos m Udovič, med katerimi se je razvila huda borba za i 'vo mesto, ki jo je v finišu odločil Stefilongo v svojo korist. Vrstni red na cilju Je bil slPdeč: 1. Stefilongo (Olimpia), ki je prevozil 104 l:m v času 2 ur: 57 nrnut s povprečno hitrostjo 37365 km na uro; 2. Kette (Opčine); 3. Sosič R
Jugoslavija v odbojki, Madžarska v košarki
V Tiram so se zaključile balkanske igre v odbojki m košarki. V odbojki sta postali balkanska prvaka ženska in moška vrsta Jugoslavije, v košarki pa ženska in moška vrsta Madžarske. (Obširen komentar bomo še prinesli).
Drobne vesti
Teniške tekme za Davisov pokal. V semifinale teniških tekem za Davisov pokal sq se plasirale Jugoslavija z zmago nad Belgijo, Češkoslovaška z zmago nad Novo Zelandijo, Južna Afrika z zmago nad Anglijo in Francija z zmago nad Monakom.
Medržavna nogometna tekma Francija-Belgija se je v Parizu končala z zmago Francije 4:2.
Katastrofa evropskih boksarjev v Ameriki. V Chikagu se je končal meddržavni boksarski dvoboj med evropskimi in ameriškimi amaterskimi prvaki, ki se je končal katastrofalno za Evropejce. Za Evropo je zmagal samo Spanec Martinez. V vseh ostalih dvobojih so zmagali Američani.
V Beogradu je domača mestna nogom&tna rspnzer.tanca premagala Budimpešto z rezultatom 3:2.
V nedeljo, 1. t. m. je imela mladina goriškega okraja v Ajdovščini svoj drugi fizkulturni zlet. Ze v zgodnjih jutranjih urah so kamioni vozila udeležence zleta iz oddaljenih krajev. Ajdovščina je kmalu zaživela. Trg je bil lepo okrašen, raz hiše so visele trobojnice.
Dopoldne je bilo posvečeno raznim športnim tekmam in fizkulturni paradi po ajdovskih ulicah. Veliko število gledalcev, predvsem mladine so privabile kolesarske in motociklistične dirke.
Fizkulturno parado so otvorili mladinci in telovadci; za njim pa so prikorakali z lopatami in krampi na ramenih udarniki in udarnice, ki delajo pri regulaciji Lijaka. Številna množica je našo delovno mladino navdušeno pozdravila s klici: «2iveli udarniki Lijaka, živela naša delovna mladina«. Veličasten je bil pogled na to zdravo, močno in od sonca zarjavelo gori-ško mladino, ki je vzklikaka: »Živela petletka, živel maršal Tito«. Za udarniki so prišli planinci, nato pa mladinke, pionirke in pionirji. Po končanem mimohodu je bila na telovadnem prostoru glavna telovadna skušnja.
Pri popoldanskem telovadnem na. stopu so nastopili tudi mladinci in mladinke iz vasi cone A. ki bodo priključene Jugoslaviji. S svojim znanjem telovadnih vaj so lahko za vzgled ostalim. Telovadni nastop so ob 15. uri otvorile pionirke, ki so lepo izvajale svoje vaje. Najbolj pa so se izkazale mladinke, ki so za svoj nastop žele zasluženo pri-
znanje. Njih število kaže, da so se do sedaj ravno dekleta najbolj posvetile telesni vzgoji. Tega ne moremo reči o mladincih, ki bi jih moralo biti mnogo več. Tisti pa, ki so nastopili, so svoje vaje vzorno izvedli.
Po nastopu mladincev je sledi} štafetni tek pionirjev, nato pa so nastopile mladinke z vajami, s katerimi bodo nastopile na fizkultur-nem zletu v Beogradu. Po štafetnem teku mladincev je bila za zaključek odigrana še nogometna tekma med enajstorico iz Ajdovščine in Gorice.
Po ajdovskih ulicah je pozno v noč rajalo ljudstvo, ki so je navduševalo nad lepo uspelim fizkul-turnim zletom.
Tržaška mladinska brigada „Petracco“ odšla na progo
Šamac-Sarajevo
Včeraj zjutraj je odpotovala iz Trsta na mladinsko progo Samac-Sarajevo brigada «Petracco».
Brigado sestavlja 180 mladincev s Tržaškega ozemlja, ki bodo svojim delom pripomogli graditi mladinsko progo, katero je začela graditi mladina nove Jugoslavije. Naloga teh mladincev je, da utrde sloves tržaške mladine v delovni tekmi z ostalo demokratično mla-d'no Evrope, Cas, ki ga bodo ti mladinci preživeli z ostalimi brigadami, bo pač najboljša =ola,
kateri bodo utrdili svojo zavest skupnosti.
Spominski dnevi
1810 je bil rojen Stanko Vraz, ilirski pesnik.
187S je umrl G. Bizet, francoski skladatelj (Carmen).
Preskrba
Razdeljevanje moke namesto kruha. Za tekoči mesec veljajo jsta pravila kot za maj pri delitvi moke namesto kruha. Peki morajo pri odvzemu dveh kuponov za kruh odrezati tudi naročilni kupon XXIV za dva dni. Za naslednje tri dni je treba poleg teh kuponov za kruh odstriči še štev. 47 in 48.
Dodatne živilske nakaznice za reveže
Od včeraj dalje so začeli deliti pri občinskih uradih v ul. Malcan-ton št. 3, v Rojanu, na Opčinah m na Preseku posebne živilske nakaznice za reveže. Do teh nakaznic imajo pravico: reveži, ki so v občinskem seznamu (zelena izkaznica) ter oni, ki dobivajo trajno občinsko podporo. Niso pa všteti oni, ki imajo nakaznico za upokojence ali za brezposelne. Skupaj s prošnjo je treba predložiti tudi redno živilsko nakaznico in osebno Izkaznico. Uradne ure: od 8. do 12. ure.
CENE NA ŽIVILSKEM TRGU
Odškodnina
civilnim mobilizirancem
Spominska svečanost pri Sv. Soboti
V nedeljo dopoldne so v petrolejski čistilnici pri Sv. Soboti odkrili spominsko ploščo 9 tovarišem, padlih v borbi proti nacifašizmu. Pred odkritjem spominske plošče je govoril nek tovariš, član tovarniškega odbora. Za tem so spregovorili zastopniki ZPP in še dva člana Mestnega osvobodilnega sveta. Spominsko svečanost je zaključila godba «Rinaldi» in pevski zbor od Sv. Arje, pod vodstvom tov. Fa-brlsa. Svečanosti se je udeležflo veliko število delavcev in zastopniki množičnih antifašističnih organizacij SIAU, Antifašistične mladine, KPJK, Primorskih partizanov, E-notnih sindikatov in ASI2Z.
Izidi sindikalnih volitev
OOSS nam je poslal uradne izide sindikalnih volitev. V petrolejski čistilnici Aquila so dobili ES podjetniški odbor 3 člane, DZ 2 člana: za strokovno skupščino so dobili ES 15 delegatov, DZ 7 delegatov. Pri pogrebnem zavodu so dobili ES v podjetniški odbor 2+2 člana, DZ 1; za strokovno skupšči-n. so dobili ES 2 delegata, DZ 0. V podjetju Partsi so dobili ES v podjetniški odboru 3 član’, DZ 2 Na strokovni skupščini so dobili ES 4 deiegate, DZ 3.
Povrnitve in plačila Državnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam. Z odlokom ZVU št. 379, ki je stopil v veljavo 29. maja se uveljavljajo vsi upravni ukrepi, ki jih je izdala vlada tako zvane Italijanske sooialne republike (okrožnica Ministrstva za korporacije št. 6447,	12. Okt. 1943.,
odlok predsednika vlade 15. nov. 1944., odloki Ministrstva za korporacije 20. sept. in 24. nov. 1944., okrožnica Ministrstva za korporacije 9. nov. 1944. m 11. jan. 1945.) glede povrnitev in plačila Državnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam. Povračila mora izvršiti ZVU po običajnem postopku, ki ureja povračila državne uprave, za vse že plačane zneske, ali zneske, ki jih je treba plačati na področju od strani Državnega zavoda za delavsko zavarovanje proti nezgodam, za odškodnino v zvezi z nezgodami na delu ali boleznimi v teku dela v vojnem času za te-le delavske kategorije: a) civilni mobiliziranci, zaposleni pri delu. tekom vojne, ki je bilo odrejeno po italijanskih ali-vojaških oblasteh ali zasedbenih Oblasteh na področju: civilni mobiliziranci, ki so bili zaposleni prt utrdbenih delih italijanskih ali zasedbenih vojaških oblasteh; delavci Vojnega inšpektorata in vojaških zasedbenih oblasti za popravila prometnih naprav in sredstev. ZVU mora tudi izvršiti vsa povračila.
Sindikalne volitve
Danes, 3. t. m., bedo sind'ka’.ne volitve v teh podjetjih: V AGIP, bivša BP, ob 7. zjutraj, v Bolmški blagajni ob 8., v papirnici Glessich ob 8, v podjetju Beltrame ob 8.
Prvi rajonski plenum SIAU v Kopru
Naše ljudstvo se dobro zaveda, da bi bila zaman dolga in muče-niška pot, ki jo je prehodilo v dolgih letih suženjstva, če bi dopustilo, da bi prišli do vodstva tisti, ki tega niso vredni. Zato budno čuva in izboljšuje poslovanje naših oblasti. Zaradi tega se ljudstvo pogosto zbira, da se pogovori, kaj je treba ukreniti. S tem ge-
Opozorilo invalidom NOV, in JA
Vsi invalidi in pohabljenci POJ in JA, ki so potrebni nja, naj se zglasijo na zvezi P0 0 Ijencev, invalidov in padlih s b ia na trgu Sansovino (pri Mare od 15. do 19. vsak dan. S seboj prinesejo invalidsko potrdilo ali P vojaško odpustnico. Ce teh o mentov nimajo, lahko prineso radno potrdilo poveljstva edinic, p katerih so služili, da so bili P0, škodovani v voini.
Drž. niž. gimnazija v
Tolmin0
Sprejemni izpiti za I. razl^ ju«.
nazije se bodo vršili 23. in 1947 ob 8 uri zjutraj. Vsak ucea (r.ka), ki je dovrš.l TV. razr. ® r.e šole vsaj z dobrim uspehom--	15.
pravico polagati izpit. Do —	(e.
1947 mora vsak vložiti pri ravn
ljstvu gimnazije prošnjo (koleK,. L) za pripustitev k izpitu. - jt
sam« *
pripustitev k izpitu. Pn ; je treba zadnje šol. spričeva o
potrdilo o rojstvu. Izpit je slov. jez. in računstva.
Ravnateljstvo drz. niz. gimnazija v
Kavcija za tranzit in uvoz^ V smislu odloka 380
bi«4' ZVU, ki i* or«0
stopil v veljavo 29. maja, m'h ^
Trst 3	junija	
Živila	Cene	Cene
	na debelo	na drob.
kg	lir	lir
Krompir . . .	40-48	45-52
Grah ......	80-90	90-100
Fižol 		150-160	180-200
Stročji fižol .	—	240
Radič		70-80	80-100
Špinača ....	70-80	80-90
Solata . . .	40-45	65-100
Pesa		35-40	40-45
Čebula ....	18-20	22-30
Korenje . . .	90	100
Beluši .....	—	240
Češnje		30 70	40-80
Marelice . . .	—	200
Pomaranče . •	150-180	180-200
Limone . - . •	45-52	50-60
Grozdičje . . .	—	100
Orehi 		—	320
Artičoki (kom.)	+12	8-16
Jajca (kom.)	29-30	30-33
špediterji pri carinskih ura(i ..j.
ložiti kot varščino za carinske P
stojbine za prevoz ali izročitev .
zemskega sladkorja v tranzitu *
sek 350 lir za kg. Carinski «• jams"
lahko zahtevajo slična -tudi za drugo blago, za kater ^ potrebno uvozno dovoljenje a
stojajo druge omejitve.
Umetnostne galerije
Enotni sindikati
Sindikat za umetnost. Danes, 3. t. m. ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzini v ul. Garibaldi 2.
Hoteli in menze. Vsi nameščenci, člani sindikata, naj se javijo v ul. Imbrianj 5, soba 13, zaradi važnih sporočil.
slom se je otvorilo prvo rajonsko , ni 5.
Mesarji. Danes, 3. t. m„ ob 19. uri je odborova seja v ul. Imibria-
plenarno zasedanje.
V izčrpnem političnem referatu je tov. Beltram prikazal, kako se demokratične sile doma in v svetu borijo za utrditev miru- in demokratične miselnosti. Pri nas gre borba proti tistim imperialističnim silam, ki hočejo odpraviti: ljudsko oblast, agrarno reformo in .judsko zaščito. V organizacijskem referatu so bila dana praktična navodila za posamezna krajevna tajništva SIAU-je. V debati so prisotni predvsem poudarjali potrebo reševanja socialnih problemov žene, otroških kolonij itd.
Tajnik Vatovec je podal ostavko celotnega rajonskega odbora SIAU-je. Izvoljen je bil nov odbor, v katerem so zastopniki delavcev, kmetov ter Intelektualcev. Z navdušenjem so prisotni sprejel} sklepe, s katerimi so se zaobljubili sto odstotno prekoračiti obnovitveni plan. odpraviti nepismenost, doseči razširjenje časopisja in kakovostno izboljšati kulturne prireditve.
Vojaki so z noži napadli civiliste
V nedeljo ponoči je nekaj tržaških mladeničev sedelo' na zidu pred hišo štev. 23 v ul. Donota, da bi se ohladili od dnevne vročine. Mimo sta prišla dva vinjena ameriška vojaka, ki sta bila v družbi dveh ženščin. Vojaka bi morda šla mimo mladeničev, pa sta ju onidve naščuvali, da so se začeli prepirati, Ker so mladeniči na to izzivanje odgovorili, sta vojaka potegnila nože in se zagnala proti njim. Dva izmed njih Eugenio Ruggetti iz ul. Crocefisso 11 in Paolo D Aprile Iz ul. Battaglia 1 sta bila ranjena v roke in na prsih, da so ju morali odpeljati v bolnico. Tretjemu, 20-letnemu Domenicu Monteduro iz ul. Battaglia 8 pa so vojaki raztrgali telovnik.
Po tem dejanju sta jo vojaka po-
brisala proti Goldonijevemu trgu, kjer pa ju je na obvestilo nekaterih prič vojaška policija aretirala. «Ovetkam» pa se je vendarle posrečilo pobegniti.
S kolesom pod avto
Tramvajski uslužbenec Matteo
Costante se je peljal s kolesom po mestu. Na vogalu ul. Carducci in Milano pa je prišel pod avto ZVU, ki ga je šofiral angleški major. Costante je dobil pri padcu težje poškodbe in pretres možganov.
Lov pod zemljo
V nedeljo ponoči so tatovi, ki so prišli skozi podzemeljske kanale
nalih odnesli za okrog pol milijona lir raznih živil.
Policija je takoj drugo jutro s pomočjo gasilcev napravila lov po podzemeljskih kanalih, da bi našla sled za tatovi, vendar pa ta lov ni imel nobenega uspeha.
Otrok se je rodil na cesti
Prejšnjo noč so poklicali avto Rdečega križa v Skedenj, da bi prepeljal v bolnico 43 letno učiteljico Marijo Costa. Na poti v bolnico pa je Costa s pomočjo bolniške strežnice povila krepko deklico. Tako deklica kot mati se dobro počutita
Radio so ji odnesli
Zasebnica Giorgia Scozzafava iz ul. Giulia 12 je javila, da so Ji v soboto med 7. in 9. uro tatovi odnesli njen radio, ki je bil vreden
Mestni odbor. V petek ob 19.30 bo v ul. Imbriani 5, zborovanje strokovnih tajnikov Enotnih sindikatov.
Kovinarji: jutri 4. t. m. ob 19.30 seja ožjega odbora kovinarjev in zaupnikov male industrije.
O izletu v Prago. Danes, 3. t. m., ob 20. uri se bo vršila v Kolonji m v krožku VOM konferenca o izletu v Prago, Vabimo vso mladino, da se udeleži v čim večjem številu.
AH'
«Trieste»: Razstava slik.arJ%« i« sentije Džigurskega, Bezrodneg
Hlavaty-ja.	snbtitP
«Scorpione»: Razstava soo0 £j. češkoslovaškega slikarstva 1
parstva.	tad
»Michelazzi«: Slikarska raz
Raz®1
Angela Savelli.
«Piccola Michelazzi«: kiparja Ugota Čara.	kaIj»
«San Giusto«: Razstava 311 D. Cantatore.	.	S
«Strega»: Otvoritev razs« Petracco.
Novo imenovanje na P°
Uradno poročajo, da je dr. (. Corsi postal novi namestnik j, intendenta kriminalno poizve nega oddelka policije.
Radijski spo
v torek, 3. junija TRST n.
red'
7.30. Koledar in jutranja -■.
7.45. Poročila. 11.30. Repr°duc „je-glasba. 12.00. Kulturno pred® p 12.15. Gledališka glasba. ijsK3 ske pesmi. 13.15. Pregled -0jt
13.45. Pestra glasba. 14.15. U® Velika Britanija. 14.30. ZaK -'
17.30. Lahka orkestralna
18.30. Slovenska literatura- jj Chopinova glasba. 19.00.
ura. 19.30. Operne uverture- Mt Vaški kvintet. 20.15. Ljudska 3 ^ ba. 20.45. Kmetijsko pred" pp 21.00. Smetanova gilasba. 21™'
I
prevrtali tla in prišli na ta način i okrog 25 tisoč lir. Tatovi so pr,šli
v skladišče ACEGAT-a v ul. Mar-gherita. Skozi to luknjo so po ka
v njeno stanovanje s ponarejenimi ključi, ko je bila odsotna.
AL EKSANDER BECK.
121
VOLOKOLAMSKA CESTA
— Ne morem, Islamkulov, nimam pravice in ne bom o tem razmišljal. Pojdi!
Nisva se poljubila pri slovesu. To ni navada pri našem narodu.
14.
Rahimov	je	v nekoliko minutah	napravil grobo skico: naš	odcepljanj gozd	—	ali kakor to nazivajo meščani — otok,	bližnje	ob-
ljudene kraje, bližnje robove gozdov, poti. Obrisi otoka so a« delilt na sektorje čet. V sredini je bila zaznamovana gozdarjeva koča, kjer j* bilo nameščeno obvezoval-išče. Koča je bila, kolikor nam je bilo znano, dokaj velika ln z mojo privolitvijo je Rahimov narisal tam zastavico — tja smo premeščali, v centralno točko, štab bataljona.
Skica je bila izdelana takoj na čisto, takoj preko indiga v štirih primerkih, da bj se Izročila komandirjem čet. Rahimov mi jo je prinesel	v	podpis ter dejal:
— Tekom	noči se bomo neopazno	vkopali. Morda nas	niti zjutraj
ne bodo zapazili.
Tt me je ganilo.
Eh. Rahimov! Nečesa mu Je manjkalo, da bi mogel Uti ne samo načelnik štaba, marveč tudi komandant.
— Telefonist, — sem dejal, — pokliči baterijo...
 Razumem, tovariš kombat... Izvolite, tovariš kombat. Pri telefonu je komandir baterije.
Prijel sem slušalko:
— Ali pazite na nasprotnika? Ali so Nemci v vasi?
— So, tovariš kombat. Spustil sem jih mimo, kot ste ukazali.
— Kaj delajo?
— Na reki gradijo most pri svetlobi. Ostali so po hišah ali poleg vozil na ulici.
— Ali so topovi pripravljeni?
So.
— Udari z neposrednim merjenjem, s salvami s štiridesetimi granatami, da bodo zajavkali.
— Razumem, tovariš kombat, s štiridesetimi granatami, s salvami.
Minuto pozneje je zemeljska skorja jasno prenesla v naše podzemlje artilerijsko salvo.
Nisem želel, da bi nas opazili,
S topovskim grmenjem, ki je iznenada zadonelo nad mirnimi polji ter odjeknilo daleč v temi, sem sporočal: Tu smo!
Napadate nas. Nastopite proti nam, pošljite proti nam artilerijo in pehoto; udarite iz zraka — mi smo tu!
Oropani zveze, v kleščah, nismo odšli, kolikor nas je tudi mamilo, da bi izbrali zadnjo svobodno pot — ozko grlce, ki ga jutri n« bo več.
Pa saj nismo ostali tu, da bi se krili, ne zato, da bi se krTi, marveč, da vežemo sovražnika nase, da pritegnemo nase udarce ki so namenjeni tistim, ki so na novem položaju zaščitili Moskvo
Naši topovi so tolkl’ cilj, ki so ga videli, neposredno, z razdalje sedem sto metrov. Vsaka salva je sporočala: mi nismo odšli, mi smo tukaj.
Na neki nam nepoznani točki nas posluša štab polka. Nekje 'e
dv gnil glavo Ivan Vasiljevič Panfilov, pv^rrA jr.,1 je obivi m radostno izustil: »Oho!«	(Se nadaljujej
«Kraljica palčkom pri Sv. Ivanu. Rojanskj otroški oder gostuje v četrtek, 5. t. m. ob 16.30 v dvorani prosv. društva S. Škamperle z Ribičičevo pravljično igro v 3 dejanjih »Kraljica palčkov«. Glasba je delo prof. Grbca.
«Scampolo» v kinu c Mare* bodo na splošno željo igralci 'Ljudskega kulturnega centra ponovili v četrtek, 6. t, m., ob 20.30. Predprodaja vstopnic je od včeraj dalje na sedežu Ljudskega kulturnega centra.
Ljudski kulturni center sporoča, da bo organiziral skupaj s Sloven-sko-hrvatsko prosvetno zvezo v nedeljo 8. junija na Opčinah velik množični pevski koncert.
Prosvetno društvo rSimon Jenko» priredi danes zvečer pri »Kraljiču« ob 20.30 zabavni večer s pestrim sporedom. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Loterija v društvu sCibul.ec*. 2rebanje za loterijo, III. okraja, ki bi moralo biti v nedeljo, 3. t. m., se bo vršilo prihodnjo nedeljo, 8. t. m. Glavni dobitek je tehtnica.
Prosvetno društvo «Vojka Smuc». Drevi reden sestanek članstva s predavanjem.
Prosvetno društvo Lonjer - Kati-nara javlja vsem izletnikom, ki eo se prijavili za Bled, da prinesejo do srede osebne podatke. Na dan izleta morajo imeti vsi osebno izkazni co s sliko.
cert vokalnega kvinteta 3 vanjem mezzosopraniste pf
22.00. Operetne melodije. 22-1 ' cert violinista Pierangeld®- ja * Plesna glasba. 23.15. Nap°ve° ^ — Poročila. 23.30. Citanje 3P” {(* 23.35. F°1B
za prihodnji dan, glasba.
h
FENICE. 16.00: »Tarzan 1n zonke«, J. Weissmul1er- mr ROSSETTI. 16.00: »Polžaste • f ijice», D. Guire, G. Brem-Barrymore. ’	nfl\	J
SUPERCINEMA 16.00: Virginije«. G. Grant. M-FILODRAMMATIOO. l6-°?:rat greha«, Saint Cyr, J- AL* CINEMA DEL MARE. l6-w,«!>»'"
brisano dekle«, sovjetski
15.30:
«B®
j)*
LEKARNE
ki imajo v mesecu juniju nočno službo:
Camello, ulica XX. Settembre 4. Ravasini, trg LibertA 6.
Rovis, Goldonijev trg 8.
Benussi, ulica Cavana 11. Amazzone-Gmeiner, ul. Giul a 14. Manzin (Maddalena), Istrska ulica 43.
Rinaldi, ulica Settefontane 39.
Rojstva, smrti, poroke
V dneh 1. 10 2. junija t. l. se je rodilo 12. otrok, umrlo je 9. ljudi, porok pa je bilo 8.
CIVILNE POROKE:	mehanik
Horace John Pigrome ln uradnica Heda Zukar.
CERKVENE POROKE: šofer E-milj Pretto in prodajalka Silvana Ceroici, brivec Bruno Quoco in šivilja Blanca Pont.n, mehanik Do-men:co Gasperi in zasebnica Justina Hrvatin, strojnik Nereo Pasco in zasebnica Bruna Stambak, natakar Rinaldo Jagončig in zasebnica Karla Brili, trgovec Sergej Pertot in uradnica Elv-ra Ballaben, steklar Jordan Bass. in natakarica France-sca Omari.
UMRLI: 18 letni Silvio Crosilla, 21 letni Mario Semolič, 77 letna Marija Race ved. Ceriello, 36 letni Ivan Kontič. 84 letna Antonja Cer-gol vd. Škabar, Lis. Pogacmi, stara 5 minut.
ni film.
ALABARDA, lopov«.
LETNI KINO v Ljudske3®' V 21.00: »Zaljubljeni dvojni^ leanor Poavel in Robert
---------------------------
Odg. urednik DUŠAN
Tisk Stabillmento
Zahvala
Ob obletnici smrti Polt-
Ivanke Va'fčeVe
poroč. ŠTUBEUT ^
VALl^’
se žalujoče družine •-	««•„.
LUGA in SOSIČ iskre^jpi A.
SOSIČ iskre®0
»O ji V 6- jl*T| šali trpljenje in jo 3PrernAft y
Ijujejo vsem, ki so ji	n*
nji poti, darovalcem cveO®1 „ in pevskemu zboru.	y &
Peta maša zad-ušnica ob 7. uri zjutraj.
Opčine 3. 7. 1947.
MALI O G L
ur o$a
V NEDELJO ZVEČER 0
ure sem izgubila v til- rj» vero-Vicolo Cologna v -osi®1',*''
co. Poštenega najditelja V upr jo vrne proti nagradi 11 «Primorskega dnevnika«-
HiS0 s fremi siaoo^
IN VRTOM PR
Inieri<^
S. Maria Madd.
Direktna ekspedicija
za AVSTRIJO, N6^0
In ČESKOSLOVA
pri TRANSPORTNI T* .1
Doljak Le
Gorica, ul. Donizetti 2
,|W •* \/Trv
T' ■»'	,	,	.
'j 'rA
.JU