Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.750 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 3.500 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . L 4.500 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 i Leto XXIV. - Štev. 5 (1187) Gorica - četrtek, 3. februarja 1972 - Trst Posamezna številka L 80 Pmroditeli brniške Istre Preložena razprava s temnim ozadjem Letos obhajamo 90-letnico smrti škofa dr. Jurija Dobrile, preporoditelja Istre. Umrl je namreč 13. januarja 1882. Na pogrebu so bili med drugimi zastopniki devetih istrskih občin, zastopniki Matice Hrvatske, zagrebške vseučiliščne knjižnice, Hrvatskega književnega društva sv. Jeronima, društva »Edinosti« v Trstu, Slavjan-ske čitalnice v Trstu. Predsednik Matice Hrvatske Ivan pl. Kukuijevič je rta občnem zboru te ustanove 30. julija 1882 izjavil: »Dobrila... je oče in preporoditelj enega dela hrvatskega naroda. Kar je bil on Istri... to že danes beleži nepristranska zgodovina.« MLADA LETA Dr. Jurij Dobrila se je rodil 16. aprila 1812 v Ježenju, revni vasici blizu Tinjana v Istri. Oče Ivan je bil tkalec. Zato so njegovo družino imenovali »Tkalčevi«. V Tinjanu je vzdrževal šolo kaplan Ivan Ra-detič. To šolo je obiskoval Dobrila. Nato je odšel v Pazin, kjer je ljudsko šolo tudi dovršil. V Pazinu ni bilo gimnazije. Dobrila, 12 let star, je peš krenil v Karlovac, kjer je končal z odliko šesti razred gimnazije, tako imenovana humaniora. Da bi končal tudi filozofijo, to je sedmi in osmi razred gimnazije, je spet šel peš v Gorico. Tu je bil inštruktor v bogati družini Pajer, najprej kot gimnazijec in pozneje štiri leta kot bogoslovec. Leta 1837, v 25. letu, je končal bogoslovje. Posvetil ga je za duhovnika tržaško-koprski škof Matevž Ravnikar. Pet let nato je na Dunaju postal doktor bogoslovja. V istem zavodu, to je v »Avguštineju«, je takrat študiral tudi Josip Juraj Stross-mayer, kasneje škof v Djakovu. Sklenila sta tesno prijateljstvo. Oba sta potem složno delovala za preporod našega naroda, Strossinayer na Hrvatskem, Dobrila pa v Istri. DOBRILA V TRSTU (1842-1858) Ko je končal na Dunaju višje bogoslov-ske študije, je prišel Dobrila v Trst in je tu ostal 16 let. Bil je kaplan, pridigar, veroučitelj, ravnatelj in profesor bogoslovja v semenišču v Trstu. Tržaški škof je namreč takrat imel v Trstu semenišče za bogoslovce četrtega leta. V semenišču je vzgajal bodoče hrvatske in slovenske duhovnike. Leta 1854 je postal župnik stolnice sv. Justa. Leta 1848 so osnovali v Trstu »Slavjansko društvo«. Takoj se je vanj vpisal. V Trstu je leta 1854 spisal in izdal molitvenik »Oče, budi volja tvoja«. Štiri izdaje tega molitvenika je izdal sam Dobrila, a do leta 1970 je izšlo že 18 izdaj tega koristnega molitvenika. Državni poslanec v dunajskem parlamentu prof. Vekoslav Spinčič je zapisal o tem molitveniku: »Težko katera knjiga je v kakem narodu imela toliko vpliva, kolikor ga ima ta molitvenik pri istrskih Hrvatih.« Po tej knjigi so se v Istri učili brati. Velika pohvala je bila za fantiča, ko so mu rekli, da zna čitati »Oče, budi volja tvoja«. Za najlepši dar je veljalo svoj čas v Istri, pokloniti komu ta molitvenik. ŠKOF V POREČU Leta 1857 je umrl v Poreču škof Anton Peteani. Za njegovega naslednika je bil imenovan Dobrila. 2. maja 1858 ga je posvetil za škofa goriški nadškof Andrej Golmajer ob asistenci tržaško-koprskega škofa Jerneja Legata in škofa otoka Krk Ivana Viteziča. Strossmayer ga je takrat označil kot »apostola Istre«. Pri ustoličenju v poreškl stolnici je pozdravil vernike v italijanskem in hrvatskem jeziku. To je bilo za Poreč, italijansko mesto, nekaj izrednega. Nato je poslal vernikom tudi hrvatski pastirski list. V listu pravi, da je »revnega, kmečkega rodu« in da sta mu znana njihova »žalost« in njihovo »trpljenje«. SPET V TRSTU 12. februarja 1875 je umrl v Trstu škof r Preporoditelj hrvatske Istre škof dr. Jurij Dobrila Legat, Slovenec. Že isto leto je zasedel stolico sv. Justa v Trstu Dobrila. V Poreču je bil škof 17 let. V Trstu je imel Dobrila širši delokrog. V tržaško-koprski škofiji je bilo več hrvatskih in slovenskih duhovnikov in seveda tudi več vernikov. Dobrila je zelo dobro poznal Trst. Saj je v Trstu deloval, ko se je vrnil z Dunaja, od leta 1842 do 1858, torej 16 let. V Poreču je bil zelo osamljen. Mesto je bilo italijansko, okolica pa hrvatska. V Trstu pa je hitro prišel v stik z višjimi krogi, slovenskimi in italijanskimi. Škof Strossmayer je bil večkrat Dobrilov gost v Poreču, a še več v Trstu, ko se je preko Trsta vračal s svojih potovanj po zapadni Evropi. Strossmayer djakovski škof, Dobrila po-reško-puljski škof, tržaško-koprski škof Jernej Legat in križevski grško-katoliški šol' Jurij Smičikias so sestavljali enotno skupino in so tudi enotno nastopali na prvem vatikanskem koncilu. Strossmayer je leta 1881 daroval Dobrili dva lepa konja. Takrat ni bilo avtomobilov in je bil ta dar za Dobrilo zelo primeren. V zadnjih letih svojega življenja je Dobrila doživel lepe uspehe svojega vztrajnega in požrtvovalnega delovanja. Povečalo se je število duhovnega in svetnega razumništva. Čitalnice so že zelo učinkovito vršile svoje tako važno kulturno poslanstvo. Na taborih je naš narod slovesno proglašal naše neodtujljive narodne pravice. Naše ljudstvo je na volitvah osvajalo občino za občino. Narodna zavest Slovencev in Hrvatov v Istri se je poglobila. Borba za hrvatski in slovenski jezik je postala jedro narodnega gibanja. Bila jc to doba našega narodnega preporoda, zares Dobrilova doba. DR. STOJAN BRAJŠA Marijan Šturm, slovenski dijak s Koroške, ki se je moral v četrtek 27. januarja zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Leobnu, češ da je poškodoval tujo lastnino s tem, da je nemškemu krajevnemu imenu Hermagor dodal na krajevni tabli še slovensko ime Šmohor, ni bil niti obsojen niti oproščen. Čakati bo moral na nov proces, ker je sodnik razpravo preložil na nedoločen čas. Do tega nepričakovanega razpleta je prišlo v zvezi s pričo inženirjem Tauschnigom. Kot izvedenec naj bi poročal o nastali škodi in sestavi barve, katero je Šturm uporabil pri pripisu slovenskega imena Šmohor. Škode je bilo po oceni sodnega izvedenca za 110 šilingov, tj. za 2.750 lir. Advokat dr. Karel Ziener pa je na razpravi dokazal, da priča inž. Tauschnig »poškodovane« table s pripisanim slovenskim imenom sploh ni videl in da zato tudi ni mogel nastale »škode« oceniti. Advokat je naredil zaključek, da taka priča sploh ne more biti verodostojna. Njegovo mnenje je osvojil tudi okrajni sodnik in sodno razpravo prekinil. Vendar je imel Marijan Šturm priložnost, da je lahko pojasnil razloge svojega ravnanja. Na sodnikovo vprašanje, če je storil to, česar ga obremenjuje obtožba, je odgovoril: »Krajevne table v Šmohorju nisem ne poškodoval ne pomazal. Dodal sem le slovensko krajevno ime. Hotel sem s tem opozoriti javnost na nevzdržne in nedopustne razmere, v katerih žive koroški Slovenci.« Svoj zagovor je Šturm strnil v tri točke in z njimi zavrnil obtožnico, ki ga je dolžila »zlonamernega poškodovanja državne imo-vine«. Te točke so : 1. Tabla z nemškim napisom ni bila ne uničena ne poškodovana ne pomazana. 2. Če je dodal slovensko krajevno ime, je storil samo tisto, kar bi morale oblasti že zdavnaj storiti po 7. členu državne pogodbe. 3. Čutil sem moralno dolžnost, da opozorim na nedemokratični značaj avstrijske politike do slovenske narodne manjšine. VZROKI RAZNARODOVANJA Proces proti Marijanu Šturmu, čeprav preložen, je znova opozoril na skrite težnje večinskih narodov, ki se poslužujejo najrazličnejših metod, samo da bi manjšinske narode čimprej raznarodili in vsrkali vase. Dr. Jurij Zalokar, primarij umobolnice v Begunjah na Slovensko-hrvaški kmečki upor 29. januarja obhajamo vsako leto spomin na veliki 'kmečki upor leta 1573. Ta je bil naj večji med upori 16. stoletja. Zajel je velik del Dolenjske, štajerske in Hrvatske. Kmetje so se pritoževali pred-vsem nad brezmejnim in neusmiljenim izkoriščanjem -fevdalnih gospodarjev. Poleg tega so bili kmetje najbolj izpostavljeni turškim napadom. Ker domače najete čete večkrat niso v redu prejemale plače, so si pomagale s plenjenjem pri kmetih. Te tri nadloge so bile najhujše na posestvih grofa Ferenca Tahija v hrvaškem Zagorju in Slovenski Bistrici. Njegovi kmetje so se prvi uprli in upor se je nato naglo razširil na sosedna ozemlja. Vodje kmetov so postali Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogajič, za vojaškega poveljnika ipa so izbrali Iiijo Gregoriča. Ta je hotel pridobiti na svojo stran tudi srbske Uskoke, kar pa se m,u ni posrečilo. 29. januarja 1573 se je zbrala kmečka vojska. En del je ostal v Stubici na Hrvaškem za primer turškega napada, drugi del je Gregorič poslal na Dolenjsko, a sam je s tretjim oddelkom prodiral proti Radečam in Celju. 5. februarja je grof Thurn z Uskoki razbil dolenjski del pri Krškem, a 9. februarja je bil poražen tudi Ilija Gregorič pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Istega dne je hrvaška vojska razpršila uporniški oddelek pri Stubici. Maščevanje je bilo krvavo. 15. februarja so v Zagrebu kronali Guibca na razbeljenem železnem prestolu z razbeljeno železno krono in ga nato razčetverili. Tudi Gregoriča so usmrtili. Prihodnje leto bomo praznovali 400-let-nico tega žalostnega zaključka kmečkega upora. Gorenjskem, je to težnjo po raznarodovanju razčlenil v svojem predavanju, ki ga je imel 16. decembra 1971 v Celovcu. Raznarodovanje — je dejal — je lahko spontano, kot se to dogaja v večjih mestih, ali pa bolj ali manj hoteno. Pri tem pridejo v poštev gospodarske, družbene in zemljepisne okoliščine, pa tudi du-šeslovne. Raznarodovanje je vedno združeno z duševnimi mukami posameznikov ter je vedno dejanje nekulturnosti, čeprav se vrši v prid skoraj stomilijonskega »kulturnega« naroda. Nekateri izmed raznarodovalcev so tipični psihopati, tj. ljudje brez lastne osebnosti. Ker potrebujejo neko trdno zunanjo oporo, se vedno povežejo s tistimi, ki imajo oblast ali jo izvršujejo. V vrstah raznarodovalcev najdemo vedno tudi računarje, ki podpirajo raznarodovanje iz gospodarskih oz. političnih nagibov. Posebno nevarna za raznarodovanje je tako imenovana »tiha večina«, ki živi pravo živalsko življenje, je brez zanimanja in popolnoma brezbrižna. Ta »tiha večina« prevladuje tako pri zatiranem kot tudi pri zatirajočem narodu. Mnogo pa je tudi pripadnikov same manjšine, ki zatajijo svoj jezik in narodnost ter stopijo v skupino raznarodovalcev. V turških časih so te vrste izdajalcem naši ljudje nadeli ime »janičar«, v zadnjih desetletjih avstro-ogrske monarhije pa »nemčurji« oz. »ma-džaroni«. Ti izdajalci so slabotne osebnosti, negotova in preplašena bitja, ki se skušajo rešiti svojega manjvrednostnega občutka s prestopom k močnejšemu. Med njimi pa je tudi mnogo takih, ki iz ko-ristolovskih razlogov prevzamejo jezik in mišljenje večinskega naroda. Ti sopotniki večine storijo svojemu narodu, iz katerega so izšli, največ škode, saj so zatiralcem v opravičilo za njihovo nečloveško ravnanje, češ da manjšinsko ljudstvo samo noče določenih pravic (npr. slovenskega pouka v šolah, dvojezičnih napisov itd.) SOKRIVDA MANJŠINE Raznarodovalcem pa dostikrat nehote pomagajo sami člani manjšine. Namesto da bi dali ob vsaki priložnosti vedeti večinskemu narodu, da živijo in se hočejo kot narod razvijati, se pa zapirajo vase kot polž v svojo hišico in predajajo neki bolestni osamljenosti. Tako razpoloženje vpliva tudi na manjšo rodno moč manjšine, kar se je svoj čas pokazalo na Sev. Irskem, ali pa se kaže med Slovenci na Koroškem, Goriškem in Tržaškem. V isti sapi z raznarodovanjem pa se v vrstah manjšine pojavi koristolovstvo in klečeplazenje, Zlasti gospodarsko močnejši sloji zatiranega naroda postanejo strahopetci in očitni sebičneži. To opažamo tudi v svoji sredi, saj pretežni del naših Slovencev nima poguma, da bi na svojih trgovinah, uradih in gostilnah izobesil tudi slovenske napise. Tako postane dvoličnost tipična poteza mnogih članov manjšine, druge spet pa prevzame zagrenjenost, češ da se ne da ničesar storiti, kar povzroči občutek »vitimizma«, tj. da smo stalno samo zatirani in da se nam noče dati nobenih pravic. Za zboljšanje tega nezdravega stanja zahteva dr. Zalokar od manjšinskega naroda več odločnosti in manj kompromisov. Nujno je treba tudi skrbeti za večje uveljavljenje slovenskega jezika v javnem življenju, v pogovoru na cesti, v uradih in trgovinah, kajti jezik, ki ima domovinsko pravico le med štirimi zidovi zasebnega življenja, ni več kaj prida uporaben. V kategorijo prednostnih nujnosti spadajo predvsem dvojezični napisi, za katerimi se skriva globoka simbolika. Kajti kdor vzame narodu napise v njegovem lastnem jeziku, mu vzame pol samozavesti. V luči teh spoznanj dobi tudi proces proti Marijanu Šturmu čisto nove razsežnosti. Avstrijske oblasti so hotele v Šturmu udariti ves slovenski narod na Koroškem, ki se pričenja osveščati in hoče z dvojezičnimi napisi vsemu svetu izpričati, da je Koroška dežela dveh narodov, kjer hoče slovenski živeti naprej in razvijati svoj lastni obraz. Je to mar zločin, ki zahteva sodni pregon? Pokol u Ulstru Angleški vojaki so, ne da bi biti izzvani, v nedeljo 30. januarja streljali na demonstrante v mestu Londondierry v Ulstru (Sev. Irska), kjer so katoličani v večini. Pri tem je bilo ubitih 13 civilistov, 16 pa ranjenih. Pokol mladih Ircev je naravno povzročil med Irci silno ogorčenje. Irska vlada v Dublinu je iz protesta odpoklicala iz Londona svojega veleposlanika. Angleški vladi seveda vsa zadeva ne hodi prav. Zato so jo hoteli v parlamentarni debati omilita, češ da so bili angleški vojaki prvi napadeni. Ta trditev je tako razburila irsko poslanko Bernadatte Devlin, da je pristopila k notranjemu ministru Maudlingu in mu prisolila dve klofuti, češ da je nesramno lagal, kajti kako je bilo v resnici, ve ona, ki je bila od poslancev edina navzoča na kraju pokola. Tudi skupina sedmih katoliških duhovnikov, ki so uboju neoboroženih maniife-stantov prisostvovali, je izdala ostro izjavo, v kateri pravijo med drugim: »Obtožujemo britanske vojake, da so brez razločevanja streljali na bežečo množico in uživali nad trpljenjem ranjencev. Preprečili so tudi vsako duhovno in zdravmi-ško pomoč. Britanski vojaki so poklicni zločinci, ki se ločijo od drugih teroristov le po uniformah, ki jih nosijo.« Način, kako rešuje angleška vlada krizo v Ulstru, je nečloveški in samo priliva olja na že itak razvnete strasti. Streljanje na civiliste, njih odvažanje v koncentracijska taborišča in odlaganje političnih ter družbenih reform v korist irskih katoličanov spreminja Ulster, kot je prav dejal ameriški senator Edvvard Kennedy, v drugi Vietnam. Amerikanci so doživeli popoln neuspeh, ker so hoteli vietnamski položaj vojaška rešiti. Angleži gredo po isti poti, ne da bi hoteli to do sedaj priznati. Sv. oče v lateranski baziliki V okviru molitvene osmine za krščansko edinost je sv. oče prisostvoval 24. januarja popoldne skupnim molitvam v lateranski baziliki. Molitev .se je udeležila t.udi delegacija carigrajskega patriarha Atena-gora, ki jo je vodil metropolit Meliton, dekan Sv. Sinoda. Posebno darilo sv. očetu Založniško podjetje »Liber« v Zagrebu je izročilo ob koncu lanskega leta papežu Pavlu VI. posebno darilo. Poklonilo mu je fotokopijo glagolskega misala. Natisnjen je bil leta 1483 in je prva hrvatska tiskana knjiga. Pomen Zavoda sv. Družine j s tržaškega Nezaslišano poškodovanje čebelnjaka Prejšnji teden je prišlo v Logiu .pod Ricmanji do nezaslišanega dejanja, ki je zbudilo splošno zgražanje med prebivalstvom. Neznanec ali neznanci so vdrli v ograjen travnik, kjer ima skrbno urejen svoj čebelnjak znani čebelar iz Ricmanj Bernard Zuljan ter skoro vse panje s čebelami vred uničili ali hudo poškodovali. S tem dejanjem, ki nima primere v krajevni kroniki, so zadevni storilci pokazali ne samo svojo zlobnost, temveč tudi svojo nekulturnost. Škoda znaša okrog 300.000 lir. Lastnik čebelnjaka je zadevo prijavil krajevnim orožnikom, ki sedaj iščejo storilce. Upajmo, da bodo imeli več sreče kot takrat, kadar gre za tiste, ki mažejo slovenske napise. SOL ZEMLJE IN LUČ SVETA Včasih smo te lepe Jezusove prispodobe (Mt 5, 13-16) naobračali samo na apostole in duhovnike. Koncil pa nam je dokazal, da smo vsi kristjani »sol zemlje« in »luč sveta«. Ali bi vsaj morali biti. Kako vzvišeno in veliko poslanstvo, a tudi — kako ogromna odgovornost! 1. »Če se sol spridi« : Ne vem, kako se sol spridi, pač pa vem, da se kristjani pokvarimo največkrat zaradi pohlepa po bogastvu. Je že res, da tudi veliko uboštvo lahko človeku vero vzame, a nikoli ga tako ne spridi kot bogastvo. Zato pravi Jezus : »Blagor ubogim v duhu!« 2. »Svetilke ne postavljajo pod mernik« : Naše krščanstvo mora biti dosledno: ne samo notranje, ampak tudi javno. Značajnost nam veli: bodi to, kar si in ne skrivaj strahopetno svoje vere, narodnosti ali jezika! 3. »Da bodo videli vaša dobra dela« : Mnogokrat naši bližnji potrebujejo in pričakujejo našega dobrega zgleda. Videti morajo dobra dela našega življenja, ki izvirajo iz vere, npr. našo nedeljsko mašo, molitev, zakramente. Šele tedaj bodo morda »slavili Očeta, ki je v nebesih.« Z. I. Poglavitna dejavnost, ki jo vrši Zavod sv. Družine, je vzdrževanje in krščanska vzgoja slovenskih otrok in mladine. Gojenci so razdeljeni v tri skupine: dečki v starosti 5 do 12 let; deklice isto tako v starosti 5 do 12 let; dijakinje. Medtem ko prvi dve skupini hodita v vrtec ter osnovne šole v Gorici, obiskujejo dijakinje nižjo srednjo šolo, učiteljišče ali gimnazijo. Vsakdo lahko presodi, kako zaslužno je delo, ki ga vrši Zavod sv. Družine na vzgojnem področju in kako krepko podporo daje vsemu slovenskemu šolstvu na Goriškem. šolske sestre so se rade posvečate neki svoji stranski nalogi, ki je žela toplo hvaležnost našega ženskega sveta: gospodinjskim tečajem, pri katerih so nudile dekletom in mladim ženam praktično vzgojo za vodstvo družinskega gospodinjstva: kuhanje, likanje, vzdrževanje snage in reda, olika, lepo vedenje itd. Šolske sestre so se v duhu svojih pravil vedno rade posvečale obiskovanju bolnikov po bolnišnicah in po domovih, podpiranju revnih, potrebnih, zapuščenih. Samo Bog pozna čudeže krščanske ljubezni, ki so jih dobre sestre izvršile tem našim trpečim bratom in sestram. Zavod sv. Družine je z veseljem stavil na razpolago svoje prostore, zlasti kapelo, za duhovne vaje in obnove dekletom, pa 'tudi fantom. V teh prostorih se zbirajo slovenski duhovniki goriške nadškofije, in to skoro vsak mesec od leta 1945 dalje, na duhovne obnove in na pastoralna srečanja, kot danes imenujemo nekdanje »dekanijske konference«. Nam duhovnikom je Zavod sv. Družine nekak osrednji duhovni sedež, kjer se duhovno poglabljamo, proučavamo slovenske pastoralne zadeve v nadškofiji in sprejemamo sklepe o dušnopastirskem delu v naših župnijah. V zavodu so našli zatočišče številni duhovniki, ki so odhajali v svet ali prihajali na obisk svojih sorodnikov ali na kratek oddih. Pa tudi premnoge laične osebe, moške in ženske, so našle tudi bodrilno Prešernova proslava v Samici Slomškov dom je v soboto 29. januarja v kino dvorani priredil lepo Prešernovo proslavo. Vodstvo in člani Slomškovega doma se dobro zavedajo, da morajo nuditi sebi in drugim čim več kulturne in duhovne hrane. Naša slovenska manjšina se bo ohranila le, če bo ljubila slovensko besedo, lepoto pesmi, poznala in bila ponosna na slavno zgodovino našega naroda. Prireditve imajo prav ta namen: posredovati našemu človeku zanimanje, ljubezen, ponos na vse, kar je pristno naše, in ga obvarovati vpliva tujega duha, ki tako močno deluje zlasti med mladino. Slomšek in Prešeren sta bila povezana po istom idealu: narod. Zanj sta delala, pisala, pesnikovaJa in to večkrat skupno. Zato se čuti Slomškov dam dolžnega, da počasti še na .poseben način Prešerna. Kino dvorana se je za to priložnost napolnila z ljudmi — večinoma vaščani, ki ljubijo slovensko besedo in pesem bolj kot druge zabave. Cerkveni pevski zbor, ki ga vodi dr. Z. Harej, je zapel najprej Zdravljico, da bi ustvaril primerno razpoloženje. Nato je domači župnik po pozdravu izrazil željo in voščilo, da bi Prešernova proslava spodbujala vsako leto zamejske Slovence k delu za vsestransko rast slovenskega človeka in ustvarjala vedno močnejšo povezavo med člani naše manjšine. Cerkveni pevski zbor je zapel še tri primerne pesmi v soglasju s Prešernovo proslavo. Na odru se je prvič pojavil duet kitaristov (Marijan Ražem in Renco Poekar). Med recitacijami .učencev osnovne šole in dijakov je duet zaigral več narodnih pesmi, bi so dale lep okvir recitacijam. Z veseljem in ponosom smo nato pozdravili pesnika prof. Vinka Beličiča., ki je imel ta večer slavnostno besedo. Orifsal je v klenih besedah itežko življenjsko pot in .ideale, ki so vodili Prešerna pri .pesni- škem ustvarjanju. Prešeren ni klonil nobenemu pritisku, imel je svojo pot: zbuditi v Slovencih ponos na narodopisne, kulturne in zgodovinske vrednote, ki jih je Stvarnik bogato položil v mater Slovenijo ter voditi svoje brate k zvestobi domovine: »Domu, Kranjc moj, zvest ostan!« Po govoru je oder napolnila mladina: mali pevčki in pa kar osem harmonikarjev in harmonikark. Zapeli so nam štiri narodne pesmi, ki poveličujejo lepoto naše zemlje in spodbujajo k veselju. Kot po navadi so nas navdušili zlasti ker pojo s takim veseljem. Petje je vodila ga. Romana Zajčeva. Za njimi je nastopil številen moški pevski zbor iz Divače, ki ga vodi ga. Boj-čettka Bobnar. Zvedeli smo, da je edini pevski zbor, ki pridno vabi in rad nastopa v vsej okolici Divače. Zato smo ga povabili, da bi se z njim pobratili. Pevci so zapeli 8 narodnih in umetnih pesmi ter zelo zadovoljili številno občinstvo, ki jih je nagradilo s ploskanjem in nageljni. Med raznimi pesmimi so se ves čas vrstile Prešernove, ki so jih dijakinje lepo podale in smo jih tudi dobro slišali. Ansambel Kondor, ki ne sme manjkati pri naših prireditvah, je zaključil bogati spored s tremi poskočnimi skladbami in izzval veliko veselega razpoloženja zlasti mod mladino. Prešernova proslava se je nato nadaljevala v prijetnem razpoloženju ob .bogatem prigrizku in dobri .malvaziji v Slomškovem domu do pozne nočne ure. Pevci iz Divače in domači .pevci se niso mogli ločiti, še posebno, ker jih je Kondor ogrel. Vsem številnim sodelavcem na Prešernovi proslavi — bilo jih je nad 70 — najlepša hvala v imenu Slomškovega doma in vsega občinstva. N. C. Ledene rože VII. Politična Italija je vsa pokonci, a ne zaradi tega, ker smo brez vlade, temveč zato, ker ;e kasacijsko sodišče razsodilo, da je predlog za referendum o razporoki ustaven in da se mora referendum vršiti na kako nedeljo med 15. majem in 15. junijem. Zaradi tega boli glava številne italijanske politike, saj stojijo pred izbiro, ali referendum ali nove parlamentarne volitve. Ne enega ne drugega si ne želijo, vendar vse kaže, da ne bo druge izbire, še bolj paradoksno je to, da kar koli bodo izbrali, bo v prid misovcem. Tem bi namreč prišle prav predčasne volitve, ker so še polni veselja zaradi uspehov, ki so jih lani dosegli na Siciliji, saj upajo, da se. bo to ponovilo v celi državi. Veselijo se pa tudi referenduma, ker so edina stranka, ki bo od njega utegnila imeti politični dobiček. Tako se je celotni antifašistični blok v Italiji znašel v slepi ulici zaradi zakona o razporoki in referenduma. Kakršna koli bo njih odločitev, bo voda na mlin novim fašistom. Teoretično ostaja še tretja možnost in sicer ta, da bi Colombo sestavil novo vlado in postavil kot prvi ukrep izglasovanje novega zakona o razporoki, ki bi ga moral parlament takoj izglasovati. V tem primeru bi referendum odložili. Toda vsi, ki poznajo pota italijanskega parlamentarnega življenja vedo, da je praktično nemogoče priti do novega zakona v tako kratkem času. Zato ostajata le dve možnosti: bo to pomlad referendum ali nove parlamentarne volitve. Pri tem je čudno to, da se referenduma oziroma ljudskega glasovanja o zakonu za razporoko najbolj bojijo tiste stranke, ki trdijo o sebi, da so ljudske stranke in da so za »ljudsko demokracijo«. Referendum ali ljudsko glasovanje je pa najboljša oblika pristne ljudske demokracije, saj ima na takem glasovanju vsak volivec direktno možnost, da glasuje za neki predlog ali proti njemu. Pri takem glasovanju niso več samo izvoljeni zastopniki, poslanci in senatorji, ki glasujejo za zakon, temveč ljudstvo v najširšem pomenu besede. In vendar se referenduma najbolj bojijo komunisti in socialisti, ki bi morali zaradi svoje »demokratičnosti« biti najbolj za to obliko ljudskega glasovanja. Zakaj se te stranke bojijo ljudskega glasovanja, ki se ga ni ustrašil De Gaulle? Mislim, da zaradi tega, ker niso za ljudsko demokracijo, za zmago ljudske volje. čTjim so to samo lepe besede za vabo ljudskih množic. V resnici pa vemo, da je pri komunističnih partijah po vsem svetu volja voditeljev, to je centralnega komiteja, ki mora zmagati. Tako je učil in določil Lenin in tako mora ostati. Volja KPI je pa proti referendumu, ker meni, da je njegov izid negotov. Poraz pri referendumu bi namreč pomenil za partijo in socialiste najhujšo klofuto do sedaj, za misovce pa največjo zmago. Takega tveganja pa ne socialisti ne komunisti nočejo sprejeti. Ko se je Loris Fortuna v parlamentu boril za razporoko, najbrž ni pomislil, da se bo boginja Fortuna (Sreča) z njegovim zakonom tako poigrala. (r+r) omenjenem vprašanju. Popoldne pa je prof. Maria Parovel .razvila svoje predavanje o apostolatu laikov. Tudi .po slednjem predavanju so člani sveta razpravljali v ločenih skupinah. Razveljavitev obsodbe II. tržaškega procesa Ni še dolgo tega, kar smo primorski Slovenci praznovali 30-.letnico tako imenovanega drugega tržaškega procesa, ki ga je fašistično Posebno sodišče »za zaščito .države« uprizorilo v Trstu proti .slovenski .in hrvaški manjšini v bivši Julijski krajini decembra leta 1941. Sodba je bila kruta in neizprosna: pet slovenskih fantov obsojenih na smrt in ustreljenih na Opčinah, štiri na dosmrtno ječo, ostalih 50 obtožencev pa je bilo obsojenih na 30 tet oz. od 24 .do 6 tet ječe. Po .propadu fašizma je bil dne 27. julija 1944 izdan namestniški dekret, ki je predvideval uradno razveljavljenje sodb bivšega Posebnega sodišča. Toda glede omenjenega političnega procesa proti Slovencem se skozi 30 let nobena redna sodna oblast n: upala aplicirati tega namestniškega .dekreta. Nasprotno: nekaj tet po koncu vojne je prišel .iz Rima ukaz, naj se povzame in zaključi proces proti še ostalim 11 obtožencem, ki jih leta 1941 policija ni mogla izslediti. Javno .tožilstvo v Trstu (v času angloameriške uprave!) je tedaj .proti enajstim uporabilo amnestijo in vrnilo spise v Rim Vrhovnemu vojaškemu sodišču, ki je prevzelo v svojo pristojnost vse kazenske zadeve fašističnega Posebnega sodišča. Končno je Vrhovno kasacijsko .sodišče v Rimu na pobudo generalne vojaške pro-kure dne 14. decembra 1971 (ravno ob 30-letnici razglasitve sodbe) razveljavilo sodbo fašističnega tribunala od 14. decembra 1941 in jo proglasilo za pravno neobstoječo). S tem je .italijanska .državna justica moralno priznala, da je bil tudi .drugi tržaški proces politične narave in zato pravno neopravičljiv. Kako težka je bila pot tega priznanja, nam dovolj zgovorno .priča okoliščina, da je .moralo preteči 30 tet. Pravilno ugotavlja eden izmed preživelih obsojencev — dr. Frane Tončič —, da .ta zapozneli ukrep ne bo mogel obuditi k življenju pet .ustreljenih mučenikov in tistih obsojencev, ki so umrli po ječah in za posledicami prestanega trpljenja; samo preživelim bo vsaj v delno zadoščenje — čeravno po 30 letih. Zasedanje tržaškega škofijskega pastoralnega sveta V nedeljo 30. januarja je v »Domu blagrov« zasedal .tržaški škofijski pastoralni svet pod vodstvom nadškofa msgr. Santi-na. Dopoldne je dr. Nerio Tomizza podal poročilo o letni blagoslovitvi hiš oziroma družin v župniji. Člani sveta .so se nato razdelili v tri skunine in razpravljali o Iz Beneške Slovenije Protestna manifestacija beneških Slovencev Preteklo nedeljo je bila v Čedadu protestna .manifestacija, ki so se je udeležili predstavniki odbora Nadiških dolin, kulturnega društva »Rečan«, verskega lista »Dom« ter prosvetnega društva »Ivan Trinko«. Protestnega nastopa se je udeležilo veliko mladih, ki so na ta način protestirali proti gospodarski zaostalosti Slovenske Benečije in proti ukinitvi edine tovarne v teh krajih. Na manifestaciji sta med drugimi govorila .tudi predstavnik društva »Rečan« in predsednik društva »Ivan Trinko«. V zvezi z nastalim položajem je deželni svetovalec dr. Štoka vložil interpelacijo na deželni odbor in zahteval, .da .se reši pekoči problem. Do sedaj deželni odbor še ni odgovoril našemu deželnemu sve- Ob starem dotrajanem Zavodu sv. Družine rastejo temelji bodočega sodobnega zavoda. Kot v preteklosti bo mogoče to veliko delo dokončati le z odprtim srcem in darežljivo roko slovenskih dobrotnikov Slovenski javnosti smo že ponovno sporočili, da se v Gorici gradi nov Zavod sv. Družine. Naprosili smo dobrotnike, naj podprejo dela s prispevki in darovi, kajti stroški presegajo razpoložljiva sredstvu šolskih sester in gradbenega odbora, ki je bolj posvetovalnega značaja. Res je deželna vlada pristala na precejšnje posojilo., kar omogoča gradnjo, toda to posojilo bo treba vrniti v roku 20 tet. Zato pa tečejo gradbena dela v nezlomljivem zaupanju v božjo .pomoč in v dobroto slovenskih src. Ta zavod je bil v svoji zgodovini, je in bo zgovorni spomenik slovenski darežljivosti. Pa -bo kdo rekel: »Zavod sv. Družine? Kdo je to? S čim se ukvarja? Želim vedeti, komu naklonim svojo pomoč!« Ta vprašanja so več ko utemeljena. Zato se zavod predstavlja. »Zavod sv. Družine« ni nič drugega kot naše častitljivo »Slovansko sirotišče«, ki ga je leta 1904 ustanovil msgr. Andrej Pavlica. V času fašističnega zatiranja, ko so neštetim slovenskim ljudem na Primorskem prisilno poitalijančili priimke, leta 1927 si je tudi »Slovensko Sirotišče« moralo spremeniti ime, kajti naziv »slovensko« je postal v očeh fašistov izzivanje, in torej skrajno nevaren za sam zavodov obstoj. Odbor je zato preimenoval zavod v »Sirotišče sv. Družine«. Kapela v zavodu je bila namreč posvečena sv. Družini. Sčasoma je pa tudi naziv »sirotišče« postal nesodoben, zato ga je odbor dne 11. oktobra 1961 zamenjal z izrazom »zavod«. Tako je nastal naziv »Zavod sv. Družine«. S CIM SE ZAVOD UKVARJA? besedo, potrebno hrano in prenočišče, ko je padlo nadnje gorje in ko se je zdelo, da se bo njih strto življenje docela zrušilo v obupu in skrajni .potrebi. NAPOČIL JE CAS DOBROTE IN VELIKODUŠNOSTI O Zavodu sv. Družine, tako tihem in ponižnem, lahko rečemo, da je nadvse velik po .dejanjih ljubezni v službi .svojega naroda. Vzdrževale pri življenju ga niso niti državne niti deželne niti pokrajinske podpore in nakazila, temveč te slovenska dobrodelnost. Naši ljudje 'so se tega zavoda oklepali z odprtim srcem in darežljivo roko. O bratski ljubezni, ki jo je naše ljudstvo izkazovalo temu zavodu, veljajo besede sv. Pavla: »O bratski ljubezni pa ni treba, da bi vam pisali: zakaj sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med seboj« (1 Tes 4, 9). Bratje in sestre! Napočil je čas dobrote in velikodušnosti! Cas občutene povezanosti in razumevanja z ustanovo, 'ki potrebuje bratske pomoči in podpore. »Dobrodelnosti in miloščine ne pozabite, zakaj take daritve so Bogu všeč« (H.br 13, 16). Goriški nadškof msgr. Ambrosi je večkrat zaklical osebam, ki so bile naprošene za gmotno pomoč: »Bodite hvaležni Bogu, da vam je dana priložnost, da lahko storite nekaj dobrega. Saj je že prerok Danijel klical: Zbriši .svoje grehe... in svoje krivice z usmiljenjem do bednih. In tvoja blaginja bo trajna« (Dan 4, 24). Msgr. Rudolf Klinec Prevoz šolarjev iz predmestij V kratkem bo tržaška občina začela s posebnimi avtobusi prevažati v šolo osnovnošolske otroke ter .učence obvezne srednje šole iz naslednjih predmestnih krajev: Konkonel, Bani, O.pčine-postaja, Vlila Car-sia, Sv. Sobota-Kolonkovec ter naselje Sv. Sergija. Prevoz .bo brezplačen .ter se ga .bodo lahko poslužili šolarji in učenci iz omenjenih krajev, ki zahajajo v določene šcde. Te ugodnosti bodo deležni tudi otroci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo in vrtec pri Sv. Ani, a prebivajo raztreseni po Kolonkovcu in sosednjih krajih. Skupni stroški bodo znašali 13 milijonov lir na latu. Tržaška občina bo zato prosila deželo za prispevek v višini 90 % stroškov kot predvideva zadevni deželni zakon. Zasedena tovarna stekla Delavci tržaške .tovarne »Vetrobel« so v znak proti nameravani odpustitvi 150 delavcev zasedli tovarniške prostore. Že ve,s teden se delavci vrstijo pri dežurstvu, medtem ko se njihovi .predstavniki in sindikati pogajajo z delodajalcem. Zdi se, da hoče lastnik, ki je belgijski državljan, napeti vrv do skrajnosti, zato je težko reči, kako se bo zadeva končala. V času zasedbe so imeli delavci že več obiskov. Tako jih je prišel pozdravit tržaški škof msgr. Santin. Tudi sv. mašo so že imeli med zasedbo. Med raznimi političnimi predstavniki, ki so delavce obiskali, je bil tudi deželni svetovalec .Liste Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je stavkujoče nagovoril tudi v slovenskem jeziku ter obljubil, da se bo zavzel za njihove upravičene zahteve. Delavci so nato dr. Štoki razkazali tovarno in ga .podrobneje seznanili s potekom pogajanj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinillllli na štandreškem odru Dramska skupina prosvetnega društva »Štandraž« je za letošnjo zimsko sezono naštudirala v režiji Aleksija Pregarca farso italijanskega avtorja Nicole Manzarija »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Igravce poznamo že iiz več uspešnih nastopov v zadnjih letih. Vsakokrat smo lahko opazili, kako .skupina od nastopa do nastopa napreduje. Tudi tokratna predstava je to potrdila. K temu je pripomogla tudi igra sama. Moderno razgibano delo že samo po sebi osvoji igravce, posebno amaterje, ki se z večjo vnemo in skrbnostjo vživijo v vloge in s tem nudijo tudi publiki večji užiitek. Tematika Manzarijeve farse je preprosta: pripoveduje o nepomembnem u-radniku, ki je tašči neprijeten in 'bi se ga rada znebila; da bi sami imeli dobiček, so ga v njegovi rojstni vasi proglasili za mrtvega. Ob taki situaciji se zapletljaji vrste za zapletljaji, igra zaživi, komičnost se stopnjuje, nakar sledi počasen razplet z logičnim srečnim zaključkom. štandreški igralci so zelo doživeto podali svoje vloge; poznala se jim je dobra naštudiranost, tako v kretnjah kat v podajanju. Predstava, ki je trajala nad dve uri, je ohranila ves čas lahkoto in lepo tekla. Lahko upravičeno trdimo, da tako ubrane, ritmično uglajene in interpreta-cijsko prepričljive igre Štandrežci še niso pokazali. Glavno vlogo — uradnika Marka Vecchiettija — je odigral Božidar Tabaj in jo podal izredno prepričljivo z veliko naravnostjo. S svojo igro je pokazal zelo dobre igravske 'sposobnosti. Dogodivščine Vecchiettija so spremljali in dopolnjevali še njegova žena Amalija (Majda Zavadlav), njegova nepriljubljena tašča Gar-truda (Katja Brajnik), ljubka hotelirjeva hči Marjela (Silvana .Culot), vratar Rafael (Herman Brajnik), posrečeni gostilničar Nikola (Jordan Mučič), župan iz Bra-ja (Damijan Paulin), občinski tajnik Giuffredi (Valter Reščič), župan iz Sv. Martina (Marko Brajnik), prekajevalec Gigi (Robert Culot) in hišni gospodar (Milan Brešan). Vsi so pripomogli k lepemu uspehu te predstave. Igro so trikrat uprizorili v Župnijskem dom;u v Štandre-žu vedno ob številni udeležbi občinstva, ki je uprizoritev sprejelo z velikim navdušenjem. Scena, čeprav preprosta, je bila funkcionalno izdelana, prav tako je bila tudi primerna glasbena spremljava. Nedvomno nosi največ zaslug za uspeh režiser Aleksij Pregare, štandreška skupina je potrdila, da 'lahko z dobro voljo in s sposobnim vodstvom tudi amaterske skupine ustvarijo nekaj lepega in nudijo nekaj kvalitetnega našim ljudem. —ut Občni zbor Društva neposrednih obdelovalcev zemlje iz Štandreža V začetku vsakega leta pregleda Kmečko društvo svoje delovanje, ko se zbere na cbčnem zboru. Letošnji se je vršil v soboto 22. januarja in udeležilo se ga je veliko število članov. Predsednik Vladimir Zavadlav je odprl občni zbor in pozdravil prisotne. Sledilo je daljše predsedniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo društveno delovanje živahno in da je odbor posredoval članom razne ugodnosti pri nakupu sredstev, ki služijo pri umnem obdelovanju zemlje. Predsedniško poročilo tudi v podrobnostih analizira problem odkupa štan dreške zemlje za objekte, ki jih namerava občina zgraditi na obmejnem pasu pri vrtojbenskem prehodu in v industrijski coni. Člani .društva so imeli s tem v zvezi več sestankov z zastopniki Slovenske liste in se z njimi dogovarjali glede odkupa zemljišč. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da morajo biti vsi, ki imajo zemljišča na prizadetem področju, složni v zahtevi pravičnih in primernih cen. V predsedniškem poročilu je tudi govora o škodi, ki jo povzročajo lovci, za kar je predsednik stopil do pristojnih oblasti, ki so mu obljubile, da bodo storile vse, da se taka škoda ne bo več povzročala štandreškim kmetovalcem. Tajnik Emil Cingerli je v svojem poročilu povedal, da je od zadnjega občnega zbora imel odbor 14 rednih sej, članov pa je bilo v tem letu 63. Kmečko društvo je pripravilo skupno s prosvetnima društvoma »Štandrež« in »O. Župančič« tradicionalni praznik špargljev, ki je potekal v splošnem zadovoljstvu. O 'gospodarskem in blagajniškem stanju je poročal Dušan Brajnik. Sledile so volitve, ki so v celoti potrdile prejšnji odbor. A Marijin dom v ul. Risorta 3 V petek 28. januarja nam.je predaval g. kanonik Rafko Lešnik iz Ljubljane o temi »Pravičnost v svetu«. O tem vprašanju se danes veliko govori in piše. O njem jc razpravljala tudi škofovska sinoda lanskega oktobra v Rimu. Tam je o tem govorilo 119 škafov iz vseh delov sveta in trije laiki. Po sinodi so izdali posebno izjavo o pravičnosti v svetu. S tem pa Cerkev nikakor ni hotela dati kakšnega čarobnega zdravila za vsa zapletena vprašanja sedanjega družbenega življenja. Gotovo pa je to zelo dragocen prispevek, veliko bogastvo, iz katerega je mogoče črpati zanesljive smernice za delo za skupni blagor človeštva. Predavatelj je na nazoren in globok način pokazal na razvoj ter napredek v go spodarstvu, .tehniki, znanosti, kulturi. Ta napredek pa dostikrat ni v službi človeka, marveč mora človek služiti raznim malikom. Nastaja potrošniška družba, v kateri ima človek vedno več potreb. Da jim more zadostiti, mora vedno več zaslužiti. Ni vedno lahko gledati jasno in prav presojati. Pridobiti si je treba zrelosti in samostojnosti v presojanju vsega, kar človek bare, sliši, sprejema. Šele potem bo postal sposoben, da dela za resnično pravičnost v vseh njenih zahtevah in za vse ljudi. Ljudje se morajo najprej oprostiti raznih sistemov, v katere so se vklenili, enostranskih gledanj, da bodo znali gledati jedro, resnični položaj, ga pravilno presojati in potem delati za odpravo 'kri- Z GORIŠKEGA Podgora Na potu v Gorico, kjer je v nedeljo 30. januarja sodelovala na prireditvi katoliškega tiska, se je igralska družina katoliškega prosvetnega .društva »Hrast« iz Doberdoba ustavila v Podgori in v farni dvorani predvajala igro z misijonsko vsebino. 'Prireditev je bila v soboto 29. januarja ob 20.30. Občinstvo je napolnilo dvorano in z odobravanjem nagradilo mlade igralce in plesalke. Želimo si še več takih gostovanj, čeprav je naš oder bolj majhen, pa tudi -sami vedno kaj pripravimo za našo domačo uporabo. Tako že sedaj vabimo na pustno prireditev, o kateri bomo še pravočasno poročali. Igralcem iz Doberdoba se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in jim želimo še obilo uspehov. Sovodnje Zgradba za sežiganje smeti (v,pepelnik), ki jo je dala postaviti goriška občina na cesti štandrež-Sovodnje, slabo deluje. Iz dimnika, ki je visok 22 m, prihajajo neprestano saje, ki mažejo hiše, perilo na sušilnih vrveh, povrtnino in še marsikaj drugega. Če piha veter, tudi oči ljudi niso vame pred sajami. Marsikdo se ob tem sprašuje, zakaj ni občina Sovodnje svoj čas protestirala pri goriški občini zaradi graditve vpepelnika v bližini sovodenj skih hiš. Če bi bila goriška občina vpepelnik namesto na sedanjem kraju postavila v bližini starega smetišča, bi bila stvar urejena. A ker je po toči zvoniti prepozno, prosimo g. župana češčuta, naj intervenira na pristojnem mestu, da bo vpepelnik bolj v redu deloval kot do sedaj in ne bo stresal svojih saj po naših hišah in vrtovih. Svoj čas je podjetje, ki je to dalo prevzelo, dalo igoriškemu županu zagotovilo, da bo vpepelnik v radu deloval. Če ne deluje, je treba podjetje pozvati, da stori vse potrebno za odpravo sedanjih nevšečnosti. S postavitvijo vpepelnika ob pokrajinski cesti tik ob novih hišah v Sovodnjah je pa goriški tehnični urad znava izpričal, da se v Gorici marsikaj ne premisli dovolj. Rupa-Peč Preteklo soboto 29. januarja so se zbrali na skupni večerji v gostilni Devetak na Vrhu člani našega pevskega zbora. Priso- ten je bil tudi naš dolgoletni pevovodja Zdravko Klanjšček ter razni prijatelji zbora, med njimi tisti, ki so pomagali pri lanskem prazniku sv. Marka v Rupi. Večer je potekel v veseli družabnosti in vedno lepi slovenski pesmi. Menimo, da so take vrste srečanja za bodoče prosvetno delo zelo važna. Zbor bo treba okrepiti z novimi silami in vključiti tiste, ki še stojijo ob strani. Prijazno vabilo in topla 'beseda bosta lahko odstranila marsikateri pomislek. Treba pa bo že kar takoj misliti tudi na organizacijo letošnjega praznovanja sv. Marka v aprilu. Želeli bi, da bo še bolje uspelo kot lani in nas še bolj preželo v ljubezni do slovenske besede. Dol Nenadoma je v soboto 29. januarja zbolela marljiva komaj 52-letna gospodinja Nada Frandolič iz Dola od Mikolov in že v ponedeljek je nepričakovano hitro izdihnila v goriški bolnišnici. Veliko jih je bilo, ki .so .prihiteli k njenemu pogrebu na svečnico popoldne. Težka izguba je to za celo družino pa tudi za vso verno skupnost v Dolu. Pokojna Nada je namreč že takoj po razmejitvi, tam od daljne jeseni leta 1947 vedno in vneto sodelovala in pomagala pri začasni kapeli Matere božje v Dolu. Požrtvovalno je skrbela za Marijin oltar in ga krasila. Naj ji sveta Devica pri dobrem Bogu izprosi obilno plačilo za vse žrtve in pomoč, ki jo je stalno nudila pri bogoslužju in vsem dušnim pastirjem. Kat , globoko zavedna slovenska žena in mati je zvesto naročala, čitala in širila naš katoliški tisk. Iskreno sožalje vsej družini in sorodnikom. vic in za zboljšanje položaja. V več kot poldrugo uro trajajočem govoru je predavatelj nanizal celo vrsto globokih pogledov na socialno vprašanje. Mogli bi reči, da nam je predložil dober uvod, izhodišče za študij družbenih vprašanj in njihovo reševanje. Poslušalci, ki jih je bilo 70, so bili zadovoljni, kar navdušeni. Marsikateri se je izrazil: »Kakšna zamujena priložnost, da tako važnega, odličnega predavanja ni prišlo poslušat več ljudi!« V nedeljo 6. februarja bo v naši kapeli ob 10. uri duhovna obnova za skavte, skavtinje in drugo mladino, popoldne ob 17.30 pa za Marijino družbo in za druga dekleta in žene. Govoril bo p. Bohm Edmund DJ. Uspešno delovanje Združenja staršev pri Sv. Ivanu Združenje staršev' otrok osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu je z uspehom zaključilo leto. Združenje je poleg drugega delovanja organiziralo tudi tačaj za starše pod okriljem prosvetnega ministrstva. Tečaj je obsegal petnajst večerov, na .katerih so priznani slovenski pedagogi, profesorji in zdravniki predavali o aktualnih problemih v otroški vzgoji. To je bila prva takšna pobuda, ki jo je izpeljalo kako združenje staršev. Ugotoviti moramo, da je naletela na zelo ugoden edmav med prizadetimi starši, ki so v lepem številu sledili predavanjem. Pa tudi vsem predavateljem, ki so se ljubeznivo odzvali vabilu, gre zahvala poslušavoav. Združenje namerava v novem letu nadaljevati s svojim pestrim delovanjem. Predvsem pa bo skušalo čim lepše proslaviti poimenovanje svetoivanske osnovne šole po ‘pesniku Otonu Župančiču, za kip katerega že zbira prostovoljne prispevke. Pevski zbor v Barkovljah Zadnji dve leti se je barkovljanski zbor razširil in dobil več novih članov. Zvečine so (to mladi ljudje, ki jim je pri isrcu usoda domačega zbora. Ob vsakem večjem prazniku nastopa zbor v cerkvi in se trudi, da bi svojo nalogo kar najlepše izpeljal. Včasih seveda kaj izpadleti, toda upoštevati moramo, da pevci nimajo stalnih vaj in kar je še bolj neugodno, stalnega dirigenta. Odkar je priletni dirigent g. Maddalana zbolel, je priskočil na pomoč mladi dirigent Janko Ban. Poleg domačih nastopov se je letos zbor udeležil raznih .pevskih revij. Nekateri člani so sodelovali na koncertu božičnih pesmi in nastopili skupaj z zborom od Sv. Antona Novega na Cecilijanki v Gorici in v Kulturnem domu v Trstu. Posebna pohvala gre prizadevnemu dirigentu Janku Banu, ki se trudi, da bi zbor čimbolj glasbeno napredoval. Mislimo, da je vsakomur jasna vloga, ki jo ima cerkveni pevski zbor pri bogoslužju. Pri tam pa pozabljamo na težave, s katerimi se morajo pevci spoprijeti, da lahko nastopajo ob večjih liturgičnih praznikih. Za vsako slovesno peto sv. mašo je potrebnih več temeljitih vaj, ki se jih raši pevci res redno udeležujejo, za kar se jim moramo posebej zahvaliti. Obenem se pa toplo obračamo na Barkovljane z željo in prošnjo, da bi tudi sami v čim večjem številu pristopili in pomagali pri cerkvenem petju. SLOVENSKA PROSVETA in SLOVENSKA PROSV. ZVEZA prirejata ob slovenskem kult. prazniku PREŠERNOVO PROSLAVO Slavnostna govornika: dr. Zorko Harej in Klavdij Palčič. Sodelujejo: — Člani Radijskega odra s koncertno izvedbo Mihaela Jerasa »Velika noč 1833« — Člani Slovenskega gledališča z recitacijami Sonetov' nesreče dr. Franceta Prešerna ob glasbeni spremljavi pianista Erminija Amtorozeta — Mešani zbor »J. Gallus« iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca Proslava bo v nedeljo 6. februarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu RADIO TRST A Spored od 6. do 12. februarja 1972 Nedelja: 8.05 Slovenski motivi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Bach: Angleška suita. 11.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. Dramatizirana zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 14.45 J. Cocteau: »Pisalni stroj«. Igra. 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Canzonissima 1971. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 22.10 Sodobna glasba. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.45 Zbor »S. Maria Maggiore«. 20.35 Pesmi brez zatona. 21.00 Kulturni odmevi. Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Vezalo F. Prešernu. 19.10 »Ivan Pregelj«, pripravil V. Beličič. 19.20 Otroci .pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Pesmi in plesi iz Ouebeca. 20.35 Viozzo: »Poganski kamen«, opera. Sreda: 11.40 Radio za šole. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 Spiazza: Kristusov nauk v sodobnem svatu. 19.45 Moški zbor »M. Bilej« iz Gorice. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Prosvetno društvo V. Vodnik iz Doline. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Ljudska glasbila. 19.10 Zgodo vina italijanskih strank. 19.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.35 F. Gafiier: »Evgenij ali Vrnitev«, rad. drama. Petek: 11.35 Šopek slovanskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti (16) »Katekizem za odrasle iz Sv. Lenarta«. 19.40 Moški vokalni kvartet »Zvonček«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.30 Glasba v polmraku. 21.50 Folklorni plesi. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 A. Kumelj: Svet leta 2000. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.10 Album operet. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Protagonisti popevke. 19.40 Mladinski zbor iz Lesec na Gorenjskem. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 S. Verč: »Nekega ponedeljskega popoldne«. Rad. kriminalka. ........................................... umu................................... im................................................... minimum...........muimiimmmmmiiHu.nmm.muimmu......................................................mmm......... J. JK. (18) V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA »Kakor povsod po svetu, tudi pri nas doživljamo neprestan dotok ljudi z dežele. Mladi zapuščajo kmečko grudo >in se preseljujejo v mesta. Tako imamo tu v Monoštru že cele ulice Slovencev z dežele. Pohvaliti jih pa moram, da se takoj po prihodu prijavijo v župnijskem uradu in dajo ‘izjavo, da hočejo imeti za spoje otroke v šoli pouk iz verouka.« Na Madžarskem je namreč pouk verouka v ljudskih šolah dovoljen za vse tiste otroke, ki jih starši ob vpisu prijavijo za verouk. In sem si mislil: »Partijski vijak je v ‘tej deželi močnejši kot v Jugoslaviji, pa imajo verouk v šoli, v Jugoslaviji pa ne.« Res čudne so stopnje verske svobode v raznih vzhodnoevropskih socialističnih državah! Ko župnika Klonfarja vprašam, katero slovensko vas v Porabju bi se splačalo obiskati, mi svetuje vas Štefanovci. Župnija je čisto ‘slovenska in tudi slovenskega župnika ima. »Čez dve uri odpelje avtobus v Štefa-novce,« mi reče župnik Klonfar. »Pospremil vas ibam na avtobusno postajo.« Rečeno, storjeno. Ko čakam na avtobus, se župniku približa mož, star okrog .trideset let. »Kaj pa ti Orehovec tukaj?« ga župnik nagovori. Mož odvrne v lepi prekmurščini: »Obiskal sam ženo, ki mi je tukaj v mestni porodnišnici rodila tretjega otroka. Sedaj pa ‘se vračam domov.« »Ravno prav,« nadaljuje župnik. »Tale gospod, naš rojak, v Lendavii onstran meje rojen, bi rad pozdravil "plebanoša1' v Štefanovcih. Daj, delaj mu družbo in pokaži mu župnišče.« »Prav rad,« Orehovec pristane na župnikovo prošnjo. Medtem je pripeljal avtobus. Zahvalil sem se župniku Klonifarju za izkazano .gostoljubje in se prisrčno poslovil od njega. »Ko se boste vračali skozi Monošter, ne pozabite, kje stanujem,« mi je še rekel za slovo. V ŠTEFANOVCIH štefanovci so hribovita vas, ki ima najlepšo lego v vsem Porabju. Od Monoštra je oddaljena 7 fcm. Zaradi slikovite lege je kaj prikladna za letovišče. Vedno več je vikend hišic, kamor prihajajo gostje iz raznih krajev Madžarske. Domače hiše stoje ob levem bregu Šte-fanovskega potoka. Ustavimo se sredi vasi. Orehovec me seveda povabi najprej na svoj dom. Če bi tega ne storil, bi sploh ne .bil panonski Slovenec. Pozdravim domača otroka po slovensko. Sprva sta začudena, da ju je tujec po slovensko pozdravil, potem pa se hitro privadita. Vsa vesela mi prineseta šolske knjige, med njimi tudi slovensko čitanko. Slovenščina je namreč v šoli obvezen predmet. Potem me Orehovec pospremi k župniku (v Prekmurju in Porabju mu rečejo plebanoš). Z zanimanjem1 prebiram napise, .ki so na javnih zgradbah vsi dvojezični: Osnovna šola, Knjižnica, Prosvetni klub, Otroški vrtec, Gostilna. Pa sem si mislil: Sem bi se morali priti učit naši gostilničarji pa trgovci iz Gorice in okolice, ki še danes nimajo toliko poguma ali pa interesa, da bi postavili dvojezične napise. Po stisku roke in prisrčnem pozdravu z župnikom Ludvikom Markovičem je takoj stekel živahen pogovor. V lepi slovenščini je gospod »plebanoš« začel pripovedovati: »Župnija je slovenska. Njen zaščitnik je sv. Štefan, cistercijanski opat. V štefanov-sko župnijo spadajo naslednje vasi: Slovenska ves, Sakalovci, Otkovci, Andovci in Verice (gl. objavljeni zemljevid slovenskega Porabja v št. 4 - 1972!). Leta 1943 je štela župnija 2.677 vernikov, leta 1954 še 2.400, leta 1960 že manj: 2.169, .sedaj pa samo 1.900. Verniki se selijo v mesta. Som-boteljski škof, kamor spadamo1, želi, da mašujem tudi v dveh podružnicah, v podružnici sv. Florijana v Slovenski vesi in v podružnici obiskanja Device Marije v Sakalovcih. Zaradi bolezni in starosti ne morem opravljati božje službe na treh mestih, zato hodi tja .maševat madžarski duhovnik. Namesto latinščine .uporablja sedaj madžarski jezik. Pritožil sem se škofu. Osebno sem odnesel pismo, ga .položil na mizo pred škofa in dejal: ’To je pismena pritožba užaloščenega župnika!” No, pa zaenkrat dovolj o tem. Gotovo boste ostali pri meni čez noč, pa se bova še druge stvari pogovorila!« Rad sam sprejel .prijazno vabilo. Pri večerji je tekel pogovor naprej. Pred mano se je razgrnila vsa boleča zgodovina tega najbolj zapuščenega dela slovenskega .narodnega debla. »Kaj mislite, gospod plebanoš, kako bo s porabskimi Slovenci v bodoče?« sem zaskrbljeno vprašal. »Bojim se,« je -bil plebanoš Markovič zelo odkrit, »kaj bo takrat, ko bova gomje-seniški gospod in jaz umrla. Naj ne da Bog, da bi z nama izumrla tudi slovenska beseda, najprej v cerkvi, potem pa doma.« Nato je za hip premolknil, obraz mu je postal otožen, pogled se mu je nekam zazrl. Potem pa je prišla čez njegove ustnice tožba razočaranega srca, ki je bila istočasno obtožba zoper tiste, .ki bi ‘se morali zanimati za zamejske Slovence, a tega ne storijo. (se nadaljuje) SKPD »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA vabi na svečano akademijo ob otvoritvi velike dvorane Župnijskega doma v Števerjanu. Prireditev bo v nedeljo 6. februarja s pričetkom ob 16. uri. Prireditev v korist katoliškega tiska Tako v Gorici kot v Trstu so okusni lepaki — izdelek tiskarne Budin — ves teden pred nedeljo katoliškega tiska, ki je bila 30. januarja, opozarjali javnost na slovenski katoliški 'tisk, ki ga imamo na voljo in ki naj bi ga podpirali, brali in širili. V korist katoliškega .tiska pa je bila v Katoliškem domu tudi iposebna prireditev, združena s srečolovom. Na odru so nastopili igralci in igralke dramske skupine katol. kulturnega društva »Hrast« iz Doberdoba s trodejanko »Priče«. Brez dvoma je bila ta igra zelo primerna za tak dan kot je nedelja katoliškega tiska. Zgodba je vzeta iz resničnega življenja, smisel igre pa je gledalce opozoriti, da moramo biti v svetu priče za Kristusa. Dekle na odru ga izpričuje na ta način, da zavrže zakon s poganom, trpi hišni zapor, doživi osebni očetov napad in mu na koncu odpusti, s čimer ga pridobi za svojo vero. Priče za Kristusa moramo biti tudi mi, vsak v svojem okolju. Eno takih pričevanj mora biti ljubezen do slovenskega katoliškega tiska, zvestoba slovenskemu katoliškemu tedniku in volja, ta tisk stalno in velikodušno podpirati. To voljo so navzoči tudi konkretno izpričali, saj so pokupili vse srečke na dobitkih zelo bogatega srečolova. Tudi udeležba je bila lepa, čeprav je bila v Štan-drežu istočasno v župnijski dvorani druga prireditev. Se ne bi dalo drugič taki sočasnosti izogniti? Gledalci v Katoliškem domu so bili tudi zelo zadovoljni s predvajano igro. Zlasti konec igre jih je ganil. Igralci, ki so že četrtič s to igro nastopili, so poželi navdušen aplavz. Naj bi jim služil kot spodbuda za nove nastope in za nadaljnje spopolnjevanje v gledališki umetnosti. -ej Izjava vodstva SDZ v Gorici Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se je skupno s svojimi predstavniki v goriški pokrajinski in občinski upravi sestalo na izredni seji, na kateri je razpravljalo o sedanjem politično-upravnem položaju in o zadevnih odnosih s strankami leve sredine. Vodstvo SDZ je na seji ugotovilo, da se splošna in posebna vprašanja upravnega življenja, še posebej tista, ki zadevajo slovensko manjšino, ne postavljajo in ne rešujejo po programih in prevzetih obveznostih s strani strank samih. Zato izraža SDZ svoje nezadovoljstvo in poudarja potrebo po lastnem stališču za izhod iz omenjenega položaja. Gorica - most glasbene kulture Ko smo pred dvema tednoma prejeli vabilo na komorni koncert »Tržaškega baročnega ansambla« v palači Attems, ki je bil, kot smo že poročali, 21. januarja, nas je posebno presenetilo dejstvo, da nas h koncertu vabi »Glasbena mladina iz Gorice«. Pred začetkom koncerta je prof. Ivan Mignozzi poslušalcem pojasnil, da se je v Gorici osnovala skupnost »Glasbene mladine«, ki ima namen vabiti mlade k odkrivanju glasbene kulture. Pristavili je, da gre za pobudo, ki bo terjala poguma, potrpežljivosti in vztrajnosti, da bo ilahko dosegla svoj namen. Ob koncu je naglasil, da hoče biti »Glasbena mladina« most, ki bo v našem središču povezoval pretakanje glasbene kulture med mladino iz Slovenije in Italije. Predlog za take vrste dialog in sploh pobuda .kot taka se mi zdi, da sta vredni vise pozornosti in priznanja še posebno tu pri nas, kjer smo v tem oziru izključeni od vsake možnosti glasbenega kultiviranja. S *tem ne mislim reči, da v Gorici ni zanimanja za glasbo. Prav obratno! Dovolj je, da pomislimo na zborovsko tradicijo. Toda če izvzamemo zborovsko dejavnost, moramo priznati, da smo v ostalem precej »ob robu«. Vprašanje, ki si ga je zastavila »Glasbena mladina«, je torej res nujno, saj je prava škoda, da bi se v današnjih pogojih, ko nam je vsake vrste glasbena literatura tako lahko dosegljiva, nemarno omejevali. Seveda bo treba biti tej mladini ob strani in prisluhniti njenim doslej zamolčanim željam. Zato bi bilo morda prav, če bi se »Glasbena mladina«, ki danes še nima povsem oblikovanega obličja, orga- nizirala v krožek in nabirala člane ter tako postala živ organizem, sicer je nevarno, da bo le pasivna »prenosna postaja«. M.R. Občni zbor SKPD »F. B. Sedej« V Župnijskem domu v Števerjanu je bil konec lanskega leta deveti občni zbor SKPD »F. B. Sedej«, ki ga je sklical dotedanji predsednik Edvard Hlede. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, zlasti mladih. Prisotni so bili tudi štever-ianski župan Stanislav Klanjšček, odbornik Ciril Terpin, bivši župan Hermenegild Podveršič in podpredsednik ZSKP iz Gorice dr. Damijan Paulin. Iz poročil predsednika, tajnika in kulturnega referenta je bilo razvidno, koliko dela je v zadnji poslovni dobi opravilo števerj ansko prosvetno društvo, v katerem se udejstvuje v glavnem mladina, žal velikokrat ob vse preveliki brezbrižnosti starejših. Sledila so še poročila raznih odbornikov. Glasbeni ansambel »Lojze Hlede« je s svojo vztrajnostjo dosegel lepe uspehe; na športnem polju je bilo tudi nekaj storjenega in tudi dramska skupina je opravila zadovoljivo svoje poslanstvo (naštudirala je Bevkovo igro »Materin greh«). Pač pa bi se morali zamisliti zaradi položaja v zboru, kakor je dejal dirigent H. Srebernič, saj gotovo ni prav, da ga po lepi dvajsetletni tradiciji tako zanemarjamo. Govora je bilo tudi o »števerjanskem vestniku«, ki stopa v svoje četrto leto rednega življenja. Ljudje so s tem, sicer skromnim biltenom, kar zadovoljni. Prav je, da bi se povečalo število sodelujočih. Tako bi list postal bolj pester in zanimiv. Sledila je debata, v katero so posegli Ciril Terpin, ki je omenil nekaj negativnih nastopov odgovornih števerjancev do delovanja katoliških prosvetarjev, Simon Komjanc, Roman Vogrič in domači župnik. Slednja sta se dotaknila zlasti nekaterih ideološko-načelnih vprašanj. Pri volitvah novega odbora so bile predložene tri liste. Novi odbor se je na prvi seji sestavil takole: predsednik dr. Helena Knez, podpredsednik Boris Hladnik, tajnik Edi Hlede, blagajnik Ida Komjanc, kulturni referent Ivan Maraž, gospodar Alojz Maraž, zapisnikar Zvonko Simčič, odborniki Dušan Škorjanc, Simon Komjanc, Marjanka Srebernič, Silvan Dornik, Anka Černič, Mirko Humar in Marijan Terpin. Prepričani smo, da bo novi odbor pod vodstvom požrtvovalne predsedn ice dr. Helene Knez uspešno razvijal kulturno delovanje ter zanimanje zanj še bolj širil med našo mladino. V programu je organizacija II. zamejskega festivala, naštudi-ranje nove igre, kulturni večeri, poživitev pevskega zbora ter kulturna akademija ob otvoritvi dokončne župnijske dvorane, ki bo to nedeljo 6. februarja, kar naj bi predstavljalo nov mejnik v prosvetnem življenju društva. M.T. Širite »Katoliški glas" V Finžgar j evem domu na Opčinah bo v nedeljo 1J. februarja ob 17. uri Prešernova proslava. ZA KMETOVALCE Ugodnosti za prizadete po lanski suši Nedavno je bilo Tržaško ozemlje priznano kot področje, katerega je lani v mesecih juliju in avgustu prizadela izredna suša. Na podlagi te določbe imajo posestva, ki so utrpela čez 20 % škode na pridelkih namenjenih za prodajo, možnost, da prosijo za petletno posojilo z 1 % obrestmi za nabavo obratnih sredstev (semena, gnojila, sadike, krma itd.); ta ugodnost velja za neposredne obdelovalce, najemnike, spolovinarje, kolone, soudeležence in zadruge; za vse ostale veljajo 2% obresti. Prošnje sprejema pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu, ul. Ghega 6 najkasneje do 27. februarja. Deželna uprava je nadalje poskrbela, da bodo živinorejci na Tržaškem prejeli kot odškodnino za sušo močna krmila po znižani ceni in sicer s 60 % deželnega prispevka. Nabavo in razdelitev bo prevzela Zveza živinorejcev v Trstu, ki bo pravočasno obvestila prizadete glede nadaljnjega postopka. Pastirček št. 5 Vedno točen je »Pastirček« spet prišel ob začetku februarja med nas. V tej peti številki najdemo najprej zelo vzgojen članek o apostolu gobavcev Raoulu Folle-reauju. Na svetovni dan gobavcev', ki so ga letos obhajali 30. januarja, so znova po vsem svetu zbirali sredstva, da bi tem nesrečnežem preskrbeli denarna sredstva za bolnišnice in zdravila. Pesmici sta prispevali učiteljici Ljubka Šorli (Drejček - smejček) in Zora Saksida (Tri lepe stvari). Pastirčkova pesem v notah je to pot »Neprevidnica«. Besedilo je napisal msgr. Srečko Gregorc, glasbo pa je prispeval dr. Zorko Harej. Zgodbici »Zabela« in »Pasjeglavci« bosta mladim bralcem gotovo všeč, kakor tudi članek o »Blažetu in Nežici v nedeljski šoli«. Pri opisovanju Primorske nas Vera pripelje na Goriški Kras. Ivo razloži, kaj vsebuje beseda »Jamiboree« za skavte, Tiha srna iz Števerj ana pa poroča o ureditvi skavtskega sedeža v tamkajšnjem Župnijskem domu. Tisti, ki se zanimajo za zvezde, se bodo lahko seznanili o planetih Marsu, Jupitru in Saturnu, športniki pa o zimskih olimpijskih igrah, ki se zdaj vrše v Sapporu na Japonskem. Poleg tega prinaša ta številka »Pastirčka« še druge zanimivosti. Tudi v pisanju pisem so se bralci »Pastirčka« kar dobro postavili. -jk Protest SDZ v Gorici zaradi procesa v Leobnu Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je poslalo avstrijskemu konzulu v Trst protestno brzojavko, v kaiteri izraža svoje ogorčenje zaradi neupravičenega in zlonamernema sodnega postopka proti Marijanu Šturmu v Leobnu, kar je v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe o manjšinskih pravicah koroških Slovencev. JlEKIb ___ S P fp R T Odbojka. Mladinci (j.uniores) 01ympije so si s svojim drugim mestom v deželni fazi priborili pravico, da se udeleže kvalifikacijskega turnirja za vstop v šestnaj-stinko finala. Pomerili se bodo z ekipo CSI Friuli iz Vidma. Tekme se bodo vršile: v petek 4. ali v torek S. februarja ter v soboto 12. februarja. Igrali bodo naslednji odbojkarji: Špacapan, Mačus, Tomma-si, Uršič. Oman, Fattore, Cotič in Pavletič. OBVESTILA Pustna prireditev v Katoliškem domu v Gorici bo v nedeljo 13. 'februarja ob 16.30. Nastopila bo dramska skupina PD štandrež z zelo duhovito komedijo »Mrtvi ne plačujejo davkov«, zelo primerno za veselo vzdušje pustne nedelje. V domu »J. Ukmarja« v Skednju bo v nedeljo 6. februarja Prešernova proslava. Nastopi Tržaški oktet, ki ga vodi Ivo Sancin. Proslavo bo zaključil dokumentarni film o Skednju. Začetek ob 17. uri. Toplo vabljeni! Slovenski kulturni klub in Mladinska skupina vabita na razgovor o Slovenski skupnosti, ki bo v petek 4. februarja ob 19. uri na sedežu SKK v ul. Donizetti 3, Trst. Govorili bodo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti idr. Rafko Dolhar, dr. Drago Legiša in dr. Drago Štoka. Sledila bo javna razprava. Vabljeni vsi. Prešernova proslava v organizaciji SPZ bo v nedeljo 6. februarja ob 16.30 v dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Priložnostni govor bo imel .prof. Milko Rener, sodelovali pa bodo združeni pevski zbori z Goriškega, člana Slovenskega gledališča iz Trsta, Mira Sardočeva in Stane Starešinič, godalni kvartet šole Glasbene Matice in kot gost pevski zbor »Lira« iz Kamnika. Sv. maša za edinost bo v ponedeljek 7. februarja ob 18.30 v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu. Sledil bo ekumenski razgovor v Vzhodnem zavodu. ★ DAROVI Za Zavod sv. Družine: N. N., Gorica, 20.000; N. N., Gorica, 50.000; Bensa, ul. Čampi, namesto cvetja na grob pok. Karmele Bednarik 3.000; Marija Goljevšček 5.000; Peter Tomšič, Sovodnje, 3.000; N. D., Gorica, 5.000; Mira Brajnik, Gorica, 10.000 lir. Za Alojzijevišče: Družina Uršič 10.00; N. D. 5.000 lir. Namesto cvetja na grob salezijanskega duhovnika Jožeta Maliča s Peči daruje N. N. iz Rupe po 2.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzijevišče. Irena Vetrih-Bertolini iz Gorice je da-iovala ob nedelji za katoliški tisk po 10.000 lir za slovenski katoliški tisk, za Katoliški dom in za Alojzijevišče. Za šentjakobski dom v Trstu: družina Kocjančič namesto cvetja na grob Marjete Peterka 5.000; N. N. 10.000; N. N. 15.000 lir. Za Marijanišče na Opčinah: Josip Sancin, Trst, 3.000; N. N., Trst, 3.000 lir. Za Finžgarjev dom na Opčinah: Družina Malalan, ul. Pulsatille 4 v spomin pok. g. Vidmarja 5.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Š. L. 1.500; Sosič Viktorija 5.000; Starc Marko 500; Vremec Leopolda 2.000; Br. A. 1.500; Ulian Luigi v spomin bratranca Otona-Ninčeta 5.000; dr. H. Jogan ob krstu malega Rada Jagodic 5.000; Planinšek Justa in Škabar Armida 10.000; N. N. 30.000; Vremec Dario in Marija ob poroki 10.000; N. ,N. 5.000; Toroš Levina 2.000; v cerkvi 11.620 lir. Za tiskovni sklad »Kat. glasa«: G. M. I.500; M. Z. 5.000; družina Planiscig, Gorica, 1.000; ob obletnici smrti staršev sestre Stopar iz Trsta 10.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad. Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Presenečenje v GORICI ! KONFEKCIJA Ob svojem petdesetletnem delovanju se je tvrdka MOHCARO C. Verdi, 113-117 odločila za senzacionalno IZREDNO RAZPRODAJO ki pomeni popolno rušenje dosedanjih cen domačih in inozemskih predmetov najboljših znamk Lubian • Tescosa - Max Mara - Ruggeri - Vesti bene - Amica - Icab De Lux - Cagi - La Font -Zasmine - Frabert • Triumph - Ragno - Ines Viri - Belfe - Donal - Guido Ruggeri itd. itd. PRESENETLJIVE CENE! Samo sto primerov na tisoč od najbolj finih predmetov v razprodaji: konfekcija za žene in deklice Najfinejše ženske hlače iz čiste volne Lit. Pletene ženske obleke iz čiste volne Tailleur za žene in deklice enob. in fant. » KONFEKCIJA ZA MOŠKE IN MLADENIČE Poletne moške hlače gabardina terital Lit. 790 kom. Poletni moški jopiči »lav shantung« » Dežni plašči za otroke gabardina mako » Moške smučarske hlače iz elast. gab. » Moške hladne hlače iz volne terital _ » Flanelaste moške in deške hlače iz č. v. » Moderne deške jope iz najčistejše volne » Sodobne moške hlače iz č. v. in mod. b. » Deški moderni površniki iz najč. volne >* Skrbno izdelane moške jope iz čiste v. » Moške hlače »Lubian« fantazija iz č. v. » Hladne obleke »Lubian« za dečke iz č. v. » Smučarske prešite moške jope » Moški dežni plašči iz najfin. gab. mako » Najfinejše moške jope iz čiste volne » Moške obleke »Lubian« iz prečesane v. » Najfinejši moški površniki iz čiste volne » Moške hladne obleke fantazija iz č. v. » Moške jope zadnja novost iz najč. v. » Moški površniki slav. znamk iz najč. v. » Moške obleke »Lubian« iz prečes. č. v. » Moški dežni plašči »ZENIT« iz pristne v. » Moške obleke slav. znamk iz pristne v. » Moške obleke »Lubian« iz čiste p. volne » Najfinejši moški površniki iz čiste volne » SRAJCE - PLETENE JOPICE - KRILA Poletna ženska krila, enob. in fantazija Lit. Srajce za moške in dečke, popelin, ter. » Poletne ženske majice iz č. kotenine » Najfinejše ženske majice, škotski suk. » Zelo modne moške majice, škotski suk. » 2enski jopiči iz čistega bombaža makč » Najfinejše moške majice Iz č. kotenine » Najfinejše moške srajce terital »dracon« » 2enska krila iz čiste volne fantazija » Najfinejše ženske majice iz čiste volne » Kolesarske vol. jopice za m. in ženske » Moški puloverji po modi iz čiste volne » Najfinejše večerne jopice moda Iam6 » Damske barvaste sobne halje » Zelo moderne kolesarske jopice iz č. v. >» Najfin. ženske majice Iz pristne volne » Zelo moderni ženski Jopiči iz čiste v. » Fino izdelane moške srajce po modi ». Ženska krila Iz volnene gabard. Jersey » Ženski Jopiči iz najčist. volne »Nodino« » Moški puloverji iz prečesane č. volne » Težki moški puloverji in najčist. volne » Smučarski moški puloverji iz čiste volne » Smučarski moški puloverji Iz pristne v. » Moški Jopiči najfin. izdelave po modi » prvič mogočna zaloga nogavic, 890 » 900 » 1.250 » 1.500 » 1.500 » 1.900 M 2.500 » 2.500 » 2.900 » 2.900 n 2.900 » 3.500 » 3.500 M 3.900 M 3.900 M 3.900 » 4.900 » 5.900 » 6.900 M 7.900 » 8.900 » 9.900 » 12.900 » 12.900 » \ 500 kom. 500 N 690 » 750 » 850 » 950 U 950 » 950 » 990 1» 990 » 990 N 990 » 990 » 990 » 1.200 » 1.250 n 1.250 H 1.500 » 1.900 M 1.900 » 1.900 » 1.900 N 2.400 D 2.900 » 3.900 M 890 890 890 1.000 1.250 1.250 1.500 1.500 1.900 1.900 1.900 2.900 2.900 2.900 2.900 2.900 2.900 3.500 3.900 3.900 4.900 4.900 5.900 6.900 9.900 in spodnjega perila Ženski dež. plašči in suknje iz v. in svile Najfin. ženske smučarske elast. hlače Poletne obleke za žene in deklice, mod. Poletni ženski tailleur iz tkanine Zelo moderen ženski tailleur iz č. volne Ženske hlače iz pristne volne, jersey Ženske volnene jope model »Amica« Prilagojene ženske obleke iz čiste volne Moderne ženske hlače creps iz č. volne Najfin. ženske obleke iz čiste v., jersey Bleščeče ženske obleke za pop. in večer Ženski tailleur vel. znamk iz č. v.olne Ženski dežni plašči iz bombažaste gab. Površniki za žene in deklice iz čiste v. Najfinejše prešite ženske jope Ženski tailleur novost »Ruggeri« iz č. v. Jopič in hlače velikih znamk Obleka z jopičem »Max Mara« iz č. v. Jopič in hlače tipa »Amica« Najfinejši površniki za žene in deklice Moderni ženski površniki iz čiste volne Ženski površniki vel. znamk in finih m. PLATNENO BLAGO ■ ODEJE - PREPROGE Barvaste brisače Lit. Gobaste brisače v solidnih barvah » Gobaste brisače z jamčenimi barvami » Barvaste prevleke v solid. barvah, fant. » Najfinejše prevleke iz čiste kotenine » Garnitura iz bombaža za kopalnico, s, b. » Enoposteljne rjuhe iz čistega bombaža ,, Zavese diolen, višina 3 ” Namizni prti za 6 oseb v solidnih barvah ». Rjuhe za zakonsko posteljo iz c. koten. » Garnitura za eno posteljo, fantazija » Enoposteljne odejo škot. vzorca v bar. » Najfin. škotski »plald« v novih barvah » Obšite enoposteljne odeje iz v., novost >» Najfinejše vezene enoposteljne rjuhe » Preproge parures za kopalnico iz v., 3 k. » Namizni okrogli prti za šest oseb » Preproge par. za sobo v enot. barvi, 3 k. » Ovalne preproge par. v enot. barvi, 3 k. » Cdeje za zakonsko posteljo z žamet. r. •> Odeje za zakonsko posteljo, najfinejše .. Garnitura rjuh za zak. posteljo v barvah » Garnitura rjuh za zak. postel|o, vezenih » Preproge par. iz volne, orlent. vzorec » Preproge iz v. za salon, orient. vzorec » foulardov, rokavic, prepasnic 150 kom. 195 » 250 » 350 » 350 M 1.150 » 1.150 » 1.200 m 1.490 kom. 1.890 N 1.900 » 1.900 » 1.950 » 2.100 » 2.450 » 2.500 vse 2.800 kom. 2.950 vse 3.900 » 3.900 kom. 4.500 » 4.500 » 4.900 » 4.900 vse 10.900 kom. za vse PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH! Je to edinstvena priložnost za vse opremiti v ceioti in na najboljši način Konfekcija - Okusno oblačenj'e IVI O N C R O Gorizia V Vašem interesu izkoristite priložnost Corso Verdi, 113 -117