= Ilaflsop 14.000. — Šfajerc pelja za celo leto eden goldinar, s
Kirofah« Čim ooutnil tm&nilu je   cena
iflkem   poslopju. —
Rokopki » m nacajo in m morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
v naprej. večkratnem v Ptuju v zastonj. —
'.14.
V Ptuju v nedeljo dne 12. julija 1903.
IV. letnik.
|mečko zborovanje v Gradci.
,Ljudstvo, pri katerem hira kmetijski stan, je ibljeno"! te preresnične besede, katere je rabil i ki je morda najbolj poznal težnje ljudstva, £ni Bismarck, pred kakimi 20 leti, ravno te bese uresničijo tudi še dandanes. Usoda ljudstva visna od kmetov, slab položaj tega stana povzroči celega naroda, cele države! Kdor to prevdari jbode lahko sprevidel, kolike važnosti za našo lepo ■rsko deželo je bilo kmečko zborovanje dne 5. t. Gradcu, k kateremu smo vas v našem zadnjem vabili. Skoraj vsi sloji, katerim je treba živeti brazde, so bili pri tem zborovanju zastopani; z jem poročamo, da je bilo prišlo tudi mnogo iještajerskih kmetov. Navzoči so bili kmetje različne inosti, Nemci in Slovenci, ne meneč se za na-aloe prepire, dobro vedoč, da morajo skupaj ti, ako se hočejo braniti pretečega in skoraj go-;gagospodarskega propada.Dan 5. t. m. v Gradcu je bil ;n protest vseh slojev proti nevarnosti, katera se ^to hoče vsiliti, bil je glasen klic vseh kmetov lepe dežele, namenjen prisiliti državo, da nas ri, ker jej moramo plačevati toliko davkov, nekega izsesanja od strani drugih dežel in drugih I Da bodejo tudi tisti, katerim ni bilo mogoče, iti se tega shoda, zvedeli, zakaj se je šlo, da vsi sprevideli, kolike važnosti je bilo to »vanje, je hočemo tukaj, kolikor nam prostor do-, opisati in to tem bolj, ker bode gotovo vsaki lel, kako opravičeno je bilo naše zahtevanje, )i bili tudi spodnještajerski kmetje pri tem zbo-nju navzoči.
Zborovanje se je vršilo v tako zvanih Aninih dvoranah. VeČ stotin kmetov in njihovih zastopnikov je bilo navzočih. Predsednik grof K. Lambert je odprl zborovanje, povdarjajoč, da bi kmetje pač morali biti hvaležni štajerski kmetijski družbi, katera je dala prvi povod, zjt otvoritev tega tako zvanega agrarnega dneva. Slabi sedaj obstoječi kmečki položaj, tako je govoril predsednik, tičoč se gospodarskih in gozdarskih razmer, je prebudil kmete drugih dežel, da se začnejo skupno braniti proti svojim težnjam in to se niora tudi zgoditi na Štajerskem, ako nočemo čakati, roke križem držeč, dokler nas ne ugonobijo druge dežele, druge države. Vse druge države branijo domače svoje pridelke s tem, da naložijo na take pridelke, katere imajo njihove dežele, visoko mitnino (col), ker s tem zabranijo uvoz teh pridelkov v domače kraje, ker s tem povzdignejo ceno svojih lastnih pridelkov. V kratkem se bodejo sklenile med našo in med so-sečkimi državami takozvane kupčijske pogodbe in določil se bode mitninski (čolni) tarif.
Tajnik Juvan je potem govoril jako jedernato in stvarno o teh kupčijskih pogodbah in o omenjenem tarifu.
Povdarjal je, da se bodejo štajerski kmetje ne oziraje se na narodnost in politične boje, branili proti počenjanja socialnih demokratov,*' proti kapitalizmu in proti velikim obrtniškim podjetjem, ker nočejo, da bi morali, kakor do sedaj za te sloje plačevati sami račune. Slabih kmečkih razmer je kriva vlada, katera se ne briga za kmetijstvo. Geslo, po katerem se nam je ravnati je:
»Ničesar ne smemo pustiti Čez naše meje vpeljati iz drugih dežel, ako se to lahko pripravi pri nas!*
— 2 —
Žalibog, <la nam nikakor ne pripušča prostor, da bi vam kmetje poročali vse, kar so na tem zborovanju govorili navdušeni prijatelji kmetov, evo vam vsaj, kar se je od kmetov in njih zastopnikov sklenilo in določilo. Sledeči dve resoluciji ste se enoglasno sprejeli:
Prva se glasi:
„Na dan 5. julija 1903 v Gradcu zbrani kmetje protestirajo brez vsacega razločka ali spadajo k k tej ali drugi narodnosti ali stranki proti brezobzirnemu nepravičnemu postopanju obrtnikov in socijalnih demokratov, kateri vedno in vedno nasprotujejo pomoči, ki bi jo imelo dobiti kmetijstvo s pomočjo mitninske (čolne) obrambe. Odločno zavrnejo napade imenovanih slojev na agrarce (kmete in njih zastopnike in voditelje), ker ti napadi nikakor niso na pošteni politični in gospodarski podlagi in ker se lahko z njihovo pomočjo neizmerno škoduje kmečkemu stanu. Kmetje obžaljujejo, ker se njihovim opravičenim željam v načrtu za mitninsko (colninsko) postavo ni ustreglo in zahtevajo odločno, da se morajo vzeti njih gospodarske težnje pri sklepanja tako-vzanih kupčijskih pogodeb z drugimi državami odsihmal bolj v poštev, kakor se je to zgodilo do sedaj. Strogo zahtevajo, da morajo kmečki poslanci in vlada s vsemi močmi delati na to, da se bode pri sklepu kupčijskih pogodeb jemalo ozir na Štajerske kmete. Pred vsem zahteva agrarno zborovanje, da se zagotovi redni izvoz živine in da se vse zapreke, tičoče se tega izvoza odstranijo. Ravno tako zahtevajo kmetje, da se uvedejo uredbe, katere bodejo zabranile razšir-jatev živinskih bolezni in škodljivcev po izvozu iz drugih dežel v našo deželo. Obramba, katero daje mitnina (colnina) mora biti taka, da se bodejo naši pridelki, posebno vino, dali tako prodati, kakor je njih vrednost. Radi tega se mora kup-čijska pogodba katera nas veže s srbsko deželo, takoj razveljaviti!"
Druga rezolucija se glasi: „Dne 5. julija li*03 v Gradcu zbrani kmetje izrekajo svoje upanje, da bodejo vsi poslanci, posebno tisti, katere so kmetje zvolili, potem poslanci veleposestnikov, ne oziraje se, h kateri stranki spadajo, skrbeli za opravičene zahteve kmetov. Da bodejo složno in odločno v tem smislu delovali in ta cilj dosegli, morajo izdelati program, katerega morajo gospodarskim zvezam predložiti, da se od njih pregleda in potrdi. Vsi udje te zborniške agrarske zveze morajo skrbeti, da bode ta program prodrl, sploh pa jim je treba, s vso močjo skrbeti za zboljšanje kmečkih teženj. Da se bode to doseglo, zahtevajo štajerski kmetje, naj se vrši boj med političnimi strankami izključno le na pošteni dostojni način!" Te rezolucije so se enoglasno sprejele. Bodemo videli, ali bodejo tudi spodnještajerski kmečki poslanci zares po gori navedenem geslu ravnali.
Našim naročnikom.
Naročnino ponoviti je jako nujno! Prva poloi leta je minula in z njim je nehal tudi za mara] terega obrok, v katerem je imel list za plačati. hočemo, da bode šlo naprednjaštvo na Spodd Štajerskem naprej, treba nam je pač v prvem oj skrbeti za razširjatev
»Štajerca".
Razširjatev tega lista ni samo v Vaš koi temveč tudi v korist Vaše obitelji, Vaših otrok. razširjatvo našega lista namreč pomagate širiti nap njaštvo, z njim odvračate klerikalno temo. Vsaki, teremu je količkaj za to, da ne bode za naprej dala nad našo prekrasno domovino klerikalna t^ naj skrbi, da bode spravil „Stajercn" vsaj eni ročnika. NaŠ list velja samo dVB kroni za celo lei poštnino vred. Plača in naroči se lahko tudi na leta.
Toda vsi tisti, kateri list dobavljajo in kal še ga dolgujejo, naj si zmislijo na to, da ni ni! sar na svetu zastonj.
Kar se toraj tiče dolžne nam naročnine, j vsaki za to skrbi, da bode dolg poravnal. Kdor te ne stori, tudi ne sme kot poštenjak lista več sj jemati. On namreč s tem škoduje napredni sti in napredni misli, katera je vrlo potrebna za s{ nještajerske kmete, tega pa mislimo ne bode n< den kmet želel, ker vsaki ve, kako se kmetu danes slabo godi.
Kmetje, naročniki, širite   BŠtajerca"!
Umori v Serbiji in njih vzrol
(Dalje.)
Aleksander I. srbski kralj, kateri je bil na grozen   način dne  10. prejš. meseca   umorjen, je! rojen dne 14. avgusta 1876 v Belgradu.   Njegovi je bil kralj Milan, njegova mati  Natalija Kečkoj nekega Romunca, ki je služil v ruski armadi. Ze] začetka   je bil ta zakon jako nesrečen.   Razprtije] nemir   med očetom in materjo   so bili   prvi spoi umorjenega kralja.   Ko se je   Natalija   leta 1886] Milana   ločila   in   srbsko   zemljo zapustila,   vzelai svojega   deset let   starega   sina   Aleksandra s Dolgo   sta se kralj   Milan in   njegova   žena Nai prepirala radi tega otroka, dokler ni na povelje ki Milana policija v Wiesbadenu dečka materi odvzel^ ga očetu izročila. V začetku prihodnjega leta je pi kar naenkrat   Milanu   na misel,   da se je odpov< kroni, komaj ko je dal svoji deželi liberalno   ustd Ta   korak   je bil   prenagel,   in kaj hitro se je žai kralj kesati, da ga je storil.   Dokler bi postal Aj sander 18 let star, tako se je določilo, naj bi npj Ijala   takozvana   nadomestna vlada pod RistiČem! vladarske posle.   Ko je kralj Milan   zapustil Belj so je vrnila zopet Natalija v Belgrad z njo   vred] seveda tudi ruski npliv. Vedno in vedno si je
— s
nadeval, da bi si zopet pridobil v Serbijf moč.  In
Ije vedno vznemirjalo mladega kralja. V letu 1891
(ije sklenila   nekaka pogodba.   Kraljica   Natalija je
:rala  srbsko   deželo zapustiti,   Milan pa se je za-
il, da ne bode proti   letni plači v znesku enega
siijouu frankov,   stopil na srbsko   zemljo,  poprej ko
»de kralj Aleksander polnoleten. V aprilu leta 1893
(naenkrat nastopil komaj 17-letni kralj Aleksander
[sprejel vlado v svoje roke in se proglasil za   pol-
iega.   Kmalu   potem se je vrnil   Milan zopet v
:jo  in   njegov   sin ga je kaj   rad sprejel.   Sedaj
[nplival na   mladega kralja   Milan, na   Milana  pa
trijska država. Leta  1895 v majniku je razveljavil
f,vno upravo in upoljal prejšno. Od leta   1894 do
je prav za prav vladal njegov oče Milan. Sedaj
[je sledilo   znanje umorjenega   kralja z umorjeno
Ijico Drago  Mašin.  Čeprav je Milan nasprotoval,
se je mladi kralj dne 21. Julija 1900 z Drago.
in je na to   zapustil srbsko   deželo vnovič. Tudi
Jjeva mati ni hotela več ničesar   vedeti o svojem
Dne 5. avgusta  je postala   vdova  Mašin žena
lega kralja Aleksandra.
[Draga Mašin, umorjena kraljica je bila jako zvita,
go se   je   pokazalo   najbolj tedaj,   ko   je   hotela
»ti kraljica.   Nalagala se je kralju,   da je z njim
h in ga tako prisilila,   da   jo je moral vzeti za
; Ko  pa se je sprevidelo,   da kralj zastonj pri-
je od   nje   potomca,   nastalo   je vprašanje,   kdo
kraljev naslednik in  to   tem   bolj,   ker   je   bil
«nder zadnji potomec Obrenovičev. Srbski oficir
tantinovič,  kojega hči je črnogorski knez Mirko
za ženo, je imel največ upanja, da postane kralj.
"orci in Konstantinovič so bili kralju A'eksandru
^otrn v peti in tako seveda ni imela Draga težkega
; ko je   prigovarjala kralju,   naj   bi   postal njen
lajtnant Lunjevica kraljev naslednik.
Aleksander sam se je trudil,   da bi   spravil   po
smrti brata svoje žene na srbski kraljevski prestol,
io in vedno se je   upirjalo vojaštvo   temu   po-
^ju. Se v jeseni prejšnega leta je skusil pri vo-
vajah Aleksander tega svojega svaka proglasiti
lednika.   Nalašč zato se je k   tedajnim vajam
!o 30 tisoč vojakov. Hoteli pa so vse tako ure-
kakor   da bi   vojaki sami zahtevali,   da   bi se
Lunjevica   za kraljevega   naslednika.   A   v
"h trenutkih   je stopilo nekaj najvišjih   oficirjev
kralja in je od njega zahtevalo, da se naj stvar
Kralj   se je tej   želji,   čeprav jako razžaljen
Toda nikakor pa   ni na celo stvar pozabil, ni-
ni hotel   svojega namena   opustiti. Sklenil je
zastopnike   ljudstva,    toraj   celo   takozvano
Ido, da bi ustregla njegovi želji.   Toda  državni
kakor je bil v začetku tega leta v Serbiji, ni-
oi bil tak,   da bi bil podpiral te kraljevo na-
[Radi tega je   Aleksander v aprilu   celo državno
spremenil.   Najbolj so so   spremembe   tikale
:ga reda in tega je kralj tako  uredil, da je bil
in njegove želje popolnoma primeren. Vršile
volitve, katere so, kakor so poročali srbski listi
»sijajno" izpadle. Ta državni zbor bi bil seveda vse storil, kar bi bil kralj zahteval in njegovo najprvo delo bi gotovo bilo proglasiti lajtnanta Lunjevica za prestolonaslednika. Toda prišlo je drugače!
StariŠi kralja Aleksandra so dolgo zaman iskali mlademu kralju neveste. Nobena ga ni hotela imeti. Komaj ko je kralj Aleksander pričel vladati, že so se nekteri nezadovoljneži vzdignili in so ga hoteli iz Serbije izgnati. Ko je kralj Milan to zvedel, sklenil je takoj poiskati za svojega sina primerno nevesto. Seveda je proti temu v začetku delovala kraljica Natalija, boječ se, da bode ona mnogo na svojem ogledu zgubila, ako pride nova kraljica na srbski dvor, toda konečno se je udala želji svojega moža. Kralj Milan je hotel izbrati za svojega sina najprvič hči našega cesarja za ženo. Toda na Dunaju niso o tem hoteli ničesar vedeti. Nato se je obrnil Milan na dvor v Hesenu na Nemškem. Stric dotične prin-cezije je prišel raditega v Belgrad, ker pa tam gotovo ni nič kaj ugodnega pozvedal od dvornih razmer, ni bilo tudi iz te ženitve nič. Milan je potrkal tudi na grškem dvoru, a vse zastonj. Nato si je prizadeval prigovoriti za poredi hčere ogerskih plemenitašev, naj bi ta ali ona vzela njegovega sina za moža. Tudi tukaj ni imel nobenega vspeha. Milan si je sedaj prizadeval prigovoriti nektere hčeri bogatih Amerikancev k tema zakonu, toda vse zastonj. Nato je toraj začel iskati neveste v daljni Aziji. Neki sorodnik kraljice Natalije, knez Urusov je bil privoljen dati vsojo hčer mlademu kralju. Toda ko je prišel tudi on v Belgrad gledat in pozvedavat, se je takoj odpeljal domov brez vsacega odgovora.
Sedaj so vprašali črnogorskega kneza, ali bi bil on privoljen dati svojo hčer. Tudi ta ni hotel, sploh pa se je v tem času zaročila hči tega kneza s ita-lijanskiin prestolonaslednikom. Sedaj sta si prizadevala kralj in kraljica prigovoriti nektere hčere iz srbskih rodbin, tako na primer hči obersta Konstan-tinoviča. Tudi tukaj se ni posrečilo.
To brezuspešno iskanje neveste je jako škodovalo ogledu srbske kraljevske hiše. Ta čas je porabila Draga Mašin, da si je vlorila kraljevskega ženina. Draga je bila od Aleksandra mnogo starejša. Ko sta se zaročila, bila je stara 39 let, dočim je kralj imel še le komaj 24 let. Draga je bila iz ugledne srbske hiše in sicer vdova. Njeni prvi mož je bil neki in-ilener, ki pa je po kratki bolezni kar naenkrat umrl. Nato je postala Draga dvoma spremljevalka kraljice. Ta ženska je kriva cele žalostne usode kralja Aleksandra. Že v svoji mladosti je jako lahkomiselno živela, tako, da jo je vse po Serbiji poznalo. Ministri so kralja kleče prosili, naj se ne da prigovoriti tej ženski, naj jo pnsti, toda vse zastonj. Draga je kar naenkrat raznesla vest, da je z mladim kraljem noseča. Kralj je to verjel in je zahteval od ministrov, da se mu takoj dovoli zakonska zveza z ženo, ki se čuti kot mati bodočega kraljevskega naslednika. Sedaj seveda je imela Draga kralja popolnoma v svojih mrežah. Kraljica Draga je bila jako svojevoljna. Kdor ji ni ugajal, moral je,   naj še je imel   toliko zaslug,
—   4 ■ —
službo takoj zapustiti, iti v penzijon ali pa v ječo, medtem, ko so njej udane osebe, čeprav niso bile sposobne aa višje službe, dobivale vedno in vedno več upliva. Lahko se toraj sprevidi, kako da je prišlo, da ni nihče Drage maral. Za tolike krivde je bil dan sodbe neizogiben. Kdor srbske razmere pozna, temu tudi zadnja revolucija ni prišla nepričakovana. Toda tako zverinskih umorov ni nihče pričakoval in ves pošteni svet obsoja grozoviti zločin. Naj bi bili kralja in kraljico iz dežele izgnali, upliv hiše ObrenoviČev je bil že itak do skrajne meje podkopan in tako ne bi bil niti prognani kralj niti kraljica Draga nevarna kakemu novemu kralju.                  (Konec prihodnjič.)
Spodnje-štajerske novice.
Župnik Murkovic in krst. Molčali smo, misleč, da je župnik Murkovic od svete Barbare v Halozah vsaj mož beseda, to je, da smo ga vsaj spravili tako daleč, da tisto, kar je obljubil, tudi spolni. A vse zastonj ! Mi nimamo nikakega sovraštva proti duhovščini, a Murkovičevo postopanje pa zasluži, da pride v svet. Našim bralcem je znano, da smo poročali kako je župnik Murkovic uvedel tako zvano kazen sa vse botre nezakonskih otrok. Po 5 goldinarjev in še več so morale take botre plačati, denar pa je župnik djal v svoj žep. Tako si je vedel Murkovic zadnje leta pomagati in si je marsikateri goldinarček na tak nepošteni način zaslužil. Ubogi Haložani že itak tičijo v strašnih stiskah, katere jim je povzročila neusmiljena narava. Prej bogati haloŠki bregovi so zadnja leta popolnoma osiroteli, ker je uničila trsna uš edini in glavni pridelek tek krajev. Haloško ljudstvo strada, in to je istina, čeprav nihče od tega ničesar ne zve, ker so ti trpini preponosni, da bi to svetu naznanjali in potrpežljivo prenašajo svojo nadlogo z upanjem na boljše, bodoče čase. In ravno v tem najhujšem času je nastopil Murkovic in začel iz ljudstva izsiljevati na nepošten način krvavo zaslužene groše, katere so haloški siromaki spravili težko skupaj, med tem ko je marsikateri od njih trpel glad! „Stajerca je zvedel od tega in je brez vsacega sovraštva pokazal župnika v pravi luči, ter je poskrbel zato, da je župnik moral dati denar, katerega je iz siromakov izsilil, nazaj. Župnik Murkovic je prišel na dotične dopise v Ptuj in je poplačal v pisarni nekega tukajšnega odvetnika stroške in položil je tudi denar za vse tiste, kateri so se bili do tedaj pritožili o njegovem umazanem postopanju. Dobro, mi smo si mislili, naj pa bode. Župnik je sicer nepošteno ravnal, toda ker vidimo, da hoče storjeno krivico zopet popraviti, bodemo ga pustili v miru. Vrh tega je župnik prosil dotičnega odvetnika, naj bi nas ta poprosil, da ne bi prišlo Murkičevo ime več v »Štajerca", ker bode on (namreč Murkovic), \se „kazni^, katere je haloškim kmetom naložil, zopet povrnil. Župnik Murkovic je pri tej priložnosti rekel in se zavezal, da bode v nedeljo po tem iz prižnice (kancelna) naznanil, naj pridejo vsi tisti, katerim je naložil „kazni",   k   njemu   v farovž,   ker bodejo tam dobili
denarje nazaj. Mi smo si mislili, dobro tako, siroi dobijo denar nazaj, a župnik pa itak ni vredei se več pečamo z njim. Raditega nismo v našem zada listu o celi stvari ničesar poročali. Toda prišl drugače! Murkovic, božji namestnik in župniki sv. Barbari v Halozah je lagal, grovzoito lagal, j tega pa še prav zahrbtno ravnal. Murkovic ni niflj oznanil, ne, pri pridigi na dotično nedeljo je gn udrihal po naprednih časopisih, seveda najbolj mi na naš list. Nato je pozval k sebi 4 klerikalna činske predstojnike, sestavil si sledečo izjavo 1 dal od omenjenih predstojnikov podpisati. Pred« župnikova presega vse meje, da si upa on to izj poslati v Mariborski klerikalni listič, v „Slovenj Gospodarja". Izjava se glasi tako-le :
Izjava:
»Ker je ptujski časopis «Štajerc» že večkrat nap na nesramen način našega preč. g. župnika Franca) kovic, in ker bi bilo lahko lo napadanje povod ni nemu mnenju o našem dušnem pastirju, izjavljamo! pisani, da najostreje obsojamo in zavračamo osa pisarijo »Štajerca* ter odobrujemo popolnoma posloj našega čast. gospoda župnika v vsem, posebno pa v] da z nalaganjem kazni za ubožni zaklad odvraa množenje nezakonskih otrok ter tako zabranjujejo i Ščaj, proletarijata v tukajšnjih že itak z ubogimi h loženih občinah
Sv. Barbara v Halozah, 21. jun. 1903. F r. V o g 1 a p m. p., obč. predstojnik občine GruSn Ivan 2 u r a n m. p., občinski predstojnik občine j disče; Anton Korenjak m. p., obč. predd občine Sv. Barbara; J. Kelc m. p., obč. predsU občine sv. Elizabeta.»
Da je Murkovic to izjavo sestavil, temu m kakor ne čudimo, saj poznamo tega angeljsko cul poštenjaka, a presenetilo nas je, da so dali 1 kmečki občinski predstojniki, o katerih smo pm čani, da imajo vsaj iskrico ljubezni do resnice v 8tj klerikalnih srcih svoja imena za to vnebovpj krivico! Ne, to ni mogoče, da bi občinski p stojniki odobravali to izsesanje ubogih HaložanoiJ to ni mogoče, ne tega nočemo verjeti, da bi Yoj Žuran, Korenjak in Kelc izjavili s svojimi pošt« kmečkimi imeni, da jim je prav, ako se izruje ij romaških haložkih, žuljevih rok težko, pretežko] služeni denar. Barbarčani, sodite sami, vprašajte! tudi omenjene občinske predstojnike, kaj pomd župnikove besede „da župnik z nalaganjem kaza ubožni zaklad odvračuje množenje nezakod otrok ter tako zabranjuje naraščaj proletarijata ■ kajšnjih že itak z ubogimi preobloženih občini Barbarčani, kaj ne, to je nesramno, te bese« izraz prave, do dna nečiste klerikalne duše. Muri ni nikdar dal omenjenega denarja siromakom,! ravno tukaj vprašamo vse Barbarčane, ali jej njimi le eden, kateri je kedaj dobil od tega „■ kega prijatelja" le en krajcar podpore. Za ka ubožni zaklad pa je dal Murkovic omenjeni dol Občinski predstojniki, ki ste gori navedeno cunjo I pisali, ali Vas ne peče vest? Zakaj pa ni hoteli peti občinski predstojnik, gospodar Krajnc podpiJ
-*
—   5
pvor je lahek, ker je poštenjak od pet do glave! »dovolj! Izročili smo celo stvar javnosti in tukaj parno državnega pravdnika, tukaj vprašamo milost-pga, pravicoljubnega knezoškofa in celi konsistorij, Mariboru, ali jim je znano, da se je do sedaj že t kakor dvajset oseb javilo, katere je župnik novic ^kaznoval" po svojem kazenskem zakonu, ■vse omenjene vprašamo, ali jim je znano, da še Ije mnogo in mnogo, kateri še se niso javili, ker Kapnika, kot Kristusovega namestnika bojijo nji molče trpijo krivico, kakor pa da bi nastopili lenim potom proti svojemu „vrlemu" dušnemu Eirjn? Barbarčani, pridite v naše uredništvo, Mur-m bode in mora dati denar, katerega je iz Vas iz-Jil nazaj, kakor ga je dal že večim, ki so bili pri i Znpnik Murkovič, no, pa nas toži. ako smo ti riti krivico, ako smo mi lagali, prav iz srca nas le veselilo zvedeti dan, kateri bode odločen za to,
se bodemo pred sod ni jo merili s teboj!
Nekaj   o  zadnjh   birmah.   Milostljivi  knezoškof
lotnik   je delil   v zadnjem času v nekterih krajih
io birmo.     Kakor   se nam poroča,   so ga kmetje
kodi z velikim navdušenjem sprejeli,   saj pa si je
tudi v svoji ljnbeznjivosti zaslužil. Tudi v našem Ktu je bil jako sijajno sprejet. Ptujsko mesto je k okinčano z banderami. Pred rotovžem so pozdra-Iknezoškofa ptujski župan, okrajni glavar, okrajni laik. občinski svetovalci, več uradnikov in oficirjev. |fa je sprejem očividno razveselil. Veseli nas pa K da smemo poročati, kako priljubljen je milost-tn škof pri ljudstvu. Neki kmet je nam pripove-W, da je milostljivi škof v njegovi fari tako lepo I prijazno pridigoval, da bi ga bil le poslušal noč i dan. Pravil je, kako je svetoval škof, da bi se H seboj morali ljubiti in ne preganjati. „Ja, take lige", tako je vskliknil kmet, „take pa že, te so Id drugačne, kakor pa pridige nekterih naših ka-fcnov in nekterih naših župnikov. Vedno in vedno Ipovdarjal škof, da se ne smemo sovražiti med Kj, to pa tudi ,Štajerc' vedno povdarja in radi ga tudi škof ni niti ene besedice spregovoril o Ijercu', med tem,, ko pa naši duhovniki pri vsaki ligi zmerjajo čez njega!" No klerikalci, no vi pazniki našega lista, kaj pa porečete k tej sodbi? W nikdar ni zmerjal B Štajerca", ne, on je celo Higoval v našem smislu — več pa ni treba! Sicer ■tudi vemo, kako je obsodil škof sam nektere fake. Ali naj povemo, kaj se je pri sveti Marjeti golo in zakaj škof niti v farovžu ni hotel obedovati? I tega nočemo, tokrat jim hočemo prizanesti, pri-■bljenemu škofu na ljubo.
„Štajerctt in „Fihp0S.u Morda na vsaki strani Ehposa" najdeš „Štajerca" parkrat imenovanega. K dokaz, kako mu ugaja. Dobro tako „Fihposu. Ha to, kar ti je zadnjič pisal neki klerikalček iz ■dine pri Ptuju presega vendar vse meje. Cujte to-le: LStajerc" vedno piše: preljubi kmet in zopet kmet, Ikedar pa kmet v mesto pride h kateremu njegovih ■pristašev, tedaj pa mu ti rečejo: „bindišer tepu. Kito dokažeš,    nFihpos", potem   ti obljubimo,   da
ne bodemo nikdar več pisali ne ene vrstice o tvojih prijateljih, lahkomišeljnih kaplanih in grabežljivih dohtarjih, kar ti bode gotovo jako ljubo. Ako pa ne dokažeš, pa si zopet prav klerikalno lagal. Pač pa poznamo takozvanega slovenskego trgovca, kateri se je še le pred kratkim izrazil tako-le: „Kmetje so bu-telui, ker ne sprevidijo, zakaj jim plačujem v krčmi pijačo!" Toda povej nam, zakaj pa ravno tudi tvoji takozvani „narodni" trgovci sprejemajo kaj radi nemške groše?
Nova bolezen   pri   kokoših.   Vsakdor   ve, koliko škode kmetom na   Spodnjem   Štajerskem vsako leto učinijo kuge med govejo živino in posebno med svinjami. Škoda, katero je povzročila zadnja leta svinjska kuga na Avstrijskem,   zne«e povprečno računjena do 20 miljonov kron   na vsako leto.   Od koder pa smo dobili to kugo? Prišla je k nam iz   „blažene"   madžarske  zemlje.   Na  madžarskem   razsajajo   vedno   in vedno   živinske kuge,   ker tam vlada premalo strogo pazi na njih zatirjatev. Sedaj se je pokazala na Ogrskem zopet nova kuga in sicer pri   kokoših. Ta bolezen uniči v par urah žival, in se jako lahko raznese. Sicer je avstrijska vlada odločila,   da se  morajo po-šiljatve   kuretine,   katere   pridejo   iz Ogrskega   in o katerih se sluti, da imajo to kugo, kokošinja kolera se njej pravi,   takoj poslati nazaj,   toda kaj pomaga to, ker so se vendar že rastrosile glivice povzročujoče to bolezen. Radi tega je za kmete, posebno ob ogrski meji velike važnosti, da ne kupujejo ogerskih kokoši in pišancev,   ker le s tem se lahko   zabrani preteča nova nevarnost. Radovedni smo,   kaj bodejo   porekli k celi stvari takozvani kmečki poslanci na Spodnjem Štajerskem, videli bodemo ali bodejo zato skrbeli ali ne, da se takoj prepove uvoz ogrske bolane kuretine. G. Girstmayer iz Maribora se je zadnjič v tej zadevi obrnil   na nemškega   poslanca Wolffhardta in ta mu je obljubil, da bode vse storil, kar je v njegovi moči, da prepreči nevarnost, ki preti   zopet   spodnještajer-skim kmetom.  No videli bodemo, ali bodejo   zastopniki kmetov držali roke križem, ali pa bodejo vendarle enkrat storili svojo dolžnost.
Na ptujski gimnaziji se vršijo skušnje vseh privatnih učencev za tekoči drugi tečaj dne 11. in 12. tega meseca. Za prvi razred se bodejo sprejemali in vpisovali učenci dne 21. julija in 16. septembra. Učenci, ki hočejo vstopiti v gimnazijo, morajo prinesti s seboj zadnjo šolsko spričevalo in krstni list. Za vpisovanje in sprejem je treba plačati 5 kron 20 vin.
Premiranje konjev. Dne 17, julija se vrši v v Ljutomeru dne 18. julija v Ormožu premiranje konjev. Mi opozarjamo kmete na dotično oznanilo v tem listu.
Otrok je Utonil. V mestnem vrha pri Ptuja je utonil dne 7. t. m. 2-letni otrok posestnika Jožefa Pauko. Otrok se je igral pri mlaki tik hiše, v kateri je bilo sicer jako malo vode in je padel v njo. Ker ni bilo nikogar, ki bi mu bil pomagal^ je utonil. Oče je bil odišel po svojem opravku, dočim je mati ležala bolana v postelji. Ker je bil otrok brez varstva, mo-
—   6   —
rala se bodeta zagovarjati radi tega pred kazensko sodni jo. StariŠi pazite na otroke!
Nemška šola v Ljutomeru se bode na izrečeno željo kmetov zopet povekšala. Ljntomeržani so pač sprevideli, da človeku nikdar ne škodnje, ako se je še drazega jezika naučil. Mi mislimo, da radi tega pač nihče ne zataji svoje narodnosti, kakor vedno kriče klerikalci, ako se uči drazega jezika. Kmetje, skrbite tudi v drugih krajih za dober poduk vaše dece, ne dajte se gospodom v dolgih črnih suknjah za nos voditi. Deca se naj uči tudi nemškega jezika, ker ga bode, ko ji bode treba iti v svet jako potrebovala!
Poročilo ptujskega sejma. Ptujski sejem dne 1. t. m. je bil prav dobro obiskan, posebno mnogo kupcev iz Zgornjega Štajerja, iz Koroškega in Nižjega Avstrijskega je prišlo na njega. Prignalo se je na sejem 95 konjev, 826 glav goveje živine in 346 svinj. Prihodnji živinski sejem bode dne 15. tega    meseca.
Vol ga Je ubil. Dne 25. p. m. je pasel 70 let stari Kočar Žniderič iz Male vesi krave. Kar naenkrat je priletel od bližnjega soseda vol in se je začel s kravami bosti. Žniderič je hotel vola odpoditi, ta pa se je na njega postavil, in ga vrgel na tla. Pri tem mu je predrl z rogami trebuh, tako, da je Žni-darič drugi dan vsled poškodovanih črev umrl.
Shodi nič kakor shodi. Dne 5. julija je bil zopet shod v Šoštanju. Dohtar Sernec, potem kaplan Korošec in Vošnjak so razlagali kmetom klerikalne svoje nazore. Dne 19. julija pa bode zborovanje v Rušah. Govorila bodeta dohtar Rozina in pa dohtar Robič. Dohtar, kaplan, in zopet dohtar in še en dohtar, kmetje, zdaj pa že veste, v čegavo korist se bode zopet zborovalo. Le idite jih poslušat in prepričali se bodete, da ti   gospodje na sebe   nikdar ne pozabijo.
Ustrelil se je V Gornji Ložnici pri Mariboru 45-leten kočar A. Verdjak. Pred kratkim je bil iz tovarne v Gornji Bistrici radi pijančevanja odpuščen in je storil ta nesrečni korak najbrž, ker se mu je od pijanščine zmešala pamet.
Bankovci za 10 goldinarjev se ne bodejo od dne 31. avg. t. 1. več drugje, kakor pri glavnem av6tro-ogrskem zavodu sprejemali. Po 1. septembru jih ne moremo več drugače zamenjati, kakor, da poprosimo zato dovoljenja pri generalnem svetu avstro-ogrske banke.
Iz Cirkovec. »Blagor njim, ki so usmiljenega srca." Marija Koren, iz Spodnjih Jablanov, stara vdova, je prodala svoj čas svojo hišo št. 25 dotične občine, ki spada v faro Cirkovce in si je pri tej prodaji pridržala pravico v prodani koči dosmrtno brezplačno stanovanje. Zadnji kupec Franc Osenjak jo je poprosil, da bi tudi njemu dovolila v tej hiši stanovati, kar je dobrodušna ženica konečno tudi dovolila. Osenjak pa je začel starko nadlegovati, želeč jo spraviti na vsak način iz stanovanja. Ker jej konečno ni bilo za obstati, je šla starka k odvetniku dohtarju pl. Plahki v Ptuju in ga poprosila, naj jej ta sodnijskim potom pripomaga do njene pravice. Ker ni imela denarja za dotično sodnijsko postopanje,
je prosila odvetnika, naj jej ta pomaga zastonj vetnik, čeprav Nemec, se je uboge slovenske usmilil, in jej obljubil,   da jo bode   brezpla pri sodniji zastopal.   Ker pa je pri taki tožbi več kolekov (štempelnov), napravil je odvetnik u spričevalo, dal to spričevalo starki  in jej naročil je pusti od   občinskega predstojnika   domače   o in pa od žnpnika domače fare podpisati, ker to postava zahteva, ako hoče biti kdo od kolekov šČen. Koren je nesla nbožno spričevalo k občina predstojniku in ta je radovoljno podpisal in mu tisnil   občinski   pečat. S tem spričevalom se je potila   uboga   vdova v farovž v Cirkovce   k žap Francu Cernenšeku.  Ko je župnik   ubožno   spri zagledal, mu je grozno skipela jeza:  nKarjene dohtar pisal,"  se je zadri nad ubogo vdovo,  „tegaj podpišem!"  Nato je spričevalo ženi iztrgal iz rol je na drobne kosce raztrgal. Župnik  Cerneri blagor ti, ki si toliki  „prijatelj"   siromakov.   Kn je rekel: „Kar bodete enemu iz teh storili, (na siromakom,) to ste meni storili!"   Sicer pa je vprai ali ima župnik sploh kako pravico   raztrgati ljn reči, posebno   pa še   uradno potrjena   pi No, bodemo videli!
Celjska žaba in koroški   „Mir".  Grozovito se je zgodilo,   celjska žaba ali   pa nDomovinaa, polnoma klerikalni   listič si je   upal vendarle en okrcati svojega klerikalnega bratca koroški „Mir",| piše o njem v svoji številki z dne 3. t.   m.   goj o koroških razmerah to le:  „Koroške šolske razni so take, da bi se jih sramovali Culukafri.   Časni ki bi nas vzpodbujali, ter učili,   pa nimamo.   „! piše o vsem   mogočnem,  same tega ne,   kar bi narodno   in gospodarsko   vzpodbujalo,   ter je   pol tako neprebavljiv, da se je uprlo vsakemu, tudi; naobraženemu   človeku   citati te   čenčarije.   To mislim,  nMir"  že sam, ker ga naročniki   vedno zapuščajo."  Dobro tako! Sicer pa mi vemo, kako da Korošcem   takoj  pomagati.    nŠtajerca"  si naročiti,   pa   bode!   Hvala Bogu,   da je začel umirati, in Bog daj,   da bi še začela kmalu   celj žaba.   Kaj   pa se tiče   tožbe o tužnih   razmerah Koroškem,   lo pač ni tako hudo.    Da se dotični pisnik tako grozno jezi, ker so   slovenski  kmetj namesto slovenskega   kaplana raji volili   nem k e g a poštenega kmeta,   to nam je   naravnost d mevno.   Sicer   pa   koroški   volilci gotovo vejo, za so to storili.   Njim ni za hujskanje,   temveč za med narodoma, ki živita na Koroškem.
flrnhali) surovo utonrv end a
t   g*
ali   pi
rod i
pere",
■dolgo,
Wrc"  :
»mu za
•    (l.-ga  i
Dopisi.
Iz Ljutomera.   V nedeljo dne 28. junija t. blagoslavljati ljutomerski nemški pevci svojo  zasfl (bandero).   Pri   tej   priliki dospelo je mogo nemi pevskih društev iz daljnih krajev v Ljutomer. Koj je pomikala   velika procesija pevskih društev od lodvora na glavni   trg se ničesar ni dogodilo, ko so se počele   govorice na glavnem   trgu, prihitele množina   pijanih   viničarjev   in drugih   tepcev (*
in
in
—   7
^rahali) Tin glavni trg ter je počela kričati in se ^ovo obnašati. Vse to so, kakor se govori, natrosili ■tnmerški privandrani hujskači, kateri še se bodo menda morali zagovarjati pred sodiščem. Cast, komur ■st gre. Kmetje ljutomerskega okraja so niso p pregovoriti, vsi so priznali, da ima tudi drug ud pravico se veseliti.
Dne 4. julija t. 1. vršila se je pri tukajšnem ča obravnava proti Dr. Grossmann, odvetniku v jotomeru radi razžaljenja časti. Pri tej obravnavi je znani gospod obsojen na 50 K. globe ali pa 5 zapora vsled česar se bode bolje spominjal na jo veselico.
Ormož.   Zopet smo prisiljeni, da ti, dragi BŠta-f, poročamo   o napadih  inženerja   Lupša.   Ni še p, ko je ta inžener ob neki priliki rekel:    „Sta-\ že umira,   kmalu bode crknil;   donesli bodemo zadnji udarec in ne bo ga več,   te spake in hu-gn volka v ovčji podobi, ki našo zaslepljeno ljudstvo s levico objema, a z desnico ga pa vleče v grozno io in prepad, kjer vladata za nas poguba in pogin!" je pač hudo, ostre so besede z* »Štajerca", ki pa hvala Bogu, ne bodo nikdar uresničile, Če tudi si jospod inžener s pomočjo svojega   zvestega   služ-ca Karola, kakor   ga   ob   vsaki   priložnosti   kliče drugih   pristašev,   ki   seveda   brezmiselno   vsaki j»ovi   besedi   pritrjujejo in   kimajo,   na vse kriplje adevlje, yrle kmete in napredne može povsod od-ti od  prave poti. V namen, da bi ta „dobrotnik fikega stanu", kakor se imenuje, utrdil svoje sta-, obljnbnje kmetom celo zvezde iz nebes, govori Jtiše o boljših časih, katere mu hoče seveda on s jjimi   nauki   pripraviti   —   a   mi   smo pravočasno videli napačnost,   mi smo laskavost spoznali! — pod   inžener,   Vaše   in   Vaših   pristašev   besede, rih  se   Vam   je   posrečilo,   v kratkem času pre-njo število nabrati,   so že   obsojene od trezno in v mislečih, izkušenih kmetov, obsojeni so od ljudi, | vidijo in   prav  dobro  znajo,   kam plovete!   Nikar mislite, da znate več, kakor mi drogi, ker zaradi Lnmiranja*  „ Štajerca* ste res slabo podnčeni — go-pvo  se Vam   je   to   najbrž   sanjalo.   Smrt   tega iz-ptnega Tista, Vi stoji edino ^e na pravi "in dobri pou-jkgi, še ni tako blizu, pač pa bo kmalu odbila, nam [t veliko srečo in  veselje,   zadnja ura vsem tistim,   z ledarijami prepolnih listom tudi vkljub Vašim ,izvrstnim flankom",   s  katerim    hočete  kaliti mir med našim |ndstvom. To Vam naj bode v svarilo, sicer posežemo io najostrejšo pilo.
Iz Gornje Radgone. Neki kolovrat od sv. Jurija job Ščavnici, kateri je samo na dvema slabima no-pma postavljen, začne presti same vrhače in »celjska febau misli iz tega platno narediti. Naše klerikalne |febe sevc sed^aj najbolj reglajo, ker so slišale, da se Nižajo volitve za gorno Radgonski okrajni zastop. ffoda tem žabam ne bodem odgovarjal! Kako bi se |iendarle moglo o tem govoriti, da bi ei okoslavski nožarniki dobili od okraja 800 goldinarjev, ker imamo S okrajnem privdarkn-za vse požarne stroške  celega
leta le samo 400 kron. Zakaj le neki hodijo v naš okraj prek Mure gospodarit? Kako pa so gospodarili poprej, ko je preljubi naš „slovenski" Kocmut načelnik bil. Ti dopisnik, — sicer pa tega imena niti n© zaslužiš, ti mazač le počasi! Poprej se je reklo, da ni bila pravda južne železnice zgotovljena, zdaj pa pišeš, da je bila moja dolžnost, okrajn kaj dobrega storiti. Cegava pa je bila dolžnost okraj te nesreče obvarovati! Ti čisti „Slovenec", zakaj pa se nisi takrat bojeval zato, da bi gornje radgonski okraj bil te pravde prost? Kaj od mene in „Sudmarka" pišeš to je grozovita laž! „Siidmarka, naj bi bil meni za naše okrajne volitve denarjev dal, da, da to je grozovita laž. Še nikoli nisem društva BŠudmark" prosil niti ne za vinarja in ga tudi nisem dobil. Sploh pa ni človeka na svetu, ki bi mi zamogel dokazati, da sem jaz koga prosil, naj me voli. Moja želja je, da bi ravnali volilci po svojem prepričanju.      VraČko.
Sv. Lovrenc   v  Slov. goricah.   Poštar Koser ni prijatelj  „Štajerca".    Ko   pridejo   naši   listi s pošto, potem jih vrže v dvorani na mizo, tako, da jih lahko vzame, kdor jih hoče, ter jaz večkrat ne dobim svojega lista. Blagovolite mi naznaniti, ali se to po postavi sme storiti ali ne?                 Lovrenčki kmet. (Opomba uredništva:    Mi bodemo takoj poskrbeli za to, da Koser ne bode več tako postopal. Z Bogom!) Urešnice v konjiškem okraji.   Blagovolite k mojemu   zadnjemu   dopisu   sledeče v pojasnilo sprejeti: Štiri dni pozneje,   ko me je Zazial ali   Kotnik tako nadlegoval, je bila dne 2b. aprila seja kraj. šol. sveta in takrat je prišel na Ogrizekov pouk Zazial v šolo, namesto   v moje   stanovanje,   kakor   se za   rednega človeka spodobi,   ter je tamkaj svoje   prejšne besede od 21. aprila nekako srdito začel vse obračati, tajiti in zvijati   in   to nalašč   zato,   da bi me   bil v   jezo spravil terme h kateri razžaljivi besedi zapeljal, potem pa tožil,   dočim je Ogrizek na   vsako   besedo strogo pazil.   Ko   hitro   pa sem jaz izustil:    „Vi sedaj   vse obračate, zvijate in tajite,   to je   sama laž!"    takrat se hipoma Ogrizek z velikim veseljem oglasi in pravi okoli   stoječim:   Ste   slišali,   Adamič je   rekel, daje Zazial nlažnjiveč* I? itd. Zato izmišljeno besedo me je Zazial tožil.   Pri obravnavi   pa   začne   ta zopet   vse arnge reči govoriti, W*ot aa \y» o Wj Yfe%t& yay&&&x ne vedel. Zdajci mu razložita oba gospoda, sodnik in Zazialov zagovornik, da se je tožilo edino le za besedo „lažnjivec"  in ničesar druzega! — Tedaj sem jaz g. sodniku  zatrdil, da besede lažnjivec nisem nikoli izgovoril, pač pa besedo: to je  nlaža.  Nato razloži g. sodnik, da sta izraza : To je laž in  Vi  ste lažnjivec, nceIo enako"  prestopna in razžaljiva.   Ta  sodnikova razlaga je bila sedaj za župnika Ogrizeka, ki je vedno od zunaj    pri sodnijskih   durih poslušal,   kar   se   ne spodobi,   rešenje in kakor   voda na mlin.   — Ko je bil potem Ogrizek notri poklican in vprašan, kaj ve kot navedena priča o tem povedati, je djal:   Adamič je vedno trdil, to je laž, to je laž, a besede „lažnji-vec"  ni slišal. Ravnotako je rekla druga priča, Anton Turk po dom. Seušek. Slednjič naj dragi bralci sami blagovolijo   razsoditi,   kaj bi bila   neki   duhovnik in
župnik Ogrizek ter njegov enakovredni kamerad Seu-šek storila, ako bi bilo zaradi' besede nlažnjiveca, radi katere se je tožilo, in kar sta bila pripravna pričati, do prisege prišlo, ako bi gospod sodnik ne bil tako, kakor že rečeno, razložil in, ako bi Ogrizek ne bil pri vratih poslušal ter sodnikovo razlaganje slišal. Spominjajo pa Še se dragi bralci iz tega lista, da je župnik Ogrizek lansko leto pred božjim razpelom trdil, da še mene ni nikdar za nemčnrja imenoval, dasitndi mo ta beseda neprenehoma na jeziku leži. Dostavim še, da se Ogrizek stem hudo smeši, ker se občno diči in baha, da me je tako dolgo s s pomočjo kraj. šol. sveta tožil, dokler me ni s Čreš-nic spravil, kajti njegove ovadbe pač tega upliva nikakor niso imele, temveč je to resnično, da sem jaz, ker na svoje prošnje druzega mesta nisem dobil, šel raje prostovoljno v pokoj, nego bi se po občnem pregovoru z b — prepiral. Njegova gorka želja pa mene ob službo in pokojnino spraviti, se mu hvala Bogu ni posrečila, v bodočnosti pa, kar je omenil, naj dobro pazi, da si iz vrhunca te „nekrščanske ljubezni"  sam sebi kaj enacega ne nakopa.
J. Adamič, šolovodja v pokoji.
Razne stvari.
Koliko Človek poje. Mož, srednje velikosti, ki ima zdrav želodec in ki je dosegel starost 70 let se lahko pohvali, da je snedel v tej dobi 25.000 kilogramov kruh;i, 18.000 kilogramov mesa, 40.000 kilogramov zelenjave, 36.000 do 48.000 jajc in popil blizu 500 hektolitrov tekočin. Vse te jedi in pijače, ki jih povžije človek v tej dobi, veljajo 48 tisoč kron. Kdor ne verje, naj sam računi!
Vse postaja dražje- Že od začetka tega leta je postalo vse blago, katero je iz volne in Žide, dražje. In sicer je cena v fabrikah poskočila za 10 procentov; tudi konec (cvirn) na cevkah (špulah) je postal 10 procentov dražji. Zato so se morale cene tega blaga tudi v vseh trgovinah povikŠati. Vzrok temu je iskati v slabih žetvah dotičnih potrebščin za izdelovanje tega blaga.
Koliko je človek vreden. Tudi  človek  je sedaj
cenjen na svojo denarno vrednost. Neki francoz je izračunil, da je nomarlno razvit človek vreden 9000 do 10.000 kron. ker je kalcij, ki se da dobiti iz ta-cega telesa, toliko vreden. V Človeškem telesu je povprek 1400 gramov kalcija. Če pride mož, ki je to izračunil, kdaj v denarne stiske lahko sam sebe odda v kako — zastavljalnico.
Dvakrat vzel isto ženo. Pri neki obitcljski slav-nosti v Nevjorku, h kateri je bila povabljena tudi vdova Čharlota Heierjeva, povprašal je neki gost, imenom Nathan Henderson, kdo je omenjena gospa, katera mu je pesebno ugajala. Na to ga je gospodinja predstavila. „Nathan Henderson" ? ponovila je gospa Heierjeva, in takoj spoznala — svojega soproga. od katerega je bila 37. let ločena. Pred 37. leti jo je videl zadnjikrat in tako je ni več poznal. Par dni   potem jo je vprašal, se li   hoče z njim po-
ročiti,   v kar je privolila.   Dne 22. aprila sta se ročila in še isti dan je zvedel, da je njegova go ista,   katero   je pred   37 leti ostavil.   Na to   s napotila na ženitovanjsko potovanje v iste kraje kor pred 43. leti,   kjer sta se   prvič poročila,   k sta se vrnila v Nevjork, kjer bodeta živela kakor rebice in golobje.
Zunanje novice.
Obsojena nuna. Na Francoskem je bila te obsojena neka nuna po imenu Sainte-Rose, pr * niča nunskega samostana (kloštra) v Tourzu. N' je namreč bila obdolžena, da je trpinčila šolske ot ki so bili izročeni njenemu varstvu. Obtožena je nala, da so dekleta za kazen morala delati z jezi križe na kamenita tla, da so jih polivali z mrzlo v jim tiščali glave pod vodo, jih mazali s kravje ter zapirali čez noč v mokro klet. Obsojena je v dvomesečno ječo.
Papež Leon XIII, je na smrtni postelji. Zdra dr. Mazzoni se je izrazil proti uredniku listu „ della Verita", da je bil dne 6. t. m. navzoč med ko je papež sprejel svete zakramente umiraj Mazzoni pripoveduje o tem tako-le: Papež je po noma pri zavesti in vsakdor se mora čuditi, da naša s toliko dušno močjo propadanje trupla. Z nik je izjavil, da ga papež celo noč od 6. do 7f m. ni poklical k sebi, Čeprav je pričakovati, dab najbrž v prihodnjih 48. urah umrl. K zdravniku; rekel papež: nNe motite se, stari Pecci (tako se papež) mora umreti, papež je nezmotljiv in več Bolezen, katera se je lotila papeža, se je spozna kot vnetje pljnč. Kakor se poroča z dne 6. t. m Rima, papež noče ležati v postelji, ker mu le povzroča velike bolečine, zato mu je dovolil zdravili da sme sedeti v stola, ki je bil nalašč zato napra Ijen. Kakor poročajo listi, je prišlo v Rim več kak 500 telegramov, med temi tudi od našega presvitle cesarja, v katerih so vladarji in odlične osebe po prašali o papeževem zdravju. Kakor poroča nBors kurier", je bil oveščen nemški cesar zadnjo nedet o nevarni papeževi bolezni. Tudi ta cesar, čepnj protestanst, je pri božji službi molil za papeže zdravje ter končal svojo molitev takole: „Svet trebuje dobre in velike može, neskončni vsegam očni Bog naj podeli svetemu očetu še mnogo let to cesarjevo prošnjo se strinjajo naše najiskrene} želje.
Obsojen kaplan. Kaplan Jožef Horacek, kateri jj bil obdolžen, da je posilil maloletno deklico je bil dne 26. p. m. od porotnega sodišča v Konigrecu obsojaj na poldrago leto težke ječe.
Gospodarske stvari
Meje med njivami.  Mali   posestniki   ali   kmet1 imajo navadno zelo raztresene njive. Med njivami so] sodnih kmetov nahajamo po mnogih krajih   nekoliki!
—   9   —
pevzorane ledine, ki jo po nekod imenujejo |.grivo"; ta griva je pa kmetovalca navadno samo v 'škoda. Taka griva ne daje navadno dragega pridelka Lkakor nekoliko trave. Ker je pa svet sposoben za obdelovanje, je zares škoda, da Ježi tako za-;n. V starodavnih časih, ko so bila obširna zem-Ipca razdeljena med primerno majhno število prebi-ralcev in ko niti ni bilo mogoče vsega sveta obdelovati, takrat seveda se jim ni trebalo brigati'za vsak košček, iakor dandanes, ko je mnogo prebivalcev skoraj povsod, svet obeta količkaj kruha, in ko so vsa zem-tako zelo obdačena. Dandanes so se tudi potrebe lielo pomnožile, in zato moramo skrbeti, da se z psako pedjo zemlje kolikor se da okoristimo. Edini fOk današnjih mej je, da so zemljišča različnih jodarjev ločena drugo od drugega. V ta namen jni treba širokih griv, ki so navadno najnevarnejše je, ker dajo lahkoumnemu sosedu priliko, da si za letom prilastuje palec za palcem sveta, vsled w nastajajo pogostoroa prepiri in pravde in sov-Jvo med sosedi. Saj ne manjka takih ljudi, ki se Ji bogatijo na škodo drugih. Ko so se njive nek-»jih graščin delile med kmete, so večinoma imele jne meje, in Če primerjamo dandanes rlavkarsko z mejami, kakoršne so v istini, se takoj pre-imo, da so meje na mapi ostale ravne, meje naših ,v pa so skoraj povsod zakrivljene, kar obenem do-Kije, da so grive in meje nezavesljive in da vobČe škodujejo. Kakor smo že omenili, so grive mno-rat krive prepirov, tepežev in pravd. Vse to pa leva poleg moralne škode tudi velike stroške Egabe. Pravde segajo posestniku posredno in ne-i&no globoko v žep. Poti k sodnikom fn odvet-;om, zamude, advokatska dela in koleki, vse to požira denar, da je gorje kmetu, ki je zapleten ivde. Posredno se pa zaradi pravd množi število Lvnih uradnikov, a te mora vendar tudi vzdrževati »tnikov davek. — — Kadar priženejo naši irji in pastirice živino s paše domov, gredo na-Jpo požet po mejah nekoliko zelenjave za krave. it pa se pripeti, da skrbna gospodinja prihiti sosodo in da veli svojim pastirjem kolikor moči [meje požeti. Iz tega nastane babji ravs in kavs, |erega se navadno vpletajo tudi gospodarji, in tako jnezdi sovraštvo med družini, tako da si začno kOli mogoče druga drugi škodovati! Evo! zaradi je za vselej skaljen mir in vgnezdilo se je sov-|o s svojimi nasledki. Znamenito škodo nam de-iudi rnrčesi, kteri se skrivajo po mejah in od jahajajo v njive, ter tudi miši, bramorji, polži. se raztroŠa plevel v njivo. Tako rase na pr. :mca po mejah prav rada; kadar pride detelja , začne se širiti, in sicer tako naglo, da nam oča desetino in lehko še več košnje. Pšenica mnogokrat snetjava zaradi tega, ker rase po 'htak plevel, nakterem sesnetje rado zareja ; enaka |[K)i pogostoma ovsu in ječmenu. Meje so potem-našini žitom ne samo gnezdo škodljivih mrČe-[impak tudi vir nevarnim boleznim. Toraj proč Jami in postavimo si rajši kamenite mejnike!
Našim naročnikom! Kdor nam naročnino pošlje, tega prosimo, naj zapiše na dotični ček ali poštno nakaznico, ako je stari naročnik: Naročnino ponovim, ako se na novo naroči, naj zapiše: Novi naročnik.
Ženitna ponudba.
Mladenič, 24 let star, kateri ima svojo trgovino Želi si radi Ženitve dopisovati s pošteno deklico (s prodajalko.} Ofccr»\\ tn se \udi proč od doma. Ponudbe s fotografijo (katera se takoj vrne), naj se pošlejo na upravnišvo »Štajerca" pod št. 9i2.    942
Proda
se malo posestvo, leže«** eno uro od Laškega trga (Markt Tiiffer). K posestvu spada vinograd na lepem, solnčnem kraju. Vsa gospodarska poslopja so v naj-\to\jsem svanu. Cena j s nizVa. Več se izve pri posestniku J. Smodi v Celju, Gartengflpse št 18.   956
Takoj sprejmem
kmečkega fanta in kmečko dekle, sposobna za vsako delo, za kmečko ingospodsko, v starosti od 14—16 let. Plača po dogovoru. Več pove Janez Sire, trgovec in prekajevalec v Kranju (Krainburg). Kranjsko. 962
Kava in čaj
iz prpe rofce, to je neposredno od sadika kače in eaia, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in Čaj.
8^" Najnižje cene. ^9k§
Najino dosti Čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najraciiottalncjše. Najine yrste kave in čaja so jako aromatične in zdalne.
Javallor.    najfinejša *% kg g'*1- 6*B5> fina &U H glrf- 5'90-   Javabrasil-me-
Sanica 4% kg gld. 5-tO. Pošilja se carine prosto na vsako
pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto-
TURK & drug
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
v Trstu       926
via Rapicio štev. 7-
Čevljarski pomočnik
pošten, mlad vdovec, rodom H Štajerskega, išče mesta pri večjem mojstru, ali pa pri čevljarjevi vdovi, katera bi potrebovala samostojnega delavca voditelja, dobro izobraženega in izučenega mojstrovega zastopnika. Naslov pove upravniStvo „Stajercau. 936
Mlinski kamni.
Kdor potrebuje mlinske kamne, drobnega, srednjega in debelega proda, naj se ustmeno ali pa pismeno oglasi pri Francu Lukovnjak v Okoslavcih pri Radgoni. Kamnov je dovolj izgotovljenili. Col velja 1 gl. 80 kr.____      952
Kava:
Lepo posestvo
se  proda   pri    sv.   Lovrencu   za 1200 goldinarjev.   Več pove Martin Mastnak. posestnik in tesar v Šiorah pri Celju.       943
Leseno oglje
957
mehko, in po vagonih takoj odda Janex Cleinscih, lesni trgovec Tvine 'Twimherg} Koroško.
Trgovski
pomočnik
20 let star. izvežlmn v trgovini mešanega blaga, želi svojo službo spremeniti. V novo službo lahko vstopi z 11. avgustom. Ponudlje naj se pošljejo pod naslovom „Zvest" na upravnistvo ,.Štajerca".
POZOR!
Za sam oi zdelo vanje domačega je-
siha rabi se .Jedilna esenca". 3'/2 kg te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. Za ložje preskrbovanje tudi v od' prtih steklenicah po 25 kr. ta vsebina s 5 litri vode pomešana, da
5  litrov izvrstnega jesiha. Prekop-ceni, ki kupijo najmanje 5 kg. dovolim Še posebno znižane cene. K. WOLF, drogerija v MARIBORU, Herrengasse št. 17. — Pazi naj se
ime firme.             608
Važno za občine!
Znamke (marke) za pse, lastnega izdelka,  se  dobijo  najceneje (po
6   kr.} pri 30$. trut$eticl-nu P mariboru.                        82«
Sodarski pomočnik
dober izurjen delavec za velike sode in sicer za izdelovanje novih in za popravljanje starih, se takoj sprejme. Kot plačilo dobi prosto stanovanje in hrano, vsak dan 1 liter vina in 8 do 10 kron denarja na teden. Javiti se je treba ustmeno ali pismeno pri Jožefu Moritz-Ui sodarskem mojstru na KrSkem (Gurkfeld) na Kranjskem.
Barvar in slikar Feliks Rakuseha v Ptuju h. št. 37
priporoča za vsako v njegovo stroko spadajoco  delo.
Naročila se takoj in natančno izvršijo po jako nizki ceni,
Z naj odličnejši m spoštovanjem
975                            Rakuscha.
— 10 —
Program
za po c. kr. družbi za deželno konjerejo na Štajerskem v 'V. (brejno pleme) brejnem okraju napravljeno pre-
miranje konjev v sledečih okrajih: v Ljutomeru 17. julija postaja snidenja za okraje : Ljutomer, Gornja Radgona in Radgona; v Ormožu 18. julija, postaja snidenja za okraje: Ormož, Ptuj in Maribor desni breg Drave, za vsake vrste kobil za brejo, mladih kobil in žrebic kobilnega plemena iz preje navedenih okrajev. Prične Se ob 9. uri zjutraj. Darila za premiranje znesejo 2570 kron. Razdelilo se bode tudi 18 srebernih svetinj. Darilo 20 kron v zlata, katere cenilna sodnija prizna istemu konjskemu kovaču, v katerem delokrogu ko najbolje podkovane kobile in najbolje ohranjena kopita žrebet. Raz ven pred-stoječih daril delile se bodo tudi od strani vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo srebrne državne svetinje in priznalni diplomi. Vsak z državnim in deželnim darilom premovan konj dobi tablico z letno številko premiranja, ki se ima obesiti.
Pogoji premiranja: Vsak premijni prosilec, kateri pride k snidenju, prizna, če je jeden njegovih konjev premovan z katerim koli zneskom, da pristopi kot član c. kr. družbi za deželno konjerejo na Sta-jarskem z letnim doneskom 4 kron, za katere se mu drnžbeni list „Der Pferdezuchter" brezplačno pošilja in ima tudi vse pravilne prednosti kot družbeni Član. Premije se morajo prisojati le takim konjem, ki kažejo resnično lastnost in posebnost za uprego ali ježo do-tičnega plemena v konjerejskem okoliši. Držalo se bode toraj načela: pred vsem je gledati na svrho, katera se hoče doseči pri konjerejstvu v dotičnem okoliši, t. j. kakoršno konjsko pleme bi se naj ondi vzrejalo in redilo. Zato bode se na prvem mestu oziralo na konje, kateri so najbolj sposobni zboljševati konjsko pleme v okoliši; pod enakimi razmerami daje se prednost onim konjem, kateri so dokazano dobrega rodu. Le taki konji morajo konkurirati za darilo, katerih lastnik dokaže po spričevalu napisanem od županstva, da je konj njegova lastnina od najmanj enaga leta sem. Razven pri (črez 12 letnih) starih kobilah z žrebeti mora se dokazati od vsakega konja, da mu je oča državen ali linceciran žrebec ali lasten domač žrebec. Nič ne dene, če je dobil konj v prejšnih letih že enkrat ali večkrat premijo. Zamore jo dobiti tedaj zopet. Razstavi jeden posestnik več kot dva konja jedne vrste, smatra se kot skupna razstava in bode z jedno od komisije priznano denarno ali častno nagrado izvrsten.
Kobilam z žrebeti prisodi se premija od četrtega leta naprej brez vsakšnega omenjenja na starost, če so le zdrave, krepke in dobro rejene, ter kažejo lastnosti dobre plemenske kobile in imajo seboj dovolj ucaJaJ°^e sesno ali uže odstavljeno žrebe. Vendar se bode oziralo pri jednakih lastnostih na mlajše kobile in se bode dajala prednost onim , ki so prinesle že lepa žrebeta in tako dokazala, da so dobre za pleme. Premija se sme prisoditi le, če se dokaže s postavnim
ubrejitevskim   spričevalom, daje oča žrebetu draai ali  licenciran žrebec ali  pa žrebec,   ki je bil od sestnika doma vzrejen. Štiriletno kobile mrzlokrvn] plemena bodo premiranc le, če je dokazano s postal ubrejitevskim spričevalom,   da jih   je   ubrcjil   držai licenciran ali lasten domač žrebec. Triletne kobile] mačega plemena smejo biti nbrejene po takih žrebj kakor je zgoraj, navedeno.   Eno-   in   dveletne žrel morejo   biti   premirane,   če   jih   je   posestnik vzredil in obljubujejo ugoden razvitek in daljšo d( rast   tako,   da  bodo kedaj   dobre plemenske koj Zrebci in žrebeta ae ne bodo premiralr
Pri letošnjem konjskem premovanji v L (norii plemenskem okolišu napravile se bodo v namen pregleda za Čisto pleme okrajno kobilno-vpisne ki Vnuki   posestnik,    kateri    ima   svojo    kobilo v dobi potrdilni list in ima pravico, jo z deželno žj znamko zaznamovati.   Vse knjižno vpisane kobil morajo v prihodnjem letu premijski komisiji predj in je vsako spremenenje  kakor:   spremena post odbrejenje,   zamena itd. od   posestnika  nezamw pri svojem   okrajnem   zastopu   naznaniti.   Poses živalij, premiranih z državnimi darili, dobijo pot v katerem je popisan premirani konj.   Konjerej se odpovejo premiji v denarji, dobijo potrdilo, terem se omenja odpoved in priznalni diplom. čaji,   ko   bi   ne   bilo   dosti  premiranja vrednih jedne   vrste,   morejo   se  prenesti premije namei jednej vrsti na drugo ali pa na drug konjerejski ol Premije v denarjih razdeliti med dva ali več ranja   vrednih   konj   ni   dovoljeno.   Vsak   pt čegar konj je bil  premiran z državno   premijo, piše pobotnico, s katero se zaveže, da obdrži poj jetju premije premirano žival   vsaj   dve  leti.   Akoj temu izneveri, dolžen je, vrniti  premijo brez ugovj Premije pa mu ni treba vrniti, ako dokaže, da nesreča zgodila, ali da žival slabo raste, ali da pleme. Zoper razsodbo razsodnikov ni pritožbe. K< in dveletne žrebice pripeljejo se na uzdih, za enol žrebice zadostuje dobra knaftra. Za   konje, katei
priženejo na premiranje, se morajo prinesti živi potni listi.
GRADEC, meseca junija 1903.
Za c. kr. družbo  za deželno konjei na Štajerskem.
Predsednik:                                Tajnik
K. vitez Haupt-Hohentrenk.    Rob. Schmit vitez Tai
Loterijske številke.
Trst, dne 27. junija: Gradec, dne 4. julija:
osvezuJOCA puaca. Nepreseyjlya
— 11
en
im
en, j ;lo-
>jh,
»ice bro bro »ile.
em) raz-
jige-1 aiio.
IVTIO
e  ^'l
■lj;iti
stva, [Ijivo tnikj rdiloj
i-i, kij v kaj
r siu-
Ivon snje )koli
prenM istnin pod-j po pr'J Vko
jOVOI
a se
a ni
Kobj
noleW
teri
zWins?

Redka priložnost za kupiti.
Blago Je zanesljivo dobro.
pele srajce (Sifon) gold. I'20 do gld. 130. Bele ali pisane (Srajce iz platna ali pa oksforla 60, 70, 80 kr. — Spodnje ^liafie (gate) iz platna 40 in 50 kr. — Moške in ženske no-| gavice 20 kr. — Dežniki (marele), črni gld. 1.80 do 2'—. Fini solneniki gld. 2'—, 2 50, 3 —. — Močno obuvalo (sli-fleini; za možke in ženske gld. 3— in 4—. Vsakovrstno [•butalo iz črnega in rujavega usnja (ledra) za možke in |tenske gld. 4*— do &—. — Olmtalo za otroke od enega leta [naprej  gld.  —40 do 2—.   Velikost naj se meri na podplate,
in sicer cela dolgost noge v centimetrih. [Slamnati   klobuki za možke,   in sicer beli za na polje in Črni m praznik,   po   30   do 60 kr. — Klobuki za otroke v vsaki .   velikosti od 25 do 50 kr. Mera naj bode v centimetrih, ISesiie  možke hlače iz močne ivarine. vsakovrstne barve, gld. HftO do I "50. Najboije, da se pove dolgost v centimetrih. Bjee (Jagerhemd) s ovratnikom (kolirom) 80 kr. do gld. 1 20. brez ovratnika 50, 60, 70 kr. htniki   (Hosentrager 30,   50,   80 kr.,  t  gld.,   za otroke 20, p,   10 kr.  — Fini   žamet   za   oprsnike,   in   sicer  zelene   in pdre  barve   (pliš) gld. 1 40. — Črni  fini žamet za čevljarje joeter gld. 2 —  in  2 50. — Fini Črni lastin za čevljarje, meter jd. 2■— in 2*50. — Pajčelani   (Slan) za mrliče, beli in črni. ni   venci   2.  -J iti 4 gld. —- Traki za vence z napisom Ivsaki ceni. — Namiznice, bele, rudeče, sploh v vseh bar-(ih gld. 1—.  1 20,   J-50. -- Servijeti 20. 25, 30 kr. — Obri-Isači 15, 20, 25, 30 kr. — Moderci gld. —80 do 1 50.
V najini zalogi so vse te navedene reči. sploh vse v to stroko Hjoče blago po najnižjih conah ah dobili. Priporočava so tudi pre-■Km. Cena je nizka, postrežba priznano točna. Vsak, kdor bode en-El kupil, bode se prepričal, da je dobro kupil. Treba je poskusiti!
Brata Slawitsch v Ptuju     m
Dna nirenberškega in galanterijskega blaga, pletenin, perila sploh vsakovrstnega drobnega blaga itd- Prodaja se na debelo in na drobno-
jerejj
Tavei
Pravo domače platno
jijihr in perilo priporočava po sledečih cenah:
[ Cela sešita rjnha (plahta) za posteljo 2 ali 2V» metre dolga, velja I gld., oziroma I r1u\ 20 kr- — Najfinejša sešita rjuha iz tenka^a >K» platna 2 nt dolga, velja samo I fl. 50 kr. J To tiomače platno se tndi prodaja na inf tre in sicer velja, čeprav blatno 180 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno Utrftzoke" velja meter 20 ali 25 kr., za o&leko meter 28 ali 35 kr.
Brata Slawitsch
trgovca v Ptuju,  Florljanski trg-
Jos. Kiisiinir, Ptuj
tik vŠtajorca"
ipnje jajca, surovo maslo (puter), p, vrhje, sadje itd. in .sicer vse po najvišjih cenah.
[poroča   tudi   svojo   najbolje   sortirano lecerijsko   blago,    moke   (mele), barve (farbe) i. t. d.
se prodaja na drobno in debelo. — Postrežba točna in najboljša.         963
Za prodati
064
sa
[jOKitvo na prijetnem kraju  se zavoljo starosti posestnika  proda.
^o spada hiša in hlev. Njiva, travnik, vinograd in gozd so v naj-
]lUnu  Več pove Matevž Pečnik, Sv. Andraž nad Polzelo fa. št. !».
****KKKKft***ttft*K*XXKK
Hranilnica (šparkasa) §
mestne občine v Brežicah
g ima pisarno v svoji lastni hiši št. 27 ter ura-fluje vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. ure dopoldne.
Vloge se polmesočno po štiri od sto obrestujejo,   nevzdignjene   obresti  se  vsacega pol leta h kapitalu pripišejo in trpi rentni davek ' od teh obresti hranilnica sama.
Posojila se oddajajo na zemljišča (nekret-nine) po 5°/0, na menice in proti zalogam državnih zadolžnič in drugih listin vrednosti pa po 6°/«.
Koncem l^ta 1902 je bilo stanje vlog: K 740158-42 in reservnega zaklada K 74029 96.
925                      Ravnateljstvo,
nnnxmumunnuuxuuunw*
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje.
Stanje   vlog interesentov dne 3i. dec. 1901   K   9,316.935*82 Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra
1902 % obrestmi vred......   .    »     3.169.459'11
Od tega je odračunili:                                K  J 2,486.394-93 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile......   .   K    2.677.843 72
Stanje  vlog  interesentov dne 31. dec. 1902   »     9,808.551-21
Hipotekama posojila.....•.....K  6,085.868-31
Mejnicno stanje.............»      78.02914
Posojila na vrednostne efekte.......»      20.601 83
Efektni zaklad     .............>  2,919.611 —
Posestva...............   . »     184.000 —
1 metek,  katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi........>     300.000 —
Vloge pri kreditnih podjetjih.......»     107.20199
Stanje blagajne (kaše)..........»      40.823-46
Glavni reservni zaklad..........>     553.574-22
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference »    298.15069
Zaklad za penzije............»      31.22762
Visokost za obresti: Pri_vlogah 4°„ in sej)laca rentni davek_od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne   vloge   se sprejmejo.
05
— 12 —
Pozor živinorejci!
Vročina se zopet približuje, katera navadno prinaša več boleznij živini, zlasti svinjam - tako imenovano vročinsko bolezen in druge. Ako hočeš, dragi kmet, da se takim nesrečam izognefi, naroči si Že zdaj Ušli svetovno znani zdravilni živinski prašek, ki se dobi pri Mih. Zmavcii v Rajhenburgu. Cena zavojem je po 1» in 45 krajcarjev. Kdor vzame deset zavojev, se mu franko na dom pošlje. Prekupcem veliki popust. Navodilo, kako- se mora živini ali svinjam davati, je pri vsakem zavoju zraven. Naročajlc si toraj prav pridno ta prašek. kateri prežene vso bolezen, koja preti zlasti o vročem Času živini. Kdor koli je že ta prašek kupil, se je gotovo že prepričal o njegovi koristi.  Ako prašek nebi ugajal, se  radovoljno denar
zopet vrne.                                          9^7
Novo patentovano in premirano
sredstvo za brizganje (špricanje.)
Novo sredstvo, s katerim se dajo pokončati vsi trsni škodljivci, s katerim se prihrani žveplanje, se dobi in sicer liter za 70 vinarjev. Sredstvo je odlikovano s srebrno kolajno (medaljo) s krono in patentovano na Avstrijskem in Ogrskem. Poskusili so je strokovnjaki. Rabi se, da se prmeša k 100 litrom apnene vode 1 kila galice 1 liter tega sr&dstva in se potem o znanem Času trsje pobrizga, (pošprica). Ha je to sredstvo jako dobro, to lahko potrdijo sledeči posestniki, kateri so je že rabili in sicer: g. K. Weber, g. M. Urabič, pri sv. Juriju ob južni železnici, g. F. Derniač v Majšbergu, g. F. Smole, Slov. Landsberg, g. J. Granusek Sternstein. g. P. Appat in J. Slatinšek, Male Dole pri Vojniku! Dobiva se samo pri Michael Altziebler. lončarskem mojstru v Celju.       946
Veliki umetni mlin
CKanstmuhle) popolnoma urejen z močno voclo. ki se lahko  vedno rabi, na katererem se lahko semelje na teden 1 vagon žita, se po znižani ceni za 20.000 kron takoj proda. K mlinu spada tndi prodaja moke, katera ima mnogo
odjemalcev. Naslov   pove upravništvo   »Štajerca"   pod številom 940 v Ptuju.                          9-10
Vsak kdor ima prašiče,
naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo
Kranjske redilne moke za prašiče
doktorja pl. Trnk6czy-ja krmilno  in hranilno sredstvo KboljŠuje, ponmožujc: meso! mast! rejo! zdravje 1
llubiv.i a« 1 zavoja k 7» 60 vinarjev \>r  trgovcih ali pa 5 zavojčkov po&iniuo I ; ' ti z ft Blo '.'»viijiiino #1 3 krone proti povzetju
v tovarniški zalogi lekarne Trnkoczy, Ljubljana.
Na stotine zahvalni-. t»;<ii uradno pove jenih o .It biih uspehih pri Pravili in
bolnih prašičih prihaja v.-ak .lan. Iste m vtakemu na razpolago in se na za-
hlevsnjc pošiljajo poštnino prosto.
Uradno poverilo.
Predloženi prepis se  pop« noma strinja p sanemu originalu na dopisnici. kale.a ima znamke za 4 li.crjc in 2 vinarja.
Ljubljana, tri j ga oktobra 'dcnlisoč-lcvetatoena.
(Notarjev po-at.)                                                  Ivan Plantan, c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi xa poskuSnjo 1 zavojček redilnega praska (moke) za prašiče. Človek se mora kar čuditi 1 Ne morem svojih prašičev dovolj krmili, strašansko veliko požero. tako da so se čez nekoliko dni močno izredni, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto o zavojev redilnega praška (moke) za prašiče.
Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.        7. velespoSloTanjem
691                          Josip Englisch, ieiezniftki nadzimtelj.
Gumi za trsje cepiti
najfinejše in najboljše vrste, letošnjega izdelka, nadalje cevi (šlauhe) iz gumija za Škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne druge izdelke i/, gumija priporočala na 936             debelo in drobno
Brata Slavvitsch v Ptuju.
Pristna stara vina
lastnega pridelka
iz let 1897, 1898. 1899, 1900, 1901 iz vinogradov Veliki Okič, Urušk« in JanŽi vrh,  liter po 4-t vinarjev in višje, kakor tudi pristna ROM H Ustnega   pridelka,  liter   od   34 vinarjev naprej,   priporoča   posebno spodom krčmarjem            _^^
Kari  Kasper
trgovina z mešanim blagom, prodaja smodnika in pridelovanje
v Ptuju.
9:«
Hitra razprodaja!
3 pare čevljev za 2 gld. 80 kr]
se dobi vadi nakupa velike kvantitete iz nekega konkurza samo krateVj 1 par čevljev za molke, 1* cm visoki (za vezati), jako elegantni, h čevljev za ženske, 14 cm visoki (za vezati), 1 par čevljev za otroke]
Vsi trije pari imajo dobre in močne podplate, so po najnoij modi in fasoni prav elegantno izdelani. Velikost po želji.
Te čevlje razpošilja po poštnem povzetju (Nachnahme) razpoJ niča za čevlje
c 7     Ch. Jungwirfch, Krakai
Ako  ne ugajajo čevlji,  se zamenjajo in se posije drugo pa na zahtevanje denar nazaj.
Razglas.
V občini Gmiškovec (Sv. Barbanj Halozah) se odda takoj postaja za strelji proti toči.  Postaja ima rol in 4 možni Kdor jo hoče imeti,   dobi natančnejša jasnila    pri   posojilnem    društva    (Voj schussverein) v Ptuju.
Ohranitev zdravega želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanjtl odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpripl nejse znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejeij najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit " speSuje prenavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, di z najboljšim uspehom za gojenje želodca.
Snarllo! Usi deli embalaže imajo zraoen $t* postavno deponooano varstveno znamko.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pri
c. kr. dvornega dobavitelja ,pri črnem OTll'
Praga, mala strana, ogel nerudooe ulice.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Pro i vpošiljatvi K 2-56 se pošlj' velika steklenka in va. K 1'50 mala stekle vse postaje fcvulro-ogerskc monarhije poštnine prosto.
Zaloge   v lekarnah Avstro-Ogerske.   V Ptuju v lekarni g. Ij Behrbalb (spodnja lekarna).
— 15 —
Pripravna darila za sv. birmo.
J. Gspaltl
zaloga ur, biserov (juvelov), zlatnine in srebrnine
priporoča svojo novo zalogo dobrih švicarskih žepnih ur za dečke in deklice iz zlata, srebra. tula-srebra in nikelna, najboljše kakovosti z dveletnim jamstvom, kakor tudi svojo novo in bogato odbrano zalogo v biserih (juvelih), zlatem in srebrnem kinču po najnižjih cenah. Zlomljeno zlato in srebro, stare nre i. t. d. se po najvišjih cenah zamenjajo.

—
» is
— ■C
960
Razstava v prodajalnici.
Knerva A......
Knerva C za krojače in čevljarje .
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočala izvrstne šivalne stroje (Nahmaschincn) po sledeči ceni : Singer A ... 70 K — h Singer Mediana 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za
krojače .   . 180   „ —  „
....... 100   „ - „
- 160 „ - „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Pflinder Elastik za čevljarje.....180   ,, —  „
DesI! (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.    7fi5
Svarilo!
Naznanjam slavnemu občinstvu  v Ptuju in v okolici, da
■* 1- ptujska   mehanična  delavnica  za  popravila
[iiralnih strojev,  bicikelnov, glasbenih avtomatov
hišnih telegrafov ter delavnica za poniklanje ne
|>ijaja več v Poštnih ulicah (Postgasse) št. 14, tudi ne več na (irijanskem trgu, ampak                                            809
£ Barvarskih ulicah (Farbergasse) št. 7.
Vsakovrstni  deli za šivalne stroje se dobyo po najnižjih
h
Spoštovanjem
Gertrud Spružina.
i stoicCoj
v Pragi|
orlu*
c.
;. Ignaca i
Smodnik
streljanje proti toči, za razslrelovanje kamenja, lini smodnik
[najfinejši smodnik za lovce v ploščevinastih (plehastih) škat-
\ potem vžigalno žnoro, vsakovrstni Šprih (Schrot), kapselne,
j za revolverje in flobert-puSke, prazne patrone za puške
leclmlsen) št. 12, 14, 16 in k temu potrebne papirnate
jne zamaške,   kakor   tudi   vsakovrstno  špecerijsko blago,
lico,   močno   r.ifijo   in   žveplo   priporoča po najnižjih
Kari Kasper
trgovina z mešanim blagom in prodaja smodnika
v Ptuju, Herrengasse št. II-
Tvan Scbindler, Dunaj, "2;2r
pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake vrsti za poljedelske in obrtne potrebe:          900
mline za sadje,  mline za grozdje,
stiskalnire ta sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, mlatil. nice, vitle, trijerje, čistilnice za žit«,
Iiiščilnire za koruzo, slamorezniee. stroje za rezanje repo. stiskalnice za
seno, mline za gulanje. kotle za kuhanje klaj>,  si-s;ilke za  vodnjake.
sesalke za snojnice, železne cevi, vodovode i. t. d.
od sedaj vsakomur po zopet izdamo znižanih cenah!
Ravno tako vse priprave za kletarstvo. medene pipe. sesalke za vino, gumijeve ploce, konopljene in gumijeve cevi,  priprave za točenje piva.
omare za led, stroje za isladoled, priprave za izdelovanje sodavode in
penečih se vin, mline za kavo. dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas. namizne tehtnice, steberske tehtnice, tehtnice ua dro#, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno poliišivn. železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodje za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarji' i- t. d.
ose pod dolgoletnim jamstvom!
po  najugodnejših  plačilnih   pogojih,
tudi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami brezplačno in franko.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupccm in agentom posebne prednosti !
Piše naj se naravnost:
Ivan Schindler
Dunaj III 1. Krdbergstrasse 12.
Meščanska parna žaga-
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.   po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                              30
Tovarna za poljedelske  stroje
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
izboljšane m
vitale (Gopel) mlatilnice
z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče
Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot.
Kupcu  se postavi  vsak stroj na  njegovo  železnicno postajo
voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo
poštnine prosto in zastonj.
*-;
— 16J—
najcenejša naRupovalnica dobrih ur3$ triletnim pismenim jamstvom.
Ta firma je odlikovana s C kr. <t:'/avnim o:lom. Poseduje zlate in srebrne medalje od laz-stav in na tisoče pismenihinriznanj.
Vse blago je od c kr. rte-norn. znv. preskušeno in kolkovano Ncugaj. blajo »e zamenja ali na zahte-vaiijo denar vrne.
fahrika za ure in razpošiljalnica zlatnine
v Mostu (Briix) štev, 194 na Češkem.
Budjlnica z zvoncem
21 ctm visoka, v krasno poli-ranem nikelnastim oboju. s prav glasnim dolgotrajajofiim glasom in masivno pripravo za prestavljanje, gld 2 85-
Prave srebrne verižico za ure, puncirane
od c   kr. novčnega   urada,   SO cm dolge,
in »ice.- 16 gradov težke gld   1*20
»0        „         „        „    1-50
SO      „         „      „   220
M       „       „       „   8-60
Pristna srebrna renioiiler-
ura za dame gld. 675,
ista   z   zlatim   obrobkom
gld. 750,  ista  s   dvojnim
pokrovom gld 8 75.
Št. 3401. Nikelnasta remonter-ura,
odprla «ld. 260, H—. 3-50.
Št. 3404. fiemonter-ura iz goldina
z dvojnim pokrovom gld. 5*7f>.
Št. 3405.   Rem on ter-ura   iz jekla,
odprta gld. 5'—. Št. 3407. Nikelnasta tula-remon-ter-ura z dvojnim pokrovom gld. 650; St. H413, srebrna remonter-ura, odprta gld. 480 in St. 3425, pristna srebnia remonter-ura s dvojnim pokrovom, gld. 6'75.
■Srebrna remonter-ura za dame z dvojnim pokrovom, dobre vrste gld. 8*75, z Klatim obrobkom gld. 9*50,
najboljše   vrsie gld. 10 75.
Novost!
BndiJuica z zrcal«
„kraval*, 30 cm visoj 7. budilno pripravo _ 3 20. s kazalnikom,] sveti po noči gld 3*50 Zvoni prav glasim, ton ni inogoSe. da bi kop v  spanju  ne  za m
zbuditi.
St. 3724. M Ur. zlati pretan & St. 3723. 14 kar. zlati pnla gld. aoO, iz  novega zlata            gld. 6.25. i*, novega zlati ;
6 kar. gld. *"$0, iz double-.^,6 kar. pld. j»'80, iz doobW zlata, punci,an gld  Vtb.     ■&.!■     /iaia, ptmoiran gld. I'M.
Prave srobrne verižice za ure, puucira«
od c. kr    novenega urada.   30 cm dolft|
in sicer 50 gramov Užke  gld.    3*25    j
80        „          .,       ,,      3»
70        „          .,       „      4-50
80        .,          ..       „     5-SO
100        „          „       „     680
150        .,          „       „     9M
1«        ...          n     „    »-   j
200        „         „       „   12-&0
879-A
Knjižica $ cenami, katera ima 600 podobic, $e posije na zahtevante vsakemu brezplačno.
Izjava.
S tem prekličemo vse obdolžitve, katere smo zoper gospoda Jakoba Zwirna, nadučitelja, Andraža Kopše, gozdnega čuvaja in Jakoba Kola rja, posestnika v Stopercah, v sroji pritožbi vloženi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju zaradi volitve dne 3. sušca 1.1. navedli kot neresnične.
Zategadelj prosimo imenovane za odpuščanje.
V Ptuju, dne 6. julija 1903.
Alois Korošec.        Osvald Fakim       Joban Grobelšek. Georg Kočec.       Mihael Lampret.       Franz Dolšak. Vincenc Ferlež.            Peter Vrabič.
Izvrstni gumi za cepljenje trt
najboljšo rafijo za vezanje
pošilja po poštnem povzetju
Franc Rupnik t Konjicah.
Imenovani kupuje po najboljši ceni „mravljine jajce", melišno štupo, smrekove štorželne, suhe gobe in vse poljedelske pridelke.
Prodaj alniea
na jako dobrem mestu za vsakovrstne obleke,   ki je sposobna   tudi   za   drugo   kupčijo, se radi preselitve takoj   odda.   Pisati  je   pod   naslovom  „Nlaribor"   na upravništvo »Štajerca".                   975
Styria= becikelnl
novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljaj^ samo 80, 100, 120 in 140 gold.
Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbal samo zanesljivim kupcem.
Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 ik 60 gold.                                                                   831
Brata Slawitsch v Ptuju.
Oblastveno potrjeni civilni zemljemerec]
Kari  Hantich
državno izprašani nadlogar v Mariboru
se priporoča
v zanesljivo izvršitev vseh v geometrično stroko spa-] dajočih del, kakor: razdelitve posestev, določila in niveliranje.  Izvršuje tudi vse v gozdarsko strol spadajoče uredbe, preračuni dohodke, opravlja revizije]
in to vse proti malemu plačilu,
— 17 —
^^»»••^©PC" je   list;   kateri   ima glavni smoter,   braniti spodnje-štajerske krnele pred  iskoriSčevanjem  od  strani  kmečkih v sovražnikov.
,.«5taj©£*C" hoče mir med sosečkima narodoma,   katera   sta   primorana,   skupaj ^ živeti in kalera sla odvisna od en ovega.
radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenib, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev,
,,5tajGI*C" sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, zeleč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu. odstraniti.
staj
_ G^C    prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel.
©i*C" izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo lelo in se lahko naroči vsaki  dan.
priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene. stvari.
Število „$tajerčevih'' naročnikov vedno rasle, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ..Štajerca", pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska u2e v  15 tisoč iztisih.
Naprednjaki, skrbile za razširjanje tega lista, tako. da bode kmalu postal tednik.
Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se le želje pismeno ali ustmeno naznanijo.
Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte ^Štajerca".
0*7 r\ V    beciklisti,  krojači   in ^ UI                givilje!
■pravila  becikelnov,   šivalnih  strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. Zaiogi Imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-gtandteile) za stroje.
idfljaift  poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn.
temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem k v Ameriki in na. Angleškem. imam v zalogi vedno že rabljene in ohranjene becikle od 30 gold, dalje.
S spoštovanjem    J^On   Flflfc
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14.
Posestvo, krčma in pekarija.
jn takoj svoje posestvo, k kateremu spada krčma in pe-t Obe hi5i ste zidani, eno nadstropje visoki, tik en druge. g9. K temu spadajo tudi 3 kleti, 2 hleva,   S orali po-Krčma in pekarija ste jako dobro obiskovani. Primerno ako bi vse kupil kak mesar,   ker je lega ugodna tudi za mesarijo.                                    944
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopele v banjah,  prsne in mrzle kopele.
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakorkrapinske toplice. Daljša pojasnila daje gosp. 30$,Ra$ifflir in v kopališču samem.


I«* *»>::»« "vil
Zahvala.
Dunajska zavarovalna družba
glavni zastop v Gradcu
je nama po svojem zasiopnikn v Šoštanja najino škodo
po požara takoj in popolnoma izplačala. Midva se njej
tem potom zahvaljujeva in njo priporočojeva vsakomur.
Šoštanj, dne  16. junija 1903.
Franc in Tereza Vidušek.
— 18 —
Tc-vstrr^o, za  ©pelkio  iaa.  ;peČI
F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani
ponudi poljubne množine
zarezane strešne opeke   (strangfaie-Daciwiegei)
vudeče in črne
in glinastih peči
v raznih barvah in oblikah. Na  željo pošljemo   drage  volje  vzorce  in nastavimo  najnižje   cene.
Solidna, dobra in točna postrežba.                                                  ^
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Važno za čebelarje!
V  zalogi   knjigotržnice  W. Blanke-ja v Ptuju
se dobijo
Nauki o eebeloreji
po Celestin Schachiiujer-ju poslovenil Avgust Lukežič. učitelj.
Obsega  vse podatke o razvoju čebele,   njenem delovanju itd.
Cena 20 h, po pošti 25 h.
Veliko presenečenje!
Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena, 30 ur tekoča, jtrecis. anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim ka-menom. 1 nastavek za smodke, 1 eleg. broša za dame, 1 lepo žepno zrcalo, 1 usnjati mošnjiček za denar, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vzbujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 pisar* niških predmetov in Še 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico
Ch. Jungwirth, Krakau f 14.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
OOOOOOOOOI Ol oooooooooo Vsakovrstne rane   8
se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago.
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana radijev /elo hudo. težko ozdravljivo rati". 2- 40 Icl se je izkazalo tnečilnu vlučilno mazilo, tako imenovano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuj© rane čiste, obvaruj«* Uste, olajšuje melje | ločino, hladi in pospešuje z&ccljenje.
Razpošilja se vsak dan.
Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 41 pujiee ali 8*36 6|2 pugice ali 4*60 6 1 ali
4-60 3,2 pnScJ po:1nine pto^lo   ia vsako pi-slaj'i av.-t <>• ger ke moDarhije.
Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovan© varstveno znamko.
Glavna zaloga B. FRAGNER. c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrskc.
V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka.    896
ooooooooooo 101 OOOOOOOOO
Vozičke za otroke
v   katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi   take za ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770               V   PtUJU.
Cena: 12,16,20, 30,36 do 40 kron. C. kr. prlv,
tovarna za cement
Trboveljske preniogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten PortUnd-ecrtKtlt v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega" društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne m odporne ti doto daleč lUdkrilUivif dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov ia najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, HI. 3 Rennweg 5.             744
FRANZ SODIA
tVOrilica pDŠk (Gewehrfabrik in Ferlach Karaten)
priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizl dovrsitev za streljanje; roCno delo z jamstvom. — Velike ilustroi nike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko po Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa denar. Moja zaloga je jako velika.
Izdajatelj in odgovorniurednik: Michael Bayer.
TiskrW.  Blanke v  Ptuju.