"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Vugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
• - GLASILO • -PROS✓ETNE MATICE J. S. Z.
jT. — NO. 1520.
LETO — VOL. XXXI
DVA FONDA
STRANKI, EN GOSPODAR
kampanja lazi in obljub posrezanie Evrope bogatašem zopet uspela * ^ j	f
Ljudstvo, ki glasuje za kandidate kapitalističnih interesov, tepe samega sebe
phed ix po volitvah
Program, ki odpravi vzroke gospodarske krize, brezposelnost, bedo in druge socialne nadloge
v
TOREK 3. novembra »e ponovi boj * glasovnicami, kakršnega imamo v tej deželi vsaka štiri leta. Kot običajno se je politikom tudi v tej volilni kampanji posrečilo osredotočiti ljudsko zanimanje na dva kandidata! To sta Roosevelt, kandidat demokratske stranke, in Landon, nosilec republikanske liste.
Republikanska propaganda prepričuje ljudstvo, da je Roosevelt socialist po prepričanju in da odpira pota komunizmu, da gazi ustavo, da je deželo zadolžil toliko, da ji preti bankrot, da je nevaren ameriškim ustanovam, da bo zatrl civilne svobodščine in svobodo tiska in da zasužnjuje delavce in delodajalce.
DEMOKRATSKI ARGUMENTI Naravno, da je demokratska stranka v agitaciji za svoje kandidate in v napadanju republikanskih prav tako agresivna. Zatrjuje, d« če bo izvoljen Landon, se ponovi Hoovrova kriza, brezposelnost bo povečana, delavske unije bodo zatrte, plače saižane, kampanja za organiziranje delavcev v unije bo zadušena, in nad Zedinjenimi državami bodo znova zavladali monopoli in Wall Street.
Detroitski radio-pridigar Coughlin meša pojme po svoje h je h kaosu sedanje kampanje veliko prispeval. Tudi dr. Tofrnsend j« dal svoj delež k zaslepljevanju volilcev. V er.ih državah je za Lemkeja in Coughlinovo "Union Party", v dru-fih, kjer Lemke ne bo na glasovnici, pa agitira za Landona. Iijavil je, da bo on glasoval za kandidata republikanske Sranke. Za Coughlinov in Townsendov bluff je ljudstvo plačalo več milijonov dolarjev.
KDO PODPIRA GLAVNA KANDIDATA? Med ljudstvom je razširjeno mnenje, da kapitalisti financirajo samo Landonovo kampanjo. Resnica je, da so oni glavni podporniki republikanskega in demokratskega kampanjskega
fonda. Čemu tudi ne?! Mar je Roosevelt storil kapitalistom ................„ • rini
kako škodo? Mar ni v Chicagu nedavno izjavil, da je on bil, Demokratski, republikanski in Coughl.no- stranske dohodke . VoI. c, pa so je danes in bo v bodoče pristaš tedanje ekonomske uredbe! vi kandidati se zmerjajo, očitajo dru* dru- Toda do prihodnjih volitev ponav« . v p -Mnogi vodilni ameriški kapitalisti ne samo prispevajo v kam gemu tatvine, gr.ft in dru,e lumparije - po zab.jo m: se puste *»<W«vlov*. v mreže panjski sklad demokratske stranke, ampak tudi agitirajo z. volitvah pa si ~»tiUjo	Polhov. Al. »e bo ljudstvo vsaj
Roosevelta, med njimi je Owen D. Young, predsednik General Electric kompanije, Walter Teagle, predsednik mogočne Standard Oil korporacije, Frederick J. Fisher, glava velike tovarniške kombinacije Fisher Bodies in podpredsednik General Motors družbe, katera kontrolira razen Fordovo skoro vso drugo avtno industrijo. Poleg teh je cela vrsta drugih industrial-cev., Tudi precej velebankirjev ga podpira.
Res je, da podpira Landona več kapitalistov kakor Roosevelta, kar je že stara reč. Prav tako je stara reč dejstvo, da je demokratska stranka bila, je in bo kapitalistična stranka in, da je v južnih državah bolj reakcionarna kakor pa republikanska kjerkoli. Demokratska oblast zatira delavsko gibanje v južnih državah z brutalno silo. Delavske organizatorje izganjajo, pretepajo in tri so že ubili, oblast pa morilce in druge (Nadaljevanje na 2. strani.)
ljujejo z metodami, ki jim prinašajo "po- po teh volitvah spametovalo?
Koga podpirajo ameriški slovenski listi v letošnji volilni kampanji
"Proletarec" v tem boju edini slovenski list v Zed. državah, ki agitira za socialistično organizacijo in socialistične kandidate
ZVEZA MED ITALIJO IN NEMČIJO ZA OFENZIVO V KORIST FAŠIŽMA V ŠPANIJI IN DRUGOD V EVROPI
Sovjetska Unija na čelu boja proti Hitlerjevim in Mussolinijevim vojnim provokacijam
VROPA gre skozi bolj in bolj temne dneve, pa ne zaradi zime. V ozračje, ki je polno katastrofalnih pretenj, jo peha fašizem, kateremu načeljujeta Mussolini in Hitler, j Prvi je nedavno poslal svojega zeta, ministra vnanjih zadev v svojem kabinetu, grofa Ciano v Berlin, da sklene s Hitlerjem "enotno fronto". Sklenila sta jo.
Nemčija in Italija imata malo skupnega. Obe sta imperialistični in obe hočeta dominacijo nad Avstrijo, Ogrsko in Balkanom. Toda druži ju fašizem, druži ju reakcionarni nagon njunih vlad. Tako sta se Nemčija in Italija na podlagi svoje fasistične sorodnosti zedinili za skupno taktiko v evropskem metežu. Neodvisne katalonske republike, če se ustanovi, ne bosta priznali. V Španiji bosta nudila i v nadalje fašistom pomoč v orožju, denarju, propagandi, v diplomaciji in na druge mogoče načine, da se ustavno špansko vlado čimprej zaduši.
Nemčija in Italija sovražita čehoslovaško, ker je trdnjava demokracije. Tajni dogovor med njima določa, da se naj naj-prvo razbije "malo antanto" (čehoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo) z diplomationimi metodami. Rumunija se že zdaj nagiba k Nemčiji. Jugoslavija enako, češka bo potem osamljena in ji tudi Rusija ne bo mogla pomagati.
V Belgiji je postalo fašistično gibanje tako arogantno, da izziva vlado in marksistično delavstvo v krvave spopade. Ako dobi belgijski fašistični pokret izdatno pomoč od zunaj, bo sedanja koalicijska vlada morala pasti.
Francija preživlja težko, zgodovinsko notranjo krizo. Njena popularna fronta, ki je sedaj na vladi, zastopa predvsem taktiko miru — miru za vsako ceno. Fašisti v Franciji se oboro-zujejo vzlic prizadevanjem vlade, da jim zapleni zaloge mu-nicije. Kapitalistična Francija se prav tako boji Hitlerjevih provokacij in vojne z Nemčijo, kakor stranke popularne fronte, .oda kapitalistična Francija se boji levičarjev v Franciji še ve-iko bolj, in zato bi rajše, da vlada sklone sporazum :n zvezo - Hitlerjem, kakor da ostane v zvezi s Sovjetsko Unijo. V španski civilni vojni igra Francija s svojo vlado vlogo. kT jo zgodo-narji, ki bodo pisali s stališča bodoče civilizacijo, no bodo liti skušali opravičiti. Ako bo mlada španska republika zadu t na v krvi, bo to v veliki, ako ne v največji meri, zasluga neodločnosti in neenotnosti francoske vlade ih njeno "popularne i ronte".
Fašizem v sedanjem evropskem metežu pozna umo odioc-(Nadaljevanje na 3. strani.)
Letošnji volilni boj je povzročil precej vrtoglavosti tudi na polju slovenskega žurnali-zma v Ameriki. Zdaj izhaja v
Nad 82.000.000 za kam pa njskc govore v radiu
Družbe, ki posedujejo radio postaje, niso še nobenkrat služile toliko kakor v letošnji kampanji. National Broadcast-ing kompanija je prejela nad milijon dolarjev-, in Columbia Broadcasting precej stotisoča-kov. Ostale vsote so prejeli manjši radio oddajalni sistemi in pa posamezne radio postaje.
Pretežni del te vsote dveh milijonov dolarjev so dali da-mokrati in republikanci. Komunisti ao potrošili blizu $50,-000, socialisti pa precej manj, radi Šrbkejsega fonda.
Predsednik Roosevelt dosege v govorih po radiu kakih dvajset milijonov ljudi. Ob prilikah, ko je njegov govor še Poaebno oglašan, ga posluša še v«6ja množica. Senatorji, gu-vernerji, župani in drugi politični veljaki ne dobe nikoli tolikšne avdijence, vendarle pa veliko večje, kakor če bi govorili le v dvoranah. Republikan-»ki kandidat Landon ima v radiu milijone manj poslušalcev ka»kor Roosevelt, a vzlic temu dtjatvu veliko več kakor pa jih h imel pred štirimi leti bert Hoover.
boljšan, so radikalni govorniki lahko dosegli veliko ljudi z govori na uličnih vogalih. Zdaj so take avdijence malenkost in če hočejo socialisti in komunisti doseči s svojimi govori maso, morajo poleg dvoran najemati za svoje shode tudi radio postaje. Te pa niso poceni. Za najboljšo skupino postaj je treba plačati za kako uro časa $20,000 in tudi več. To so vso-
te, ki jo socialisti ne zmorejo, zato govori Norman Thomas v radiu vsakikrat le kakih 15 minut. Ako je njegov govor oddajan samo z ene postaje, si lahko najame nekaj časa več.
Radio postaje so v Zed. državah privatna posest in obra-tovane za profit. Tako je to važno sredstvo za širjenje propagande (razen par postaj) popolnoma v rokah kapitalistov.
tej deželi deset slovenskih listov. Nekateri so teoretično nepolitični, na pr. Ave Maria, toda je politična in zagovarja reakcionarne tendence, in Mladinski List, ki poudarja delavska načela,
Amerikanski Slovenec je za
Roosevelta in demokratsko stranko. Urednik lista Ivan Jerič ima ob enem politično službo. On je v tej kamipanji zastopnik demokratske stranke za slovenske naselbine v vseh državah osrednjega zapada. V uredniških člankih hvali Roosevelta za odrešenika dežele. Demokratska stranka mu je naklonila tudi precej oglasov in dala bi mu v tisk tudi nekaj
kampanjske "literature", če b' posedoval unijsko tiskarno Amerikanski Slovenec nima z. delavstvo nikakih zaslug.
' Ameriška Domovina, ki jo lastujeta in urejujeta Jamo Debevec in Louis F. Pire, je ž» leta in leta demokratski list. \ uredniških člankih poveličuj« Roosevelta in tudi vse ostale kolone so urejevane, v kolikoi so politične, za demokrati stranko. Od nje ima Ameriška Domovina znatne dohodke. \ njo dopisujejo zelo agresivni katoliški duhovniki in lajiki Nekateri v svojih spisih ne morejo skriti dopadajenja, ki g^ goje do Mussolinija in njego-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
NORMAN THOMAS, NELSON
IN HOAN V RADIU 1. NOV.
__ t
Norman Thomas bo imel jani z radio posta.. National ; v o j zadnji kampanjski govor Broadcasting kompanije (Biue
Netvvork). Ako jih v vasem mestu ne bo imela v seznamu nobena postaja, vprašajte, naj vam ipovedo, katera je v najbližjem kraju, da boste z nje ahko poslušali govore Thoma-
Zaslu-
radiu v nedeljo 1. nov. ob :45 pop., vzhodni čas. Mil-auški župan Daniel W. Hoan n George A. Nelson, sociali-tični kandidat za podpre^ed-iika, pa bosta govorila istega ine ob 3. popoldne, vzhodni j sa, Nelsona in Hoana. .m. Njihovi govori bodo odda- žijo, da jih čujete.
Katoliška hierarhija mogočna opora posedujočim
Rim mobilizira po dobro premišljenem načrtu vso katoliško cerkev za boj proti "komunizmu". V Montrealu v Kanadi se je v nedeljo 25. oktobra na posebni svečanosti zaobljubilo 100,00 katoličanov storiti vse v svoji moči, da uni-
davi vero in vse drugo kar je lepega in svetega."
Nadškof Georges Gauithier v Montrealu je predložil neki katoliški organizaciji v sprejem resolucijo, ki pravi, da katoličani v Kanadi obljubljajo največjo zvestobo svetemu o-
.M
čijo "pošast komunizma". V četu in ob enem protestirajo Zed. državah so duhovniki "proti persekucijam vernikov prošlo nedeljo v svojih pridi- j v Rusiji, Španiji in Mehiki", gah dokazovali vernikom, da Nemčijo so previdno izpustili,
dasi je Hitlerjev režim zatrl katoliške politične, telovadne in "kulturne" organizacije, uničil katoliške politične liste in zaplenil celo pastirska pi-
jim bo "komunizem' vzel vse, Her-[ kar jim je drago in iztrgal sve-
____________________to vero. Od kardinalov, p* dO
Radio je način volilne kam- zadnjega kaplana je bil v pri-Mnje znatno spremenil. Pre- digah porabljen samo določeni dno je bil iznajden in nato iz- predmet, "boj komunizmu, ki
red je obtožil zaradi spolnih I ditvnmi, da v Španiji delavci
sma škofov. Ves frančiškanski
perverznosti, aretiral in obso dil je veliko posvetnih duhovnikov in nun, in kršil tudi najnovejše sporazume s papežem Kako to, da cerkev molči o "praganjanju" v Nemčiji in govori le o deželah, kjer so na krmilu take vlade, ki so obvezane pomagati ljudstvu? Odgovor na to je lahak. Cerkev je bila in je dekla tistih posedu-jočih slojev, ki »o najbolj zati-ralni in najbolj izkoriščevalni. A tudi na splošno je bila in je
pomočnica reakcije.
Katoliški svet hujskajo s tr-
koljejo duhovnike in nune kar od kraja, samo če jim pridejo v roke. Katoliški list Venire d Italia je dne 24. oktobra "verodostojno" poročal, da je bilo v Španiji do omenjenega dne poklanih 15,272 duhovnikov in nun. Nekateri Usti enako "verodostojno" poročajo, da iih je bilo ubitih nad 20,00(X Španska vlada zanikava te trditve in pravi, da je njih namen nič drugega kakor nahuj-skati svet proti španskim delavcem in kmetom, ki se bore za svobodo.
KAJ JE NAMEN BORBE PROTI "KOMUNIZMU"?
Prošlo nedeljo so morali vsi pridigarji v katoliških cerkvah v Ameriki govoriti proti "komunizmu". Papež kliče ves svet v združen boj proti "komunistični pošasti". Nemški škofje so obljubili Hitlerju v borbi proti "komunizmu" vso svojo mogočo pomoč. Vatikan podpira Musso-linijevo politiko na celi črti. Vsa svetovna reakcija pomaga pod vodstvom Mussolinija, papeža in Hitlerja fašistom v Španiji. Pet slovenskih časopisov v Ameriki obre-kuje španske delavce in hvali ter propagira za španske generale, čeprav so pozvali v Španijo divje mohamedan-ske Mure, da koljejo španske katoličane. To zanje ni važno. Kar hočejo, je zmago fašizma v Španiji in po vsem svetu.
To je namen svetovne reakcije, ki klice na enoten boj proti "komunizmu". Ona hoče zatreti delavsko gibanje, uničiti demokracijo, odpraviti svobodo in uvesti diktaturo, kakršno imata Italija in Nemčija.
Delavci, boj proti reakciji je vaš boj! Pet slovenskih ameriških littov s svojimi organizacijami je na oni strani. Jačajmo svoje gibanje s pristopom v klube JSZ in s širjenjem Proletarca, ki je vaš list in bojevnik za vaso svobodo in vaše koristi!

-


■g .-i
proletarec
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO.
ImIsJa Jugo«lov*n«ka OaUfib TIiIiotm Druita, Ckiugo, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih driavah tm celo leto $3.00; ta nol Ut: fti 7ij ta
četrt leta $1.00. laoaematro: ta celo leto $3.50; ta pol lat« $2.00.
Vsi roko p t »i »n oglasi morajo biti v nato« uradu najpositaj« de pondeljka
popoldne ta prioMitev v Številki tekodega	mm
PROLETAREC
PabHshod every Wedneaday by the Vagoaiav Workmen's Publishing Co., Inc.
KataJbhahed 190«.
Editor................................Frank Zaitt.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
A asistent Business Manager.............John Rak Jr.
"	SUBSCRIPTION RATEŠr
United State«: One Year $3.00; Six Mcntiia $1.76; Three Month* $1 mi
Foreign Coun*.rie*, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
T«lepkon«t ROČK VVELL 2864.
SOVJETSKA UNIJA PREHAJA V OFENZIVO
Kandidat, ki ne kandidira radi časti
in službe
Osvvald Garrison VVillard ugotavlja v reviji "Nation", da je izmed vseh kandidatov za predsedniško službo Norman Thomas najstvarnejši. in najbolj inteligenten.
Willard ni bil še nikoli socialist. Ampak glasoval bo za Thomasa, ker je vreden, on kot kandidat in program, ki ga zastopa, glasov vseh volilcev, ki resnično žele spremembo razmer m protestirati proti sedanji blazni uredbi.
Thomasa so indorsirali mnogi amerlSki misleci. Socialist Call navaja njihova imena. Kapitalisti so indorsirali nodisi Landona ali Roosevelta. Thomasa nobeden, kar je umevno samoposebi, kajti Thomas je bojevnik za odpravo kapitalizma! Landon in Roosevelt sta za ohranitev kapitalizma. Kapitalisti so zavedni in podpirajo samo svoje stranke. Milijoni ameriških delavcev so razredno nezavedni in zato podpirajo iste stranke kakor njihovi izkoriščevalci.
Norman Thomas delavcem to resnico živo dokazuje. V kampanji je zdržema aktiven in skoro vedno na govorniški turi. Ker so se takozvane progresivne unije letos zavzele agitirati za Roosevelta in mu prispevajo tudi v kampanjski sklad, so vsote, ki so jih včasi naklonile za socialistično kampanjo, odpadle in socialistična stranka je zdaj odvisna samo od prispevkov posameznih članov m somišljenikov. Roosevelt in Landon se vozita po deželi v posebnih vlakih, na katerih je njima in njegovim spremljevalcem preskrbljeno vse udobje, ki ga more kupiti denar. Thomas potuje kakor je najcenejše Veliko ga vozi okrog v cenenem avtu njegova žena. da si on vsaj malo odpočije. To, kar prenese v kampanji Thomas. bi zlomilo marsikakega močnega človeka. Tudi Thomas je utrujen in ravno tako njegova žena, toda v kampanji sta radi prepričanja, radi njune vere v zgodovinsko poslanstvo socialističnega gibanja in pa ker se zavedata, da je borba razuma proti kapitalističnim kandidatom, proti demagogom in proti sistemu kakršen je, potrebna.
Kajti brez boja ni zmage.
Ko bo komunali po vtem ivttu p*«4arj«li getlo, "Prot«ktirajmo »ovj«Uko unijo", j« bil« najmaaj v n«« varnosti, kajti noben« imperialistična »il# j« ni kanila napitti. Dane* je situacija drugačna in USSR j« resnično v opaanoati kakor se nobenkrat od leta 1922 naprej. Hi' le r ju te j« posrečilo zgraditi armado, o kateri vojaški eksperti vedo, da je prvega reda. Nemška tek« nik* — en« izmed najboljših n« svetu, je v njeni slu-ibi. Hitler oznanja za svoje glavno poslanstvo boj "komunizmu". Kar v resnici koče, je Ukrajino s njenimi žitnimi pelji in pa gotovo sovjetske kr«jine, kjer so b«g«ti ekladi železne rade in premoga.
Hitler je bil v odnošajih s drugimi deželami dolgo osamljen. Danes pa, ko se ga bojita cel« mogočna Fran-
cija in Anglija, je on vprašaj vse Evrope. Moskva ve, da ja on Rusiji res nevaren sovražnik. Zato se je Josip Stalin s svojimi pristaši odločil za novo spremembo sovj«t«k« politike — ki beair« na p«zitivnem in agresivnem stališču. USSR j« n« vojn« dokaj dobro pri-pravi jena. Izgleda, d« so se vladni krogi v Moskvi sprijaznili a dejstvom, d« če ie mor« priti do vojne, je boljše zdaj kot p« pozneje, kajti fašistične dežale se mili-tarizira jo hitreje, kakor Sovjetska Unij«. N« gornji sliki so sovjetsk« čete v paradi v Moskvi pred Leninovo grobnico. Vojaška sil« Sovjatske Rusije^ kar se tiče armrde ir. zračne (lote, je danes nrejkone najjačja na svetu. Sibk* pa je na morju, dasi je tudi tu v prošlih dveh letih jako napredovala.
Anton Garden:
Nekaj besed o kampanji
nokman thomas
La Stampa Libera o Lehmanu
Demokratski kandidat za governerja v državi New York je sedanji governer I>ehman. Kandidaturo je znova sprejel na pritisk predsednika Roosevelta. Za Lehmana agitira tudi nevv-jorška Labor Party, katero so ustanovili starogardisti (skupina, ki je bila prej v socialistični stranki). Pravijo, da je Lehman prijatelj delavcev, sovražnik fašizma in demokrat ne le po imenu ampak v udejstvovanju.
V New Yorku izhaja dnevnik La Stampa Libera, ki je glasilo zavednih italijanskih delavcev. V izdaji z dne 11. oktobra ima na prvi strani članek, v katerem poroča, kako je liberalni governer Lehman ignoriral apel zavednih italijanskih delavcev, naj se nikar ne udeleži Kolumbove slavnosti, ker jo prirejajo Mussolinijevi agenti, pa ji bi s svoja prisotnostjo in * govorom dal prestiž, česar kot pristaš demokracije ne bi smel storiti. Toda Lehman je apel ignoriral lani in letos ter počastil Kolumbovo slavnost italijanskih fašistov s svojo prisotnostjo. Njemu je pač za glasove. Italijanov je v New Yorku veliko. Večinoma so pod vplivom fašističnih listov.
Tak je I/ehman, demokratski politik, kandidat za governerja na demokratskem tiketu in na "delavskem" tiketu!
"Samovzdrževanje

Diktator Hitler je zapovedal vsej Nemčiji, da mora stradati, trpeti in v svojem stradanju ter trpljenju mora biti zadovoljna. Tako jim je zapovedal oni dan na velikem kmečkem shodu v Buckebergu, ko je dejal, da ne bo dovolil nikomur svo-jevolj no višati ali nižati cene izdelkom in pridelkom. Zapomnijo naj si, da je nad njimi "močna oblast", namreč on sam. Vsa dežela se mora podvreči strogi vladni kontroli in ponižno trpeti glad v večjo čast nacizma. Dokler bo on na čelu nemške vlade, je grmel Hitler, bo z vsemi silami branil politiko tega "samovzdržev an ja".
Laboriti za oborožitev
Konferenca angleške delavske stranke je z resolucijo priznala potrebo oborožitve v svrho obrambe. Voditelji laboritov zatrjujejo, da to še ne pomeni, da bo delavska stranka podpirala sedanjo torijsko vlado, ampak le to, da je ponovno odobrila svojo obstoječo politiko, da se Anglija oboroži le toliko, kolikor je potrebno za vzdržavanje brambne sile, kar je v skladu z odgovornostjo, katero ji nalaga Liga narodov, kajti taka obramba je potrebna za zaščito pravic, avobodščin in demokratičnih načel.
"Da bi bilo tega političnega dirindaja in humbuka že skoraj konec," je komentiral oni dan nek sodrug. "Ce bi ta cirkus trajal še en mesec, bi vsi ljudje znoreli.
V marsičem Amerika že dolgo ni videla tako stupidne volilne kampanje kakor je letošnja. Oba kapitalistična tabora se s fanatičnim zelot-stvom obdelujeta, kakor da bi bila med njima res kakšna pomembna razlika. Skoraj nepojmljivo pa je to, da so se v to kapitalistično "shadow" boksanje vrgli tudi ljudje, ki so dolga leta nosili prapor razredne delavske borbe in neodvisne delavske ipolitične akcije.
Med temi vidimo desničarske socialiste okrog New Leadra in Forwarda, ki so se še pred neka j meseci kazali smrtno užaljene nad očitkom, da njih politika vodi v — Roose-veltov "nevvdealski" tabor. Vidimo pa tudi komuniste, kako *o se oprijeli oportunistične teorije "manjšega zla" in zdaj pridno agitirajo za — "poraz Landona za vsako ceno'*. In "vsaka cena" seveda pomeni, če kaj pomeni, glasovanje za nositelja liste demokratske stranke. V tej kampanji, posebno v Nevv Yorku pod okriljem "delavske stranke", so se oboji, starogardisti in komunisti, našli v čudni pobratimiji in sedaj skupno korakajo s — tamaniti! Zares čudna "razredna borba".
Ta "razredna borba" "nevv-deakske" vrste ni konfinirana samo v Nevv Yorku. Razteza se po vsej deželi. Ko je bil zadnjič Roosevelt v Chicagu, skoraj nisem mogel verjeti lastnim očem, ko sem videl med navdušenimi pozdravijalci Roosevelta tudi — komuniste! "Shades of Kari Marx and Lenin", sem si mislil. To vam je bil prizor! Skupno korakanje komunistov pod praporom krznarske unije in Kelly-Nashe-vih demokratov iz 17. vvarde! Vse pomešano. Videl si, da se nekateri preveč dobro ne počutijo, toda "nove smernice"! Seveda so bili v velikanski po-vorki tudi Forvvardovi — socialisti. ..
In vsem skupaj je potem Roosevelt napravil enega svojih najbolj značilnih govorov v Stadiumu: ameriškim bur-bon>kim plutokratom se je razodel, da je bil vedno, je še vedno in bo tudi ostal vedno pripadnik njih sistema — kapitalizma. V tem govoru je na delavsko ma<o, katera ga je
malo prej burno pozdravljala iz stotisočerih grl vse skozi od "loopa" do Stadiuma, popolnoma pozabil. In zakaj tudi ne? Njih glasove je imel v žepu. Kar je potreboval — in še potrebuje — je potolaženje plutokratske svojati, ki ne zna ceniti njegovih v resnici velikih zaslug pri otetju kapitalizma iz obupne in skrajno nezdrave situacije leta 1933.
In pri tem. edino pri tem se je Roosevelt res izkazal za velikega in enega najsposobnejših državnikov, kar jih je še produciral ameriški kapitalizem. Toda ironija zahteva, da ga najbolj sovražijo prav oni, kateri bi mu morali biti najbolj hvaležni — ameriški plutokrati. Ako je Roosevelt zagovarjal nekatere delavske zakone— pravico do organizacije, minimalne plače in omejeno socialno zaščito (kapitalizem druge sploh ne more dati) — je to storil vsled te/a, ker je dovolj inteligenten, da ga njegovim svetovalcem ni bilo težko prepričati, da so take reforme potrebne za poteg-nitev zavoženega kapitalizma iz globoke kaluže. V te reforme predsednik veruje prav toliko in s sličnega stališča kakor vsak bolj inteligenten kapitalist, ki pojmuje, da vodi nebrzdani kapitalizem do lastnega — hari-kari.
In kakor je ironično to, da Roosevelt nima v tej kampanji solid ne kapitalistične fronte na svoji strani, prav tako, oziroma še bolj ironično je drvenje delavske ma*e za njim, posebno pa nekaterih bivših socialistov in komunistov. Prvo je mogoče tragično, toda psihološko razumljivo. Delavska masa je pač hvaležna za drobti-ne, katere je prejela od Roose-veltove administracije, ki je vsaj nekoliko socialno čuteča. In pa Hooverja še ni pozabila.
Tudi ni nič čudnega, ako so se unijski voditelji vrgli s tako energijo na predsednikov "band-wagonM. Prvič so bili prošla leta v zelo ozkih stikih z administracijo radi izrednih političnih in gospodarskih razmer. Drugič prihajajo večinoma vsi iz demokratske in republikanske politične šole. Tudi v prošlih kampanjah so s? aktivno udejstvovali v tej ali drugi stranki, toda kot posamezniki, ne organizirano kakor sedaj. Organiziranje Delavske nestrankarske lige, ki v Nevv Vorku operira pod firmo "delavske stranke", je popolnoma logičen pojav za ameriške raz-
mere. ("e ima njen pojav kako večjo važnost kakor trenutno, bo pokazala bodočnost.	»
Kar se volilnega izida tiče, je gotovo to, da v prihodnjih štirih letih ne bo dosti razlike za .delavstvo, pa naj sedi v Beli hiši sedanji predsednik, ki je najspretnejši politični akrobat. kar jih je ameriški kapitalizem še iproduciral, ali pa kansaški Alf Landon. Edina razlika bi bila najbrž v tem. da bi ameriško delavstvo ne bilo deležno tako osvajajočih in toplih smehljajev pod Lan-donom. Pozitivno nič drugega. Sledeče so dejstva:
Roosevelt ni v tej kampanji ničesar obljubil delavstvu za prihodnja š*iri leta. Nobene nove postave. V interesu o-brambe civilnih svobodščin ni zinil se besedice. Slično molči tudi o potrebi amendiranja zvezne ustave v interesu ekonomske in socialne zaščite delovnih'mas. Vrhovno sodišče bo prav tako razveljavilo ali potrdilo delavski zakon in druge varnejše postave, pa naj bo izvoljen Roosevelt ali Landon. Kongres bo imel vezane roke pod eno ali drugo administracijo, dokler bo deželi diktiralo vrhovno sodišče.
Nad stavkarje bodo pošiljali milico prav tako kakor so jo do zdaj. Dela ti ne bo dal ne Roosevelt ne Landon. Kapita list te bo odslovil, ko prekoračiš štirideset let ali ipa radi drugega vzroka, pa naj sedi v Beli hiši Peter ali Pavel. Pod kapitalizmom bi ti niti Thomas ne Brovvder megla dosti pomagati, sigurno pa ne garantirati delo in zaslužek. Sedanji "zaščitni" zakon bo amendi-ran, če ga vrhovno sodišče ne bo vrglo skozi okno, pa naj bo prihodnji predsednik Roosevelt ali Landon. Do nove zakonodaje proti profesionalnim špionom in razbijalcem unij ter stavk bo lahko prav tako prišlo pod eno ali drugo admi-
KAMPANJA LAŽI IN OBLJUB BOGATAŠEM ZOPET USPELA
(Nadaljevanje s 1, strani.)
nasilnež« bolj protektira kakor prosekutira. Kapitalisti svojih 11, ar k pač ne podpirajo ljudstvu v korist. Ta resnica je tako cčilna, da jo bi vs^k volilec lahko otipal, če ne bi bilo toliko milijonov takih, da »o s kapitalistično propagando popolnoma zaslepljeni. In kolikor n« doseže direktna kapitalistična propaganda s pomočjo časopisja in s drugimi sredstvi, ji pomagajo v zavajanju demagogi, kot je na pr. Coughlin, Cerard, Smith, dr. Townsend in drugi.
SEDANJI PREDSEDNIK ZDRAVNIK-KAPITALIZMA
Roosevelt je spreten politik in deber strateg pri delu za voj rez red. Ko je prevzel vlado, je izvršil nekaj naredb, ki so {jotol&žlle ljudstvo in ob enem rešile bank-5 za privatne lastnike. Na shodu v Cbicagu je dejal, da sc bankirji in deloda alci danea lahko najbolj veseli in hvaležni njegevi ndminUtra-riji, kajti namesto izgub delajo dobičke in namesto nevarnosti, Ja vse izgube, »e jim premoženja zopet večajo. Ljudska nejevolja je leta 1933, ko je on prevzel vlado, že toliko narasla, da sc se kapitalisti bali revolucije. Roosevelt pa je začel z govori v radiu obljubljati reforme in pomoč brezposelnim. Nič ne dvomimo, da on resno želi izboljšati položaj malega človeka :n v kolikor je mogel, je to storil. Čim zadovoljne jše je ljudstvo, toliko bolj je kapitalizem siguren trdnosti svoje pozicije. Obljubil je, da bo ustvaril socialno sigurnost — to je, gotovost dostojnega življenskega obstanka za vsako osebo. Ampak pod kapitalizmom ostane to le obljuba. Obljubil je socialno zav*-rcvanje, ki pa je tako nezadostno in taka skrpucanost, da to, kar je sprejel zadnji kongres, sploh ni socialno zavarovanje, ampak potvorba socialnega zavarovanja. To ne trdijo samo socialisti, ampak vsi sociologi.
KAPITALIZEM SISTEM SOCIALNE NEGOTOVOSTI
Socialne varnosti ne bo uvedla nobena kapitalistična stranka, ker je v tem sistemu nemogoča. Neglede koliko reform Roosevelt še uvede — zlo sedanje ekonomske uredbe ostane, dokler ljudstvo ne sklene, da ga odpravi.
To mu predlaga socialistična stranka. Norman Thomas mu na svojih shodih in v radiu dokazuje, da ni drugega izhoda iz socialne nesigurnosti, kakor odprava kapitalizma in igra-ditev socializma. Kaj je naš program?
Prirodne zaklade, produktivna in distributivna sredstva, zapopadena v masnih industrijah, se socializira in produkcijo organizira za potrebo namesto za profit.
Uvedba socialne zaščite, reformiranje zdravilstva in drugih ustanov tako, da bodo služile ljudstvu namesto privatnemu dobičku.
Reorganiziranje agrikulture tako, da izgine boj farmarjev /a obstanek in namesto tega se ustvari razmere, v katerih jim bo dostojen obstanek zasiguran.
Dalje uključuje socialistična platforma mnoge druge postavke socialne vrednosti za vse delavce in farmarje.
Ta dežela je toliko bogata, da v nji ni nikakega vzroka za pomanjkanje, ne za krušne linije in ne za brezposelnost milijonskih množic. Kljub temu bodo pod demokratsko in republikansko vlado vsa ta zla ostala, ker jim je podlaga kapitalistični sistem.
ODPRAVIMO TEMELJNI VZROK!
Socializem odpravi temeljni vzrok sedanjega ekonomskega nereda in socialnih krivic, demokratska in republikanska stranka pa temeljni vzrok — ki je kapistalistični sistem — pro-tektirata, ker se bogataši ne bodo sami od sebe ločili od svojih bogastev in profitov.
Socialistična stranka zasluži, da ne le glasujete, ampak tudi agitirate zanjo. In če se poteh volitvah ustanovi močna delavska-farmarska stranka, bo delavska v pravem pomenu le, če prevzame program, kakršnega propagira socialistična stranka. Ljudstvo dobi blagostanje in dostojno človeško življenje šele kadar bo uveljavljen socialistični program.
Delavci in farmarji, ki se zanj bore, delujejo v svojo korist. Tisti delavci in farmarji, ki podpirajo demokratsko ali republikansko stranko ter glasujejo zanje, pa podpirajo sistem, kateri jih tepe!
nistracijo, ali Tudi ne bo roval deželo vojno, čeprpjv
pa ipod nobeno. Roosevelt obva-pred prihodnjo nekateri enCu-
KAMPANJSKA ŠTEVILKA
Zaradi obilice kampanjskega gradiva je iz te številke izpuščenih precej dopisov in obe povesti, da smo mogli priobčiti vse, kar bi po volitvah ne imelo vrednosti.
ziasti to trdijo. \Vilson še ni pozabljen! Poleg tega pa je Roosevelt zgradil večjo mornarico in deželo bolj militari-ziral kakor je Hoover kdaj sanjal o tem. Sploh si generalni štab z vsemi militaristi ,vred ne more želeti boljšega prijatelja kakor ga ima v sedanjem predsedniku. In kdor misli, da se bo Amerika v prihodnji vojni bojevala na strani boljševi-kov proti -fašizmu, če bo izvoljen Roosevelt. je največji naivnež, pa naj sedi v Moskvi ali Nevv Vorku. To stran bodo odločile in določile druge sile, drugi interesi in ne okupant Bele hiše, pa naj bo Roosevelt ali Landon.
In končno tudi to: Roosevelt ima na svoji strani prav tako impresivno listo vseh vrst ka p it a listov, pristašev buržvaz-ne demokracije ali pa odprtih fašistov kakor jih ima Landon. Kdor U ?a ne veruje, naj dobi v roke Socialist Call od prošle-ga tedna.
Kar se socialistične stranke v tej kampanji tiče, vrši častno nalogo, čeprav je njena poslanica skoraj zamorjena v tem širokem morju političnega bunka in nervoze. Ako v prihodnjih par letih pride do organiziranja masne delavske stranke, kar upam, da se zgodi, kakor tudi to, da bo stranka takoj po volitvah posvetila svoje energije temu vipraAa-nju, tedaj bo s to kampanjo častno zaključila svojo politično karijero, ne glede koliko
bo dobila glasov. S tem h e mislim, da bo stranke s tem konec, oziroma, da ne bo več potrebna. Nasprotno: potrebna bo še bolj, toda njena naloga bo drugačna : vloga v zgoje-valne in propagandistične organizacije v vrstah masne delavske stanke. To pa pomeni, da se bo morala preustrojiti za efektivno delo. Njena zgodovinska naloga bo v bodočnosti še večja kakor je bila v preteklosti. In tudi veliko težja, ker prehod iz kapitalizma v socializem ne bo — piknik, marveč težka borba. Toda kdor je boritelj, se tega ne straši.
Naprej za socializem!
Glasujte za Thomasa in druge socialistične kandidate, če nočete svojih glasov »proč vreči! Edino ti glasovi bodo kaj pomenili. Vse drugo je bunk.
Sestanek kluba st. 27 JSZ dne 7. novembra
Cleveland, O. — V soboto 7. nov. bo v prostorih kluba št. 27 JSZ v Slov. nar. domu na St. Clair ave. sestanek, katerega se udeleži Frank Zaitz. urednik Proletarca. Razpravljali bomo o naših nalogah in o problemih, ki jih imamo v delavskem gibanju. Rezultat pri' hodil jih volitev bo tedaj že znan in pokazal bo koliko in v čem je delavstvo kaj pridobilo. Govorili bomo na sestanku lahko tudi <» tem, Ni ta m^mmA so vabljeni vsi člani JSZ v Clevelandu in somišljeniki.
-r-Jfi
koga podpirajo ameriški slovenski
usti v letošnji volilni kampanji
Nadaljevanje s 1. strani.) ^g fašizma. Ameriška Dobrina je akoz in skoz reak-Liiaren list. Unijam in delavnemu gibanju vobče ni bila še
Adar v pomoč. Are Maria je po svoje za
•aotevelta v in demokratsko ranico. Pred par leti so v nji .uni glavni sotrudniki poveli-L|| Coughlina. Vsi ti trije li-^ s0 v sedanji civilni vojni v juniji odločno na strani fa-
*£^kopravnost, "neodvisen delavski dnevnik za Slovence Ameriki", je v tej kampanji Roosevelta. V uredniškem čiinku i dne 20. oktobra pravi med drugim: "Mi ne sma-^mo Roosevelta za nobenega socialnega ali ekonomskega revolucionarja. Mi vemo, da
00	oe bo izvršil tistih radikalnih socialnih in gospodarskih reform, brez katerih se deiela ne more za zmerom rešiti socialnih in ekonomskih bolezni, li jo mučijo pod kapitalističen afctemom. Kajti Roosevelt je u ohranitev tega sistema. Sato Enakopravnost v več na-ialnjih člankih dokazuje, da je treba izbirati med dvema, ki imata priliko biti izvoljena, ia to sta Roosevelt in Landon. loosevelt je manjše zlo po nje nem mnenju, zato čitateljem priporoča, naj glasujejo zanj. Enakopravnost je leta 1924 a-litirala za La Folletta, par-krat je bila naklonjena socialistični kampanji, enkrat pa se je docela vrgla v naročje Pokalni republikanski stranki. -
Glas Naroda je za Roosevelta in demokratsko stranko. V prejinjih letih je agitiral večinoma za republikansko stranko. Ko je bila v teku kampanja za W. H. Tafta, je bil Glas Narodov urednik Valjavec baje prvi, ki mu je čestital na snagi. Brzojavko mu je poslal reder pred volitvami. Valjav-<a je republikanska stranka nato nagradila s službo na ElLs Uandu. Glas Naroda je — to a razume, za Roosevelta "iz ljubezni do delavcev". V ured-alkem članku z dne 20. oktobra pravi med drugim: "Edino
1	izvolitvijo Roosevelta si bo dffcvec utrdil svoje stališče in ii izboljšal svoj bedni položaj ..." Srečni delavci! Demokratska stranka ima v New Yorku jugoslovanski kampanj-iki urad, katerega naloga je vrttti agitacijo za Roosevelta med Slovenci, Hrvati in Srbi, Načeljuje mu Ivan Mladineo. Vne te sluižbe so plačane.
Glasilo K. S. K. J. je "nepolitičen" list, zato ne agitira direktno za nikogar, toda glavni odborniki in agitatorji KSKJ «> skoro vsi za demokratsko Branko. Glasilo KSKJ mora Pisati v (prilog fašistov v Španiji in prinaša vesti o krvoločnosti "komunistov" in drugih "rdečkarjev", ki "koljejo ubo-fe duhovne in nune". Juffoalovanaki Obzor je v tej kampanji za Roosevelta in demokratsko stranko. V lokalni mjlwau6ki politiki je oportuni-®bčen in podpira tiste kandi-
date, ki so mu najbolj všečni. Socialistični stranki ni bil sedanji lastnik Obzora še nikoli naklonjen.
Mladinski list, ki ga izdaja SNPJ za člane svojega mladinskega oddelka, ni političen list. Urejevati je s stališča koristi delavskega razreda in zastopa delavske smernice.
Napredek, glasilo SSPZ, a-gitira za Roosevelta. V uredniškem članku z dne 21. oktobra piše urednik Vatro Grill med drugim: "Mi smo za Roosevelta, ker vidimo v njegovi ponovni izvolitvi sredstvo, ki bo indirektno privedlo do organiziranja jakega delavskega političnega pokreta v A-meriki.. ." Grillovo mnenje je kajpada zmotno. On ni osamljen v tej svoji trditvi, kajti enako nado poudarja tudi "stara garda", ki je izstopila iz soc. stranke. Vatro Grill je bil svoj čas član kluba št. 27, nato v letih Hoovrove prospe-ritete nekaj časa republikanec, potem pa je šel v "free lance delavsko politiko. Agitacija za Roosevelta kajpada ni delavska politika, ampak mnogi jo odevajo s tako haljo.
Naprej v Pittsburghu je bil do poletja neodvisen list, potem so ga vzeli v ipodročje interesi, ki kontrolirajo komunistično stranko. V izdaji z dne 2. oktobra ima uredniški članek z naslovom "Landon ne sme biti izvoljen predsednikom Združenih držav". To je v soglasju s taktiko komunistične stranke, ki venomer naglasa, "Landon ne sme biti izvoljen . . ." Komunistom in njih somišljenikom je taka a-gitacija migljaj, da naj glasujejo za Roosevelta. To je jasno
ferentnih. Stare zmote ljudje znova ponavljajo. Nekoč so bili za Theodor Roosevelta, nato za VVilsona; tu in tam so se navduševali za W. J. Brya-na, pred osmimi leti pa za 'Al' Smitha. Smltha so tedaj republikanski listi slikali za socialista. kar nikoli ni bil. Tudi Roosevelt ni socialist, ne komunist, kar morajo radi ali neradi v enih ali drugih okol&či-nah priznati vsi, ki agitirajo zanj, in tisti, ki so proti njemu.
BORBA NA ŽIVLJENJE IN SMRT
Savin koncert se bliža
Chicago. — Naša pesem — delavska, klasična in narodna — bo četrto nedeljo v novem bru (22. nov.) zopet donela po dvorani SNPJ, ko Sava priredi svoj jesenski koncert. Donela bo ubrano in blagodejno vplivala na čuvstva poslušalcev. Slišali bomo nekatere od najlepših pesmi iz Savinega arh,-va. Donele bodo v zboru, solo-spevu in sekstetu.
V drugem delu programa da Sava navadno vedno kaj mičnega — spevoigro, spevo-prizor ali kaj podobnega. Na letošnjem jesenskem koncertu bo postavila na oder opereto "Čevljar in vrag" (ne Čevljar baron), ki je muzikalna melodrama, polna lepe melodije in ščegetavih recitacijskih prizorov. Ni nič resnega, ampak namenjena, za razveselitev srca.
Naše prijatelje vabimo, naj imajo ta koncert v mislih in tudi poagitirajo med svojimi prijatelji in znanci za čim večjo udeležbo. Več ko je ljudi
Na sliki j« oddelek iptnike vladne armade, ki se bori na življenje in »mrl proti fažistični oboroženi premoči. Ves kapitalistični tisk oznanja še nad tri mesece, da Madrid vsak kip pada in da je Španija ie skoro vsa pod faiistično kontrolo. Ako bi demokratične vlade v Evropi dovolile španski vladi naročati orožje in druge vojne potrebičine, ki jih mora dobivati is inozemstva, kakor so s njimi zalagale španske fašiste Italija, Nem-
čija in Portugalska, pa bi bila zmaga ie v prvih par tednik civilne vojne odločena v prid vlade, katera zastopa veliko večino španskega ljudstva in j« prišla na krmilo popolnoma z demokratičnimi metodami-. Delavci so ne samo glasovali zanjo, ampak so ji dali na razpo« lago tudi svoja življenja. Ze blizu 200,000 ljudi j«« bilo ubitih.
glasovi iz našega gibanja
Zbral JOHN RAK
skupaj pri takih stvareh, bolj samo po sebi, kajti le če zma- fletno je, to posebno še za pev-
ga Roosevelt, "Landon ne bo izvoljen".
Nova Doba, glasilo JSKJ, ne agitira za nikogar direktno, iz posameznih notic pa je razbrati, da je urednik naklonjen Rooseveltu.
Proletarec je bil, je in ostane socialistično glasilo. Ustanovljen je bil, da agitira proti kapitalističnim strankam in temu načelu se ne bo izneveril.
Proaveta je agitira la do zdaj v vseh kampanjah za socialistične kandidate, razen leta 1924, ko je sodelovala v agitaciji za La Folletta, katereiga je indorsirala tudi socialistična stranka. Odkar je glavni urednik Ivan Molek izstopil iz JSZ in soc. stranke (meseca julija 1936), Prosveta zanjo v uredniških člankih več ne agitira.
Zarja, glasilo Slovenske ženske zveze, je za Roosevelta. V oktoberski izdaji ima njegovo sliko na prvi strani platnic. "Zarja" zagovarja vatikansko politiko in je polna gnjeva nad španskim delavstvom, ki se bori proti fašizmu in za svobodo.
Iz tega pregleda vidimo, da so skoro vsi slovenski listi letos za demokratsko stranko, par pa je nevtralnih, oziroma indi-
ce. Vstopnina je le 35c v pred-prodaji, kar je zelo malo za tak program. Savani vas bodo sprejeli z veseljem in vam dali par ur lepega užitka pri popoldanskem programu. Potem bo ples. — Tajnik.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA

SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Pišite po cenik PROLETARCU
Predstava v VVaukega-nu-No. Chicagu
Waukegan-No. Chicago, IU.
Zopet je tu sezona jesenskih veselic in drugih priredb. Ena teh bo v nedeljo 1, nov., ko bo imel klub št. 45 JSZ dramsko prireditev, na kateri vprizori komedijo v treh dejanjih "Glavni dobitek". Predstava bo v Slov. nar. domu. Prične se ob 2. pop. V igri nastopijo: Ru dolf Skala v vlogi Boštjana Br-varja, profesorja v pokoju; Rozi Skala v vlogi njegove žene Matilde; Branko, njun sin, John Kogovšek; krojač Simon Kocjančič, Paul Peklaj; Agata, njegova žena, Jennie Mil-ler; Vladimir Babič, ravnatelj banke, Andrej Možek; Marica, njegova hči, Mimi Kirn; Marjeta, branjevka, Mary Hrovatin; Brvarjev sorodnik z dežele, Frank Pezdir; Ančka služi pri Brvarjevih. Dalje imata vloge L. Miller in Fr. Pier-Ce. Režijo vodita Rudolf Skala in Martin Judnich. Vloge so rokah skušenih igralcev in v dvorano lahko pridete brez skrbi, če pa jih prinesete s seboj, vam bodo odpadle, ker se boste pri igri pošteno nasmejali in pozabili na vse drugo. Ze M rs. Hrovatin v vlogi bra-njevke bo vredna te vstopnine. Vsakdo v naši naselbini ve, da če pride ona na oder, je igra gotovo za smeh. Prav tako dobri so drugi karakterji.
V nedeljo 29. novembra pojdejo naši igralci gostovati v Milvvaukee.
Vstopnice na prireditev prihodnjo nedeljo so po 35c.
Pub. odaek.
Govvanda, N. Y. — Tu se je vršil shod, na katerem je govoril Chas. Pogorelec. Udeležba je bila prilFčna vzlic temu, da je moralo isti večer mnogo naših somišljenikov na nočno delo. Chas. Pogorelec je dobil v tem kraju 24 naročnin na Proge Cankarjeve družbe, letarca in 3 naročnine za knji-
Superior, Wyo.—Jacob Ber-gant je obnovil naročnino na Proletarca in ob enem naročil novo Adamičevo knjigo "Cra-dle of Life".
•
Cicero, III. Kristina Turpin, ki je bila nedavno v Nevv Vorku kot delegatinja na konvenciji unije delavcev in delavk moških in ženskih klobukov, je svoj prosti čas porabila za agitacijo v prid našega gibanja. Dobila je tri naročnine na Proletarca in $1.47 v sklad Proletarca.
drugih zgodovinskih dogodkov". Louis Zorko poroča, da pričakujejo obilne udeležbe.
Springfield, III. — Naš stari znanec Josip Ovca je obiskal rojake, katerim je naročnina potekla in poslal devet naročnin.
Strabane, Pa. — John Ter-čelj je poslal še en oglas v koledar. — V nedeljo 1. nov. bo tu govoril Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. Vsi ste vabljeni, da se udeležite tega shoda.
La Salle, III. — Kluba št. 3 in 4 JSZ sklicujeta tu shod v nedeljo 1. novembra; vršil se bo v Slov. domu in gl. govornik bo Joško Oven.
Chicago, III. — V petek 30. oktobra bo imel "party" (v Detroitu pravijo takim zabavam "večerinka") Social Stu-tiskovnijdv Club. Vršila se bo v Sloven-iskem delavskem centru. Imeli
Herminie, Pa. Anton Zornik bomo tombolo, kar pomeni do-
je poslal šest naročnin. Dalje pravi v pismu: "Pošljite mi za enkrat 125 izvodov Ameriškega družinskega koledarja letnik 1937." S. Zornik je eden
bitke, oddana bo slika imetni ku srečne številke, potem pa bo plesna in prosta zabava. Slika je v ol jnatih barvah. Dobili smo jo od H. G. Peruška. —
izmed najboljših razpečeval-) Pevski zbor "Sava" se priprav-
cev naših publikacij in pri tem delu bo nedvomno uspel tudi to jesen in zimo.
Cleveland, O. Anton Skapin, tajnik kluba št. 49 JSZ, je poslal po naročilu kluba $5 Proletarcu v podporo. — Anton Jankovich je poslal devet oglasov v Ameriški družinski koledar. Pravi, da sta Louis Zorko in Joseph Lever na enakem poslu v Nevvburghu. — V soboto 7. nov. bo v klubu št. 27 JSZ
Ija za svoj koncert, ki ga priredi v nedeljo 22. novembra v dvorani SNPJ. — Prošli teden sta dobila Proletarcu Frank Zaitz 4 in Fred A. Vider 2 naročnini
Moon Run, Pa. — Chas. Pogorelec pride v ta kraj koncem tedna. Shod, na katerem ima nastopiti, bo 31. oktobra. Prijatelji in somišljeniki, pridite vsi!
Ameriški družinski koledar.
sestanek, na katerem bo med Znano je, da so publikacije v
drugimi govoril Frank Zaitz, urednik Proletarca. Predmet, "Naše gibanje v luči ravnokar končane volilne kampanje in
tej deželi odvisne od oglasov bolj kakor pa od naročnine. To sicer ne velja za delavske liste, ker dobe razmeroma prav
ZVEZA MED ITALIJO IN NEMČIJO ZA OFENZIVO V KORIST FAŠIZMA V ŠPANIJI IN DRUGOD V EVROPI
malo oglasov, velja pa za ves kapitalistični tisk. Imamo pa delavci revije in knjige, ki jih j bi brez pomoči oglaševalcev ne mogli izdajati. Ena teh je Ameriški Družinski Koledar, j Vprašali smo precejšnjo skupino sodrugov in somišljenikov v raznih krajih, da nam pri tem delu pomagajo, in odzvali so se. John Terčelj, Strabane, Pa., je poslal za $100.50 oglasov. Frank Podboy, Parkhill, Pa., jih je dobil za $73.50; Jacob Ambrozich, McKees Ročk je poslal oglase za vsoto $33.-50, Anton Zornik, Herminie, $21, in Jacob Tomec iz Crafto-na, W. Va., $7. Skupno so poslali oglasov v Koledar sodrugi iz Pennsylvanije $235.50.
Takoj za Pennsylvančani so naši sodrugi v Michiganu, to je, v Detroitu. Peter Benedict je na čelu liste z vsoto $186.00 in John Zornik z vsoto $37.00, skupaj $223.
Frances Zakovšek, No. Chi-cago-Waukegan, jih je poslala dozdaj za $72.
Iz teh podatkov je razvidno, da je Ohio z oglasi v to edino slovensko delavsko publikacijo te vrste daleč zadaj. Anton Jankovich je poslal za $40 o-glasov, Joseph Lever za $10.-50, torej skupno $50.50. Poročajo nam, da sta na delu tudi sodruga Babnik in Zorko. Upamo, da bodo sodrugi v Clevelandu storili kolikor največ mogoče tudi v tem oziru. Kajti naše publikacije, ki so DELAVSKE, moramo vzdržavati skupno. — V Bridgeportu je dobil Joseph Snoy vzlic svojemu slabemu zdravju za $36.00 oglasov. Dokler pa je mogel, je bil on eden izmed agitatorjev bodisi za naročnine ali karkoli skoro vedno na prvem mestu.
Milwaukee je en kraj, od kjer nismo do 24. oktobra prejeli še nikakega odziva. Isto velja za West Allis... časa za nabiranje oglasov je še jako malo, zato, sodrugi in somišljeniki, požurite se te dni, da storimo kolikor največ mogoče.
Chicago, III. — V Chicagu je dobil v koledar precej oglasov Frank Udovič. On je aktiven v tem delu vsako leto — vselej z jako dobrim rezultatom.
Z agitacije v Penni
Herminie, Pa. — Tu in tam
mi kak naročnik Proletarca priporoča, da naj kaj napišem o naselbinah, ki jih obiščem. Priznam, da so taki dopisi zanimivi in pišejo jih navadno tisti obsikovalci, ki pridejo prvič v to ali ono naselbino. Kdor pa prihaja vanje pogosto, bi le ponavljal opise.
Nedavno sem tudi jaz prišel v naselbino, v kateri še nisem bil, namreč v Avello. Obiskal bi bil rojake tu že prej, toda radi slabe prometne zveze nisem imel prilike. Okrog Avelle je kakih šest premogovnikov. Obratujejo le nekateri.
Namenil sem se iti preko Moon Runa na Imperial. "Lift" sta mi dala rojaka Ule in Au-guštin, ki sta se peljala na delo na Montor No. 9. Od tam se napotim peš na Primrose. Ker je bilo zgodaj in ljudje še niso bili pokonci, sem se namenil proti South Vievv. Na poti sem dobil "lift" od tu rojenega Slovenca, ki je peljal otroke v šolo. V South Vievv sem dobil nekaj moških doma, ampak za Proletarca ni bilo naročnikov. Vrnil sem se proti Primrosu. Kosil sem pri Vozelnovih. Rojak Bartolovič me je peljal na Zarnikovo farmo, toda njega ni bilo doma. Njegova soproga je ponovila naročnino za celo leto. Ona je zelo prijazna, gostoljubna ženska.
Nato je držala moja pot na Midway. Ustavil sem se pri rojaku Sircu, kateri je še sedaj užaljen, ker se ni vršila konferenca tu namesto v naselbini Presto, češ, ker so tako sklenili v Bridgevillu. Priporočal sem mu, da je take stvari najboljše pozabiti in pričakovati, da se bo delalo bolj sporazumno v bodoče. Boljša je za delavce sloga, kakor pa nasprotovanja. Posetil sem tudi starega Žusta, kateremu nagaja zdravje. Star je nad 70 let. Obiskal sem še druge Midwayčane, kar sem jih dobil doma. Ker je bilo že pozno, sem šel prenočevati k Naglovim. To je zelo vljudna družina. Med njimi se človek lahko pomenkuje o delavskem gibanju in o raznih dogodkih, katerim z zanimanjem slede. Kot drugi razumni delavci, bi tudi Naglovi radi, da se bi delavstvo na - političnem polju združevalo, namesto da si krha svoje sile z razpori. Upamo, da si v naslednjih letih zgradi močno stranko, kajti čas je že!
Z Midvvava sem se odpeljal z vlakom v Burgettstown. U-stavil sem se pri rojaku Jera-mu, ki pa je bil na delu. Njegovi soprogi sem dejal, da sem namenjen na Avello. "Proti večeru pride moj sin z dela, pa te bo on peljal tja", mi je rekla. To priliko sem nato dobil pri Lavričevih in na Avello me je peljal njegov sin. Kako mi je šlo na agitaciji tu, sem poročal v Prosveti. Na Proletarca se je na novo naročil Anton Logar, "pečlar", Mlekuš je naročnino ponovil. Slednji me je spremljal pri agitaciji in mi dal tudi prenočišče. Za Pro-sveto sem dobil v tej naselbini sedem naročnin.
Anton Zornik.
Thomas in Nelson v radiu
Norman Thomas je v tej predsedniški kampanji prepotoval nad 18 tisoč milj in imel okrog dve sto shodov. George A. Nelson, kandidat soc. stranke za podpredsednika, je prepotoval nad 12,000 milj in nastopil na približno sto shodih.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nost in silo. Poslužuje se laži in prevar. S fašizmom se je nemogoče boriti, če se bi državniki sklicevali le na njegovo poštenje, svetost pogodb itd. Kamenja se ne more drobiti z lesenimi kladivi. Fašizma ne s pridigarskimi diplomatičnimi notami.
Iz vseh demokratičnih dežel v Evropi se poslužuje Anglija najjžalostnejše in najbolj hinavfeke takitike. Kapitalistična kasta, ki vlada Veliko Britanijo, mrzi Hitlerja in Mussolinija. Toda ob enem stokrat rajše vidi v Berlinu in Rimu fašistične* vlado, kakor pa delavsko vlado! S tega stališča uravnava svojo politiko tudi v Španiji. Njene simpatije so z rebeli! Brez pomoči angleških torijev in angleške diplomacije — ali bolje, brez sodelovanja angleške vlade s španskimi rebeli ob Gibraltarju, bi general Franco nikdar ne dosegel uspehov, s kakršnimi se ponaša v sedanji civilni vojni.
Homatije v Evropi se razvijajo danes v znamenju borbe za obvarovanje kapitalizma na eni strani in na drugi za odpravo kapitalizma in zgraditev socialistične civilizacije. V teh okolščinah je bila Sovjetska Unija prisiljena poseči v borbo. Prej ali slej bi to itak morala storiti. Zdaj je pripravljena boljše kakor Hitlerjev tretji rajh. Ni pomoči — Evropa je na pragu katastrofe in nasprotujoči si ekonomski interesi morajo naskočiti drug drugega, da odločijo, ali naj izkoriščanje ostane, ali pa naj zavlada marksistična ekonomija.
Ako hočete imeti na svetovno aituacijo pravilen upogled, čitajte Proletarca.
Shod v Strabanu 1. nov.
Strabane, Pa. — Tukajšnji klub JSZ priredi v nedeljo 1. novembra shod, na katerem bo govoril Chas. Pogorelec. Prične se ob 2. pop. Po shodu pa ostanemo v prijateljski družbi in se bomo zabavali v nji.
Na shod so vabljeni vsi tukajšnji in okoliški rojaki.
kampanjski shodi jsz
Shodi in sestanki pod pokroviteljstvom JSZ »e bodo vršili na datume kot ao tu navedeni, kjer je aranžma zanje ie sklenjena, točni datumi za shode v drugih naselbinah pa bodo oznanjeni v prihodnji številki.
ZAPADNA PENNA: Imperial 28. okt.; Burgettstown 29. okt.; Moon Run 31. okt.; Strabane 1. nov. Na vseh teh shodih govori Chas. Pogorelec.
La Salle, Ill.f v nedeljo 1. novembra. Joško Oven.
Bridgeport, in druge naselbine v vzhodnem Ohiu. Shodi in sestanki 4., 5. in 6. novembra. Chas. Pogorelec.
Barberton, O., in okoliške naselbine, dne 7., 8. in 9. novembra. Chas. Pogorelec.
V kolikor bodo datumi teh shodov spremenjeni, bo pravočasno sporočeno. Na člane in somišljenike apeliramo, da naj shode v svojih naselbinah dobro oglašajo in store vse v svoji moči, da bodo uspešni.
DELAVCI IMAJO TE DNI NIČ K0LIK0JRUATELJEV
Delavci iniajo "gla#ove'> iniJer}£, urednik (po imenu) A-vsi jih imajo radi. Ne mislimo, merikanskega Slovenca; Jo-glasove kot jih označujemo vjaeph L. Bahorich; Mrs. Mary pevakom zbo»*u, ampak na vo- Bradač; John H. Brozovich;
lišču, Slednji štejejo, prvi ne. Zato ko politiki z delavci prijazni le v volilnih kampanjah. Po volitvah se prijateljstvo ne-
Frank černe, bivši član JSZ in nekoč izredno aktiven na vseh poljih udejstvovanja naprednih Slovencev v Clevelandu;
ha vse in ostane k:ikor poprej: James Dpbevec in Louis Pire. slabi časi, priganjaštvo, izko- urednika in lastnika Ameriške ribanje, napadi na sta v kar je Domovine; John A. Dečman; itd.	Mrs. Josephine Erjavec; Mrs.
V lovu za Klasovi sta enako Mary Golik; John Gornik; An-agilni obe "stari'stranki— de- ton Grdina; H. F. Hlača; Ig-mokratska in republikanska. V natz Hude Joseph Klepec; kampanjskih uradih imata ra- Mrs. Katarina Kočevar: Jo-zne vplivne tujerodce, katerihjseph Kukman; Joseph Lekšan; naloga je — za plačo seveda John K. Lok »r, tel- podpredsed
— pridobiti svoje rojake glasovati za kandidate, od katerih prejemalo nagrade, plačo, ali pa pričakujejo od njih službe po volitvah.
nik SNPJ s Joe Matoh ; Mrs. Albina Novak; Mrs. Mary Pri-sland Mrs. Frances Hupert; Mrs. Albina Smrekar; Antho-ny Svet; Frank Urajnar; Mrs.
Poročali smo že, da je naje- Mary Yermiiii; Joseph Zalar, la demokratska stranka, ki je gl. tajnik KSKJ, in Mrs. Kose
vneta za delavce toliko, da ne bo nikdar več "slabih časov", obsežen jugoslovanski agitacijski štab, kateremu načeljuje Ivan Mladineo. Urad ima v New Yorku. Plačan je iz demokratskega kampanjskega sklada. Predsednik odbora demokratske stranke za agitacijo med Slovenci je Louis L. Drasler v Clevelandu, Leo Za-krajšek v New Yorku pa blagajnik. Njih delo nadzira -in kontrolira demokratski politik Lavv renče VVood Robert Jr.
Slovenski demokratski politiki, ki so bili imenovani, da se bore za delavske koristi in druge dobre strani po naselbinah širom dežele, pa so: Paul Bartol, gl. predsednik JSKJ; An-thony Cvetkovič, član gospodarskega odbora SNPJ; John
DIKTATORJI SI ISCEJO NASLEDNIKOV
Smrtne obsodbe ne spremene razmer
Proti i »eden sta bil« v čikaški okrajni ječi usmrčena poleg par drugih obsojencev dva moška, ki ju vidite aa tej »liki. Poiicaj ju je zalotil na njunem roparskem poslu, in ko ju je hotel aretirati, sta ga ubila. Prvi na tej sliki je Frank Kore*ykowski
Ziherle.
Vsa ta imena so natisnjena na pisemskem papirju, ki ima naslov "Democratic National Campaign Committee, Hotel Biltmere, New York City.
Ta odbor se je obrnil s posebnim apelom na vsa si o ven ska podporna društva, v katerem pi a vi med drugim, da se zaveda, da podporne organizacije niso politične, vendar pa kljub temu lahko pomagajo, da bo Roosevelt spet izvoljen. In vrntega lahko odvrnejo člane, da ne bi glasovali za kakega "manjšinskega" kandidata. Vse je torej jako dobro zamišljeno. oziroma še boljše, kakor v dosedanjih kampanjah demokratske in republikanske stranke. Vsi se tope navdušenja za ljudstvo, vsi so za visoke plače, za izboljšanje živ-ljenskih razmer, za dobre zavarovalnine itd. Ljudje pa poslušajo, verjamejo in volijo za demokrate in republikance, kakor ponavadi.
Kot vidite, imamo delavci veliko prijateljev in se nam ni treba bati bodočnosti, kajti ti gospodje in gospe bodo skrbeli, da se nam bo poslej dobro godilo. Demokratska stranka bo zmagala, kriza izgine, dobi-
Kampanjski cirkus
Detroit, Mich. — Detroitča-, ,	. • . .	i ni nismo kar tjavendan. To
Adolf Hitler jo slabega »dravj. in pravijo tudi, da	mnogi poročevalci, u nasledn.ka pa si K »bral »vojega i	, f - ■ ' volilnem cir-
ga razjeda rak. Ce bi bil on samo navadon človek, bi	,eta grofa Galoaaao Ciano, ki j« «Uj m.n.ster vnanj.H i SUH) V letošnjem VO 111 nem Cir
se »dravniska veda ne brigala aanj. toda v viogi po-	sadev v njegovem kabinetu. Prosli teden je bil C.anij kUSU Že dostikrat CUll. HjU CaS
glavarja Nemčije ima Hitler vso pravico pozvati k sebi	na uradnem obisku v Nemčiji, kjer se je s Hitlerjevimi pUS|Ugamo republikance, ki
najboljše zdravnike in zahtevati, da ga ozdravijo. Is-	zastopniki pogajal za fašistično zvezo in enotno poli-	^Valijo na vse pretege, il>
bral si je baje tudi ie naslednika, ki je n. desni n.	tiko Italije in Nemčije v odnoiajih z drugim, deželam,	demokrate, ki nas enako
tej sliki. — Tudi Mussolini je iačrpan, ko« zatrjujejo	in za borbo proti "komunizmu".	.	I »aln <H mOKraie,
Jubilej "Zarje
yy soč ljudi. Lansko leto je nastopila v Cantonu, O., na Uebso-ven memoriu. "Zarja" je par-Cleveland, Ohio. — ("'eravno; krat gostovala v Detroitu pri smo v dobi vsakovrstnih oblet- j ^Svobodi'% večkrat pri sodru-nic in jubilejev, je med nami gih v Girardu, O., enkrat v prav malo kulturnih organiza- Barbertonu, O., enkrat v Sa-cij, ki bi vzdržale na površju ,emUf q in enkrat je bil kvar-
daljšo dobo in moglo slaviti dva desetletja udejstvovanja. Še posebno imajo trnjevo pot pevski zbori in so zelo redki.
tet "Zarje" gost "Save" v Chicagu. Obratno je "Svoboda" iz Detroita parkrat gostovala pri "Zarji" v Clevelandu in ravno ki bi dosegli to dobo. Vzrokov tako sodruKi iz Girarda in Baza to je več. Glavni je pa go- jema q
tovo — naša nestanovitnost! Na Zahvalni dan 26. novem-Vedno preseljevanje za kru-'bra s,avi -Zarja" svoj jubilej hom. Danes tukaj jutri ze kje|v avdjtoriju S N. doma na ^t. drugje. Nestanovitnost pevcev | clair Aye 7 jako primernim so največje ovire za zdrzeva- pn)Rramom. Na sporedu bodo nje trajnih zborov.
Eden izmed redkih zborov,
koncertne to6ke, živa slika "Ob 20-letnici" in komična o-ki je kljuboval vsakovrstnim | pereta "Čevljar in vrag". Sode-oviram ter viharjem in slavi le- J0vala bosta tudi zbora "Vo-
tos svojo dvajsetletnico, je pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ. Ustanovljen je bil
jan" in "Sloga".
Prk-etek programa bo ob 3. popoldne. Vstopnice v pred-
vali bomo penzije, dobro pla- imel je več jako dobrih moči Čo, deležni bomo krajšega de-!za razne naloge. Ti so dali pr-lavnika, kuoili si bomo nove|Vo spodbudo in inspiracije za
6. aprila 1016 izmed članov | prodaji za popoldne in zvečer kluba št. 27 in se mu pridružil,^ 4oc, pri blagajni pa 50c. kot odsek. Takrat je bil klub igrala bosta Krabecov in Bar-jako močan in tudi aktiven, bičev orkester.
Vse naše zavedno delavsko
avte, pečene piške pa nam bodo kar same letele v usta.
Chas. Pogorelec pride v Moon Run
zbor z delavskim! tendencami. Zavedali so se dejstva, da or-
l judstvo v Clevelandu in okolici vabimo, da si rezervira 26. november za poset "Zarjine" prireditve in seže po vstopni-
ganizirano delavstvo mora go- cah. "Zarja" je pela in ostala j iti svojo delavsko kulturo, ki | skozi vso svojo dobo zvesta de-bo služila svojemu razredu. iav*kim principom, zato je va-Kultura, katera delavca povz- ^a. Podprite jo!
| Moon Run, Pa.—Uposlenost i je tod nekoliko bol jša kakor pred časom. Rov družbe Pitts-burgh Coal kompanije obratuje pet dni v tednu, a je do ma-,lega izčrpan in je število rudarjev v njemu manjše kakor
je bilo. Drugi delajo v okoli-1 Dvignila je delavsko in umetno in njegova žen«, in drugi Andreur	krajih v rovih in tovar- i pesem na Višino kot malokate-
Bog.-.cki z zaročenko. Bili so slikani ^	\ rj drugi peVSki zbor.
Volilna kampanja je živah- Nastopala je na socialistična tudi pri nas. Demokrati in i nih priredbah in priredbah
diguje, vzbuja solidarnost in samoponos do svojega razreda v stremljenju do izpopolnjevanja sebe in izboljšanje človeške družbe. "Zarja" je v tem pravcu zažarela in žarela dva desetletja zavednemu ljudstvu.
Leo Poljiak.
M
večer predno sta morala dati svoje življenje za umor. Na tisoče mladih ljudi, kakršna sta bil« ta dva, se v Chicagu in drugih mestih ukvarja z zločinskimi posli. Kriva je družba, ker je sama na sebi zločinska. Roparji in morilci nimajo mesta v civilizirani družbi in je prav, da se jih iziočuje. Toda kaj pomaga, ko se roparja in zločince spravi s poti iele kadar se jih zaloti, namesto da jim
bi družba dala priliko za preživljanje
— za pošteno preživljanje, predno zaidejo na zločinska pota! Obsojenca sta zdaj zakopana in ne bosta nikdar več ropala. Toda dve ženski sta uničeni, in dve materi zlomljeni, pa tudi na sorodnike je stegnjen pretilni kazalec — čes, taki so vsi skupaj! Med tem se ropi in roparski umori nadaljujejo, kakor so se, kajti »ločinov ne odpravijo ne vislice, ne elektrten« stol, pač pa preuredba sistema, kakršno propagira soc. stranka!
republikanci se bore, da si pridobe glasove delavcev. Tako je pri vseh volitvah. Po volitvah pa ista razočaranja za delavce. Tako ostane, dokler bodo dajali vajeti v roke nasprotnikom. Tudi socialisti ne drže križem rok, pač pa agitirajo in dokazujejo delavcem, da je zanje edino pravilno, če glasujejo za svojo stranko, kateri načeljuje kot predsedniški kandidat Norman Thomas. e
Našo naselbino obišče s. Ch. Pogorelec, ki je zdaj na agita-Icijski turi. V Moon Runu be govoril v soboto 31. oktobra ob 6. zvečer v Slov. domu.
Delavci tu in v okolici, udeležite se tega shoda vsi, tudi ako niste pristaš nase stranke. Chas. Pogorelec ima v delavskem gibanju bogate izkušnje. Je dober govornik, vseskozi poštenjak in že dolgo let aktiven.
Slišali ste posebno v radiu v tej kampanji že mnogo politikov vseh vrst. Pridite v soboto v Moon Run, da Čujete tudi govornica, ki bo povedal resnico o boju med demokrati in republikanci in o značaju sedanje volilne kampanje sploh.
Jacob Ambrozich.
"Za Roosevelta ampak ne mi!
Cleveland, O. — Enakopravnost je priobčila dva uredniška
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Kar se tiče delavskih razmer v premogovnikih, so se nekoliko izboljšale, od kar je začel obratovati rov Stanley. Jeklarne Wheeling Steel so obrat omejile in odpustile precej delavcev, dočinr. tovarne U. S. Steel korporacije ko to pišem še vedno obratujejo Ktoodstotno.
Kot je bilo že poročano, imeni Norman Thomasa in Geo. A. Nelsona v Ohiu ne bosta na glasovnici, niti ni na nji praznega mesta, kamor bi volilci njuna imena lahko vpisali in na ta način glasovali zanju. Tako smo v tej svobodni deželi oropani pravice voliti po svojem prepričanju.
Zelo sem bil razočaran, ko sem v Nevv Leadru z dne 17. oktobra čital, da Leo Krzycki, bivši predsednik eksekutive soc. stranke, agitira za Roosevelta. Ako je to resnica, je nekje nekaj narobe, kajti on je bil vodja militantov. in Nevv Leader ga je strastno napadal. Navsezadnje je bolje, da vsakdo čimprej pokaže, kaj je.
(Op. u.—»Na socialističnem shodu v Chicagu je milvvauški župan Hoan izjavil, da je trditev v Forward o Krzvck govoril je z njim in Krzycki mu je izjavil, da je socialist in kot tak podpira le socialistične kandklate. Krzycki je podpredsednik unije A. C. VV., katera se je izrekla v letošnji kampanji za Roosevelta. V kampanji demokratske stran-
Aktivnosti kluba st. 1
J« S* z*
Chicago, III. — Na prošli seji kluba št. 1 je bilo poročano, da je klub prispeval v kampanjski sklad soc, stranke $145. Prispevke se.zbira.
V	petek 80. oktobra priredi Social Study Club (angleški odsek kluba št. 1) tombolo v korist Proletarca. Po igri bo zabava. Ob tej priliki bo oddana lepa Peruškova oljna slika. Tudi vsota za številke, ki jih prodajajo za to sliko člani in članice Social Studv kluba, gr*
Čiti ta program, pa je noče j polovica v korint Proletarca in deti in ne sprejeti resnice. Po 1 polovica Social Study klubu.
Po tomboli bo plesna zabava.
V	soboto 31. oktobra pri rede Rdeči sokoliči "Hallo\veen Party". V šolo tega odseka, ki se vrši vsako soboto, prihaja zdaj 25 otrok. Obe priredbi bosta v Slov. del. centru.
V	nedeljo 1. nov. bo seja članov soc. stranke v Chicagu. Kraj in čas sporoči članom tajnik okrajne organizacije pismeno.
V	soboto in nedeljo 14. in 15. nov. bo v Slov. del. centru mladinska konferenca. V soboto 14. nov. bo zabava.
Pevski zbor "Sava" se pripravlja za svoj koncert, ki ga priredi v nedeljo 22. nov. v dvorani SNPJ.
Po končanem dnevnem redu na prošli klubovi seji se je pričela diskuzija o predmetu "Kaj nas uče dogodki v Španiji", ki sta jo otvorila Joško 0-ven in Frank Zaitz. Razprava je bila živahna in vseskozi stvarna.
Angela Zaitz, zapisnikarica.
Ampak brez financ svojih nalog ne more vršiti in njena blagajna je zdaj izčrpana. Torej agitirajtno, da bo prireditev
federacije čimboljse izpadla. «
Dne 20. oktobra ^m poslušal Norman Thomasa v radiu. Njegova izvajanja so neovrg-Ijiva in rečem, da Thomasa ne prekosi v govorništvu noben govornik kapitalističnih strank, ie manj pa v argumentih.
Ko je končal, sem premišljeval o principih in programu socialistične stranke m o delavski masi, ki ima prilik.) uresni-
vo lit v ah pa bodo spet kleli in godrnjali, kakor še po vsakih volitvah. Ampak prišel bo čas, in upamo, da ni več daleč, ko bomo res zgradili močno delavsko stranko s socialističnim programom, katera bo v stanju odpraviti sedanji sistem.
Joseph Snoy.,
hvalijo. Tej kampanji se po pravici lahko reče cirkus. Poslušamo zdaj republikanske in zdaj demokratske govore, katerim ljudje navdušeno pritrjujejo, kar je pač en dokaz, da med tema strankama ni nikake bistvene razlike. Počastila sta nas s svojimi obiski oba predsedniška kandidata in naravno
—	obe grupi sta mobilizirali ob tej priliki vsaka za svojega prvaka vse "kar leze in gre."
—	Naš Henrv Ford je nam priporočil Landona. Landon je prišel sem in si na videz ogledoval Fordove tovarne. V resnici je iskal le glasove Fordovih delavcev, in Henry mu jih je obljubil preskrbeti. Ford meni, da človek kot on, ki je sam jedel iz "dinner bucketa", najboljše ve, kaj je treba ljudem, ki jedo svoj lunč iz "enake posode". Celo v plačilne kuvertice so nam priložili kartico, katera nas svari, kako bomo morali plačevati za naš "social security", če ne
Sprememba v uradu Jug. stav. in posojilnega društva
Iz urada Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva. 2634 South Lavvndale Ave., naznanjajo, da je direktorij izvolil za izvrševanje tajniških poslov na mesto pokojnega Joseph Steblaya Harry C. Brose.
Brose, ki je poročen s Steb-lajevo hčerjo, je vešč knjigovodja in računar ter je pri tem bomo clelu P0k°.i'nemu tajniku veliko
n- i „	v„ ,i.-„,ri pomagal. Knjige tega društva
izvolili Landona. Na drugi!* ^ -ju«	tt».oH
tJ .	..iso mu torei dobro znane. Uraa
strani pa nam Hearst "toplo .	,J	, t , A •
je odprt dnevno od 1. do 6. in
od 7. do 9. zvečer, ob sredah in
sobotah pa od 1. do 6. pop. Ob
priporoča Roosevelta — češ —
socialist, da mu ga ni para, pa
je naravno, da bi mi, kot socia- , .. . ,
.. .. . - .. •	nedeljah je urad zaprt,
listi morali glasovati zanj. Pa	J .	..
tudi komunisti, kajti na vsake-1	direktorija so A. Koc-
ga toliko časa proglasi Hearst Jan« Martin Nemamch, Frank Roosevelta za komunista. Tudi |Udovi*' John Grad »ar, Paul vardu in Nevv Leadru Krucker, Murphy in še nešteto Vesel, Josko Oven, Fr iju neresnična, kajti drugih grmi dan za dnem ka- Smith in Vinko Ločniskar.
ko in kaj naj volimo, da so ljudem že čisto zmešali pamet, da si niso na jasnem koga bodo volili. Normana Thomasa že ne, kajti če njega pošljemo
podpornih društev, domov in raznih drugih naprednih ustanov ter s tem pomagala pri programih. S klubom št. 27 je skozi ves čas sodelovala in mu bila najboljša moralna opora.
Prirejala je redne koncerte, katerih beleži nad štirideset. Zapela je vsega skupaj nad 300 pesmi, vprizori la štiri spevoigre, eno opereto in tri opere, ter Kristanovo igro "Samosvoj" in več enodejank.
Zborov učitelj je bil v začetku John Gombač. Nasledil ga je Popia Malem, rodom Finec, ki je bil Zarjin učitelj do leta 1920. To leto je prišel v Cleveland skozi "Zarjino" posredovanje John Ivanush, kateri je pqdučaval zbor do*l. 1933, od tedaj pa John Krabec, rodom Ceh, ki naš jezik prav dobro obvladuje. Krabec je izboren pevovodja. Ima veliko sposobnosti in dar za discipliniranje zbora, kot malo kdo. Tudi požrtvovalen je, kar zasluži priznanje.
Pred največjo avdijenco je "Zarja" nastopila leta 1919 na priredbi Jug. rep. združenja na Ka-stelcevi farmi. Navzočih je bilo okoli 10 tiso^ ljudi. L. If>23 je nastopila v mestnem avditoriju na Debsovem shodu. Navzočih je bilo kakih osem ti-
članka, v katerima pravi, da ke njen odbor 8 Hillmanom na bodo oni volili za Roosevelta., Mu aktivno deiuje. Krzyckija Tudi pri Ameriški Domovini so h()^e Hillman prisiliti, da bi zanj, vrh tega pa še za Gong- ^^piral Roosevelta, češ, vsak vvera, Martin L. Daveyja, Mi- odbornik se mora ravnati po heliča itd. Tudi "Napredek" je navodWh svoje unije. Ako ne.
za Franklina. Tako napredujemo v smer "Ameriške Domovine". Nekateri si s takim napredkom pomagajo, ampak delavci ne.
Sicer pa, socialist tako ne bo izvoljen, saj ga v Ohiu niti na glasovnici ne bo. Pa tudi ko-
naj odstopi! Ta Krzyckijev neugoden položaj izrabljata For-vvard in Nevv Leader, ki <?a hočeta po svoje primorati med agitatorje za demokratski ti-ket.)
*
Na seji kluba št. 11 JSZ v munist ne. Saj mu v Terre nedeljo 18. oktobra smo skle-
Frank
ar.
Tridesetletnica društva "V boj!"
Cleveland, O. — Eno izmed
v Belo hišo, se nam bo godilo j najvažnejših in na polju nikakor sedaj ubogim Špancem, predka najdejavnejših društev kjer boljševiki režejo vratove vtem mestu je društvo 'V boj. menihom in posiljujejo nune...
Vzlic tej "boljševiški nevarnosti" smo Slovenci v Detroitu precej za Thomasa, samo to nas skrbi, da če volimo zanj, bo morda Landon izvoljen . . .
John Berlisg.
Haute niti govoriti niso pustili, zdaj pa premišljuje, ali je to mesto v Nemčiji, ali v Italiji, ali pa morda res v "demokratični" Indiani.
Torej naši časopisi v metropoli so za Roosevelta in za kulturo. "Ameriška Domovina" je zanjo, reverend Jager je za kulturo, kaplan Kužnik je zanjo, bivši koncilman Mihelich se navdušuje ob nji — vsi v naši naselbini smo za kulturo in tega pridelka je že toliko, da ga sadimo zdaj v posebnem vrtu. Ni pa bil Ivan Cankar za tako kulturo in tako politiko.
«
V petek 6. nov. bo seja kluba št. 40 JSZ. Sodrugi, udeležite se je. Naša dolžnost je, da pomagamo pri delu za socializem in na polju delavske izobrazbe. Seja se prične ob 8. zvečer v čitalnici SDD.
Frank Barbič^
Kadar ste v pomeukih s prijatelji in znanci, omenite jim Proletarca, kajti tudi to je agitacija zanj.
št. 53 SNPJ, ki bo imelo v ne-dljo 8. novembra v Slovenskem del. domu jubilejno slavje tridesetletnice. Na sporedu so koncertne točke, ukrajinski ples. govori itd. Glavni govornik bo Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. Program se prične ob 3. pop-
nili, da ko pride sem Chas. Pogorelec, mu bomo dali vse mogoče sodelovanje na agitaciji v teh krajih.
Sklenili smo tudi, da priredi klub v bližnji bodočnosti veselico in igro. Izvoljen je bil v ta namen pripravljalni odbor, da uredi vse potrebno. Priredb je zdaj tu vse polno. Vrše se druga za drugo. Nekatere so uspešne, druge ne. Federacija tukajšnjih društev SNPJ bo imela prireditev 12. dec. v društveni dvorani na Boydsvillu. Prvotno je nameravala imeti prireditev s programom na Silvestrov večer, ampak dvorana je bila oddana za ta datum predno je federacija vprašala zanjo. Od kar je dvorana prenovljena. je najeta za mesece naprej. Edini primeren dan, na katerega je bila federaciji dvorana še na razpolago, je nedelja 12. dec. Federacija je v korist članstva že veliko storila.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURk: At 3724 W. 26th Stre»t
1:30—3:30; 6:30—*:30 Daiiy Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. I)aily Tel. Canal 1100 Wedne.««day and Sunday by appointmcnU only Residence Tel.t Crawford «440 If no answer — Call Austin 5700
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK

ITA
99
Stane is celo leto $e.00, pol leta £3.00
Ustanavljajte nova druStva. Deset članov(ic) je troba novo druAtvo. Naslov za liat i" za tajništvo j«'
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria IVinting Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA P R ! NAS.
VAŽNA OBLETNICA POLITIČNEGA DELAVSKEGA GIBANJA V SLOVENIJI
V	predvojni dobi so imeli in odločnosti, da nisi klonil. aloyfcn>ki socialist, v Ameriki Prav 'o pa je bila najboljša šo-« ivojimi *oU*U|fi um Slovan- U .a« socialistično delavstvo, vauaktni uajtesnejše zveze, j da se je bolj in bolj konsolidi-Skoro vai n »si pionirji so bili ralo, da ja spoznavalo potrebe *ktivn; social^ti že v starem i organizirane discipline in slož-kraju Star jkrajski socialisti- nest i na celi črti. Nobenih potni liati so imeli v Ameriki pr> sebmh, nobenih oaebnih. nobe-ctj naročnikov.	I nih zahrbtnih misli ni bilo v
V	povojnih letih stiki tukaj-1 vrstah organiziranega delav-Injib slovenskih socialističnih stva. Kar se .)e sklenilo, je bilo organizacij z onimi v Sloveniji sklep >.a vse, K temu jih je pri-
JAVNA DELA V VVEST VIRGINIJI
r„.
niso več tako intimni, vendar pa so še vedno prisrčni. Izmed starekrajskih socialističnih časopisi' jc tu najbolj razširjena revija "Svoboda", sociali-
silila potreba in spoznanje, da se more in mora delavski razred boriti le sam za svoje interese. Organizirano delo more vodit' le odgovorna organiza-
gtlčno plašilo M Delavska Poli- cij a delavska tika" pa prejemajo skoro vsi1 Zgodovina našega socialisti-slovenski ameriški listi.	jčnega gibanja tudi v Sloveniji
Starokrajski socialistični po- nas uči, da se kleni značaji vz-kret, ki je na razvoj Jugoslo-1 tfaiajn v bojih, če imajo v vidu vanske socialistične zveze vpli- obenem skupen cilj in iskreno val v prvih letih Veliko bolj kot1 voljo, to je, spoznanje, da se je
pa ameriška socialistična stranka, obhaja zdaj štiridesetletni-co. O tem važnem jubile ju piše Delavska Politika sledeče: •
treba boriti zanj.
Ta skromni spomin ob štiri-desetlctnici ustanovitve Jugoslovanske socialnodemokrati-
Spomini na prve početke so- *ne	v Sloveniji naj
ciaibtfčnega gibanja v Slove- "am bo v bodrilo, da se delav
niji imajo dve posebno značilni potezi. Prvič nesebično po-irtvovalnost »in drugič strašno preganjanje prvih oznanjeval-cev socializma.
te zdavnaj prej, v letih 1865 do 1880 in pozneje so se pojavljali pri nas oznanjevalci prosvete in razrednega boja. vendar to ilegalno gibanje ni bilo utrjeno teoretično in postavljeno na pozitiven program po Mancovih naukih. Kulturno delo se je v tistih letih vršilo v kulturnih in izobr*-ievalnih društvih, politično pa po tajnih sejah in konfereiu-ah v vednih nevarnostih, da sestanek zasači — oko pravice, šele v poznejših letih so bila dovoljena zaupna zborovanja na povabljene osebno znane go-ate (po $ 2. zborovalnega zakona.)
Početkom leta 1880 (1884?) jt bilo osnovano politično dru-itvo "Bodočnost", ki je sklica-talo politična zborovanja.
Hainfeldski kongres, ki ga je aklical dr. Viktor Adler in sodrugi, je zasnoval stranko ideološko ter ji dal program socialnodemokraticne stranke, okoli katerega so se združili
stvo ne sme bati grozečih križarskih vojn, ki so le napoved kapitalističnega boja proti delavstvu. Tudi v tem boju mora delavstvo vztrajati in ne popustiti ;.a socialne in politične pravice.
ont IAM O\ <
Eno irmed velikih jamih dal, ki jik j« podvaala ko jas dograjan, bo na.talo umetno jaiero, ki bo »lui.lo -vetr. vlada, ja graditev velikega jaaa pri Cr.ftoau sa reguliran].* rake v de*evju ifi -a elektrarno, ki bo v We.t Virginiji, »kosi katerega teča raka Tygart>. Ko preskrboval«, s električno .vellobo tamkajšnjo okolico.
Resolucije, ki se tičejo raznih Razvide 1 a sem. da sta pev-, čil in učinkovit govornik, da problemov unije, so bile izro- ska zbora "Domovina" in "Slo- j malo takih.
čene glavnemu odboru, da študira predloge iz raznih krajev glede unije in ukrene, kar smatra za najboljše. Zelo važna je resolucija, ki se tiče spora med odborom Ameriške delavske federacije in tistimi unijami, ki so zastopane v odboru C. i.
Boj za pravico je vedno zve-! O. (Committee for Industrial zan s poštenostjo, požrtvoval-! Organization). Ta konvencija nost jo in tudi z žrtv ami.	j se je izrt kla za spravo in enot-
—--- —	nost A. D. F. in v tem smislu
O konvenciji klobučar- ^ gov »ril tudi \Vm. C.reen. »kih delavcev	Razprave je bilo o tem vpraša-
nju precej, kajti nekaj unij je Cicero, 111. — Konvencija! eksekutiva A. D. F. suspendi-unije klobučarskih delavcev in rala zato ker so v imenovanem delavk, ki se je pričela v Nevv odboru za industrialno organi-Yorku v hotelu Pennsvlvania, zacijo. Tudi naša unija sodeluje trajala osem dni. Prve tri je v njemu, diu smo zborovali samo dele- yjH predsednica 'družen« u-gati Cap and Millinery depart- nije je bil izvoljen Max Zarit-menta, v sredo 7. oktobra pa sky, za tajnika Michael F. smo imeli proslavo in oficielno Green in 27 podpredsednikov.
van" središče kulturnega in Te prireditve se je udeležil družabnega življenja newyor- tudi Mike Keber iz Dixona, ških Slovencev.	lil., ki je prejkone najstarejši
Vsi, s katerimi sem prišla slovenski socialist, bodisi tu ali skupa j one dni, iskreno po- j v starem kraju. Ima okrog 80 zdravljeni!	let. V delavskem gibanju je
Kristina Turpin. aktiven od mladih dni. Prišel
—---je tudi John Radelj iz Milvvau-
keeja, ki je istotako naš stari
Detroil Retpond*
Our little we;kly corner is fetting more un I more attention. We have rrceivad a letter from >ur Canura 1« , Helen S^ciner, of Detroit. She t Hi,
utt t<iat a committee ha * b.*en elected i vvhich has charge of orgsnizing a k'ilccu Group in tbeir c»ty. They jte anxiou* to get *tsrted and woul1 i lik 1 full detsila an lo vvhat can be dene. snd hiw. VVhen th« commit- ■ tet« in Detroit trets the information r;'tded, we hope that the children a II rt-pinl to their invitation. We I -sn ssy nothing more than that your »n etinga will bt* intsresting, and it 'a n't be vcry hard keep your i mbers in atten lance. After you ')itroit:r< get organizej, vve fhall h- very anxiou< t> hear from you, or a thii comc;*.—Friendahiplll
A Note from VVaukegan
little Dorot hy Judnick of Wau-
Vagan tent us a note. Her niwa, ' >o, waa vcry mui*h appreciated. It ture ia gjod to knovv that there are other Falcon groups funetioning, and that their activities are cente re i around tht* »sme angle as our«. The follovving is her note:
"Don't miss it!! It's a big event for '»oth oud and young. Here is the big newi: The VVaukegan Red Falcons are giving a Hallowe'en Pertjr at the Slovene National Home on October 31*1, beginning at 7:30 p. 111. Tickets for admission are on-ly ten cents for children, and tvven-ty-five cents for grown-ups. Prizes vvill be avvarded to the child that is masked the prettiest and the fun-
nlesti al,o for thr bunco players. Refre-hmrnts vvill be served after t h? party.
(signed) Dorotky Judnich."
Hallowe'en Party
VVe do hope that VVaukegan folks vvill not mi ts their big doings. -On thit sam«* evening, 3aturd4y, Octo-b<"- 31, thc Chicsg > Ked Falcons are. hsving a Hallowe'en Party, too. VVe are Horry that full plans can't b? rt-vealed, but there is supposed to be n surprisc for ali of our members, Thc c&inir:ttee wiil inske ali the nec-e-^ary plsn«. Next week vve vvill t'U you ali sbout the Psrty 'ind the
Prog -s n at thc CSPS Hali.
#
Al our Imt meeting vve had n*ore of Yernry'» Jaslic«, i. e., the read-
irg of three rr.ov2 chapt?rs. The bu-rinf-s wj:y a little longer than usual, vkith y> msny differen opinions of this an 1 that.
*
More Hobbiea:
Errrtt Dresher, -stamp collecting.
Adeline Futer, Hevving.
Elsic Krek, Accordian music, drs-maties.
*
Ali Falcons must return their uniforma at next Saturday's meeting. Many of the uniforma have to be given to the younger children, as so many have outgrown them. Even though they fit you, bring them any-way. VVe understand that more will be gotten for a fevv members. So, don't fail to bring in your uniform« t Friendship!!!
France« L. Rak.
O prošli prireditvi kluba it 1 JSZ
Chicago, III. — V nedeljo
znanec v pokretu.
Po sporedu je ostala skoro
vsa družba v dvorani in se za-i
, . .	... . .bavala do pozne večerne ure.
oktobra ne je vri, I a v dvo- p|esH,cem jp i(rral 8chw«bov
ANNIVERSARY CONCERT OF SINGING SOCIETY "ZARJA
H
prav kmalu vsi socialistični duhovi v Sloveniji.
2e takrat je nastala želja po lastni strank', ki se je pa uresničila šele leta 1896. Kongres za ustanovitev stranke je bil v »Uri Virantovi hiši na Jakobovem trgu. Ss. fceleznikar, Kor-delič, Bartel, Brozovič. Kopač in mnogo drugih poleg Etbina Kristana je sodelovalo na tem kongresu. Kongres je v bistvu
združenje z unijo United Hat-ters. Naslednji dan se je pričelo skupno zborovanje združene United Hatters, Cap and Millinery VVorkers International unije.
Eden govornikov na siavnosti združenja je bil VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Govoril je tudi župan mesta Philadel-phia, zastopnik newyorškega župana LaGuardia in več dru-
Toliko o konvenciji.
Za časa teh dni v Nevv Yor-ku sem se sešla in obiskala mnogo znancev in prijateljev. Naših rojakov v Nevv Yorku je mnogo zaposljenih v slamni-karski industriji, kakor jo Slovenci navadno imenujemo, to ie, v delavnicah za ženske klo- | sporedu pazno sledila in ga buke, in spadajo v isto unijo, j uživala.
ki je imela to konvencijo. Po- Otvoril ga je Joško Oven z govorili smo se marsikaj o na- govorom o položaju in o naših
rani <*SPS kampanjska prireditev kluba št. 1 JSZ. Klub jo je imel v tej dvorani zato, ker jo je prvotno najel za dramsko predstavo, nato pa je bil načrt spremenjen, da se prireditev spremeni v kampanjsko zborovanje.
Udeležba v tako prostorni dvorani je bila nepovoljna. Nekateri so "prešali", mnogih ni bilo zaradi deževnega dneva, tretji so smatrali, da bo to "čisto navaden shod", marsikdo pa je bil bolj obvezan udeležiti se kake druge priredbe; menda so se vršile tri poleg naše na ta dan. Vzlic temu, imeli smo hvaležno avdijenco, ki je
orkester.
X.
....	. .. . r*pm delu v klobučarskih obra- nalogah ter pomenu naših pri-
gih. ki so poudarjali važnost tih in 0 aktivnostih unije v reditev. nato pa je pevski zbor združenja teh dveh unij. New Yorku. Pravila sem jim o "Sava" pod vodstvom Jacoba To je bilo prvič, da sem bila udejstvovanju Slovenk v Chi-Muhe z*pel Internacionalo in delegatinja na konvenciji uni- cajru v uniji ;n da smo zastopa-i "Delavski pozdrav" ter "Našo je, zato me je toliko bolj zani- ne tudi v 0(ihorih. Tako bi bilo I zvezdo".
mala. Videla sem. da je raz- |ahko poVsod. Kajti biti akti- Elsie Krek in Josephine lika med to konvencijo in km- ven 7a organizacijo pomeni de- Plut sta nas razveselile v due-vencijami SNPJ in JSZ velika. |jati za izboljšanje in jačanje tu na akordine. Nato pa je ma-Delo na tej konvenciji so vr- unije in za izboljšanje delov-1 Ii Bobbv Krek deklamiral svo-sili odbori. Imenoval jih je nih razrTier v tej industriji. jo že znano "Soup" Avdijenci predsednik. Poročila odborov Prisostvovala sem tudi vaji je vedno dobro došel. sprejel hainfeldski socialnode- so bila oddana v sklepanja j meHanega pevskega zbora 'Do- Nastop Rdečih sokoličevje mokratičm program in imeno- konvenciji, ki jih je lahko odo- movina\ katerega vodja in uči- bil tudi dobra točka sporeda.
brila, ali pa zavrgla.	^telj je Anton ftubelj. Zapeli so Predvajali so dramski prizor
Dramski zbor "Nada" bo imel predstavo
Chicago, 111. — Hrv. dramski zbor "Nada" vprizori v nedeljo 1. nov. pop. v Bratski (bivši Narodni) dvorani na Kacine Ave ter 18. St. spevoigro v treh dejanjih "Ciganin".
Vstopnice so po 40c v pred-prodaji in po f»0c pri blagajni. Po predstavi bo plesna zabava.
Koliko je Židov?
Židovski statističar dr. Er-vvin Ravvicz pravi v izkazu svojih dognanj, da je na vsem svetu 16,300.00 Židov.
KAMPANJSKI SKLAD JSZ
val svojo stranko "Jugoslovansko socialno demokratično stranko".
Mlada stranka ni imela svo-
O resolucijah, ki so bile pre-čitane, je predsednik določil, kateremu odboru spadajo. Od-
ob tej priliki lepo melodično i "New Deal" in ga zaključili z skladbo " Po lepi modri Do-* Internacionalo. Peli so .jo iz-
jega sovražnika le v reakcionr- bori so jih vzeli v pretres in jih
ni zakonodaji, marveč tudi v političnih strankah. Ce čitamo danes izjave Hitlerja ali papeža, oziroma klerikalizma, se spominjamo takoj tiste dobe. Liti^p klevete so slišali socialisti povsod, teror, zaničevanje in križarska vojna sta bila na dnevnem redu, tako, da je bilo res Ireba prave poštenosti
navi .
Pravila sem jim. kako lepo
NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO
LOUIS ADAMIČA:
CRADLE OF LIFE
(ZIBEL ŽIVLJENJA)
v zalogi imamo tudi sledeče Adamičeve knjige:
LAUGHINC IN THE JUNGLE____»3.00
GRANDSONS ............... 2.50
I) YN A MITE ................ 2.00
K X JI UA lt\ A PIIOLETA IMA
2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
Pilite po cenik naic knjigarne!
"Vrb>ko jezero", ki jo ji je pres!:«~bel Tone Subelj. Tudi s
nato predložili delegaciji v ob- j je »Sava" zapela skladbo liki, kakor so bile prirejene v odborih. Sprejeta je bila resolucija za osvoboditev Mooney-ja in Billingsa in v obrambni sklad zanju je konvencija prispevala $160. Dalje je bila sprejeta resolucija solidarnosti s španskimi delavci, katerim ta unija tudi gmotno pomaga.
borno. Ta odsek kluba št. 1 vodi Frances L. Rak s sodelovanjem Ane Beniger.
Zamorski baritonist John Greene je napravil s svojimi pesmijo "Po lepi modri I>ona-!tremi peami na avdijenco izbo-vi" bi "Sava" napravila dober ren vtis. Spominsko pesem, po-efekt in upam, da jo bo pela svečena žrtvam carskega po-ob prvi ugodni priliki.	kolja v Petrogradu 1. 1905, ie
Sla sem poslušat tudi moaki' predvajal tako učinkovito, da pevski zbor "Slovan", ki ima aplavdiranja ni hotelo biti svoje vaje istotako v Sloven- konca. Spremljala ga je na skem domu v Brookl.vnu. Nje klavir Marion Lychenheim. gov pevovodja je I. Hude. Pri Klub je predvajal v režiji tem zboru, ki je tudi zelo mo- I^ouis Benigerja zborno dekla-čan, poje več mojih ožjih roja-! macijo "2alna pesem". Po Be-
kov iz vasi Rodice pri Domžalah in Jaršah. Bila sem še mala učenka, ko so ti fantje odhajali i-z nase vasi. Pravili so mi o mojem očetu, ki je takrat žu-panoval naši občini in jim pomagal umakniti se vojaški dolžnosti z dobavljanjem potnih listov za odhod preko meje in v Ameriko. In pa kako je bilo I. 1906 na proslavi otvoritve nove šole v naši občimi, za katero so skupno zbirali s pomočjo mojega očeta in združeno zmogli zgraditi šolo v naši občini Jarše, da otrokom ni bilo treba v hudi zimi hoditi v šolo uro daleč v Mengeš. Tako so obujali spomine na mojega o-četa in hvalili njegova dela, kar me je, samoposebi umevno, zelo veselilo. Oče umrl v Chicagu 1. 1917.
ckerju jo je priredil za slov?n-ske zbore Mile Klopčič. Te vrste nastopi so na delavskih prireditvah še posebno priporočljivi.
Govorniki so bili poleg Jo-ška Ovna, ki je vodil spored. Arthur McDovvell, tajnik soc. stranke v Illinoisu. John Rak, rn Etbin Kristan. Kristan je govornik, ki se v predmet, o katerem obravnava, temeljito poglobi, in tako je storil i v tem slučaju. V Chicagu ga nismo slišali že mnogo let. Se vedno isti zanositi glas, isto globoko raziskavanje vzrokov, posledic in alternativ — še zmerom Kristan, ki je umetnik, govornik, teoretičar in vešča k v znanstvenem socializmu. Prihodnje leto bo dopolnil sedemdeseto leto. Pa je še zmerom
VUI. IZKAZ
Clevel.nd, O. Dru*t. st. 142 SNPJ
$1; po 25c: Fr. Matjašič. L. Mrmo-Ija in Jacob Kaair; Anton Ivančič 15c, skupaj $1.90. (Poslal L. Mrmo-
«J+>	r
VVindber, Pa. lir U». Št. 70 SSPZ $1; I,. Sterle T»0c; John K.>sir 25c, skupaj $1.75. (Poflal L. Stprle.)
PalUade, Colo. Po 2oi: Fr. Ma-rolt, Jos. Oražen, Fr. Mautz. Fr. Koshak ((»rand Junction) in Louis Koshak (Grand Junction), skupaj $1.25. (Poslal Fr. Mauti.)
Chicago, 11». P) $1: Geo. Maslach in Pt Ur Kokotovich; po 50c: Mike Ladevich in S. Bojanovich, skupaj $3.00. (Poslal Geo. Maslach.)
Moon Run, Pa. Drua„ nt. 88 SNPJ $1; Karol G a rac 50c; Jac. Ambro-zich 25c; po 15c: Fr. Slabe in John Petrovčic, sku|>aj $2.05. (Poslal Rud. Gorju p.)
Waukagan, 111. Druš. »t. 119 SNPJ
$2; po $1: Louise Ojrrin in neimenovan; po 50c: M. Spaeapan, Mary Lu-kančič, A. Bezek in A. Mahnich; A. Mozck 30c; po 25c: J. Prosen, Frances Leskovec, M. Kersič, Jose. Kolina. M. Končan, J'nnie Miller in M. Novak, nkupaj $8.05. (Poslala Anna Mahnich.)
Cicero. III. Dru*. št. 449 SNPJ $1.00. (Poslal Kr. Margolle.)
Cleveland, O. Frank Barbič $2.00. Otava, w. Va. Po $1: ^nton Mlakar in A. Frbczar; po 25c: John Gal-lon in Jos. Žoleznik. skupaj $2.50. (Poslal John Gallon.)
Buhl. Minn. Druš. št. 814 SNPJ $1; po 50: Rud. Kovacich in Sylve-ster Novak; po 25c: Fr. Ambrotich, Frances Kovacich st., Frances Kovacich ml., neimenovan in Ludvik Kovacich. skupaj $3.26. (Poslal Rud. Kovacich.)
No. Chicago, »II. Po $1: Fr. Pe*.
dir. neimenovan, Frances Zak »všek, neimenovana In Fr. Brence; Jack Mesec 50c, skupaj $5.50. (P>slala Frances Zakovšek.)
Clevelrnd, O. Po 25c: John Kante in Martin Ohlak; Jos. Stibil 20c; po 15c: John Kovach in ( ari Samanich; po lOc: Fr. Demdiar in John Lutar, "kupaj $1.20. (Poslal (ari Samanich.)
Sktipai v tem izkazu $18,45. Prejšnji izkaz $605.74, skupaj $639.19.
CUvaland, O. — Twenty yeara a«o the idt*a ocurred to thc aetiv« mem-l>er< of club No. 21 JSF' bo orjfanize a Workera Cboru*. They knew that a choru« of that kind vvould bc of ineat benefit in the cultural field and among- the Slovene*. A upehal meiting was called for April 6th. 1916, and the result of the mt*t;n«r n- rbe orjraniza-Hon of the choral oc etv "Zarja". The firut d'rector of the cborus was John G*ombac. Re-hearsals vvere held everv Tuesday *nd Thur«dav. Zarja's debute was on July 4th. 1916. at the joint picnic of bran-ch No. 27 JSF, on Ka*telic's Fai m.
Slowly but surely the chorus flrew and found recoKnition on the cultural field and amonj? the Slovene« in Cleveland and other cities. In July 1916, the direetor was chanKed to Popia Malem, a Finnish comrade. Under hi« direotion Zarja presented concerts and sang at many affairs. A concert was presented every year and later two or more were presented. In the twenty y«ars of it* life Zarja presented over thirty-five concerts.
In 1919 it vvas decided that a Slovene direetor be secured. John Iva-nush, vvho at that time resided in I-a Salle, IU., vvas asked to come to Cleveland and direct the chorus. The
Fond solidarnosti z delavci v Španiji
V sklad, ki ga zbira mednarodna zveza strokovnih u lij, je bilo prispevanih dosle.i o-krog 4 milijone francoat ih frankov, ali blizu $600,000 v ameriški veljavi. Za vso to vsoto so unije poslale v Španijo živil, obleke, zdravila in tobak. Unije v sovjetski Rusiji so zbirale svoj sklad, s katerim so nakupile slično blago v svoji deželi in ga poslale sodrugom v Španiji.
Tudi francoski delavci so poslali tovarišem preko meje mnogo raznih potrebščin na svojo roko in na svojo inicija-tivo.
KTioup, under the new conductor, ra-pidly progress^d and produced very succe -ful concerts. In 1920 the i chorus became a mixed voice gre-up and started to produce vvell kn-own (operas and operettas.
On it's tenth ann;versary the group staged the opera "Kovačev študent".' The program vvas so succeeaful that in 1928 they produced the opera "Turjaška Rozamunda". The follovv-kng year they Ftaged another well knoun opora "Urh, giof celj«ki."
During 1930 the chorus went through a very tryin<f period, but in spit« of everything the group re-mained and is stili aetive in th* vvorkers cultural fieH. At about this time the group changed their direktor to Jos. V. Krabec, under wbo»e direetion the vvell km>wn Smetana opera "Bartered Bride" was sta^ed. Comrade Ki-abcc is the present direetor of Zarja. The group can look back on it-s twenty year* of existence and pioud!y points out its variou« activities.
This year Zarja will celcbrate it'» 'vventivth »nniversary on Thanksgiv-ing Day, Nov. 26th. vvith a concert and operetta čevljar in vrag." So-cicties Vojan and Sloga vvill be the honor gucsts. Tickct« can be obtain-e<l froan aay Zarja mjir.ber or at the branoh headquarters. Ticket« are felling at 40c in advar?e and 50c at the dooT.
The affair vvill b? held at ihe Slove ne; NaCnal Home, on St. Clair Ave. Rezerve Thank.iciving Day to spend at the Zarja'« concert.
Roie S um rada.
EDITORS NOTE
In last week's issue the article "Youth in our Movement" was ^ent to us by comrade Louise B. Juraey of Milvvaukee. Due to an error in the print shop her name wa.< omitted. We regret this occurance and trust that it shall not happen igain.
Poročajte v Proletarca o delu kluba JSZ v vaai naaelbini in drugih aktivnoatih.
uj i	■ ■ m i
' BARETINCIC & SON *
Tal 1478 POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA
FEI\CL'S
RESTAVR/ CIJA KAVARNA
IN
<
' r
\ \ 2609 So. Lawnd; J« Ave. Chicago, 111.
Tal. Crawffor4 138-
! | P rittna ln ok«in« domača jadila i Cana smerna. Poitreika točna.
Zaaaiaiaaic.aaaa a »aaaaaaaa»>aat
jI
Milvvaukee Leader
Najvedjl ameriSki aoeialistiftnl dnevnik. — Naročnina: $6.00
na leto. $3.00 za pol leta, $t.60 ca tri megeca.
Naalo*: 540 W. Janaan Ava.
M1LWAUKEE, WIS.
■!:i[!!iiin:»;iii!iiii?!!ii:!i!,!iiiiniiniiiii!!!iniiiiiini!:um
PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO.
FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 at STREET	CHICAGO, ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naii Tožniki pobirajo perilo oo v»em mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom
TOrNA POSTREŽBA	DELO JAMfENO
Tvlafonit CANAL 7172-7173
l#att«*aeeeaaaaeeaaaaaaaeeeaeaeaaaaaaaaaaaaafa#aaaanaa
A Y .i^oslav Weekly Devoted
to thc Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Y tu osla v Federation S. P.
PROLETAREC
POUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON WEALTH
NO. 15-0.
Published weekly at 2301 3. Lawndale At«.
CHICAGO, ILL., October 28, 1936.
VOL. XXXI.
WALL STREET SUPPORTS LANDON AND ROOSEVELT
That Frankjin D. Roosevelt and Alf M. l^andon are both being backed by the big in-dustriali ti and finaneiern of America vvas established la«t vveek a result ot a survey made by Labor Research Front at the reque.st of The Call. In nharp contra-st with the list of Roosevelt and Landon back ers is the im p osi 11 g roll of labor leaders, educat-ors, and intellectuals vvho are acthely upporting the candi-dacy of Norman Thomas.
The si.rvey shovvs prominent magnatc > :n almost ali important indu :tries in the camps of both o! I party candidates. Landon, for example, has the support of Henry Ford. Roosevelt mutches him with Wal-ter P. Ch ysler. VVhile John D. Rockefei er, founder of Standard Oil, suports a sunflower the Nevv Deal has the approv-al of Wa'ter C. Teagle, president of £ andard Oil. Though both old party candidates join in denouncing monopolies, they have the aid of leading officials of America's most notoriom economic monopoly, at one time condemned as such foy the federal courts.
Labor Men For Thomas
On the other hand, the list of men rupporting the Socia'-i«t candidate is headed by such distingu''hed trade unionists as A. Philip Randolph, president of the Brotherhood of Sleeping Car Porters; George Baldan/.i. vice-ipresident of the United Textile Workers; Leo Krzycki, vice-president of the Amalgamated Clothing Work-ere Un!on and a member of the Steel Workers Organizing Committee: David Lasser, president of the Workers Alliance
of America; Jerome Daviš, president of the American Federation of Teachers; and many others.
Roth the Republican and Democratic candidates are backed by individuals vvho have identified themselves with Fascist trends. Lawdon'a candidacy is beimg actively pushed by the notorious VVil-liam Randolph Hearst. Nazi German-Americans have also endorsed him. Similarly, F. D. Roosevelt\s re-eleetion is being urged by men like James W. Gerard and Governor James M. Curley, of Mas.sachusetts, both of whom have publicly declared their soipport of the Spanish fascists in the present crvil war.
Su p porters of Thomas, hovvever, include leading defend-ers of civil liberties, like (>s-wald Garrison Villard, for many years editor of the Na-ticn; John Dewey, prominent educator; William Pickens, field secretary of the National Association for the Advance-ment of Colored People; John Haynes Holmes, miiilster of the Community Church of New York; Harriet Stantc.. Blatch, famous suffrage leader; and others.
The roll of person« support-ing the Socialist candidate in the campaign is a veritable "Who's VVho" of the leading thinkers and progressive forces of this generation.
The S<H'ialist Call.
FATHER MUSSOLINI
Who says that M ussolini is not human? Just listen to a little *tory making the rounds in !taly.
Shortly after the Abyssinian War Mussolini'* youn/est daught*r fell dangerously ill. The dietator, accor-ding to proaa report«, aged ten yeara during the teti critical days of the ehild's illness. But vvhen the little girl finully improved and Faaciam'« trained new.<p:ipi rs seals prevuiled upon the l>eaming father "to say something, anvthing" he made the following eomment:
"I should have prefeVred a se con d Afričan War to my daughtor'* ill-ne m.
"I have not eourage enough to face family griefs."
An utterance worthy a conquehng Caesar and the moulder of a nevv heroic mankind. But what about the grief of the parents of thousands of little Italian soldiers vvho vvent to their doom for the Faaciflt master and tho Fatherland?!
SSUES OF THE 1936 PRESIDENTI AL CAMPAIGN
By DONALD J LOTRICH
(Continued from last week)
DANGEROUS PROSPERlTY
PROGRESS
Our ignorant dads used to raiae and educate a dozen children and find jobs for ali of them.' Now it takes two college graduates, aasisted by three old maid aunU, to raise and educate one ki.I and, after gradua-tion from college, the puli of four unmarried uncles to land him a job in a filling station.
—American Guardian.
Summer?
Tiie Republican* are vvaging a des- j per a te and futile battle to vvrest th« I 1930 eleetion from the Democrats. Big Business, supporting the Reuub-licans, is spending untold wealth to stop the Nevv Deal efforts to alle-viate some of the ternhle hardships and the New Deal "share the pover-ty." Thus far the Union Party, baeked by th«» Coughlin Townsend-Smith triumvirate. has been a complete flop and rightly so, beesuse it vvas only a stooge for the Republican*.
Then, the Communists and some old guard Socialists have f »rgotten their class interests and backed the Democratic nominee. And with the trt mendous Democratic payroll it is hard to figure hovv the Democrats can lose. It is umusing to hear peo-pU» take up the eutgels for one or the other of the two *?ajor parties
other and the second goes back at the first. And vvhile this vvrangla goes on the people forget ali about war and peace, taxation, depression, race prejudice, corruption, unionism and wafes, ihe class struggle, the p I i fr It t of the farmers and our edu* cvtional system.
Because of their ignorance of these vital problems the vvorking-class vvill again pay dearly for their oniisMions. Whoever say« that the vvorkers are not molders of tht ii* ovvn l»fe vvas ali vvrong. They are now flocking to Mr. Roosevelt and th^y vvill get the big eat in the bag of corrupt Democratic politicians vvho vvill milk the voters after eleetion.
These politicians, be they Repub-licans or Democrats, ali look and seek the votes of the vvorkers on the pretense that they are friends of the vvorkers and that they vvill protect thein from the exploitation of big 1 business. A t the same time they take large vvad* of dough from thc big
What we need is honesty in publie
offices. We'll elect the same set of diahonest officials.
Social i sts ari d those who knovv vvhat it's ali about are going to the poli« Tuesday, November 3, and east their ballots for Norman Thomas and George Nelson. Ali the rest will vote for vvhat they don't vvant and for the next four years cry about it.
It takes courage, erust, brains and vvill power in the iy.*J6 presidential eleetion confusion to knovv what you vvant and to go out and do it.
Ours is the ideal that may not -•tand to vvin in 1936, but it's slowly pii rcing through and some soon day vve hope it vvill carry the victorious banner.
Vote for a better vvorld by voting Socialist, for understanding, for a dignified vvorld.
»nd talk about everything else but boys to protect them from the ef-
the important »ssues. It is distasLe ful as the dickens to read the nasty lies of both parties. One flaunts the
Only people with short social and economic vision vvill g!ow with sa-tlsfaction vvhen reading the pros-perity reports vvhich "\New Deal" boosters are using for campaign material.
Granting that industrial production has risen to a point vvhich waa considered "normal" before the erash of 1929; gi-anting that cor-porations are shovving satisfactory profit; discounting the danger of another collapse vvhich vvill send more people out to seek dples and made-vvork jobs — the fact remains that there are stili 11,000,000 jobless in the nation and many more millions in private industry vvho are paid less than decent living wages.	t
VVhat*^about the jobless? What does it mean to have them stili vvith us after industry has "recovered"?
It means only that the unemploy-ed of America are permanently lin-employed. It means that the owners of the nation have found a way to satisfy their lust for gains—tempo-rarily, at least—vvithout taking into consideration those 11,000,000. It means that made-work at cheap
the issue is socialism
vvages is a permanent American institution. It means that this private-profit system must continue to receive governnuent assistance if it is to function at aH.
The prosperity of >vhich "New Dealers" boast is a dangerous pros-perity. We have no right to have a prosj>erous employing class vvhile millions of vvorkers are destitute and unvvanted. We nvust seek new stan-dards whereby to measure revival.
Socialists repcat their argument for - a socialized economy under vvhich production vvill be planned in such a manner that ali vvill share in the benefits of high living atamiavd and more leisure. But even trades unionists and vvorkers generally should novv recognize the necessity of a drastic reduetion in vv >rking hours and an aec*>mpanying inerea-se in purchasing povver for the average man and vvomen.
Only by (iividing proaperity — by spreading it out so that it vvill touch every American home—can vve have a just economic arrangement. Boasts of business recovcry should be countered with demands that the American people share in that re-covery.—Reading Labor Advocate.
Thera is no better time than in the m dst of a hot campaign to repeat the obvious Sact that Socialism versus capitalism is the real issue, and that there is no solution of the nation's problem; except Socialism.
Campaign blah-blah hides the real issue. Liberals vvho never do knovv vvhat it's ali about, and some vvorkers vvho ought to knovv but don't, cry to hiarh heaven that ali manner of evils vvill befall if Roosevelt is not re-eleeted. As if ali manner of evils vvere not in ex-istence right novv, vvith the con-sent and assistance of Roosevelt. Of course, things could b-3 vvorse, and they are liable to become vvorse, under either RooseveU or Landon, for they both uphold capitalism vvhich is the pirent of ali the afflic-tiona vvhich beset the body po-litic.
If vve had to choose betvveen tvvo ovils vve vvould not knovv vvhich one to choose.
Roosevelt is smooth. He makes labor think he is its friend. Yet he is able to get away vvith such things as Gar-ner, Joe Robinson, Jim Farley, Goverr.or McNutt, starvation
SOCIALIST PARTY RADIO BROADCAST
Listen in to Norman Thomas, Socialist candidate for President, Ceorf-« A. Nelson, candidate for ▼ice president and Daniel W. Hoan. Socialist major of Milvvaukee ov"r the basic Blue Netvvork of the National Broadcasting Co., Sund*y, Noe. 1. The schedule for Nelson and Hoan is 3 to 3:15 p. m. E-*»ern Standard Time. Norman Thomas will speak that same af terr.r on from 4:4.1 to 5 p. m. Requc-t jrour local stations to c*rry them.
vvages on puhlic jobs, destruc-tion of food, poverty in the midst of plenty, the plan of scarcity, and to maintain a deathly silence about the use of troops in strikes, the erush-ing of civil liberties in Democratic states, the kidnaping and murder of labor organi-zers, the brutal violence of his fellovv Democrats tovvard the share croppers, also to build up huge armaments obviouslv intended for offensive vvar-fare.
Yes. of course, he has done things vvhich belong on the other side of the ledger, as as-sets instead of liabilities. But hovv about the above?
Landon vvould either also fool the labor into believing him to be its friend. or. if an open enemy. this might goad labor into fightinsr and vvin-ning far more than it can vvin b.v permitting itself to be hyp-notized into passive slumber by Roosevelt.
So, it's a ♦oss-up. The cry of the liberals, vvho never knovv vvhat it's ali about, that there is a clear choice in favor of Roosevelt, is just so much bunk. It\s the same kind of bunk they have fooled the vvorkers vvith for half a cen-tury. Remember 1016!
Socialism is the issue. The nuestion is hovv to get as much l Socialism as possible. Since ! there is no choice betvveen I/andori and Roosevelt, the way to get either of them to do something vvorth vvhile is to oppo*«» them. Either of them i can be goaded into action b.v | the force of numbers, and by that alone. A slnshing big vote for Norman Thomas vvould make either of them sit up and take notice.
—The Milvvaukee Leader.
Just as True Today
"If you have a vveak candidate and a platform, vvrap yourself up in the American flag aml talk about the constitution."—Matt Quay, Penn*yl-vania republican boss of 50 years ago.
\v ii v thi: v r avo it
IIO TII Pilit TIK S
Aftrr prartirallv taking ev«'rything from you, Big Husinos vvant* vour vole. Aml it <loe*n't mimi into nliirli one of its two hands von |»nt it—tht* Krpuhlicun or the Democraiic.
Big Bunitiess lik#*s tht* two-party sy*teni. It takt*H the gamhle ont of polities. Kither way, it ntaml* to win.
l hat%s why the monev-men are to he fonnd in both campg. Thev want to protect their private ownership of America. Lamlon am! Roosevelt both promise to safeguard their control of the nation*s renouroe«.
Wliy slionhln*t the imlustrialists favor hoth par-tit*s? Neither will do them anv liarin.
Lahor"s only hope is socialization of industrv« cooperative enterprise rather than indivitlnal — democratic ounership aml control of indnstrv insteatl of antm*ratic private control.
Socialization is nliat hoth old parties oppost*. This is what the Socialist Partv offers. A vote for Roosevelt or I^indon is a vote for imlnstrial tyranny. A vote for Thomas and Nelson is a vote for industrial demo-cracy.
The Socialist ticket is your ticket to a better worltl. Vote Socialist!
forts of the vvorkers. So that the vvorkers*are fooled either way. And,
no matter which is elected, the vvorkers vvill lose.
VVhat vve need is a new social order and the 1936 eleetion vvill not give it to us. "
VVhat vve need is more knovvledge and not so much "bunk" and tomr foolerv. VVc'11 not get it through the 1930 eleetion.
VVhat vve need is peace. Will the 1930 eleetion give it to us vvith big-ger and ever bigger armament bud-gets?
CAMPAIGN MEETING IN STRABANE, PA.
Chas. Pogorelec, executive sec-retary of JSF vvill be the principal speaker at a campaign meeting Sun-<lay, November 1, in Strabane, Pa. The meeting is being sponsored by branch 118 JSF. A.s an added feature, the program will include several selections by singing society Ilirija. A social vvill be held after the meeting.
On Saturday, October 31, comrade Pogorelec vvill speak in Moon Run, Pa. VVe urge ali comrades and friends to attend these meetings.
pity the poor politician
THE AMERICAN "POPULAR FRONT"
It Control« both Parties — Republican and Democratic
Take pity on the poor politician.
He goeth about the land shaking and rlapping backs of folks he wouldn't have in his home on a bet.
He kisse« babies vvith running noses and blesxe-s ladies vvhose hus-bands imbil>e mange cure to forget their troubles.
He is ali things to ali men until as he layeth himself dovvn at night he marvels at the multitude of per-sons in his bed.
He promises higher vvages to labor, better prices to farmers, bigger profits to capital and cheaper living for the rest.
He is against high taxes and in favor for more liberal expenditures.
He raises aloud his voice in the market places for balancing the national budget, but cannot balance his ovvn and the vvife of his bosom stavs away from the market plače because there are no shekels at home and no credit outside.
He meets more liars per square mile than there are sheep betvveen Gath ar.d Bealielon, but they puli more vvool over his eyes.
He fcoeth forth crying "efficien-cy" and "economy", but the loud speaker he cri-Mh over is purchased on tick, the vehiele he journeys in is not pai«l for, and the printer of his plačani is benioaning his money.
VVhen the candidate vvho spendeth his ovvn kale vvins, he is accused of buying the eleetion, vvhile the candidate vvho s pen d s someone else's kale, is elected and delivers the goods, is called a crook.
The candidate roars like an en-raged lion a t the masters of tnazumn in puhlic, and licks their hands behind closed gates.
He ranges the open spaces like a s no rt in g buli, threatening death and destruetion to the mighty and leaves mighty little in his vvake but buli.
The candidate is strong for the j institutions of our fathers vvho are ( dead and the Constitution kt- never read.
He is full of wind and spouts hot air like Old Faithful spouts vvater,
and folks full of prunes listen gladly.
If one millionth of aH the succea-ful candidates ever promised before their eleetion had been fulfilled, Pa-radise vvould be like unto a back alley of dead cats and forgotten gar-bage cans compared to the earth, and there vvould be a sign at the Pearly Gates saying:
"Moved to more desirable loca-tion." — The American Guardian.
(Ttie Magnates do the Scratching jret to com« after tho eleetion.)
to Each Other. — But Poor Mr. Public, look at him 1 And the worst U
Our Party Friday Nite
Chicago, III. VVe vvant ali comrades and friends to join us at our Party Frida.v night. October 30, at the Slovene Labor Center. It has often Učen mentioned that vve should have so-cials, get-togt*thers at vvhich we could play cards, bunco and chat about current events. Our party Frida.v night vvill be just such an af-faair and more than that. VVe vvill have games going on and the vvin-ners vvill be avvarded valuable prixe* such as food baskets and other us<»-ful articles. A beautiful painting by Harvey Perushek vvill be one of the prizes given avvay that evening. There vvill bc music, dancing, refreshments and plenty of political campaign conversation for you to engage in. The admission is free so that should not keep you away from sharing a pleasant evening. Make Friday-night your night at tho Slovene Labor Center.—A Member.
Frank Zaitz to Speak in Cleveland Nov. 7
Cleveland. O. Frank Zaitz, editor
of Proletarec vvill sp«-ak at a m eting arranged by branch No. 27 JSF for Saturday, November 7, at the Slovene National Home on St. Clair Ave. Ali comrades are uiged to reserve the date and attend. Invite your Ifricnds along and help swell the attendance. After the meeting a social vvill take plače. The admission is free. — K. J.
He Knou) Plenty
A good story concerns Herr Re-marque. the author of Ali Quiet on the VVestern Front, and a pretty American girl to vvhom he was introduced in Berlin.
The American, speaking in German, asked Remarque vvhy he had never visited the United States. His ansvver vsas thit he knevv only a few «entences in English.
"VVhai are the sentences?" in-quired the girl.
VVhereupon Remarque, speaking slowly in somevvhat guteral English, said: "How do you do? I love you. Forgive me. Forget me. Ham and egg«. nU ase."
"Sake.v alive!" ejaculated the girl. " Why, vvith that vocabulary you could trur my country from Main« to California."
ENTERPRISE
Apologists for thc profit motive say it stimulates private enterprise to bring forth ali sorts of blessings of vvhieh the human race vvould othenvise be deprived.
Experts report that germ bombs, produced at. $0 a pound and selling for $300, vvill play a big role in spreading pestllence during the next vvar.
Hard Telling
Officer—Judge, this man leads a double life. He's a lavvyer in the day time and a burglar at night.
Judge—VVhich was he arrested for?
NOTE
More Engliah report« and Articles on Page 5.