Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % • art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste St. 37 (846) • Čedad, četrtek, 2. oktobra 1997 Telefon 0432/731190 Deželna uprava je v popolnem kaosu in paralizi Fiera posvečena turizmu bo odparta od 7. do 12. oktobra Naše dotine gredo na senjam v Maribor Ta teden zaseda deželni svet. V trenutku ko pišemo, nam še ni znano, ali je sploh možno, da se politična blokada, ki je nastala na Deželi lahko premakne z mrtve točke. Danes je sreda in če se zgodi to, kar je sicer malo verjetno, da se doseže sporazum o spremembah pravilnika deželnega sveta, bo zakonodajna doba morda prišla do svojega naravnega konca. Kot je znano, deželni upravni aparat ne more učinkovito delovati, če nima za seboj kolikor toliko trdne večine in to je že nekaj mesecev glavni problem naše dežele. Od zadnjih volitev se je v vodstvu zamenjalo že pet predsednikov in deželnih odborov in ravno zadnji, Cruderjev odbor je naletel na velike težave. Deželni upravni aparat je zašel v skoraj popolno paralizo in deželni svet zaradi topoglave obstrukcije Severne lige tudi ni sposoben sprejemati zakonov in nujnih ukrepov. To stanje na deželi povzroča veliko zaskrbljenost pri vseh družbenih kategorijah, ki se vse pogosteje javno oglašajo z apeli k odgovornemu obnašanju tistih političnih sil, ki trmasto zavirajo vsakršno delovanje dežele. Kajti posledice so hude za vse sektorje. Zaskrbljujoče je stanje tudi glede prispevkov za našo skupnost, o čemer sta pred kratkim zavzeli stališče tudi krovni organizaciji manjšine SKGZ in SSO. Kako se bo ta zgodba končala, v tem trenutku nihče ni sposoben napovedati. Dejstvo je, da bodo deželne volitve prihodnjo pomlad, očitno še vedno po sedanjem proporčnem sistemu, ker je bil rok za uvedbo novega volilnega zakona zamujen. Kaj bo pa do tedaj? Te dni, kot rečeno, zaseda deželni svet. Manjšinska vladajoča koalicija je poskušala najti z opozicijo skupni jezik, da bi prišlo do spremembe tistih členov pravilnika, ki dopuščajo, da se dela obstrukcija v nedogled. Do tega dogovora še ni prišlo in zato je vse odvisno od glasovanj v deželnem svetu. Ker pa večine ni, vlada kaos in se glasovanja oblikujejo različno in nepredvidljivo, od primera do primera, od člena do člena. Da bi lahko preprečili obstrukcijo pa bi morali v bistvu izglasovati spremembo dveh členov notranjega pravilnika. Tistega, po katerem je možno brez omejitev preverjati legalno število prisotnih, in tistega, ki sedaj dopušča predstavljanje neomejenega števila amandmajev. In ravno teh dveh členov se sedaj poslužuje Severna, da načrtno zavlačuje razpravo in s tem dejansko onemogoča delo deželnega parlamenta. Dodati je še treba, da za spremembo notranjega pravilnika ni dovolj navadna večina prisotnih svetovalcev, pač pa 31 glasov, kar je glas več od polovice vseh svetovalcev naše dežele, (d.u.) Maribor, lepo slovensko miesto na bregovih rieke Drava, čez kak dan odpre svoje vrata zanimivi iniciativi, ki se nas na niek način tiče od blizu, saj bojo na njem tudi naše beneške doline. Od 7. do 12. oktobra bo peti sejem Gosttur, ki je posvečen turizmu. Kot na vsakem sejmu bojo seveda ponujali v pogled an razmislek vse, kar je povezano s. turizmom v niekem kraju, od naravnih lepot an kulturnega bogastva do dobrot kuhinje. Današnji dan se ljudje veselo an lahko premikajo od kraja v kraj, tisto ki jim narvič manjka pa je cajt, ki ga pru zatuo želijo dobro, pametno priživiet. Takuo ratava nimar buj jasno, de buj je turistična ponudba bogata, vič stvari lahko pokažeš, buj znaš valorizat tvoje posebnosti, buj mo-čnuo an prepričljivo je tvoje vabilo turistom. V Mariboru so se odločili, da na njih fieri, posveče- ni turizmu dajo poseben prestor slovenskim manjšinam, kar pomeni tudi tistim krajem blizu meje, v sosednjih državah Avstrije, Ma-džarke an Italije. Vsak lahko predstavi svojo kultur-no-turistično ponudbo, le grede pa dela promocijo za svoje kraje v treh državah srednje Evrope. Na tolo vižo se po drugi strani odpre pot tudi novim oblikam sodelovanja. Kot rečeno bojo tudi Na-diške doline na mariborskem sejmu, s svojim “programom”, za katerega skar-bita Gorska skupnost Nadi-ških dolin an Zveza slovenskih kulturnih društev. Se-vieda Slovence v Italiji bojo predstvaljali tudi drugi. Ves teritorji, kjer živimo, od Kanalske doline do Mi-lijskih hribov, z njih posebnosti bojo pokazani na sedmih velikh panojih, panelih. Imeli bojo tudi svoj stand, kjer vsak obiskovalec lahko vzame vas propa- gandistični material, ki ga premoremo. Prav gotovo pa bojo imieli glavno besi-edo naši gostinci, ki se spet parpravjajo na iniciativo Vabilo na kosilo, ki se začne po beneških lokalih 12. oktobra Muormo še doluožt, de nam bo posvečen prav parvi dan, dan otvoritve, v to-rak 7. oktobra. Zguoda po-pudan so v programu okrogla miza an tiskovna konferenca, na kateri bojo sodelovali tuši naši. V Maribor bi muorli med drugimi iti tudi Predsednik gorske skupnosti Firmino Marinig odbornik za kulturo Beppino Crisetig in ravnateljica dvojezične Suole Živa Gruden, ki bi muorla podati čimbolj celovito fotografijo naših dolin. Glas naših dolin bojo v Maribor nesli tudi mladi pieuci skupine Beneške korenine, ki kvalitetno daržijo živo pevsko tradicijo naših dolin an bojo prav gotovo naši najboljši ambasadorji. Zadnji pozdrav Bratini v Gorici V petek v Gorici smo zadnjikrat pozdravili, se poslovili od senatorja Darka Bratine. Okrog mame Milke, žene Carmen, sina Vojka, hčere Mile an Majde, brata Ivana an vse druge žlahte se je v toplem objemu stisnila vsa slo-vienska manjšina, celuo miesto Gorice, muorje ljudi. Par-šli so iz bližnjih an oddaljenih krajev ljudje drugačnih pogledov, viemiki an komunisti, mladi an stari. Na pogreb je paršla iz Rima močna delegacija, ki jo je vodu predsednik Senata Nicola Mancino, tisto iz Ljubljane pa minister Jožef Školč. Mašo je somaševalo kakih 20 slovenskih an italijanskih ga-spuodov, prisoten pa je biu tudi goriški nadškof Bom-marco an je bila v italijanskem jeziku, nekatera berila an molitve so pa bile še po sloviensko an po furlansko. V vseh treh jezikih tiste Gorice, kjer je Bratina rasu, ki jih je poznu an tudi sam guo-riu. V Čedadu an še vičkrat v Spietru smo bili vajeni zelo pogosto srečati Bratino an guorit z njim, še posebno potlè, ko je biu izvoljen za senatorja. Jo ni bluo pomembne, ali pa delikatne iniciative, kjer on ne bi biu z nami, na naši strani. Biu nam je zelo blizu an pomagu vsaki krat, ki smo ga vprašali. Biu nam je zelo blizu tudi ker nas je dobro poznu an je zastopu naše težave an dileme, nam jih je pomagu rešit, cenu je naše napore, veseliu se je z nami za naše uspehe. beri nas trani 4 Pitta ro Olivetti CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754200 jj niinwr r~'»T»<»i»i» imi iionawnm in fiinnmi artr- > ~i ni~aniii"'iiiKfi"wt* ìTifniìrii tihu. dii mi hi mm mu hm h>i im 'ii'ii''Wi'iii i\ttiiiriiiii'^'~niiiiawii''ri)i'-tiii VENDITA: / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA 2 novi matajur četrtek, 2. oktobra 1997 Tri mesece časa za razpis volitev Pristojna senatna komisija je v torek formalno v-zela na znanje smrt senatorja Darka Bratina in s tem sprožila formalni postopek za razpis nadomestnih volitev v senatnem okrožju, kjer je bil lani izvoljen slovenski parlamentarec. Predsednik senata Nicola Mancino bo sedaj sklep pisno sporočil vladi, ki ima v skladu z volilnim zakonom tri mesece Casa za razpis nadomestnih volitev. V Rimu računajo, da bodo volitve najbrž v začetku prihodnjega leta, razen seveda če ne pride do vladne krize in razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. Volilno okrožje, ki ga je v Palači Madama zastopal pokojni Bratina, zaobjema goriško pokrajino, del videmske (južno in vzhodno Furlanijo ter Benečijo) in tri občine tržaške pokrajine (Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor). Senator Oljke je na lanskih volitvah premagal kandidata Kartela svoboSčin Romolija. Apertura di Marinig nell’assemblea della Comunità montana Nessuna preclusione all’entrata del Ppi Assemblea dai toni sommessi - rispetto ad altre occasioni - quella che ha visto riuniti, giovedì 25 settembre, i membri della Comunità montana delle Valli del Natisone. Nelle sue comunicazioni il presidente Giuseppe Marinig ha tra l’altro affermato che “non c’è nessuna preclusione ad eventuali ampliamenti della maggioranza a forze democratiche e popolari, come evidenziato fino dall’inizio di questo mandato”. Un modo per a-prire le porte ad un possibile ingresso, nella maggioranza dell’ente montano, del Ppi. Marinig ha però anche chiarito: «Alla base di ogni accordo ci sono dei punti del programma da rispettare, come l’appoggio all’identità etnica e linguistica locale e la lotta contro il degrado». Si è poi soffermato sulla crisi che ha investito l’amministrazione comunale di Civi-dale, affermando che potrebbe creare problemi all’interno degli equilibrii dell’assemblea. In effetti i quattro consiglieri cividalesi (Bernardi, Domeniš, Snida- ro e Barbiani, quest’ultimo assessore) dovrebbero rimanere al loro posto per non più di tre mesi. Marinig ha anche rimproverato la Lega Nord per un suo volantino in cui accusa la Comunità montana di a-ver gettato al vento, non riuscendo ad usufruire dei finanziamenti dell’Unione europea, otto miliardi. “Niente di più falso” ha commentato Marinig, a cui ha risposto il leghista Domeniš: “Bisogna far vedere i numeri”. Ma il presidente ha tagliato corto ricordando come la stessa Lega Nord abbia a suo tempo approvato il progetto presentato all’Unione europea. Per il resto l’assemblea -che ha commemorato le figure del prefetto di Udine Melchiorre e del senatore Bratina, deceduti recentemente - si è soffermata soprattutto su una serie di ratifiche. Un’interrogazione di Stefano Gasparin, consigliere comunale di Drenchia, sul dissesto delle strade nelle Valli si è trasformata in un ordine del giorno, approvato all’unanimità, con cui si Darka Bratino sem zadnjič videl dva tedna pred smrtjo. Odhajal sem iz zdravniške ambulante, ki se nahaja za avlo senata, kjer so mi izmerili pritisk. Pogovor se je obrnil sam do sebe. Darko mi je prepričano zagotavljal, da je zdrav kot riba. Pa ni bilo tako. Le srečen je bil. Kot nono in za Vojka, ki se je poročal. Potem ga je stisnilo. Na moji delovni mizi je zabrnel telefon. Bila je Lia, nekdaj moja, nato pa Darkova tajnica: “Stojan... Darko... grozno, grozno.” Zlo slutnjo je hip pozneje razblinila tajnica senatorske skupine DSL Silvia Barbieri, ki mi je sporočila vest o Darkovi smrti in prosila, naj jo po- sredujem naprej, v Trst, Gorico, Ljubljano. Potem so se grmadile misli. O politiki, ki jo nekateri doživljajo kot “igro oblasti”, drugi pa kot služenje ljudem. Je napor, trud, ki stresira in lahko tudi ubije. V nekaj letih so umrli vsi povojni parlamentarci: Marina, Albin, Jelka in Darko. Ostal sem sam. Priznam, da se nisva vedno strinjala o vsem. Včasih sva se tudi sprla, a naju je družilo osebno spoštovanje in človeško razumevanje. Darko je bil prvi Slovenec, ki je bil v vladni večini. Zaradi prijateljstva s Prodijem, predvsem pa zaradi zavesti o lastnih sposobnostih, je računal na vstop v vlado. Želel si je delati v zunanjem ministrstvu, jaz sem mu privoščil podtajni-Sko odgovornost za šolstvo ali znanstveno raziskavo. Pa iz te moke ni bilo kruha, čeprav je zato ostala naSa dežela brez svojega človeka v vladi. Pozneje so mu obljubili, da bo vodil odbor za evropske zadeve v senatu. Tudi iz tega ni bilo nič. Pač pa je bil izbran za stalnega člana parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strassbour-gu. Javno so mu zagovotili, da bo vodil italijansko odposlanstvo v tej skupščini, ki je izraz 40 parlamentov stare celine. Na to se je zelo resno pripravljal, na koncu pa so na to mesto izbrali prestižno osebnost, kot je Nilde Jotti. Darko ni bil pretirano ambiciozen, udarce je prenašal dokaj stoično, vendar je na koncu potožil. Zdelo se mu je, da ga niso povsem razumeli. Priznanja prihajajo vedno prepozno... chiedono alla Regione, ma soprattutto alla Provincia “interventi adeguati e tempestivi soprattutto nei punti più critici della viabilità”. L’ente provinciale è stato particolarmente preso di mira dall’assessore al turismo Nino Ciccone (“Non ci basta ciò che dice il presidente Pelizzo, secondo cui nelle Valli del Natisone ci sono le migliori strade provinciali della Regione”) e dal consigliere Giuseppe Chiuch che ha ricordato come la Provincia spenda miliardi per la viabilità di Sella Nevea ed ha rimarcato le possibilità offerte dalle celebrazioni del Giubileo. Michele Obit Drenchia, appello per la viabilità Il consiglio comunale di Drenchia ha approvato mercoledì 24 settembre un ordine del giorno sul problema della viabilità. Il documento prende spunto dalla petizione firmata da 101 cittadini residenti o ex residenti nel comune, che hanno segnalato all’amministrazione il grave stato di disagio delle strade comunali, provinciali, interpoderali ed ex turistiche ubicate nel comune di Drenchia. I consiglieri hanno anche preso atto di un’interrogazione presentata sul problema dal capogruppo di maggioranza Stefano Gasparin e da quelle effettuate in Provincia e in Regione da alcuni esponenti del Ppi. Si fa riferimento anche alla posizione del sindaco Mario Zufferli, che “pur condividendo quanto evidenziato, manifesta l’impossibilità di intervento diretto del Comune con fondi propri”. L’ordine del giorno chiede quindi alla Regione e alla Provincia “un diretto ed immediato intervento finanziario al fine di consentire la risoluzione della gravissima problematica della viabilità”. — Aktualno ■—- V parlamentu interpelacija o delu vlade Čeprav predsednik slovenske države Milan Kučan nima neposrednih pristojnosti v zunanji politiki, je minuli teden z obiskom v Združenih narodih in ZDA vendarle opravil pomembno delo. Ni namreč vseeno, kako se mala država predstavlja v svetu in bistveno za njen ugled je, da zna opozoriti nase s premišljenimi predlogi in prav gotovo tudi z manirami, ki v mednarodnih krogih krepijo njen imidž. Slovenski predsednik je v palači združenih narodov podprl predloge za reforme OZN in Varnostnega sveta. Slovenijo je verodostojno predstavil kot državo, ki si v tem delu Evrope odgovorno prizadeva za mir in sta- zaradi česar se je njen kritični naboj medtem precej iztrošil. Toni so bili vsekakor manj ostri od pričakovanih in verjetno bi interpelacija vzbudila tudi več zanimanja, če bi bila povezana s konstruktivno nezaupnico, oziroma če bi obstajal predlog o zamenjavi predsednika vlade. Ker pa tega ni bilo, se je razprava nekako izčrpala brez pravega zaključka. Janša je v imenu vložite-ljev interpelacije očital vladi nesposobnost in je med njene glavne “grehe” uvrstil zapravljeno priložnost pri vključevanju v NATO, nezmožnost reševanja gospodarskih problemov in zamudo pri obravnavi letošnjega proračuna. Pridružil se mu Il difficile compito del nuovo ministro degli esteri sloveno interpretato dal vignettista del Deio di Lubiana bilnost. Zatem pa je imel uspešne dvostranske razgovore z ameriškim predsednikom Clintonom in zunanjimi ministri vrste držav. V bistvu je Kučan opravil delo trenutno manjkajočega zunanjega ministra, medtem ko je novi kandidat dr. Boris Frlec ravnokar dobil široko soglasje v parlamentu. To soglasje pa je lahko tudi podlaga za takšno zunanjo politiko, ki ne sme biti monopol ene ali druge stranke, pač pa mora odražati interes države. Vendar bo za uveljavitev takšne, državotvorne zunanje politike potrebno narediti še nekaj poti. To je bilo ob koncu prejšnjega tedna razvidno tudi iz razprave v slovenskem parlamentu, kjer je bila na dnevnem redu interpelacija o delu vlade. Poznalo se je, da je bila interpelacija vložena že več kot pred dvema mesecema, ZUNANJA m je Peterle, medtem ko je Pahor z levega konca opozicije realistično ugotavljal, da odločitev glede vključitve v atlantsko zavezništvo ni bila v rokah Slovenije. Premier Drnovšek je sicer priznal zamudo glede proračuna, ostale očitke na račun vlade pa je v glavnem zavrnil kot neutemeljene, češ da opozicija kljub svoji glasnosti ni bila sposobna dati nikakršnih alternativnih predlogov. Dogodki s slovenskega političnega scenarija pa so morda še najbolj značilni po tem, da se je poglobil razkol med nekdanjimi “strankami pomladi”. Tako Janša v parlamentu kot tudi Peterle na letnem taboru krščanskih demokratov nista štedila z očitki na račun ljudske stranke, ki je pomladanski tabor zapustila za “nenaravno” vladno koalicijo z liberalci. (D.U.) Per primi negli Usa senza visto Lipizza gratis L'obiettivo è quello di promuovere l’allevamento dei famosi ed eleganti lipiz-zani. Così dal 3 al 5 ottobre ci sarà l’ingresso gratuito alla scuderia di Lipizza. E già si pensa a far diventare l’iniziativa tradizionale, ripetendola ogni anno. La manifestazione centrale, nel corso della quale si potrà assistere al programma di addestramento, avrà luogo il 4 e 5 ottobre alle ore 15. L’allevamento di Lipica, fondata da Carlo d’Asburgo nel 1580, è uno dei più amichi al mondo. Dall’anno scorso è monumento stori- co. Si presenta come una vera oasi verde con oltre 300 ettari, piena di tigli e querce secolari. Oggi ospita 227 lipizzani. Negli Usa senza visto La Slovenia è il primo paese europeo della cosiddetta transizione nei confronti del quale gli Stati U-niti hanno eliminato il visto d’ingresso. La notizia è stata comunicata nei giorni scorsi a New York al presidente sloveno Kučan dallo stesso presidente Clinton. Autunno caldo In piazza della Repubblica, davanti al Parlamento sloveno, si è svolta mercoledì una manifestazione di protesta dei metalmeccanici sloveni. 2.500 i partecipanti secondo la polizia, diecimila secondo gli organizzatori. Il rispetto del contratto collettivo di lavoro e l’opposizione alla riduzione dello stato sociale, queste le ragioni della protesta. Due ministri ancora L’integrazione europea è materia decisamente importante per la Slovenia e dunque è necessario che se ne occupi un ministro. Allo stesso modo è fondamentale per la crescita del paese il settore della piccola industria che ha bisogno di particolari attenzioni. E così nei prossimi giorni il governo sloveno si dovrebbe rafforzare con altri 2 ministri. Per il settore economico si fa il nome di un imprenditore di Maribor, Janko Razgoršek, che ha l’appoggio del Partito popolare, mentre le questioni europee verrebbero affidate a Igor Bavčar, politico di punta e vicepresidente del partito liberaldemocratico. Turismo sloveno Nei primi sette mesi del 1997 il turismo ha fruttato alle casse dello stato sloveno 667,8 milioni di dollari. Lo ha dichiarato la Banka Slovenije. É un dato di poco superiore al 1996, quando secondo i dati dell’istituto bancario centrale il turismo aveva determinato un introito valutario di oltre 1 miliardo 200 milioni di dollari. Da parte lofo gli sloveni hanno speso per viaggi all’estero circa 3 miliardi e 200 milioni di lire, il 5% in più rispetto ai primi sette mesi del '96. Bled superstar C’è stato un incremento del 14,5% rispetto al '96 nel flusso turistico al lago di Bled che continua ad esercitare una forte attrazione sui turisti. Tra gli ospiti stranieri al primo posto i tedeschi, seguono gli inglesi ed al terzo posto si classificano gli italiani. ima Stojan SpetiC četrtek, 2. oktobra 1997 Vrhunski ruski zbor v Trstu Sloviti ruski zbor “Capel-la Mihail Cliknka” iz Sankt Petersburga bo v soboto gost Glasbene matice v Trstu. Nastopil bo v dvorani Tri-pcovih (v bližini železniške postaje) ob 20.30. uri. Se posebej pa je treba poudariti, da vrhunsko prireditev Glasbena matica organizira v sodelovanju z mestno upravo Trst, kar ni majhnega pomena. Na predstavitvi pobude za tisk je podžupan Damiani poudaril pomen tega koncerta, ki mimo velike umetniške privlačnosti predstavlja nov korak na poti uveljavljanja kulture sožitja in boljšega medsebojnega poznavanja. Upam, da ne bo osamljena epizoda v sodelovanju med Občino Trst in Glasbeno matico je še naglasil. Ruski zbor ima zelo bogato in plemenito zgodovino, njegovi začetki pa segajo v petnajsto stoletje. Ustanovil ga je moskovski vodja Ivan III kot zbor vladarjevih diakonov. Od leta 1974 ga vodi Vladislav Černušenko, ena od najpomembnejših osebnosti sodobne ruske glasbene scene. Tolminski zbornik 1997 Izšel je Tolminski zbornik 1997, ki na 576 straneh, s sedemdesetimi prispevki in bogatim fotografskim gradivom, predstavlja stvarnost Tolminske, obravnava vse teme z njo povezane, od zgodovine do sodobnega glasbenega ustvarjanja. L’insegnamento delle lingue slave nel liceo linguistico Il russo preferito dal terzo anno HI Sabato 27 settembre, alle ore 15, presso la sede del Liceo sperimentale “Brocca” ad indirizzo socio-psi-co-pedagogico ed ad indirizzo linguistico, di San Pietro al Natisone, si sono incontrati il preside, i docenti ed i genitori degli studenti frequentanti i primi due anni della suddetta scuola superiore. In un’atmosfera molto cordiale e serena, il coordinatore della sede di S. Pietro al Natisone, prof. Schiff a nome dei docenti ed il nuovo preside prof. Bianchi hanno illustrato ai genitori gli obiettivi pedagogici ed educativi che la scuola si preffigge auspicando la continua collaborazione delle famiglie. Parole di elogio sono state spese anche per la puntuale collaborazione della Amministrazione comunale con la scuola, collaborazione e disponibilità indispensabili per l’auspicata e già iniziata crescita numerica degli studenti del Liceo Spet se bo oglasu “Nediški zvon” Vsako soboto ob 14.10. po radiu Trst A Ce naša slovienska besieda je še živa med nam - ne guormo od naših ljudi buj par lieteh, pač pa od tistih, ki so nomalo buj mladi - je tudi zavojo tega, ker po naših, po vaših hišah parhajajo Novi Matajur an Dom an vemo, de tudi te mladi se vičkrat potrudijo za prebrat novice napisane v našem beneškem narečju an v knjižnem jeziku. Pa ne samuo naši časopisi imajo veliko odogovornosti pa tudi časti za kar die-lajo za domači jezik po naših družinah. Nasa domača slovienska besieda nam parhaja po hišah an po radie. Kenè, ki vam je že paršlo v glavo “Ah ja, radio Trst A!”? Pru ta-kuo. Ze puno liet od tega se je rodila oddaja, tra-žmišjon “Nediški zvon” an vemo, de naš ljudje jo zvestuo poslušajo. Se gaja, de tudi Nediški zvon gre poliete na počitnice, na ferje. Dopust je seda paršu h koncu an od sabote 4. otuberja, Nediški zvon bo spet med nam. Vsako saboto, ob 14.10. Nam ga parpravjajo Ezio Gosgnach iz Matajurja, Flavia Iuretig iz Marsina, Giorgio Banc-hig iz Landarja, Miha Coren iz Petjaga an Luciano Chiabudini iz Sči-gle. Oni se potrudijo za parnest po naših hišah, v živem glasu, novice, zgodovino, nasvete za kmete, smiešne zgodbe... med 'no novico an drugo, je pa domača glasba. Sevieda, vse v našem slovienskem beneškem narečju. Na stuojta pozabit, vsako saboto, ob 14.10 paržgita radio, našti-majta ga na frekvenco radio Trst A an poslušajta Nediški zvon. sperimentale. L’altro punto all’ordine del giorno, riguardava solo i genitori del “linguistico” per un parere sulla scelta della terza lingua, prevista dal piano “Brocca”. Il preside, prof. Bianchi, ha letto ai genitori il verbale redatto dal collegio docenti, precisando che si trattava di un’opinione proposta alla discussione dei genitori, in nessun modo prevaricante le decisioni che sarebbero emerse dall’assemblea in atto. Dal verbale emergevano le seguenti considerazioni: gli studenti, nei primi due anni, hanno modo di studiare latino ed italiano, approfondendo la loro conoscenza culturale e linguistica neolatina, con lo studio dell’inglese e del tedesco famigliarizzano con il ceppo anglosassone, dal terzo anno per una buona cultura linguistica sarebbe auspicabile l’approccio col terzo grande gruppo linguistico europeo: quello slavo. Si L’importante istituto sampietrino propone quindi lo studio dello sloveno, del russo o di altra lingua a scelta appartenente a questo gruppo. Lo studio del francese, dello spagnolo o altra lingua neolatina può saturare, ma non ampliare la conoscenza linguistica degli studenti. Numerosi ed approfonditi gli interventi dei genitori, che pur condividendo il documento del collegio docenti ne svisceravano i prò ed i contro: “Sarà troppo impegnativo?” “Come la prenderanno i ragazzi che si aspettavano una scelta più scontata?” “Perchè non fare il cinese o il giapponese, che saranno i mercati del futuro?” Ma alla fine riconvergevano tutti sulla scelta del ceppo slavo, dando preferenza al russo, lasciando a-perta la porta anche allo sloveno nella decisione che, dopo aver ascoltato anche gli studenti, prenderanno le autorità scolastiche. Bruna Dorbolò Nella libreria “11 compralibro” di Udine Serate e mostre in “Zona Centro” Cinque serate letterarie e cinque mostre compongono il programma dell’iniziativa “Zona Centro” che si terrà tra ottobre e dicembre a Udine, presso la libreria “Il compralibro”, in via Vittorio Veneto. Gruppi e singoli hanno deciso di mettere a punto un calendario che abbraccia i diversi modi di interpretare la cultura. Le esposizioni, in particolare installazioni, saranno quelle di Serena Bruno (dal le all’l 1 ottobre), Carlo Vidoni (dal 15 al 25 ottobre), Paolo Comuzzi (dal 29 ottobre al 8 novembre), Beppino De Cesco (dal 12 al 22 novembre) e Stefano Marotta (dal 26 novembre al 7 dicembre). Alcuni di questi artisti sono conosciuti anche nella nostra zona per aver preso parte ad iniziative legate alla rassegna “Stazione Topolò”. La parte letteraria di “Zona Centro” prevede per mercoledì 8 ottobre la pre- sentazione della rivista udinese “Corrispondenze & lingue poetiche”, quindi mercoledì 22 ci sarà un incontro a cura della Compagnia di studi artistici E-spressione Est, che produce fogli di stampa, di numeri unici non periodici riguardanti arti visive e letterarie. Mercoledì 5 novembre la libreria ospiterà invece un incontro con la nuova poesia slovena a cui prenderanno parte Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, Aleš Steger ed Uroš Zupan. Mercoledì 19 saranno proiettati alcuni video di Paolo Comuzzi e Luca Quaia. La serata è stata intitolata “Gli occhi ansiosi”. Infine mercoledì 3 dicembre si potranno ascoltare alcune delle voci presenti nella poesia nelle lingue minori della nostra regione. Tutti gli incontri avranno inizio alle 20.30. L’entrata è gratuita. 3 Coritis, alla fine della Val Resia L'ultimo paese della valle in un libro del ricercatore Antonio Longhino Livin Un’importante pubblicazione, dal titolo “Coritis. Ultimo paesino della Val Resia”, è stata presentata nel mese di agosto a Resia. L’autore del libro è Antonio Longhino Livin, originario di S. Giorgio ma residente ad Udine, che ha realizzato già diverse pubblicazioni su aspetti specifici della valle. Tra queste ricordiamo “Val Resia terra di arrotini”, “La produzione del sidro in Val Resia” e “I molini della Val Resia”. Il libro è stato presentato a Coritis, proprio l’ultimo paese della Val Resia, ai piedi del monte Canin, in occasione della tradizionale sagra annuale che si svolge la prima domenica di agosto. Per questa occasione il paese, non abitato permanentemente da vent’anni, si rianima e richiama molti valligiani. Ad aprire la cerimonia è stato Alberto Siega, presidente del circolo culturale resiano di Udine Rozajan-ska dolina, che ha curato la realizzazione di questo lavoro. Il sindaco di Resia Luigi Paletti ha espresso poi grande soddisfazione per questo libro che è la prima pubblicazione che illustra dettagliatamente la realtà di un singolo paese. Natale Zaccuri ha presentato quindi i contenuti della pubblicazione, che illustra il passato, ma anche il presente di Coritis. Uno spazio notevole è dedicato alla ricostruzione della chiesa, voluta intensamente dagli abitanti e realizzata grazie ad una loro spontanea iniziativa. Non mancano mappe, documenti storici e interessanti fotografie del tempo che fu. Oltre ad essere un libro che si legge tutto d’un fiato, per la scorrevolezza del testo e per la ricchezza delle notizie, è anche un valido documento storico che potrà essere un importante riferimento per le generazioni future. Un plauso all’autore, Antonio Longhino, per questo suo lavoro, con l’augurio che possa continuare questa strada intrapresa e possa essere, come lui stesso afferma nella premessa, un esempio per le generazioni più giovani, (l.n.) A n r o'n l o Longhino .. .. t ■ ■ > » *:*v< »«»•**/ ; Coritis Ultimo paesino della Val Resia V prostorih Katoliške knjigarne V Gorici odprli razstavo slikarke Claudie Raze Umetnico je na otvoritvi predstavil Jurij Paljk V prostorih Katoliške knjigarne v Gorici so v četrtek 25. septembra odprli razstavo, ki nosi ime Od Krasa do Timave, slikarke Claudie Raze. Po poletnem premoru je tako galerija Ars zopet odprta. Claudia Raza se je rodila v Čedadu, živi in dela pa v Nabrežini. Lepo jo poznamo tudi v Benečiji, ker je razstavljala v Beneški galeriji v Spetru, prav tako ker njen mož je iz grmiške občine. “Je slikarka, ki na samosvoji, prijeten in radoživ način slika svoje videnje Krasa in človeka na njem”, tako je povedal na odprtju razstave Jurij Paljk. O likovnem ustvarjanju umetnice obstaja tudi katalog. ki ga je pripravil Enzo Santese. Aktualno “Il mio impegno a capo delPAfds’ A colloquio con la neopresidente Nadia Cijan Da due mesi è a capo di una delle associazioni di volontariato più importanti della nostra regione, l’Associazione friulana donatori sangue. Un impegno che la sta tenendo occupata per alcuni giorni la settimana, un impegno non da poco. Nadia Cijan, 33 anni, la madre di Oblizza ed il padre dalla Slovenia, vive a Civi-dale dove si occupa anche dell’organizzazione del Mit-telfest. Ma almeno in questo periodo gran parte del suo tempo è dedicato all’Afds, nella quale è entrata 15 anni fa, aderendo alla sezione di S. Leonardo - allora era presieduta da Anna Chiacig - di cui poi è diventata presidente. Quindi è stata per quattro anni consigliere provinciale e per altri quattro vicepresidente. Ora, prima donna alla guida dell’associazione, ha il compito, oltre che di guidare la giunta ed il consiglio provinciale, quello di gestire la segreteria (che segue 198 sezioni) ed i rapporti con l’assessorato regionale alla sanità e con le Aziende sanitarie, di organizzare i donatori, ricercarne di nuovi, propagandare il dono del sangue. Non viene invece gestito il servizio trasfusionale. Nadia racconta delle 45 mila donazioni di sangue intero e di un incremento che riguarda la donazione del plasma “grazie ai centri adeguati e al mezzo mobile”. La generosità abita anche qui. :il Se ci sono problemi sono, ahinoi, a Cividale dove “il centro di raccolta, presso l’ospedale, è gestito dai medici del laboratorio, il cui incentivo non è sufficiente e così minacciano ogni sei mesi la chiusura”. Un peccato, perché “si potrebbe lavorare di più”. E nelle Valli? Ci sono quattro sezioni: Valli del Na-tisone, Valle S. Leonardo, Drenchia e Grimacco, Pre-potto. “La situazione - dice Nadia - non è delle migliori, ci sono poche donazioni e pochi donatori, negli ultimi otto anni c’è stato un calo del 50% un po’ dovuto allo spopolamento, un po’ perché non avevamo l’autoemoteca, e forse anche noi non li ab- Nadia Cijan biamo spinti molto...”. Ma ci sono anche fatti di rilievo, a contrassegnare l’attività, come la plasmoteca che giungerà il 15 ottobre a S. Leonardo. E’ la “piccola” attività di un’associazione che non segue solo le donazioni - un altro esempio sono le serate di educazione sanitaria che si tengono con successo a Clo-dig - e non vuole fermarsi sul presente, puntando anche sul ricambio generazionale. E’ quanto dice la stessa Nadia: “Sarà questo il compito di maggiore responsabilità”, alla guida di un’associazione che il prossimo anno festeggerà il quarantennale e la milionesima donazione. M.O. S. Piet apre uno sportello europeo La Comunità montana Valli del Natisone essendo impegnata nella predisposizione di piani relativi allo sviluppo rurale della zona, anche con progetti riferiti al contesto di misure comunitarie, intendendo ampliare le conoscenze riguardanti i programmi previsti dall’UE per le zone rurali, ha aderito all’apertura di un ufficio periferico del CARREFOUR -Centro europeo di informazione ed animazione rurale. Lo scopo dell’ufficio periferico del Carrefour, come si legge in una nota dell’ente sampietrino, sarà quello di dare assistenza per l’informazione e l’approfondimento di tutte le attività dll’UE, per quanto riguarda i territori rurali, la consulenza e l’animazione rurale. Lo sportello verrà attivato con la presenza di un funzionario del Carrefour ogni 15 giorni, per informazioni sulle politiche, programmi e progetti Comunitari tramite collegamento alle banche dati dell’UE e per ricerche su regolamenti, direttive, decisioni e documenti. La presentazione dell’apertura dello sportello Carrefour è stata fissata per il giorno sabato 4 ottobre 1997 alle ore 11, presso la sala consiliare del comune di S. Pietro al Natisone. Z Bratino smo zgubili velikega parjatelja an dobrega politika s prve strani Vprašanja identite, jezika, asimilacije so bila Darku Bratini zelo jasne, ker jih je poznu kot sociolog, kot Človek široke an globoke kulture, pa tudi, ker jih je sam, na svoji koži doživeu. Puno liet je živeu v italijanskem ambientu, doktoriru je na univerzi v Trentu, nato je dielu v Turinu pri Fondaciji Agnelli an v Milanu. Kadar se je varnu v Gorico 20 liet od tega, potem ko je začeu uCiti na Univerzi v Trstu, je s težavo govoriu an brau po slovensko. Od tle tudi njega posebna senzibilnost do naše beneške problematike. V kratkem cajtu pa se je vkljuCu v slovensko manjšino, prev-zeu je vodstvo Slorija, predvsem pa je z njega znanjem, z njega optimističnim gledanjem, z novimi pogledi an spodbudami unesu no- V četrtek, 9. oktobra, bo na povabilo Slovenske skupnosti posl. Luciano Caveri ob 19. uri govoril v sejni dvorani na županstvu v Spetru na temo: «Zakonska zaščita Slovencev v luči varovanj manjšin v Italiji in Evropi” Bovec: ustanovili Združenje alpskih občin iz 27. držav Alpe so zelo bogat prostor, ki ima svojo logiko razvoja in specifične probleme, so pa tudi element povezovanja ljudi ne glede na državne meje. Na tej osnovi so občine iz 27. evrospkih držav že pred časom začele sodelovati v pilotni fazi projekta Omrežje občin - povezanost v Alpah. Sedaj so se odločile še za konkretnejši korak naprej in tako so pred nekaj dnevi v Bovcu, kjer je potekala letna konferenca me- Lettera al giornale Mattelig: uLa mia interrogazione era rivolta al sindaco Marinig” Sul Novi Matajur del 18 settembre è pubblicato un articolo riguardante la mozione presentata dal consigliere provinciale Fausto Deganutti sulla Grande Slovenia. Nell’articolo si dice che un simile documento sarebbe stato presentato dallo scrivente al consiglio comunale di S. Pietro al Natisone. Gradirei precisare che la mia è stata una semplice interrogazione rivolta diretta-mente al sindaco Marinig per conoscere le motivazioni che lo avevano spinto ad assumere provvedimenti chiaramente a favore del bilinguismo italiano-sloveno generalizzato in un comune dove in realtà vive una popolazione che parla un dialetto slavo e non la lingua ufficiale slovena e se perciò non vi era da parte sua l’intendimento di far apparire una dipendenza culturale della popolazione locale dalla confinante Repubblica di Slovenia nel progetto mirante alla Grande Slovenia. Nessun accenno quindi da parte mia alla cartina stradale. Sergio Mattelig consigliere comunale di S. Pietro al Natisone // consigliere Mattelig saprà, visto che l’ha pre- sentata, che nelle premesse dell' interrogazione si affermava che “recentemente la stampa locale ha dato grande risalto alla notizia secondo cui due politici ca-rinziani avrebbero denunciato ad un consigliere regionale l’esistenza di mire espansionistiche slovene sul territorio - tra l'altro - delle Valli del Natisone e quindi di S. Pietro al Natisone”. Mattelig nel suo intervento aveva poi detto che la richiesta “ha preso spunto da un’analoga interrogazione presentata in Provincia da Fausto Deganutti”. Lo lui detto lui, quindi, che è “a-naloga”. (m.o.) dnarodne komisije za zaščito Alp - CIPRA, ustanovile Združenje alpskih občin. Sprejeli so statut, izvolili organe združenja in sicer skupnščino, predsedstvo in omrežni svet. Glavna naloga novega organizma, ki bo delovalo na neprofitni osnovi, je uresničevanje temeljne usmeritve Alpske konvencije na lokalni ravni, bo uresničevalo principe trajnostnega razvoja na vseh ravneh in seveda bo spodbujalo sodelovanje med članicami. Sedež združenja bo v Nemčiji, v občini Bad Reichenhall. Kot prvo konkretno pobudo je skupščina Omrežja občin podprla predlog resolucije o obravnavi kmetijstva v Evropski uniji predvsem v zvezi s pogoji in razvojem gorskega kmetijstva. Resolucija opozarja na restriktivne ukrepe EU glede neposredne prodaje kmetijskih pridelkov in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ti ukrepi bi kmete v Alpah zelo prizadeli, saj jim direktna prodaja in dopolnilna dejavnost pomenijo preživetje. Visokogorske kmetjistvo pa je zelo pomembno tudi za občine, ker je edino, ki lahko skrbi za kulturno in naravno krajino. Brez subvencij, poudarja dokument, gorski kmet ne bi preživel, dopolnilne dejavnosti na gorskih kmetijah po drugi strani ni mogoče primerjati s kmetjisko proizvodnjo velrikih posestev. Torej poudarek je na zahtevi, da EU obravnava gorskega kmeta selektivno in glede na specifiko življenja v Alpah. vo dinamiko v našo manjšinsko življenje. On, ki je biu doma v Turinu, kot v Ljubljani, nam je znu nakazovat nove smeri razvoja, videu je kje se odperjajo nove možnosti, nove poti za slovensko manjšino pa tudi za vas naš prostor. An vsak dan posebej je poderju zid nezaupanja do Slovencev. Bratina je biu človek dialoga, človek, ki je rad pove-zovau ljudi an vsakega spo-štovau, nikoli se ni izognu pogovora, tudi z najbolj ozkimi an zaprtimi nacionalisti ne. Biu je zelo senzibilen tudi do človeških travm an strahov, znu je poslušati, predvsem pa se je znu pogovarjat an pri tem je nimar jasno parhaju na dan njega talent profesorja, pedagoga. Tudi takuo nam je puno pomagu. Ni pa biu popustljiv. Se na zadnjem posvetu v Spetru, an miesac od tega je ponoviu miseu an zaparu usta adnemu naspru-otniku naše zaščite, ki je guoriu “naumnosti”: “Le riconosco il diritto all’ignoranza, ma il diritto non si può’ fondare sull’ignoranza”. Biu nam je zelo blizu, vsak je lahko stopu k njemu an z njim guoriu, biu pa je zelo imeniten politik, z visokimi odgovornostmi tudi na mednarodni ravni, tako v Srednjeevropski iniciativi, kot v Svetu Evrope, v Strassbourgu, kjer se je pre-zagoda pretargala njega življenjska nit. “Pru je, da se je to zgodilo v Strassbourgu”, je jau adan od njega kroga mladih goriških Slovencev, “ker je biu politik evropskega formata”, (jn) Servizi alle AZIENDE Via Manzoni, 2,5 - Cividale Tel. 0432/730153 Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica Mirella Anno dopo anno, Mirella e Giovanni Casanova di Postacco hanno raggiunto quota 30! 30 anni di matrimonio. E vedendoli così sereni e sorridenti, scommettiamo che sono pronti a viverne almeno altri 30?! Mirella e Giovanni si sono sposati il 1. ottobre del 1967, trent’anni dopo li festeggiano e fanno loro gli auguri il nipotino Andrea, che cinque anni fa li ha resi nonni, le figlie Tizia- Kronaka ———--------- Se adna čičica za Krancovo družino Koranine jih ima v Marsine, živi pa v Premarjagu e Giovanni 30 Nono Miljo Cucovaz -Krancu iz Marsina, ki pa živi v Cedade, nam je par-nesu telo fotografijo an ponosno nam je jau: “San ra-tu še ankrat nono!” Sara, takuo se klice njega majhana navuoda, se je rodila 4. setemberja an ku je paršla damu iz Spitala, so ji hitro nardil fotografijo: tle jo videta, ko je imie-la samuo štier dni! An kakuo je že “velika”! Vesela jo varje sestrica Sa-manta, ki ima “že” šest li-et. Duo sta pa njih tata an mama? Tata je sin od Milja, Claudio, mama je pa Maria Luisa Saccavini. Žive du Premarjaze an sta pru vesela imiet take dvie lepe an zdrave Cičice. Seda pa bo velik “kreg” med noni za jih varvat! Sa’ ni samuo Miljo, je tudi njega žena Pia an potlè še noni iz Premarjaga Giuseppe an Renza. Smo Sigurni, de utegnejo se diet dakordo! Sari, ki je kumi paršla na sviet an sestrici Samanti želmo vse narbuojše. “Dokjer bo takuo pridna, jo bom zvestuo varvala” prave Samanta, kije čakala šest liet za imiet ‘no sestrico. Seda tata an mama sta uslišala nje želje anni dopo na con Michele e Daniela con Franco, Massimo e gli amici tutti. Lieto za lietom je šlo napri 30 liet, od kar sta se Mirella an Giovanni Casanova iz Puoštaka oženila. Trideset liet potlè se kupe z njim veseljo navu-od Andrea, hčere Tiziana z murozam Michelnam an Daniela z možam Fran-cam, Massimo, žlahta an parjatelji. Se puno liet ljubezni an veseja jim želmo tudi mi. Pismo Almi Žnidaijovi ki živi dol v Avstraliji “Alma, kako lieto je pa-salo! Zdi se mi, de je bluo lansko lieto setemberja! Jaz te vidim nimar veselo an nasmejano. V življenju rata vse: lepuo, garduo, veselo an žalostno. Gledat se muora napri an mislit samuo na lepe reči, če zdravja nam še ki Buog pu-sti.Ti želmo vse narbuojše an vse kar želiš za tuoj rojstni dan, ki bo na 12. otu-berja. Smo te čakali tle doma takuo, ki si nam bla obljubila: “Kar jih bom imiela sedamdeset...”. Nu, naj bo pa za drugi krat. Vse narbuojše želmo tudi pru sestri Nadali, sa’ tudi nje rojstni dan pade le 12. otuberja. Lepe pozdrave tudi Marcelli an vsi družini! Romilda, Miljo an vsa žlahta” Za tiste, ki na vedo, napišemo še, de tele besiede CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pilifero (Ud) ' tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Doplih senjam za Federica 15 liet kupe “Predragi Gianna an Paolo,na 30. setemberja je pasalo petnajst liet, odkar sta ratala mož an žena. Nie puno puno, pa tudi malo ne. Marna Romilda, tata Miljo, brat an sestre, vaši otroc Patrik an Liviana, pa tudi vsa žlahta, vam Zeljo še puno puno liet skupnega življenja an de bi bla nimar zaljubljena, ku tisti dan”. Tele so besiede, ki jih je napisala družina Gariup - Znidarjova iz Topoluovega za njih Paola an za njih neviesto Gianno, ki je Minčnih iz Sriednjega. Gianna an Paolo žive v Topoluovem. H uoščili Znidarjove družine an žlahte se parložemo tudi mi. “Federico, ka’praznuješ?Zak si ratu geometra, alpazaksidopunu 19 liet? Naj bo takuo, ki če. Mi ti uoščimo za obadvie stvari. Toji paijatelji". (Federico je sin od Gianne Martinig iz Polave an Giovanna Golop iz Tarčmuna) so namienjene Almi Znida-rjovi iz Topoluovega, ki živi v Avstralji že puno puno liet. Je deleč od duo- ma, ku Nadalja an Marcella, pa so nimar v sarcu an pamet družine an parjatelju tle doma. • » » TW l i/\? /ffc, jih prave... Bepino je an liep an pridan puob, pa je previe nadužan an špotljiv, zatuo mu j’ težkuo uša-fat kajšno čičico za ki-ek posnubit. An dan je sreču parjatelja Giova-nina an ga poprašu: - Cuješ Giovanin, ti ki imaš ešperjenco za ženske, poviejmi kuo imam narest za ušafat kajšno murosco za se kiek... previdat! - Parvo rieč - mu je začeu pravt Giovanin -muoreš vebrat adno če-čo, ki ti je ušeč, jo povabit na vičerjo, ji storiš popit kajšan kozarc sladkega vinca. Potlè jo popeješ tu an prestor na samin, an na stuojse bat, bo viedela ona ki narest! Kajšan dan potlè Bepino je sreču Giovani-na, ki ga j’ subit poprašu, kuo je šlo. - Oh ja, Giovanin, sem naredu glih takuo, ki si mi biu poviedu. Sem povabu lepo Milico na vičerjo, srna snje-dla an popila, kar si mi biu parporočiu, an potlè sem jo pejù dol za Ne-dižo ta miez garmuja. - Antadà, antadà? -je vprašu radoviedno Giovanin. - Eh, antadà - mu je začeu pravit Bepino -Milica mi je jala, de se muore priet napravt ’no fajno atmosfero... - Poviejmi, kajšno atmosfero??? - Parvo je začela okuole barliet, ku na vartauka, de kikja, ki je bla na plete je vas pie-sak metala po luhtu an mi je jala: tale je atmosfera od vietra! - Antadà? - je vprašu nazaj Giovanin. - Antadà je zula dol čarieulje, sliekla kikjo an začela cabat na vso muoč tu vodo takuo, de srna bla oba rnokrà an mi je jala: tale je atmosfera od daZà! - Antadà? - Antadà je začela kamančiče pobierat an jih metala po luhtu, de so nam padal dol po-glavi an mi je jala: tale je atmosfera od tuče! - Antadà? - Antadà se j’ sliekla do nazega, se vargla tu Nedižo an je začela z obiemam rokam metat vodo tu me takuo, de sam biu mokar ku an rak, an mi je jala: tale je atmosfera od pauo-dnje an poplave! - Antadà, ku se j’ sliekla do nazega, sta... kiek nardila? - Paš ka’ imaš narest muoj Giovanin - je odguoriu žalostno na-dužni Bepino - gor na tajšno slavo uro, ki je bla!!! 6 novi mata jur * *. . Četrtek, 2. oktobra 1997 ” “ DA IFUFFlCltClJMF Nei siti del periodo neolitico nella Slavia friulana -12 Le prime tracce della pastorizia Conchiglie marine forate del Riparo di Biarzo, disposte come probabile ornamento Nella Slavia friulana le tracce del passaggio alla pastorizia e alla coltivazione delle piante alimentari sono scarsissime. Invece ci sono stati ritrovamenti di materiale ceramico che rappresenta un indicatore sicuro del periodo neolitico, forse di provenienza esterna. Gli sviluppi culturali sui rilievi montani rimasero arretrati rispetto alla pianura, dove l’agricoltura e gli allevamenti trovarono ampia applicazione fin dal primo neolitico. C’è da aggiungere che alcuni ritrovamenti del tardo neolitico nella Slavia friulana si confondono con i periodi successivi, del rame e del bronzo. Per questa ragione mi limiterò agli aspetti neolitici dell’archeologia della Slavia friulana. Un ritrovamento del neolitico recente è quello di Ponte S.Quirino (verso la confluenza dell’Erbezzo con il Natisone), dove sono stati raccolti numerosi strumenti litici, come microliti, geometrici, grattatoi ed una bella cuspide di freccia dalla forma perfetta. La tipologia è quella mesolitica e non ci sono manufatti levigati. Sono stati raccolti invece numerosi cocci di ceramica grossolana, derivati da scodelle e ciotole. Un sito più indicativo è la Grotta di Cladrecis-Sevcé, situata sulla collina di Brischis in comune di Prepotto, in una posizione poco elevata, 220 metri, sopra il corso del Judrio. I ritrovamenti consistono in ossa di animali selvatici e domestici come capre e pecore, manufatti litici di tutti i tipi, trapezi, punte a dorso, troncature, bulini, dalle caratteristiche mesolitiche. I frammenti di ceramica sono neolitici e la decorazione a tacche e punzonature si ri- chiamano ai reperti delle Valli del Natisone, del Carso, della Slovenia e del Friuli. Una piccola macina di pietra levigata fa pensare ad una modesta attività a-gricola, mentre i semi di graminacee raccolti nel sito appartengono a piante non coltivate. L’ambiente circostante suggerisce piuttosto più qualche forma di pastorizia che una vera e propria attività agricola. La grotta sarebbe stata frequentata saltuariamente come riparo per pastori e cacciatori. Il Riparo di Biarzo-Celo par Malne fu frequentato dall’uomo fino al IV millennio a.C., e lo strato neolitico è stato datato a circa 5.600 anni fa. Vi sono stati raccolti carboni di focolari, frammenti di ceramica, gusci di molluschi. I resti ossei di pecora, di capra e di bue, derivati forse da animali addomesticati, testimo-nierebbero qualche attività di pastorizia. Le conchiglie marine raccolte nel riparo provano l’esistenza di scambi con le popolazioni litoranee o frutto di una raccolta diretta delle tribù di Biarzo. La raccolta di molluschi marini (come le vongole) rappresentò sicuramente un apporto alimentare. Alle conchiglie forate intenzionalmente dall’uomo, si è attribuita invece una funzione ornamentale, nella confezione di monili e di oggetti di abbellimento, e u-na funzione pratica come bottoni. L’aumento delle ossa di pesci, fra cui la Trota, ha confermato la stanzia-lità delle tribù neolitiche di Biarzo, perché la pesca si svolgeva durante tutto il corso dell’anno. Mentre le tracce di agricoltura o meglio di pastorizia appaiono incerte e gli strumenti litici (fra cui un pezzo di quarzo scheggiato, un arpione di osso, un dente di cervo forato e spezzato) sono legati alle industrie mesolitiche, l’impronta neolitica del Riparo risulta evidenziata dalla presenza della ceramica. Sono una cinquantina di frammenti di dimensioni piuttosto ridotte, che vanno dai 3-4 ai 10 centimetri, uno solo fino ai 15. La qualità della ceramica risulta molto differenziata, da fine a grossolana, mentre l’impasto è misto a minute quantità di impurità minerali, per lo più calcite. La superficie della ceramica in genere è levigata, in certi casi lisciata e lucidata. Il colore va dal rossiccio al beige, al bruno e al camoscio. Le forme, ricostruite graficamente, mostrano bicchieri, olle, vasi, orcioli e u-na tazzina. In altri frammenti si riconoscono forme parziali: bordi, colli, fondi, manici o anse e corpi di recipienti. Vi sono le tracce di una decorazione elementare, di tipo carsico: incisioni lineari, graffiti, impronte di unghie e dita, solcature. La regolarità dei tratti lineari rivela l’intento decorativo. Dal neolitico il Riparo di Biarzo non è più frequentato: ha ospitato tribù di cacciatori nel corso di circa 6.000 anni! (Archeologia, 12) Paolo Petricig A.Guerreschi - Il sito preistorico del Riparo di Biarzo - Udine, 1996 Strepa, la cultura locale negli incontri della Lipa Sabato 27 settembre, a Stregna, si è tenuto il primo degli incontri sulla cultura locale organizzati dalla cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone a conclusione dei corsi e-stivi. Ad assistere alla conferenza di Luciano Chiabudini su “Favole, racconti e canzoni” sono stati non solo i ragazzi che hanno preso parte al corso, ma anche genitori e semplici abitanti del comune. Chiabudini è conosciuto come studioso della cultura locale - ha da poco pubblicato un libro sulla storia della parrocchia di La-siz - anche attraverso le pagine del quindicinale cattolico “Dom”. Nel corso della sua attività è stato autore anche di numerose favole, poesie e canzoni, queste ultime spesso presentate al “Senjam beneške piesmi”. Al pubblico è stato presentato dal sindaco Claudio Garbaz. Il ciclo di incontri prosegue domani sera, venerdì 3 ottobre, con la conferenza di don Natale Zuanella, parroco di Savogna e Ter-cimonte, su “Toponimi e microtoponimi del comune di Stregna”. Sabato 11 ottobre sarà il turno del ricercatore Valter Colle che affronterà il tema delle “Tradizioni del solstizio d’estate”. Infine l’architetto Renzo Rudi sarà chiamato a chiudere il ciclo parlando di un altro tema interessante, una “Lettura degli elementi dell’architettura delle Valli del Natisone”. Te mali dvojezičneg Nomalo prestrašeni, nomalo nasmejani... vsi pa ta-kuo naduzni! So otročič iz Nediških dolin, ki lietos, miesca setemberja, so parvi krat prestopil prag dvojezičnega vartca v Spietre. Na fotografijah nieso pru vsi, sa’ lietos “te novih” jih je devetnajst, ki so se par-ložli tistim, ki hodejo že drugo al trečje lieto. Vsieh kupe jih je 51! Lepo število, kene? Poštudierita, mame an tata, mi kajšan krat tam doma znorievamo samuo z adnim, an tiste buoge uči-teljce, ka’ imajo reč? “Je njih dielo” more kajšan odguorit. Ja, je njih dielo, pa bit učiteljca, predvsem v vartcu, v azile, nie samuo dielo, je tudi velika ljube-zan an skarb do otruok an zavojo tega jim muormo bit vsi hvaležni, sa’ so pru one, ki nam dajo ’no roko za de naš otroc se naučijo, se navadejo živiet uon z hiše, deleč od družine, v stiku z drugim, so one ki nam pomagajo jim stuort spoznat sviet an življenje. Due momenti della conferenza di Luciano Chiabudini, qui a fianco assieme al sindaco Claudio Garbaz Šport — ———— Un pareggio senza grandi emozioni tra la Valnatisone e la Cividalese Juniores, derby sotto tono Valligiani informazione baby a causa delle numerose assenze Gol di Peddis, ottima la prestazione del portiere Della Vedova Četrtek, 2. oktobra 1997 Valnatisone, ancora un pari a reti inviolate Ancora un passo falso per la Valnatisone, inchiodata sul nulla di fatto a Reana. Gli azzurri alla fine hanno ottenuto un pareggio che può considerarsi equo per quello che le due squadre hanno fatto vedere in campo. Domenica prossima, alle 16, la Valnatisone o-spiterà la Cividalese. Sempre domenica, alla stessa ora, la Savognese esordirà in campionato o-spitando la Stella Azzurra di Attimis, squadra favorita alla vittoria finale. Nel prossimo week-end inizierà il campionato amatoriale del Friuli collinare organizzato dalla Uisp. Nel girone di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero, vicecampione nazionale, giocherà a Podpolizza sabato, alle 14.30, contro la neopromossa Rivarotta. Mezz’ora più tardi a Chiopris battesimo per la neopromossa Valli del Natisone del presidente Franco Blasutig. Gli “škrati” sono reduci dalla vittoria ottenuta al torneo di Felettis nel quale si sono misurati con la squadra locale ed il Reai Filpa. Trasferta a Reana per il Pub Sonia e Luca di Drenchia e Grimacco, sabato, alle 19. Chiuderà il programma l’incontro casalingo di domenica mattina a Carraria tra la neopromossa Polisportiva Valnatisone ed il Piaino. VALNATISONE 1 CIVIDALESE 1 Valnatisone: Della Vedova, Mauro Specogna, Cola-pietro (Blasutig), Rucchin, Clavora, Bordon, Besič, Fa-cin (Braidotti), David De Marco (Tiro), Del Gallo, Peddis. Cividalese: Olivo, Oset-tig, Marco Quercioli, Gus, Bardus, Feletig, Sambo (Cozzarolo), Cudrig, Enrico Quercioli (Fabrizio), Buzzi, Sicco. S. Pietro al Natisone, 27 settembre - E’ iniziato con il piede sbagliato il derby tra gli Juniores locali e quelli della Cividalese. I ducali si sono presentati sul campo con un ritardo di 45 minuti sull’orario del calcio d’inizio. Il direttore di gara, seccato alla pari dei giocatori e spettatori locali, ha fischiato il via giusto in tempo per evitare la sconfitta a tavolino degli ospiti. La Valnatisone si è presentata in campo in formazione largamente incompleta a causa delle assenze di Domeniš, Carlig, Duriavig, Birtig e Spagnut, risultando così ancora più baby. Per contro i biancorossi, più maturi ed esperti, hanno deluso le aspettative dei loro supporters, uscendo alla fine dal terreno di gioco con un pareggio da considerarsi positivo visto che al 17’ della ripresa l’arbitro ha sorvolato su un fallo commesso in area ducale su Besič. La gara si è iniziata con un debole tiro di Sicco bloccato da Della Vedova. Il portiere azzurro respingeva al 10’ una ravvicinata conclusione di Sambo. Toccava quindi ad Olivo uscire dai pali per anticipare Besič lanciato da Facin. Sono seguiti due tiri verso la porta locale di Bozzi e Cudrig: da dimenticare. Con la più classica delle autoreti, un retropassaggio con il portiere fuori dai pali, Rucchin sorprende Della Vedova, colpevole di non aver chiamato la palla, portando in vantaggio i biancorossi. La Valnatisone si buttava in avanti ottenendo al 42’ il meritato pareggio. Un tiro “bomba” di Clavora veniva respinto da Olivo, sulla palla giungeva per primo l’opportunista Gianluca Peddis che metteva imparabilmente la sfera in diagonale alle Massimo Della Vedova spalle del portiere ospite. Nella seconda fase di gioco da segnalare, oltre al rigore negato alla Valnatisone, la bella sfida personale ingaggiata tra Della Vedova ed il centrocampista ducale Cudrig. In tre occasioni il “portierone” si è superato negando la gioia del gol al biancorosso. Proprio all'ultimo tentativo, nei minuti di recupero, Del Gallo si trovava sui piedi il pallone vincente ma lo sprecava malamente mandandolo sul fondo. Una nota confortante è la numerosa partecipazione del pubblico che ha affo-lato le gradinate del poli-sportivo. Per quanto riguarda il gioco visto in campo, la sensazione è che i due mister abbiano ancora molto da lavorare. Paolo Caffi Risultati 1. Categoria Reanese - Valnatisone Juniores Valnatisone - Cividalese Giovanissimi Bressa/Campoformido - Audace 0-0 1-1 0-6 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Cividalese 3. Categoria Savognese - Stella Azzurra Juniores Sangiorgina - Valnatisone Giovanissimi Audace - Astra 92 Esordienti Audace - Cussignacco Pulcini Nimis - Audace Amatori Reai Filpa - Rivarotta Chiopris - Valli Natisone Rojalese - Pub Sonia e Luca Poi. Valnatisone - Piaino Classifiche 1. Categoria Tarcentina 6; Corno, Costalunga, Torrea-nese, Bujese, Latte Carso 4; Domio, Cussignacco 3; Ancona, Reanese, Valnatisone, 2; Tavagnacco, Union 91, Venzone 1; Riviera, Cividalese 0. Juniores Lestizza, Faedis, Azzurra, Lavarianese 4; Valnatisone, Union 91, Aurora Buonacqui-sto, Bressa/Campoformido 1; Mereto Don Bosco, Cussignacco, Fortissimi, Flumigna-no, Natisone, Sangiorgina Udine, Cividalese 0. La classifica del campionato Juniores è aggiornata aita settimana precedente. Una gara di bike al Kamp Nadiža Presso il “Kamp Nadiža” di Podbela, presso Breginj, a pochi chilometri dal confine italo-sloveno, si corre domenica 12 ottobre la prima corsa in mountain-bike. La gara prenderà il via alle 10 e si svolgerà su un tracciato lungo 10 km. Le iscrizioni si possono effettuare entro il 10 ottobre (tel. 00386-65-849751 o 85839). Ob začetku prvenstva košarkarske C1 lige Ekipa Jadran pomlajena Konec prejšnjega tedna so v Gregorčičevi dvorani v Trstu uradno predstavili letošnjo združeno košarkarsko ekipo Jadran NTKB, ki bo igrala v prvenstvu C1 lige. Društvo tudi letos ohranja dva pomembna sponsorja in sicer Novo tržaško kreditno banko kot glavnega in Euro-savo kot tehničnega. Novi predsednik društva Stojan Kafol se je v svojem posegu toplo zahvalil obema sponsorje-ma, ki sta izkazala občutljivost za zamejsko košarko, Se zlasti v trenutku, ko se je Jadran znašel v velikih težavah. Naklonjenost NTKB do zamejske ekipe je s svojo prisotnostjo potrdil tudi direktor banke Enzo Ortolan, ki je igralcem ob začetku prvenstva izrazil željo, da bi zmogli uresničiti ambicije po uspehu, kot je v svojih načrtih in poslovnih potezah ambiciozna tudi NTKB. Robert Vidoni pa je v imenu podjetja Euro-sava dejal, da podjetje nadaljuje dolgoletno sodelovanje z Jadranom, ker se zaveda, da naš šport potrebuje vso pozornost družbe in gospodarstva. Na srečanju, ki mu je prisostvoval tudi pokrajinski predsednik CONI Stelio Borri je Sergij TavCar predstavil letošnjo jadranovo ekipo, ki je krepko pomlajena. V soboto bi bil moral Jadran odigrati svojo prvo tekmo v Sacileju, vendar je srečanje dobil brez boja, ker se je ekipa Sacileja, zaradi finančnih težav, v katerih se nahaja, odpovedala prvenstvu. I Giovanissimi dell’Audace impongono la loro supremazia al Bressa Duriavig-Suber, una sinfonia Oltre ai due attaccanti in gol anche Rucchin - Una traversa colpita da Corredig Interforze di ti si impongono i carabinieri E’ un fatto ormai consolidato che le forze di Polizia i-taliane, slovene ed austriache si ritrovino ogni anno, presso il poligono di tiro di Civida-le, per misurarsi con la carabina calibro 22, a 50 metri. Quest'anno la manifestazione “Interforze di tiro a segno” è giunta alla 5a edizione ed ha visto gareggiare otto squadre. Si è imposta quella dei carabinieri (Diego Martinuzzi, Emanuele Camarda, Paolo Clementini) con 410 punti. Seconda la Polizia municipa- le (Mauro Floreancig, Elvio Colautti, Gianpiero Celotti) con 404 punti, seguita dalla Guardia di finanza, dalla Polizia di Stato italiana, dalla Polizia di Stato slovena e dalle altre fonnazioni. Nella classifica individuale il primo posto è stato ottenuto da Mauro Floreancig, che ha preceduto Diego Martinuzzi, Marco Buttazzoni, Emanuele Camarda, Branko Komac, Paolo Gurtner e A-leksander Vončina. Tra le donne prima è risultata Daniela Ermacora. Da sinistra Norbert Zeckner, ispettore della gendarmeria austriaca, Mauro Floreancig, Valdi Pontoni ed Elvio Colautti La formazione dei Giovanissimi con il responsabile Balus e l’allenatore Vogrig BRESSA/CAMPOFORMIDO 0 AUDACE 6 Audace: Cernotta, Bastiancig, Bergnach, Balus, Cappelli, Corredig, Trusgnach (37’ Rucchin), Cen-dou (51’ Predan), Suber, Beuzer (41 ’ Floreancig), Duriavig. Bressa, 28 settembre - Visti i larghi successi ottenuti negli incontri amichevoli, l’attesa di vedere all’opera i Giovanissimi dell’Audace nel campionato non è andata delusa. La conferma della validità dei ragazzi allenati da Fabrizio Vogrig, subentrato ad Ivano Martinig, l’ha data il campo. Un’Audace contratta nel primo tempo è riuscita a sbloccare il risultato al 21’ quando un tiro di Suber, deviato da un difensore, si è insaccato. La squadra valli- giana ha ribadito cinque minuti più tardi la propria superiorità con un centro di Duriavig, ed è diventata travolgente nella ripresa. Ancora due reti per gli azzurri con Suber al 5’ e al 7’ hanno tagliato le gambe alla ipotetica sterile reazione dei padroni di casa. Il risultato acquisito ha permesso a Vogrig di mandare in campo anche le seconde linee. Faceva centro ancora una volta Duriavig, imitato da Rucchin. All’ultimo minuto una clamorosa traversa colpita da Corredig e-vitava ai locali un più umiliante passivo. Sabato iniziano i loro campionati i ragazzi dell’Audace nella categoria Esordienti, ospitando il Cussignacco, ed i Pulcini in casa del Nimis. Četrtek, 2. oktobra 1997 SPETER Petjag Dobrojutro Gianmarco Veliko veseje v Pokuco-vi družini v Petjage an par Burjankacovih v Starmici. Od pandiejka 22. setembe-rja se jim je parluožu an frisan, “pru liep” poberin, takuo ki nam je ponosno jala “tetà” Marina. Rodiu se je Gianmarco, parvi otročič mladega para. Tata je Bruno Pocovaz iz Petja-ga, mama je pa Claudia Pe-tricig iz Starmice. Puobič se je rodiu v Palmanovi, živeu pa bo v Petjage. Pogostu bo hodu tudi v Starmico, kjer mama ima nje rojstno hišo. Za se tolit na bo imeu problemu, sa’ ima “Ze” tri kužine, ki so mu jih šenkale tetè Rosanna an Silvana, pru takuo ’no “tetò”, ki diela v dvojezičnem vartacu an vie, ka-kuo se obnašat z otruok! Ce na bo zadost, parskoče-jo na pomuoč še noni Adele an Paolo. Gianmarcu želmo, de bi bluo njega življenje ries le-puo an srečno. Spietar - Ažla Dva purtona za an par noviču V saboto 27. setemberja v cierkvi v Ažli sta se oženila Fabrizio Floreancig iz Spietra an Nicoletta Venturini iz Ažle. Za se veselit kupe z žla-hto an s parjatelji sta šla na Jeronišče. Tudi Nicoletta an Fabri- zio, ku puno drugih mladih paru, ki so se oženili tele zadnje lieta, bota živiela tle par nas, v Spietre. Njim naj gredo naše uoščila. GRMEK Sevcè Plavi flok na Vukuovih vrata “Preimak je riešen” bi jal naši te stari. Za Vukuovo družino je takuo. Od pandiejka 29. setemberja imajo puobčja, ki se kliče Mattia an je parvi otrok od Gianna Trusgnach, ki je iz tele družine an živi pru tam na duo-me, an od Daniele Primosig z Lies. Za rojstvo puobčja se na veseljo samup mama an tata, pa tudi nona Marta iz Sevca, noni Lucia an Romeo dol na Liesah, “tetè” an “strici” an kužine, ta velika, Giulia, an ta mala, Gloria. Takuo počaso poča-so vas Sevcè rase, posebno tele zadnje lieta. Mattiju želmo an puno liepih reči v življenju, ki ga ima pred sabo. Danieli an Giannu čestitamo pru vsi, v parvi varsti Beneško gledališče, kjer Gianni igra Ze puno liet. Topoluove Romilda an Miljo 40 liet kupe! “Ja ben, nomalo sma se skregala, nomalo sma se poljubila, an takuo 40 liet kupe sma prehodila!” nam je jala Romilda Filipig -TamaZova iz Tapoluovega. Kupe z njo je prehodu tele 40 lieta nje mož Emilio Ga-riup - Miljo Žnidarju po domače, le iz tele vasi. Njih otroc, Marino, Piero, Paolo an Grazia, nevie-ste Viviana, Daniela an Gianna, zet Antonio, njih na-vuodi Patrik, Liviana, Gabriele an Michele so jim or-ganizal lepo fešto v družini, an že tuole je bluo za “no-viče” an liep šenk. Drugi dan pa se je zbrala vsa njih žlahta par sveti maš an na zakuski. “An za tuole sam pru vesela”, nam je še dolo-žla Romilda. Novičam želmo, de bi prehodila še puno liet kupe, do zlate poroke (tekrat pa naj nam parnesejo an foto-grafjo!), za diamantno poroko se poguormo tekrat! SOVODNJE Devet mladih par bierme V nediejo 14. setemberja cierku v Sauodnji je bla pu-na ljudi, ku kar se gaja kiek posebnega. Tista nedieja je bila posebna za nekatere dužine naše fare, sa’ so imi-el par bierme njih otroke. Bluo jih je devet iz ciele fare, parložli so se jim tarje “furešti”: iz Rualisa, Čedada an Rezije. Naši so bli: Eleonora Bernich, Emanuela Cro-maz, Michele Laurencig, Federico Medveš, Denis Gosgnach, Francesco Zuf-ferli, Antonio Cudrig, Elisa Martinig an Roberta Iellina. Biermu jih je generalni vikar Marco del Fabro, sveto mašo pa sta še molila naš famoštar Božo Zuanella an monsinjor Dionisio Mateu-cig. DREKA Smo šli v Tarst Je že ratala liepa navada, de vsako lieto, v telem caj-tu, gremo na izlet, ki ga or-ganiza dreški kamun. Lie-tos nas je bluo petanpetde-set: lahko bi jal, cieu kamun! S koriero smo se pe-jal do Tarsta. Sli smo v svetišču, ki z varha varje mie-sto an ga videjo daj dol z I-strije, potlè pa smo pokukal v grad “Miramare” an se spreluhtal po liepim vartu, ki je okuole an okuole njega. Vse tuole se nam je zgodilo v saboto 20. setemberja. KANALSKA DOLINA Svete Višarje Z Žičnico še tel tiedan Polietje je že za nam an jesen je že tu an če na pari, sa’ preživljamo zaries lepe sončne dneve. Lahko po-dujšamo polietje s kajšnim izletam, s kajšno gito v hribe. Kam? Lahko bi skočil na Svete Višarje, pa pohitimo, sa’ če se nam na da iti par nogah do varha an se čemo pejat z žičnico, s fu-nivijo, imamo cajt samuo še tel konac tiedan, saboto 4. an nediejo 5. otuberja. Urnik je tel tle: v saboto od 9. do 16.30 an v nediejo pa od 8.30 do 18. ure. Parvi slovienski planinski dom GRMEK V Klodič je paršu “mafioso” Libertone ...Mi do včeraj niesmo viedeli, da živi niek Antonio Libertone, mladenič, 27 liet star, poročen, dva otroka, mafioso, kamorist al pa kaj druzega, že obsojen na sodišču an zapart. Tribunal od Santa Maria Capua a Vetere (Caserta) je sklenu, de pošja v gar-miški kamun telega človie-ka, ki ga je potrieba posebno ahtat an varvat. . Sindak Fabio Bonini je dobiu an fonogram, v katerem mu je bluo ukazano, novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste P Včlanjen v USPI/Assocìato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad Cividale 18726331 ža Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500. SIT Posamezni izvod 70. SIT Žiro račun SDK SeZana Stcv. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% naj preskarbi stanovanje, za pit an za jest “dragemu gostu”, ki bo narmanj eno lieto živeu med nami, če se oblasti ne premislijo. Za par ur po fonogramu je paršu tudi Antonio Libertone. Sindaku je bluo tudi ukazano, da naj mu ušafa dielo an Antonio je sporočiu, de pride gor tudi družina. V majhanim garmiškem kamunu je vič ku stuo ljudi - posebno mladih - brez diela, pride tel Libertone an mu ga muormo ušafat subit. Takuo se gajajo reči tle v Italiji. Niek sodnik dol s taka Italije, ki ga ne poznamo, kot niesmo poznali Libertona, se niekega “gu-agliona” uštufa, ker mu lomi škatle, an ga pošja nie-kemu šindaku v Benečijo. Ce so tajšni, ku Libertone pregrešili, prelomili zakone, leče, naj plačjajo družbi za njih griehe an zatuo ima Stato zapore, paražone. Ce pa so tajšni, ki nieso ne za paražon, ne za bit puščeni fraj, naj jim poskarbi država - Stato taj-šan kraj, kjer bojo dielal in takuo služil kruh zase an za svoje družine. Ni dobar uzgled za mlade, ki čakajo na dielo, videt “guaglione” ki spijo, pijejo an jedo brez diela. Dielo je narbuojš učitelj za vsakega, dielo je narbuojša “rieducazion”, altroke jih pošjat na “vilegjaturo” tle po Nediških dolinah. (Novi Matajur, 15.7.83) ČEDAD V našiin Spitale na bo vič mundji Po 130 liet diela so mundje iz čedajskega Spitala na dan 31. vošta za končno zapustile njih službo. Začele so “misjon” že lieta 1852 in vas tel cajt opravljale njih ne lahno dielo z veliko potarpežlivo-stjo. Zadnje lieta so v če-dajsekm Spitale mundje počas puščale kajšan re-part an zadnje cajte so ble samuo dvie v cieli strukturi. Za pozdravit an zahvalit mundje, ki bojo zdaj diela-le tu rikoverju so se zbral v čedajskem Spitale amini-stratorji. Lepo priznanje mun-djam za njih dugo dielo je izročiu dott. Roncalli Madri superiori od “Ancelle della Carità”. (Novi Matajur, 15.9.83) KANALSKA DOLINA V Zabnicah so odparli slovenski planinski dom V nediejo 3. oktobra so v Zabnicah v Kanalski dolini z lepo an prisarčno slovesnostjo odparli parvi slovenski planinski dom v Italiji, dom Mangart (primo rifugio alpino della minoranza slovena in Italia). Dom Mangart je od zadruge, ki nosi le tisto ime. Nje člani, soci, so zavedni Slovenci iz naše dežele, člani tržaškega planinskega društva. Zadruga je lieta 1972 kupila staro hišo an teren okuole nje. Po 11 lieth, po velikih naporih, s pomočjo več šlovienskih domačih organizacijah, pru takuo iz Slovenije, an tudi z denarno pomočjo deželnih organov se je paršlo do doma Mangart. (Novi Matajur, 1.10.83) VENDESI a Rualis, in via Nievo, sopra negozio Despar, appartamento 70 inq, arredato o no. Tel. ore serali (0432)730557 CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone. Tel. (0432) 727316 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. OTUBERJA Prapotno tel. 713022 - Tavoi jana tel. 712181 OD 4. DO 10. OTUBERJA Cedati (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in pru/nikah so odparte samuo /jutra, za ostali čas in za ponoC se more klicat samuo, če riceta ima napis;ino »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 \ 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281