ŽIVEL JE MOZ...
Le kdo je ne pozna: "Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil..." Pasje zgodbe so tudi na Koroškem včasih zelo čudne. Znanemu koroškemu možakarju se je nedavno zaradi cvilečega cucka zgodila pasja smrt, ki je pretresla vso družino, na dravograjskem koncu so skušali psom prepovedati lajanje po deseti uri zvečer, na radeljskem pa so jih kanili loviti z metri.
Vendar predmet današnje kozerije ni pasje življenje, temveč teza, kaj in kako narediti, da življenje ne bo pasje. Nekaj nasvetov.
Živel je mož, ki je bil nadvse iznajdljiv. Kapital si je spretno povečal s tem, daje sklenil pogodbo o poslovno -tehničnem sodelovanju s staro gospo, ki jo je nato kmalu vzel k sebi sam Gospod. Zanesljiv projekt, ki mu tudi po moralni plati ni kaj očitati...
VSAJ NEKAJ ...
Živel je mož, ki jebil nadvse spreten. Namazan z vsemi žavbami in spolzek kot žajfa si je pred zasluženim penzionom ustvaril na družbeni račun lepo premoženje. Zadeva ima lepotno napako, kajti panterska leta ti lahko zagrenijo tudi možje v modrem. Možakar pa se je vendarle vse življenje učil in ni vrag, da jo tudi tokrat ne bi poceni odnesel...
Živel je mož, ki je bil nadvse posloven. Ob razprodaji družbenega premoženja - tokrat v obliki stanovanj - si je ustvaril verigo stanovanjskih enot in zagotovljeno rento na stare dni. Pohitite, da ugodni trenutek še ulovite...
Živel je mož, ki je bil "infolajter". Malo Fair playa, malo Zgrabimo gotovino (Catch thè cash), malo Wolfcomerca in standard je že tu. Pomanjkljivost: preganja ga Društvo nategnjenih in možakar skrbno čuva svoje prašnike za trikrat zaklenjenimi vrati...
In povsem na koncu: če je še pred leti krožil črnovalski duh, ki na vpračanje "Kako priti do stanovanja in denarja" ponujal odgovor: "Ubij očeta in mater", potem so danes razmere povsem drugačne. Posvojite premožno starko, kradite v firmi, kupujte poceni družbeno premoženje, postanite infolajter. Vendar - za božjo voljo - nikar ne ubijajte!
- SS
"Kot skupščinski poslanec je moj Ferdo popolna ničla - toda za nakupe po
Ljubljani ga ni boljšega !"

POZDRAVLJENA
KOROŠKA
9
kjerkoli si že!
Ko je pred leti neki ameriški ekonomist v nekdanji Jugoslaviji preživel dve leti, je svoje izkušnje strnil v imenitno ugotovitev:
"Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj."
Te ugotovitve še dandanes v veliki meri veljajo tudi za Republiko Slovenijo, dasiravno smo se v manj kot letu dni skorajda povsem odlepili od Jugoslavije, te blede matere. In te dni smo postali tudi člani Organizacije združenih narodov, kar pomeni dokončni akt mednarodnega priznanja in sedaj nas čaka najpomembnejše: svetu in Evropi pokazati, da smo lahko enakovreden del razvitega in kulturnega sveta.
Stanje, ki ga opisuje ameriški ekonomist, je namreč nenormalno. Tudi v koroški regiji je ničkoliko primerov, ko so ljudje zaposleni, nimajo pa kaj delati, oziroma bi za delo, kije narejeno, potrebovali polovico manj ljudi. Na eni strani je imenitna ta koroška solidarnost, ko v kolektivih na račun tega, da ima več ljudi zaposlitev, vsi skupaj mizerno zaslužijo. Vendar opevani Zahod, kamor si želimo, tega ne pozna in socialo urejajo zunaj tovarniških plotov. Plače v koroškem gospodarstvu so v prvih mesecih tega leta za slovenskim povprečjem zaostajale za kakšno desetino, v negospodarstvu, ki je večinoma pod skrbništvom republike, pa je bil ta zaostanek nekoliko manjši. Ravensko gospodarstvo je za republiko pri izplačanih OD v aprilu zaostajalo skorajda za 20 odstotkov in če bi se primerjali z Ljubljano, kije nad republiškim povprečjem, potem bi prišli do tiste prave podobe, ki jo z eno besedo lahko označimo: beda. Glede plač se še najbolje držijo v slovenjgraški občini, ravenska občina, ki je bila nekoč v vrhu, pa zaostaja celo za Dravogradom. In tako ni bistveni problem v tem, da se na Ravnah poviša
cena za fiksni ali variabilni del za ogrevanja in ljudje temu ustrezno povzdignejo glas; problem tiči v mezdi, ki jo prejema povprečni Korošec.
Seveda bi na tem mestu kakšen vladni ali politični očanec takoj s prstom pokazal na Beograd, kjer inflacijo merijo že na minuto, kjer je marka vredna celo premoženje in kjer bi Slovenci s tolarji, zamenjanimi v marke, bili pravi gospodje. Vendar je s takšno prakso potrebno prekiniti enkrat za vselej in se primerjati z boljšimi, kar ljudem ob meji ni problem. Tako vrhunski strokovnjak na Koroškem zasluži - preračunano v šilinge - manj kot znaša v Avstriji socialna podpora, kar je seveda ena sama žalost. Naš cilj pa verjetno mora biti ta, da to presežemo. Kaj vse ne počnejo danes ljudje tostran meje za ljudi onstran meje, da bi si zaslužili kakšen šiling, nekateri morda za preživetje. In v času, ko je šiling kralj in marka kraljica, so mnogi Korošci pozabili na tisto, čemur z eno besedo pravimo - ponos. Problem ni v Avstrijcih ali ljudeh, ki se morajo včasih dobesedno udinjati preko meje, rešitev ■ tiči doma: za pošteno delo pripada ljudem tudi pošteno plačilo.
In tu smo pri zadnji točki ugotovitve ameriškega ekonomista, češ, da smo vsi nezadovoljni, vendar smo vsi za. Gotovo ugotovitev na mestu. Nezadovoljni smo s plačami, svojimi direktorji, politiki, odborniki, na koncu pa smo kljub vsemu vsi ZA, redki zmorejo pogum ali miselni napor, da bi se vprašali: kaj hudiča narediti, koga nagnati ali vreči čez plot, kaj izboljšati. Prizori z malih ekranov, mrtvi, begunci in granate so v podzavest ljudi vcepili miselnost, češ, bomo že kako, samo da ni vojne in lakote, stoletja nazaj bi temu dodali še kugo. Takšna miselnost pa žal ni gibalo razvoja.
Zato bolj kot kdajkoli doslej za Koroško in Korošce velja: razgibajmo življenje!
Od anemičnih poslancev in odbornikov, Občinarjev, do pravih managerjev in podjetnikov.
Pozdravljeni Korošci, kjerkoli ste že!
Miro Petek
IZ VSEBINE
Ravne - Prevalj,, | en
' L
f
Spori v vrhu
Na naslovni strani: Železarna Ravne
Foto: Ocepek
KATERA KOROŠKA OBČINA BO NAJVEČJA?
Prejšnji mesec je prišel v javnost tki. Vrišerjev predlog za oblikovanje novih občin v Republiki Sloveniji. Za območje sedanje Koroške regije predvideva dvanajst občin, od tega štiri v Mežiški dolini, tri v Mislinjski in pet v Dravski dolini. Predvsem na Ravnah in Prevaljah so se že pričela ugibanja o tem, ali bosta v prihodnje oba kraja oblikovala vsak svojo občino (kot je v Vrišerjevem predlogu), ali pa bi kazalo združiti moči in ustanoviti skupno občinsko središče. Argumenti za in proti sicer še niso bili nikjer javno predstavljeni, dejstvo pa je, da se oblikujeta dva diametralno nasprotna tabora, ki bosta skušala v prihodnjih mesecih oblikovati javno mnenje v prevaljško -ravenskem bazenu. Ker gre v prvi vrsti za pomembno vprašanje, kaj bosta kraja (in občini) Ravne in Prevalje (ali pa skupno mesto in občina) v prihodnje predstavljala v regijskem in državnem ustroju, odpiramo prostor za tovrstna razmišljanja tudi v Prepihu. Objavljamo razmišljanje Prevaljčana dr. Janka Sušnika, ki zagovarja združitev krajev v eno mesto in eno občino.
Mrtvi Prevaljčani in Ravenčani imajo svoj skupni nekropolis. to Je mesto mrtvih. Od cerkve svete Barbare se pokopališče vse bolj širi v gozd in v naročje Uršlje gore. Ob pokopu ni lepšega nagrobnega govora od šuma smrek, kadar veter potegne skozi njihove krošnje.
Skupno pokopališče je na sredi
med krajema, tam. kjer Je prva stoletja po našem štetju bila pomembna rimska naselbina ob poti iz Akvileje (Ogleja) v Emono (Ljubljano). Celeio (Celje). Colatio (Stari trg) in Juenno (Globasnico) v glavno mesto province Noricum - v Virunum. Štiri stoletja pred našim štetjem so začeli usihati toskanski rudniki, od koder so
stari Rimljani dobivali železo, hispanska nahajališča pa so jim blokirali sovražni Kartažani. Tako jim je Noricum, kjer so Noričani pridobivali in predelovali železo odlične kakovosti, pomenil pomemben vir te kovine. Železo je v sebi skrivalo vojaško in s tem politično moč. Rimljani so do Virunuma zgradili dobro cesto s cestninskimi postajami, kjer so v vpregi menjavali utrujene konje za spočite in kjer so potniki lahko spali in se najedli. Tam so bile tudi vojaške posadke. Id so patruljirale ob cesti ter varovale dragoceni tansport železa, iz katerega so delali oklepe, meče in sulice za rimske legionarje.
DOMNEVE
Pahič (1968) piše, da je nastanek naselbine pod Barbaro (Zagrad) zavit v lemo, da pa je naselbina morala imeti prav ugledne prebivalce, če so jih pokopavali v marmornatih grobnicah.
Tak sarkofag, ki zdaj stoji skrbno spravljen pred gostilno Brunčumik, kip rimskega oficirja v naravni velikosti, ki je zdaj v
celovškem muzeju in so ga našli tam blizu, številni drugi reliefi in plošče z rimskimi napisi pričajo o pomembnosti zapuščine.
"Ime tega kraja”, pravi Pahič, "rado navdihuje romantične, a povsem nedokazane razlage, zato tudi ne moremo pritrditi domnevam. da res izvira iz antičnega časa (prae vallis = prednja dolina, namreč pred Podjuno), ali od prevala v tej smeri, ki pa je v resnici šele nad Poljano". No. jaz bi rekel, da Pahič te pokrajine ni • dobro pogledal s Pece, da bi videl, kako leži na robu sklede, ki jo predstavlja Celovška kotlina. Iz take perspektive seveda ne vidimo kakega "prevala", pač pa. da je kraj pod Barbaro "prae valle", pri čemer pomeni latinski "prae" po slovensko "pred", t. j. predlog, ki se veže s šestim sklonom samostalnika "vallis", ki po slovensko pomeni "dolina". "Pre-vale" mojim prevaljškim ušesom zveni tako kot Prevalje. Jaz kot nezgodovinar in "romantična duša" (kot pravi Pahič) bi rekel, da morda to ni dokazano, toda tudi nedokazano ni. Hipoteza za hipotezo. Tudi lokacija cestninske postaje
Colatio ni dokazana tam, kjer jo danes umeščamo (Pahič 1968). Prevalje torej niso "preddolina". pač pa kraj pred dolino (t. j. Podjuno). Za stare domačine je bila Podjuna pojem doline in so rekli, kadar so šli gor: Gremo na puole (=polje). Mislim, da mnoge napake izvirajo prav od tod, da Mežiške doline ne vidijo na robu Celovške kotline, ker je vmes zarezala državna meja.
Sprašujemo pa se lahko, kaj je Rimljane navdihnilo, da so zgradili naselje pod Barbaro, ki se zdi med cestninskima postajama Colatio in Juenna preblizu za menjavo konj. Pri tem lahko pomislimo, da so gradili na temeljih osvojenega ilirsko keltskega gradišča. Navdihne nas nemara zgodba o treh grofičnah, ki naj bi se davno prepeljavale po jezeru, s katerim naj bi bila napolnjena kotlina med Prevaljami in Ravnami in ki so se v viharju utopile. Njihov oče, grof na Temeljnovem vrhu nad Barbaro. naj bi nagovoril mladeniča, da je v soteski pod Ravnami razbil Votlo peč. nakar je jezero odteklo in so našli utopljenke. Tam, kjer naj bi našli najstarejšo Marijo, so leta 1302 zgradili cerkev Device Marije na Jezeru nad Guštanjem. V zgodbi gre za časovno pomešano povezovanje genetskega spomina praprebival-cev, ki Je v zgodbi združil domnevno ledeniško jezero pred desetin)! tisoči let z morebitnim ilirsko keltskim gradičem na Temeljnovem vrhu pred dva tisoč leti in tja umestil srednjeveškega "grofa" s tremi hčerami.
Toda take zgodbe so radovedne arheologe pogosto pripeljale do stvarnih	odkritij.	Na
Temeljnovem vrhu nad Barbaro, pa tudi pod njim, kljub "sumljivim" zidovom in nasipom sistematično še ni kopala arheologova roka. Škoda pač, da tod ni bilo kakega navdušenega notarja Winklerja, ki je na prelomu tega stoletja odkrival slovenjegraško preteklost.
Torej: najstarejša naselbina v kotlini med Prevaljami in Ravnami Je bila v Dobji vasi in se je morda imenovala "Prae valle". Čudno naključje je hotelo, da je prav na tem kraju danes skupno pokopališče.
DEJSTVA
Guštanj, današnje Ravne na Koroškem, Je postal trg leta 1361, oziroma deželno knežji trg leta 1396. Imel je svojega sodnika. svoje cehe, svoje semanje dni in svoj grb. Ni pa imel obrambnega obzidja. Vitez de Gutenstain je omenjen vendarle že leta 1248 kot oskrbnik posesti de Ortov. Grad de Gutenstainov
naj bi bil na Čičmanovem vrhu nad ravensko železniško postajo. Danes po njem ni videti niti kake ruševine. Trg je bil obdan z gradovi in gradiči: pri vhodu v sotesko reke Meže je bil Gruen-fels, na javorniški ravnici Gam-senegg, nato je sledila utrdbena linija "šance". ostanki gradu Schrottenegg (Šratneg), Unter-bergen (kmetija Lubas), Stre-iteben (Študijska knjižnica) In Aych (Dobji dvor). Nekdanji Aych je nerazpoznavna razvalina, Jaunegg in ženski samostan pa morebiti pri kmetu Janku. Videti je, kot da bi se koroška kneževina zavarovala pred vpadi Turkov in Ogrov. Mesto Slovenj Gradec so namreč kot fevd oglejskega patriarha leta 1362 prejeli Habsburžani ter ga zastavljali štajerskim plemičem. Tako se je mesto vse bolj naslanjalo na Štajersko in avstrijski Gradec (Graz) in oddaljilo od Koroške.
Prevalje so bile dolga stoletja le Farna vas, t. j. cerkev Device Marije na Jezeru nad Guštanjem, s šopom kmečkih hiš in nekaj hišami okrog domačije Strojnik. Prevalj ški razcvet se je pričel z odkritjem premoga na Lešah in gradnjo velike železarne. Plavži so stali na današnjem športnem igrišču (Ugasle peči). Od tam je vlakec po "šloknu" (Schlacke = žlindra) in preko dveh mostov vozil železo v metalurške obrate (zlasti valjarno) okrog današnje tovarne rezalnega orodja (Stare sledi. Glavarstvo). Kraj je dobil leta 1863 železniško progo (dosti pred jeseniško), ki je povezovala Maribor s Celovcem. Otroci so hodili še pred 80 leti na prevalj-ško postajo past zijala, ko so tam stali brzovlaki z elegantnimi damami iz Budimpešte, ki so nosile zlate verižice in svilene rokavice ter se vozile na dopust na Vrbsko jezero ali zdravit v mondeni Badgastein In Hofgastein. Kaj je naredila iz te proge JŽ in kaj bo SŽ? Prevaljška železarna je živela okrog 100 let in umrla koncem prejšnjega stoletja.
Prevalje so med prvo in drugo svetovno vojno še nekaj časa obdržale srez. sodnijo, zemljiško knjigo, notarja in tri zdravnike. Kratek čas je tam tiskala svoje knjige tudi pregnana celovška Mohoijeva družba. Ko Je propadel še leški premogovnik, je mladi Lešaner Joško Jurač napisal bridko knjigo: Kraj umira...
Medtem se v starem Guštanju ni veliko spremenilo. Ljudem je dajala delo majhna kvalitetna jeklarna. Na trguje stala pumpa za vodo, kjer so guštanjske "frave", medtem ko so pumpale vodo v vedra, poklepetale v nemškem guštanjskem dialektu. Toda takrat je domačin Prežihov Voranc pisal slovensko literaturo
in verjel v komunističen sistem.
Po drugi svetovni vojni je Guštanj postal Ravne na Koroškem. Kraj je pač tako gorat, daje že majhna ravnica pri Thur-novem gradu izzivala, kot pri gradu samem (Streiteben), tako ime. Utripanje kraja je določila rast in uspešnost železarne plemenitih jekel. V njeni senci so se rojevale in rastle sekundarne in terciarne dejavnosti.
ZLITJE
Že leta nazaj se kraja Prevalje in Ravne vse bolj zlivata v eno mesto. Med krajema je vse manj praznega prostora. Naselje "Pod gonjami" se skoraj dotika obrtniške cone, kot tudi naselje Dobja vas okrog Brančurnika z naseljem Dobjo vasjo pod Dobjim dvorom. Prebivalci se vozijo sem
ter tja v službo, v trgovino, v gostilno. v vrtec, v šolo, k zdravniku, na prireditev ali v urad. Kak kilometer javne razsvetljave med krajema še manjka, da bi razgnala za pešca neprijetno temo. še manj pa. da bi povezali kolesarsko stezo. Kot večje mesto bi imelo bolj mnogovrstno ponudbo vseh mogočih funkcij, ki manjšemu kraju "ne pripadajo". Ljubljančanom bržkone ne pride na misel, da bi Ljubljano delili recimo na dvajset občin, da bi se "ljudje med seboj bolj poznali". Oblikovanje skupne občine bi pospešilo gradnjo že davno načrtovanega skupnega središča v Dobji vasi, ne pa anarhično gradnjo dolge vasi.
Kot otrok sem bral zgodbo o očetu, ki je na smrtni postelji sklical sinove, ter jim naročil, naj vsak s seboj prinese šibo. Pokazal jim je,kako vsako posamično šibo zlahka zlomi. Ko jih je spletel v snop. se to ni več dalo. Prevalje In Ravne so vsak
zase taka šiba.
Če bodo kratkovidneži pospeševali oblikovanje občine Prevalje In občine Ravne (morda v svojo kratkoročno korist), bodo škodovali razvoju obeh krajev. Vsak zase bosta še bolj siromašna in kmalu mnogi od tistih, ki vidijo svojo prednost vsak na svojem koncu, ne bodo več potrebni, ker zanje v kraju ne bo več dela. Spet bo moral kak Joško Jurač napisati nadaljevanje povesti: Kraj umira...
Jaz sem za to, da iz krajev, ki spontano silita skupaj, naredimo skupno mesto in začnemo urejeno oblikovati novo skupno središče tam nekje, kjer je bilo že pred 2000 leti.
Prof. dr. Janko Sušnik
VIRI:
Dolinšek M. (1968): Tri doline v koroški zgodovini, v: 720 let Ravne na Koroškem, uredil M. Kolar, Mestna konferenca SZDL, Ravne na Koroškem, str. 56 - 101
Kolar M. (1965): Železarstvo v trh dolinah, v: Med Peco in Pohorjem, uredil R. Poberžnik, Obzorja, Maribor, str. 83 - 111
Pahič S. (1968):	Najstarejša
zgodovina Koroške krajine, v: 720 let Ravne na Koroškem, uredil M. Kolar, Mestna konferenca SZDL, Ravne na Koroškem, str. 6 - 55 Šašel J. (1983): K tisočletju pred rimsko zasedbo, v: Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, uredil D. Božič, založil Narodni muzej Ljubljana, Arheološki muzej Zagreb, Narodni muzej Beograd, str. 10 - 17
Šavli J. (1990): Slovenska država Karantanija, Založba Lipa, Koper Sušnik T. (1990): Paberkovanje o Fari ob stoletnici cerkve 1890 -1990, v: Zbornik ob stoletnici nove cerkve na Fari 1890 -	1990,
Prevalje, str. 13-60
MOJA LJUBEZEN JE PREVENTIVA
Med 22 slovenskimi zdravniki je letos naziv primarija prejela tudi Marija Vodnjov, specialistka šolske medicine iz Zdravstvenega doma Ravne, in se tako pridružila dvema koroškima zdravnicama, ki ta častni naslov že imata: Viki Rus, specialistki anestezistki v slovenjgraški bolnici, ter Jožici Ladič, specialistki pedontologinji v Zdravstvenem domu v Dravograd. Moških s tem nazivom ima Koroška seveda več.
K iskrenim čestitkam dr. Vodnjovovi za poimenovanje pridajamo v Prepihu tudi intervju z njo.
Marija Vodnjov je rojena v Križah pri Tržiču. Diplomirala
Prim. dr. Marija Vodnjov
je leta 1966 na Medicinski fakulteti v Ljubljani in še isto leto kot štipendistka prišla v šolsko ambulanto na Ravne. Leta 1974 je postala specialistka šolske medicine in prevzela vlogo pomočnika direktorja za strokovno medicinske zadeve pri Koroškem zdravstvenem domu. Od lani je pomočnica direktorja za strokovne zadeve, od 8. aprila letos, kot že rečeno, primarij. Je tudi predsednica Zdravniškega društva Koroške regije, članica ravenskega izvršnega sveta, predsednica
razširjenega kolegija za šolsko medicino v republiki in predsednica komisije na specialističnih izpitih iz šolske medicine na fakulteti v Ljubljani, če dodamo še njene trenutno najpomembnejše funkcije.
Gospa Vodnjov, naziv primarij je redek. Ali nam lahko najprej pojasnite, kaj se skriva za njim?
Naziv primarij je mogoče pridobiti samo po študiju medicine, zanj pa potrebuješ reference s treh področij: strokovnega, organizacijskega in pedagoškega. Je mednarodno priznan naslov. Kandidate zanj običajno predlagajo regijska zdravniška društva, pobudo za moje imenovanje pa je leta 1986 dala takratna direktorica ravenskega zdravstvenega doma dr. Ruža Borštner, ki je bila v tem pogledu zelo široka. Prav ona je za ta naslov predlagala tudi dr. Ladičevo.
Kaj vam naziv osebno pomeni?
Jemljem ga kot priznanje za ves trud in vloženo delo v stroko v svojem 27-letnem obdobju. To mi je priznanje za življenjsko delo. Moram pa reči, da je cena zanj v osnovnem zdravstvu veliko večja kot v bolnišnici, saj je pri nas pridobitev referenc pretežno vložek prostega časa.
Ker sem kljub temu, da sem po naravi optimistka, zelo realna, me ta naziv ne bo toliko zavedel, da bi se precenjevala, ne bo me toliko spremenil, da ne bi znala prisluhniti vsakemu človeku in mu pomagati še naprej. To je v meni in poleg naziva primarij mi je v veliko zadoščenje, da se kot odrasle osebe rade vračajo k meni tisti, ki sem jim pomagala kot otrokom ali študentom.
Vaše dosedanje delo bova najlaže predstavili s pomočjo referenc ali
priporočil, ki so vas pripeljala do naziva primarij. Poglejva najprej pedagoško področje.
Gre za predavanja in objave najmanj 10 člankov v strokovno priznanih zdravstvenih revijah.
Mnogim sem predavala in še predavam v domačem in slovenskem zdravniškem prostoru: na tečajih iz higienskega minimuma, iz prve pomoči, na podiplomskih tečajih iz varstva otrok in mladine z vsebino poklicnega usmerjanja, v sekciji za šolsko medicino, na slovenskih pediatričnih dnevih, za zdravstvene delavce, ki predavajo zdravstveno vzgojo, za starše v obliki vzgoje za zdravo življenje itd.
Pri objavah se poljudnoznanstveni članki v okolju, v katerem živiš in delaš, ne štejejo, čeprav osebno menim, da je priprava takšnih člankov, namenjenih ljudem z različno izobrazbo, včasih prav tako zahtevna kot priprava visokoznanstvenih prispevkov. In prav nepriznavanje teh poljudnoznanstvenih objav je morda vzrok, da v splošnem zdravstvu redkeje pridejo do naziva primarij. Toda tako je. Medicina je v teh svojih predpostavkah zelo arhaična.
Nadaljujva z organizacijskim področjem.
Leta 1967 smo na Ravnah ustanovili šolski dispanzer in s tem vzpostavili trikotnik dispanzer - šola - starši. Kasneje sem se kot strokovna pomočnica ukvarjala z vsemi strokovnimi službami po malem, da smo jih organizirali tako, da so strokovno napredovale. Tako smo organizirali patronažno poli-valentno vzgojo na domu, službo za duševno zdravje za vso populacijo, spremenili smo organizacijo dežurne službe ter jo opremili za re-aminacijo ali oživljanje.
Glomazno delo je bilo
povezovanje in razdruževan-je zdravstvenih služb v regiji.
Lahko rečem, da tudi skrb za stalni strokovni razvoj zdravnikov po posameznih usmeritvah ni bila nikoli zanemarjena, žal pa se ta razvoj v zadnjih letih nekoliko ustavlja. Trenutno nimamo niti enega zdravnika na podiplomskem študiju.
Veliko organizacijskega dela je bilo tudi na relaciji šola -dispanzer. Tako smo se pred kratkim s svojim projektom zdravstvene vzgoje vključili v izbirni predmet na srednjih šolah z metodo učnih delavnic, na večini šol pa smo letos začeli z zaupnim nabiralnikom, kamor učenci in dijaki pod šifro dajejo svoja vprašanja, na katera jim potem naši strokovnjaki odgovarjajo ali pismeno ali prek oglasne deske ali v t. i. posvetovalnici za mlade. Ta pisemca so posnetek stanja problemov našega šolarja.
Šolar - zdrav šolar; k temu cilju je usmerjeno vaše strokovno delo. Kaj bi iz vašega skoraj tridesetletnega dela s šolarji in za njih veljalo izpostaviti?
Moja ljubezen v tej stroki je bila gotovo preventiva, tako na zdravstvenovzgojnem področju kot na področju higiene v okolju, v katerem živi in dela šolar.
Lahko rečeva, da je moj interes usmerjen tudi k delu učenca v šoli, k njegovim obremenitvam in posledicam teh obremenitev, kar ugotavljam iz rednega celostnega obravnavanja otroka. Tu prihaja do mnogih razvojnih anomalij, kot so slabe drže npr., tudi zaradi neprilagojenega šolskega pohištva. Izziv za nas so tudi rezultati longitudinalne študije, ki jo na šolah opravljajo strokovnjaki Fakultete za telesno kulturo iz Ljubljane in ki kaže, da so telesne sposobnosti naših otrok slabe. Izjema so Radlje. To zahteva analizo o učenju
telesne vzgoje pri nas.
Vaše strokovno delo torej poteka na relaciji dispanzer - šola - starši. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem šole in staršev?
Na to vprašanje bi sama postavila druga vprašanja. Zakaj se v teh letih ni samoiniciativno oglasil v dispanzerju trener, z izjemo namiznega tenisa, ki sprejema v skupino novince, da bi ugotovil njihovo zdravstveno stanje? Zakaj se v teh letih ni nikdar naredilo, spet z eno izjemo, da bi učitelj telesne vzgoje, ko se pri uri telovadbe z opravičilom pojavi veliko otrok, prišel v ambulanto, da bi skupaj ugotovili, kaj je z otroki? In še: zakaj se starši ne pridejo pogovorit v šolski dispanzer, če vidijo, da ima otrok učne težave, če se pojavi izostajanje iz šole itd.?
S temi primeri hočem povedati, da se mora šolska zdravstvena služba vrivati v šolo in družino, čeprav bi bilo pričakovati, da bodo to službo večkrat poiskali tisti, ki imajo težave. To je še veliko pomembneje, ker se danes stanje slabša - vedno več je otrok, ki imajo težave, naši kontakti pa so slabši.
Gospa doktor, kdaj je težje bilo biti šolar - v vaših mladih letih ali danes? In -kateremu šolarju je najteže?
Otroku je dosti teže biti otrok danes. Po eni strani hitreje raste in je navzven videti odrasel, socialno pa mu ne pustimo odrasti. Starši mu dajejo manj svobode, ker se bojijo zunanjih negativnih vplivov družbe, kot so alkoholizem, mamila, prezgodnje spolno življenje.
Najteže je danes biti mlad. Od mladih ogromno zahtevamo, hkrati pa je pred njimi negotova prihodnost tako pri vpisovanju v šole kot pri iskanju službe in ustvar-
janju družine.
Lahko rečem, da je v trikotniku dispanzer - šola - družina vsekakor najteže šolarju. Njemu je njegovo življenje teže živeti kot pa njegovo problematiko reševati.
Kaj vsa ta problematika obsega že tudi na Koroškem?
Za naš konec so alarmantni podatki, da otroci začnejo kaditi na nižji stopnji osnovne šole, na višji pa že vsakodnevno kadijo, da gre za prezgodnje spolno življenje in da imamo že tudi uporabo mamil v osnovnih šolah. Zato je tukaj nujno potrebno preventivno delo, seveda pa zdrav-stvenovzgojno delo ne sme biti samo na nivoju osveščanja. Prizadevati si moramo, da dobi neka zdravju škodljiva navada negativen image, potem pa mora biti za njim projekt celotne družbe, v katerega je treba vključiti davčni sistem in vse drugo.
Omenili ste, da je tri četrtine vašega dela namenjenega preventivi, preprečevanju, pa dovolite, da vas za konec vprašam: ali verjamete v usodo?
Verjamem v preventivo, zato bi moja želja bila, da bi zainteresirala mlade zdravnike iz osnovnega zdravstva, da bi svoje delo s pacienti zorganizirali tako, da bi jim vsaj četrtina časa ostala za preventivo. To je zelo pomembno, saj so danes znani dejavniki tveganja, kot so prekomerna telesna teža, razvade in negibanje, in je treba še nanje opozarjati.
Usoda pa prav gotovo je, zapisana je s celico očeta in matere. Toda starejša sem, bolj verjamem, da je vzgoja zgled in da lahko vsak človek zase veliko naredi. To je v bistvu usoda.
Helena Merkač
KDO POTAPLJA ŽELEZARNO?
Ali je takozvana mehka varianta reševanja slovenske črne metalurgije, ki je bila značilna (samo) za ravensko železarno, še aktualna? To je vprašanje, ki se je postavilo mnogim, ko je Petrol - Zemeljski plin reduciral dobavo plina železarni najprej na 10%, kasneje pa na 20%. Poteza je namreč pomenila na eni strani omejevanje že tako zmanjšane proizvodnje, na drugi pa oznanila, da pričakovanega usklajevanja na republiški ravni o tem, kaj sploh narediti s črno metalurgijo, ni (več?) ali pa je na nekaterih komunikacijah prekinjeno. Da je komunikacija na ravni občina - Železarna na hudo moteni liniji, pa je bilo takoj po potezi Petrola jasno kot beli dan. In spet se postavljajo nova vprašanja. Vsaj eno od njih ima takle odgovor: "Delavci Železarne so vendar tudi občani ravenske občine!"
Ker je situacija dosti bolj zamotana, kot kaže na prvi pogled, je morda dobro odstreti nekatere tančice, ki širši javnosti niso dovolj prozorne, predvsem pa postaviti njihov vrstni red tako, da bi se za družbo, urejeno po logični državni hierarhiji, spodobil:
JEKLO SE ŠE TALI - KAJ PA PLAČE ?
PRVIČ - ŽELEZARNA JE DRŽAVNO PODJETJE in podržavljanje je pomenilo, da je potapljanje ali reševanje tega podjetja stvar države.
DRUGIČ - NA ČELU ŽELEZARNE JE UPRAVNI ODBOR, kije postavil generalnega direktorja, ta
pa navzdol svoje najbližje sodelavce.
TRETJIČ - OBČINA JE INSTITUT ZA ZADOVOLJEVANJE INTERESOV OBČANOV. Najvišji organ je skupščina, izvršni pa Izvršni svet.
Gornji aksiomi so postavljeni v sedanji čas in prostor. To seveda pomeni, da so popkovine realsoci-alizma, združene v sintagmi "delovni ljudje in občani", prerezane in da PRVIČ, DRUGIČ in TRETJIČ veljajo.
Tako postavljen vrstni red seveda pomeni, da se "zadaj" vidi ali so popkovine res že prerezane, ali - poenostavljeno rečeno - se zadeve, ki v končni fazi pomenijo usodo ljudi, rešujejo na pravem mestu oziroma na ustrezni ravni.
Po tej vrste analizi pa se seveda tudi vidi, ali lahko nekdo zapira pipe plinovodu, ki pokriva interese občanov. Taka je bila namreč ena posledic redukcije plina v železarni. Ali pa klicanje "Mujotov" iz Komunalnega podjetja Prevalje na zagovor k vodstvu Železarne, ker nekateri računi niso
poravnani. Ali pa celo informacija "svojim delavcem", da so za redukcije plina v Železarni krivi v Komunalnem podjetju!
Toplotno ogrevanje, skupaj s plinom, je gotovo popkovina, ki se bo dolgo žilavo upirala nožu, ki bi ločil delovne ljudi od občanov. Očitno dlje, kot so trajale močne kadrovske vezi med ravensko občino in železarno. Že prvi rez, plačevanje plina, ki ga porabijo druga podjetja in občani, neposredno Petrolu, je namreč pokazal, da se interesi močno razhajajo, analiza fiksnih stroškov plina (ki nastajajo v Železarni) pa je sploh poglavje, o katerem tako v Komunalnem podjetju kot na Izvršnem svetu še niso resno razpravljali, temveč so se zaenkrat samo zgražali.
Po nervozi, s katero so tako na občini kot v Železarni spremljali omenjene manevre, kaže, da gre za hudo resne zadeve. In če veljajo PRVIČ, DRUGIČ in TRETJIČ, je bilo narejenih nekaj korakov mimo in izstreljenih nekaj puščic, ki so zgrešile tarče. Očitneje laže zapreti pipe plina vrtcem in šolam, da o občanih ne govorimo, kot rešiti problem državnega podjetja.
Ta problem pa je znan: dolgovi, dolgovi, dolgovi.
In rešitev: sanacija Železarne, ki ne bo na plečih občanov ali Komunalnega podjetja na Prevaljah, temveč v
prestolnici, državna. Redukcija plina podjetju, od katerega živi pol Koroške, pa bi morala biti poziv Upravnemu odboru železarne, da to rešitev zahteva. Za že tako zmanjšano proizvodnjo v Železarni namreč redukcija v resnici pomeni nadaljnje potapljanje podjetja, ki se je doslej (na srečo) izogibalo trdim variantam tržnega prilagajanja. Mu bodo bogovi (v Ljubljani) še naprej naklonjeni?
Edi Prošt
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843
PREDSTAVNIŠTVI:
Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025
DRUGA PLAT BEGUNSTVA

Z)
irnimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
.

illlllill»
Slovensko pomoč beguncem iz Bosne in sočustvovanje z njimi že od začetka spremlja razdvojenost zaradi vprašanja:	kako bomo to
zmogli ob stotisoč lastnih brezposelnih? Ker teror v Bosni ne pone-huje, slovensko gospodarstvo pa tudi se ne cveti, se stvar na istih koordinatah zapleta naprej.
Predvsem begunci sami niso le ponižne ovčice, a priori hvaležne za kakršnokoli bivališče in hrano, ampak postajajo zahtevnejši. Odklonijo npr. namestitev v planinsko kočo, negodujejo, če jih nastanimo v samski dom zunaj naselja, posameznice vihajo nos nad vojašnicami in utesnjenostjo.
Stvari pa se bodo še zapletle. Pri gostiteljih najkasneje takrat, ko bo treba začeti nabiralno akcijo za zimska oblačila in poskrbeti za ogrevanje zbirnih centrov, ker bo to pomenilo, da ne gre le za gostoljubje nekaj mesecev, potem
pa srečno, ampak se moramo pripraviti na daljši čas. Pri beguncih se bo napelo tisti hip, ko bo zdaj še prevladujoči šok nad preživetimi strahotami zamenjala razdražljivost, ki se nujno
na majhnem prostoru.
Na nas bodo pritisnila vprašanja, kako velika postavka bodo begunci v državnem proračunu za leto 1993, pri njih pa se utegne sedanja hvaležnost za streho nad glavo umakniti kritičnosti do kvalitete te strehe.
Ker nas čez čas torej zanesljivo čakajo konfliktne situacije, je bolje, da se nanje pripravimo že zdaj, kakor da bi nas presenetile. Ne dovolimo, da bi se znašli tam, kjer so danes Nemci, v bolj prikriti obliki pa včasih tudi Avstrijci in celo Švicarji, namreč pri odporu do tujcev, ki jih vse bolj čutijo kot moteč tujek med seboj. Ta odpor pozna vse stopnje, od negodovanja nad vladno politiko, do izbruhov pogromaškega
rasizma.
Vem, da je rasizem huda beseda. Toda kdor se spomni naših starih ločevanj na Korošce in Štajerce ali Kranjce in kdor hoče razmišljati o našem odnosu do potepuških Romov in juž-njakov, ta bo videl, da hudič rasizma ni rezerviran samo za bele južnoafriške ekstremiste pa za golobučne neonaciste, ampak se hudički rasizma kdaj oglasijo v vsakem človeku, ki je urejen na določeni civilizacijski stopnji in živi po določenih normah.
Zato je sicer zelo prav, da še naprej negujemo čustven odnos do beguncev, prav je tudi, da nam novinarji vedno znova predstavljajo njihove stiske, vendar je nujno, da o tem vprašanju čimprej začnejo resno razpravljati tudi psihologi, sociologi in andragogi, ne samo politiki. Moramo se soočiti z mnogimi plastmi sožitja s tujci tudi na razumski, strokovni ne samo na čustveni
ravni. Bolj ko nam bodo namreč jasne številne dimenzije begunskega vprašanja, bolj preudarno se bomo lahko z njim soočili v prihodnje.
Teoretično je pač možno tudi, da se predvsem begunci iz vzhodne Bosne nikoli več ne bodo mogli vrniti domov. Ce bo res tako, bo njihova usoda podobna usodi Palestincev, ki že leta živijo v sosednjih arabskih državah, njihova stiska pa mednarodne javnosti sploh ne vznemirja več.
Kakor je torej^ finančna stran tega vprašanja zelo pomembna in trenutno na jarvem mesty, pa daleč ni edina. Ce so namreč begunci problem na daljši rok, jim moramo razen kruha
onuditi tudi duhovno
rano. To pa utegne pomeniti konkretno delo za naše nezaposlene pedagoge, psihologe in vzgojitelje, korist od doorih programov pa obojestranska.
Marjan Kolar
KOROTAN d o.
Ravne na Koroškem Čečovje 6
tel.: 0602/22-711, 21-476 fax: 0602/23296 ŽR 51830-601-22865
UGODNA KREDITNA PRODAJA ZA VSE BLAGO, RAZEN ŽIVIL.
ZA VSE BLAGO, RAZEN ŽIVIL, 6 MESEČNI KREDIT, 20% POLOG IN SAM011% NESPREMENLJIVA OBRESTNA MERA.
GOTOVINSKI POPUSTI ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA, ELEKTRO IN VODOVODNEGA MATERIJALA. PRODAJA NA TRI ČEKE, TER POPUST PRI NAKUPU DARILNEGA BONA.
VSE TE UGODNOSTI VAM NUDIMO V VSEH PRODAJALNAH TP "KOROTAN" OD ČRNE DO KOTELJ IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP.
SPOR MED OFICIRJI TO
Območni štab Teritorialne obrambe za Koroško - svoj sedež ima v Slovenj Gradcu - je s prvim aprilom dobil novega poveljnika: Ivana Lakovška. Prejšnji poveljnik Viktor Jeromel je namreč odšel v predčasno upokojitev. Odnosi med zaposlenimi, častniki in drugimi na območnem štabu še pod starim poveljnikom niso bili najboljši, med njimi so bila nesoglasja in trenja. Toda tudi z novim poveljnikom niso zadovoljni, Najbolj nezadovoljen je Karlo Kropušek, pravi pa, da to nezadovoljstvo delijo tudi drugi častniki in vojaki. Svoje nestrinjanje je zapisal v daljšem pismu, iz katerega povzemam najzanimivejše odlomke.
"Zaradi lažje predstavitve problema, se vam bom na kratko predstavil," pravi Kropušek. "Kot častnik delujem v Teritorialni obrambi občine Slovenj Gradec in kasneje v Območnem štabu TO že več kot 12 let. Opravljal sem različne dolžnosti: od komandirja voda do poveljnika čete. V zadnjih bojnih nalogah sem sodeloval v Dravogradu pri zajetju zvezne policije, v bojih na Holmecu, pri zajetju karavle v Libeličah in drugih pomembnih akcijah in nalogah. Povedati želim, da sem v TO sodeloval prostovoljno in vrsto let z zadovoljstvom in požrtvovalnostjo prispeval k uspehu in današnjemu razvoju TO.
Neizmerno pa me je prizadelo, ko sem slišal za kadrovsko menjavo na območnem štabu TO in odnos, ki ga je izrazil do mene g. poveljnik pokrajine Viktor Krajnc. Svoje nestrinjanje sem poveljniku Krajncu izrazil po telefonu in mu pri tem povedal, da novi poveljnik Ivan Lakovšek ne more biti suveren. Svojo izjavo sem argumentiral s tem, da gre za častnika, ki je anonimen v TO, saj je v njej le leto dni in nima vojaške strokovne izobrazbe. Svojo prizadevnost in moralnost pa je pokazal tudi tik pred vojno in prve dni vojne, ko je odšel na dopust na morje (z opravičilom, da ima službene obveznosti). V njegovi enoti pa je padla prva in edina žrtev TO Koroške.
Reakcija poveljnika pokrajine Krajnca ob mojem telefonskem klicu je bila povsem neprimerna, saj mi je pretil in grozil z odgovornostjo in nepredvidljivimi posledicami. Zato sem se odločil, da to povem javnosti..."
"Gospod poveljnik pokrajine, s takšnim načinom dela ste dis-
kreditirali vse delavce stalnega sestava Območnega štaba TO (med katerimi so trije obramboslovci), krhali njihove medsebojne odnose in s tem negirali neprecenljiv prispevek celotne Koroške k osamosvajanju Slovenije. Je to mar nagrada za njihovo in naše delo ? Mar nimate odprtih oči, da ne vidite več lastnih sodelavcev in strokovnjakov, pri čemer mislim predvsem načelnika Območnega štaba TO." (Pri tem misli Kropušek na načelnika Ožbolta Fajmuta, ki se mu zdi bolj primeren poveljnik TO za Koroško.)
"Želel bi vam povedati tudi, da nimate pravice proti civilni osebi izvajati represije. Čeprav, kot kaže, niste sposobni za argumentirana dejanja in pogovore s častniki... Predvsem si ne želim, da mi na dom pošiljate na razgovore vaše varnostne organe, saj sem popolnoma lojalen državljan Slovenije, kar sem dokazal tudi z življenjskim izpostavljanjem." (Z varnostnimi organi misli Kropušek na vojaška policaja, ki sta ga, kot trdi, potem, ko je telefoniral poveljniku Krajncu, obiskala.) "Želel bi, da svojo napako čimprej popravite..." zaključuje svoje pismo oficir TO na Koroškem Karlo Kropušek. In preden mi pismo izroči, me še posvari: "Pazi se
Krajnca..."
Pokrajinski štab Teritorialne obrambe ima svoj sedež v Celju in tam uraduje tudi poveljnik mag. Viktor Krajnc. Pod njegovim poveljstvom in pod poveljstvom Pokrajinskega štaba je tudi Območni štab TO za Koroško. Poklical sem poveljnika Krajnca po telefonu in od njega dobil naslednji odgovor
“Glede na to, da sem bil s prejšnjim komandantom g. Viktorjem Jeromlom dogovorjen, da gre v predčasno upokojitev in ker nismo našli ustrezne zamenjave za g. Jeromla, smo imeli na Koroškem več razgovorov in pri tem dobili več (pet) imen za novega poveljnika.
Ivan Lakovšek je bil prej zaposlen v Železarni Ravne, nato v samostojnem podjetju, nazadnje pa v Gorenju, oziroma v podjetju Orbis (kjer izdelujejo vojaško orožje) kot vodja projekta. Dokončal je šolo za rezervne oficirje, tečaj za komandanta bataljona in bil vseskozi na vodilnih položajih v armadi, zadnje leto pa v TO. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva. Nobenih razlogov ne vidim, da ne bi bil sposoben za poveljnika TO za Koroško.
Res me je v zvezi s tem poklical Kropušek in bil je precej aroganten.
Je edini, ki ima pripombe. Odločil sem se, kakor sem se. Vi bodite previdni pri Kropušku, da se vaš časopis ne bo znašel v zagati", me še posvari Krajnc.
"Mi nismo več lokalna, občinska ali regijska vojska. Kadrovska politika je v rokah komandanta (v tem primeru je komandant Krajnc sam). Lakovšek je tri mesece na preizkušnji in če ne bo ustrezal, bo zamenjan," pravi poveljnik Krajnc in nadaljuje: "Koroško sem spoznal pred letom dni in po mojih osebnih ocenah in priporočilih drugih je bila najboljša rešitev nekdo od zunaj, neobremenjen, ki bo poskusil reševati probleme. Kajti trenja v Območnem štabu za Koroško so bila že za časa Jeromla."
Glede groženj pa pravi poveljnik Krajnc: "Grozil je on meni po telefonu, ne jaz njemu. Dejal je, da zbira podpise med oficirji in da bo orožje vrnil. Rekel sem mu, če se zaveda posledic dejanja - to je bila moja edina grožnja. O obisku vojne policije pa prvič slišim. Iz Celja je nisem poslal, za to je pristojna 6. uprava ministrstva za obrambo. Vojna policija nima takih pristojnosti."
Slavko Sušeč
I

S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE d o c
SLOVENJ
GRADEC
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE.
Frančku zlati znak
Na zadnji seji skupščine občine so Francu Hajdinjaku iz Vuzenice podelili "Zlati znak Civilne zaščite". Franček, tako ga kličejo znanci, je bil takorekoč med ustanovitelji tega dela naših obrambnih dejavnosti.
Čas je žal pokazal, kako pomemben del obrambe je prav civilna zaščita; preprosto povedano, skrb za zaščito lju-di, za njihovo varovanje in reševanje, če pride do najhujšega.
Polnih 17 let je bil poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite ter organizator, voditelj in kritičen analitik mnogih tovrstnih vaj.
Predvsem pa je Franček to dejavnost vzel in jemal do skrajnosti resno. Pa ne gre in ni šlo samo za vojne razmere. Vedno je opozarjal tudi na druge možne in doživete primere, ko je bila potrebna organizirana pomoč ljudem.
k. vaiti
Predsednik SO Radlje Herman Tomažič (levo) izroča Francu Hajdinjaku (desno) priznanje
ODLOČNO ZA ČISTOST VODA IN OKOLJA
Sila zanimiva in pestra je bila skupščina	tudi predstavniki Zveze	ribiških družin	Maribor s
Koroške ribiške družine, ki šteje 452 članov in 24	predsednikom Srečkom	Lipovnikom.
mladincev, kar pa najbrž ni tako zanemarljiv in	Uvodno poročilo	predsednika	ALBINA
nepomemben podatek. Slavnosti so prisostvovali	NAGLIČA, gonilne sile	ribičev, se je	predvsem
nanašalo na samo dogajanje v družini v lanskem letu. Veliko dela in truda je bilo vloženega v gradnjo lastnega ribiškega doma v Dravogradu. Pri tem gre tudi vsa pohvala predsedniku gradbenega odbora JOŽETU BREZOVNIKU, saj se je skupaj s člani silno angažiral pri sami gradnji.
Sicer pa je Albin v nadaljevanju omenil še onesnaženost koroških
Delovno predsedstvo skupščine koroških ribičev trupitve, J jih ^ucTv
lanskem letu ni manjkalo. Nekoliko bolj razveseljiv je podatek, da je reka Drava sedaj po čistoči v drugem kakovostnem razredu. Ribiči so lahko zadovoljni še s številnimi dobrimi uvrstitvami na tekmovanjih. Še posebej je razveseljiv uspeh Ludvika in Branka Krajnika, saj sta se v lanskem letu uvrstila v državno reprezentanco Slovenije.
V številnih razpravah članov je bilo moč razbrati, da jim čiste in z ribami bogate vode veliko pomenijo. Zahtevali so več energičnosti medobčinskih inšpekcijskih služb Dravograd, več njihove prisotnosti s pomočjo ribičev povsod tam, kjer se delajo posegi v vodi in ob njej. Ribiči se navadno trudijo po svojih najboljših močeh preprečiti najhujše. Seveda pa bodo tudi v letošnjem letu aktivnosti potekale v takšni smeri, da bi se ribiški dom kar najhitreje zgradil do končne faze, kajti potem se bo našla še kakšna svežina in pestrost za ribiško dejavnost. To pa ribičem s Koroške še kako privoščimo in želimo.
Silvo Jaš
Te "strašne" Korošice
Vse kaže, da imamo na Koroškem resnično vse več zelo obetavnih mladih glasbenikov. Brez dvoma imajo za to svojo zaslugo tudi glasbeni pedagogi in glasbene šole, vse od Radelj pa do Slovenj Gradca.
Prav ta trditev je bila dokazana na nedavnem PIL-ovem žuru v Radljah, kjer je tokrat med 21. ansambli zmagala skupina deklet "d’Žur" iz Radelj. Tudi na drugem mestu sta pristali dekleti, Saša in Urška, pod imenom duo Cool iz Slovenj Gradca. Z enakim številom točk sta bila tudi fanta Rok in Jure Lopatič iz Cerkelj, Medtem ko si je edina
Zmagovalna ekipa d’ Žur Radlje
Urška in Tjaša - Duo "Cool" Slovenj Gradec
narodno - zabavna skupina "Smeh" iz Pomurja s svojo najmlajšo pevko prislužila snemanje v studiu "Akademik" pri Robertu Bevcu v Ljubljani.
V zmagovalni skupini so dekleta Ksenja Rejc, Nina Gros, Tadeja Vulc in Urška Zvonar.
"Te strašne Korošice," so rekli mladi glasbeniki domala iz vse Slovenije, zbrani v Radljah na svojem glasbenem žuru.
-kv-
iiiiiiiil
!!!§:
lil
Za prvo skupščino Studia 90 - Koroškega mladinskega gledališča, ob zelo skromnem številu udeležencev je bila v soboto, 16. maja, v javorniški zeleni dvorani, je človeku lahko samo žal, da se je končala, kot se je - namreč s sklepom, da si Studio in ZKO podata roko.
Čeprav smo že dolgo dr> žali pesti, da bi skupinica študentov s sicer veliko
ambicij, energije in vedenja, kako bi lahko bilo boljše, kot je, in z že nekaterimi dobrimi konkretnimi akcijami, a s prazno malho in s premalo časa za nabiranje sponzorjev, še vztrajala pri svojih ciljih in vlekla tisti novi veter v ravenski kulturi, se je kolesje tokrat ustavilo, če ne že celo pomaknilo nazaj.
Izbrana je bila ena od treh možnosti, ki jih je Studio imel, ko je prišel na
Ravne: biti neodvisna alternativa zdajšnjim gledališkim dejavnikom v občini, sodelovati z njimi ali nad gledališko dejavnostjo prevzeti vso besedo in po možnosti tudi dobiti občinski denar, namenjen ZKO za to dejavnost. To slednje je bilo tudi studijeva največja ambicija, a žal usodna - ZKO si ne denarja ne gledaliških skupin ne bo pustila vzeti! Pa zakaj bi si jih tudi? Raje je ponudila
sodelovanje, na katerega je Matej Strahovnik, direktor Studia 90 - KMG, na skupščini pristal.
Kako se bo ta predvidena "združitev izkušenj starih in energije mladih" odrazila v kulturnem življenju občine, bo pokazal čas, a enoje gotovo:	renovirana	hiša
nikoli ni kot nova!
Helena Merkač
TAKŠNE IN DRUGAČNE ČISTILNE AKCIJE
KOMU, CE NE NAM VSEM V
PREMISLEK!
V teh dneh se po vsej prelepi, a hudo onesnaženi in zasvinjani Sloveniji vrste takšne in podobne čistilne akcije, ki imajo za edini in poglavitni cilj očistiti zelenice, potočke, pa dvorišča in morda tudi gozdove vse navlake, ki se je nabrala med letom. Tudi na moji Muti je tako. V teh dneh so in bodo namestili kesone, kamor se lahko odvrže nepotrebna kramarija...
Da, že že... toda!...
... moj Bog, na Muti, pa tudi v drugih prelepih slovenskih krajih je toliko umazanije, toliko polomij, da bo gostu, ki bo z Zahoda (za nas same je po zdajšnjih izkušnjah to povsm nepomembno!) morda le prišel med nas, v želodcu hudo!
Na moji Muti, pa tudi kje drugje v kakšnem prelepem slovenskem kraju, ni klopi v parku. Pravzaprav - parkov ni!
Pa so bila drevesa, rože in grmičevje pred leti zasejana ravno z namenom, da dajejo milino utrujenemu popotniku, prijaznost gostu, ki prihaja iz Sveta, ali uteho nekomu, ki ga iz dneva v dan ubija fabrika...
A so se našle - in vedno več jih je! - brezvestne in pijane duše, ki brez kakršnegakoli razloga uničujejo vse, kar ni njihovo. In našle so se duše, ki jim je menda vseeno, kje, kdaj in kako se ta - nekoč naša skupna last - uničuje...
... in se torej vprašujem: kdo bo očistil te fakine teh
umazanih navad?
... ali pa nam je res vsem, (tudi najbolj odgovornim!) vseeno? Tako ali tako ni moje! ... (pa če je sosedovo, ha, ha!)
Kajti drugače si ne znam razložiti dejstva, da so prav vse klopi na Muti (teh pa ni malo!) že nekaj let neuporabne, da je igrišče pred vrtcem vsak popoldan posebej zatočišče tistim, ki tako zelo radi nosijo s seboj močnejšo "omamo", da so okrasni grmički polomljeni, rože izpuljene. Se več! V letih, kar stojita na Muti dva kipca (ki sta ju avtorja Zmago Herman in Janko Dolenc darovala!), nihče ni enkrat pomislil na zaščito! Pač, našel se je prijazen krajan, ki mu ni vseeno in je Hermanov kip na svoje
stroške zaščitil. In se res lahko sprašuje, kje je lastnik in kdo je skrbnik?
Ce ni nikogar od ljudi na krajevni skupnosti, pa dajmo reči kakšni gospe ali gospodu. Za denar bi morda le plela, obrezovala, skrbela... Pa klopi, boste dejali. Ker Muta ni velemesto, pa četudi bi bila!, bi se moral najti policaj ali dva, ki že zaradi službe na bi smela zatisniti oči, vsaj obeh ne...
Pa se še vedno - zaradi nas vseh sprašujem: KDO BO OČISTIL IN UMIL VSE TE UMAZANE DUŠE, KI NE-KAZNOVANO UNIČUJEJO PREDVSEM TISTO, KAR BI LAHKO BILO NAM VSEM V PONOS?...
Tončka Repnik - Vrhnjak
Mešani in moški pevski zbor Društva upokojencev Prevalje redno vsako leto priredita koncert ob koncu sezone. Svojemu občinstvu, ki je že kar stalno, predstavita bero svojega dela, to pa so večinoma pesmi domačih avtorjev.
Letošnji koncert, bil je v soboto, 23. maja, je bil posvečen 100 - letnici rojstva Luka Kramolca. Program moškega zbora, ki ga vodi Jože Štrekelj, je bil osredotočen na koroško ljudsko pesem, mešani zbor pod vodstvom Jožice Ovnič pa je pel
Mešani pevski zbor DU Prevalje, vodi Jožica Ovnič
priredbe ljudskih pesmi tudi iz drugih slovenskih pokrajin ter ob koncu sporeda še Zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Na klavir ga je spremljala Emica Potočnik.
Na koncertu obeh zborov prevaljskega Društva upokojencev so gostovale Zdovčeve dečve iz Koprivne, ki so z mladostno svežino in lepo zapeto pesmijo napolnile dvorano z vigrednim razpoloženjem.
%
Mojca Potočnik
O
WHAT’S UP?
Radi berete pikantne biografije slavnih ljudi? Potem je za vas v ZDA nedavno tega izšla ena močnejših v zadnjem času. Njen naslov je “Wouldn’t it be niče?", govori pa o življenju enega oblalnih dečkov JOHNU PHILLIPSU. Vendar pa je knjiga menda bolj obrekovanje kot kaj drugega. Johnova hčerka CARNE (poznate jo kot eno izmed simpatičnih deklet iz tria WILSON PHILLIPS) je namreč izjavila, da pol napisanega o njenem
očetu sploh ne diži in da je v knjigi več izmišljotin kot resnice.
***
Medtem ko so POISON že dobili zamenjavo za CO DEVILA - njihovemu novemu kitaristu je ime RITCHIE - pa SCORPIONS še iščejo novega basista. FRANCIS BUCHHOLZ, njihov originalni basist, ki je bil v skupini od
njene ustanovitve dalje, je odšel, kot pravi, zaradi osebnih razlogov.
***
Kaj pravite o filmih? Pa o Madonni? In o kombinaciji FILM - MADONNA? No, punca se kljub številnim neuspehom v filmskem poslu ne da. S TOMOM HANKSOM in GEENO DAVIS snema komedijo "A league of their own". V njej bo poleg ostalega tudi veliko baseballa, če pa to zagotavlja tudi
kvaliteto, seveda še ni rečeno. Počakajmo na premiero.
***
Katera hard - rock skupina se lahko pohvali s 24 albumi? Po novem se lahko tudi KISS, ki so pred kratkim izdali LP "Revange". Prvi singl z albuma se imenuje “Unholy", fantje pa pravijo, da na tej plošči igrajo kot živali in da je mnogo trša kot prejšnjih 23.
Novi koncertni album imajo tudi avstralski MIDNIGHT OIL. Imenuje se "Scream in blue”.
***
Vam imena KLAUS, DAVE, CORDELL in WHITEFRIELD kaj povedo? Seveda! To so fantje iz skupine UGLY KID JOE. In zakaj jih omenjamo? Letos poleti bodo skupaj z legendo heavy metala OZZYJEM OSBOUR-
NEOM imeli turnejo po Evropi. "Zgrebite" se za karte!
***
že lahko video - spot na kakšnem izmed tujih satelitskih TV programov. Kot zanimivost še začetek pesmi: "Potrebujemo mir v LA, kar se je zgodilo, je narobe..."
***
Na policah s ploščami pa sicer nič pretresljivega. Izšel je tretji LP Cor-rinne DrewerY in njenih Swing out sisters z naslovom "Get it touch with yourself, Bruce Springsteen je objavil novi singl "Setter days", prav tako pa lahko (vsaj ponekod v tujini) že kupite novi veliki plošči skupin Black Crowes in Wilson Phillips.
***
Po nastopu na Wembleyu, na koncertu, posvečenemu Freddieju Mer-curyju, so se Gunsi odločili, da bodo ves izkupiček od prodaje njihovega singla “Knockin’ on heaven’s doof namenili v dobrodelne namene v pomoč obolelim za aidsom.
***
Brata Fred in Richard ter njun prijatelj Rod - bolj znani pod skupnim imenom Righi said Fred se imajo v teh dneh česa veseliti! Njihov debut album z naslovom “Up" je namreč v ZDA dosegel zlato naklado, po uspešnicah 'Trn too sexy" in "Don’t talk just kiss" pa se proti vrhovom top lestvice že
vzprnja njihov tretji singl "Deeply dippy".
***
Medtem ko so RSF naredili bum v Ameriki, pa je na stari celini, v Londonu, zlat CD za milijon prodanih izvodov svoje zadnje plošče prejel Joe Cocker. Čestitamo!
***
In novi posnetki? Mark Rankin in ostali fantje iz škotske zasedbe Gun so že izdali novo ploščo, katere prvi singl se imenuje "Steal yourfire". Kmalu jih boste lahko videli in slišali na evropskih odrih. Prav tako je že izšel novi LP metalcev Iran Maiden - imenuje se "Fear of thè dark”. Kmalu bo na policah s ploščami tudi album "oponaševalcev” ljubljanskih U’redu Dee Lite. Plošča bo menda funky obarvana, na njej pa bo 14 pesmi.
***
In še poslastica za ljubitelje Kurta Kobaina, Chrisa Navoselica in Davida Grohla oz. Nirvane! Po fenomenalnem drugem albumu "Never mind" in ponovno izdanem prvencu "Bleach" se fantje spet odpravljajo v studio. Do izida plošče pa ne nameravajo dajati intervjujev.
B.G.
V	začetku meseca je po hudi bolezni umrla disco pevka Sharon Redd. Stara je bila komaj 46 let, največje uspehe v svoji karieri pa je dosegala v začetku 80-ih, tudi s skladbo "Can you handle it", ki je na lestvice ponovno
prilezla in to v remix izvedbi skupine DNA.
***
V	metalskih krogih se širijo govorice, da naj bi kmalu nastala nova super skupina. Imenovala naj bi se Fire, sestavljali pa naj bi jo pevec Vince Neil (ex Motley cure), bobnar Steven Adler )ex Guns’n roses), kitarist CO Deville (ex Poison) in basist Muzz Skillings (ex Living colour): torej počakajmo, če
bo iz tega res kaj nastalo - sliši se vsekakor zanimivo.
***
O porokah med slavnimi ljudmi časopisi vedno dosti pišejo, tokrat pa je bilo malo drugače. David Bowie in manekenka Iman sta si rekla "da" namreč samo pred dvema pričama, in to v švicarskem mestecu Lozana. Novinarjev in ostalih povabljencev pa ni bilo, zato o poroki ni znano nič drugega.
***
Potem, ko so bili ameriški raperji 2 live crew obtoženi, da so njihova besedila obscesna, je porota odločila drugače - njihov zadnji album, zaradi kateregavse je vse skupaj sploh začelo, ima po njenem mnenju umetniški pomen. Če pa ima umetniški pomen tudi novi singl Toma Pettya, ki ga je menda napisal ob nemirih v Los Angelesu in se imenuje "Peace in U\", še ni znano. Singla do zdaj, ko to pišemo, še ni mogoče kupiti, ogledate pa si
::



I
Lestvica vročih 5 disca JOLLY
1.	RUM & COCA COLA - TRINIDAD RIO
2.	LET’s GEI ROCKED - DEF LEPPARD
3.	GLOSE ENCOUNTERS - CLOUSEAU
4.	DIPPLY DIPPY - RIGHT SIDE FRED
5.	VIVA LAS VEGAS - ZZ TOP
Vpra sanje za dve vstopnici za disco JOLLY: Kako je ime didžeju?


Pravilni odgovor nagradne uganke iz 9, številke Prepiha se glasi;			GAŠPER RUDL		MATEJA PAČNIK	
“MIRAN VAVČEse vozi z LADO".	Kidričeva 5		Meža 155 b		Mislinja 132	
Nagrade, kasete skupine CHATEAU "Objemi me", prejmejo;	Velenje		Dravograd		Mislinja	
PREPIH NA KONCERTU 12 -DUNAJ 24. 5.1992
U2 so na Dunaju predstavili svoj novi album Achtung Baby in pa show, ki se imenuje ZOO-TELEVISION. V bistvu je ta show poseben pristop k medijskemu dogajanju, kjer se poleg dogajanja na odru bogato vključujejo tudi razni video ekrani - panoji oz. sporočila za njih. Cela turneja skupine U2 Zoo-television je zastavljena zelo intelektualno.
Prvi del koncerta, kjer so igrali material iz Achtung Baby, je usmerjen na zavest poslušalcev, kajti ob določenih skladbah so se na video ekranih pojavljala razna gesla - sporočila, ki so razlagala vsebino in pomen pesmi.
45.000 poslušalcev je bilo ob prvem delu koncerta dokaj hladnih, po dobri uri koncerta pašo ob komadih z albuma Rattle And Hum dodobra oživeli in pričel se je žur. Po komadu Angel of Harlem je nenapovedano na oder prišel gost -qospod Axel Rose (Guns And Roses) in skupaj z Bonom zapel Dylanovo Knocking On Heavens Door. Nato so sledile še najboljše skladbe irske četverice, publika pa je "živela" s koncertom.
Nekaj je treba povedati tudi o nenavadnem light showu, ki je temeljil na osmih šasijah trabantov (vzhodnonemški plastični avto). Namesto luči so bili nameščeni digitalni reflektorji, ki so se skupaj z avtomobili dvigali in spuščali.
Končna ocena koncerta je z eno besedo: ODLIČNO!!!
Darko Kašnik
Razpis Za Novi Rock ’92:
Radio Študent razpisuje natečaj za prireditev, ki bo v začetku septembra letos v ljubljanskih Križankah. Na natečaj se lahko prijavijo skupine in posamezniki iz Slovenije in z ozemlja nekdanje SFRJ, ki na Novem Rocku še niso nastopili in do konca natečaja ne bodo izdali velike plošče. Prijava naj vsebuje:
-	vsaj 15 minut avtorske glasbe, posnete v čimboljši tehniki,
-	podatke o izvajalcih, nastopih, snemanjih ipd.,
-	priložena besedila in fotografija so dobrodošli, ne pa nujni.
O izbranih kandidatih odloča komisija, ki jo določi organizator. Prijave pošljite do 10. junija '92 na naslov:
Radio Študent Rožna Dolina, blok 8,
61OOO Ljubljana (za Novi Rock)
SLOVENIJA ZA BOSNO
Med vsemi zadevami, ki potekajo v Sloveniji za pomoč Bosni, se je v četrtek, 21. maja, v hali Tivoli zgodil tudi koncert, ki je zbral na enem mestu vse, kar v slovenski rockovski godbi kaj pomeni. Dvanajst izvajalcev in še nekaj nenajavljenih gostov je polni hali ponudilo kar šest ur dobre rockovske zabave. Nastopali so: BOMBE, ŠANKROCK, AVTOMOBILI, RDEČI BARON, LAČNI FRANZ, AGROFOP, U(REDU, DON MENTONY BAND, SOKOLI, TOMAŽ DOMICELI, JANI KOVAČIČ in VLADO KRESLIN, ki ga je seveda spremljala BELTINŠKA BANDA.
Težko bi rekli, kaj je bil pravzaprav vrhunec večera, kajti vsi, ki so se pojavili na odar, so takorekoč zažgali publiko, edino nastop RDEČIH BARONOV je bil sprejet malo hladneje. Najbolj presenetljiv pa je bil odziv, ko se je na odru pojavila BELTINŠKA BANDA Skoraj tritisoč ljudi jih je navdušeno pozdravilo in s tem nastopom so resnično dokazali, da so ena najboljših in zaželjenih zasedb ta trenutek pri nas.
Koncert seje iztekel z nastopom SOKOLOV, ko so se jim pridružili še prijatelji iz ostalih skupin, na odru pa se je pojavila tudi Geja Mušič (se še spominjate skupine D’GAZELAS) in skupaj so zapeli IMA NEKA TAJNA VEZA Pa še to: koncert je organiziral ŠEKI G AVTO N (ex Zabranjeno pušenje in Sokoli) oziroma nosilka organizacije je bila Kulturna agencija TRIGLAV.
[TRGOVSKO podjetje^
SLOVENJ GRADEC
Poleg že tradicionalno bogato založenih trgovin in nizkih cen, pripravka T.P. ŽILA v času od 23. 5. 1992 do 25. 7. 1992, za vas veliko nagradno akcysko prodajo.
Pri vsakem gotovinskem nakupu nad 1.000 SLT vam bodo v vseh Zilinih prodajalnah poklonili žrebni kupon.
Žrebanje bogatih nagrad bo v soboto 25. 7. 1992 od 18. ure naprej pred BLAGOVNICO V MISLINJI.
NAGRADE:
1.	BARVNI TV
2.	FRANCOSKA POSTELJA
3.	ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK
4.	MOŠKO KOLO
5.	SMUČI ELAN
6.	MIXER GORENJE
7.	KOTALKE S ČEVLJI
8.	CVETLIČNO KORITO
9.	10. ROLKA
11.-15. LEŽALNE BLAZINE
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI!
KRANJSKA GORA
NO\fA GORICA
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
Pošastno
"Pošastno"! To je priljubljen vzklik gospoda dr. Rudija Čretnika, poslanca v DPZ SO Ravne na
Koroškem. Gospod Čretnik je doslej takšen vzklik največkrat uporabil pri obravnavi črnih gradenj v ravenski občini, nazadnje pa na dan, ko mu je gospod dr. Bojan Borstner odvzel besedo in mu ni pustil brati pisma podpore.
Prepričani pa smo, da je cenjenemu gospodu Čretniku ta vzklik spolzel iz ust tudi ob "levem udaru" gospoda Drnovška. Prepričani smo tudi, da bi gospod Čretnik ta vzklik namenil tudi lideiju Slovenske nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču, ki je takole oni dan označil stranko narodnih demokratov. "Narodni demokrati spominjajo na Avstrijce, odete v ledraste hlače, jodlajo, pijejo pir in rigajo."
Resnično pošastno. REALSOCIALISTIČNO I?
DRA GO IN MA TIC B. B.
B. b. pomeni seveda, da se je težko pričakovani dvoboj Matic Tasič : Drago Pistotnik končal brez borbe. Na pravkar minuli seji IS na Ravnah smo namreč pričakovali, da se bosta pobarala vsaj za zdravje, vendar se je končalo samo z ugotovitvijo, resda enostransko, da je biti v. d. popolnoma nezakonito, drugostransko pa, da matematika ravenskega predsednika vlade daje drugačne rezultate kot matematika drugih koroških občin.
Vršilec dolžnosti načelnika Medobčinskih inšpekcijskih služb jo je tako odnesel nepričakovano poceni, saj so mnogi pričakovali, da bo Matic vprašal Draga, ali si upa ponoviti, kar je trdil denimo v Dravogradu, da je taka matematika navaden banditizem. In če je matematika banditizem, potem da je tak matematik... Sporočimo torej, da do pričakovanega dvoboja ni prišlo. Niti v dopisnem vaterpolu!
G. BOJANA: TO JE ODSTOP!
Do od nikogar hotene razprave o odstopa gospe Bojane Štumberger s funkcije načelnice oddelka za gospodarstvo v dravograjski občinski upravi je prišlo kljub nestrinjanju gospoda predsednika vlade, Mirka Kotnika. Potem ko jo je le-ta podučil, da je pot samo enosmerna, kar naj bi pomenilo, da se on pač ne bo vlekel zanjo na skupščini, pa je še povedal, da ni on kriv, da ima v občinski vladi take ljudi, kot jih pač ima.
No, ko se je kri malo razgrela, pa so prisotni le izvedeli, da se g. Bojana ne strinja s kadrovsko politiko, ki jo vodi gospod predsednik, saj je ostala na oddelku skoraj sama, od nje pa zahtevajo vse mogoče. Menda celo spremembo lokacijskega dovoljenja za Trgovsko poslovni center oziroma dovoljenje za pripravljalna dela. Bo morda zdaj odprla dosje tudi ona?
VILIJEV MERCEDES
Potem, ko je Vili Čemovšek, gospodarski minister na Ravnah, primerjal firmo Sekavčnik s firmo Pecci in dodal, da gre le za drobno razliko in da se je Pecci lotil brez ustreznih dovoljenj svoje hiše, Sekavčnikovi pa to počenjajo celo na neki tuji lastnini, se je gotovo odrekel svojim mladostnim sanjam - imeti Mercedes. Klub | Mercedes, ki ga menda gradijo Sekavčniki, ga gotovo živega pod streho ne bo vzel. Adijo sanje... 190 E.
Ali se je g. Černovšekzatože sedaj odločil za novtipvozila:ŠKODILAK(križanec med Škodo in Cadilakom).







■
: : :
'
ttllllÉlÉil............ Hll
KOTNIKOVI DOSJEJI
Vesoljna javnost z nestrpnostjo pričakuje, kdaj bo Mirko Kotnik, edini predsednik občinske vlade v Dravogradu, uresničil svojo grožnjo z odpiranjem dosjejev, ki so povezani z izgraditvijo Trgovsko poslovnega centra, bolj znanega pod starorimskim imenom Pompeji. Grožnjo je namreč izrekel v silnem zadovoljstvu z entisočpetstošestinosem-desetim vprašanjem o roku začetka tako težko pričakovane gradnje. Javnost seveda ne zanimajo samo dosjeji, temveč tudi bolj aktualno vprašanje, kdo obrača denar, ki je že bil lociran na račun novega investitorja. Je Kotnik odprl zanj nov dosje? Medtem ko on operira z dosjeji, so se v Gradisu vsaj odločili prebarvati dvigalo. Sicer bi ga tako sesula rja!
POLOVIČNA
PRAVOBRANILKA
Potem, ko je ravenski izvršni svet ugotovil, da dela za pravobranilca samoupravljanja (kajježeto) pravzaprav ni več dovolj, se je odločil za polovični delovni čas ene svojih upravnih delavk, ki naj bi odslej pokrivala tudi to velevažno področje. Ker nekateri še niso pozabili (in prebavili) prejšnjega romanopisca poročil o delu in velepotrebnosti tega instituta, se zdaj sprašujejo, ali so na Ravnah vzeli konec samoupravljanja zares zares, ali pa bo denar, ki je za pravobranilca bil predviden v proračunu, porabljen strogo namensko. Jasno namreč je, da lahko delavcem pomaga samo še Bog.
xJxTx-xTxTxT:
:-:-XvXvy.v
v.v.•.*. v.
....
:-x-x-x.xx:x:x
:: :
.
KANONADA
Potem, ko je postalo jasno, da je sedanje vodstvo ravenske železarne dovolj trdoživo, da preživi tudi streljanje iz tankov M84, so se v Ljubljani odločili načeti njegovo zdravje z redukcijami zemeljskega plina. Kaže pa, da bo tudi ta strel odletel mimo tarče, saj so tudi tokrat na Ravnah že našli grešnega kozla, ki naj bi padel kot nedolžna žrtev. Gre za gospoda Blatnika, direktorja Komunalnega podjetja na Prevaljah, ki je dolžno Železarni nekaj deset milijonov tolarjev. Da je prišlo do redukcije zaradi nekaj STOMILIJONSKEGA dolga Železarne do Petrola, pa nič. Gospod Kokalj, Mujoti še niso pozabili lanske J urne Koreje...

:x:x:::x:

vX-X;.;
ZAUPNO
Vesoljni Koroški spo- : ročamo, da je pomor- j ščak in novinar, v ■ zadnjem času tudi • direktor, kolega Kristl i Vaiti, zaplul v zaslužen j pokoj. Ker smo tudi v | novinarski srenji zve- j deli to šele z govo-ricami, ki so povezane j s prepiri o izgubi slo- j venskega izhoda iz Pi- i ranskega zaliva, sporo- : čarno kolegu Kristlu, | da še nismo pozabili na | njegovo pristanišče v i eni radeljskih grap in \ se mu tako že vnaprej ! za poslovilno sloves- j nost javno zahval- ■ jujemo.	j
Imeli bodo svojo občino ?
Ribničani, seveda tisti na Pohorju, so zopet prvi. Ko šele zelo približno vemo, kaj bo prinesel zakon o novi ureditvi občin v Sloveniji, so oni že pred referendumom.
V krajevni skupnosti so s posebno anketo vprašali svoje občane, kaj menijo o “svoji občini" - in imeli bodo referendum. Že njega dni je bila Ribnica na Pohorju občina, kasneje, v “našem štetju", so imeli svoj KLO in še marsikaj. Mnogi menijo, da bodo v samostojni občini lahko marsikaj boljše urejali, seveda pa jih skrbi, kako bodo nove občine financirane.
Pa tudi, območje je veliko. Tisti bližje dolini pa se ne ogrevajo ravno preveč za bodočo občino "na najvišji ravni" v Sloveniji.
Doma sem pri Fuceljnu na Vratih ter varujem dom in imetje, zato imena ne izdam.
Če uidejo živali iz ograde, jih poženem nazaj. Če pa je potrebno, nesem tudi malico na polje ali pa kakšno orodje domov.
Znam pa še druge veščine.
Maček na obisku
Pričujoči posnetek je nastal v prvih bolj vročih dneh letošnjega leta. Če imamo poleti tako imenovane pasje dneve, imamo spomladi -mačje. Logično je, da se pes ob svojih dnevih zateče v pasjo uto. Maček pa - kam drugam kot v ptičnico.
Ali pa bi morebiti lahko rekli kar: maček na obisku, kje so ptički?
A
Znani slovenski fotoreporter Edi Šelhaus
Toliko lepih spominov me veže nanj in na mojo nekajletno Ljubljano, ki sem jo bolj ali manj doživela kot študentka v letih, ki sedaj bežijo v že kar lepo obletnico, da mi je kar malce toplo pri srcu, ko pišem o njem. Še zlasti zato, ker ohranjam v sebi nepozabne trenutke, ki smo jih pri njem doma znali užiti z njegovima dvema fantoma; s Tinčkom in Petrom.
"Edi Šelhaus, kot fenomen slovenskega fotografa in fotografiranja ste prav gotovo že marsikaj doživeli?"
"Res sem, kajti rečem lahko, da sem živel in doživel dvojno, trojno življenje. To življenje pa je bilo vseskozi tako polno dogodkov in dogajanj, da mnogo, prem-nogokrat ni bilo časa za družino, za ženo in otroke. Vseskozi sem namreč dajal prednost delu, kajti vsak novinar, fotoreporter, postane sčasoma zasvojen z delom."
"Pravzaprav ste s fotografijo zrasli. Mislim, da se ne motim."
"Moj oče si je pred prvo svetovno vojno na svojih popotovanjih okoli sveta (bil je tudi v Indiji) kupil fotoaparat. Z materjo sta živela v Trstu, in ker je oče kot Slovenec ob porajanju fašizma v Italiji v državni službi doživljal vsemogoče travme, je pustil delo in se, da nas je lahko preživljal, lotil fotografiranja. A kmalu ga je v njegovem delu prekosila moja mati, ki se je prvih veščin naučila ravno pri očetu. Največ smo slikali birme, obhajila. Nekoč pa, ko ni bilo doma ne očeta ne mame, sem vskočil jaz. In se je začelo; sprva z birmami, kasneje so bile na vrsti tudi druge fotografije."
"Vaša usoda pa ni birmanska fotografija..."
"Če bi ne bilo vojne, bi bila. Tako pa sem bil v partizanih
ranjen, pa so mi rekli: Za puško ne boš več, dobiš fotoaparat. In vidite, takrat se je v meni vzbudila foto-reporterska žilica. Povsod sem hotel biti zraven in na film, čeprav je bilo zanj težko, zabeležiti vse, kar je vredno za ljudi in za kasnejšo zgodovino. In tako se je na traku ohranilo to, kar je najtežje. Bitka za preživetje."
"Po vojni vas je življenjska pot vodila v Trst..."
"Da, vse je vleklo v Ljubljano, mene pa v Trst V izjemnih okoliščinah, ki so takrat vladale v Trstu, sem na tisoče metrov filmskega traku posnel dogajanja, ki so tako ali drugače pomembna za nas. Zaradi snemanja nedovoljenih demonstracij, ki jih je bilo kar veliko, sem moral kar dvanajstkrat v zapor. Zaprt sem bil po dan ali dva, zgodilo pa se je tudi, da sem
zaradi fotoaparata v kehi prebil tudi 14 dni. V Trstu sem delal za Delo na slovenski strani in Unita na italijanski. Kasneje, ko sem se preselil v Ljubljano, sem delal najprej pri Slovenskem poročevalcu, pa Delu, Jani, Tovarišu, TT-ju, nazadnje pri Ljubljanskem in Nedeljskem dnevniku."
"Že lep čas ste upokojenec, a še vedno veliko delate!"
"Vseskozi sem bil z obema nogama trdno na zemlji in sem bil pripravljen vse, kar sem videl ali slišal, večkrat preverjati. Veste, biti fotoreporter je težko delo, kajti obenem si tudi kruhoborec, ki se bori za dosego svoje norme in mnogokrat niti ne more toliko paziti na tehnično dovršenost, še manj na umetniško izraznost Pa bi oboje moralo biti prisotno! Že med
delom sem h kakšni fotografiji napisal tekst, potem sem začel s pisanjem knjig. Te pišem pa sedaj, ko nimam vsak dan urednika nad sabo in ko me ne love dogodki..."
"Knjige, veliko jih je že..."
"Nekaj jih je, ja! Prva je Fotoreporter, ki, kot pove že naslov, govori o meni in o mojem delu. Tu so še knjige o letalcih: Stotnija sreče, The bale out, Zbogom, Liberty bell. Vse te knjige govore o rešenih zavezniških letalcih na slovenskih tleh. Knjiga, ki je izšla 1984 leta pri založbi Kmečki glas, pa govori o živalih, ki jih imam nadvse rad in s katerimi sem tudi poklicno imel veliko opravka. Nosi naslov: Oj, pustite me živeti!
Izšle so tudi FOTOZ-GODBE, ki, kot pove že naslov, govore o vseh tistih manj ali bolj pomembnih dogodkih, ki jih snemalec, reporter vidi skozi objektiv aparata."
Vse polno je še načrtov pred njim. Toliko jih ima, da pozablja na težko in neprijazno življenje, ki mu je vzelo vse, kar je v^ življenju imel resnično rad. Ženo Nives, pa hčerko, sina... A vse ostaja v njem in ga boli, pa sili, da išče, pozablja in da znova najde.
In zato bom vedno znova v njem videla neizmerno delovno bitje z velikim Č. (ČLOVEK!)
In zato Ediju Šelhausu hvala!
Tončka Repnik - Vrhnjak
DVE KNJIGI DOMAČIH AVTORJEV
lili
lil
II
iSSSŠSŠ!:::
I
Za tem pesniškim naslovom se skriva bridko optimistična knjiga rojaka iz Črne Zvoneta Modreja (r. 1948), kije otroštvo preživel na Koroškem, šolal pa se je v Ljubljani ter tam tudi živi. Nadarjenemu in pridnemu fantu, ki je bil z 19 leti najmlajši napovedovalec na radiu in dober študent ekonomije, so zdravniki pri 22 letih povedali grozljivo diagnozo:	ima
neozdravljivo multiplo sklerozo, ki ga bo kmalu priklenila na invalidski voziček za vse življenje.
Kljub tako obupni napovedi se ni predal. Končal je študij, si osnoval družino, hodil v službo na berglah in nato v vozičku, ter z voljo in močjo vzdržal. To knjigo je napisal zato, da bi povedal, kako mu je to uspelo in kako lahko v primerih, ko se življenje na videz zaroti proti človeku, prav tako uspejo tudi drugi, če le zberejo dovolj poguma in volje.
Svoje izkušnje je spremenil v prijateljske nasvete, zato je knjiga Sreča je metulj knjiga življenjskih modrosti. Takšnih del poznamo kar precej, vendar jih običajno pišejo strokovnjaki, znanstveniki, to pa je napisal laik, medtem ko sta dva doktorja, dr. Lev Milčinski in dr. Anton Trstenjak, prispevala laskavi oceni na platnice.
Povzemimo nekaj Modre-jevih vodil:
Človek ne sme nikoli obupati, v vsakem položaju se najde izhod. - Treba je "poživiniti", to pomeni živeti
kot živali intenzivno vsak trenutek. - Pomembno je zmeraj biti na poti do nekega cilja in pot samo pojmovati kot cilj. - Zavreči je treba negativne vzorce razmišljanja. • Treba se je prilagoditi novi vlogi (morda vlogi invalida) in spremeniti način življenja. -Sreče so "hitre" in "počasne". Navadimo se pričakovati "počasne". - Moreče misli zapišimo na list, na pismo, in ga kam zaklenimo. Čez teden ali mesec bomo videli, koliko je časovni odmik sam izboljšal stanje, nam pa je odleglo že samo zaradi pisanja.-
Zberimo fotografije, ki nas spominjajo samih lepih doživetij, ter naredimo iz njih album. Tega jemljimo v roke, kadar smo potrti.
Črpajmo torej moč iz lepega. - Če se neko obdobje nepreklicno konča, ne glejmo nazaj, ampak naprej ter recimo: začel bom novo kariero. Tako z močjo svojih misli in predstav sami postavimo izhodišča lastne usode. - Ne jemljimo ostrih besed dobesedno, a tudi sami ne stresajmo slabe volje na druge. - Človek živi v tistem času, v katerem živijo njegove misli. - Sreča je tudi, če osrečujemo druge. -Odkritje svoje duše in večnosti je človeku lahko zatočišče. -Poskusimo najti smisel trpljenja. S pomočjo trpljenja spoznamo svoje napake in zmote.
To je dragocena knjiga, ki vliva pogum in voljo do spopada z življenjem.
S tem naslovom je lani celovška Mohorjeva izdala knjigo našega prevaljskega rojaka Vinka Ošlaka (r. 1947), ki že devet let živi in dela v Celovcu.
Knjiga prinaša dnevniške zapise iz let 1978 - 1979. Obudimo spomin: To je čas, ko je umrl Kardelj in je z Raven odšla poslednja Titova štafeta. Pisatelj je bil takrat star 31 let. Ker je bil zapisan med nasprotnike režima, je moral biti še vesel, da je dobil delo v prevaljski Grafiki kot stavec, čeprav se je že uveljavljal kot pesnik in publicist. Prijateljeval je s pisateljema Alojzem Rebulo iz Trsta in Andrejem Capudrom iz Ljubljane. Kot nemiren duh in iskalec resnice se je z vso vnemo zagnal v študij filozofije. Ker je bil hkrati zaveden kristjan z enkratnim civilnim pogumom in ravno hrbtenico, je pomenil dobrodošlo svežino v katoliških akademskih krogih. Ni čudno, da so ga (študenta družboslovja) vabili na predavanja v Ljubljano, na Koroško, v tržaško Drago.
O vsem tem piše v svojih dnevnikih z izredno ostrino:
Biti kristjan v Sloveniji je kakor biti Hotentot v Johannesburgu. Ker je moral vsak dan osem ur staviti politično samoupravljaiski čvek, je seveda vsak dan znova besnel proti topoumnosti in zadrtosti, ki je ta čvek porajala. Ker so mu cariniki domala pri vsakem prehodu meje obračali avto, je zapisal:
Ta nesrečna država je od Zahoda vzela žvečilni, od Vzhoda policijski gumi.
Ošlakova knjiga je dokument svinčenega časa in nam neus-
miljeno izprašuje vest. Kdo se ni uklonil partijsko udbovski prisili, kdo se ni včlanil ali vsaj prilagodil, kdo ni delal neumnosti ali packarij?
Z ženo vred so mu kolegi očitali, da je norec, ker tako brezkompromisno izpostavlja družino in sebe možnemu policijskemu pregonu. Ker v bistvu nikoli ni popustil, je danes eden redkih, ki lahko vsakomur pogleda v oči za vso dobo, ki jo je preživel na Prevaljah kot dijak, v Ljubljani kot študent in spet na Prevaljah kot (malo časa) tajnik Kulturne skupnosti občine Ravne, kot delavec v Rudniku, kot tiskar, ves čas pa kot strastno razmišljajoč in pišoč človek.
V knjigi je včasih začutiti pesnika (žensko kmečko delo = klečalnik pletve in perilnika), drugič možnega nadaljevalca govorniške lapidarnosti dr. F. Sušnika (minsko polje življenja, sovjetska arhitektura - kakor da je strašen norec pljuval beton po ravnini), vendar daleč prevladujeta srd in stiska upornika proti boljševističnemu režimu, ki je pod krinko demokracije zatiral in preganjal vse drugače misleče.
Če bi bil hotel, bi bil avtor po toliko letih seveda lahko marsikaj napisanega polikal in uredil tako, da bi knjiga delovala kot stilna in miselna celota. Tega nalašč ni storil zato, da je ohranila dokumentarnost, avtentičnost in tisto elementarno silovitost, ki jo ima takšno pričevanje o zares svinčenih časih, čeprav kdaj na račun črno-belega slikanja in oženja palete čustev večinoma le na bes in porog.
Marjan Kolar
Ob izidu Vodnika po Mislinjski dolini
S knjigami imam srečo, saj so zame vedno lepo doživetje, za katerega pa imamžal veliko premalo časa. Še najrajši bi bil knjižničar, pa mi življenjska pot tega nekako ne dopušča. Tako mi preostaja le to, da vsaj kdaj pa kdaj s knjigo preživim kakšno nepozabno uro in jo strnem v priložnosten zapis z vtisi in morebitnimi dodatnimi zamislimi.
Ob vodniku, ki ga imam pravkar v mislih, se mi večkrat zastavi vprašanje, kako sploh nastane lepa ali celo posebno lepa, koristna in strokovno tako bogata knjiga? Vse tovrstne knjige gotovo niso takšne in odgovor na takšno vprašanje tudi ni docela enostaven. Vodnik po Mislinjski dolini je namreč nazoren primerek izredno kakovostne vsebinske in oblikovne dodelanosti, kar je nedvomno skupen dosežek zavzetega prizadevanja vseh sodelujočih. Najprej to seveda velja za oba pisca: slovenistko Karlo in zgodovinarja Staneta Berzelaka, ki pa sta gotovo imela tudi ustrezno oporo še pri drugih članih uredniškega odbora (Tone Gašper, Vinko Klančnik, Anica Meh, Ivan Merzdovnik in Milan Petek) ter pri svetovalcu akademiku dr. Ivanu Gamsu in ravno tako pri založniku Niku Kolarju in izdajatelju Izvršnem svetu SO Slovenj Gradec. Splet
srečnih okoliščin se nadaljuje z izbiro oblikovalca knjige Studia Breg in njegovih vrhunskih posnetkov krajev, narave, ljudi in ustvarjalnosti njihovih rok.
Tako nastale knjige se lahko razveselimo vsi: domačini in poznavalci, da preverijo in dopolnijo svoje vedenje, naključni popotniki pa bodo z njo spoznavali naše kraje in ljudi z vso pomembno narodopisno dediščino vred.
Avtorja sta se pri pisanju vodnika dosledno odločila na čimmanjšem prostoru povedati čimveč - morda tu in tam tudi na škodo še celovitejše predstavitve posameznih krajev. Besedilo je sicer vseskozi privlačno in polno najpomembnejših podatkov. Med njimi je skoraj povsod še kakšen drobec, ki stopnjuje zanimivost opisa in s tem kraja. Gradivo je razporejeno v smotrnem zaporedju od Hude luknje po dolini Pake preko Mislinje do središča doline Slovenj Gradca in sotočja Mislinje z Mež). S prepričljivo močjo besede in barvne slike doživljamo dolinski in gorski svet kot na dlani tako, da se vse to da z izjemo Doliča občudovati v obratnem vrstnem redu z vrha Plešivca. Ko zvemo najbistvenejše krajevne podatke o katerem koli od devetih vsebinskih sklopov, se lahko torej
Grad sv. Pankraci j
peš, s kolesom ali z avtom podamo še do bližnjih ali oddaljenejših dodatnih točk in ves čas samo strmimo, koliko jih je vsepovsod.
Tako so vsi posamezni sklopi obdelani v celoti glede na zgodovinske, krajevne, narodopisne (te še s posebnim posluhom) in kul-
ploščo na starotrški cerkvi, Wolfovo spominsko zbirko v njegovi rojstni hiši - glasbeni šoli - morda je v njej le zametek Wolfovega muzeja. Gradovi oz. njihove razvaline na zemljevidu niso označeni, na sicer zelo malem zemljevidu Slovenije ni Slovenj Gradca. Pojasnilo znakov bi
Sloven j Gradec
turne značilnosti. Razumljivo je, da je največ pozornosti namenjene Slovenj Gradcu s Starim trgom. Vendar tudi drugi kraji niso prikrajšani in v knjigi zaživijo z vso svojo pristnostjo, vse pa najbrž dovolj ustrezno dopolnjujejo dodatne informacije v zadnjem delu knjige.
Seveda pa mi vodnik z vso svojo privlačnostjo vzbuja še celo vrsto vedoželjnosti inželja.Začenjamjihže z grbom na naslovnici, od kod se je vzel in koliko jih Slovenj Gradec sploh (ma? Kje je ohranjen ali shranjen znamenit oglat slovenjgraški pečat? Kot šolnik - kot sta navsezadnje tudi oba profesorja Berzelaka - pogrešamo omembo šole že pri osnovnih podatkih, če jo kraj ima, in potem seveda še kaj več sproti (npr. pri Mislinji, da je prav šola zbirališče narodopisnega bogastva, ki ga tudi strokovno proučuje), ne pa da največkrat v podobo kraja sploh ni vključena. Pogrešam Trstenjakovo spominsko
rad imel kje na začetku bolj pri roki. Vremenskih značilnosti je premalo -velja zlasti še za Brde. Ob Tisnikar-jevi izjavi o Slovenj Gradcu bi rad bral še tisto Vorančevo, da je to ...prelep kraj in ni čudno, da je to najstarejše mesto na Slovenskem..., ki jo najdemo v 9. zvezku njegovih Zbranih del, sicer navedenem v obširnem seznamu uporabljene literature. Edino pravo razočaranje pa je zame le posnetek valdeškega gradu, ki je podoben skalni čeri v gozdnem morju, v resnici pa so razvaline še prav mogočne in morda bo kdo le kdaj posekal kakšno smreko, da bi jih lahko videli tudi s ceste pred Hudo luknjo.
Vendar vse to ne zmanjšuje velike vrednosti in pomena te v vsakem pogledu prelepe knjige -lahko bi ju le malo povečalo, če, ali bolje, ko bodo njeni ustvarjalci pripravili novo izdajo.
Franček Lasbaher
PREPIH

y :	• • . -y '




DIMNIKARSKO PODJETJE
Ravne na Koroškem, Prežihova 17
-	pomaga preprečevati požare
-	pomaga varčevati z energijo
-	pomaga ščititi okolje
Poleg kurativnega dela - odstranjevanja ostankov slabega zgorevanja - smo že vrsto let usmerjeni v preventivno delovanje na področju ekologije zraka, energetike, racionalne rabe goriv in preventivne požarne varnosti.
Če želite nasvet glede ustreznosti vaše kurilne naprave in dimnih vodov, če želite meritev dimne emisije, na podlagi česar je moč ugotoviti pomanjkljivosti v tehnologiji kurjenja, napake v nastavitvi gorilnika, neustreznost goriva in podobno, se obrnite na našo organizacijo - Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem, Prežihova 17, tel: 21-339.
Ne pomišljajte pri odločitvi in skupaj z nami prispevajte svoj delež k varčevanju z energijo ter varovanju našega okolja.


B A^J^A
A BANKA d. d. LJUBLJANA AGENCIJA PREVALJE
Trg 12
62391 Prevalje telefon: 0602 33-571, 33-572 • telefaks: 0602 33-573
POSLOVNI ČAS
od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00 ure in od 13.30 do 16.30 ure v soboto od 7.30 do 11.00 ure
VESELI SMO, DA VAS LAHKO POVABIMO V NOVO POSLOVNO ENOTO A BANKE, AGENCIJO PREVALJE.
Opravljamo vse bančne posle,
vodimo Vaše tolarsko in devizno poslovanje,
svetujemo Vam, kako dobro naložiti sredstva,
•
ponujamo ugodne obrestne mere in zanimive oblike varčevanja,
posredujemo pri prometu vrednostnih papirjev,
pomagamo Vam pri izbiri najugodnejšega
kredita,
•
omogočamo negotovinsko plačevanje blaga in storitev s plačilno kartico VISA.
Prepričani smo, da boste v naši bančni ponudbi našli prave rešitve za Vaše zahteve, vodja agencije Peter Fesel
Vredno zlata
Kar dve za ljudi izjemno pomemni stvari se te dni dogajata na območju Dravograda.
Najprej, v samem centru, na Trgu 4. julija, gradbeniki hitijo z obnovo samopjostrezne trgovine, ki jo Dravograjčani poznajo pod številko 201.
V kraju se opravljajo asfalterska dela, predvsem na cesti proti Ojstrici, vendar tudi v naselju. Predvsem pa gre pod asfalt še skoraj dva kilometra ceste proti Ojstrici.
To je tisti neverjeten zalogaj, ki ga dravograjska
Cesta proti Ojstrici

Ob cesti pred Dravogradom še vedno stojijo Španski jezdeci, protitankovske ovire iz časov lanske vojne v Sloveniji. Kot spomin in svarilo. Čeprav je morda že čas, da jih odstranijo?
Slavko Sušeč
Obnova trgovine
občina, krajevna skupnost in ljudje tega območja ne zmorejo. Ko bo letošnji "zalogaj" pod prevleko, bo do vrha manjkalo le še dobra dva kilometra asfalta.
In kaj to prinaša? Ob asfaltni cesti hitreje rastejo nove hiše, ljudje hitijo z obnovami, več je volje do življenja v hribovju, saj je ubijajoča luknjasta cesta ali brezpotja tisto, kar je sililo ljudi v dolino.
Brez pretiravanja, kar veliko znajo, hočejo in zmorejo tile Dravograjčani! In pripravljajo se na nov samoprispevek, referendum bo v sredini meseca!
k. vaiti
ZAKLJUČEN PRVI DEL TEČAJA
Kar 55 bodočih gasilskih častnikov iz vseh štirih občinskih gasilskih zvez koroške krajine je v Dravogradu uspešno zaključilo prvi del svojega strokovnega usposabljanja, ki skupaj obsega 185 ur.
Kot nam je povedal vodja tečaja IVAN HOČEVAR, so tokrat dodobra obdelali številna področja, kot so kemija, elektrotehnika, gradbeništvo, osnove učnih metod, pa civilno zaščito in gasilsko tehniko in preventivo.
V poletnih mesecih bodo potekali v posameznih gasilskih zvezah praktični deli, od reševanja z višin, upravljanja z av-tocisternami in kombiniranimi vozili ter razteznimi lestvami. Ob zaključku zadnjega dela tečaja (novembra in decembra) pa bodo slušatelji temeljito predelali in obdelali najnovejšo gasilsko zakonodajo ter samo tehniko, taktiko in gasilsko preventivo. Skratka - program tega zahtevnega izobraževanja je sila obširen in hkrati tudi pester, in kot je omenil Ivan Hočevar, naj bi bili potem tako usposobljeni častniki kos vsem težavam in preprekam, ki jih pred gasilce postavlja trenutek vsakdana.
Silvo Jaš
							
			
1|
y.yyW.
1
.
\ a.
.............1111
tt: j
Predsednik radeljske občine g. Herman Tomažič in predsednik Obrtnega združenja občine Radlje g. Janko Grubelnik sta pripravila prijeten sprejem za najstarejše, že upokojene obrtnike, ki so pred 35 leti dali ponovni zagon obrti v občini. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik IS občine in predsednik skupščine radeljskih obrtnikov.
Šlo je v glavnem za pozornost do tistih obrtnikov, ki so v letih, ko obrt ni imela prav nobene veljave, ali - kot je dejal eden od obrtnikov, ko so bili obrtniki nič in še enkrat nič, pač ostanek nekega preživelega sistema.
Med takšnimi obrtniki začetniki in vztajajočimi so Tilčka Kremzer, Edvard Marčič, Rajko Kumer in Alojz Erjavc. To so obrtniki, ki so v svojem času, dokler je šolski sistem to dovoljeval, usposobili lepo število še danes uspešnih obrtnikov, torej izučili ljudi poklicev in jim dali tudi napotke za samostojne dejavnosti.
Cilj pravega obrtnika ni bil samo delo in priučitev, temveč tudi usposobiti človeka za samostojno in kvalitetno obrt. Saj je včasih za mladega obrtnika bila reklama že to, pri katerem mojstru se je učil obrti!
Morda je to zgolj slučaj, ampak v vseh primerih gre tudi za obrtnike, ki so bili aktivni tudi v obrtniških organih in v skupščinskih klope, Edi Marčič celo v republiški skupščini, seveda v delegaciji obrtnikov.
Druga skupna značilnost vseh je, da so se vedno poskušali vključevati tudi v druga društva in krajevne potrebe doma in celo tam, kjer so pretežno delali.
Sprejem je bil znak pozornosti do ljudi, ki so danes razmeroma razviti
obrti v občini Radlje dali po vojni nove zagone in skrbeli, da tudi v najbolj trdih letih ni ugasnila.
k. vaiti
Obrtniki
Zopet prisotni
Kar polne štiri zadnje dni meseca maja je v Ivniku potekal tisti, tudi s te strani meje že dobro znani, pomladanski sejem.
Tu gre praktično za trgovsko - poslovno soočanje celotnega gospodarstva mejnega območja z druge strani državne meje. Radeljčani so šele lani nekoliko bolj resno "pogledali” na to prireditev.
Če nič drugega, vsaj nekaj več gospodarsko - poslovnih stikov in dela je nastalo iz tega. To pa menda tudi največ odtehta.
Tudi letos so Radeljčani, predvsem obrt in tudi nekatera podjetja, prisotni na sejmu. Temu namenu je bil posvečen tudi sprejem, ki so ga predstavniki občine Radlje pripravili v Ivniku.
k. vaiti
SP MERX
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD
vabi k sodelovanju pogodbene delavce za občasno pomoč v gostinstvu {čiščenje prostorov, pomoč v strežbi m kuhinji j.
Interesenti naj se čimprej osebno zglasijo na upravi Hotela Košenjak v dopoldanskem času, kjer bodo dobili tudi dodatne informacije.
Za dobro sodelovanje ima brez dvoma veliko zaslug ga. INGRID KLUG • v sredini
POSLUŠANOST KOROŠKEGA RADIA
Od lanskega aprila, ko so bili rezultati prve javnomnenjske raziskave objavljeni tudi v časopisu Prepih, je Koroški radio izvedel še nekaj tovrstnih raziskav. Zaradi vzorca in vprašanj so medsebojno primerljive prva, delno tretja in zadnja ter peta raziskava. Ker so se vprašanja nanašala izključno na program, sodimo, da bi bili izsledki lahko zanimivi za širšo javnost.
Tudi tokrat smo raziskavo naročili pri Studiu za ekonomski in politični marketing, s kratico SREM, iz Maribora. Firma ima dobre reference, sodelovanje z njimi pa je že utečeno.
Anketiranje je potekalo 26. in 27. marca. Opravljeno je bilo na slučajnem vzorcu 415 telefonskih naročnikov iz omrežne skupine 0602, torej iz vseh štirih koroških občin ter iz občine Velenje. Po poststratifika-ciji, torej po prilagoditvi vzorca povprečnim demografskim značilnostim posameznih občin je bilo v končno obdelavo zajetih 386 anketiranih.
Najbolj razveseljive podatke prikazuje diagram.
Prikazuje splošno poslušanost Koroškega radia. Kar 89 odstotkov anketirancev je povedalo, da vsaj enkrat tedensko prisluhnejo Koroškemu radiu. V primerjavi z lanskim aprilom je rednih poslušalcev za 7 odstotkov več, za slab odstotek pa je narastlo tudi število pogostih poslušalcev. Opazno je upadel tudi delež tistih, ki Koroškega radia ne poznajo, teh je le 2,6 odstotka. Med rednimi poslušalci je največji delež starih do 29 let s poklicno in srednjo izovraz-bo. Med pogostimi poslušalci pa prevladujejo stari med 40 in 54 let s srednješolsko izobrazbo. V zadnji raziskavi sta bila testirana še dva
ALI POSLUŠATE K0R0ŽKI RADIO SLOVENJ GRADEC ?
POSLUŠANOST KOROŠKEGA RADIA
VSAK DAN VSAJ TRIKRAT TEDENSKO VSAJ ENKRAT TEDENSKO NIKDAR
NE POZNAM KOROŠKEGA RADIA
0
15	20	25	30
40
IŠi S P E M - 26. IN 27 . 3. 1992

Vokalni oktet TROs Prevalj praznuje letos 25. obletnico delovanja in Vas ob tej priložnosti vabi na jubilejni koncert.
Koncert bo v petek, 5, junija, ob 20. uri v Družbenem domu na Prevaljah. Gost večera bo Ladko Korošec. Vabljeni!
oktet TRO
programska sklopa:	splošna
poslušanost radijskih postaj, ki se pojavljajo na navedenem območju in poslušanost posameznih oddaj in rubrik.
Koroški radio je na območju koroških občin in občine Velenje najbolj poslušana postaja. Posluša ga 79 odstotkov vprašanih. Sledi drugi program Radia Slovenija z 69 odstotki, prvi in tretji program Radia Slovenija z 48 odstotki, radio Velenje z 20 odstotki, druge radijske postaje pa so zabeležile bistveno nižje, oziroma zanemarljive deleže. Največji porast je glede na april 91 zabeležil prvi program Radia Slovenija. Kot je znano, se je prvi program Radia Slovenija po vojni programsko nekoliko posodobil, hkrati pa je ohranil in še okrepil informativno funkcijo, kar očitno zadovoljuje potrebe nekoliko širšega kroga poslušalcev kot poprej.
Glede poslušanosti posameznih programskih pasov Koroškega radia presenečenj ni. Najbolj so poslušani
programi v popoldanskem času in preko vikendov.
Med posameznimi oddajami so se na prvo mesto prebila osrednja poročila in tako prvič prehitela tradicionalno dobro poslušane čestitke in pozdrave ter obvestila. Visoko kotirajo tudi glasbeni magazini, prevzeti Dogodki in odmevi ter Lojtrca 7 naj, naj. Najslabše je poslušan edini izobraževalni program Koroškega radia, nemški tečaj Auf Deutsch gesagt. Vendar je ta program od lanske jeseni ohranil skromnejši, toda nespremenljiv delež rednih in pogostih poslušalcev (10,4 odstotka), kar pomeni, da ti poslušalci pri tečaju vztrajajo in ga tudi uporabljajo za obnovo ali učenje tujega jezika. To pa je bil pravzaprav cilj uvedbe tečaja.
Nekaterih najosnovnejših oddaj in rubrik zadnja raziskava še ni zajela, bodo pa zagotovo vključene pri naslednjem, jesenskem anketiranju.
Marko Vrečič
VABILO
Kot verjetno veste, deluje v Mežici zbirni center za begunce. Trenutno biva v njem 180 beguncev, od tega je skoraj polovica otrok.
Center je dobro organiziran, begunci so oskrbljeni z najnujnejšim.
Da bi življenje v domu vsaj malo popestrili, vas vabimo, da se vključite v prostovoljno delo za te ljudi. Radi bi organizirali kakšno dejavnost, predvsem pa vsaj občasno zaposlili otroke.
Posebej vabimo vzgojitelje, učitelje, medicinsko osebje, vaditelje športnih in rekreativnih dejavnosti, šahiste... Begunci so v svojih stiskah, ki si jih niti predstavljati ne moremo, hvaležni za vsak podarjeni trenutek.
Javite se osebno ali po telefonu na štev. 23-004 ali 23-399 Zmagi PROŠT ali Jelki KOVAČ na Center za socialno delo Ravne na Koroškem, Gozdarska pot 17.
"PROGRAM ALFA RADIA VELENJE" -zakaj (šele) zdaj?
V	ponedeljek, 6. aprila zvečer, se je na UKW frekvenci 97,2 Mhz v Velenju in bližnji okolici, pa tudi na 88,9 Mhz, prvič predstavil nov radijski program, imenovan "PROGRAM ALFA RADIA VELENJE".
Poslušamo ga lahko vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 24. ure.
V	vlogi producenta z vsemi avtorskimi pravicami nastopa KOMERCIALNI RADIO ALFA iz Slovenj Gradca, distribucijski del pa zagotavlja RADIO VELENJE.
Idejo o dopolnitvi radijskih programov na področju koroške in velenjske regije, pa tudi širše, na Komercialnem radiu Alfa gojimo že dve leti. Žal nam še vedno nespremenjena zakonodaja na področju ra-diodifuzije ne omogoča samostojne uresničitve te ideje. Zato smo bili za realizacijo zastavljenega cilja, oz. dela le - tega primorani iskati drugačno rešitev. Med obstoječimi radijskimi postajami, ki hkrati delujejo kot producenti in distributerji pro-gramov, smo želeli najti partnerja, ki bi bil pripravljen z nami sodelovati in
nam odstopiti del svojega programskega časa. Seveda smo zaradi jasnih okoliščin v prvi vrsti računali na sodelovanje s KOROŠKIM RADIOM, vendar pa zavoljo nam nejasnih razlogov to ni bilo mogoče. Navezali smo stike z RADIOM VELENJE in naleteli na razumevanje ter seveda tudi poslovni interes.
Brez težav pa vsekakor ni šlo. Javnosti so dobro znana številna nesoglasja med KOROŠKIM RADIOM in RADIOM VELENJE, v zvezi z delitvijo skupne frekvence 97,2 Mhz. O tem so nekajkrat pisali tudi osrednji slovenski časopisi. Tudi v primeru "PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE" se je zataknilo prav tu. Šele posredovanje Ministrstva za informiranje republike Slovenije, ki je že lansko leto registriralo KOMERCIALNI RADIO ALFA za produkcijo komercialnega radijskega programa in tokrat na to samo opozorilo, je umirilo duhove in prepričalo menda ogroženo stran, da vse skupaj sploh ni sporno. Nasprotno, namesto tujega komercialnega
programa RADIA SKY velja vendarle podpreti domače radijske programe, ki lahko s svežimi idejami in novimi pristopi samo še obogatijo obstoječo radijsko ponudbo pri nas, njihovo preživetje ali uspeh pa tako neposredno zavisita od uspešnosti na trgu.
Tako je tu "PROGRAM ALFA RADIA VELENJE". Gre za povsem komercialni tip radijskega programa, ki se v celoti financira s sredstvi naročnikov ekonomsko propagandnih storitev. Temu je prilagojena tudi programska politika. Večino programskega časa zapolnjuje glasba, ki ji posvečamo veliko pozornosti, prav tu pa imamo tudi največ težav. Zaradi kvalitete tona smo se odločili, da bomo v programih glasbo reproducirali samo v digitalni tehniki.
Zal tako posnete glasbe na tržišču še ni dovolj, poseben problem pa je tudi visoka cena CD plošč. Večino govornih vsebin namenjamo oglaševanju naročnikov, pri čemer se poskušamo v največji meri prilagoditi njihovim željam in potrebam,
poslušalcem pa se približati z neobičajnimi oblikami podajanja propagandnih tem. Prav zato vsi programi potekajo “v živo", voditelji sproščeno in avtorsko oblikujejo govorni program, kontakti s poslušalci pa so tematsko omejeni na komercialne vsebine. Več je še stvari, ki bi sodile v komercialni tip radijskega programa, pa jih zaradi večernega programskega časa in ohranjanja primernega razmerja med govorom in glasbo ne moremo vključiti.
Na kratko sem vam predstavil "PROGRAM ALFA RADIA VELENJE" in njegovo nastajanje. Na vas je, da ga ocenjujete, poslušate vedno, občasno ali nikoli. Vsaka vaša kritična pripomba nam je dobrodošla, zato nas obiščite na Cankarjevi 1 v Slovenj Gradcu, pišite ali pa zavrtite tel. 41-630, med programom pa 063-855-963.
Odgovorni urednik "PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE" Marko Zupančič
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM!
BANKA "PRIJAZNIH" LJUDI
Ni še dolgo tega, kar smo povsod poslušali reklame nekaterih slovenskih bank, ki so vse po vrsti trdile, da so banke prijaznih ljudi.
Teh reklam že lep čas ni bilo ne slišati ne videti in tudi ljudje so vse manj prijazni. Tudi na Muti je vedno bolj tako...
dan: četrtek, 7. maj čas: okoli 16. ure kraj: banka Muta vreme: vroče
Sedeminpolletna Sabina odide skupaj z očkom (ki jo čaka pred vrati banke) s čekom po denar. Postavi se v vrsto (pred njo stojita dva moška), da odda likvidatorki Barbiki ček. Ta ji ga sicer potem, ko je obdelala dva pred Sabino, vzame. A očitno je pozabila, da deklica čeka ni samo oddala, ampak, da ga mora ona likvidirati, ker je pač lik-
vidatorka. To pa v preprostem slovenskem jeziku pomeni, da številko čeka in znesek za dvig vnese v računalnik. A ona nič! Celo več, vzame in "obdela" moža iz vrste za deklico, ki prodaja devize. Ko ta mož odide, Sabina še čaka... Njen očka, ki mu minute na uri beže, vpraša hčerko, če še ni oddala čeka. Ta pokima. Čez nekaj minut: "Si že dobila denar?" Sicer drugače urejena Barbika pa ponovno nič. Ko pa čas še kar neusmiljeno teče
in sedeminpolletna deklica še kar potrpežljivo čaka, očetu nekaj zavre. Stopi k blagajničarki in reče: “Ali bom že dobil svoj denar ali ne?“. Ta prijazno vstane, vzame še neknjižen ček in ga izplača.
Barbika pa še enkrat - nič. Kot da ni tam na oni strani pulta tudi zato in predvsem zato, da je prijazna z ljudmi...
IN NAMESTO EPILOGA - PRIČAKOVANJE MORDA pa bodo na banki uvideli, da je ob zunanjem videzu (ki ga bojda ocenjujejo in zanj dobe tudi dodatek pri plači) poglavitno prevsem
notranje bogastno človeka. IN PRIJAZNOST!
Ta pa je sestavni del tega bogastva!
Tončka Repnik-Vrhnjak
KO POŠKODBE NAREKUJEJO REZULTAT
Z igranjem na četrtfinalnem turnirju za pokal Republike Slovenije v Hrpeljah so rokometaši Nove opreme iz Slovenj Gradca zaključili sezono, ki je bila v marsičem posebnost prve vrste. Končni rezultat po nastopu v promocijskem prvenstvu slovenske državne super lige ni blesteč, saj so številne poškodbe po izredno uspešnem jesenskem delu Slovenjgradčanom pristrigle krila, tako da so v nadaljevanju uspeli zbrati le osem točk, kljub vsemu pa njihov obstoj med najboljšimi ni bil ogrožen.
Tudi po prvenstvu 1991/92 lahko ponovno govorimo o slovenjgraški rokometni šoli, ki vsako leto da prvemu moštvu kakšnega obetavnega igralca. Vendar se najprej lotimo težav, s katerimi se je Nova oprema ubadala v minulem prvenstvu. Trener Slavko Ivezič, ki (mimogrede) tokrat menda resno odhaja iz Slovenj Gradca, je pred pričetkom prvenstva napovedal boj za drugo mesto, kar je bila povsem realna napoved glede na igralski kader in igre v medrepubliški ligi. Mnogi privrženci kluba so odkimavali takšnemu mnenju, saj se jim je odhod Janija Kontreca zdel prevelika izguba za moštvo, katerega igra je slonela predvsem na tem odličnem strelcu. Kmalu se je izkazalo, da je imel šef moštva prav, saj je bila Nova oprema v prvem delu prvenstva ob Jadranu, Kolinski Slovanu, Velenju in Om-nikom Rudarju najresnejši kandidat za drugo mesto. Prvo je bilo že oddano premočnemu moštvu Pivovarne Laško iz Celja. Zadnji dve jesenski gostovanji pri najslabših ekipah (Presad in In-fortrade, ki je na koncu izpadet iz prve lige) sta predstavljala veliko razočaranje, saj so s prvim moštvom Slovenjgradčani igrali neodločeno, proti Infortradu pa so celo izgubili. Tako so splavale po
vodi tri pomembnejše točke. Prišle pa so še poškodbe. Kleč je v svoji zadnji sezoni najbrž pozabil, kako je, če igraš popolnoma zdrav. Boris Leve je bil odsoten praktično ves spomladanski del zaradi poškodovane Ahilove tetive. Čeprav je bila njegova vrnitev na igrišče napovedana šele za prihodnje prvenstvo, je Boris že igral na zadnjih srečanjih minulega.
V drugem delu je bil ves čas odsoten tudi mladi, zelo obetavni Matjaž Bari, nekaj tekem pa je bila Nova oprema tudi brez Sebastiana Oblaka. Tu pa se spisek poškodovane "čete" še ne konča. Minula sezona je bila morda celo zadnja za Boštjana Doberška, ki ima resne težave s hrbtenico. On je vse tekme v nadaljevanju prvenstva odigral zaradi nuje in prispeval, kolikor je pač bil sposoben. Tako je glavno breme v igri ležalo na Igorju Doberšku, Štriglu, Maucu in vratarjih Zormanu in Mavriču.
Strateg moštva Ivezič je imel pritožbe tudi na športni odnos, to pa je letelo predvsem na mlade igralce. V njihovi prvi sezoni jim bržkone gre oprostiti mladostno muhavost, seveda le v primetu, če so iz tega potegnili kaj koristnega. To bo pokazal čas.
Tako je bila glavna značilnost sezone krpanje moštva, kar je Ivezič obvladoval izredno dobro. Na svoj račun pa zaradi tega niso prišli številni privrženci, ki so ob koncu prvenstva kar "pozabili" vzpodbujati svoj klub na zadnjih domačih tekmah. Tisti, ki so jih vseskozi vztrajno spremljali, so v domači dvorani videli le tri zmage v drugem delu prvenstva (Duka, Presad, In-fotrade), presenetljivo pa so Slovenjgradčani osvojili dve točki na gostovanjih, ko so igrali neodločeno z Dravo in Jadranom(!).
Spomnimo se še pokalnega tekmovanja. Lansko leto so bili
slovenjgraški rokometaši finalisti in so izgubili v slovenjgraški športni hali z moštvom Kolinske Slovana. To je bil pravi rokometni praznik, saj se je v Slovenj Gradcu igral tudi ženski finale, žal pa je bil zraven priokus poraza, kot smo zapisali v Prepihu. Letos je Nova oprema izpadla na četrtfinalnem turnirju, kjer je najprej premagala Kolinsko Slovana, zatem pa izgubila z domačim Jadranom in s Pomurko.
Trener Ivezič je na koncu sezone označil rezultat kot neuspeh moštva, tega pa je opravičil s povsem objektivnimi razlogi, ki smo jih navedli v tem članku. Pomlad je bila torej res naporna za slovenjgraške rokometaše, nujno pa se je treba ozreti v prihodnost. Kleč bo po vsej verjetnosti prevzel vodenje moštva,
med poletjem pa se bo odločalo o nadaljnji karieri Boštjana Doberška. Pričakujemo lahko "bum" mladih Barla, Mihalja in Soršaka, iz Teritorialne obrambe se bo vrnil Ocepek, ki nikakor ne sme postati "večni talent" slovenjgraškega rokometa. Jasno je, da lahko k svoji uveljavitvi prispeva največ prav sam s spretnostjo in zavzetostjo. Kot kaže, bodo nosilci igre ostali prekaljeni Igor Doberšek, Leve, Štrigl, Zorman in Mauc, s tem dejstvom pa že lahko napovedujemo tudi rezultat v prihodnjem prvenstvu. Zagotovo vrhnji del lestvice ne predstavlja prevelikega zalogaja za takšno moštvo Nove opreme.
RokTamše
RAVENSKI ALPINISTI V GORAH SEVERNE AMERIKE
Pretekli teden je z Munchenskega letališča odpotovala v Yosemite v ZDA odprava Alpinističnega odseka Ravne, ki jo sestavljajo petindvajsetletniki Vlado Rotovnik, Dani Vezonik, Dušan Polenlk in Zala Žaže. Odpravo je AO Ravne načrtoval že za lansko jesen, toda zaradi vojne v Sloveniji je bila preložena.
Ravenski alpinisti so doslej obiskali že številna iz-venevropska pogorja. Bili so člani samostojnih odprav ali pa v sklopu selekcij, obiskali pa so Centralno Himalajo, Garvalsko Himalajo, Ande v Južni Ameriki ter Tien Šan in Pamir. Tokrat bodo prvič obiskali enega izmed gorovij v Severni Ameriki, cilj odprave pa je nacionalni park Yosemiti, ki leži približno 300 km vzhodno od San Francisca.
Yosemitska dolina je danes svetovno znani center tehničnega plezanja. Zato vsako leto primarni alpiniste, ljubitelje težkega prostega plezanja in ekstremnih tehničnih vzponov. Osrednja stena v dolini ja 1000 metrov visoka previsna stena El Capitana, ki jo načrtujejo osvojiti tudi štirje ravenski petindvajsetletniki. Odprava se bo domov vrnila nekje v začetku avgusta.
Ivo Mlakar

PREKO 80 POKALOV V VITRINAH
Klub malega nogometa Polena Edlvajs si je pred dnevi priigral še en naslov prvaka v ravenski občinski ligi, kjer je letos nastopilo 11 klubov. To je v šestletnem obstoju lige že peta lovorika, potem ko eno leto v tem tekmovanju (zaradi obveznosti v slovenskem revijalnem pokalu) v občinski ligi niso nastopili. V zadnjih dveh letih, odkar teče tudi tekmovanje za občinskega pokalnega prvaka, so nogometaši Polene Edlvajsa osvojih še dva pokala. Tako je v njihovih vitrinah sedaj že preko 80 pokalov in drugih priznanj.
Klub malega nogometa Polena je bil registrhan 1987 leta, po skoraj dveletni birokratski proceduri, saj so se fantje zbrali že leta 1985 in
pričeli z aktivnim igranjem malega nogometa. Natanko 5. septembra letos bo pet let, odkar klub organizirano nastopa na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Potem, ko so bili prav nogometaši iz Polene pobudniki in skupaj s Športno zvezo Ravne tudi ustanovitelji občinske lige v malem nogometupred šestimi leti, so vseskozi nastopali tudi na raznih turnirjih po Sloveniji. Njihov najvidnejši uspeh je 1. mesto na desetem turnirju za slovenski revijalni pokal v malem nogometu na Prevaljah. Takrat so Gvido Garbus in njegovi soigralci presenetljivo premagali daleč najboljše moštvo v Sloveniji, nogometaše Surovine Branik Talce iz Mari-
bora. Po izvajanju 6 -metrovk je bil rezultat 6:3 za moštvo iz Polene.
Nogometaši iz Polene so med seboj veliki prijatelji, predvsem pa zaljubljeni v to športno zvrst. Zato se financirajo zvečine sami ali pa s pomočjo raznih sponzorjev. Pri tem so
imeli vsa leta delovanja še kar srečo. Tudi sedaj so zadovoljni, ko je pok-
roviteljstvo nad njihovo ekipo prevzel Jože Krevh, lastnik gostišča Edlvajs.
Ivo Mlakar
"Dokler se bom počutil enakovrednega v ekipi, bom še nastopal", nam je dejal Alojz Gologranc ob svojem jubilejnem petindvajsetem nastopu na partizanskem maršu, dolgem 28 km, na tradicionalni prireditvi Po poteh spominov in tovarištva, prireditvi, kije vsako leto 9. maja v Ljubljani.
Od takratnega najinega intervjuja pa do danes je minilo že 11 let in Ravenčan Alojz Gologranc, sedaj že 61 - letni tekaški zanesenjak, še vedno nastopa. Nasploh je Gologranc edini Slovenec, ki se je udeležil vseh 36 pohodov v Ljubljani in kot sam pravi, če bo pri zdravju, bo tudi v prihodnje nastopil.
Letos je tekel skupaj z Mirkom Kranjčanom, ki ima za sabo tudi že preko dvajset nastopov v Ljubljani, tretji tekač v ekipi pa je bil Beno Jelen. Nastopili so kot ekipa svobodnega sindikata Železarne Ravne in dosegli izvrstno uvrstitev - 4. mesto med veterani L, kar nedvomno pomeni enega največjih uspehov v zadnjih letih. Le za 19 sekund so bili "prekratki" za bronasto medaljo.
Ivo Mlakar

ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
VORANCdoo
Ravne na Koroškem, Čečovje 5
KNJIŽNI PROGRAM 1992/93:
1.	SILVIJA BOROVNIK: SLOVENIJA, MOJA AFRIKA
(izbor esejev, kritik in zapisov)
2.	BLAŽ PRAPROTNIK: PESMI
(pesmi)
3.	JANI RIFEL: OBLETNICA SAMOTE
(proza)
4.	MODESTA WOLF: SPOMINI NA DOM
(biografski zapisi)
5.	TONE SUŠNIK: ŽIVLJENJSKA POT DOKTORJA FRANCA SUŠNIKA 1898-1980
6.	MIRA CAJNKO: IN VENDAR JE SREČA, ČE Sl MAVRIČEK
(proza za otroke)
7.	FOTOMONOGRAFIJA: MEŽIŠKA DOLINA
ČZP VORANC, d.o.o. sprejema naročila za natis prospektov, katalogov, zbornikov in podobnih publikacij.
II
II
m
illltlll
«lil
II
i
Ili
J
lili
lil
•i«
UGODNI POPUSTI:
15% pri nakupu sedežnih garnitur ANA, KOPA, LARA, PARTNER, LUCIJA, ANDREJA, SATURN, IRIS
15% pri nakupu troseda TULIPAN, vzmetnic in ležišč ter sedežnih garnitur v usnju
VSAK DAN OD 9, DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE
OPREMA
*TEPPSA* d.o.o.
IZDELAVA PREHRAMBENE EMBALAŽE IN STORITVE SL. GRADEC Tel. 44-06
Izdelava prehrambene embalaže zunanja, notranja trgovina - zastopstv zaključna gradbena dela
TEPPSA d.o.o.
Heroja Vrunča 8, Slovenj Gradec Tel. 0602 - 44-065

0100.000 ČAKAJOČIH NA NAPAČNI POTI - ZADNJIČ
Res je, in prav ste ugotovili, gospod Krivec. Oddaja o 100.000 čakajočih je bila z Raven in ne o Ravnah. Takšen je bil tudi naš namen. Res pa je tudi to, da smo želeli problem brezposelnosti na Slovenskem predstaviti v kraju, ki ima ali bo imel z brezposelnostjo velike probleme in zato smo prišli na Ravne. Želeli smo slišati glas tistih, ki so že brez dela ali na čakanju, pa tudi onih, ki so temu vsak dan bližji. Povabili smo jih najmanj 100, prišlo jih je deset; kaj so nekateri od teh povedali, ste slišali sami. Če vas zanima, zakaj jih ni bilo in kaj je kdo storil za to, da bi prišli, potem o tem povprašajte sindikate.
O oddaji izpred šestih let pa tole: Seveda takrat nismo snemali EPP spota o Ravnah, kot bi utegnil kdo razumeti iz vašega zapisa. Predstaviti smo želeli sistem nagrajevanja v železarni in v tem kontekstu kaže razumeti naslov "Ali so na Ravnah našli rešitev?". Seveda smo kazali tudi risalne deske in ne vem, kaj bi bilo s tem narobe, saj smo vsaj dvakrat toliko kot risalne deske kazali peči, valjarno, halo itd., kar tretjino oddaje pa smo namenili predstavnikom petih velikih podjetij iz Slovenije, ki so hvalili ali grajali ravenski sistem obračunavanja plač. I/ tem, da tokrat ni nastopil prvi mož železarne, ne vidim posebnega greha, saj prvi mož železarne ni nastopil niti pred šestimi leti. In tu se v vašem zapisu motite.
Ne razumem pa, gospod Krivec, kaj mi pripisujete, ali kaj bi mi radi podtaknili z vašim zadnjim stavkom, da se avtor obeh oddaj ne spomni, kaj je pošiljal v eter pred šestimi leti. Seveda se in za razliko od vas imam o tej oddaji vsaj deset strani zapiskov, tako da je moj spomin dokumentiran. In po pregledu teh zapiskov vam povem, da tudi danes vzamem za svoje in podpišem sleherno moje vprašanje iz tiste oddaje. Če mi je dovoljena prispodoba, potem naj še povem, da če je kdo vremenar, potem je njegovo delo to, da napoveduje tako dobro kot slabo vreme. Vi pa ste imeli možnost, da poveste svoje mnenje ali da sodelujete tako v prvi kot v drugi oddaji, pa tega niste storili. Oglasili ste se 65 mesecev po prvi in mesec dni po drugi. Pa vam kljub temu ne bom rekel, da po bitki ni posebno težko biti general.
Lepo pozdravljeni in lepo se imejte!
Slavko Bobovnik
RAZMIŠLJANJA
Za mlado osamosvojeno državo Slovenijo marsikdo pravi, da smo najbolj bogata država v Evropi. Temu sem se tudi sam nasmejal, a ko mi je nekdo razložil, zakaj prevladuje takšno mišljenje, sem se zresnil. Smo edina država v Evropi, ki je sprejela že nad 50.000 vojnih beguncev iz balkanske vojne, kot jo imenujejo tuji dopisniki časnikov.
Pa ne, da bi kdo mislil, da imam jaz kaj proti tem beguncem, moram poudariti še nekaj: kot razgledan in human Slovenec tudi jaz razumem stisko teh ljudi. Vem, da niso svojevoljno zapustili svojih domov, ampak jih je v to prisilila vojna, ki divja nedaleč od nas.
Toda vedeti moramo, da jih nobena država, ki meji na razpadlo Jugoslavijo, ni sprejela toliko, čeprav je vsaka od teh držav gospodarsko bolj močna od Slovenije. Bo dovolj biti le human in dober do teh ljudi, glede na gospodarsko stanje v Sloveniji, kot ga imamo sedaj, da preživijo, se že marsikdo sprašuje. Rešitev za ta problem ni v humanosti in v organizaciji Rdečega križa, ampak verjetno nekje drugje. Razmislimo!
rnémmmmmmmmmmmmmnmmmmi
O politikih Slovenije ali voditeljih Slovenije, kot jih tudi imenujemo, se menda več ne ve, ali so politiki ali navadni burkeži, kot jih že tudi imenujemo. Odlično reklamo k moji trditvi jim dela "MOPET SHOV" in pa seveda naš veliki dobrotnik "IVAN KRAMBERGER". Kakorkoli je že, moramo vedeti, da lahko tudi politiki, ki skušajo poboljšati sedanje stanje v Sloveniji, nimajo lahkega dela in na veliko kriznih vprašanj sploh ni odgovora. Vzrok je seveda v tem, da so vladajoči pred sedanjimi politiki dobro izpraznili mošnjo gospodarstvu, prazna mošnja pa se ne da kar čez noč napolniti. Poudariti hočem, da bi sleherni človek, ki prične obrekovati naše politike, najprej mora! razmisliti tudi o tem.
BALKANSKA VOJNA
ll-
O tem nerad pišem, ker se v tej vojni ne ve več, kdo pije in kdo plača. Plača seveda nedolžno prebivalstvo kriznih območij, pijejo pa seveda povsem drugi. Povedati hočem samo nekaj, kar sem že slišal velikokrat in od mnogokoga: Plave čelade ali vojaki "UNPROFORJA" so zaenkrat v tej vojni odveč, če se spomnimo, kako so iz vročega Sarajeva pobegnili v Beograd, namesto da bi pomagali ogroženim. Kaj si moremo, višja sila!
Ni ravno treba dolgo listati po časopisih s črnimi kronikami, ki opisujejo protizakonita dejanja, v katerih so zajeti umori, vlomi, tatvine in prekupčevanje z mamili, pa lahko vidimo, da je Koroška globoko zajeta v ta dogajanja.
Včasih se je vse to dogajalo v večjih mestih, zdaj pa lahko vidimo, da se seli že v manjša mesta in tudi vasi. Le kakšni časi so prišli, se prav po tihem sprašujem. Bo mar mlada država Slovenija polna razbojništva in nepoštenja, ali nam bo mlada država Slovenija sploh kdaj omogočila, da bomo mirno in dostojno živeli v njej. To vprašanje si vedno bolj zastavljam in vedno bolj dvomim v pozitivni odgovor. Ko ga skoraj že imam, je dovolj, da odprem časopis in že ne verjamem več, da nam bo še kdaj dobro.
Mislim pa, da nisem edini, ki tako razmišlja. Velikokrat se pogovarjam s prijatelji ali starejšimi ljudmi, pa so vsi skoraj enakega mnenja. Nekateri kar odkimavajo, ker odgovora sploh ne morejo (niti slučajno) vedeti. Pri vsem tem se sprašujem še nekaj: si ta vprašanja zastavljajo tudi vodilni v vladi ali pa mislijo, da nam bo Bog pomagal rešiti ta problem, ki pa seveda ni edini.
Nazadnje vas, dragi bralci, vse prav lepo pozdravljam in verjetno kot vi vsi skupaj držim pesti in upam, da se izteče vse najbolje.
Zlatko Škrubej, Šmartno
mali oglasi
Prodam novo moško gorsko kolo 20 % ceneje in kolo Rog na pet prestav, zelo dobro ohranjeno, varilni aparat - malo rabljen - cene ugodne- tel. 0602 64-465
2
Prodam garsonjero v Slovenj gradcu, z 32 m , na Tomšičevi ulici. Tel. 0602 41-902____________
ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI
(0602) 23-399,23-004 SREDA: 17.-19.
PON.-PETEK: 12.-13.
POD ŠIFRO PRIJATELJ
KRIŽANKA
TUS - KOSI
podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a
62380 Slovenj Gradec telefon: (0602)42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795
DEJAVNOST
Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov.
Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.
Naročilnica
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha,
62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5.
Naročnino bomo obračunavali tri mesečno vnaprej.
Naročam časopis PREPIH
Ime in priimek __________________________
Kraj in poštna št. ______________________
Naslov __________________________________
Podpis _________________________________
Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica.
SESTAVIL F NOVAK
BfTJE
Izgrajeno iz ene
CELICE
TONE
SMOL-
NIKAR
SIMNO
JENKO
AMER KRATICA ZA'VSE V REDU'
NASTAVA
PREŠERNa VA PESEM
SLAVKO
PREGEL
.GLAVNI
STEVNIK
REKA V SZ ŠPANIJI
KAZALNI
ZAIMEK
PRENOS
MISLI
ABRA-
HAMOV
SIN
IME
mmmm filskega IGRALCA SHARIFA
IZRA-
ELSKA
UUQ$KA
SKUPŠČINA
TRQJANE V ČASU RIMLJANOV
OKRO-
GLA
VRTNA
GREDA
BRSKA POK RAJ INA
BIVŠI (YUÌ NOGOMET.
MUSLIMANSKO M. IME
STANE
HRIBERNK
NAIVEČJI
KONTINENT
GLAVNI
STEVNIK
LOJZE
ROZMAN
SAMEP
DOMAČE
ZIVAU
OČIŠČEN
ČERNIK
NIKO
MAJHNA
KIPA
OBOD ZA SLIKO
I
I
TUKAJ
DOMAČE
MIME
SLOV.
3ISATEUIC/
ST. OBRT. ZDRUŽENJA
PREŽIHOV
VORANC
OSKAR
ČEBULJ
SLOV.
GEOGRAF
ROMAN
RADIO IN TV NAPRAVA
DRAGA
AHAČIČ
PLANTAŽA
ŽIME
NANDE
VIDMAR
PREBIVA-
LEC
AZIJSKE
DRŽAVE
ZOLAJEV
ROMAN
DEL
TELESA
VINKO
TRINKAUS
NAPLAČILO
OBMEJNA
SLUŽBA
NEKDAN-
JI
VLADAR V RUSIJI
NAPADA-
LEC
VELEBLAGOVNICA
nama
RAVNE, d.o.o.
Iščete zlat ali srebrn nakit, kozmetične izdelke, kristal?...
Iščete metrsko blago za lepa in prijetna poletna oblačila?...
Želite lepo obleči sebe in svojega otroka?...
Bi radi ugodno kupili (na 5 čekov, na kredit, s popustom za gotovinsko plačilo, itd) nov televizor, pralni stroj, pohištvo, konfekcijo in še kaj?...
Iščete primeren lokal za Vaše slavje, kjer boste dobro jedli in boste solidno postreženi?...
KDOR IŠČE, TA NAJDE... V NAMI!
TOVARNA MERIL
POSLOVNI INŽENIRING, d.o.o SLOVENJ GRADEC Francetova 16 telefon: (0602) 341-231
Na novo odprta prodajalna v prostorih Tovarne meril in Poslovni inženiring (odprta v času od 7.-15. ure)
Iz svojega obsežnega rednega programa nudimo:
-	galanterijski program (kuhinjske deske, kopalniške sete, pohištvene elemente, gozdarske mere, lesene metre in libele)
-	merilni program (libele, metre, kotnike in precizna merila; pomična merila)
-	šolski in pisarniški domači in uvožen program
(trikoti, ravnila, tehnični svinčniki, kemični svinčniki, flu-mastri, keramic peni in kalkulatorji)
Iz dodatnega programa vam nudimo:
AKUSTIKO
-	TV aparati, radio aparati, video rekorderji, tekstil in razni tehnični artikli
Kot posebno in po zelo ugodnih cenah nudimo trenerke (moške, ženske in otroške).
OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
MARIBOR
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja)
Tel.: 0602/41-595, 41-813
PREDSTAVNIŠTVO:
-	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941
-	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL. 24,
-Tel.: 0602/21-346
-	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071
V 365 DNEH JE LAMO SAMO EN DAN NESREČEN.
NE PUSTITE SE PRESENETITI!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
inumi
VELEBLAGOVNICA Slovenj Gradec
V NAMI Slovenj Gradec imamo restavracijo, bife z letnim vrtom, diskontno prodajo (živil in čistil) in velik parkirni prostor ob veleblagovnici, oz. ob prodajnem centru.
Poleg veleblagovnice z bogato izbiro lahko obiščete tudi več specializiranih trgovin:
-	Trgovina Market, Celjska c. 19 (bogata izbira živil in tehničnega blaga za gospodinjstvo in del diskontne prodaje)
-	Salon pohištva, Glavni trg 42 (pohištvo, talne obloge, lestenci, karnise)
-	Prodajalna igrač ŽIV-ŽAV, Glavni trg 23 (tekstilni izdelki za dojenčke ter otroke do 10. leta starosti in vse vrste igrač)
-	Ostanki, Glavni trg 2 (cenejši tekstilni izdelki po razprodajnih cenah)
-	Prodajalna Prehrana, Glavni trg 15
-	Prodajalna Pameče, Pameče 129
SPOŠTOVANI KUPCI, VAŠ NAKUP BO Z 10-20% POPUSTOM ŠE CENEJŠI - KDOR IŠČE, TA NAJDE V VELEBLAGOVNICI NAMA SLOVENJ
tl

HOM PAS
Stotnij OrmOtc
62380 slovenj gradeč glavni trg 43 telefon uprava: 0602/41-208 telefon direktor: 0602/41-039 telefax: 0602/43-179 telefon hc: 0602/42-295
KOMPAS HOTELI SLOVENJ GRADEC
tfpmtočmtAom
mmpmmmm
um UD M
m mm apmmk pmmnim
mmwMimomwfìiD pomi) min pm.
RENAULT
AVTOSERVIS
SLOVENJ GRADEC p.o.
KIDRIČEVA 4, 62380 SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/41-002, 41^191, FAX.: 41-489
9§®
&ŠH0DR
Volkswagen Group
Ofidàlnf sponsor XXV letnfch olympijskych her
Prodaja vozil iz programa renault in škoda Prodaja rezervnih delov za renault, škodo in zastavo
Garancijska popravila za renault, škodo in zastavo
Tehnične preglede, registracijo vseh motornih vozil
ter izdajo in montažo novih registrskih tablic Avtokleparska, ličarska dela in antikorozivna zaščita za vsa motorna vozila
POPUST!
VAM NUDI:
PRI NAKUPU VOZIL IZ PROGRAMA RENAULT, KOLIČINE OMEJENE
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP » VORANC « d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor: Niko R. Kolar.
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik.
Naslov uredništva : Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št.:(0602) 22-999.
Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za infomiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.