Na nedeljski proslavi ob karavli pri Valvasorjevem domu pod Stolom je ob dnevu gorenjskega odreda spregovoril član predsedstva ZKS Vinko Hafner, proslave pa so se udeležili predstavnik Krajevne skupnosti Žirovnica, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij jeseniške in radovljiške občine, komandant štaba gorenjske cone polkovnik Ljubo Kržišnik, komandant glav nega štaba SLO za Slovenijo general polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun in drugi gostje, (ds) - Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 50
^stanovitelji: občinske konference SZDL . esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soci
Kranj, torek, 29. 6. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot ted+tfk, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarju 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjskc
Dan gorenjskega odreda
Po proslavi in po simboličnem požigu mostu v Mostah pri Žirovnici so se . borci gorenjskega °dreda minulo nedeljo zbrali pri karavli ob Valvasorjevem domu pod Stolom — Karavla pri Valvasorju odslej karavla gorenjskega odreda
V soboto, 26. junija, so se prebivalci Most in Žirovnice množično ^°rali ob spomenikih padlih talcev * Mostah in s kulturnim programom ®r položitvijo vencev na spominska obeležja  počastili   njihov spomin, .^ni  teritorialnih  enot jeseniške očine pa so po proslavi prikazali ?aPad na železniški most tako, kot Je diverzantska akcija leta 1942 tudi stekala.
j nedelj0, 27. junija, pa so se nek-..dnJi gorenjski borci, partizani zbra-1 ob karavli pri Valvasorjevem a°rnu. Vsem zbranim je spregovoril
o junaštvih gorenjskih partizanov in aktivistov član predsedstva ZKS Vinko Hafner, ki je med drugim dejal, da je v tem slavnostnem trenutku, ko borci prvič slave dan gorenjskega odreda, še posebno pomembno prav to, da je z gorenjskim odredom tesno povezana vsa aktivnost gorenjskih partizanov. Vsa Gorenjska se je organizirano uprla okupatorju, po gozdovih so se že v samem začetku vojne začele zbirati partizanske enote in se boriti proti številnejšemu sovražniku. Borba je terjala številne žrtve, padlo je mno-
frojlave so se udeležili občani jeseniške in radovljiške občine ' perdan
Foto:
sPominskemu obeležju Cankarjevega bataljona so predstavniki žirovniške ^■"Zdine in pripadniki JLA odnesli venec ... Foto: F. Perdan
go borcev, pogumnih fantov in mož, ki nikdar niso oklevali. Gorenjski partizani s svojo borbo in akcijami "nikdar niso prenehali in prav njihova stalna prisotnost in stalna pripravljenost kljubovati in se upirati je bila njihova odlika. Njihovo junaštvo je hrabrilo prebivalstvo, da so upali in verovali, da je borba uspešna, da bo dežela svobodna in osvobojena. Prav gorenjski odred s svojimi bataljoni pa je že v začetku svoje ustanovitve in pozneje ob svoji ponovni ustanovitvi dokazal vse junaštvo, hrabrost svojih borcev. Ko je v ofenzivi leta 1942 padlo precej partizanov, borci, preživeli junaki niso klonili, nadaljevali so s svojimi akcijami in uporom,, bila je »četa mala, a junaška.«
Lep kulturni program ob spominskih obeležjih padlih talcev v Mostah je pripravila žirovniška mladina, predsednik krajevne organizacije ZB NOV Žirovnica Srečko Štern pa je spregovoril o dogodku leta 1942. Foto. F. Perdan
Na proslavi pod Stolom so sodelovali tudi pripadniki teritorialnih enot jeseniške občine. Foto: F. Perdan
Proslava, ki so se je udeležili tudi pripadniki teritorialnih enot, grani-čarji in drugi, je izzvenela v pozivu za ohranitev pridobitev naše revolucionarne preteklosti, v pozivu k
Jubilejna
«mm ct   £hr  "•»% i
miru na naših mejah in v pozivu za nenehno izgradnjo naše socialistične družbe, ki naj gradi svoj današnji in jutrišnji dan na varnosti in sreči.
S proslave pod mogočnim Stolom so ponesli venec na spominsko ploščo Cankarjevega bataljona mladinci iz Žirovnice in pripadniki JLA, karavla pri Valvasorjevem domu pa se bo odslej imenovala karavla gorenjskega odreda. D. S.
Trgovci podpisali sporazum
Po proslavi ob spomeniku talcev si • pripadniki teritorialnih enot prika zali napad na železniški most v Mostah tako, kot je diverzantska akcija gorenjskega odreda leta 1942 tudi potekala. Foto: F. Perdan
Kranj, 28. junija — V delavskem domu so podpisali samoupravni sporazum o uvedbi enotnega delovnega časa v prodajalnah z industrijskim blagom. Samoupravni sporazum bo začel veljati 1. julija. Prodajalne z industrijskim blagom bodo ob sobotah odprte do 12. ure, v dneh pred državnimi prazniki (če le-ti trajajo najmanj dva dni) in ne glede na to, če je ta dan sobota, pa do 17. ure.
Sporazum velja za vse omenjene prodajalne v kranjski občini. Ne velja pa za trgovine z živili. -lb
XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA
Naročnik:
»Naš boj je boj za svobodo,
narodno in gospodarsko neodvisnost«
Tito vodi delegacijo
V glavno mesto Nemške demokratične republike Berlin je v nedeljo opoldan pripotovala delegacija ZKJ, ki bo pod vodstvom predsednika Tita sodelovala na konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope. Poleg tovariša Tita so v delegaciji še sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, član predsedstva ZKJ Petar Stambolič, sekretar v izvršnem komiteju dr. Aleksander Grličkov, član predsedstva ZKJ in predsednik CK BiH Branko Mikulić ter načelnik oddelka za mednarodne stike CK ZKJ Vladislav Obradovič.
Spominski park Trebče
Velika množica ljudi, pripadnikov JLA, predstavnikov šmarske in sosednjih hrvatskih občin ter predstavniki našega družbenega in političnega življenja so se v nedeljo udeležili otvoritve spominskega parka Trebče pri Pod-sredi, kjer je predsednik Tito preživljal otroška leta in od 1937 do 1939 pripravljal partijske dokumente, izjemno pomembne za zgodovino naših narodov.
Veličastno c   na Rašici
Rašica, vasica na prvih obronkih nad Savo in nedaleč od Ljubljane, je bila v soboto gostiteljica več kot 10.000 občanov, ki so se zbrali na osrednji proslavi občine Šiška. Svoj občinski praznik so Šiš-karji sicer posvetili 22. juniju — dnevu, ko je bilo pred 35 leti v Bernardovi hiši na Vodnikovi cesti v Ljubljani ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Letos pa so praznovanje pomaknili na 26. junij in v prvo požgano vas na Slovenskem —Rašico, da bi tako hkrati obudili spomine na prvi kruti okupatorjev obračun nad upornim slovenskim ljudstvom.
Cankar v Križankah
Z literarno dramskim večerom so se v petek začele poletne festivalske prireditve v Križankah v Ljubljani. Prvi večer je obogatil igralec Rudi Kosmač, član SNG, ki je prepričevalno podal vrsto Cankarjevih samogovorov s skupnim naslovom Moje izbe. Za pogumen in hkrati prefi-njen izvor tekstov Cankarjevih del se gre zahvaliti Primožu Kozaku, režijski koncept pa je   zasnoval  Miran Hercog.
Priznanja za pedagoško delo
V veliki dvorani izvršnega sveta Slovenije so konec preteklega tedna podelili Žagar-jeve nagrade. Franc Munih je dobil priznanje za delo na področju osnopnega šolstva, Slavko Brataševec, Karel Kos in Franc Turičnik za delo na področju strokovnega šolstva, učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa za svoje poslanstvo, ki ga opravlja že 50 let.
Praznovanje v Hočah
V Hočah pri Mariboru so se v nedeljo sklenile prireditve v spomin na napad borcev pohorske brigade na tovarno Sana leta 1943. V otroškem vrtcu so odprli razstavo Cicibani rišejo, v osnovni šoli so odprli lovsko razstavo, v novi telovadnici pa je bila sklepna svečanost, na kateri so sodelovali mladinska godba na pihala, mladinski pevski zbor osnovne šole iz Hoč, recita-torja ter oktet Impregnacije Hoče. V prenovljenih prostorih krajevne skupnosti pa so odprli  tudi  mladinsko sobo.
Jesenice
V petek, 25. junija, je bila v Kazini na Jesenicah seja aktiva kulturnih delavcev in organizatorjev. Na seji aktiva so govorili o kulturi v občini in nasploh, o uveljavljanju samoupravnega položaja delavcev v kulturni politiki in vlogi kulture pri osvobajanju človeka in dela. Po seji aktiva so priredili svečan zaključek Tedna Komunista pod geslom Človek, delo, kultura, podelili priznanja za prizadevanja v Tednu Komunista v letu 1975 ter 80 članskih izkaznic in priznanj na novo sprejetim članom Zveze komunistov.     D. S.
Danes, 29. junija, bo seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo govorili o osrednji slovenski prireditvi ob otvoritvi spomenika v Dražgošah in o VIII. zboru gorenjskih aktivistov, o poteku akcije za vpis posojila za ceste ter o nekaterih drugih vprašanjih. Seja bo ob 17. uri v prostorih občinske konference SZDL Jesenice. D. S.
Za četrtek. 1. julija, je na Jesenicah sklicana seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo v osrednji točki dnevnega reda govorili o delovanju delegatskega sistema v občini Jesenice. Seja bo ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine Jesenice. D. S.
Kranj;;
Na skupni seji sta se včeraj, 28. junija, popoldne v Kranju sestala zbor združenega dela kranjske občinske skupščine in skupščina raziskovalne skupnosti občine Kranj. Pred skupno sejo zbora združenega dela republiške skupščine in skupščine republiške raziskovalne skupnosti, ki bo jutri, 30. junija, sta razpravljala o inovacijah in razvojnih dejavnostih v organizacijah združenega dela v občini.
Jutri, 30. junija, opoldne se bo v Kranju na šesti redni seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Na dnevnem redu je predlog družbenega načrta občine do 1980. leta, poročilo o solidarnostni akciji za odpravo posledic potresa v Posočju, poročilo o obisku vlaka bratstva in enotnosti in ocena javnih razprav o usmerjenem izobraževanju.
V četrtek, 1. julija, popoldne bo v Kranju peta seja skupščine gorenjskih občin. Obravnavali bodo poročilo o delu predsedstva v prvem mandatnem obdobju, in sicer od 1. junija 1974 do 1. junija letos. Razen tega bodo razpravljali o smernicah za bodoče delo, izvolili predsednika in podpredsednika skupščine in imenovali poklicnega sekretarja. A. Z.
Radovljica
Podobno kot v kranjski in drugih gorenjskih občinah se bosta danes (29. junija) tudi v Radovljici na skupni seji sestala zbor združenega dela občinske skupščine in skupščina raziskovalne skupnosti občine Radovljica. Na skupni seji bodo delegati razpravljali o raziskovalni dejavnosti v organizacijah združenega dela v občini.
Ko so na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Radovljici v torek, 22. junija, razpravljali o akciji o vpisovanju posojila za ceste, je bilo pojasnjeno, da akcija v občini poteka po programu pri zaposlenih v delovnih organizacijah. Opozorili pa so, da je treba z akcijo pohiteti tudi v tako imenovani skupini B, v kateri so upokojenci, obrtniki in kmetje. Razen tega so menili, da bodo predvideno vsoto precej presegli, če bodo tudi vse organizacije združenega dela v občini vpisale predvideni znesek. Višek"nad predvidenim zneskom pa bo v občini zelo dobrodošel, saj bodo po srednjeročnem programu potrebovali za ureditev cest prek 99 milijonov dinarjev. A. Z.
Skofja Loka
Danes, 29. junija, bo seja izvršnega sveta skupščine občine Skofja Loka, na kateri bodo razpravljali o predlogu za potrditev družbenega plana razvoja kmetijstva v občini od leta 1976 do leta 1980, o predlogu družbenega dogovora o uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva od leta 1976 do leta 1980, o osnutku družbenega plana razvoja SRS za obdobje 1976 do 1980, o predlogu družbenega dogovora o razvijanju zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, o izboljšanju njene regionalne strukture ter o racionalnem nadomeščanju uvoza za srednjeročno obdobje ter o predlogu programa rekonstrukcije cest za obdobje 1976 do 1977 na območju gorenjske regije in na območju občine Skofja Loka. Na dnevnem redu je še nekaj pomembnih vprašanj in dogovorov. D. S.
Tržič
Na četrtkovi seji predsedstva občinske konference SZDL v Tržiču so za delegata skupščine SRS v zveznem zboru republik in pokrajin izvolili znanega družbenopolitičnega delavca Ludvika Cipota iz Murske Sobote, za delegata tržiške občinske konference SZDL na zasedanju republiške konference SZDL, ki bo 23. julija in na kateri bodo razpravljali o republiškem družbenem planu, pa je predsedstvo izbralo Francija Nemca. Predsedstvo je v četrtek razpravljalo tudi o sestavi koordinacijskega odbora za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v tržiški občini. Odbor šteje 13 članov. Za predsednika je predsedstvo izvolilo Marjana Markiča iz Peka, za podpredsednika pa Jožeta Klofutarja, sekretarja izvršnega odbora občinske konference SZDL.
Odbor za sprejem letošnjega vlaka Bratstva in enotnosti v tržiški občini in predsedstvo občinske konference SZDL sta vsestransko ocenila sprejem gostov iz Srbije v tržiški občini. Ugotovila sta, da je njihovo bivanje v tržiški občini in na Gorenjskem potekalo po programu in da so Tržičani pokazali do gostov izredno pozornost, gostoljubje in prijaznost. Prijatelji iz Srbije so bili nad takšnim sprejemom navdušeni. Tržičani so med letošnjim bivanjem gostov iz Srbije dobili nove organizacijske izkušnje, hkrati pa so ugotovili, da morajo v prihodnje sredstva javnega obveščanja posvetiti takšnim manifestacijam še več pozornosti.
Sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur je sklical včeraj 32. redno zasedanje komiteja, na kateri so ocenjevali uspešnost akcije ZK »Človek, delo in kultura«, obenem pa razpravljali o prihodnji usmeritvi kulturne dejavnosti v tržiški občini. -jk
Vabilo za Tita
Dražgoše — V četrtek, 22. julija, bo v Dražgošah, partizanski vasici nad Selško dolino osrednja slovenska proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Ob tej priložnosti bodo v vasici pod obronki Jelovice odkrili tudi veličasten spomenik v spomin legendarni borbi Cankarjevega bataljona, eni največjih bitk jugoslovanskih partizanov, junaškim domačinom, bitki, ki je imela velik odmev celo v Hitlerjevem štabu v Berlinu. Na seji republiškega odbora za izvedbo proslave, ki je bila pred dnevi v Ljubljani, udeležili so se je tudi člani odbora Sergej Kraigher, Lidija Sentjurc, Vida Tomšič, dr. Marijan Brecelj, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Janko Rudolf, Lado Ambrožič in Miha Marinko, pa so poudarili, da bosta odkritje dražgoškega spomenika in
letošnja osrednja proslava v tej vasici simbolizirala tudi celoten boj gorenjskih in slovenskih partizanov.
Posebnih vabil za proslavo ne bo. Posebno vabilo bo odbor poslal le predsedniku SFR Jugoslavije Josipu Brozu-Titu.
Slavnostni govornik na svečanosti bo predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. V kulturnem programu pa bodo sodelovali domači združeni pevski zbori, znani slovenski gledališki igralci ter godba milice iz Ljubljane. Scenarij za umetniški program je napisal književnik Ivan Jan.
Dražgoška bitka pa bo dobila svoj trajen spomenik tudi s TV nadaljevanko in celovečernim igranim filmom o herojih Cankarjevega bataljona. Nadaljevanko bo režiral Tone Tomašič, film pa France Štiglic. -jg
Delavci informiranja se bodo zbrali v Dolenjskih Toplicah
ir___:~i • j_i____i • ____•        •  •    i .. .   . ...
Prejšnji teden se je sklenil desetdnevni seminar za voditelje afriških sindikalnih gibanj, ki so ga pripravili republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, center za samoupravljanje pri republiškem svetu in kranjski občinski sindikalni svet. Predstavniki sindikalnih gibanj iz Tanganji-ke, Zambije, Ugande, Kenije, Gane, Nigerije in predstavnika sindikalnih gibanj narodnoosvobodilne vojske iz Južne Afrike in Južne Rodezije so bili gostje zveznega sveta ZS Jugoslavije in so se pri nas seznanili z našim samoupravnim socialističnim sistemom in obiskali več delovnih organizacij, tovarn in šol.
Seminar je bil samo ena od stopnic vse tesnejšega sodelovanja med zvezo sindikatov Jugoslavije in naprednimi afriškimi sindikati. Kot je v uvodnem nagovoru gostom poudarila generalna sekretarka slovenskih sindikatov Ivanka Vrhovčak, v Jugoslaviji poznamo boj afriških ljudstev in sindikalnih organizacij na črni celini in vemo, da se delavsko gibanje in proces oblikovanja delavskega razreda razvijata hkrati z bojem za neodvisnost, samostojnost in premagovanje velike zaostalosti, ki jo je zapustil kolonializem. Spremljamo njihov narodnoosvobodilni boj in tem gibanjem nudimo tudi vso pomoč.
Zato ni naključje, da sta se seminarja udeležila tudi predstavnika črnske večine in osvobodilnega gibanja iz Južno afriške unije in Zim-babvve (Južne Rodezije). Mi pa smo ob tem izkoristili priložnost in ju zaprosili za kratek pogovor o borbi njunih ljudstev in vtisih desetdnevnega bivanja na Gorenjskem.
Prvi sogovornik je bil pomočnik generalnega sekretarja južnoafriškega kongresa sindikata in član izvršnega odbora tega kongresa, ki predstavlja najvišje telo v gibanju črne večine v Južnoafriški uniji James Steward.
Kranjski delavski univerzi je bila zaupana organizacija seminarja za urednike in sodelavce tovarniških glasil, ki bo v dneh od 30. junija do 3. julija v Zdravilišču Dolenjske Toplice.
Poseben poudarek bo seminar dal tekočim, aktualnim družbenoekonomskim gibanjem v naši družbi —
med drugim bodo spregovorili tudi o osnutku zakona o združenem delu — in bo imel širši družbenopolitični okvir, kajti po oceni dosedanjih tovrstnih izobraževalnih akcij je bilo vse premalo poudarjeno celovito poznavanje družbenopolitične problematike prav pri kadrih, ki razpolagajo s sredstvi obveščanja.
»Naše ljudstvo se že od vsega začetka, odkar so belci okupirali našo domovino, upira. Naši dedje in očetje so vodili že 7 velikih osvobodilnih vojn in v začetku 20. stoletja in še pred tem, smo že imeli velike narodne voditelje.
Južna Afrika, država, kakršna je danes, je rezultat kolonialnih zavo-jevanj, je umetna tvorba in še vedno povsem kolonialna dežela za črno ljudstvo, čeprav ne pod navlado tuje dežele. Zato mi ne priznavamo, da živimo v svobodni in neodvisni deželi. Naši delovni in življenjski pogoji so povsem enaki pogojem za življenje črnih ljudi v katerikoli koloniji. V kolonijah je domačine izkoriščala tuja država, pri nas pa ima vso gospodarsko in politično oblast bela manjšina.«
»Zato je tudi vaš boj usmerjen proti domačim izkoriščevalcem?«
»V sosednjih afriških deželah, v Zambiji, Alžiriji, Liberiji in vseh drugih je bil narodnoosvobodilni boj usmerjen proti tujcem. Za takšen boj pa je potrebna izredno dobra politična in vojaška organizacija, saj je znano, da je Južnoafriška republika izredno vojaško močna in da dobiva tudi veliko vojaško pomoč od nekdanjih gospodarjev in drugih svetovnih vojaških sil. Šele, ko bomo dobro organizirani in dobro oboroženi, bomo lahko začeli z vstajo in le takrat bomo lahko uspešni, ko bomo vsi sodelovali v boju. Prepričan pa sem, da bo to kmalu, kajti organizacija, črnih delavcev je iz dneva v dan
močnejša, ima jasno začrtan program in tudi Že svoje oborožene oddelke. Veliko naših vojaških voditeljev se uri v inozemstvu.«
»In kakšen je vaš program?«
»Svobodna, demokratična južnoafriška država, ki bo imela socialistično orientacijo in, ki bo imela možnost ohranjati svobodo, enakopravnost, življenje in srečo slehernega svojega državljana.«
»Kakšni so vaši vtisi o naši državi in samoupravljanju?«
»Naša organizacija ima že več let stike z vašimi sindikati. Kaj me pri vas najbolj priteguje? Predvsem to, da je vaša dežela socialistična. Verujem v socializem, v delavsko oblast in se zanjo tudi bojujem. Zato mi je vsako srečanje z vašimi voditelji in ljudmi dobrodošlo, četudi vsega, kar smo videli in slišali, najbrž ne bomo mogli presaditi na naša tla.«
Aaron Ndhlove je sekretar kongresa sindikata ljudstva Zim' babwe — to je večinskega ljud* stva v Južni Rodeziji, ki se bofl proti nadvladi in tlačenju bele manjšine in proti vladi lan« Smitha, ki je leta 1965 oklical neodvisnost Južne Rodezije brefc pristanka kolonizatorja Velike Britanije in brez sodelovanj* črnske večine.
»Boj za svobodo se je pri nas začel že leta 1880, ko so Angleži kolonizi' rali našo deželo. Začeli so ga na& štirje veliki očetje (plemenski in narodni voditelji). Izgubili so bitko, ne pa tudi vojne. Ta boj mi sedaj nadaljujemo. Borimo se proti nadvlad* bele manjšine in za nov družben0*: politični sistem, ki naj bi imel socialistično usmeritev. V revolucijo " borbo za osvoboditev črnskega ljudstva Zimbabwe in za osvoboditev delavcev se je vključila večina naših ljudi, na tisoče pa jih že nosi orožje.«
»Tudi pri nas s simpatij ami spremljamo vaš boj proti rasi* •tom.«
»V tem boju smo dosegli že precej uspehov in naleteli tudi na težave-Ohrabruje pa nas, da je večina naprednih dežel z nami. Predvsem socialistične dežele nam veliko pomagajo, tako materialno kot moralo0 in politično. Zavedamo pa se tudi, <** se moramo za uspešno izvedbo naSe revolucije še izredno veliko naučiti' zato naše delavsko in osvobodilo0 gibanje navezuje stike z vsemi o*' prednimi delavskimi gibanji v svetu« predvsem pa z gibanji v afriških da* želah in deželah s socialistično ure* ditvijo.«
»Kako sodelujete z našimi siO' dikati in kakšni so vaši vtisi?«
»Naša sindikalna organizacija 111 naše osvobodilno gibanje že dolg0 sodelujeta. Osebno sem bil že ve*' krat na obisku v Jugoslaviji. Vaša izkušnje pri obnovi in povojni gra' ditvi domovine nam bodo koristil? predvsem potem, ko bomo zmagali-Seveda pa bomo na podlagi našijl razmer in naših možnosti moraji začeti ustvarjati svoj socialistični sistem in mogoče tudi samoupravlja' nje.
Če bi spregovoril še o vtisih s seminarja? Obiskali smo več delovnih organizacij in kar me je najbolj p"*e' senetilo je, da dela v tovarnah ve^ žensk kot moških. Iz tega skleparo-da je Jugoslavija že daleč pred deklaracijo Združenih narodov & leta 1975, ki predlaga ukrepe oziroma poziva svetovno javnost, da naj bi ženskam omogočili sodelovanje na vseh področjih dela in življenja* L. Bogataj
Loka za temeljno sodišče
Osnutek zakona o rednih sodiščih predvideva v Škofji Loki le oddelek, delovni ljudje in občani Škofjeloške občine pa terjajo redno sodišče, saj so Zanj zagotovljene vse možnosti — V sredo, 30. ju-n\ja, bodo sklepali še delegati vseh treh zborov občinske skupščine
SKOFJA LOKA - Občinska konferenca SZDL je organizirala Več razprav o preobrazbi pravo-sodnegsr" sistema in v teh razpravah so sodelovali člani predsedstva SZDL in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki občinske skupščine, de-'egati samoupravnih interesnih s*upnosti ter delegati zborov 8«upsčine SRS. Na teh razpravah so zbrali pripombe k osnutku zakona o rednih sodiščih, ki Uaj bi jih bilo v Sloveniji 28, in |lcer za območje občin Kranj, skofja Loka in Tržič eno temeljno sodišče v Kranju, medtem ko j*aj bi ustanovili oddelek v Škofji **,°ki za območje škofjeloške °bčine.
TESNO SODELOVANJE
Osnutek novega zakona o rednih 8°diščih predvideva nekaj korenitih 8Prememb v smislu ustavnih načel u? zahteva, da se morajo sodišča ^mbolj približati občanom, morajo tesno sodelovati z organizacijami 2druženega dela, družbenopolitični-In.1 skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. Sodišča naj bi UsPešneje spremljala in proučevala aružbene odnose in pojave, ki so Pomembni za uresničevanje njihove v'°ge, če bi delovala kot temeljna ^dišča za območje občin ter tako očinski skupščini, državnim organom in samoupravnim organizaci-■jam ter skupnostim posredovala Učinkovitejše predloge za preprečevanje nevarnih in škodljivih poja-V°V) utrjevala zakonitost, družbeno °°-govornost in socialistično moralo.
V škofji Loki menijo, da vseh ?a*°g, predvidenih z novo preobrazbo sodstva, oddelek temeljnega so-mšča ne bi mogel  tako uspešno
Srečanje zdravstvenih delavcev
Bled — V prostorih zdravstvene ?«ote na Bledu je bilo v petek, 18. JUnija, srečanje vseh zdravstvenih uelavcev združenega zdravstvenega floma Jesenice. Proslavili so 35-let-lico vstaje, 25-letnico zdravstvene 8lužbe in 10-letnico dela v novih °ojektih zdravstvenega doma na Pšenicah in na Bledu.
O   razvoju   javne zdravstvene .užbe na območju jeseniške in razvij iŠke   občine,   o združevanju, ptnoupravni organiziranosti in de-°vnih dosežkih zdravstvenih delav-.ev   v   združenem zdravstvenem Uomu je govoril v. d.. direktor Borut 5\us. Predsednika občinskih skup-cin Jesenice in Radovljica pa sta uslužnim članom  delovnih skupiti vseh TOZD podelila odlikovanja predsednika  republike. Red de« Z  z^atim  vencem  so prejeli *• Eva     Hrastnik-Alibegovič in i   i?*}0^ Krčan z Jesenic ter dr. Jo-e Hribar iz Bohinja. 15 zdravst-nih delavcev iz jeseniške in 14 iz adovljiške   zdravstvene   enote je obilo red dela s srebrnim vencem, u zdravstveni delavec iz jeseniške Uote pa red dela z bronastim ven-Cem.
Denar, ki so ga zbrali za to sloves-,°st, so namenili za pomoč priza-etim v Posočju. Tako je bila pro-
aya bolj skromna, a vendar sveča-aa m prisrčna. JR
opravljati kot temeljno sodišče. Nedvomno bi se le s temeljnim sodiščem lahko bolj uspešno približali samim delovnim ljudem in občanom in tako učinkovito opravljali svojo nalogo.
TRADICIJA SODSTVA
V Škofji Loki, ki šteje nad 32.000 prebivalcev in je po številu prebivalstva druga v gorenjski regiji, imajo zdaj sodišče z dolgoletno tradicijo, s strokovnim kadrom, ki je vsa leta prizadevno opravljal delo tako, da ni bilo zaostankov pri razreševanju posameznih sodnih zadev. V občini se bo v prihodnjih letih izdatno povečalo število prebivalstva, saj se načrtujejo nove gospodarske zmogljivosti. Že zdaj se združujejo občani v 21 krajevnih skupnostih, na razmeroma zelo širokem terenu od Petrovega brda do Žirov na eni strani in do bližine Medvod in Zabnice na drugi. Občina predstavlja zaokroženo geografsko in gospodarsko celoto.
Nova sodišča bodo imela znatno večjo vlogo, obseg dela se bo povečal in tako je predvideno za območje škofjeloške občine 4,5 sodnika. Sodnik bo reševal samo določeno vrsto zadev, bodisi da se bo ukvarjal s kazenskimi zadevami bodisi civilnimi, nepravdnimi ali izvršilnimi. Obrazložitev osnutka zakona o rednih sodiščih govori o tem, da se lahko ustanovi temeljno sodišče tam, kjer je dela za štiri sodnike in za predsednika sodišča. To zahtevo v škofjeloški občini izpolnjujejo, razen tega pa kadrovska zasedba Občinskega sodišča v Škofji Loki zagotavlja hitro, uspešno in kvalitetno reševanje vseh zadev.
Prav zaradi teh utemeljitev so že v javni razpravi zavzeli stališče, da se v občini Skofja Loka sodišče mora ustanoviti, saj so zanj zagotovljene vse možnosti. Le s temeljnim sodiščem po načelih nove ustave in po predvideni reorganizaciji bodo v Škofji Loki ne le nadaljevali dolgoletno tradicijo sodstva, temveč lahko uspešno preprečevali družbi nevarne in škodljive pojave, sodelovali z organi in organizacijami ter nenehno skrbeli za to, da se predvsem odpravljajo vse pomanjkljivosti in nepravilnosti ter utrjuje red in zakonitost. D. S.
Kranj, 28. junija — Dopoldne je predsednik občinske skupščine Tone Volčič sprejel prosvetne delavce iz Vojvodine, Bihaća in Karlovca, ki so v okviru karavane prijateljstva v soboto zvečer prispeli na obisk v gorenjsko metropolo. Tone Volčič je goste najprej pozdravil v imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in jim zaželel prijetno bivanje na Gorenjskem, potem pa je na kratko spregovoril o značilnostih Kranja in kranjske občine. Podpredsednik IS kranjske skupščine in ravnatelj osnovne šole Dr. France Prešeren Rado Pavlin pa je povedal nekaj zanimivosti o razvoju kranjskega šolstva.
Šolniki iz Srbije so v nedeljo obiskali Drago, kjer so položili venec na grobišče talcev, potem so si ogledali muzej v Begunjah, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in obiskali Bled. V ponedeljek popoldne so bili v gosteh pri učiteljih in učencih osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah, danes pa se bodo vrnili.
Kot častni gost karavane prijateljstva je Kranj obiskal tudi narodni heroj Milan Žešič-Ibro, ki je kot komandant VII. vojvodinske brigade sodeloval pri zaključnih bojih za osvoboditev slovenskih krajev. (Ib) — Foto: F. Perdan
Ven iz ilegale
Raziskovalne skupnosti so del občinskega skupščinskega sistema
Kranj — Predstavniki občinskih raziskovalnih skupnpsti in občinskih ter medobčinskih družbenopolitičnih organizacij z Gorenjske so se v ponedeljek, 14. junija, zbrali v Kranju na posvetovanju o vlogi in delovanju občinskih raziskovalnih skupnosti ter o problemih, s katerimi se srečujejo. Ugotovili so, da so bile v vseh gorenjskih občinah ustanovljene raziskovalne skupnosti, da pa se povsod srečujejo tudi s številnimi težavami.
Kot so omenjali v razpravi in navajali primere, nihče v občinah o delu in težavah (predvsem finanč-
L
dogovorimo se
Skofja Loka — Za sredo, 30. junija, so v škofjeloški občini 8Klicane skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenoplitičnega zbora. Na seji bodo razpravljali o poročilu o delovanju občinske skupščine in njenih organov za obdobje od maja 1974 do aprila 1976, spregovorili o predlogu razdelitve sredstev, Namenjenih za financiranje nekaterih posameznih in skupnih potreb krajevnih skupnosti v občini v letu 1976 ter dali svoje pripombe na osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980. Na skupni seji vseh treh zborov bodo delegati poslušali tudi Poročilo o škodi ob potresu in o ukrepih za sanacijo škode, sklepali o Predlogu sklepa o sredstvih solidarnosti za pomoč prizadetim po Potresu na Kozjanskem in v Posočju, o predlogu za dopolnitev dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, o predlogu odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov jn od plačil za storitve, o predlogu odloka o obveznem radio-fotografiranju prebivalcev v občini, o predlogu dogovora o ustanovitvi *NDOK centra v občini ter o predlogu sklepa o potrditvi zaključnega raČuna davkov občanov za leto 1975. Poleg nekaterih volitev in imenovanj bodo spregovorili še o predlogu sklepa o potrditvi zaključnega Računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 ter ob ^oncu seje dali priložnost za delegatska vprašanja. D. S.
nih) noče nič slišati. Predstavnik iz Tržiča je na primer omenil, da so jim v občini že pred pol leta obljubili pomoč pri sestavi občinskih programov, a do danes še ni bilo odziva. Določeno omalovaževanje se kaže predvsem pri sestavi srednjeročnih programov. Vendar tržiški primer ni edini; lahko bi rekli, da več ali manj velja kar za vse gorenjske občine.
Predsednica skupščine republiške skupnosti dr. Aleksandra Kornhau-ser, ki se je prav tako udeležila posvetovanja, je opozorila, da so občinske raziskovalne skupnosti po ustavi del občinskega skupščinskega sistema, zato njihova vloga nikakor ne sme biti podrejena. Ne sme se dogajati, da te skupnosti prosijo za različne razvojne programe, marveč jih morajo zahtevati, dolžnost vseh pa je, da jih posredujejo. Skratka, treba je ven iz ilegale. Takšno je v naši republiki tudi stališče republiške skupščine in centralnega komiteja ZKS. Zato je nevzdržno, da se nekatere tehnokratske strukture tako obnašajo do inovacij in raziskovalne dejavnosti nasploh.
Na posvetovanju so se potem dogovorili, da se morajo še ta mesec v vseh občinah na skupnih sejah sestati zbori združenega dela občinskih skupščin skupaj s skupščinami občinskih raziskovalnih skupnosti. Na skupnih sestankih naj bi razpravljali o inovacijah, razvojnih programih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela in o drugih problemih. Po razpravah v občinah pa se bosta konec tega meseca v republiki na skupni seji sestala zbor združenega dela republiške skupščine in skupščina republiške raziskovalne skupnosti in razpravljala o inovacijah.      A. Zalar
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri
Gorenjskem muzeju v Kranju
Tavčarjeva 43
razpisuje prosto delovno mesto
konservatorskega tehnika
Pogoji razpisa:
a) poklicna preparatorska ali druga ustrezna srednja šola (Šola za oblikovanje ali TSŠ — kemijska smer)
b) življenjepis in dokazila o izobrazbi
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje sprejema Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Gorenjskem muzeju v Kranju, Tavčarjeva 43.
Razpisna komisija
TPP Zarja Jesenice
razpisuje naslednji vodilni delovni mesti:
1. direktorja delovne organizacije
(ni reelekcija)
2. sekretarja DO
ki hkrati vodi delovno skupnost Skupne službe
Pogoji za zasedbo:
pod 1.; da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene
z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbeni dogovori;
da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomsko komercialne smeri;
da ima 10 let ustrezne prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih
mestih;
da ima moralno-politične in etične vrednote, funkcionalna znanja potrebna za skladno urejanje samoupravnih odnosov; da predloži program razvoja podjetja kot celote z vsemi komponentami;
da ni sodno kaznovan ali v kazenskem postopku, pod 2.: da je diplomirani pravnik;
da ima dve leti delovnih izkušenj na splošno-pravnih in delovno-prav-nih zadevah;
da ni sodno kaznovan ali v kazenskem postopku;
da ima ustrezne moralno-politične kvalitete in ustvarjalni odnos do razvoja delavskega samoupravljanja.
Kandidati za direktorja DO naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: TPP Zarja Jesenice — Razpisna komisija — Jesenice, Titova 1. Kandidati za sekretarja pa prav tako z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TPP Zarja Jesenice — Splošno-kadrovska in pravna služba — Jesenice, Titova 1.
KUJ
Jelovica
lesna industrija Skofja Loka
razpisuje v petek, 2. julija 1976, ob 14. uri
javno licitacijo
za prodajo osnovnih sredstev
tovorni avto TAM 4500 3 kom - kombi IMV 1600 polnojarmenik PINI KAY štiristranski skobeljni stroj MULLER razni mizarski stroji pisarniški stroji in pohištvo elektromotorji
Licitacija bo na obratu II. — TOZD Montažni objekti za družbeni in zasebni sektor. Ogled osnovnih sredsteev namenjenih za prodajo je od srede, t. j. 30. junija do licitacije vsak dan od 10. do 14. ure. Kupci iz družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti pooblastilo svoje delovne organizacije.
Delovna skupnost
Sodišča združenega dela v Kranju
razpisuje prosto delovno mesto
strokovnega sodelavca — tajnika sodišča
Pogoj: dokončana pravna fakulteta s pravosodnim izpitom in najmanj 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpopolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razglasa na naslov: Sodišče združenega dela Kranj, Moše Pijade št. 2.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu Nastop dela takoj.
Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem
prireja v prostorih šole od 3. do 11. julija 10. jubilejno razstavo cvetja in lovstva.
Razstava bo odprta ob delavnikih od 9. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 7. do 20. ure. V popoldanskih in večernih urah bo bogat kulturni in zabavni spored.
VABLJENI!
Najbliže občina Skofja Loka
Do včeraj dopoldne je bilo na Gorenjskem vpisanega 64,78 odstotka predvidenega zneska poso-
za ceste
jila
Po podatkih gorenjskih občinskih štabov za vpis posojila za ceste je do včeraj, 28. junija, dopoldne 33.009 delovnih ljudi in občanov in nekaj delovnih organizacij vpisalo 62 milijonov 147.988 dinarjev posojila. To je v poprečju 64,78 odstotka predvidenega zneska, ki naj bi ga Gorenjska vpisala za posojilo. Po zbranih podatkih so doslej najbliže predvi denemu znesku v škofjeloški občini.
Po posameznih gorenjskih obči nah pa so podatki o vpisu do včeraj dopoldne naslednji. V jeseniški občini je 6851 vpisnikov vpisalo 12 milijonov 633.752 dinarjev ali 66,24 odstotka predvidenega zneska. V jeseniški Železarni, kjer vpis še poteka, so do tega dne dopoldne vpisali zaposleni 49,14 odstotka predvidenega zneska. Štirje zaposleni v Carinarnici Jesenice so vpisali od 10.000 do 20.000 dinarjev, eden zaposlen v GP Sava Jesenice pa je vpisal 10.000 dinarjev. V tako imenovani skupini B, v kateri so upokojenci, kmetje in obrtniki, bodo z vpisom začeli ta teden. T
Po podatkih občinskega štaba v kranjski občini je 10.155 vpisnikov, predvsem zaposlenih v delovnih organizacijah, vpisalo 22,551.500 dinarjev. To je 59,49 odstotka od predvidenega zneska. Do 24. junija pa so končali z vpisom v Časopisnem podjetju Glas, kjer je 18 zaposlenih vpisalo 48.182 dinarjev ali poprečno 2.676,80 dinarja na zaposlenega. Med posamezniki, ki so v kranjski občini največ vpisali, pa velja omeniti Petra Maleševića iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ki bo v dveh obrokih vplačal 100.000 (10 milijonov starih) dinarjev posojila. » V radovljiški občini so zabeležili 6110 vpisnikov. Vpisali so 9 milijonov 697.475 dinarjev in tako dosegli 63,55 odstotka predvidenega zneska. 45.manjših delovnih organizacij je vpis že končalo, od večjih pa velja omeniti Iskro Otoče, Špecerijo Bled in SGP Gorenje Radovljica.
V B skupini so upokojenci, kmetje in
Komunalna skupnost
Skofja Loka — Med prvimi v Sloveniji so v Škofji Loki ustanovili tudi samoupravno komunalno interesno skupnost in tako kar najhitreje zagotovili, da se tudi na komunalnem področju vsa vprašanja razrešujejo po samoupravni poti medsebojnega dogovarjanja in odločanja.
V Sloveniji do zdaj deluje le pet samoupravnih interesnih skupnosti komunalne dejavnosti, zato v škofje; )ški občini niso mogli ozirati na m.nebitne izkušnje drugih na tem področju. Odločno so prvi na Gorenjskem po temeljitih pripravah sklicali letos marca ustanovno skupščino in sprejeli statutarni sklep, spora:.um o financiranju ter pravilnik o razdeljevanju sredstev. Zdaj pripravljajo še nekaj drugih samoupravu;!' iktov, ki jih bodo sprejeli po široki javni razpravi.
Samoupravna interesna komunalna skupnost «0 po svojih programih in načrtih usn erjala racionalr.c ii enakopravno razdeljevanje sredstev ter zagotavljala, da se bodo po demokratični in samoupravni poti razreševali problemi komi salne dejavnosti v občini. IJ. S.
Predšolskim otrokom več prostora
Jesenice — Samoupravni sporazum o srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva v letih 1976 do 1980 predvideva v svoji temeljni programski usmeritvi zagotovitev otroškega varstva 50 odstotkom predšolskih otrok. Tako naj bi se sedanje zmogljivosti od 600 otrok v vrtcih povečale na 1020 otrok.
V jeseniški občini bodo zato odkupili etažo v stolpnici na Plavžu, kjer je v šestih oddelkih prostora za 120 otrok, zgradili vrtec na Koroški Beli z zmogljivostjo za 140 otrok, dozidali dva oddelka v Mojstrani z zmogljivostjo za 40 otrok, pridobili oddelek za 20 predšolskih otrok na Blejski Dobravi in dozidali dva oddelka za varstvo dojenčkov pri vrtcu na Savi. Interesna skupnost za otroško varstvo bo tudi sofinancirala izgradnjo vrtca v okviru novega šolskega centra na Plavžu, kjer bo prostora v šestih oddelkih za 120 otrok.
Denar bo namenila tudi za dnevno varstvo in prehrano ter delno regresirala letovanje socialno ogroženim otrokom. V naslednjih letih naj bi z upoštevanjem rasti družbenega proizvoda zbrali skupaj 20,600.000 dinarjev. -ds
obrtniki do včeraj dopoldne vpisali 226.000 dinarjev. Tolikšen znesek je vpisalo 172 občanov. Razen tega sta tudi dve delovni organizaciji v občini vpisali 66.000 dinarjev.
Najbolj pa so se do včeraj približali predvidenemu znesku v škofjeloški občini. Tu je 6907 vpisnikov (od tega dve delovni organizaciji in pet občanov v krajevni skupnosti Skofja Loka) vpisalo 12,527.874 din ali 72,30 odstotka predvidenega zneska. Delovni organizaciji Obrtnik in Etiketa sta vpisali 109.800 dinarjev. Z vpisom so končali tudi že v obratu Jelovice v Sovodnju in v obratu
LTH v Poljanah. V tem obratu so z vpisom končali v treh dneh, za kar gre zasluga amaterskemu gledališkemu igralcu Francu Trpinu, ki se je zavzel, da je bil v kolektivu vpis čimprej končan. Sicer pa bodo v Jelovici do 16. julija, ko se začne kolektivni dopust, v glavnem končali z vpisom. Omenjenih 5 prebivalcev v krajevni skupnosti Skofja Loka je vpisalo skupaj 30.000 dinarjev.
V tržiški občini pa je do včeraj dopoldne 2986 vpisnikov vpisalo 4,737.387 dinarjev ali 62,30 odstotka od predvidenega zneska. Od tega je 135 občanov v skupini B vpisalo 179.750 dinarjev.
Vrstni red po posameznih gorenjskih občinah je bil tako včeraj dopoldne glede na predvideni znesek vpisanega posojila za ceste naslednji:
kofja Loka
Jesenice
Radovljica
Tržič
Kranj
72,30 66,24 63,55 62,30 59,49
O
O
A.Zah
Zmanjšan zaostanek pri poravnavi davka
Tržič — V tržiški občini bi morali lani zbrati 6,695.822 dinarjev davkov in prispevkov. VeČino predstavljajo davki in prispevki iz osebnih dohodkov v kmetijstvu in obrti, od dohodka od premoženja in premoženja samega, prometni davki in drugi prispevki. Te dejatve bi morale prinesti na davčni račun občinske skupščine 4,603.495.dinarjev. Ostale, sicer skromnejše, vendar pomembne postavke pa so davek iz osebnega dohodka od obrti in drugih dejavnosti, davek in prispevki iz osebnega dohodka zaposlenih v združenem delu, davek na dohodek od premoženja, davek na dedovanja in darila, prometni davek, ki se ne plačuje trimesečno, davek na promet nepremičnin, takse in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se odmerja po napovedih.
Davčna uprava občinske skupščine v lanskem zaključnem računu ugotavlja, da 5 odstotkov obveznosti
ni bilo izpolnjenih. Na davčnem računu se je nabralo 6,366.420 dinarjev ali 329.402 dinarja manj kot določajo predpisi. Največji izpad je bil dosežen pri najpomembnejši postavki, davkih in prispevkih iz osebnega dohodka v kmetijstvu in obrti, davkih od dohodka od premoženja, prometnem davku in davku od premoženja. Le-ta je konec leta znašal 314.919 dinarjev. Razen tega pa planirane vsote niso bile dosežene še pri davku in prispevkih iz osebnega dohodka (7075 dinarjev), pri davkih na dedovanje in darila (7118 dinarjev) ter pri davkih na promet nepremičnin, kjer je konec leta znašal zaostanek 289 dinarjev.
Neizterjani davki in prispevki so se konca aprila zmanjšali. S 329.402 dinarjev so zdrsnili na 156.162 dinarjev, kar priča o prizadevnem in tudi učinkovitem delu davčne uprave, -jk
Pomoč krajevnim skupnostim v tržiški
občini
Novi
in pomembnejši kriteriji
Krajevne skupnosti želijo, da bi začela merila za pomoč krajevnim skupnostim pri negospodarskih investicijah čim prej veljati
Tržič - Tržiški delovni kolektivi zdi-užujejo že nekaj let 3 odstotke od ostanka dohodka in presežene amortizacije na osnovi sporazuma v skladu za negospodarske investicije. Denar je še posebej za krajevne skupnosti dobrodošel, troši pa se tudi za dela, predvsem komunalna, kli niso pomembna le za krajevne skupnosti, temveč za vso občino. Sredstva za negospodarske investicijev so se krajevnim skupnostim dodeljevale na osnovi najrazličnejših meril. Največkrat je obveljalo pravilo, da so krajevne skupnosti dobile iz sklada negospodarskih investicij toliko, kolikor so za posamezna komunalna dela zbrale same.
Ker tak način razdeljevanja sredstev za negospodarske investicije krajevnim skupnostim vedno ni bil najprimernejši, so v Tržiču začeli iskati nova, učinkovitejša in popolnejša merila za dodeljevanje sredstev. Merila naj bi upoštevala predvsem stopnjo družbenega interesa za določeno negospodarsko investicijo, obseg investicije, koliko občanom bo investicija služila, koliko potreb občanov bo na račun investicije v krajevni skupnosti zadovoljenih itd. Izvršni svet občinske skupščine je merila za pomoč krajevnim skupnostim pri negospodarskih investicijah oblikoval, skupščinski zbori pa so jih soglasno potrdili. Delegati so menili, da kaže nova merila čim prej uveljaviti in tako omogočiti začetek
nekaterih pomembnih del pO krajevnih skupnostih.
Merila za dodeljevanje s sporazumom združenih sredstev za negospodarske investicije so strnjeni v deset točk. Le-te določajo, da negospodarske investicije splošnega občinskega pomena lahko financirajo v celoti iz združenih sredstev gospodarstva ob možni pomoči krajevne skupnosti, ki je zanje posebej zainteresirana, da v manj razvitih krajevnih skupnostih tržiške občine pri delih, ki jih predvideva srednjeročni program, dosega pomoč 80 odstotkov, da pri investicijah, ki so načrtovane v srednjeročnem programu in predstavljajo pomemben prispevek k družbenemu standardu in so pomembne za več krajevnih skupnostih, znaša družbena pomoč 60 odstotkov investicijske vrednosti itd. Odstotek soudeležbe združenih sredstev za negospodarske investicije potem pada v skladu z družbenim interesom in pomenom za več krajevnih skupnosti, eno skupnost ali del prebivalcev na 50, 40 in 20 odstotkov predračunske vrednosti. Neplanirane investicije se bodo odslej le izjemoma vključevale v program in upoštevale pri razdeljevanju denarja. O tem bodo odločali zbori občinske skupščine. Sankcije pa so predvidene tudi za krajevne skupnosti, ki bodo pri investicijah prekoračevale planirana in zagotovljena sredstva. j Košnjek
Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10-87/69 in 14-147/70) izvršni svet skupščine občine Kranj po predhodnem dogovoru z izvršnimi sveti drugih gorenjskih občin
razpisuj e Prešernove nagrade za leto 1976
za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno znanstveno delo.
Nagrade se podeljujejp občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu 1976, lahko pa tudi za življenjsko delo; skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam pa za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1976 ali v preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 10.000 din.
Kandidate lahko predlagajo samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva pa tudi občani.
Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev (oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kranj) do 1. decembra 1976.
Izvršni svet skupščine občine Kranj
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.
SDS Skupne službe objavlja prosto delovno mesto
materialnega knjigovodje
Pogoj: ekonomska srednja šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj,
in ponovno objavlja prosto delovno mesto
administrator j a
v finančnem sektorju
Pogoj: upravno administrativna šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj vložijo prošnje na Odbor za medsebojna razmerja SDS Skupnih služb, Kranj, Primskovo — komunalna cona.
Rok za prijavo je 15 dni.
ČGPDelo
TOZD Časopisi
Podružnica Kranj, Koroška 16
sprejme takoj
1. distributerja
za razvoz časopisov in revij po mestu Kranju
za čas od 15. julija do 11. avgusta. Pričetek dela vsak dan ob 3. uri zjutraj.
Pogoj: šofer z vozniškim dovoljenjem B kategorije.
2. prodajalko-ca
za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, v Lescah in v Begunjah. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Zaposlimo tudi upokojence.
3. raznašalce
za dostavo časopisa Delo v jutranjih urah.
Iščemo raznašalce, ki bodo pripravljeni Časopis raznašati najmanj pol leta. Delo je primerno za dijake, študente in upokojence.
Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ĆGP Delo, Kranj* Koroška 16 ali na tel. 21-280. Razpis za prodajalce in raznašalce velja do 10. julija 1976.
Iskrin seminar v Radovljici
TOZD kranjske Iskre - ERO, ki proizvaja električno ročno orodje, je za letošnje leto načrtovala proizvodnjo v vrednosti 240 milijonov dinarjev. Proizvodnja je zelo obširna in zahtevna, vendar ni strahu, da je delavci tovarne ne bi izpolnili v začrtanem roku. Mnogo težji je problem, kako prodati vse te količine doma spričo dejstva, da je na tržišču tudi dokaj uvoženega električnega ročnega orodja.
V tovarni so že v začetku leta podrobno razmislili o celotni prodajni problematiki in sprožili obširno propagandno-reklamno akcijo, ki je zbudila precejšnje zanimanje porabnikov zlasti za hobi program. Sedaj pa so se lotili tudi servisne dejavnosti. Ugotovili so, da vsi mehaniki v Iskrinih in pogodbenih servisih niso tehnično dovolj usposobljeni za popravila strojev, bodisi profesionalne, bodisi zasebne« ali hobi rabe.
Zato so organizirali v minulem tednu v Radovljici seminar o popra-
vilih električnega orodja. Udelež^ se ga je 35 mehanikov in vse drŽ»v in še mehanik, ki popravlja Iskri" stroje v Pragi.
Seminar je bil dobro pripravlja0' zato je tudi odlično uspel. Pred*' vatelji iz tovarne in šolskega centri Iskre v Kranju so v treh dne«1 temeljito obdelali teoretično .,n praktično plat tehnologije elektrik nega ročnega orodja, ki jo bodo mehaniki doma izpopolnili še P*1 popravilih.
Ob koncu seminarja so si meha0^ ki ogledali še proizvodnjo v TOZM ERO v Kranju in se nato zbrali P11 zaključnem pogovoru v poslovneg centru Iskre v Ljubljani. Tod so tud po komercialni plati osvetlili proD,.' matiko električnega ročnega orodj* in ugotovili, da je preskrba na(*?' mestnih delov za servise sedaj ž veliko boljša, toda še vedno Sej?8 zaradi težav pri uvozu nekateri"' sicer redkih sestavnih delov.
Marjan Kralj
Že prvo leto potrjena potreba
Združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine Je že prvo leto po ustanovitvi načelo in tudi uspešno razrešilo nekatera odprta vprašanja
I Kranj — Pred dnevi, ali točno 23. junija, je minilo leto dni, ko je bilo v .Kranju ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov kranjske obči-1e. Takratnega ustanovnega zbora ^ je udeležilo okrog 150 obrtnikov iz °bčine. Danes ima združenje 415 čla-n°v iz 620 samostojnih obrtnikov v občini.
Po prvem letu delovanja lahko Ugotovimo, da je združenje načelo Vrsto odprtih vprašanj s področja °0rti oziroma malega gospodarstva JJ1 nekatera s pomočjo skupščine in drugih organov ter služb tudi UsPešno rešilo.
. Predvsem je treba ugotoviti, da se Je združenje s člani s pomočjo družbenopolitičnih organizacij uspešno vključilo v nove samoupravne odno-8e in delegatski sistem. Iz tako Uspešno opravljene organiziranosti Pa so se v minulem letu lotili tudi Nekaterih akcij. Tako so s pomočjo *°prske ban'/e uredili kratkoročno kreditiranje svojih članov. S sodelo-vanjem samoupravne stanovanjske 8kupnosti pa so uredili, da tudi 2aPosleni pri zasebnih delodajalcih lanko dobijo posojilo za stanovanje °2jroma gradnjo.
Prav zdaj v občini poteka tudi a*cija, da bi bili osebni dohodki Mojstrov oziroma nosilcev obrtnih dejavnosti vsaj približno izenačeni z Osebnimi dohodki poslovodij v družbenem sektorju gospodarstva. Ureditev tega vprašanja bo pomembna predvsem pri ugotavljanju £istega dohodka in osebnih dohodkov ob koncu poslovnega leta in pri tistem delu dohodka, ki je obdavčen.
Uspešno je združenje letos sodelo-VaJo tudi pri organizaciji prvega ^Jrna malega gospodarstva v Kranju. Na 400 kvadratnih metrih ^Jemske površine je sodelovalo 28 ^zstavljavcev-članov združenja. 1 ako obiskovalci, kot številni gostje, 80 sejem pohvalili. Da je le-ta uspel, Potrjujejo tudi poslovni uspehi, ^druženje se je na sejmu predstavilo Zares kvalitetno z različnim prika-z°ni dejavnosti. Posebna strokovna ornisija, ki je ocenjevala ureditev in ganizacijo sejma malega gospodarstva, je za uspešno predstavitev ^ala združenju posebno priznanje in Pohvalo. D a bi se sejem malega gospodarstva čimprej še bolj razvil in ysebinsko obogatil, si bodo v združenju prizadevali tudi v prihodnje. Menijo, da bi moralo na tem Sejmu sodelovati čimveč obrtnikov, ^ bo sejem resnično postal ekonomsko zanimiv za razstavljavce in obiskovalce.
Združenje tudi ugotavlja, da je bil ~e prvo leto napravljen velik korak Pri sodelovanju med občinsko skup-cmo oziroma  njenimi organi ter gospodarsko zbornico. Prav zdaj popka   tudi   akcija   o načrtovanju srednjeročnega razvoja malega gospodarstva v občini. Pri tem pa ne le v občin i, marveč nasploh v republiki •Pohaja do težav. Malo gospodarstvo republiki   namreč   doslej niso ^Premljale in ocenjevale posamezne nalitične službe. Razen tega pa še edno ni jasno, kdo je pravzaprav 8ti, ki bi lahko začrtal srednjeročni azyoj malega gospodarstva v obči-ah, regijah in v republiki. Najbrž to e morejo biti združenja, saj po eni rani nimajo ocen o dosedanjem aZvoju  in trenutnem stanju, niti lrnajo strokovnjakov, ki bi se lotili r.ednjeročnega načrtovanja. V Kra-
zborničnih organov, pri tem pa poudarjajo, da bi se je bilo treba čimprej lotiti.
V začetku leta je kranjsko združenje dobilo tudi svoje prostore. Opremili in uredili so jih z lastnimi sredstvi. Danes imajo v njih končno urejen arhiv, vodja pisarne pa poleg ostalega dela vodi tudi knjigovodski servis. Slednjega pa nameravajo že jeseni še bolj razviti in urediti. Poleg tega pa se prav zdaj pripravljajo tudi na občni zbor, ki bo jeseni, in na razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Tako se bo nekaj članov združenja udeležilo posebnega republiškega seminarja, potem pa bodo
organizirali razprave za člane združenja v občini.
Poleg omenjenih pa velja omeniti še športno in rekreativno dejavnost. Člani združenja so lani sodelovali na prvih športnih igrah nosilcev obrti in zaposlenih pri njih v Novem mestu. Na tekmovanjih so zasedli drugo in tretje mesto. Pozimi so potem na Jezerskem organizirali športne igre, ki se jih je udeležilo prek 50 članov. Aprila pa so pripravili strokovno ekskurzijo na ogled mednarodnega obrtnega sejma v Miinchnu.
Največji uspeh pa so člani kranjskega združenja dosegli na letošnjih drugih športnih igrah od 11. do 13. junija v Mariboru. Tu so osvojili sedem pokalov in bili v skupni uvrstitvi drugi. Prvi so bili člani združenja iz Maribora.      A. Zalar
Ustanovljeno združenje obrtnikov
nju
menijo,   da   je   to naloga
Skofja Loka — Pred nedavnim je bil v Škofji Loki ustanovni občni zbor združenja samostojnih obrtnikov s področja škofjeloške občine. Udeležilo se ga je 85 članov. Obrtnikom se je tako izpolnila dolgoletna želja, da se med seboj tesneje povežejo, kajti le tako bodo skupno z delegacijo zaposlenih v obrtni dejavnosti lahko aktivno sodelovali pri razreševanju problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo. Istočasno pa se bo panoga obrti lahko tudi hitreje razvijala.
Odločilno pobudo za ustanovitev združenja je dala skupščina občine Skofja Loka. Delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so namreč na lanski novembrski seji ugotavljali, da je v občini tako zdru-
Predlog: več kot pet
delavcev
Radovljica — 2e več kot pol leta je minilo, ko vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine niso sprejeli odloka oziroma sklepa o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela nad pet do sedem delavcev pri samostojnih obrtnikih. Takrat so naložili iz-izvršnemu svetu občinske skupščine, da preuči, kakšna je dejanska potreba v občini po povečanju števila zaposlenih delavcev pri samostojnih obrtnikih.
Na seji, ki je bila 17. julija, je izvršni svet občinske skupščine ponovno razpravljal o predlogu tega sklepa. Ugotovil je, da je v občini potreba in interes po povečanju števila zaposlenih delavcev posebno v obrtni storitveni dejavnosti zidarstvo in fasaderstvo. Ugotovili so, da je pri oddelku za gospodarstvo in finance v register samostojnih obrtnikov vpisanih 9 obrtnikov, ki opravljajo takšno obrtno dejavnost in da ta obrtna storitvena dejavnost iz leta v leto upada. Zato izvršni svet predlaga, da vsi zbori občinske skupščine sprejmejo takšen predlog. Sklep, da imajo samostojni obrtniki lahko zaposlenih do 7 delavcev, je jeseniška občinska skupščina že sprejela marca lani za vse storitvene dejavnosti, ki se ukvarjajo s popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po posameznih naročilih, merah, načrtih ali pa v okviru te dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela.  a. Ž.
druženje samostojnih obrtnikov kranjske občine se je že prvo leto po tunovitvi vključilo in tudi samo organiziralo različne oblike športne in kreativne dejavnosti. Tudi na tem področju so dosegli lepe uspehe. Največji f^Peh pa so zabeležili na drugih športnih igrah v Mariboru, kjer so se po-člani združenj iz vse Slovenije v plavanju, streljanju, kegljanju, ^Hiznem tesnisu, malem nogometu, atletiki, vlečenju vrvi in šahu. 63 članov ^ijskega združenja je na tem srečanju v skupni uvrstitvi osvojilo drugo *sto in sedem pokalov. Na sliki odličja, ki so jih osvojili v enem letu. 4. Ž. - Foto: F. Perdan
ženje nujno potrebno, saj so nekatere veje obrti močno »v zaostanku«.
Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je zato letos januarja imenovala 7-članski iniciativni odbor za ustanovitev združenja. Le-ta je pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor. Poskrbel pa je tudi za popis vseh obrtnikov v občini in vpis le-teh v združenje.
Na ustanovnem občnem zboru so prisotne pozdravili tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Skofja Loka Jože Stanonik, predsednik republiške zveze združenj obrtnikov Stane Špindler, zastopnik strokovnega odbora za obrt pri republiški gospodarski zbornici ter zastopnik kranjskega združenja obrtnikov.
Po izvolitvi organov občnega zbora so navzoči najprej sprejeli finančni načrt ter načrt dela za prihodnje obdobje. Le-ta je dokaj obširen. Združenje namreč namerava nuditi svojim članom strokovno pomoč pri razreševanju pravnih in finančnih problemov, prav tako pa sodelovati z organi občinske skupščine pri izdelavi in izvajanju programa razvoja obrti, iskati ustrezne vire za kreditiranje obrti, skrbeti za skupno razreševanje problemov pri opravljanju obrtnih dejavnosti brez dovoljenja, za udejstvovanje svojih članov na kulturnem in športnem področju ter vključevanje novih obrtnikov v združenje. Obrtniki pa bodo čimprej skušali dobiti tudi svoj poslovni prostor.
Do ustanovitve se je v združenje vključilo 114 obrtnikov, kar pomeni 41 odstotkov vseh obrtnikov v škofjeloški občini. Na področju občine Skofja Loka namreč opravlja obrtno dejavnost 279 obrtnikov. Najštevil-neje so zastopani avtoprevozniki, 66 jih je, 41 pa se jih ukvarja z gostinsko dejavnostjo.
Za predsednika izvršnega odbora, ki šteje devet članov, je bil izvoljen livar Peter Ažman, za podpredsednika ključavničar Pavel Peklaj, za tajnika izdelovalka kravat Magda Kastelec ter za blagajnika zlatar Boris Koman.
Ob koncu občnega zbora je zastopnik enote Ljubljanske banke Miloš Mlejnik navzoče seznanil z možnostmi za odobritev kreditov za osnovna in obratna sredstva za tiste obrtne dejavnosti, ki so v škofjeloški občini nujno potrebne, a jih ni.
P. A.
Tržiški delegati sprašujejo
Tržič — Do kdaj bo zgrajena nova tržiška avtobusna postaja, je bilo eno od delegatskih vprašanj na zadnjem zasedanju tržiške občinske skupščine. Predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine so pojasnili, da je otvoritev postaje načrtovana za 5. avgust, praznik tržiške občine. Ker je bilo slišati za glasove, da se utegne otvoritev zavleči, so delegati terjali, da mora biti avtobusna postaja do predvidenega roka na red.
Delegati so se zanimali tudi za urejevanje telefonskega omrežja v Dolini in Jelendolu in za posodobitev poročne dvorane v stavbi občinske skupščine.
Zanimivo vprašanje oziroma predlog je zastavil delegat Pristave. Menil je, da bi morali vsi graditelji novih stanovanjskih hiš tudi prispevati za komunalne naprave, zgrajene s prostovoljnim delom ali samoprispevkom krajanov. Plačilo teh prispevkov bi moralo biti pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker je za enake zahteve slišati tudi v nekaterih drugih krajevnih skupnostih, so delegati zbora krajevnih skupnosti predlagali enotno reševanje tega problema v občini. -jk
S amoupr a vi j anj e je pot za različno osvobajanje
Priznanja s amoupr avljav cev je dobilo šest delovnih kolektivov in deset posameznikov — med nagrajenci sta tudi Mile Milivojevič iz kranjske  Save  in  Janez  Jane  iz Elana
Begunje
Z Internacionalo, ki so jo zapeli člani sindikalnega pevskega zbora Litostroj, se je v petek v republiški skupščini v Ljubljani začela osrednja slovenska proslava ob dnevu samo-upravljavcev, ki ga praznujemo 27. junija. Ta dan se spominjamo 27. junija 1951. leta, ko so v zvezni skupščini po dolgi razpravi sprejeli zakon o prenosu lastništva tovarn na delavce in s tem postavili temeljni kamen za razvoj novega samoupravnega socialističnega sistema. Proslave so se udeležili najvišji voditelji slovenskega naroda in številni delegati delovnih ljudi iz vse Slovenije. Po slavnostnem govoru predsednika slovenske skupščine dr. Marijana Breclja je šest delovnih organizacij in deset posameznikov prejelo letošnja priznanja in nagrade samoupravljavcem, ki sta jih podelila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak in predsednik odbora za priznanja samoupravljavcem Ivo Janžekovič.
Slavnostni govornik dr. Marijan Brecelj je med drugim poudaril, da je prav letošnje leto izredno pomembno za nadaljnji razvoj naše socialistične družbe, kajti najti je treba ustrezen odgovor na izredno pomembna vprašanja: za kakšen zakon o združenem delu se bomo odločili, kakšni srednjeročni plan Slovenije in Jugoslavije bomo sprejeli in ali bomo dovolj vztrajni in dosledni v borbi za gospodarsko stabilizacijo.
Za njim je Ivo Janžekovič v obrazložitvi nagrad in priznanja dejal, da je boj za uresničevanje načel ustave, zakona o združenem delu in družbenih dogovorov veličasten boj, ki ga bijemo zato, da bi človeka osvobodili spon preteklosti in, da delo v osvobojeni družbi ne bi bilo le vir življenja, ampak tudi življenjska potreba.
Odbor je izmed 30 predlaganih kandidatov iz 24 občin dodelil priznanja in nagrade desetim delavcem in delavkam. Med dvanajstimi predlogi za priznanja delovnim kolektivom iz 11 občin jih je odbor izbral 6. Pri tem ni ocenjeval samo naporov delavcev teh delovnih organizacij, da bi ujihova samouprava čimbolj zaživela v skladu z ustavnimi načeli, temveč je upošteval tudi njihove gospodarske rezultate in splošne gospodarske pogoje, v katerih delajo.
Za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov so dobili priznanje delovni kolektivi Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, Kartonažne tovarne, papirne, predelovalne in grafične industrije Ljubljana, Tovarne za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa Metalne Maribor, osnovne šole Podčetrtek, Gozdnega gospodarstva Postojna in Hmezada Žalec.
Za uspešno organiziranje uresničevanja samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa je prejelo priznanja in 6000 dinarjev nagrade deset delavcev. Med njimi sta bila nagrajena tudi dva z Gorenjskega; vodja skladišča izdelkov v Elanu Begunje Janez Jane in Mile Milivojevič iz Save Kranj — TOZD Umetno usnje.
Stališča za nadaljnje načrtovanje
Radovljica — Na trinajsti seji občinske konference zveze komunistov v Radovljici so v torek, 22. junija, sprejeli sklepe o urbanizaciji, stanovanjski gradnji in gradnji počitniških hišic. O teh vprašanjih so v občini razpravljali na posebni problemski konferenci, po kateri je delovna skupina pripravila tudi predlog sklepov.
V sklepih je poudarjeno, da je pri prostorskem planiranju treba uskladiti želje potrebe in možnosti, pri tem pa preučiti, katere panoge gospodarstva bodo v občini razvijali v prihodnje in kje. Tako naj bi se razvijala predvsem industrija z domačimi surovinami. Posebno skrb pa je treba posvetiti turizmu, ki naj bi imel prednost pred ostalo industrijo. Hkrati je treba ohranjati gozdarstvo in kmetijstvo. Prav zato je treba skrbno začrtati tudi tako imenovani razvoj somestij Jesenic in Radovljice in poskrbeti, da se industrija ne bo širila v okolico Bleda.
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije (predvem zazidalnih načrtov) je treba še pred sprejetjem razčistiti vse zemljiško-pravne zadeve, da ne bo tudi v prihodnje prihajalo do najrazličnejših zakasnitev pri uresničevanju takšnih načrtov. Sporedno s tem je treba poenostaviti postopek za pridobitev različnih dovoljenj in potrdil pri gradnji ter hkrati okrepiti inšpekcijske službe. In ker je rok za novelacijo urbanističnega načrta Radovljice, Bleda in Bohinja že r otekel, morajo biti ti dokumenti sprejeti najkasneje do konca tega leta.
Vrsta sklepov se nanaša na ohranitev obdelovalnih površin in v zvezi s tem na gradnjo različnih objektov. Tako za stanovanjsko gradnjo ne bi smeli več trošiti kvalitetne kmetijske zemlje v občini. To pa je treba upoštevati tudi pri gradnji prometnega omrežja, daljnovodov, pre-.dor-ov in ostalih objektov medregio-nalnega in regionalnega pomena. V enem od sklepov je tudi zapisano, da je treba v prostorski plan vrisati vse možne poteke magistralne ceste Kranj— Jesenice na območju radovljiške občine. Tako se bodo v ob-
čini lahko pravočasno pogovorili o najbolj sprejemljivi varianti. Ohranjanje zemljiških površin pa po drugi strani ne sme pomeniti zavoro pri stanovanjski gradnji. Nasprotno, le-ta mora biti sestavni del gospo darskega razvoja in razvojne politike občine nasploh. Vendar pa je v prihodnje treba povečati razmerje med družbeno in zasebno gradnjo stanovanj v korist družbene gradnje, ki naj upošteva sedanje priznane stanovanjske standarde. Posebej pa je v sklepih tudi opozorjeno, da je treba paziti, da bo Radovljica ohranila vse zgodovinske, kulturne in druge znamenitosti.
Posebno poglavje, če ga tako imenujemo, je v sklepih namenjeno gradnji počitniških hišic. Gradnja le-teh je v občini v zadnjem času postala pravi prostorski problem. Še vedno prihaja do množičnih pojavov črnih gradenj in to ne le na območjih, kjer za takšne gradnje še niso sprejeti zazidalni načrti, ampak tudi na krajih, kjer v prihodnje niso predvidene in ne bodo dovoljene počitniške hišice. Zato so v sklepih poudarili, da se počitniške hišice lahko gradijo le v določenih, komunalno urejenih področjih. Takšne objekte, ki ne ustrezajo vsem dogovorjenim oziroma sprejetim stališčem, je treba odstraniti, preurediti pa je treba tudi objekte, ki zaradi zunanjosti kvarijo krajino. Zato je treba tudi čimprej sprejeti odlok o prepovedi gradnje počitniških hišic izven prostorsko sprejetih in komunalno urejenih naselij.
V sklepih je potem poudarjena izredno pomembna varovalna in gospodarska vloga gozdov. Poudarjeno pa je tudi stališče, da mora bodoči prostorski plan občine skrbno razmejiti zemljišča, v katera ni dovoljen nikakršen poseg. In nenazadnje je med drugim v sklepih rečeno, da je pri projektiranju urbanističnih in zazidalnih načrtov treba obvezno predvideti tudi lokacijo zaklonišč. Skupščina pa naj čimprej pripravi in sprejme odlok za gradnjo zaklonišč v stanovanjskih in javnih objektih.
A. Zalar
Ob 90-letnici rojstva r volucionarja Jakoba Vehovca
Ob letošnjem krajevnem prazniku, 21, juniju, so krajani Struže-vega počastili spomin na padlega larodnega   heroja   Iva - Slavca-•lokla, na vse talce, borce in revo-jcionarje, ki jih ta nekdaj dokaj iajhen kraj ni dal tako malo. Še osebej pa so letos počastili spo-lin   na   revolucionarja Jakoba ehovca, na osebnost, ki je brez voma pustila močan pečat obdob-x med obema vojnama, obdobju revolucionarnega dozorevanja, razrednega osveščanja in opredeljevanja v času razraščanja grozeče ideologije fašizma na eni strani n zbiranja svobodoljubnih demo-Kratičnih sil na drugi strani. Prav v tem obdobju je v Kranju postal .srednji nosilec naprednih ideoloških smeri Jakob Vehovec; pa ne le »srednja sila, pač pa tudi neumorni javni tribun.
Za Kranj je bil prihod Jakoba /ehovca nadvse pomemben, saj v akratnih okoliščinah, pred letom 930   zaradi   nerazvite industrije elavstvo ob prevladujočem sred-ijem trgovskem sloju nikakor še ni loglo prodreti v ospredje kot za-estna organizirana sila, zato je v  Kranju   organizirano delavsko Tibanje   dozorevalo   kasneje kot rugje na Gorenjskem. Prav v to a/.nino  pa je  prišel  leta 1930 akob Vehovec, že z bogatimi iz-ušnjami v boju za idejno in raz-mIiio  osveščanje  delovnega člo-eka. Bil je sin malega bajtarja, ki 3 je iz Pirnič prišel v Ljubljano čit za strugarja. Vleklo pa ga je knjigam in tu ga je v čitalnici •ečal znani politični naprednjak ,tbin   Kristan,   ki   je mladega 'ehovca   usmeril   v   dotlej mu ieznano domala prepovedano dru-beno področje. Vehovec je poznaval    pravo    naravo tedanjih ružbenih odnosov, odločil se je, da •o poskusil odgrinjati zaveso nevednosti izkoriščanim. To je postal imoter njegovega življenja. Takš-lega je spoznal tudi znani revolucionar Ivan Regent. Srečala sta se v Gradcu; po prvi 'etovni vojni je namreč takratna vstrija   mobilizirala    za svojo dustrijo veliko slovenskih delav-;v, med njimi je bil tudi Vehovec. u v Gradcu je Vehovec, zaveda->č se svojih organizacijskih dolž-osti, ustanovil slovensko društvo omovina in bil izvoljen za pred-■dnika. Oba vneta revolucionarja ta skoraj vsako nedeljo organizira predavanja, ki so jih hodili slušat večinoma   delavci. Kas-•je sta se našla Regent in Veho-;c tudi v Trstu, kjer sta nada-
ljevala z organiziranjem delavstva, vendar pa je postalo zanju vse preveč nevarno in sta morala bežati.
Vehovec se je vrnil v Ljubljano, se zaposlil v bolniški blagajni. Več let je bil glavni tajnik centralnega odbora delavskih prosvetnih društev Svoboda v Ljubljani, razen drugih dolžnosti pa je bil tudi odgovorni urednik delavskega lista Naprej, v katerem je objavil vrsto svojih člankov o potrebi ideološkega boja s klerikalnimi in drugimi nazadnjaškimi tendencami. Zaradi tega je bil dvakrat celo zaprt, večkrat pa je zaradi vsebine svojih člankov moral plačati visoke denarne kazni. Da bi se takega naprednjaka v Ljubljani znebili, so ga premestili v Tržič. Toda Vehovec je ostal trden in je tudi v Tržiču nadaljeval z delom: oživil je delavsko prosvetno društvo Svoboda in v njem tudi aktivno sodeloval. Iz Tržiča je bil nato premeščen v Kranj, kjer je znova našel pravo ledino, kamor je z vso vnemo zaoral brazde kulturnega udejstvovanja. V Kranju je bila sicer že leta 1925 ustanovljena delavska strokovna organizacija, vendar le- ta ni našla izhoda iz zaprtih sindikalnih vrst širšega kulturno prosvetnega udejstvovanja med delavstvom. Zato se je Jaka Vehovec takoj zavzel za ustanovitev kulturnega društva Svoboda. V okviru društva se je zavzemal za delovanje raznih sekcij, sam pa je z vso vnemo deloval v dramski sekciji. Kakšna je bila njegova idejna usmeritev za neosveščeno delavstvo, je pokazala že prva predstava 7. februarja 1932, ko so uprizorili Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Razen Cankarjevih del je v program sprejemal sama napredna revolucionarna dela. Pripravljal je tudi proslave, na katerih je imel preproste in razumljive govore, ki
so delavcem odkrivali vse socialne krivice v takratni družbi. Vehovec ni bil samo izreden govornik in organizator, ampak zlasti človek, ki je znal s svojim tovariškim odnosom pridobiti vsakogar.
Po znanih povračilnih ukrepih proti delavstvu, po mogočnem Zletu Svobod v Celju, leta 1935, ko so bila prepovedana vsa delavska društva, je Jaka Vehovec nadaljeval s svojim delom v kulturni delavski socialistični zvezi Jugoslavije, v kateri je skušal še naprej voditi razgibane delavske vrste. S spretno organizacijo prireditev se je znal izogniti nadzorstvu policije, hkrati pa dati vsaki prireditvi globoko razredno vsebino.
Ob okupaciji dežele leta 1941 je Jaka Vehovec vedel, kje je njegovo mesto in se je z vso vnemo pridružil organizaciji odpora. Kot član pokrajinskega odbora OF in ob drugih nalogah je povsod pokazal zavest prepričanega komunista. Zato ni čudno, da so ga belogardisti vpisali v spisek za usmrtitev. Med borce NOB je Vehovec odšel skupaj s 16- letnim sinom. Tam je prevzel nove naloge, med drugim je postal načelnik propagandnega odseka Kokrškega odreda. Toda zaradi slabega zdravja, bolehal je že dolga leta, je omahnil v smrt 27. maja 1944. leta, ko se je že svitala zmaga in z njo svoboda, za katero je živel in se žrtvoval vse življenje. Za njim pa je ostalo njegovo življenjsko delo, njegovi cilji in njegove težnje po novem, pravičnejšem in svobodnejšem svetu. L. M.
Svet delovne skupnosti osnovne šole
Matije Valjavca Preddvor
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— vzgojiteljice ali medicinske sestre
vrtec Jezersko, za nedoločen čas;
— učitelja razrednega pouka (URP),
dola Olševek, za nedoločen čas;
— učitelja razrednega pouka (URP),
šola Preddvor, za določen čas do 20. oktobra 1976 do 31. avgusta 1977;
— učitelja glasbenega pouka (PU, P),
šola Preddvor, polovičen delovni čas, za nedoločen čas;
— učitelja likovnega pouka (PU, P),
za določen čas od 1. septembra 1976 do 20. januarja 1977.
Učinkovitejša skrb za invalide in borce
Tržič — Izvršni svet občinske skupščine in njeni zbori so pretekli teden razpravljali o poročilu o varstvu vojaških vojnih invalidov in borcev NOV v letu 1975, ki ga je pripravil skupščinski oddelek za splošne zadeve in družbene službe. Po sodbi delegatov skupščinskih zborov poročilo povsem upravičeno ugotavlja povečano družbeno skrb za invalide in borce NOB v tržiški občini. Pri tem ima veliko zaslug nova zakonodaja, bodisi zvezna, republiška ali občinska, prezreti pa ne kaže tudi zainteresiranosti   tržiške družbene
Preverjanje usposobljenosti
enot CZ
Radovljica — Po programu usposabljanja pripadnikov in enot civilne zaščite je občinski štab civilne zaščite v Radovljici organiziral od 10. do 12. junija dopolnilni pouk z vajo za preskus znanja ekip prve pomoči enot civilne zaščite iz vseh organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti v občini. Na blejskem vadišču pri domu Partizana so sodelovale ekipe iz Bohinja ter z blejskega in gorjanskega območja. Ostale ekipe iz občine pa so se pomerile v Radovljici v kampu"pri letnem kopališču.
Na letošnjem preskusu znanja so se še posebno izkazale ekipe iz krajevnih skupnosti. Med 67 ekipami je bila najboljša ekipa prve pomoči iz krajevne skupnosti Stara Fužina, ki
je zbrala 133,17 točke, druga je bila ekipa Radovljica I s 131,67 točke in tretja ekipaKS Ljubno, ki je zbrala 129,33 točke. Ekipa osnovne šole dr. Josipa Plemlja z Bleda je s 126,83 točke zasedla četrto mesto, za njo pa se. je na peto mesto uvrstila ekipa osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Najuspešnejša ekipa iz delovnih organizacij je bila Iskra Otoče, ki je s 125,17 točke zasedla šesto mesto.
Prve ocene občinskega štaba civilne zaščite so, da so letošnji rezultati' boljši od lanskih; predvsem so na-' predovale ekipe iz krajevnih skupnosti, ekipe iz delovnih organizacij pa so malo popustile. Končno oceno pa bo štab podal na podlagi analize na prvi seji v začetku julija. JR
skupnosti za problematiko borcev in invalidov. Tako kot lani tudi letos zagotavljata skupščina oziroma iz* vršni svet potreben denar.
Poročilo navaja, da je v tržiški občini 45 vojnih invalidov, od katerih je eden iz prve svetovne vojne, da je »mirovnih« invalidov 6, da je en invalid prejemal lani dodatek z* nego in tujo pomoč in da 11 invalidov prejema ortopedski dodatek. Skupščinski oddelek za splošne zadeve in družbene službe tudi ugO"^ tavlja, da 9 invalidov uporablja ortopedske pripomočke in da 102 upravičenca prejemata družinsko invalidnino, 35 pa invalidski dodatek.
Sestavljavci poročila razčlenjujejo dodatke za zaposlene borce« katerih je v tržiški občini 10, in skrb za nosilce partizanske spomenice te* narodne heroje. Posebne skrbi *° deležni borci za severno mejo.
Le-teh je v tržiški občini 19, vendar # njih število vztrajno krči. Lani je prav tako 19 kmetov-borcev prejemalo varstveni dodatek. Poročilo p* po drugi plati ugotavlja, da vsi borci ne uveljavljajo ugodnosti pri plačevanju zdravil. Pogosto se znajdejo V precejšnjih težavah tudi borci in aktivisti, ki so brez rednih osebnih dohodkov ali pa so le-ti zelo nizki-Lani so v tržiški občini za pomoč tem ljudem potrošili 170.000 dinarjev. 21 upravičencev je prejemal0 stalno družbeno pomoč, desetin1 borcem pa so bile dodeljene enkrM' ne pomoči. -jk
Enajst mladih partizanov *>med dvema ognjema«
Fužine v Poljanski dolini — V
soboto, 3. julija, bo v Fužinah v Poljanski dolini svečanost ob spomeniku, ki je postavljen v neposredni bližini »Jurčkove« domačije, kjer je v neenakem boju z Nemci in domačimi izdajalci v prvih februarskih dneh zadnjega leta vojne padlo šest mladih partizanov, šest mladih članov organizacije SKOJ, petim borcem pa se je posrečilo rešiti. Krajevna organizacija ZZB NOV Trebija do ob tej priložnosti, ob dnevu borca, v Fužinah na mestu tragedije pripravila srečanje preživelih borcev NOV, udeležili se ga bodo vsi preživeli partizani in njihovi svojci, mladine in prebivalcev s tega področja. V kulturnem programu bodo ■sodelovali učenci osnovne šole iz Gorenje vasi, člani organizacije ZSMS Trebija ter člani krajevne organizacije ZZB NOV. Popoldne pa bo ob partizanskem grobišču in spomeniku na Novi Oselici nad Sovodnjem, tu so pokopani tudi borci, ki so izgubili življenje 2. februarja leta 1945 v Fužinah, žalna svečanost, svojci padlih ,er preživeli in njihovi svojci pa si >odo na ta dan ogledali tudi parti-:ansko Cerkno ter obiskali partizan-iko bolnišnico »Franja«.
Od tragičnega dogodka, ki se je v ružinah, vasici v Poljanski dolini, ;raju med Trebijo in Sovodnjem, »digral v noči na 2. februar leta 1945 e preteklo že več kot 31 let, nam riše naš sodelavec Franc Galičič, narisal je tudi kroniko o tem dogodku, /endar je le-ta še vedno v svežem ■pominu vsem preživelim udeleženem borbe. Pa tudi domačini se često pominjajo te strašne februarske »oči.
Preživeli udeleženci fužinske bor-»e Franc Arh, Janez Stare, Franc Jodec, Jožef Velikanje, Albin Lenar, anko Tišlar in domačini pripovedu-ejo takole, je zapisal Franc Galičič: V mrzlem zimskem jutru, 2. feb-
ruar 1945 je bil zapisan na koledarju, je okrog hiše pri »Jurčku« nad vasjo Fužine v Poljanski dolini nenadoma zaropotalo.«
Enajst mladih partizanov, ki so jih sovražniki presenetili v hiši, se je moralo spopasti z mnogo močnejšo in veliko bolje oboroženo skupino Nemcev in domačih izdajalcev. Skozi okna so švigale svinčenke, treskale so ročne granate, ognjeni zublji pa so osvetljevali prizorišče srditega boja. V dimu smodnika in v ognju je za vedno ostalo šest mladih partizanov, šest mladih skojevcev. Po čudnem naključju pa se je uspelo rešiti petim partizanom.
Tiste dni se je 2. bataljon Vojkove brigade zadrževal pri kmetu Vrhov-cu v Stari Oselici. Naloga borcev te enote je bila, da prepreči vsak morebiten prehod sovražnika proti Cerknem, kjer je bil takrat IX. korpus. Tako je tudi devet borcev iz 1. voda, 2. čete, 2. bataljona Vojkove brigade dobilo nalogo, da v vasi Fužine s patruljami in zasedami nadzorujejo vse mogoče dohode iz smeri Gorenja vas v Trebijo. Komandir te enote je bil mladi partizan Vito Butolo, po-litdelegat pa preživeli borec Franc Godec.
Skupina je bila v Fužinah že približno deset dni. Mladi partizani, mladi skojevci so bili v stalni povezavi s štabom bataljona v Stari Oselici ter s terenskimi aktivisti. Le-ti so jih sproti obveščali o trenutnih dogajanjih in sovražnikovih premikih. Skupinica borcev pa je vestno opravljala vse zadane jim naloge. V dnevnem času so postavljali zasede v trojkah z mitraljezom, ponoči pa so patruljirali v bližnji okolici in izmenično počivali v osamljeni hiši nad vasjo.
Sovražnika v tistih dneh ni bilo na spregled in borci v Fužinah so se počutili dokaj varni. Iz štaba bataljona pa   so   jih   stalno   opozarjali na
skrajno previdnost, saj je partizanska obveščevalna služba izvedela, da v sovražnikovih postojankah v Idriji in Gorenji vasi zanesljivo izdelujejo bele obleke. Torej je bilo mogoče računati tudi na razna presenečenja .. .
Vodstvo partizanske zasede v Fužinah ni niti najmanj slutilo, da se je 1. februarja na domobranski postojanki v Gorenji vasi zglasila izdajal-ka ter povedala, da se nad Fužinami stalno zadržuje devet partizanov. Sovražnik se je zato še istega dne pritihotapil v neposredno bližino »Jurčkove« domačije. Utaborili so se v Trebiji. Terenski aktivisti so to tudi sporočili komandantu Vitu Butoli, vendar se nihče ni nadejal sovražnikovega napada. Kljub temu pa so vseeno določili posebno patruljo, ki naj bi naslednji dan ugotovila številčno stanje Nemcev in domobrancev v Trebiji.
Do pol noči 1. februarja se pravzaprav ni zgodilo nič posebnega. Iz Stare Oselice sta v večernih urah prispela dva borca, običajna patrulja, ki pa nista prinesla nobenih posebnih novic. Komandir zasede Vito Butolo ju je zaradi morebitne nevarnosti tisto noč zadržal kar v Fužinah. Število borcev se je tako povečalo z devet na enajst.
Okrog četrte ure zjutraj pa se je patrulja, v kateri sta bila dva borca, odpravljala za odhod proti Trebiji. Noč je bila mirna, le na nasprotnem bregu, v Kladju, je od časa do čjasa zalajal pes, se spominjajo preživeli borci Vojkove brigade. Dežurni je patrulji takrat dajal še zadnje napotke. Istočasno pa so se prebujali in vstajali še drugi borci, ki naj bi se že nekaj minut kasneje odpravili na položaje, kjer so običajno pripravljali zasedo in nameščali izvidnice.
Nenadoma sta pred hišo odjeknila dva strela. Mladi stražar Franc Arh je namreč prav v tistem trenutku v
Preživeli borci bitke v Fužinah v Potjhnski dolini (od leve proti desni) Mirko Kopač — v Fužine je priS^Tžjutraj, Franc Arh, Franc Godec in Janez Start-Na sliki manjkata preživela Jože Velikonja in Albin Lenar.
neposredni bližini hiše opazil v bele halje oblečenega sovražnika. Vseh deset mladih borcev se je v hipu znašlo in pograbilo za orožje. Franc Arh' je bil že v prvem trenutku hudo ranjen. Močna ročna bomba mu je težko poškodovala hrbet. Napadalci so ga takoj odvlekli nekoliko vstran in ga močno zastražili. Deset borcev v obkoljeni hiši pa se ni vdalo. Položaj je bil kajpada praktično brezupen. Umik iz hiše je bil popolnoma nemogoč, presenečenje pa popolno. Obroč okrog hiše se je vse bolj stiskal. Streljanje je bilo vedno bolj silovito. Napadalci so obkoljene borce na »Jurčkovi« domačiji začeli pozivati k vdaji.
Borba je trajala približno pol ure. Potlej pa v notranjosti hiše streljanja ni bilo več slišati...
Končno so sovražniki lahko vdrli v hišo. Tu so v mlakah krvi našli šest negibnih trupel ter dva živa, a hudo ranjena borca. Prešteli so vse mrtve in ranjene ter ugotovili, da jim nihče ni pobegnil: šest je bilo po njihovem mnenju mrtvih, tri ranjence pa so seveda zajeli žive. Dejstvo pa je, da so bili mrtvi štirje, dva »negibna« partizana pa sta bila le hudo ranje-
na. Po zverinskem pokolu so nap*' dalci zaplenili še del orožja ter upe' pelili domačijo v Fužinah.
Komandir partizanske zasede Vito Butolo, bolničar Viljem Vidmar, borec Feliks Abram in še neki drug1 borec, ki je bil italijanske narodnosti, vendar. njegovo ime in priimek nista znana, so zgoreli v plamenih na »Jurčkovi« domačiji. Mladega \% letnega skojevca Cirila Demšarja, ki je bil v borbi hudo ranjen, so fia mestu tragedije kasneje ustrelili-Hudo ranjenega Vladimirja Vanej« iz Maribora pa so ustrelili na poti proti Trebiji. Pet borcev je pokopanih na pokopališču na Novi Oselici« Ciril Demšar pa na pokopališču v Javorjah. Rešili so se torej le Franc Arh, Albin Lenar, Jožef Velikonja, Janez Stare in Franc Godec. Franc Godec je doma iz Bohinjske Bistrice, Jože Stare pa iz Bohinjske Cešnjice-
Kmalu po strašnem boju je prišel v Fužine s smeri Stare Oselice 2. bataljon Vojkove brigade. Vse borce je hudo presunil pogled na prizorišče tragičnega dogodka.
Po zapisu F. Galičiča pripravil: J. Govekar
EVROPA ZA VSAK ŽEP MM
!ya povojna generacija maturantov iz rednega šolanja na kranjski gimnazije v soboto, 26. junija, praznovala 30. obletnico mature. Od 39 dijakov in Maturantov jih je danes še vedno krepkih in zdravih kar 37. Srečanja se je tfdeležilo 23 maturantov in 5 profesorjev takratnega VIII. razreda. In ker je teta 1945 in i$4Q maturiralo tudi nekaj dijakov, ki so prej opravili samo razredne izpite in tako nimajo nikjer svojega »domicila«, smo maturantje členili, da tudi te naše sotovariše odslej vabimo na naše proslave, ki bodo vsaka 3 leta.
V!a fotografiji sede profesorji (od leve na desno): Ciril Velušček, Elizabeta °ubnov, Tone Opeka (razrednik) in Hilda Ekar. Manjka še Boris Rupnik, *lJe ta »obred« zamudil, ker je popoldne praznoval s starejšimi našimi kolegi ** maturanti 40. obletnico mature — I. S. — Foto: Mile Zivulovič
Poročali smo že, da so društvo prijateljev železnic iz Beljaka in iz Trsta in f.elezniški muzej iz Ljubljane ob 70-letnici otvoritve železniške proge Beljak-Trst organizirali spominsko vožnjo z vlakom. V nedeljo, 20. junija, je Mak z okrog 500 gosti pripeljal iz Beljaka do Mosta na Soči. Na Jesenice je vlak pripeljala avstrijska parna lokomotiva, do Mosta na Soči pa je vozila naŠa tovrstna lokomotiva. Minulo nedeljo, 27. junija, pa je podoben vlak Pripeljal od Trsta do Bleda. Tokrat je z vlakom prišlo na Bled, kjer so hristični delavci pripravili lep sprejem z godbo na pihala iz Gorij, okrog 480 Sostov. Tako kot prejšnjo nedeljo na Jesenicah pa so tudi tokrat na blejski železniški postaji razstavili staro parno lokomotivo, ki je vozila v Kamnik.
sliki: Vlak, kije v nedeljo, 20. junija, pripeljal na Jesenice iz Beljaka. -°- B.
Podpora gasilskemu muzeju
V počastitev 100. obletnice gasil-p.v» na Slovenskem so v Metliki v Jf» krajini, kjer je bilo leta 1869 Ojtan.°valjeno prvo gasilsko društvo, ^Prli   gasilski   muzej. Edinstven
Uzej pri nas stalno bogati zbirko in
Predstavlja obiskovalcu s števil-
1 starimi gasilskimi pripomočki,
dokumenti, črpalkami, cevmi itd. Žal muzejsko gradivo še ni popolno. Zato se muzej obrača na vsa društva in posameznike, ki imajo stare in dragocene gasilske zanimivosti, naj le-te zaupajo v hrambo muzeju. Le tako bo gasilsko izročilo lahko popolnejše in privlačnejše.   I. Petrič
Črtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(24. zapis)
Prav zdaj, ko so se iztekli zapisi o J)a«ih poteh po mejni dolini Idrijce j*1 sem nameraval usmeriti korake v ®°vodenjsko in nadiško dolino; sem *vedel, da so v Ricmanjih, vasi tik **ad Trstom, poimenovali svojo novo ebk0 §0j0 p0 beneškoslovenskem psniku Ivanju Trinku — domačinu 2Pod Matajurja. Ta pa se dviga m prav iznad porečij Nadiže in ^oorne v sovodenjski dolini, ki bosta
qajl
snov prihodnjim zapisom, studi me že mika opisovanje teh *pših   predelov   Beneške Slo-;'gnije, tam okrog Nadiže, Laudarske
rj^tje«   _  me slavje v vasi nad
v(Stom kar sili v P°Prejšnj° pripoji   o   velmožeh,   ki   jih   je v |^eteklosti rodila  naša bridkolepa aeveta dežela«, slovenska Benečija.
UČENJAKI, PESNIKI, ARHITEKTI
^.Stežka si predstavljamo ljudstvo, k Je bilo brez šol, brez posvetne sj Osvetljenosti, ljudstvo, ki je bilo 86JKoprej revno, zastraševano, poti-v Jeno v skope hribe in bilo brez sanj j: ^etlejši prihodnosti — da bi tako (5Gt ece> v najboljših dneh niti gj^tmiljonsko — zmoglo roditi iz 8a7e Vrsto učenjakov, pesnikov, pi-sla ^ev> zdravnikov in arhitektov, v^Čih ne le doma, pač pa tudi
daleč prek meja. Nekaj teh velmož poznamo, mnogi pa so še mladi odšli in se niso več vrnili pod rodni krov. Tujina jih je vzela za svoje, domovina jih, lastovk, ki so zatavale in se ujele v tuje mreže, ni več privabila ...
Jakob Štelin (1699-1770), profesor pesništva in govorništva na univerzi v laški Padovi.Spisal je mnogo razprav v grščini in latinščini; zbirko pesmi je izdal tik pred smrtjo. V učenem svetu je Štelin slovel kot izjemen enciklopedist in klasični filolog. Najbrž pa njegova pot iz Gorenjskega Triblja (Tribil Superiore) v Idrijski dolini do vseučiliškega profesorja v Benetkah in Padovi ni bila zmeraj posuta s cvetjem, saj je bil med Lahi njegov rod malo cenjen; Slovenci so veljali tem nadutežem sklejkoprej le za »schiave« (sužnje, hlapce). Kot so to čutili v polpretekli dobi in čutijo še danes slovenski duhovni in svetni izobraženci. Ki jim je dodeljena pot in usoda — kaplana Čedermaca . ..
Gorenji Barnas (Vernassino) v Sovodenjski dolini je rodil slovitega zdravnika Jožefa Kvarina. Bil je telesni zdravnik cesarja Jožefa Drugega. Znana je anekdota: Na smrt bolni cesar je vprašal svojega zdravnika, koliko časa bo še živel. Doktor Kvarin je pomislil in rekel: še tri ure, veličanstvo. Cesar pa nato: Dobro, te zadostujejo, da vas naredim za barona.
Edina stvar, ki sem si jo v glavnem mestu Danske kolikor toliko temeljito ogledal, so bili tako imenovani sex-shopi na glavni prome-nadni ulici. Stvari, ki jih v teh trgovinicah prodajajo in ponujajo na ogled, so sicer pogostokrat skregane z vsakim normalnih estetskim okusom, pa vseeno večkrat zelo zanimive in domiselne. Največ kupcev, predvsem pa ogledovalcev je bilo med inozemci, — predvsem med starejšimi. Domačini so se tovrstne robe bržkone že zasitili.
Glavna pozornost Dancev je bila v tistem času — govorim o poletju 1972. leta — namenjena bližnjemu vseljudskemu referendumu za pristop k skupnemu evropskemu trgu. Po vsem mestu je bilo polno letakov in parol, na katerih je z velikimi črkami pisalo JA ali NEIN, za ali proti priključitvi. Našli so se celo govorniki, ki so se na javnih mestih zagrizeno opredeljevali za to ali ono stran in med njihovimi poslušalci je včasih prihajalo do srditih prepirov.
OSLO
Iz Koebenhavna sem se še isti dan s trajektom pripeljal v švedski Malmo. Zanimivo je, da me na meji ni nihče spraševal za potni list, niti pozneje, na norveški meji ne.
Iz Malmoja nisem ohranil nobenega, še tako bledega spomina ne. Će bi se mi tam kaj posebnega zgodilo, če bi kaj posebnega videl, bi se že spomnil. Tako pa je vseeno, če se ne.
Gnalo me je naprej na sever. Nisem imel več potrpljenja, da bi šel ustavljat avtomobile. Potoval sem z vlakom, ker je bilo hitreje. Res pa je tudi to, da je bilo tudi dražje — kljub temu, da sem kupoval karte s študentskim popustom. Potrošil sem že tričetrt vsega denarja, ki sem ga vzel s seboj, pa nisem bil niti na polovici svoje poti. Vendar se zaradi tega nisem pretirano vznemirjal; domov se bom vrnil, tako ali drugače.
V Goteborgu se nisem ustavljal. Čimprej sem hotel priti na Norveško.
Ce bi me kdo vprašal, kateri dve državi v Evropi sta mi najbolj všeč, bi brez premisleka odgovoril: Češkoslovaška in — Norveška. Če rečem, da mi je Češkoslovaška blizu zaradi miline in mehkobe v značaju njene pokrajine in ljudi, potem moram reči, da mi je Norveška pri srcu zaradi nekakšne divjosti in prvobitnosti, ki se razkriva v njeni prirodi in ljudeh. Kot da v žilah maloštevilnih prebivalcev te severne dežele še ni popolnoma ugasnila drzna in vroča vikinška kri.
Ko sem stopil z vlaka na železniški postaji v Oslu, sem imel občutek kot da sem zašel v neko zarobljeno podeželsko gnezdo. Ljudje, ki so postopali tam okrog, so bili še
najbolj podobni kmečkim telebanom, ki prvič pridejo v veliko mesto, in zaradi te njihove prvobitne preprostosti so mi postali že prvi hip neskončno simpatični. Nobene ekstravagantnosti in mehkužne izumetničenosti, podobne tisti v Koebenhavnu in nemških mestih, sama ljuba preproščina. Kar pobratil bi se z njimi.
Kolodvorska ura kaže enajst zvečer in na čakalniški klopi poleg mene spita, zleknjeni druga čez drugo, dve mladoletnici. Pri tem prav ljubko smrčita. Pride dežurni Železničar in ju prime za ramena, da bi ju zbudil. Osorno ga odrineta in smrčita naprej. Toda možakar se ne da kar tako na lahek način odpraviti. Še močneje ju strese in jima zavpije, naj vstaneta. Ker se ne more osvoboditi njegovega prijema, ga ena izmed deklet z vso silo ugrizne v roko. To pomaga. Železničar jo s kletvijo na ustih jadrno pobriše iz čakalnice, toda ne mine minuta, ko se vrne, tokrat skupaj s svojim pomočnikom. Brez obotavljanja planeta k dekletoma, ju zgrabita za lase in vlečeta ven. Dekleti se sicer na vse pretege de-reta in upirata, toda nič ne pomaga. Železničarja sta močnejša.
Videti je bilo, da je to tukaj vsakdanji prizor, ker so se čakajoči potniki komajda zmenili za dogajanje okoli sebe. Dekleti sta bili kajpak pijani. Brž ko sta si nekoliko ohladili glavo na svežem nočnem zraku, sta se zleknili zunaj na stopnišču pred kolodvorom in spali naprej.
Oslo je mesto pijancev. Vsaj tak občutek sem prvi hip dobil jaz. Morda zato, ker sem prišel tako pozno zvečer in so vsi normalni, trezni ljudje takrat že šli spat. Ko so zadnji večerni vlaki že zdavnaj vsi odpeljali, se je po kolodvoru in okoli njega še vedno potikala kopica ljudi v različnih stadijih vinjenosti. Šele naslednji dan sem zvedel, da je v mestu stavka pristaniških delavcev; — podnevi stavkajo, ponoči pa pijejo.
Sploh pa je Oslo mesto ponočnjakov. Koje polnoč že zdavnaj minila, so bile ulice še vedno precej polne ljudi. Še zlasti me je presenetilo to, da je bilo med njimi prav toliko žensk kot moških, tudi zelo mladih deklet. Na Norveškem so menda že prerasli miselnost, ki je pri nas še zmeraj hudo v modi, da naj gre hčerka spat s kurami, sin pa naj se kar izdivja, saj je vendar moški. Ob dveh ponoči so bile v parku še vedno skoraj vse klopi zasedene: tam, kjer ni bilo zaljubljenih parčkov, so spali brezdomci in potepuhi. Šel sem nazaj na kolodvor, ker sem bil že pošteno zaspan. Ta čas so si v čakalnici železničarji izmislili neko novo pogruntavščino: pod strop so namreč namestili televizijsko kamero za nadzorovanje čakajočih potnikov. Ko-
maj sem malo zakinkal na svojem sedežu, že me je prebudila trda roka dežurnega železničarja. To se je ponovilo dvakrat ali trikrat. Seveda, kamera. Imelo me je, da bi jo potegnil na tla in jo razbil.
Spet sem šel v mesto. Zavil sem v neko odročno ulico v bližini pristanišča in se z vso svojo kramo zavlekel v nekakšen slepi hodnik. Tam sem speč na mrzlem betonu dočakal jutro.
IZ TRONDHEIMA V ROTTERDAM -S TOVORNO LADJO
Za zajtrk sem pojedel sendvič, ki sem ga kupil v kolodvorskem bifeju. Nikdar prej še nisem videl manjšega sendviča. Tri krone sem plačal zanj, pa ga je bilo komaj za pol grižljaja. Skandinavci menda delajo najmanjše sendviče na svetu. Vsaj jaz sem dobil tak občutek.
Na sever, čimviše na sever! Proč od te zadušljive srednje Evrope. Šel bi prav tja gor v Narvik, še više, prav v Hammerfest bi šel, če ... Če bi seveda imel dovolj denarja za tako pot. Ker pa sem se kljub finančni stiski po vsej sili hotel na-užiti nekaj severnjaškega vzdušja, sem kupil železniško karto do pristanišča Trondheima na obali Atlantika. Ko sem se vozil proti severu, sem izza oken drvečega vlaka občudoval najlepšo pokrajino, kar si jo morete misliti: gozdovi, skalnate gore in neskončno dolgo jezero M j osa, na katerem so se belila razpeta jadra turističnih jadrnic. In potem še naprej skozi divjo dolino Gadbrandsdal do Dombasa, kjer se je proga zagrizla v hrib do Opdala, odkoder se je potem počasi spustila do Trondheima.
Trondheim ima približno toliko prebivalcev kot naš Kranj, vendar so v njem vse hiše lesene. Ne samo tiste družinske, enostanovanjske, pač pa tudi trgovine, šole in poslovne stavbe v središču mesta. Les je na Norveškem in sploh v vsej Skandinaviji najcenejše in najlaže dostopno gradivo. Dobršen del dežele pokrivajo praktično neizčrpni smrekovi gozdovi.
Kaj takega se res ne zgodi vsak dan. Zvečer sem sedel v neki pristaniški krčmi v Trondheimu in srkal pivo, pa sem se zapletel v pogovor z nekim Dalmatincem, mornarjem. Kje vse ne srečaš našega človeka! Povedal mi je, da že deset let pluje po tujih ladjah in da je trenutno prvi častnik palube na švedski barki, ki vozi norveški les v nizozemski Rotterdam. Vprašal sem ga, kdaj odplujejo. Rekel je, da zjutraj. Bolj za šalo kot zares sem ga vprašal, Če me vzame s seboj v Rotterdam. Rekel je, da zaradi njega lahko, da pa se mora glede dokončnega odgovora pozanimati pri kapitanu. Že malce vrtoglava od popite pijače sva šla v pristanišče.
No in'nato je postal Beneški Slovenec baron ...
Še drug slovenski Benečan je služil t cesarju Jožefu Drugemu. Bil je to Urban Melinek, stotnik dvorne straže na dunajskem dvoru.
L. 1804 je bil rojen v Šempetru Slovenov (San Pietro al Natisone) Anton P odreka (priimek izvira od prednikov, ki so imeli svojo domačijo nekje — pod reko, torej nekoliko niže »pod reko«). Anton Podreka, poznejši doktor znanosti in profesor matematike in fizike, je napisal med drugim knjigo »O domovini Jakoba Štelina in njegovem moralenm sistemu«. Sestavil je tudi čitanko v slovenskem in italijanskem jeziku, ki pa ni izšla — zaradi cenzure!
Ivan Klodič (v italijanskih virih pisan kot Clodig) je bil doma v Klo-dičih (Clodig) ob rečici Kozici (Cosizza) med idrijsko in sovo-denjsko dolino. Ivan Klodič (1828 — 1898) je postal doktor matematike, profesor fizike in inženir-arhitekt na visoki tehnični šoli v Vidmu. Zaradi izjemnih zaslug za znanost (bil je tudi meteorolog) je bil ob koncu življenja imenovan za viteza. — Napisal je znano vzpodbudno knjigo (v italijanščini) »Pro Slavia«. — Vitez Ivan Klodič je bil obče priljubljen in spoštovan zaradi »lepih manir« in velike učenosti.
Vendar, kakor smo lahko ponosni na naštete beneškoslovenske vel-može, je res, da v slovenščini niso pisali, ne objavljali (čeprav je Anton Podreka to hotel, a mu niso dovolili natiska).
PETER PODREKA
Začetnik beneškoslovenske književnosti je šele Anton Podreka (1822- 1890). Kot pisatelj se je prvič oglasil 1. 1851. Napisal je mali kate-
kizem v književni slovenščini. Ker pa knjižice cerkvene oblasti prav zato niso odobrile, je Podreka 1. 1853 izdal mali katekizem v beneškoslovenskem narečju. V Vidmu pa je že leto prej (1852) izdal učbenik »Abe-ce slovenski«; pripravljal pa je Podreka slovnico beneške slovenščine.
Peter Podreka je bil tudi pesnik (psevdonim Beneški Domoljub). Njegovo »Slovenija in njena hčerka
na Beneškem« so tedaj (izšla je 1. 1871) slovenski rodoljubi imeli za pravcato odkritje — kajti še manj so poznali beneškoslovensko narodnostno situacijo kot jo poznamo danes. Pesem sem zato v celoti objavil že v prvem zapisu teh sestavkov (6. januarja 1976).
Vsekakor velja Peter Podreka za predhodnika Ivana Trinka, največjega pesnika naših Benečanov.
Mercator iz Tržiča vam priporoča nakup stekla in porcelana v svoji specializirani prodajalni stekla v Tržiču, Trg svobode št. 18.
V tej prodajalni vam pripravijo dragocena darila za posebne priložnosti!
Prav tako vam priporočamo nakup v prodajalni ženskega perila v Tržiču na Trgu svobode 18. Lepa izbira blaga solidna in hitra postrežba ter pristopne cene so garancija vašega zadovoljstva.
V obeh prodajalnah pa vam nudimo tudi nakup na potrošniška posojila do 3 milijone S din z 10% pologom.
ft/lercator
Obiščite specializirane prodajalne Mer-catorja v Tržiču.
DRAŽGOŠE - Dražgoše nad Selško dolino bodo dobile prvo celodnevno osnovno šolo v škofjeloški občini. Letos dražgoško šolo obiskuje 25 učencev. Poučuje jih Pavla Suwa. V vasico pod obronki Jelovice je prišla že pred dvanajstimi leti. V prvi razred se zdaj vsako leto vpiše približno po deset otrok. Solo obiskujejo izključno otroci iz samih Dražgoš. Po četrtem razredu pa obiskujejo šolo v Železnikih. In kaj vse bo še potrebno postoriti pred prehodom na celodnevno osnovno šolo? Popolnoma na novo bo potrebno opremiti šolsko kuhinjo, urediti novo učilnico, dokupiti pohištvo in učila. Seveda pa bo potrebno pridobiti še vsaj eno učno moč. Dražgošani so vsi »za« celodnevno šolo, vendar pa se nekoliko bojijo, da bodo zanjo morali odštevati mesečno precejšnja sredstva. Ta bojazen pa menda ni upravičena, (jg) - Foto: F. Perdan
Organizirano praznovanje novega leta
Kranj — Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je na zadnji seji razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma o praznovanju in prireditvah za novo leto. O praznični podobi Kranja in različnih prireditvah ob koncu leta je bilo v minulih letih v kranjski občini že več pobud in razmišljanj. Vedno pa se je zataknilo pri denarju in tako smo bili predvsem zadnja leta priča, da so v Kranju pred novoletnimi prazniki poskrbele za najmlajše trgovine z razprodajami, bile so organizirane gledališke predstave in delovne organizacije so običajno poskrbele za darila za otroke zaposlenih. In
Žita dozorevajo
Prejšnji teden so se na poljih širom po Gorenjski že pokazale zlato rumene površine, na katerih so kmetovalci jeseni posejali ječmen in druge žitarice.
Kmetovalci bodo ječmen, kot prvo dozorelo žito, pričeli pospravljati s polj že ta teden. Za ječmenom bo dozorela še rž in kasneje pšenica in jari ječmen.
Žita so se v zadnjih tednih precej popravila, tako da kmetovalci lahko pričakujejo povprečni letni pridelek.
-an
Odmerjajo parcele
Spodnje Gorje — Končno so tudi v Spodnjih Gorjah pod hribčkom Revovce začeli odmerjati parcele. Kaže, da bo okrog 30 prosilcev lahko dobilo lokacije za gradnjo stanovanjskih hiš. Poleg tega pa je na tem območju predviden tudi prostor za dom upokojencev. Gradbeno podjetje Grad Bled - TOZD Komunala je že pripravilo traso za novo cesto in položilo tudi glavno cev za vodovod. Pred gradnjo pa bo treba urediti tudi kanalizacijo, saj je ta del precej zamočvirjen.
J. Ambrožič
na vso srečo je v Kranju takrat tudi sejem.
Da otroci različne sladkarije običajno hitro pojedo in hkrati največkrat tudi pozabijo, zakaj so jih dobili, najbrž ni treba posebej razlagati. Da so nekateri ob takšnih prilikah od dedka Mraza dobivali lepša, bogatejša darila od drugih in da jih nekateri sploh niso dobili, je tudi res. In da Kranj razen nekaj okrašenih in osvetljenih izložb v tistih dneh ni kaj prida spremenil običajne podobe, tudi nihče ne more oporekati. In ko so najmlajši v takšnem razpoloženju pričakali novo leto, smo v isti sapi ugotavljali, da bi morali vse bolje organizirati, da pa seveda nimamo denarja.
Kaže pa, da bo letos vendarle drugače. Izvršni odbor se je zavzel za bolje organizirano novoletno razpoloženje za najmlajše. Menil je, da bi s samoupravnim sporazumom, po katerem bi podpisniki prispevali po 30 do 40 dinarjev na zaposlenega, lahko zbrali dovolj denarja, da bi Kranj z okoliškimi središči oziroma večjimi naselji dobil pravljično podobo z različnimi prireditvami. Takšno ali podobno praznično podobo kot jo je Kranj pred dol-
fimi leti že imel. Uresničitev niti ne i bila tako težka, saj bi denar, ki so ga v podjetjih doslej namenjali za različne slaščice in več ali manj cenena darila, lahko koristneje uporabili za takšno razpoloženje za vse otroke. In najbrž bi si najmlajši bolj zapomnili novoletn&dogodke z dedkom Mrazom, kot si jih zdaj, ko pojedo pomaranče in razne sladkarije.
Zato je izvršni odbor občinske konference socialistične zveze sklenil, da je v občini treba imenovati koordinacijski odbor, ki bo pripravil organizacijski in vsebinski program novoletnih prireditev in razpoloženja v mestu in v občini. Osnova za takšen program pa naj bi bil sprejem oziroma podpis samoupravnega sporazuma. A. Žalar
Veletrgovina 2IVIL-A TOZD Maloprodaja , if , Kranj
/Z\
od 1. do 11. julija 1976
vam pri nakupu nad 1.000, — din nudimo
5 — 10 % popusta
obiščite nas
priporočamo se za nakup
Veletrgovina Živila Kranj blagovnica Cerklje
Izlet v partizanske kraje
Trebija v Poljanski dolini —
Združenje borcev NOV Trebija pripravi vsako leto za svoje člane najmanj po en izlet v kraje znane iz zadnje vojne vihre. Izletniki si ob tej priložnosti ogledajo mnoge spomenike in spominska obeležja, ki so posvečena v spomin borcem — padlim za svobodo, ter številne kulturnozgodovinske spomenike. V Trebiji se zavedajo, da jet od izredno uspešna oblika oživljanja tradicij NOB, obenem pa je to tudi akcija, ki pomeni izredno pomembno obliko zbliževanja med člani združenja.
V nedeljo, 20. junija, se je kar 50 članov krajevne organizacije ZB NOV Trebija udeležilo izleta v Titov rojstni kraj Kumrovec. Poleg tega pa so izletniki obiskali tudi grad Otočec na Krki, muzej na brestaniškem gradu, gradbišče jedrske elektrarne v Krškem, veličastni spomenik vodje kmečkih puntarjev in rojstni kraj Matije Gubca v Stubiš-kih toplicah, Čateške Toplice, Rimske Toplice ter obrobno področje Kozjanskega. Člani ZB NOV iz Trebije so si še s posebnim zanimanjem ogledali spominski dom mladine in borcev v Kumrovcu ter rojstno hišo tovariša Tita. Poleg borcev, njihovih svojcev in partizanskih vodov so 'predstavniki ZB NOV Trebija na' izlet povabili tudi nekaj članov nedavno ustanovljene osnovne organizacije ZS.MS Trebije. Izleta so se udeležili trije člani. Ob koncu izleta je bila želja vseh udeležencev, da bi Trebijčani podobna srečanja še večkrat pripravili.
F. Galičič
mESIU!
Kredit za gradbeni material:
— do 30000 din
— polog 10 %
Znižanje cen:
— vhodna vrata »Mobilia«
— valovite strešne plošče »Gutaflex«
— romunski lamelni hrastov parket
40 % 30 % 20 %
Popust:
— »Intro DIN« okna (okna iz mahagonija, zasteklena s termopan izolacijskim steklom) 10%
— vezana okna »Hoja« (finalizirana
z belo barvo) 8 %
— keramika 5 %
Po ugodnih cenah nudimo:
— cement
— apno
— opečni tlakovec (klinker)
— parkete, stropne obloge itd.
KRMU - PRimSKOUO
Tudi letos   Prevažanje lesa s konji
ne bo manjkalo lipovega cvetja
Na Gorenjskem v teh dneh cvete lipovo cvetje. Zanimivo je letos omeniti, da lipe niso pozeble, kakor se je to spomladi dogodilo z orehi. Tako bo tudi letos na voljo zadosti lipovega cvetja za lipov čaj, ki ga na podeželju na Gorenjskem še najbolj uporabljajo za vsakodnevno rabo.
-an
Nov vodovod na Okroglem
Okoli 60 let star lokalni vodovod zadnje čase nikakor ni več zadoščal za potrebe Okroglega, vasi z okoli 26 hišami nedaleč od Kranja. Vse večja potrošnja vode ob majhni zmogljivosti rezervoarja je povzročala vrsto težav: v nekatere višje ležeče hiše včasih voda ni dotekala, ob konicah pa je iz pip bolj kapljala kot tekla voda, bojlerji niso bili vedno uporabni in podobno. Nekoliko bolje je bilo poskrbljeno za Dom slepih Toma Zupana na Okroglem, kjer so vodo s črpalko lahko črpali iz zajetja. Skratka, preskrba z vodo je bila za ta kraj, kjer se skoraj vsi prebivalci ukvarjajo s kmetijstvom, več kot slaba.
Konec lanskega leta pa je Komunalno podjetje Vodovod Kranj začelo pripravljati vse potrebno za novo vodovodno napeljavo na Okroglem. Po pogodbi s krajevno skupnostjo so se občani obvezali prispevati 200.000 novih din, skupni stroški novega vodovoda pa so veljali 1 milijon novih din. Cevovod dolg 1828 metrov so priključili na sistem cevovodov v Malem Naklem. Z deli so začeli konec marca, voda pa je pritekla po novih ceveh že konec aprila, do konca maja pa so bila dela v celoti zaključena.
Zdaj Okroglani ne bodo imeli več velikih zadreg z vodo ne v stanovanjskih hišah, kjer mnogokje hiti niso mogli uporabljati kopalnic, pač pa tudi v gospodarskih poslopjih. Ne nazadnje pa je še posebej pomemben stalen dotok vode zaradi požarne varnosti: sedanji rezervoar kakemu požaru nikakor ne bi bil kos.
V bližini je zdaj samo še naselje Pivka slabše preskrbljeno z vodo, kot so nam povedali v Komunalnem podjetju Vodovod. Vendar kot kaže bo tako še nekaj časa ostalo, saj je prav sedaj v načrtu večja investicija — vodovod Tupaliče — Adergas.
L. M.
Tradicionalno srečanje
Kranj — V soboto, 2(i. junija, dopoldne 80 se na pomožnem nogomet nem igrišču na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pomerili v nogometu mojstri prve in druge izmene Tkalnice I iz Tekstilindusa. To tradicionalno nogometno srečanje so letos organizirali že dvanajstih. Sodnik je bil Janez Torkar, zmagali pa so mojstri prve izmene z rezultatom 1:0. Tekmovalci se zahvaljujejo osnovnt organizaciji sindikata v.podjetju /a linajičuo pomoč pri. organizaciji tega srečanja.
Stari »furmani« kot jih imenujemo tudi pri nas, so leta in leta prevažali les s Pokljuke in z Mežakle s konjskimi in volovskimi vpregami. Zdaj takšnih prevozov že dolgo ni več. Hlodovino in drva vozijo v dolino s tovornjaki. Še dolga leta po vojni pa so hlodovino do razkladal-nih postaj dovažali s konji. No, danes tudi tega skoraj ni več. Gozdno gospodarstvo Bled, ki je nekdaj imelo svoje konje, jih je prodalo in vleko so motorizirali.
Vendar pa so še predeli, kamor mora stopiti konjsko kopito. Področje Pokljuke ni tako kotanjasto in je skoraj povsod mogoča motorna vleka. Drugače pa je na Mežakli. Le-ta je precej kotanjasta, zato prekaljeni in stari »furmani« niso nobena redkost. Tako je pred leti sklenil delovno razmerje z Gozdnim gospodarstvom Bled - TOZD Pokljuka Ivan Ambrožič-Šmonov Ivan iz Krnice pri Gorjah. Vozaril je iz najtemnejših predelov teh gozdov s svojo konjsko vprego. Bil je "vešč tega dela.
Pred nedavnim je vozaril na Mežakli. Nenadoma pa se je v kotanji njegov konj začel pogrezati. Žival se je tako pogreznila, da je imela zunaj le še glavo. . S pomočjo delavcev gozdne uprave so konja  z veliko
Ribez dobro obrodil
Gorje — V začetku julija se bo na območju Gorij pri Bledu začelo obiranje črnega ribeza. Kaže, da bo letošnji pridelek dober, saj se vejevje v nasadih kar poveša zaradi obilnega pridelka. Pridelovalci se bojijo le neviht s točo. Odkupna cena za ribez bo letos menda po 12,50 dinarja. Sicer pa letos črni ribez v drugih krajih v Sloveniji ni tako dobro obrodil. Kot rečeno pa se v Gorjah obeta obilna bera.       J. Ambrožič
težavo izvlekli na trdino; toda bil° je prepozno in konj je vseeno poff' nil. Šmonov Ivan ni imel dolgo tega konja in tudi zavarovanega ni imel; Tako zdaj upa, da mu bo morda vsaj Gozdno gospodarstvo priskočilo pomoč.
Kot rečeno, je pogorje Mežakle sila kotanjasto in najbrž tudi zakraseno. Zato nekateri menijo, da so pri zadnjem potresu na tem območju nastale precejšnje razpoke pod odpadlim vejevjem.
J. Ambrožič
Taborjenje v Fazani
ZVEZA TABORNIKOV OBCjN^ KRANJ vabi na taborjenje v Fazani prijatelje tabornikov od 10. d° 19. avgusta 1976. Prijave sprejemamo vsak četrtek od 19. do 20. ure v pisarni Zveze tabornikov občine Kranj na Stritarjevi ul. 5 (nad samopostrežno restavracijo —poleg P0'; staje Ljudske milice).
Osnovna šola
Stanka Mlakarja Šenčur
razpisuje
prosto delovno mesto
učitelja
likovnega pouka
PU ali P
Delovno mesto je razpisano za  nedoločen čas. Nastop dela 1. septembra 1976. Stanovanja ni.
GASILCI IZ ZABREZNICE - Na tekmovanju gasilk in gasilcev iz jeseniške občine sta se še posebej izkazali ženska in moška desetina iz ZabreZ' niče. Obe sta osvojili prvo mesto. Člani so od 1000 možnih točk dosegli točk, članice pa 912 točk. Na fotografiji zmagovalni desetini iz Zabreznie skupaj s poveljnikom in podpoveljnikom Dorkom Zupanom in
Matevže^
Vidicem. B. B.
mali oglasi • mali oglasi
Mali oglas lahko oddaste pri naši malo oglasni službi pri GLASU v Kranju in »a vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341.
Turistično društvo Skofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
prodam
, Prodam nov ŠOTOR za štiri ose-0e- Kranj, Stražišče, Šempetrska 35
4132
, Prodam 1000 kosov OPEKE bo-brovec po 0,40 din ter 25 kv. m buko-Vega PARKETA (starega) po 80 din ^a kv. m. Gasilsko društvo, Stara Loka, Skofja Loka 4133
* Prodam mladiče ŠKOTSKI OV-^AR i rodovnikom, oče evropski pvak, in mladiče PAPIG skobčevke. Kocet Alojz, Suha 1, Skofja Loka
4134
n Prodam TELEVIZOR črno-beli VARMEN. Cena 1500. Selca 67, nad kkofjoLoko 4135 Prodam SLAMOREZNICO UL-*RA III s puhalnikom, KONJA za Krnečka dela, PAJKA za mešanje mrve. Gmajnica 6, Komenda 4136 .Prodam TELEVIZOR ISKRA fJlNlRAMA črno-bel. Janež, Cer-klJe 63 4137 s Prodam programirani tečaj angle-JCine 2000 S in FIAT 750, registriran r9 maja 1977. Naslov v oglasnem ^delku. 4138
* Prodam globok italijanski OTRO-JKI VOZIČEK in KOŠARICO z Jožkom, vse za 700 din. Zupančič, valjavčeva 11, Kranj 4139
Prodam novo avstrijsko SUŠILNO NAPRAVO ali menjam za go-yedb ali kiper PRIKOLICO. Naslov v oglasnem oddelku. 4140 .prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK - italijanski in KOŠEK dojenčka. Staretova 15, Kranj, ^irčiče 4141
Po sklepu DS
TOZD Kompas hotel Bled
prodamo
2 pralna stroja znamke REX,
trenutno neuporabna
in rabljeni televizijski in radijski aparat.
TOZD Hotel Kompas Bled, Cankarjeva 2.
r Prodam 6 tednov stare PUJSKE, ^otel Franc, Popovo 4, Tržič 4142 P^Jtodam enoletnega nemškega {JVCARJA. Ogled od 17. do 18. ure. ^°krica, Dežmanova 16 4143 ? fcOTOR Ohrid in ČOLN maestral • °boje za tri osebe, prodam izredno u8odno. Telefon 064-81-657 . 4144 »Prodam peltonovo TURBINO. Jeglič Jože, Lom 21, Tržič 4145 h prodam ŠOTOR za 4 osebe, tud? U* kredit, rabljen 10 dni. Tel. 21-322 2* 19. ure samo ob delavnikih ali staretova 14, Kranj 4146 -Prodam večjo količino CEMENTA. Olševek 65 4147 * Prodam športni OTROŠKI VOZI-~*-K in MOPED T 12 v voznem sta-nJu- Vomberger Ivan, C. na Rupo 25
n 4148 v Prodam   kombiniran OTROŠKI
'OZIČEK. Arnež Anton, Zupano-
Va 3, Šenčur 4149
Prodam REVOLVER STRUŽNICO do 28 mm in PLATIŠČA (dro-^eljne) 15-colske. Naslov v oglasim oddelku. 4150 .Prodam OKNO, dvokrilno, vezano A7J>X 190. Bled, Zasip 10 4151
Prodam 10 kv. m macesnovih Sjfnskih OBLOG po ugodni ceni. c,atnar Mirko, Lesce, Alpska 69
r» 4152 k Prodam KRAVO. Struževo 12, **anj 4153
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudsku pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (blue jeans). Turna, 1. maja 7, telefon 21-189, Kranj 4153
Sodnik spoznan za krivega
Po izredno ugodnih cenah lahko kupite
ženske letne bluze
ženske halje
moške srajce in
ostalo kratko in metrsko
blago
v prodajalni »Manufakture« v Škofji Loki, Titov trg 4/b (v pasaži hotela »Alpetour«).
vozila
Prodam KOMBI ZASTAVO 1300 T, brezhiben, in MOTORNO KOLO dukatti 125, vse v voznem stanju. Telefon 75-236, Radovljica 4154
Prodam novo MOTORNO KOLO pony expres. Jovičič, Moša Pijade 11, K ran j 4155
Prodam osebni avto FORD CA-PRI v odličnem stanju. Lahovče 66, Cerklje 4156
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku 4157
Prodam ŠKODO S d 10 L, letnik 1971. Registracija do junija 1977, in AMI6, letnik 1968. TELEVIZOR RIZ za 500 din. Novak, Medvode 60
4158
Poceni prodam ZASTAVO 750 starejši, registriran do februarja 1977 in nov MOPED APN 4. Kavčič, Retljeva 15, Čirčiče 4159
Prodam FIAT 1100. Kranj, Mlekarska 10 4160
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Srednja vas 55, Šenčur 4161
Prodam avto AUSTIN 1300, ka-ramboliran, v nevoznem stanju, letnik 1971. Prodaja po delih ne pride v poštev. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Urh Anton, Trboje 58, Kranj
4162
Kupim MOPED TOMOS na tri prestave. Potoče 21, Preddvor 4163
MOTOR na mešanico, 240 ccm, 12- 13 KS, 5800 obratov, zračno hlajenje, poraba 1 1 na uro (vikendi, vlečnice ipd.), prodam. Pogačar, Bled, Ribno 21 A 4164
Prodam NSU 1100, neregistriran. Informacije  telefon  21-589, Kranj
4165
Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Gorenjesavska 36, Kranj 4166
PEUGEOT 403, vozen, neregistriran, poceni prodam. Ogled med 15. in 16. uro. Brily, Tomšičeva 24, Kranj 4060
Prodam VW 1300, letnik 1966 v voznem stanju, registriran do januarja 1977. Pintar Jakob, Štruklje-va 16, Predtrg, Radovljica
kupim
Kupim rabljeno KOSILNICO BCS. Zupan Ivana, Krnica 58, Zg. Gorje 4122
Kupim manjšo ŠPORTNO JADRNICO. Gradišar Miro, Cesta talcev 75, Kranj, telefon 064-22-177
4167
stanovanja
Iščem STANOVANJE na Bledu ali okolici. Sem samski. Arhar Martin, Poštno ležeče, Bled 4168
Fant in dekle z otrokom iščeta enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 4169
posesti
Prodam enodružinsko, moderno grajeno HIŠO v Ljubljani na lepem kraju. Ponudbe pod »Takoj« 4071
Kupim starejšo HIŠO ali PARCELO v smeri Skofja Loka, Kranj, Golnik. Naslov v oglasnem oddelku.
4170
zaposlitve
Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Obrtnik Bitič, Staneta Žagarja 20, Kranj 4171
obvestila
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna BENEDIK, Kranj, Stražišče, od 1. 7. do 15. 7.1976 ZAPRTA.
4172
ostalo
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Pavlic Mariji iz Šenčurja.  Logar Ivan, Voglje 65
4173
Petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju je pod predsed-
Razpisna komisija pri zboru delovne skupnosti
Mladinski servis Kranj p. o.,
Stritarjeva ulica 5
objavlja prosto delovno mesto:
voznika — inštruktorja B kategorije
Poizkusna doba 60 dni
Prav tako vabimo k sodelovanju voznike — inštruktorje B kategorije za honorarno delo.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh od objave na gornji naslov.
nesreče
V nedeljo nekaj pred 11. uro se je na cesti Ljubljana —Kranj, pri vasi Meja pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 42-letni Ivan Rus iz Ješetove ulice v Kranju. Rus je vozil iz Ljubljane proti Kranju. Ko je pripeljal iz blagega desnega ovinka, je iz neznanega razloga zapeljal na levo stran ceste in kljub temu, da se mu je umikal na skrajno desno stran, bočno trčil v nasproti vozeči mercedes, ki ga je proti Ljubljani vozil Štefan Sabo, ki se je vračal z začasnega dela v ZR Nemčiji. Rusov fičko je podrsal celo bočno stran Sabovega avtomobila, nato pa čelno trčil v kombi, ki ga je za Sabom vozil Branko Klišek. Trčenje je bilo tako silovito, da je Rus umrl na kraju nesreče. Ranjeni so bili tudi sopotnica iz kombija Ema Klišek, sopotnica v Sabovem vozilu Radmila Sabo in voznik kombija Branko Klišek. Gmotna škoda na vseh vozilih znaša 80.000 dinarjev.
Požar
V soboto, 26. junija, ob 17.15 je izbruhnil požar na kozolcu Jožeta Klinarja iz Javorij 24 nad Škof j o Loko. Požar je povzročil osemletni lastnikov sin Simon, ki se je v kozolcu igral z vžigalicami. Ogenj je uničil kozolec, približno 4 tone sena, 3 kubične metre desk, 6 kubičnih metrov plohov, traktorsko prikolico, plug, dve lestvi, 1700 kosov strešne opeke, 50 žlebnikov, 1200 kosov zidne opeke in 3 kubične metre celuloze. Škoda je ocenjena na približno 50.000 dinarjev. Ogenj so pogasili gasilci iz Javorij. L. B.
dežurni veterinarji
OD 2. DO 9. JULIJA 1976:
VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405 za občino Kranj;
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 140, tel. 69-280 za občino Skofja Loka;
BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 74-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba 25-779 Kranj.
Obvestilo: ambulanta za male živali dela pri ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1, vsak četrtek, od 7. do 8. ure zjutraj.
stvom sodnika Boruta Kobija spoznal za krivega kaznivega dejanja poskusa grabeža Ivana Babica, dipl. pravnika, starega 49 let, iz Ljubljane ter ga obsodil na štiri leta strogega zapora, medtem ko ga je obtožbe kaznivega dejanja goljufije oprostilo.
Ivan Babic je bil do 9. marca letos, ko je bil aretiran, preiso-valni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. V začetku letošnjega leta sta prišla k njemu po pravni nasvet vodja predstavništva Mesne industrije Vajda Čakovec Drago Balent, s katerim sta že 20 let dobra znanca, in pa sekretar podjetja Franjo Lavrenčič. Podjetje je namreč imelo pravdni spor s svojo bivšo delavko zaradi nezakonitosti sklepa delovne organizacije o prenehanju delovnega razmerja. Če bi pravdo izgubilo, bi moralo podjetje povrniti delavki škodo v višini 250.000 novih din. Ljubljansko občinsko sodišče je pravdo razsodilo v korist delavke, pritožbeni rok pa je zastopnik toženega podjetja zamudil. Kazalo je, da je pravda za podjetje dokončno izgubljena. Balent, ki je bil prav tako zainteresiran, da podjetje ne izgubi pravde, se je torej skupaj s sekretarjem obrnil na sodnika Babica, če bi se dalo v tej zadevi kaj urediti. Babic je pristal na to, da bi se za zadevo zavzel v tem smislu, da bi bila pravdna zadeva povrnjena v prejšnje stanje, v čemer zastopnik podjetja ni uspel. Omenil pa je, da bi bili pri tem seveda'stroški, saj bi angažiral pri tem svoje kolege na sodišču. Med štirimi očmi je Balentu izrekel zahtevek, naj bi mu podjetje zato nakazalo 50.000 din, pri naslednjem razgovoru z Balentom pa je zahtevek povišal še za 30.000, če bi se pravda končala v korist podjetja Vajda. Denar naj bi podjetje naložilo na dve hranilni knjižici na ime prinositelja ali na devizni račun v tujini. To je Babic obljubil, čeprav ni iskal niti ni imel namena iskati kakršno koli pomoč v tej zadevi pri svojih kolegih in je torej zavedel Balanta in s tem podjetje Vajda v zmoto, da bi se dalo na tak način rešiti pravdo v njihovo korist.
Balent je s tem seznanil direktorja Vajde, ki pa je izplačilo denarja zavrnil kot kriminalno dejanje; še več — napisal je ovadbo na UJV Ljubljana. Medtem pa je bila pravda na sodišču za podjetje Vajda dokončno izgubljena. Babic je zato v razgovoru z Balentom navedel, da je imel kljub temu za 7500 din stroškov, z vednostjo UJV je podjetje Vajda zato odobrilo izplačilo tega zneska, ki mu ga je Balent tudi izročil in kar so v preiskavi pri Babicu tudi našli.
Obtoženi Babic se je zagovarjal, da je res hotel napraviti dolgoletnemu znancu uslugo, tako da je spremljal, kako se bo razvijala pravdna zadeva podjetja Vajde, vendar za to ni zahteval nobenega denarja ne prej ne pozneje. Kot preiskovalni sodnik z dolgoletno prakso je moral vedeti, da je takšno izplačilo praktično nemogoče izvesti, saj predpisi o finančnem poslovanju podjetij onemogočajo prenos denarja na hranilno knjižico. Posredovalec med Babičem in podjetjem Vajdo je bil vseskozi le Balent, ki bi si lahko kot je podvomil o glavni obremenilni priči obtožencev zagovornik, zahtevek in njegovo višino tudi izmislil, in sicer v svojo korist. Izročitev zneska 7500 din pa naj bi bilo le posojilo za nakup lovske puške; Babic je namreč član lovske družine Medvode in je za posojilo pred časom že prosil Balenta in tudi Janeza Tomšiča in še druge. Zato je po njegovih besedah denar, ki mu ga je izročil Balent, le naprošeno posojilo, ne glede, da je bilo v kuverti z žigom podjetja Vajde. Dokaz o tem bi bil zlahka takoj uničil, saj mu je Balent denar izročil na stranišču gostilne Slamič, vendar kot pravi ni imel slabe vesti, da dela kaj prepovedanega, če sprejema posojilo. Vendar pa je ob aretaciji, ki je temu dogodku takoj sledila, napisal prošnjo za upokojitev in pa svoj odstop kot preiskovalni sodnik.
Sodišče ni sledilo zagovorniku obtoženca, ki je obrambo gradil na bolj ali manj utemeljenem sumu v obremenilno pričo Balenta, ki naj bi v spletu okoliščin z blatenjem Babica le zakril svojo korist, ki naj bi jo imel pri tej zadevi; Balentovo pričanje se ujema z izjavami drugih prič, ki skupaj z drugimi dokazi obremenjujejo Babica. Po mnenju sodišča je Babic z lažnim prikazovanjem zadeve, da lahko s podkupovanjem obrne tok stvari v korist podjetja Vajde, zavedel Balenta in podjetje. Vendar pa, ker do izplačila denarja ni prišlo, je dejanje ostalo le pri poskusu, kar pa je seveda prav tako kaznivo dejanje.
Sodišče je med olajševalnimi okolnostmi upoštevalo dosedanje življenje in ravnanje Ivana Babica, ki je bil dolga leta sodnik, ima več odlikovanj, v NOB je vstopil pred kapitulacijo Italije. Skratka, doslej ni bilo ničesar, kar bi mu obremenjevalo vest; med obtežilnimi okolnostmi pa je upoštevalo, da je tako dejanje močno družbeno nevarno, ker je dajal vtis, da so sodniki kolegi podkupljivi, kar je vsekakor škodljivo za ugled pravosodja kot pomembnega državnega organa. L. M.
ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage
Mance Potočnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje v slovo. Lepa hvala č. duhovniku za obred ter pevcem društva upokojencev za ganljivo petje. Posebej se zahvaljujemo sosedom, zlasti Prestorjevim, ki so nam v teh dneh nesebično pomagali.
Žalujoči domači
Kranj, 25. junija 1976
ZAHVALA
Ob hudi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Janeza Glastovca
iz Zg. Brnika 100
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala gasilcem iz Cerkelj, Velesovega, Sp. Brnika, Lahovč, posebno pa domačim gasilcem za organizacijo, kakor tudi za venec. Iskrena hvala duhovščini za pogrebni obred, tov. Zormanu za poslovilne besede, zdravniku dr. Beleharju za zdravljenje ter še posebno dobrim sosedom za vso pomoč v težkih urah. Hvala tudi delovnim kolektivom Planike in Tekstilindusa za vence in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mana, sin Ivan, hčerki Marija in Ivanka z družinami.
Zg. Brnik, 23. junija 1976
100 atletov v Tržiču
TRZIC - V ogranizaciji SSD Polet na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču je bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki. Nastopilo je okoli 100 mladih atletov in atletinj iz vseh treh tržiških osnovnih šol. Nastopili so v šestih različnih panogah; doseženi pa so bili naslednji rezultati:
Tek na 60 m: Dekleta: 1. Ovsenek 8,5; 2. Meglic 8,6; 3. Marn (vse Bračič) 8,7. Fantje: 1. Draksler (Bračič) 7,7; 2.-3. Ovsenek (Grajzer) in Tišler (Bračič) 7,8. 400 m dekleta: 1. Kavčič (Bračič) 1:07,9; 2. Veternik (Križe) 1:09,4; 3. Marn (Bračič) 1:10,2. 600 m fantje: 1. Draksler (Bračič) 1:38,7; 2. Žohar (Križe) 1:38,9; 3. Svab (Bračič) 1:41,7. Štafeta 4 x 100m dekleta: 1. Bračič 1:00,1; 2. Grajzar 1:02,6; 3. Križe 1:02,9. 4 x 100 m fantje: 1. Bračič 52,5; 2. Križe 57,2; 3. Grajzar 57,4
Višina: dekleta: 1. Kotar (Bračič) 130; 2. Rozman 3. Jazbec (obe Križe) 4. Ježek (Grajzar); 5. Ivanovič (Bračič) vse 125. fantje: 1. Mandič (Križe); 2. Zaletel (Bračič) 3. Krašovec (Križe); 4. Stefe (Grajzar) vsi 145.
Daljina: dekleta: 1. Ribnikar (Križe) 4,60; 2. Meglic 4,17 in 3. Trstenjak (obe Bračič) 4,11. Fantje: 1. Markič 5,52; 2. Tišler 5,47; 3. Istenič (vsi Bračič) 5,30. Suvanje krogle: dekleta: 1. Gačnik (Grajzar) 9,56; 2. Aljančič (Bračič) 8,78; 3. Jazbec (Križe) 8,53. Fantje: 1. Hrovat (Križe) 11,54; 2. Planine (Bračič) 11,20; 3. Maturič (Grajzar) 10,50.
Ekipno: dekleta: 1. Bračič 518,5 točk; 2. Grajzar 378,5; 3. Križe 348,5; fantje: 1. Bračič 496,5; 2. Križe 409; 3. Grajzar 375 točk. Skupno: 1. Bračič 1015; 2. Križe 757,5 in 3. Grajzar 753,5.
J. Kikel
Na atletskem stadionu na Bledu je bilo 18. in 19. junija občinsko prvenstvo Radovljice v atletiki. Na tekmovanju je nastopilo okrog sto atletov iz desetih telesnokulturnih organizacij. V radovljiški občini ni specializirane atletske organizacije. Zato se na vsakoletnem atletskem prvenstvu zberejo in pomerijo športniki, ki sicer nastopajo v drugih športnih panogah. Kljub temu, da niso nastopili atleti specialisti in da tekališče ter skakališče ni bilo najboljše, je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Tako je Potočnik Janez (ftD Plamen Kropa) skočil v daljino 658 cm, Ferjan Stane pa vrgel kopje 57,37 m. Doseženi so bili štirje novi rekordi občinskih prvenstev, dva pa sta bila izenečena. Nekateri dosedanji rekordi so bili stari tudi po 11 in več let.
Ekipni zmagovalec je Odbojkarski klub Bled s 23.529 točk, dtugi je ŠD Plamen Kropa 17.695 točk, tretji pa TVD Partizan Podnart 11.868 točk.
Rezultati: , MLADINKE: 100 m: 1. Benedičič Zdenka (SD Plamen) 8,8, 2. Benedik Katarina (OK Bled) 9,0, 3. Ješe Tatjana (Podnart) 9,1; 600 m: 1. Benedik Katarina (OK Bled) 2901,7, 2. Kovač Lidija 2:03,0, 3. Zorjan Ingrid (OK Bled) 2:12,3; daljina: 1. Benedičič Zdenka 4,44, 2. Toplišek Tatjana (obe SD Plamen) 4,15, 3. Beravs Ksenija (IK Bled) 4,02; višina: 1. Repine Jana (Bohinj) 130, 2. Simeonov Mojca (OK Bled) 125, 3. Cerkovnik Mirjana (Bohinj) in Kavčič Zvonka (Kam. gor.) 120; krogla: 1. Jenstrle Francka (Bohinj) 10,25 (obč. rek.), Z. Petra« Janja (SD Plamen) 7,90, 3. Kune Tatjana (OK Bled) 7,90 4 x 100 m: 1. OK Bled H. 60,6, 2. OK Bled I. 61,4, 3. TVD Podnart 64,0
ČLANICE: 60 m: 1. Stibil Meta (OK Bled) 8,6 (iz. obč. rek.) 2. Markovič Lidija (Podnart) 9,5, 3. Papler Andreja (Podnart) in Paul Tadeja (SD Plamen) 9,6; 600 m: 1. Podobnik Nina (OK Bled) 2:07,1, 2. Kokolj Tilka (Ljubno) 2:09,2, 3. Koželj Nataša (OK Bled) 2:13,5; daljina: 1. Markovič Lidija (Podnart) 3,94, 2. Roput Mojca (OK Bled) 3,74, 3. Peterca Nevenka (OK Bled) 3,70; višina: 1. Stibil Meta (OK Bled) 135 (iz obč. rek.), 2. Fon Boža (OK Bled) 125, 3. Ažman Herma (SD Plamen) 125; krogla: 1. Kokolj
ti bazeni so prezasedeni, da bi lahko vsaj mladi nadarjeni plavalci normalno nadaljevali poletne priprave tudi v zimski sezoni. Pa še močna konkurenca mladih plavalnih nadebudnežev je zanje premočno, zato se jih dosti odloči, da prenehajo že na začetni poti. V okolici nimajo dostojnih partnerjev, ki bi se lahko kosali z njimi. Ni pravih nasprotnikov pa tudi pionirska prvenstva niso zanje prava stimulacija. Zato smo se letos odločili za regijska tekmovanja, na katerih bodo lahko vsi startali.«
Zdenka Vrhovšek — trenerka pripravnica PK Jesenice: »Na Jesenicah je poletna sezona prekratka, da bi se dalo narediti več kot pa se. Imamo sicer od 30 do 35 mladih plavalcev, ki pa se z dopusti njihovih staršev poraz-gube po Jadranskem morju. Da smo jih letos še nekako držali
Tilka (Ljubno) 9,63, 2. Fon Boža (OK Bled) 8,29, 3. Ažman Herma (ŠD Plamen) 7,62 MLADINCI: 100 m: 1. Potočnik Janez (SD Plamen) 11,9, 2. Gabrovec Janez (NK Bled) 12,5, 3. Andoljšek Andrej (OK Bled) 12,8; 1.000 m: 1. Vidic Darko (SD Plamen) 2:49,0, 2. Podlogar Dušan (Gorje) 2:53,7, 3. Majes Marjan (ŠD Plamen) 2:53,8; daljina: 1. Potočnik Janez (ŠD Plamen) 6,58 (obč. rek.), 2. Kavčič Ciril 5,60, 3. Šim-nic Zoran 5,31 (oba ŠD Plamen); višina: 1. Kordež Borut (ŠD Plamen) 155, 2. Cvenkelj Jože (Podnart) 150, 3. Rimahazi Miro (OK Bled) 150; krogla: 1. Potočnik Janez (ŠD Plamen) 13,23, 2. Kavčič Marjan (Kam. gor.) 11,19, 3. Bogataj Miran (Beg.) 11,03; disk: 1. Cvenkelj Jože (Podnart) 33,75, 2. Rijavec Miran (NIK Bled) 27,29, 3. Cvenkelj Boštjan (Ljubno) 25,78; kopje: 1. Rijavec Miran (NK Bled) 47,20, 2. Bogataj Miran (Beg.) 41,71, 3. Ažman Franci (Podnart) 39,25; 4 x 100 m: 1. NK Bled 51,4, 2. SSD Bled I. 52,4. 3. ŠD Plamen 52,7
ČLANI: 100 m: 1. Čotar Avgust (Ljubno) 12,1, 2. Perčič Milan (Kam. gor.) 12,2, 3. Faganel  Franci (Podnart)  12,3;  1.500 m:
I. Veskovič Polde (OK BLED) 4:37,0, 2. Šinkovec Alojz (ŠD Plamen) 4:42,0, 3. Do-Dovrtel Rudi (Ljubno) 4:44,5; daljina: 1. Ferjan Stane (OK Bled) 6,40, 2. Torkar Miha (OK Bled) 6,07, 3. Potočnik Alojz (ŠD Plamen) in Faganel Franci (Podnart) 5,89; višina: 1. Torkar Miha (OK Bled) 185 (obč. rek.), 2. Udrih Štefan (OK Bled) 170, 3. Pretnar Jože (Gorje) 165; krogla: 1. Terjan Stane (OK Bled) 13,90, 2. Torkar Miha (OK Bled)  12,02, 3. Šolar Tone (Kam. gor.)
II, 84; disk: 1. Šolar Tone (Kam. gor.) 38,87, 2. Šolar Mirko (Kam. gor.) 38,66, 3. Kržišnik Lado (Kam. gor.) 35,07; kopje: 1. Ferjan Stane (OK Bled) 57,37, 2. Ozmec Denis (Begunje) 51,72, 3. Šolar Mirko (Kam. gor.) 48,82; 4 x 100 m: 1. OK Bled 48,5., 2. Kamna gorica 49,6, 3. ŠD Plamen 49,9.
Tekmovanje je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica. Z;i popularizacijo atletike bo sveta v septembru organizirala še občinsko prvenstvo v atletskem troboju. M. Faganel
skupaj, smo jih v zimski sezoni vozili na trening v kranjskogorske hotelske bazene. Razvoj plavanja vidim le v pokritih bazenih. Toda mali plavalni bazeni niso rešitev, le plavalce držijo skupaj.«
Štefan Kadoič - predsednik PK Triglav: »V Kranju imamo dober in telentiran kader. Treba bo razmisliti tudi o odpisanih starejših tekmovalcih in kdaj je le-ta lahko odpisan. Tu bo treba temeljita selekcija. Zakaj ne bi imeli skupino rekreativcev, ki bi se merila med seboj? Naša želja je, da v klub dobimo še več trenerjev in vaditeljev plavanja. Le tako bomo pri Triglavu lahko še bolje delali, pa tudi vsem smo pripravljeni nuditi strokovno pomoč, če jo bodo le želeli.«
Ivo Miklavčič — član komisije za plavanje pri TKS'Kranj: »Naša komisija je solidno začela z delom. Imamo tečaje za starejše neplavalce, začeli smo s plavalno rekreacijo ,Modri val' organizirali štafete 25 X 25 m in tekmovanja med krajevnimi skupnostmi. Zavedamo pa se, da je to še premalo in vedno iščemo nove oblike še boljše rekreacije.«
Drago Petrič: »Na vsak način bo za rekreativce treba pripraviti še več srečanj. Zanj bo kaj kmalu treba razmisliti, da jim bodo v letnem bazenu postavili vsaj dve progi, ki naj bodo namenjene le njim. Ze neštetokrat smo TKS dali te pobude, toda vedno smo naleteli na gluha ušesa.«
Štefan Nemec — predsednik PK Jesenice: »Na Jesenicah imamo pri mladih prevelik osip. Pa še edino plavalno tekmovanje, ki ga organiziramo za občinski praznik — Pokal mesta Jesenic — je za boljši dvig kvalitete premalo. Pogrešamo bolj kvalitetnih prireditev, na katerih bi nastopili res vsi najboljši slovenski plavalci. Organiziramo tudi sindikalno prvenstvo in prav tega ni za zanemariti. Treba bo izboljšati strokovni in sodniški kader. Odbor za postavitev zimskega bazena dela s polno paro in upam, da ni več daleč dan, ko bo tudi ta na Jesenicah nared.«
Torej zanimanja za plavanje na Gorenjskem je. Toda v bljižnji prihodnosti bo treba res razmisliti, da ne bomo imeli samo triglavane v jugoslovanskem plavalnem vrhu, za boljši dvig plavalne kvalitete tudi v preostalih gorenjskih občinah. Upamo, da se bo res premaknilo na bolje.
Besedilo: D. Humer Fotografije: F. Perdan
Jubilej poti na Triglav
Sredi poletja, 2. junija leta 1836, torej pred 140 leti, je kustos ljubljanskega muzeja Henrik Frever prvi sam prodrl v zatrep Bistrice v Vratih pod Triglavom. Henrik Frever je bil rojen leta 1802 v Idriji in je bil botanik svetovnega slovesa. Znani naravoslovec je uspešno deloval kot kustos ljubljanskega, tržaškega in celovškega muzeja, obenem pa je bil med prvimi samostojnimi odkrivalci in raziskovalci našega planinskega sveta. Bil je tudi pobudnik množičnega planinstva in pri teh prizadevanjih nasledil idrijska rojaka Janeza Antona Scopo-lija in Baltazarja Hacqueta. Freverjevo delo je tudi izredno natančen zemljevid Kranjske z izvirnimi slovenskimi imeni. Vsi tedanji raziskovalci triglavskega pogorja so hodili pod vodstvom izbežbanih in pogumnih vodnikov, Henrik Frever pa je bil pred 140 leti kot prvi sam v Vratih, na Pihavcu, Mangartu in tudi na Triglavu. Bil je pionir planinstva in samohodec. Frever se je leto kasneje kot prvi povzpel na Triglav po poti skozi Kot, leta 1840 pa je povabil na Triglav, na »vrh očakov kranjskih siv'ga poglavarja«, tudi ženske. Vendar je bilo treba na vzpon ženske na Triglav čakati do leta 1870. Kot prva je stopila na Triglav Rozalija Škantar, Šestova iz Srednje vasi v Bohinju.
U. Z.
Triglavska stena je šola poguma in znanja
Severna stena Triglava je tretja najvišja stena v vzhodnih Alpah in med plezalci ter aplinisti ena najbolj znanih sten v Evropi. V njej je 35 letnih in zimskih prvenstvenih plezalnih smeri. Mnoge so ocenjene na 6., najvišjo stopnjo težavnosti, nekaj pa je tako imenovanih diretisim, ki terjajo največjo mero znanja, poguma, pripravljenosti in moči.
Ta skalni zid je leta 1890 prvi ukrotil in preplezal trentarski divji lovec Ivan Berginc. To se je zgodilo 112 let po prvi osvojitvi Triglava. Nanj so namreč prvi stopili Bohinjci 25. avgusta leta 1878 z Lukom Korošcem na čelu. Za 1250 metrov visoko Berginčevo steno* se je začel zanimati predvsem mladi rod avstrijskih plezalcev, ki so se zgledovali po pionirjih alpinizma Hansu Dulferju in Paulu Preussu. Med njimi so bili tudi vrhunski plezalci tedanjega časa Franc Konig, Hans Reinl in Karel Domenig. Steno so premagali 3. in 4. julija leta 1906 in ta dogodek je obenem začetek alpinizma v severni triglavski steni. Le mesec za njimi sta se v steni pojavila še Avstrijca Gustav Jahn in Franc Zimmer. Za njimi so se v zgodovino stene vpisali Pavel Kunaver, Turna in še številni naši gorniki. Pri osvajanju stene so opravili veliko delo medvojni skalaši in povojni rod plezalcev in alpinistov, ki je dosegal in dosega velike uspehe tudi na tujem. Zanje pa je bila prav severna triglavska stena šola poguma in znanja.
U. Zupančič
Začenja se vrhunec alpinistične sezone
Poletje prinaša vsako leto vrhunec plezalne in alpinistične sezone. Letošnja bo brez dvoma po uspehih naših alpinistov v tujih gorstvih in tudi v domačih stenah rekordna. Uspehi, posebno na Makaluju, 80 dvignili zanimanje z* planinstvo in alpinizem. Vedno več mladih Je v aplinističnih odsekih, kar priča o želji, da morajo letošnja in prihodnje alpinistične sezone preseči rezultate preteklih. Skoraj vsi alpinistični odseki načrtujejo julija plezalne m alpinistične tabore. Največ jih bo v Planici, Krnici, na Vršiču, Martuljku, Vratih, na Krm1 itd. Nekateri odseki se povezujejo s tujino in načrtujejo izpopolnjevanje v tujih stenah. 10 veliko prispeva k svetovni uveljavitvi našeg* alpinizma.
Seveda pa bodo naši alpinisti kljub tem nalogam posvečali veliko pozornost preventiv1 in varnosti v gorah. Podcenjevanje gora 10 njihove zahtevnosti in precenjevanje znanj*" sposobnosti ter prepičla pozornost na oprem sta se že pogosto kruto maščevala. 0-
Z naše »okrogle mize« o plavanju
Kako dvigniti kakovost v preostalih gorenjskih občinah
KRANJ — Zadnja naša okrogla miza« o plavanju pred poletnimi počitnicami bi se kmalu izrodila, saj smo se o trenutnem stanju plavanja na Gorenjskem že po obisku lahko prepričali sami, kakšno je. Posveta so se namreč udeležili le predstavniki plavalnih klubov Jesenice — Štefan Nemec, Zdenka Vrhovšek, Ljubo Špendal — ter kranjskega Triglava - Štefan Kodoič, Emil Praprotnik — profesionalni trener v kranjski občini Barbara Juvan, predstavnik komisije za plavanje pri TKS Kranj Ivo Miklavčič ter predsednik plavalne zveze Slovenije Drago Petrič. 2al pa na pogovor ni bilo vabljenih predstavnikov PK Radovljica in PK Bled ter radovljiških, tržiških in škofjeloških TKS. Torej kaj slaba uteha za temeljit pogovor o razvoju in dvigu kakovosti gorenjskega plavanja.
Toda debata se je kljub manjšemu številu le razvila, saj so razpravljavci le ugotovili trenutno stanje gorenjskega plavalnega športa. Dobili smo le nekoliko jasnejšo sliko, da tudi v jeseniški občini, ne samo v kranjski, delajo za napredek plavanja v svojih zmožnostih, nekaj plavalcev pa je tudi v Radovljici, medtem ko je delo pri PK Bled že nekaj let mrtvo.
Drago Petrič — predsednik PZ Slovenije: »Vzroki stanja gorenjskega plavanja so predvsem zimski plavalni objekti. Tržič ima na osnovni šoli heroja Graj-zarja le .korito'. Radovljica ga ima delno na voljo v hotelu Grajski dvor, Bled pa v hotelih. Toda
Poleg predstavnikov PK Triglav Emila Praprotnika — član upravnega odbora — in predsednika kluba Štefana Kadoiča se je posveta o stanju gorenjskega plavanja udeležil tudi predsednik PZ Slovenije Drago Petrič.
V jeseniškem zastopstvu pa so bili predsednik kluba Štefan Nemec ter trenerja pripravnika Ljubo Špendal in Zdenka Vrhovšek.
Za dan borca praznik naTriglavU
Planinska zveza Jugoslavije bo ob pomoči Planinske zveze Slovenije v nedeljo, 4. julija, ob 11. uri pripravila na Triglavu slovesno otvoritev jugoslovanske planinske transverzale, ki bo obiskala 14 pomembnih jugoslovanskih vrhov, in sicer po dva v vsaki republiki in po enega v vsaki avtonomni pokrajini. Ob tej priložnosti bo na Triglavu zbor jugoslovanskih planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Planinci-poštarji bodo imeli ta dan na Pokljuki že 24. zbor. Na Rudnem polju in na Triglavu bosta delovali dve poštni izpostavi, kjer bo na
voljo poseben spominski žig. Poštarji b<*?h sploh izredno lepo počastili zbor jugoslovanski" planincev na Triglavu. V petek, 2. julija, 00 odšla iz Ljubljane štafeta in prispela na TriglflV za otvoritev jugoslovanske planinske tran*' verzale, odtod pa se bo vrnila na Rudno polj*: kjer bo zbor poštarjev planincev. Pri štafet' bodo razen poštarjev sodelovali tudi planinci in alpinisti- iz Ljubljane, Kranja, Radovljice. Jesenic, Mojstrane in iz drugih slovenskih krajev. U. Z.
SPOMINSKA PLOŠČA PONESREČENIM PLANINCEM - Več kot 300 ljudi se je zbralo v soboto, 26. junija, na Ledinah nad Jezerskim, blizu krajci kjer je 29. junija lani strmoglavil helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve. V hudi nesreči so zgubili življenje pilot Franc Stajer, zdravnik in gorski reševalec dr. Gorazd Zavrnik in ponesrečenec Franc Gruden-V soboto je predsednik Planinskega društva Kranj Franc Ekar odkril pon*' srečencem spominsko ploščo in ob tej priložnosti dejal, da je bila tragediji boleča za vse, ki so umrle poznali, za našo planinsko organizacijo in gorS*? reševalno službo, ki so ji zvesto služili. Na slovesnosti je govoril tudi prer.' stavnik kolektiva kranjskega Zdravstvenega doma in član planinske sekcije ZD Kranj dr. Viki Keše. Sekcija bo odslej vsako leto organizirala na ta dofl. pohod k spominskemu obeležju. Večina udeležencev, med katerimi so bili M" svojci ponesrečenih, se je nato povzpela do gradbišča nove planinske PoS}?' janke PD Kranj na Ledinah in do bližnjega smučišča, kjer so alpinisti *n gorski reševalci pripravili smučarsko tekmovanje. Na fotografijah del ude' ležencev proslave in spominska plošča. — Besedilo in sliki J. KoŠnjek
Občinsko prvenstvo v atletiki
na Bledu
Za plavalni pokal PZ Slovenije
Dvakrat Ljubljana in Triglav
ter Rudar
. Kranj — V tukajšnjem, kolezijskem J*tnem bazenu v Ljubljani in Vevčah so ^»ni, starejši pionirji, mlajši pionirji A in JMajfti pionirji B in C sklenili letošnje tekmovanje za plavalni pokal plavalne "veze Slovenije. LJUBLJANA - V sklepnem delu član-konkurence so največ uspeha imeli Plavalci PK Ljubljana, ki jim je po nekaj *®tih ponovno uspelo, da so v končnem •eštevku prehiteli kranjski Triglav. Junak **dnjega obračuna je Wl ponovno trigla-v*n Borut Petrič, ki je na Koleziji postavil •Pet tri nove rekorde. Je namreč novi ""ckorder SFRJ za starejše mladince in •bsolutni slovenski na 200 m delfin ter J^korder SRS za mlajše mladince na 100 m kravi.
Ekipni vrstni red: 1. Ljubljana 611, 2. Tri-flav Kranj 460, 3. Ilirija Ljubljana 226, 4. Celu-kfcar Krško 118, 5. Rudar Trbovlje 88, 6. Rakijica 15.
.Rezultati - člani: 400 m kravi: 1. Ugankar (Rudar) 4:33,4, 8. A. Sali 5:03,0, 11. £.°*elj (oba Triglav) 5:52,6, 100 m prsno: 1. pobočnik (Rudar) 1:18,6, 5. Jerman (Triglav) J;23,4, 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) i:\4,0 (rekord SFRJ za st. mladince in ab-?°lutni rekord SRS), m kravi: 1. Linhart %A 2. B. Petrič (oba Triglav) 57,3 (rekord 5RS za ml. mladince), 4 X 200 m kravi: 1. .Jnglav (Linhart, Jerman, A. Sali, B. Petrič) a:13.2, 2. Ljubljana I 9:24,2, 3. Ilirija 9:28,2; , slanice: 100 m prsno: 1. Stemberger ,'riglav) 1:27,8, 100 m hrbtno: 1. Borec (Ljubka) i:ir>,4, 4. I. Berložnik 1:26,2, 5. I. Drak-(obe Triglav) 1:29,2, 100 m kravi: 1. ^arkovič (Ljubljana) 1:05,3, 7. I. Berložnik ^21,8,8. Bertoncelj (obe Triglav) 1:25,3, 400 m Mešano: 1. Stemberger 5:45,0, 4. I. Draksler ">be Triglav) 6:44,8, 4 X 100 m kravi: 1. izbijana 4:50,8, 2. Triglav (Stemberger, I. Uraksler, Bertoncelj, I. Berložnik) 5:30.4.
KRANJ — Za najboljše so se borili mlajši pionirji B in C. Pri mlajših pionirjih B so največ dosegli domači naraščajniki, pri C pa so bili najboljši Ljubljančani. V kategoriji B pa so bili doseženi tudi novi jugoslovanski in slovenski rekordi. Tako je štafeta pionirk Triglava postavila nov jugoslovanski in slovenski pionirski rekord na 4 x 50 m mešano, z novima slovenskima znamkana pa se ponašajo tudi triglavanka Vesna Praprotnik na 200 m kravi, Ljubljančan Sluga v isti disciplini ter Kranjčan Veličkovič na 50 m hrbtno in štafeta pionirjev organizatorja na 4 X 50 m mešano.
Ekipni vrstni red — mlajši pionirji B:
1. Triglav Kranj 755, 2. Ljubljana 331,5, 3. Rudar Trbovlje 128, 4. Ilirija Ljubljana 120,5, 5. Celulozar Krško 77, 6. Olimpija Ljubljana 14, 7. Velenje 8.
Rezultati — pionirji: 200 m kravi: 1. Sluga 2:39,8 (rekord SRS za ml. pionirje B),
2. Bučar (oba Ljubljana) 2:40,8, 3. Veličkovič (Triglav) 2:44,3, 50 m delfin: 1. Rus 37,8, 2. Jocič 41,1, 3. Jerman (vsi Triglav) 41,7, 60 m hrbtno: 1. Veličkovič (Triglav) 39,4 (rekord SRS za ml. pionirje B), 2. Sluga (Ljubljana) 42,5, 3. Šolar (Triglav) 43,3, 4 X 50 m mešano:
1. Triglav I (Veličkovič, Jocič, Rus, Kadoič) 2:37,3 (rekord SRS za ml. pionirje B), 2. Ljubljana I 2:49,0, 3. Triglav II 2:51,4;
pionirke: 200 m kravi: 1. Praprotnik (Triglav) 2:49,7 (rekord SRS za ml. pionirke B),
2. Škafar (Celulozar) 2:50,1, 3. Jugovic (Triglav) 2:51,0, 50 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 39,5 (izenačen rekord SRS za ml. pionirke B), 2. Škafar (Celulozar) 41,0, 3. Mozetič (Ljubljana) 42,5, 50 m hrbtno: 1. Jugovic 40,5 (izenačen rekord SRS za ml. pionirke B) 2. Poljka 43,1, 3. Valjavec (vse Triglav) 43,6, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav I (Poljka, Kosirnik, Praprotnik, Jugovic) 2:50,0 (rekord SFRJ in SRS za ml. pionirke B),
Slovenska košarkarska liga — moški
Triglav : Celje 7. julija
Kranj - Končano je letošnje tekmovanje v ^oški republiški košarkarski ligi. Z roko i r°ki sta z enakim številom točk na čelu
»"•njski Triglav in Celje. O prvaku in g«V em drugoligašu bo odločalo tretje , ecanje, ki mora po pravilih tekmovalne fjjinisije pri KZ Slovenije biti 7. julija. Za
'•J tretje odločilne tekme se ekipi morata rj^'azumeti. Kranjčani bodo predlagali pOmžale, Celjani pa Trbovlje in Zagorje. T°K V8e'   verjetnosti   pa   bo   tekma v
•"bovljah. Jeseničani pa se bodo morali ^sloviti iz našega največjega košarkar-
»ega moškega tekmovanja. V zadnjem ečanju so namreč morali priznati Premoč gostom iz Ljubljane. V primeru
Blage pa bi šli na popravni izpit, toda žal je zanje končalo tako kot se niso nadejali.
TRIGLAV : NOVOTEKS 80:75
Pr!r/an-'   ~   Telovadnica  OŠ   dr. Franceta reserna, Tngalv :   Novoteks 80:75 (43:31), Siedakev 100, sodnika Plevnik, Kobilica (oba ^ubijana).
..Triglav:  Košir 16, Fartek 21, Skubic 22, *»ribernik 4,Zupan 13, Urlep 2, Lipovac 2. <j Novoteks:  Plantan  19, Z.  Kovačevič 19, a- Seničar 2, Bajt 19, P. Seničar 6, Cukovt 10. tJ^°mačini so že v začetku povedli z desetimi "ckami.   v   nadaljeva' j   sicer borbenim
gostom kljub slabemu koncu niso dopustili, da bi jih presenetili in iz Kranja odnesli obe točki.
JESENICE : JEZICA 64:71
Jesenice — Dvorana pod Mežakljo, Jesenice : Jezica 64:71 (45:33), gledalcev 200, sodnika Jeraj (Trbovlje), Rus (Kranj).
Jesenice: Noč 2, D. Pirih 19, Vauhnik 12, Vujačič 23, Bizjak 2, P. Pirih 2, Šmid 2, Mišic 2.
Jezica: Berdajs 10, Jakopič 6, Komat 4, Vujičič 6, Rožič 4, Zaloker 19, Oven 12.
Po dobri igri in po izdatnem vodstvu Jeseničanov v prvem delu srečanja so v nadaljevanju popustili. Slaba igra in prevelika želja po zmagi pa jih je nesla, saj so gostje zasluženo nato brez težav zmagali.
2. Triglav II 3:07,5, 3. Rudar 3:10,9.
Ekipni vrstni red - mlajši pionirji C: 1. Ljubljana 142, 2. Triglav Kranj 47, 3. Ilirija Ljubljana 41, 4. Rudar Trbovlje 9, 5. Olimpija Ljubljana 1.
Rezultati — pionirji: 50 m kravi: 1. Velkavrh 42,1, 2. Germadnik 44,5, 3. Galič (vsi Ljubljana) 45,6, 50 m hrbtno: 1. Galič 51,0, 2. Velkavrh (oba Ljubljana) 52,5, 3. Markič (Triglav) 53,1;
pionirke: 50 m kravi: 1. Kavčič 43,1, 2. Bohinc (obe Ljubljana) 51,1, 3. Pogačnik (Ilirija) 53,3, 50 m hrbtno: 1. Kavčič (Ljubljana) 49,1, 2. Savinšek (Triglav) 52,6, 3. Bohinc (Ljubljana) 59,0.
VEVČE — Tu so se v pokalu za najboljšega potegovali starejši pionirji in mlajši pionirji A. Pri starejših je bila najboljša ekipa pionirjev Rudarja, pri mlajših pionirjih pa so zmagali plavalci kranjskega Triglava.
Ekipni vrstni red — mlajši pionirji: 1. Triglav Kranj, 2. Ilirija Ljubljana, 3. Olimpija Ljubljana.
Rezultati — mlajši pionirji: 100 m kravi: 1. D. Petrič (Triglav) 1:09,4, 100 m prsno: 1. Mihelič (Triglav) 1:30,2, 200 m mešano: 1. D. Petrič 2:50,1. 3. Mihelič (oba Trigalv) 3:00,2, 4x 100 m kravi: 1. Triglav 4:53,6 (rekord SRS za ml. pionirje A);
pionirke: 100 m prsno: 1. Dvoršak 1:30,9, 2. Strniša (obe Triglav) 1:33,1, 200 m mešano: 1. Pollak (Ilirija) 2:59,4, 3. Strniša (Triglav) 3:04,9, 4X 100 m kravi: 1. Ilirija 5:11,3, 2. Triglav 5:17,3. D.Humer
Prvi poraz pionirjev Save
V 5. kolu občinskega košarkarskega prvenstva za mlajše pionirje smo bili priče nekaj presenečenj. Triglav B je doma premagal Kroj B, Sava je prvič klonila proti Triglavu A, Šenčur pa je tesno premagal prvo ekipo Kroja. V zaostalem srečanju je prva ekipa Triglava premagala svoje klubske tovariše, Triglav B.
Izidi: Triglav B : Triglav A 19:41 (6:19), Triglav B : Kroj B 34:42 (16:18), Sava : Triglav A 23:44 (11:16), Šenčur: Kroj 22:21 (13:17).
Po nepopolnem kolu vodi Triglav A pred Krojem B, Savo, Triglavom B, Krojeni A, Triglavom C, Šenčurjem ter Krvavcem. -bb
Lestvica:
Celje
Triglav
Bežigrad 74
Fructal
Trnovo
Vrhnika
Branik
Jezica
Rudar
Beti
Novoteks Jesenice
22 18
22 18
21 15
21 13
22 10 22 9
22 22 22 22 22 22
4 1739:
4 1879:
6 1682:
8 1670:
12 1879:
13 1802: 13 1786:
13 1718:
14 1642:
14 1606:
15 1634: 15 1597:
1501 36
1798 36
1561 30
1652 26
1923 20
1884 18
1813 18
1728 18
1646 16
1775 16
1717 14
1727 14 - dh
Atletski kriterij mestnih reprezentanc — skupina B
Pri moških Velenje, Kranj pri ženskah
glaranj ~ Domaci atletski delavci Tri-lei Va 80 organizatorji letošnjega jubi-Jftega desetega atletskega kriterija slo-•"eh8 uiest skupine B. V moški konku-Trri- 80 na8topile reprezentance Kopra, Qaik>*na 'n zelenja, pri ženskah pa so se za y iD°ljše mesto potegovale predstavnice d0 nJa> Tolmina in Kranja. V povprečnih Uj8ezkih so pri moških zmagali Velenjča-**als r' zen8kah pa so bile najboljše doma-
2 j^ipni vrstni red — moški: 1. Velenje 22, 2'^°Per 19, 3. Tolmin 12, ženske: 1. Kranj 17,
i°lmin 14,3. Velenje 11. (Rezultati - moški: 100 m: 1. Gostinčič |£°P«r) 11,7, 2. Obal" (Velenje) 11,6, zunaj (V i rence Stare (Kranj) 11,6, 400 m: 1. Lozič (-T.eenJe) 51,9, 2. Nučič (Koper) 52,0, 3. Rosic 4*(V.min) 4:36,1, 1500 m: 1. Hojan (Velenje) i^rA 2. Debernardi (Koper) 4:26,9, 3. Cufer «.i£lri»n) 4:36,1, 3000 m: 1. Anič (Velenje) k"6;0- 2. Dakskobler (Tolmin) 10:15,8, 3. v°*lovič (Koper) 11:25,0, 4X 100 m: 1. Koper
(Sulčič, Nučič, Vučko, Gustinčič) 45,0, 2. Velenje 45,1, 3. Tolmin 47,9, višina: 1. Kavčič (Koper) 180, 2. Kozič (Tolmin), 3. Hižar (Velenje) 150, daljava: 1. Rezek (Velenje) 633, 2. Vučko (Koper) 620, 3. Čufer (Tolmin) 600, krogla: 1. Zega (Tolmin) 13,16, 2. Klemenčič (Velenje) 11,23, 3. Potočnik (Koper) 7,43, kopje: 1. Rošer (Velenje) 52,04, 2. Klančar (Koper) 48,12, 3. Humar (Tolmin) 29,42;
ženske: 100 m: 1. Brovč (Tolmin) 13,1, 2. Naelič (Kranj), 3. Sluga (Velenje) 13,8, 400 m:
1. Sverc (Velenje) 59,4, 2. Reja (Kranj) 1:01,5. 3. Uršič. (Tolmin) 1:05,5, 4 X 100 m: 1. Kranj (Reja, Brezar, Naglic, Jesenovec) 51,7, 2. Tolmin 54,5, 3. Velenje 55,1, višina: 1. Rovšek (Tolmin)'145, 2. Bergant (Kranj) 140, 3. Florjan (Velenje) 110, daljava: 1. Jesenovec (Kranj) 529, 2. Hočevar (Tolmin) 508, 3. Zupančič (Velenje) 407, krogla: 1. K urnik (Kranj) 9,33,
2. Pervanje (Tolmin) 9,08, 3. Šturm (Velenje) 9,02, disk: 1. Valoh (Velenje) 29,76, 2. Cof (Kranj) 29,60. -*dh
NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!   NOVO! NOVO!
TO-MODI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
K prireditvam vil. športnem tednu v Križah in ob 20. obletnici TVD Partizan je sodila tudi otvoritev plastične skakalnice v Sebenjah. V Križah so vzgojili že veliko obetavnih skakalcev. Plastična skakalnica pa bo prinesla na tem področju še večje uspehe in omogočila načrtnejšo in stalnejšo vadbo, (jk) — Foto: F. Perdan
NOVO! z O
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 UUBUANA, OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
Z O
§
Z O
i
z
i
'0AON iOAON iOAON   IOAON iOAON iOAON IOAON iOAON IOAON
Osreanje prireditve ob 11. športnem tednu in 20. obletnici TVD Partizan Kižre, ki je bila v nedeljo, so se razen predstavnikov tržiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi gostje iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš. Slavnostni govornik je bila predsednica kriškega Partizana Ida Ribnikar. Prireditev, ki jo je spremljalo okrog 2000 ljudi, so popestrili tudi padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc in letalci z zmaji, ki so se spustili z vrha Kriške gore. (jk) — Foto: F. Perdan
Veliko športnikov se je zvrstilo na nedeljski prireditvi v Križah. S tem so se Križani oddolžili tudi spominu na neumornega organizatorja športa v Križah in tradicionalnega športnega tedna Kristjana Kokalja. Med nastopajočimi so bili tudi telovadci iz Ste Marie aux Minesa. (jk) — Foto: F. Perdan
Jesenice in Kroj
Prvi del košarkarskega prvenstva Gorenjske za pionirje je za nami. Prvaka obeh skupin sta pokazala, da sta res najboljši ekipi, saj sta oba še edina neporažena v prvenstvu. Tekmovanje se bo nadaljevalo v zadnjih dneh avgusta.
Izidi: Kroj A : Jesenice 32:35 (11:18), Jesenice : Kroj A 42:31 (17:12), Sava : Radovljica 20:0 b. b., Kroj B : Triglav 51:34 (19:13), Kla-divar : Krvavec 69:15 (39:5). Lestvica: A skupina:
Jesenice 4     4     0     173:108 8
Kroj A 4     2     2     149:104 4
Sava 4     1     3       51:144 2
Radovljica 4     13     104:121 2
B skupina:
Kroj B 4     4     0     238:138 8
Triglav 4     2     2     237:187 4
Kladivar 4     2     2     213:166 4
Krvavec 4     0     4       75:231 0
-bb
Zmagi vodilnih
Četrto kolo prvenstva za mlajše mladince je minilo brez presenečenj. Najbolj zanimivo pa je bilo nedvomno v Tržiču, kjer bi domača ekipa kmalu presenetila favorzirano ekipo Radovljice. Triglav je doma klonil proti vodečim Jesenicam, Veriga je dosegla svojo prvo zmago v prvenstvu, Kroj pa je v gosteh premagal kranjsko Savo.
Izidi: Triglav : Jesenice 43:62 (13:25), Veriga : Krvavec 99:83 (47:49), Sava : Kroj «4:81 (30:39), Tržič : Radovljica 59:61 (29:32). Lestvica:
Jesenice 4     4     0     307:157 8
Radovljica 4     4     0     266:202 8
Kroj 3     2     1     197:168 4
Triglav 4     2     2     231:214 4
Sava 4     1     3     215:271 2
Tržič 4     1     3     209:273 2
Veriga 4     1     3     227:293 2
Krvavec 3     0     3     168:244 0
-bb
Pri pionirkah Sava
V predzadnjem kolu spomladanskega prvenstva za pionirke je Kroj v gosteh presenetljivo premagal Kladivar, Triglav pa je v kranjskem derbiju klonil proti Savi.
Izida: Kladivar : Kroj 30:42 (7:16), Triglav : Sava 3:31 (1:16). Lestvica:
Sava 4     3     1      98: 47 6
Kladivar 3     2     1     135: 68 4
Kroj 3     2     1     100: 80 4
Jesenice 3     1     2      75: 96 2
Triglav 3     0     3      20:136 0
-bb
Vrbnje in Iskra
Končan je spomladanski del občinske lige v malem nogometu za območje občine Radovljica. V prvi (boljši) skupini je s prednostjo ene točke v vodstvu ekipa Vrbnje, sicer nogometna sekcija Športnega društva Radovljica. V drugi skupini prepričljivo vodi ekipa Iskre iz Otoč, ki je tudi edino neporaženo moštvo po končanem spomladanskem delu lige. Lestvica: skupina A:
Vrbnje 9   6   2   1   45:21 14
JLA Radovljica 9 6 1 2 47:29 13 Kamna gorica 9 5 3 1 40:26 13 Mošnje 9   5   0   4    37:29 10
ZakaBled 9   4   1   4   25:35 9
ElmontBled 9   3    1    5   19:31 7
Begunje 9   3   1   5   21:42 7
Lancovo 9   3   0   6   25:33 6
Preval 9   3   0   6   26:40 6
Merkur Radovlj     9   2   1   6   19:20 5
skupina B:
Iskra 9 7 2    0   40:13 16
Zasip 9 7 0   2   35:25 14
Ljubno 9 4
Žito 9 5 0
Stol 9 4 1
Podnart 9 3 1
Mlada Bosna 9 3 1
Brezje 9 3 0 6
Srednja vas 9 3 0
Nomenj 9 2 1
Gorenjske ekipe v vrhu
V ženski regionalni ligi-zahod nastopajo tudi tri gorenjska košarkarska moštva, Triglav, Jesenice in Kranjska gora. Zaenkrat najuspešnejša je ekipa Jesenic, nekoliko manj športne sreče pa imata Kranjska gora in Triglav.
Izidi: Vrhnika : Triglav 58:49 (33:10), Mengeš : Jesenice 45:56 (21:25), Triglav : Mengeš 50:30 (28:15), Kr. gora : Moste 79:38 (29:18), Vrhnika : Kr. gora 78:65 (39:29), Jesenice : Triglav 43:34 (22:17), Bežigrad : Jesenice 56:62, Kr. gora : Mengeš 82:28 (37:14).
Lestvica: Vrhnika Jesenice Kr. gora Triglav Bežigrad 74 Mengeš Moste
278:200 161:135 226:144 131:133 226:243 148:229 129:219
-bb
Dušan Justin dobro okreva
Žirovnica — Pred dnevi sta v Doslov-čah smučarskega skakalca Dušana Justina, ki je na planiški prireditvi za Poldov memorial težko padel in se hudo poškodoval, obiskala sekretar plan i A-kega komiteja Voje Šerbec in sokon-struktor planiške velikanke ter član planiškega komiteja Lado Gorisek. Oba sta bila prijetno presenečena nad dobrim počutjem in zdravstvenim stanjem Dušana Justina, saj po tritedenski nezavesti, odlično okreva.
Res lepa pozornost naših članov planiškega komiteja, ki bde nad počutjem ponesrečenega skakalca. -dh
2   3   21:13 10
4   29:23 10
4 35:25 9
5 29:41 7
5 21:34 7 32:35 6
6 27:39 6 6   28:48 5
M. Faganel
Poljanski derbi Gorenji vasi
Kot glavni značilnosti 4. kola mladinske gorenjske košarkarske lige bi lahko navedli veliko borbenost ekip ter dve tesni zmagi domačinov. Kroj je z najtesnejšim izidom odpravil Medvode, Gorenja vas je prav tako s tesnim izidom premagala Kladivar, Slovan pa je v gosteh visoko premagal Jesenice. V zaostalem srečanju je Kladivar brez težav premagal loški Kroj.
Izidi: Kladivar : Kroj 73:55 (27:24), Kroj : Medvode 79:78 (31:38), Jesenice : Slovan 38:93 (19:35), Gorenja vas : Kladivar 65:63 (34:26). Lestvica:
Slovan 4     4     0     330:167 8
Gor. vas 4     3     1     310:221 •
Kladivar 3     2     1     193:170 4
Kroj 4     2     2     276:297 4
Medvode 3     1     2     169:143 2
Jesenice 3     0     3     127:210 0
Naklo (-1) 3     0     3      45:222 0
-bb
Kladivar brez poraza
Mladinke so odigrale tretje kolo in s tem končale prvi del prvenstva. Jesenice so doma brez težav odpravile igralke Kroja, Kladivar pa je z visokim rezultatom premagal slabo ekipo Radovljice. Jesenice in Radovljica bosta zaostalo srečanje odigrali v teh dneh.
Izida: Jesenice : Kroj 54:34 (31:9), Kladivar : Radovljica 121:15 (60:5). Lestvica:
Kladivar 3     3     0     251:108 6
Kroj 3     1     2     157:144 2
Jesenice 2     1     1      99: 94 2
Radovljica 2     0     2      35:196 0
-bb
Na svidenje v Ste Marie aux Minesu!
Včeraj so se od TržiČanov poslovili gostje iz pobratenega alzaškega mesta Ste Marie aux Mineš, ki so sodelovali na prireditvah v počastitev 10. obletnice pobratenja med obema mestoma
Gostje in gostitelji so se takoj po prihodu na Ljubelj ustavili pri spomeniku v Podljubelju in se poklonili vsem trpečim in umrlim v ljubeljskem taborišču in vseh taboriščih sveta.
Iz pobratenega mesta so prispeli v Tržič tudi člani folklorne skupine (na fotografiji), telovadci in harmonikarski ansambel. Njihovi koncerti in nastopi so bili dobro obiskani in so sodili tudi k proslavljanju 10. obletnice folklorne skupine Karavanke iz Tržiča.
XXI. slovenski izseljenski piknik
Izredno pester program
Skofja Loka - Kot vse kaže bo XXI. slovenski izseljenski piknik, ki bo v nedeljo, 4. julija, že devetič zapored na idiličnem vrtu ob škofjeloškem gradu, minil v znamenju rekordov. Rekorden naj bi bil obisk, za nastop na pikniku pa se prijavljajo vsak dan nove in nove skupine.
V zadnjih dneh se je prirediteljem piknika Slovenski izseljenski matici in prireditvenemu odboru za izvedbo piknika pri skupščini občine Skofja Loka poleg ansambla bratov Plesni-čar iz Avstralije, Veselih alpincev iz Kanade, ansamblov Markič-Zagar in Hank Magavne iz ZDA ter ansambla Alpe-Adria in dveh folklornih skupin društva »Bled« iz Essna v ZR Nemčiji za sodelovanje na slovenskem izseljenskem pikniku priglasila še folklorna skupina »Nagelj« iz Kanade.
Nove cene za varstvo
Radovljica — Na seji, ki je bila 17. junija, je izvršni svet radovljiške občinske skupščine razpravljal o soglasju k cenam oskrbnin v vzgojno varstvenih enotah na območju radovljiške občine. Sklenili so, da nove cene veljajo od 1. junija naprej. Polna oskrbnina v vrtcih na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Gorjah bo znašala poslej 620 dinarjev na mesec, v Kamni gorici in Kropi 560 dinarjev, v Lescah 600 in v Radovljici 720 dinarjev. Prispevek staršev bo odvisen od poprečnega mesečnega dohodka na člana družine. Tako bodo na primer tisti, ki nimajo 1000 dinarjev dohodka na člana družine, morali prispevati od 340 do 440 dinarjev. Otroci iz posebej ogroženih družin pa bodo v vrtcih brezplačno.
0 takšnih primerih pa bo odločala socialna služba v občini.
1 Poleg tega je določeno, da bo za otroke, ki bodo v popoldanskih oddelkih male šole, treba plačati 260 dinarjev, za polovico manj pa, če je dohodek na družinskega člana nižji od 1200 dinarjev. Za varstvo ob' sobotah bo treba doplačati 30 dinarjev, za bivanje ob sredah popoldne pa ceno malice. A. Z.
Tržič — V petek proti večeru je . množica Tržičanov, med katerimi so bili najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja tržiške občine, pozdravila ob izhodu iz ljubeljskega predora skoraj 130 prebivalcev pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš z županom Pau-lom Baumanom na čelu. Prijatelji iz Francije so bili gostje na prireditvah, ki so jih Tržičani pripravili v počastitev 10. obletnice pobratenja med alzaškim Ste Marie aux Mine-som in Tržičem. In teh prireditev ni bilo malo. Na teh in na vsakem koraku so bili gostje deležni izjemne pozornosti, kar priča o resničnem pobratenju med mestoma, občinama in njunimi prebivalci. Posebno razveseljivo je, da se v kovanje prijateljstva med mestoma tako množično vključujejo tudi mladi, kar je zagotovilo, da bo postalo sodelovanje še trdnejše in prisrčnejše!
Kot posebno zanimivost pa v tem trenutku velja tudi omeniti, da bodo poleg mlatičev iz Trebije, le-ti so na lanskem pikniku že nastopili, vendar za letos pripravljajo več novosti, na srečanju naših rojakov nastopile tudi čipkarice iz Železnikov. Nastop pripravlja turistično društvo iz tega kraja. Večja skupina klekljaric bo na prireditvenem prostoru prikazala izdelovanje čipk.
Tudi gostinci se pospešeno pripravljajo na letošnji slovenski izseljenski piknik v Škofji Loki. Kot že po tradiciji bo »birt« Lipan pekel vola na ražnju, Trebijčani bodo gostom lahko ponudili domače štruklje in ocvirkovico, pa tudi pri drugih gostinskih podjetjih ne bo manjkalo kulinaričnih posebnosti. Cene hrane in pijače ne bodo pretirano visoke. Ostale so približno na lanski ravni.
-j g
I Postopek za nagrade
Borisa Kraigherja
Komisija za nagrado Borisa Kraigherja je pred dnevi s posebnim pismom seznanila organe oziroma člane republiške gospodarske zbornice s postopkom za evidentiranje kandidatov za nagrado Borisa Kraigherja za leto 1977. Komisija ugotavlja, da poleg zborničnih, medobčinskih in drugih organov lahko tudi samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela dajejo pobude in vlagajo predloge za nagraditev posameznikov ali skupin. Predloge je treba poslati na naslov Komisija za nagrado Borisa Kraigherja, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Titova 19 do 30. septembra. Pravila za nagrado Borisa Kraigherja so bila objavljena v Vestniku gospodarske zbornice 31. maja letos, V Gospodarskem vestniku 3. junija in v dnevnem časopisju konec maja letos.
Župan pobratenega mesta Paul Bauman: »V Tržiču smo se ponovno prepričali, kako odprtega srca so Slovenci. Takšni ljudje lahko največ store za boljši svet. . .«
»Kot že ničkolikokrat prej smo tudi v teh dneh lahko spoznali in se prepričali, kako odprto srce imajo Slovenci,« je dejal pred slovesom župan pobratenega mesta Paul Bauman. »In prav takšni ljudje lahko največ store za boljši in pravičnejši svet, za trajni mir človeštva. S pobratenjem med Tržičem in Ste Marie aux Minesom v precejšnji meri pomagamo pri uresničevanju tega cilja. S tem moramo nadaljevati in v sodelovanje med mestoma in kovanje pobratimstva Še bolj vključevati mladino. Zatorej vam, bratje in sestre iz Tržiča, kličem: na svidenje v Ste Marie aux Minesu!«
Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris: »Srečanje prijateljev je minilo prehitro. Želimo, da se čim prej pozdravimo v Ste Marie aux Minesu!«
Ko se je predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris zahvaljeval za te besede, je med drugim dejal:
»Zal se prehitro iztekajo skopo odmerjene urice in dnevi bivanja med nami. Praznovanje 10. obletnice pobratenja se je odvijalo v duhu prijateljstva in sodelovanja. Pobratimstvo med našimi ljudmi moramo še skrbneje negovati. Želim, da se čim prej spet srečamo v Ste Marie aux Minesu. Tržič in alzaško mesto sta imela med borbo proti okupatorjem veliko skupnega, zato je naša dolžnost, da začeto delo v miru nadaljujemo.«
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan
Za varnost otrok med počitnicami
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je letos priključil permanentni akciji Varstvo otrok in mladine, ki teče že od lani, še akcijo Varstvo otrok in mladine med šolskimi počitnicami. Statistika prometnih nezgod otrok in mladine je namreč pokazala, da se med poletnimi meseci, to je v času počitnic, pripeti dokaj veliko število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci. V zadnjih šestih letih se je namreč pripetilo skoraj 8000 prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih 9640 otrok in mladine, umrlo pa jih je 377. Več kot polovico teh nesreč 5300 — so jih povzročili otroci sami: to pa pomeni nenaden prihod na cesto, na prehod ali zunaj njega, kolesarjenje brez osnovnega poznavanja prometnih predpisov, hitra vožnja na pony ekspresu itd. Številke kažejo, da so prav poletni meseci najbolj nevarni. V zadnjih šestih letih se je v juniju pripetilo otrokom 918 nesreč, v juliju 892, v avgustu 961 in v septembru 860. Številke so previsoke, da se ne bi nad njimi zamislili in sprejeli ukrepe, ki naj bi udeležbo otrok v prometnih nesrečah kar najbolj znižali.
Predvsem starši bi se (morali zavedati, da so poleti na cestah za njihove otroke nevarnosti veliko večje že zaradi povečanega predvsem turističnega prometa; otrok pa je običajno prost ves
dan, vsaj polovico dneva pa preživi brez nadzorstva staršev. Zato bi se starši sami morali vprašati, ali so kot primarni vzgojitelji otroka v prometu res storili kar največ, da bi ga obvarovali pred najhujšim. Opozarjanje na prometne nevarnosti, na varno vključevanje v promet kot pešec, kolesar ali voznik kolesa z motorjem je področje, ki ga starši ne bi smeli zanemariti, še posebej takrat, kadar otroku kupijo kolo ali kolo z motorjem. Ne nazadnje pa je od dobre organizacije prostega časa med počitnicami odvisen tudi občutek, da smo za varnost svojega otroka veliko storili.
Seveda pa del odgovornosti za varnost otrok med počitnicami nosijo tudi vsi ostali udeleženci v prometu, ki bi se morali zavedati, da bo med počitnicami okoli igrišč, športnih parkov, pa tudi na pločnikih veliko več otrok, ki v svoji nepremišljenosti kaj hitro zaidejo pod kolesa kakega vozila. Razen tega pa, kot predlaga republiški svet, naj bi se v akcijo vključile prav vse družbene organizacije, ki vključujejo ali skrbe za otroke in mladino s tem, da bi še posebej opozarjale na prometno obnašanje med počitnicami, dalje AMD in Zveza združenj šoferjev in avto-mehanikov, služba milice in pa sredstva javnega obveščanja.
L. M.
V KS Gorje »za« samoprispevek
V krajevni skupnosti Gorje so se v nedeljo, 27. ju' nija, prebivalci na referendumu odločili za moprispevek za  ureditev  in  rešitev nekateri* komunalnih problemov
tudi več denarja za rešitev nekaterih komunalnih vprašanj, ki niso bila v
sedanjem programu.
Zaposleni bodo plačevali en odsto-tek od mesečnega osebnega dohodka. En odstotek na mesec bodo Pla" čevali tudi upokojenci, ki imajo ve kot 2000 dinarjev pokojnine. Kmetovalci bodo pet let prispevali 3 °? stotke od katastrskega dohodka L obrtniki en odstotek od dohodka V. obrti. Razen tega bodo po 100 ? narjev na leto prispevali še lastni traktorjev, osebnih avtomobilov 1 manjših tovornih avtomobilov, las niki večjih tovornjakov pa po 200 d narjev.    In    ne    nazadnje boo prispevek plačevali tudi lastniki P° čitniških hišic. A. Zalar
Gorje — Nekako dva meseca so v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini potekale skrbne in vsestranske priprave na referendum o krajevnem samoprispevku za ureditev in rešitev nekaterih komunalnih in drugih problemov. V nedeljo, 27. junija, pa so se prebivalci na referendumu odločili za samoprispevek. Od 1924 vpisanih volivcev se jih je glasovanja udeležilo 83 odstotkov, za samoprispevek pa je glasovalo 1166 volivcev ali 60,6 odstotka. Glede na to, da je krajevna skupnost Gorje s številnimi naselji po razsežnosti največja v radovljiški občini, velja ugotovitev, da je referendum dobro uspel.
Na zborih občanov v minulih dveh mesecih, ko so razpravljali o pripravah, so se odločili za razpis referenduma, da bi tako čimprej uredili še nekatere komunalne in druge probleme. Res je sicer, da so v krajevni skupnosti že v zadnjih letih zabeležili precejšen napredek (zgrajena je bila nova šola, trgovine, javna razsvetljava itd.), res pa je tudi, da so se krajani vse teže spopadali z nekaterimi komunalnimi težavami.
Tako bodo zdaj s samoprispevkom zbrali del denarja za ureditev kanalizacije, odtokov za meteorne vode, delno bodo asfaltirali posamezne cestne odseke in uredili javno razsvetljavo, dokončali vodovod na La-zah, popravili mostove, kupili stroj za Čiščenje snega, uredili igrišča za predšolsko in šolsko mladino in v vseh naseljih v krajevni skupnosti opravili še več drugih del. Vrednost celotnega programa znaša nekaj nad štiri milijone dinarjev, s samoprispevkom pa bodo v petih letih zbrali okrog 2,4 milijona dinarjev. Razliko bodo dobili od skupščine in nekaterih podjetij. Razen tega pa bodo prebivalci sodelovali tudi s prostovoljnim  delom  in  ponekod prispevali
Park hotel le po programu
Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji v torek, 22. junija, razpravljal tudi o gradnji Park hotela na Bledu. Kaže namreč, da je pri gradnji hotela prišlo do nekaterih tej*a, glede  na izdano  lokacijsko dokumentacijo in da hotel, ko bo got0^ bil lahko odprt, ne bo imel tak»n oblike (nekaterih dodatnih prost0^ rov ali lokalov) kot je začrtano programu. Vzrok za to je menda P° manjkanje sredstev pri investitod '
Izvršni svet je sklenil, da bo 0 podlagi lokacijskega dovoljenj vztrajal pri uresničitvi začrtanem programa. Hkrati pa so člani meni ^ naj investitor, če nima denarja ^ gradnjo,, odstopi zemljišče in taK omogoči spremembo gradbenega d voljenja.
Skupnost za varstvo zraka
Na Gorenjskem poteka javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka. Samoupravni sporazum naj bi podpisale vse gorenjske občine in zagotovile z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti boljše možnosti za ohranitev naravnega stanja oziroma si prizadevala za čimmanjše onesnaženje okolja, posebno ozračja.
Samoupravno interesno skupnost bodo ustanovili na osnovi določil zakona o varstvu zraka in so zato že ustanovili inciativni odbor, ki daje osnutek samoupravnega sporazuma
v razpravo delavskim svetom, te' meljnim organizacijam združeneg dela, krajevnim in drugim skupnC\ stim. Ker se že pripravljajo na usta novno skupščino, naj bi posamez*? skupnosti in organizacije imenova* svoje delegate, ki naj bi si prizadfl' vali za varstvo zraka pred onesn**^ njem in sprejemali ukrepe ter saP* cijske programe za območja, v k» terih je zrak onesnažen nad doV ljeno mejo. Delegati naj bi si v okv ru   interesne  skupnosti zavzema tudi za vse druge možnosti, da bi tako zagotovili delovnim ljudem i občanom boljše pogoje za njih0 delo in rekreacijo. D. S-