PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p________________'ja <•
Abb. postale I eruppo - L6I1& ~rU lil*
Leto XX. St. 161 (5844)
TRST, torek 21. julija1964
KI), PSI, PSm_ IN PRJ OBNOVILE KOALICIJO LEVEGA CENTRA
Moro se posvetuje z delegacijami strank o porazdelitvi ministrstev v novi vladi
Računajo, da bo Moro že danes umaknil pridržek in predložil Segniju v podpis seznam novih ministrov - Sest glavnih točk sporazuma - «rUnita»:
«Dorotejski levi center» - Vecchietti: «Zmaga demokristjanske desnice»
RIM, 20. — Pogajanja med delegacijami štirih strank za sestavo programa in nove vlade levega centra so se zaključila v soboto ob treh zjutraj. Sporazum so odobrila vodstva vseh štirih strank, demokristjani in socialisti z večino glasov, socialdemokrati in republikanci pa soglasno; prav tako so sporazum odobrili z večino demo kristjanski poslanci in senatorji ter socialistični poslanci in senatorji, soglasno pa socialdemokratski poslanci in senatorji ter republikanski poslanci (PRI nima svojih predstavni-
KONFERENCA AFRIŠKIH POGLAVARJEV V KAIRU
Poudarja se nujnost okrepitve enotnosti med afriškimi državami
Boj proti kolonializmu in rasni diskriminaciji - Sestanek Burgibe, Naserja in Hasana
KAIRO, 20 — Druga konferenca voditeljev držav organizacije afriške enotnosti, ki se je začela v soboto zvečer, nadaljuje delo. Danes je na javni seji govoril predsednik Tanganjike in Zanzibara Njerere, za njim pa ministrski predsednik Zambije (Severna Rodezija) Kaundi. Žetem se je seja nadaljevala tajno.	___________
Na prvi seji je najprej govo-
kov v senatu). Hkrati so vodstva parlamentarnih skupin štirih strank določila svoje kandidate za ministre in podtajnike v novi vladi.
Računajo, da bo poverjeni predsednik vlade Moro že jutri umaknil pridržek, hkrati pa predložil predsedniku republike i' podpis seznam ministrov nove vlade, ki bo na svoji prvi seji imenovala državne podtajnike. Nekako sredi drugega tedna se bo začela v senatu razprava o programski izjavi nove vlade; sledila bo razprava o tej mjavi v poslanski zbornici, ki se bo zaključila z glasovanjem o zaupnici. Nato bodo šli parlamentarci na počitnice.
Poverjeni predsednik vlade Moro je imel danes v: sto razgovorov z delegacijami štirih strank, da bi se sporazumeli glede sestave nove vlade. V ta namen je sprejel zapovrstjo delegacijo KD (Rumor, Gava in Zaccagnini), PSI (Nenni, De Martino, Brodolini, Mariotti in Fer-ri), PSDI (Saragat in Tanassi) in PRI (Reale in La Malfa).
Sporazum o programu nove vlade v bistvu potrjuje sporazum o programu prve vlade levega centra z neposrednim sodelovanjem socialistov, ki je bil sklenjen novembra lani. Uresničevanje tega programa Pa je naletelo na nekatere težkoče, zlasti ker se je medtem stanje gospodarstva znatno poslabšalo in ker je manjkalo soglasje v gledanju na tako imenovano povezanost ali istočasnost med ukrepi proti gospodarski konjunkturi in reformami, predvidenimi v vladnem programu. Prevladalo je stališče, da povezanost med ukrepi proti konjunkturi in reformami sicer obstaja, toda v smislu, da ni mogoče voditi politike za stabilizacijo gospodarstva, ki zahteva omejitev javnih izdatkov, hkrati Pa izvajati reforme, ki zahtevajo tudi določene stroške, in da je za-
radi tega treba najprej stabilizirati gospodarstvo, šele nato pa postopno uresničiti reforme.
Sporazum poudarja v uvodu, da so štiri stranke sklenile obnoviti koalicijo levega centra na politični in programski podlagi, ki so jo bili določili v novemuru lani, in pripominja. da mora «učinkovita in živa solidarnost znotraj vlade in v odnosih med strankami večine označevati koalicijo, da bi se mogla spopasti učinkovito in z ustrezno avtoriteto s težavnim gospodarskim in političnim položajem)). Smotri koalicije so: «Nepopustljiva obramba politične svobode in demokratičnih
ustavi; dvig delavcev na gospodarskem, družbenem in političnem področju«.
V sporazumu je šest glavnih točk, ki jih je je moč jrovzeti takole:
Konjunktura: Ta vprašanja imajo prednost in zahtevajo: zmanjšanje javnih izdatkov; fiskalne ukrepe; politiko dohodkov. Sporazum ne omenja nič drugega, vendar se ve, da so se sporazumeli glede povišanja dopolnilnega davka na dohodke, ki presegajo 10 milijonov letno; glede povišanja dohodninskega davka, davka na promet (IGE) od 3,33 na 4 odst., železniških in poštnih tarif, in glede ukrepov za pospeševanje izvoza.
Načrtovanje: Vlada bo predložila do konca leta osnutek petletnega gospodarskega načrta.
Deželna ureditev: Zakonski ukrepi za uveljavljenje deželne ureditve, ki so že pred parlamentom, bodo šli svojo normalno pot, predložili bodo še manjkajoče zakonske osnutke, hkrati pa bodo predhodno
institucij; pospeševanje vedno bolj uomuuu;, .,»1»,. w uuu« pravične in humane družbe v okvi- i ugotovili stvarno finančno breme, ru vseh svoboščin, zajamčenih v j ki ga bo država morala prevzeti na-
Aldo Moro, ki mu je predsednik poveril mandat za sestavo nove vlade, je končno dosegel spora-tum med štirimi strankami dosedanje vladne koalicije za sestavo nove vlade levega centra. O tem je že poročal predsedniku republike. Sedaj se posvetuje za imenovanje članov vlade. V zvezi s sporazumom je predsednik senata Merzagora poslal članom senata pismo, v katerem obsoja postopek v zvezi z odobritvijo programskega sporazuma. Merzagora se pritožuje, ker so besedilo sporazuma vrnili vodstvom strank, da bi se izrekle o programu nove vlade. Pri tem poudarja, da to zmanjšuje vlogo parlamenta in da so debato o zaupnici vlade o-•nejili na čisto formalen postopek.
V zvezi s sestavo vlade se je svedelo, da je Giolitti odklonil sodelovanje v novi vladi. Ravnatelj socialističnega glasila «Avanti!» "iecardo Lombardi pa je podal ostavko, ker se ne strinja s politiko večine v stranki.
Socialni demokrati in republikanci so že odobrili sporazum. Na sejali demokristjanskega In so-eialističnega vodstva pa so se Pokazala različna stališča posameznih struj in osebnosti. V so-cialislični stranki so se proti sporazumu izrekli predstavniki Lom-bardijeve skupine in levice ter so ostro kritizirali novi program tr-t*eJ. da pomeni korak nazaj v Primerjavi s programom prejSnje vlade In da ne ustreza novim potrebam in razvoju v Italiji. mnenju Lombardija sporazum ni sprejemljiv, ker ločuje strukturalne reforme od nujnih ukrepov Proti neugodnemu gospodarskemu položaju. Tako so praktično odložene vse reforme, medtem ko 'majo nujni gospodarski ukrepi, 0 katerih so se sporazumeli, Izrazito konservativen pomen, kar Priča, da so v okviru levega cen-^ zmagale sile, ki so že v prejšnjih vladah nasprotovale izvedbi
Programa.
Uemokristjansko vodstvo je "Prejelo sporazum z glasovi do-rotejeev, skupino Mora in leve struje «novih sil*. Proti sporazumu pa so se izrekli fanfanijevci. l. .. neugoden odmev je imela '»volitev ameriškega reakcionar-"ega senatorja Goldnaterja za Predsedniškega kandidata republikanske stranke. V tej stranki so nekateri vidni voditelji že spo-oeib, da bodo vodili predvsem a*" Pan jo 7a ponovno Izvolitev smernih senatorjev in ne bodo Podpirali Goldwaterja med kam-Ponjo 7a predsedniške volitve. v Kairu se nadaljuje konferen-8 afriških državnih in vladnih poglavarjev. Predvsem se poudarja nujnost borbe proti kolonializmu In proti rasni diskriminaciji „ nujnost okrepitve afriške e-uptnostl in koordinacije delovati? narodnoosvobodilnih gibanj akor tudi koordiniran nastop Pr* vseh važnih gospodarskih in Političnih vprašanjih.
se za uresničenje te reforme.
Urbanistični zakon: Obvezna razlastitev bo zajela zemljišča, ki co že vključena v podrobne gradbene načrte; lastniki zemljišč se bodo mogli izogniti razlastitvi, če bodo začeli sami graditi v roku enega leta po uveljavljenju zakona, in če bodo dela dokončali najkasneje v dveh letih. Odškodnino bodo določila tako, da bodo k tržni ceni zemljišča prišteli katastrsko oceno istega zemljišča, vsoto pa razdelili na polovico.
Zasebno šolstvo: Vprašanje zasebnega šolstva bodo rešili z novim proračunom, do 30. junija 1965 pa bodo predložili zakon o zasebnem šolstvu, ki, je izenačeno z javnim šolstvom.
Krajevne uprave: Sporazum poudarja, da je raztegnitev sodelovanja med štirimi strankami levega centra od centra na periferijo ((logičen razvoj« te politike, vendar pa se dodaja, da bo ta razvoj odvisen od »volje strank in uspeha politike levega centra«.
Danes se je sestalo vodstvo PSI;
ril Naser, za njim pa tajnik
seji je prisostvoval tudi Nenni. De 2??	“J?
Martino je poročal o sporazumu in
o sestavi nove vlade. Po seji so izdali sporočilo, v katerem Je rečeno: ((Vodstvo je proučilo vprašanja v zvezi s sestavo vlade; to proučevanje se bo nadaljevalo jutri dopoldne; hkrati je sklenilo sklicati centralni odbor stranke za 27. in 28. julij. Vzelo je na znanje ostavko tov. Lombardija na položaj glavnega urednika «Avanti!» in se mu je zahvalilo za njegovo dosedanje delo. Predno bo imenovalo novega u-rednika, bo list urejevalo tajništvo stranke«.
Jutri se sestane vodstvo KPI, pojutrišnjem pa 1» centralni odbor proučil politični položaj.
Glasilo KPI «l’Unitš» je proglasilo obnovitev koalicije med štirimi strankami za »dorotejskl levi center«, Vecchietti pa je zatrjeval v svojem govoru v Alfonsinah (Ra-venna), da je vladni sporazum «zmaga demokristjanske desnice in vseh onih. ki to hoteli sodelovanje PSI v vladi, da bi razbili politično enotnost delavskih slojev«.
gim zavzel za večje sodelovanje afriških držav v Združenih narodih. Poudaril je, da je treba brezpogojno odpraviti kolonializem in rasno diskriminacijo. Tudi na drugi seji so vsi govorniki poudarili, da je treba
takoj odpraviti kolonializem ter se boriti zoper vse oblike kolonialne vladavine v Afriki. Zavzemali so se za enotnost afriške celine in za vse konkretne oblike sodelovanja.
Boj proti kolonializmu in rasni diskriminaciji je osrednja tema konference. Zunanji ministri so na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiifriiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiimiiiiitiMiiiiiiia
PRIPRAVE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDA
Diferenciacija v republikanski stranki po izvolitvi Goldwaterja za kandidata
Črnci pozivajo demokratsko stranko, naj tudi na jugu zavzame jasno stališče glede državljanskih pravic - EoIdwater predlaga sestanek z Johnsonom
WASHINGTON, 20. — V ameriški republikanski stranki je zavladalo precejšnje nezadovoljstvo v progresivnih krogih stranke, ker je konvencija v San Franciscu izvolila voditelja desnega konservativnega krila Goldvvaterja za svojega kandidata na jesenskih volitvah za predsednika ZDA. Goldwater je na konvenciji dobil večino 883 glasov, medtem ko je guverner ■ Scranton dobil 214 glasov, Ro-
ckefeller pa samo 114. Prav tako je zavladalo precejšnje nezadovoljstvo, ker je Goldwatsr izbral predsednika newyorškega republikanskega odbora Willia-ma Millerja za kandidata za podpredsednika ZDA. Izraz tega nezadovoljstva so bile tudi demonstracije pred «Kravjo palačo«, kjer je zasedala konvencija, ki so jo organizirale večje skupine belcev in črncev, xi so nosile okrog palače krsto z napisom:	<tV republikanski
stranki je umrla svoboda«.
Goldwater je takoj po izvolitvi izjavil, da bQ usmeril svojo volilno kampanjo na mednarodna vprašanja. Dodal je, da bo volilna kampanja zelo ostra.
Politični opazovalci se strinajo, da bo volilna kampanja zelo o-stra, ker bo zajela tudi črnsko vprašanje in številna zunanjepolitična vprašanja. «New York Times«, je napisal, da je bila konvencija republikanske stranke «nekaj
posebnega, ker Je manjšini uspelo vsiliti svojo voljo večini, ki brez moči opazuje, kako stranka drsi na preživele in zastarele pozicije«. Na splošno, sodijo da Johnsonova zmaga na novembrskih volitvah ni ogrožena. Poudarja se, da bo reakcionarna osnova republikanskega programa in osebnost reakcionarnega senatorja Goldvvaterja še prispevala k zmagi demokratske stranke in da je največje jamstvo za Johnsonov uspeh prav Goldwater-jeva reakcionarnost.
Nekateri vplivni republikanski voditelji so zaskrbljeni za prihodnost stranke. Napovedali so, da bodo izstopili iz nje. že zdaj se je pokazalo odkrito nesoglasje med goldwaterjevci in nekaterimi zmernimi elementi v stranki. Tudi na sedežu OZN so skoraj soglasno negativno reagirali na izvolitev Goldvvaterja. Skoraj vse delegacije, z izjemo dveh ali treh, poudarjajo, da hoče Goldvvater osnovati hladno vojno, dobo makartizma, politiko križarskega pohoda proti socialističnim državam in spodkopati demokratične pridobitve po-
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIItlllllllMIllllllllllllllll
Papandreu v Londonu v zvezi s Ciprom
Makariosov odgovor tajniku OZN U Tantu Poziv grške vlade mednarodni javnosti
LONDON, 20. — Predsednik grške vlade Papandreu je prišel danes popoldne iz Aten v London, kjer bo imel več razgovorov o Cipru s predsednikom vlade Homom, z zunanjim ministrom Buttlerjem, z ministrom za Commonvvealth Duca-nom Sandisom in z drugimi. Jutri se bo sestal tudi z voditeljem laburistične opozicije Wilsonom.
Tajnik OZN- U Tant, ki se je včeraj ustavil v Atenah na poti iz Kaira v Ženevo, se je razgovarjal na letališču približno eno uro z grškim zunanjim ministrom Kosto-pulosom.
U Tant je časnikarjem izjavil, da je poslal vladam Grčije, Turčije in Cipra poslanico z izrazi zaskrbljenosti zaradi poročil o koncentracijah orožja na otoku z obeh strani. Dodal je, da je do sedaj dobil samo odgovor predsednika grške vlade in da pričakuje odgovor tudi od drugih dveh vlad. Podobno poročilo je zahteval tudi od poveljnika sil OZN na otoku.
Ciprski predsednik Makarlos je nocoj odgovoril na U Tantovo poslanico. V odgovoru pravi, da je tudi on zaskrbljen zaradi naraščajoče napetosti. Pri tem pa poudar-la da vse dotlej, dokler traja nevarnost turške invazije, ima ciprska vlada dolžnost okrepiti svojo o-
^Iz^Aten poročajo, da Je podtajnik v predsedstvu vlade Mylonas objavil poziv mednarodni javnosti, naj posreduje, da preneha “Stalno preganjanje proti Grkom v Carigradu in kršitev lausanske pogodbe iz lpta 1923 ter pogodbe med Grčijo in Turčijo iz leta‘1930, kakor tudi ustanovne listine Združenih naro-
d Poziv pravi, da «zaradi krutih u-krepov, ki so jih sprejeli v zadnjih
šestih mesecih, živi na tisoče Grkov v veliki zaskrbljenosti in so talci turške vlade«. Dalje pravi poziv, da patriarhat in patriarh ne moreta svobodno vršiti svojega poslanstva.
Na koncu se podtajnik obrača na mednarodno javnost, naj pritiska na Turčijo, da bi spoštovala pravice grške manjšine v Carigradu v skladu z mednarodnim zakonom.
Indija bo izstopila iz Commonwealtha?
LONDON, 20. — «Daily Herald« postavlja danes domnevo, da misli Indija zapustiti Commonvvealth zaradi velikega nerazumevanja, ki so ga pokazale Velika Britanija in druge države članice v zvezi s sporom med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira. List trdi, da bo ta indijski sklep sporočil v sredo glavni tajnik kongresne stranke Sing.
Iran-Turčija-Pakistan
CARIGRAD, 20. — Danes so se v Carigradu sestali državni poglavarji Turčije, Irana in Pakistana. Kakor je znano, so se pred 15 dnevi sestali v Ankari trije zunanji ministri. Namen teh sestankov je uvesti tristransko sodelovanje na gospodarskem t tehničnem in kul turnem sektorju. Po mnenju opazovalcev bodo ustanovili stalni tristranski odbor. Prvi uradni sestanek perzijskega šaha, pakistanskega predsednika Ajuba Kana in turškega predsednika Gursela jutri popoldne,.
vojnega razvoja. Komentator pri britanski televiziji je izjavil, da se prav lahko zgodi, da bodo letošnje ameriške predsedniške volitve daleč pomembnejše in usodne za britansko ljudstvo kot njegove lastne parlamentarne volitve oktobra. Črnski delegati na konvenciji republikanske stranke so sklenili ustanoviti lastno skupino znotraj stranke. Cez mesec dni se bodo sestali, da sestavijo statut svoje skupine. Za začasnega predsednika skupine je bil izvoljen črnski delegat iz ,New Yerseja George Fleming. Napovedujejo, da bodo zače-kampanjo proti Goldvvater ju in da bodo podprli samo tiste republikanske delegate, ki so se izrekli za zakon o državljanskih pravicah.
Predstavniki republikanskih voditeljev v Nevv Yorku in v vzhodnih državah so sporočili, da bodo Rockefeller, Cabot Lodge in drugi voditelji progresivnega krila usmerili sedaj svoje napore za ponovno izvolitev kandidatov z zmernimi tendencami, namesto da bi te napore usmerili v kampanjo za predsedniške volitve. Verjetno bodo sripravili programski dokument, ki jo drugačen od programa, ki so ga sprejeli na republikanski konvenciji. Zatrjuje se, da ne bo šlo za pravi razkol v stranki, temveč za akcijo, v okviru katere bo progresivna skupina delovala lokaliu), da zagotovi izvolitev lastnih kandidatov v kongres in da prepreči, da bi na vzhodna področja prodrli desničarski elementi. Omenjeni voditelji ostro obsojajo Goldvvater-jev desničarski ekstremizem.
Prav tako so ostro obsodili izvolitev Goldvvaterja voditelji proti-rasističnih organizacij. Martin Luther King je izjavil, da sicer Gold-waterja nima za rasista, toda ta senator pridiga filozofijo, ki podpira rasiste. Ravnatelj kongresa za rasno enakopravnost James Far-mer pa je izjavil, da predvideva veliko zmago Johnsona zaradi te-ker ((Goldvvater nima nobenega programa: je proti vsemu in proti vsem.« V Londonu pa Je kanonik londonske katedrale John Collins poslal poziv canterbury j iškemu škofu, papežu in drugim dostojanstve-nikfljn katoliške cerkve, naj javno in nedvoumno obsodijo programske teze Goldvvaterja. Collins je izjavil, da je to treba storiti, »preden bo prepozno«.
Značilno je tudi, da Je znani rasistični guverner Vallace, ki je član demokratske stranke, sklenil umakniti svojo kandidaturo za predsedniške volitve. S tem bodo rasisti južnih držav nedvomno oddali svoj glas «a Goldvvaterja, tudi če pripadajo demokratski stranki. Zatrjuje se, da sta Vallace in Goldwa-ter sklenila tajen sporazum. Vse kaže, da bo pri prihodnjih volitvah prišlo v lužnih uržavah v ospredje predvsem rasistično vprašanje, eniški volivci, ki bodo nedvomno podprli Johnsona in demokratsko stran-co, bodo baje zahtevali od stranke, naj zavzame tudi na Jugu jasno stališče. Tako so na primer demokratski črnci v državi Mississippi, ki eo se združili v »liberalno demokratično gibanje«, uradno zahtevali od vodstva demokratske stranice, naj akreditira njihovo delegacijo 88 članov kot edino uradno predstavnico demokratov te države na konvenciji stranke, ki se bo začela 24. avgusta V Atlantic Oity. Na la način bi odpadla «uradna» delegacija stranke v tej državi, ki ni naklonjena Johnsonovemu progiamu. Vodstvo demokratične stranke Je sedaj pred izbiro, ali na sprejme »uporniško« delegacijo, ki pa v celoti podpira Jonnsona in njegov program, ali pa ((zakonito« delegacijo, kt ne kaže prevelike lojalnosti do programa stranke, in ki ne uživa podpore med črnci. Predstavnik o-menjenega gibanja Jc izjavil, da so mu demokratične organizacije o-smih držav (New York, Kaliforni-
ja, Michigan, Minnesota, Oregon, Wisconsln, Massachusetts in Kolorado) obljubile, da bodo podpirale akredltiranje ((liberalne« delegacije.
Senator Goldwater Je izjavil, da misli predlagati predsedniku Johnsonu sporazum, na podlagi katerega bi se oba obvezala, da se bosta med volilno kampanjo vzdržala vsakega dejanja in vsake besede, ki bi lahko poslabšali napetost med belci in črnci. Dodal je, da bi se o tem rad pogovoril z Johnsonom.
Predstavnik Bele hiše Je izjavil, da bo Johnson skrbno proučil vsak Goldwaterjev predlog naj bi se med volilno kampanjo vzdržali besed in dejanj, ki bi lahko povečale rasno napetost. Johnson bo proučil tudi vsak Goldwaterjev predlog za sestanek med obema politikoma.

Konferenca v Kairu. Na sliki: delegat Gornje Volte, tanganjiški predi sednik Njerere in predsednik Z AR Naser
Uporniške sile v Kongu nadzorujejo velik del Katange
Zavzele so tudi mesto Baudouinvilie - Čombe bo uporabil proti upornikom svoje bivše žandarje
BLISABETHVILLE, 20. — Po zadnjih poročilih so uporniki, ki nadzirajo širne predele Katange južno od Albertvilla, zavzeli včeraj mesto Baudouinvilie, ki je kakih 500 km oddalje-
no od Elisabethvilla. že prej so bertville.
Poročila pravijo, da je sku-pina 45 upornikov prevzela nadzorstvo inad mestom Baudouinvilie in da so se vojaki kongoške vojske u-matanili iz mesita že prej.
Po dvodnevnem obisku na tem področju je novi kongoški minister za notranje zadeve Munongo odpoto-val danes v Leopoldville. Izjavil je, da je uporniška aktivnost zelo močna in da namerava vlada vnovič vzpostaviti nadzorstvo nad Albertvillom in zavzetimi področji, in to na »miroljuben način«. V škrajnem primeru pa bodo uporabili pripadnike nekdanje Combejeve katanške žandar-merije, ki jih je kakih 2000, kot silo, s katero naj bi zagotovili »politično zmago« ter prisilili u-pornike na pogajanja.
Uporniškim silam na tem področju poveljuje Pierre Mulele, nekdanji minister v prvi vladi Patricea Lumumbe.
V bližnjih krajih se je prav tako uprlo pleme Balubakat, ki ga vodi Gasion Sumijalo. Le-ta je izjavil, da so Combejevo vlado »nezakonito formirali«.
AFp poroča iz Elisabethvilla, da je katanšici pokrajinski minister za notranje zadeve Alefesis Kiši-ba izjavil, da bodo v boju proti upornikom nadomestili sile kongoške nacionalne armade s pripadniki policije in žandarmerije. Po prav tako nepotrjenih vesteh je v rokah upornikov tudi mesto Pveto na obali jezera Moero. V vseh področjih, ki so jih osvojili doslej, so uporniki ustanovili lokalne organe oblasti.
uporniki zavzeli tudi mesto Al-
zu
bo
Hruščov v Varšavi Adžubej v Nemčiji
MOSKVA, 20. — Sovjetsko nanje ministrstvo je javilo, da Hruščov odpotoval jutri zjutraj z letalom v Varšavo. Na Poljskem bo ostal 4 ali 5 dni v zvezi s proslavami ob poljakem narodnem prazniku.
V Varšavo bodo Jutri prispeli istočasno Hruščov, Ulbricht in No-votny. Mesto je okrašeno z zastavami m zaključujejo se še zadnje priprave za začetek proslav. Da-
nes popoldne so v Varšavi odkrili spomenik, posvečen spominu padlim junaškim braniteljem mesta med nacističnim napadom leta 1939 in med uporom v letih 1943 in 1944 (nad 600.000 ljudi). Spomenik je visok 16 metrov in so ga postavili v središču mesta, kjer je pred vojno bila občinska palača, ki je bila med vojno do tal porušena.
Ravnatelj «Izvestij» Aleksej Adžubej pa je prispel davi z letalom v Duesseldorf na dvotedenski obisk v Zahodni Nemčiji. Takoj po prihodu je nadaljeval pot v Dordtmund, kjer bo ostal do 24. tm. Zatrjuje se, da gre za privaten obisk, vendar bo imel Adžubej več razgovorov z zahodno-nemškimi politiki. Kakor piše #Rheinische Post«, se bo v petek sestal z ministrom za gospodarsko sodelovanje Scheelom jn s podpredsednikom Bundestaga Schmidtom. Predvideva se, da ga bo sprejel tudi Erhard. Nekateri so mnenja, da bo Adžubej pripravil poznejši obisk Hruščova v Bonnu. Kakor je znano, je Aden-rier o-biskal leta 1959 Moskvo in sedal bi moral Hruščov vrniti ta obisk.
Adžubej Je takoj po svojem prihodu imel kratko tiskovno konferenco, ni pa hotel povedati, ali bo imel politične razgovore v Bonnu; vendar je dodal, da bi bil morebitni sestanek z Erhardom koristen. Na vprašanje, ah je njegov prihod v Zahodno Nemčijo uvod v poznejši obisk Hruščova, je odgovoril: «Sem časnikar kakor vi. Po mojem mnenju časnikarji prepričujejo javno mnenje in zaradi tega imajo vedno kak načrt.«
Francoska atomska bomba
PARIZ, 20. — Francoska revija »Azur et or« objavlja članek, ki ga je napisal polkovnik Villetorte, ki je član urada za programe v glavnem štabu letalstva. Polkovnik piše, da bo francoska atomska bomba opremljena s padalom in
se bo v primeru incidentov mogla spustiti na tla ter ne bo eksplodirala. Dalje pravi Villetorte, da znaša moč francoske atomske bombe približno 50 kiloton. Sprožijo jo lahko na daljavo v manjši ali večji višini, in sicer po,radarju ali pa s kronometričnim izstrelkom. Poleg tega so pripravili tudi poseben izstrelek, ki bi ga uporabili v primeru, da ena od omenjenih naprav ne bi delovala.
Zatem piše polkovnik, da bo prvo štirimotorno letalo «Mirage IV«, ki bo prevažalo to bombo, pripravljeno letos poleti' in do tedaj bo pripravljena tudi bomba. Pri tem pa dodaja, da gre samo za »prehodno« bombo, ker je ta samo «hirošimska bomba« in
pripravljalnih sestankih opozorili predvsem na Južno Rodezijo in predlagali, naj bi afriške države preprečile razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije v sedanjem času, ko je na oblasti rasistična vlada. Ce bi se to kljub volji afriških držav zgodilo, bodo afriške države priznale in podprle vlado, la bi jo v tujini sestavilo južnorodezijsko osvobodilno gibanje.
Ministri so tudi priporočili, naj bi pozvali vse države, posebno pa tiste, ki trgujejo z Južno Afriko, naj bojkotirajo rasistično vlado. Podobna priporočila, katerih namen je čim hitrejša osvoboditev nesvobodnih afriških narodov, so sprejeli tudi v zvezi z Bečuanijo, Svazijo in Basutom. Ministri so tudi poudarili, da bi bilo potrebno truditi se za združevanje posameznih struj osvobodilnih gibanj v enotne osvobodilne fronte.
Ganski predsednik Nkrumah je na nedeljski seji ponovil predlog o ustanovitvi vseafriške zveze s skupščino poglavarjev držav kot parlamentom in z vlado zveze kot izvršnim organom. Ustanovili naj bi skupno tržišče, banko in valuto, v načrtu pa je tudi centralno načrtovanje. Vsaka država članica bi ohranila svojo državno identiteto. Predsednik vlade Ugande Milton Obote pa je predlagal, naj bi sklicali vseafriško konferenco o trgovini in razvoju.
Čeprav so nekateri voditelji predlagali, naj Nkrumahov predlog temeljito pretresejo, se zdi, da je večina prepričana, da v sedanjem trenutku ne bi bilo realno ustanavljati vseafriško vlado. Naser je n. pr. izjavil, da je duhovna in akcijska enotnost Afrike mnogo važnejša kot pa ustavna enotnost. Nigerijski in liberijski predsednik pa sta izjavila, da v sedanjem trenutku, ne bi mogli njuni državi sprejeti tega predloga. Vsi govorniki pa so zahtevali, naj bi utrdili sedanjo organizacijo afriške enotnosti. Nekateri so predlagali ustanovitev novih organov, kot n. pr. stalne komisije za arbitražo, posredovanje in reševanje sporov, komisijo afriških pravnikov itd. Kenijski predsednik vlade Keniata je predlagal, naj bi ustanovili vseafriško gospodarsko organizacijo, ki bi se posebej ukvarjala s problematiko, ki izvira iz položaja Afrike v svetu. Nigerija je predlagala, naj bi postopno odpravili carinske in druge ovire med posameznimi področji afriške celine ter naj bi se sporazumeli o skupnih letalskih in drugih transportnih zvezah. Več govornikov je o-menilo težave v zvezi s komunikacijami med afriškimi državami. Ke-njata je n. pr. izjavil: «še vedno moram poiskati zvezo preko Londona in Pariza, če se hočem pogovoriti s svojim prijateljem Ben Belo.«
Vsem dosedanjim predlogom na konferenci je skupno to, da izhajajo iz spoznanja, da bi posamezna nepovezana prizadevanja afriških držav povzročila še večji zastoj Afrike v odnosu do razvitih držav. Med debato so še posebej poudarili potrebo sporazumnega reševanja obmejnih vprašanj med državami članicami. O tem so bili izrečeni do sedaj trije predlogi. Ganski predsednik Nkrumah je izjavil, da bodo obmejna vprašanja nastajala vse dotlej, dokler ne bodo ustanovili vseafriške zveze z ustreznimi izvršnimi organi. Kenijski predsednik vlade Jomo Kenja-ta predlaga sestavo osebne listine, ki bi zagotavljala ozemeljski «status quo» in bi bila obvezna za podDisnike. Liberija pa predlaga posebno resolucijo, s katero bi se afriške države zavezale, da
druga proti drugi ne bodo začenjale nobenega vojaškega, političnega ali drugega napada. Večina pa zahteva, naj sprejmejo protokol o posvetovanju, miritvi in razsojanju organizacije afriške enotnosti v obmejnih sporih.
Včeraj so se izven konference sestali tunizijski predsednik Burgi-ba, alžirski predsednik Ben Bela in maroški kralj Hasan ob navzočnosti treh zunanjih ministrov. Bur-giba je kairskem listu «A1 Ahram« izjavil, da so «dobro začeli«. Poudaril je, da je razgovor potekal v prijateljskem ozračju in da e namen posvetovanj severnoafriških voditeljev pripraviti načrt za postopno uresničenje zveze treh ma-grebskih držav. Kralj Hasan je l-mel danes privaten razgovor tudi z Naserjem.
ker je idealni nosilec za atomsko orožje izstrelek.
......n..........................................
Smernice jugoslovanske vlade za sedemletni družbeni načrt
(Od našega dopisnika)	imemb ustvarila pogoje za hitrejše
BEOGRAD, 20. — Zvišanje živ- povečanje osebne potrošnje in za ljenjskega standarda, povečanje dvig življenjskega standarda. Da bi družbene produktivnosti dela, pove- se uresničili načrti o družbeni pro-čanje izvoza in še intenzivnejša I duktivnosti dela, se v osnutku reso-
vključitev jugoslovanskega gospo-daistva v mednarodno razdelitev dela ter pospešen gospodarski razvoj nezadostno razvitih področij bodo na podlagi smernic jugoslovanske vlade o izdelavi sedemletnega družbenega načrta glavne značilnosti razvoja jugoslovanskega gospodarstva v prihodnjih letih. Smernice izhajajo iz dosedanjih rezultatov jugoslovanskega gospodarstva. Kot je znano, se je v 'zadnjih desetih letih narodni dohodek več kot podvojil, industrijska proizvodnja se je povečala za več kot tri in pol krat, medtem ko Je kmetijska proizvodnja zaostajala za ostalimi gospodarskimi panogami. Zato se v osnutku resolucije jugoslovanske vlade, ki Je bila izročena v javno razpravo, predvideva povečanje proizvodnje na vseh področjih, ki doslej niso popolnoma zadovoljila poti eh prebivalstva, predvsem kmetijske proizvodnje.
V resoluciji se izraža prepričanje, da bo predlagana struktura spre-
lucije poudarja potreba materialne krepitve osnove samoupravljanja in odgovornosti neposrednih proizvajalcev pri odločevanju o razširjeni reprodukciji. Zaradi povečanja produktivnosti dela se nadalje predvideva uvajanje sodobne organizacije, širše uporabe znanstvenoraziskovalnega dela, razvoj tehnoloških procesov in v zvezi s tem se posebno poudarja pomen sodelovanja. V sedemletnem načrtu gospodarskega razvoja Jugoslavije se bo posvetila posebna pozornost povečanju zunanjetrgovinske Izmenjave In pri tem razširitvi gospodarskih odnosov z državami v razvoju.
Danes je prispela s posebnim letalom iz Detroita v Beograd skupina 113 Jugoslovanskih izseljencevU Kanade in ZDA. Izseljenci iz Makedonije so po kratkem zadržanju v Beogradu odpotovali z avtobusi v skoDie kjer se bodo udeležili slovesnosti v zvezi z Izseljeniškim tednom, ki bo od 26. julija do 8 avgusta v Skopju.
21. julija 1964
Nevezanost in koeksistenca
Ce sprejmemo gledišče, da moramo imeti univerzalno uporabo načela aktivne koeksistence za poglavitni smoter politične nevezanosti, potlej moramo tudi, pogosteje kakor se to navadno misli, precizirati: kaj razumemo z aktivno koeksistenco. V sedanji politični terminologiji so besede, za katere mislimo, da same sebe pojasnjujejo. Tako je tudi z besedo «koeksistenca». IzKazalo pa se je, da jo lahko različno razlagamo, in tako so postali pogosti poskusi natančnejše opredelitve pojma koeksistence.
V našem političnem besednjaku je beseda «koeisistenca» dopolnjena z besedo «akttvna», predvsem z namenom, da bi preprečili možnost interpretacije koeksistence kot samo nujnega vzporednega življenja držav z različnimi družbenimi sistemi ali Kot obveznost statusa quo v mednarodnih odnoša-jih. Ker so tovrstne razlage precej pogoste, moramo poudariti, da koeksistenca ne sme imeti samo negativne definicije (da se odpovemo poskusom spremeniti takšen družbeni ali politični sistem z intervencijo od zunaj, in sploh nasilju in pritisku v odnošajih med suverenimi državami), temveč tudi pozitivno (nenehno prizadevanje za ureditev mednarodnih od-nošajev s pogajanji in sporazumevanjem, razvijanje sodelovanja na vseh področjih življenja kot sredstva za odstranjevanje vzrokov spopadov, zlasti vsakega kratenja pravic do neodvisnosti ter enakosti na ravni gospodarske razvitosti in blaginje).
Nevezane države so se odločile, ko so si izbrale nepovezovanje za svojo nacionalno politiko, tudi za «aktivno» inačico Koeksistence ne glede na to, ali sploh uporabljajo ta izraz, in ne glede na stopnjo svoje angažiranosti v prizadevanjih, da bi dosegli univerzalno uporabo načel aktivne koeksistence. Te razlike so seveda razumljive, če upoštevamo različnost in zvečanje števila nevezanih držav. Vsekakor je pomembnejše, da so se vse te ne glede na razlike lotile nalog za zboljševanje mednarodnih odnošajev v razmerah miru in sodelovanja. Te države rade pojmujejo nevezanost, razumljeno kot angažiranost v prizadevanjih za spremenitev sedanjega stanja v mednarodnih odnošajih, in aktivno koeksistenco kot sinonima, čeprav bi morda lahko nekoliko razmejili ta pojma, pa je nujno izenačevanje tako načeloma kakor tudi v praktični politični akciji v marsičem opravičeno.
Veliko več je držav, ki se bolj ali manj aktivno zavzemajo za zmago načel koeksistence, kakor pa je «uradno» deklariranih nevezanih držav, vendar je nesporno, da nevezane države v celoti štejejo med najvztrajnejše zagovornike koeksistence. Svet koeksistence Je končno svet «nevezano-sti» in obratno. Nevezane države si ne morejo In ne smejo lastiti pravice monopola nad politiko aktivne koeksistence, ker bi s tem zoževali fronto boja za koeksistenco in oteževali uresničitev smotrov. Toda niti druge države ne smejo in si praktično ne morejo lastiti pravice do tega, da bi ((urejale« svet oziroma uresničevale koeksistenco, ne da bi upoštevale tako močno politično težnjo, kakor je nevezanost, m brez sodelovanja nevezanih držav, ker bi bilo to isto kakor delitev sveta na interesna območja, v časa, ko bi bilo težko izvesti kaj takšnega, In v nasprotju s samim bistvom koeksistence.
V prizadevanju za zmago načel aktivne koeksistence moramo izhajati s stališča, da je ta potrebna vsem razen potencialnim ubijalcem in samomorilcem. Koeksistenca ni ena izmed možnih oblik življenja na tem svetu zapletenih nasprotij in medsebojne odvisnosti, temveč edina možna oblika. Ne moremo je pojmovati kot del zunanje politike neke države (odnošaji z državo z drugačnim družbenim sistemom), temveč kot univerzalni sistem, kot skupek pozitivnih norm in na njih temelječih aktivnosti, v odnošajih vseh držav z vsemi državami, se pravi, kot minimum želenega in potrebnega mednarodnega sodelovanja. Na voljo i-mamo že dovolj številne dokaze, da razlike v družbenih sistemih same na sebi ne porajajo spopadov, da pa prav tako istovetnost družbene ureditve sama na sebi ne preprečuje spopadov. Nasprotja med socializmom in kapitalizmom so v svoji »državni« obliki zelo zmanjšala verjetnost neposrednega oboroženega obračunavanja med kapitalističnimi državami, vendar je kljub temu potrebno za normalne odnose med njimi upoštevati vsa načela koeksistence. Izkušnje so tudi pokazale, da so bila ta načela, celo tako elementarna kakor je spoštovanje suverenosti in nevme-šavanje v tuje notranje zadeve, kršena tudi v odnošajih med socialističnimi državami. Ne glede na to, da so bili v nekaterih socialističnih državah in so se ljud-
je, ki govore o koeksistenci kgt, o nižji vrsti mednarodnega sodelovanja, ki bi bila rezervirana samo za odnošaje s kapitalističnimi državami, ali kar je še hujše, samo kot o taktičnem geslu v boju za oslabitev sil imperializma, je dejstvo, da danes težko govorimo v odnošajih Kitajske s Sovjetsko zvezo in večino drugih socialističnih držav o zadoščenem «minimum» koeks stence, kaj šele o višjih oblika^ sodelovanja.
V času, ko ima kitajska vlada sovjetsko vlado za svojega najhujšega nasprotnika, ko skrbi za nenehen nemir na meji, dolgi tisoče kilometrov, ko skuša povzročiti notranja trenja v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih državah, ko so kitajsko - sovjetski gospodarski stiki drastično zmanjšani,- diplomatski odnošaji pa o-mejeni na komaj več kakor formalnost — je aktivna koeksistenca v nekaterih primerih smoter, ki ga je šele potrebno doseči, in nujen pogoj za druge, nesporno zaželene višje oblike sodelovanja socialističnih držav.
Problem postaja še jasnejši, če imamo pred očmi, da mora aktivna koeksistenca pomeniti tudi prevzemanje mednarodne odgovornosti za zmanjševanje jezu med razvitimi in nerazvitimi, bogatimi in revnimi državami. Drugače povedano, nevarnosti za mir ne izvirajo samo iz konfrontacije dveh ((supersil« in njihovih zavez-kov, temveč tudi iz povečanja razlik v stopnji ekonomske razvitosti, iz različnih oblik gospodarske in politične nadvlade, ki temelje na teh razlikah. Imamo ekonomsko razvite in nerazvite kapitalistične države ter razvite in nerazvite socialistične države.
Aktivna koeksistenca je potemtakem politična podlaga, na kateri bi se lahko danes zbirali vsi razen tistih, ki se ne morejo ali ne žele sprijazniti z velikimi spremembami na svetu in njihovimi posledicami. Reševanje problemov, ki so nastali z revolucionar-vajalnih sil (vključujoč seveda tu-nim razmahom človekovih proiz-di sposobnost popolnega samouničenja), problemov, ki so ostali iz druge svetovne vojne ali ki so jih povzročili v povojnem obdobju odnošaji med tako imenovanim Vzhodom in ZaEčdom, lčl so nastali v vzporednih procesih u-stvarjanja novih neodvisnih držav in večanja ekonomske neenakosti na svetu, si ne moremo predstavljati brez priznanja in uporabljanja tega «minimuma« demokratizma v mednarodnem življenju. Gledana s stališča nevezanosti, je aktivna koeksistenca zveza — obstoječa ali mogoča — med to politiko in vsemi drugimi težnjajmi po miru in napredku. Nevezanost je za razliko od številnih drugih političnih »filozofij# na široko odprta vsem miroljubnim in napjrednim silam. Prav spričo svojega trdovratnega vztrajanja na dinamičnem konceptu koeksistence, s katerim lahko zagotovimo tako mir kakor tudi progresivno spreminjanje mednarodnih odnošajev, spričo svoje sposobnosti, kakor je dejal minulo jesen Tito v Združenih narodih, da preraste v splošno gibanje za mir ter iskanje miroljubnih in konstruktivnih poti za reševanje različnih problemov med narodi#, vsebuje politika nevezanosti ogromne rezerve vitalnosti.
Vse kaže, da bodo nevezane države postale nosilke pobude za kodifikacijo načel aktivne koeksistence v Združenih narodih. To tudi morajo biti, ker so v prizadevanjih za splošno uporabo m spoštovanje pravilno pojmovane koeksistence vsebovani vsi njihovi temeljni interesi in stremljenja. Menimo, da bi morala v tem pogledu kairska konferenca opraviti pomembno in obsežno pripravljalno delo s tem, da bi nadaljnje obdelala pojem »koeksistenca#, ki ga kljub pogosti uporabi ponekod včasih premalo »popolno# razumejo ali celo škodljivo poenostavljajo. Ta, na pogled morda samo pravniška naloga, ima prvorazredni politični pomen kot sestavni del boja za boljše, demokratičnejše mednarodne odnošaje.
GAVRO ALTMAN
(»Komunista)
Naraščanje števila potnikov čez mejo med Italijo in SFRJ
BEOGRAD, 20. — število oseb, ki gredo čez italijansko-jugoslovan-sko mejo, stalno narašča. Po podatkih zveznega inštituta za statistiko je v prvih petih mesecih tega leta prešlo italijansko-jugoslo-vansko mejo 276.000 oseb in 97.000 avtomobilov. Tolikšnega dotoka turistov niso še nikoli zabeležili. (Tu niso všteti prehodi s propustni-cami).
V Istem času je šlo čez avstrij-sko-jugoslovansko mejo 89.000 oseb in 25.700 avtomobilov.
Včeraj je minilo 20 let od atentata na Hitlerja. Slika je bila posneta malo pred atentatom. Hitler sloni na mizi, pod katero je bila pozneje postavljena bomba; na njegovi levi stoji general SS -Se p p Dietnch. Hitlerjevo maščevanje za atentat, kateremu je srečno ušel, je bilo silno krvavo: čez 5000 vojaških in civilnih oseb je bilo obešenih in ustreljenih
BONN, 20. — V vojašnici, ki nosi ime po grofu Klausu Schencku von Stauffenbergu v Sigmaringenu je obrambni minister von Hassel govoril o nemškem odporništvu ter o žrtvah zarote 20. julija 1944. Pred častniki in vojaki, ki so predstavljali, kot je dejal minister, vse nemške oborožene sile, je von Hassel poveličeval zarotnike, ki so napravili atentat na Hitlerja; vendar pa se mu je zdelo tudi potrebno, da to nekako opra-
viči, češ da je kaj takega ((vojaku dovoljeno samo v absolutno skrajnih okoliščinah#. Dejal je tudi, da Stauffenberg in drugi častniki niso naredili nič takega, kar bi moglo škoditi nijhovim tovarišem, ki so umirali na bojiščih. Von Hassel je dejal, da čast, ki jo izkazujejo zarotnikom 20. julija 1944, nikakor ne zmanjšuje spoštovanja, ki gre tistim milijonom vojakov, ki so zvesto prelivali svojo kri za obrambo domovine. Pri-
bližno tako, kakor bi lahko govoril katerikoli Hitlerjevski general, je von Hassel dejal, da so se vojaki borili za Nemčijo, za katero so mislili, da je napadena, borili so se častno, ne da bi se omadeževali z zločini.
Predsednik republike Luebke je imel včeraj v Berlinu govor, v katerem je poveličeval nemško odporništvo. «Po 20. juliju 1944. je dejal Luebke, nihče ne more več trditi, da so vsi Nemci bili za Hitlerja«.
Za pospeševanje turizma
RIM, 20. — ENAL je sklenil številne pogodbe s hoteli v znanih turističnih centrih v Italiji in v inozemstvu. Cene, ki jih je ENAI. dosegel, so dokaj ugodne, pri tem pa daje ustanova še turistični kredit brez obresti. Iste ugodnosti veljajo za turistična središča, ki jih ENAL neposredno organizira in upravlja. Cene penziona se tukaj gibljejo od 1.400 do 1900 lir na dan za vse člane.
/ittfir/e ^ cjIotitillitvv

'V'
Z uspehom Čohov zaključen testival Danes nastop črncev
PRAGA, 20. — V okviru vedno večjega prizadevanja za povečanje dotoka tujih turistov, so v Pragi odprli center za informacije. Tu more turist prejeti vsakršne informacije, tako glede svojega bivanja v mestu, kakor glede obiska mestnih znamenitosti. Urad je odprt vsak dan, tudi v sobotah in nedeljah, od 8. do 20. ure.
...............................niMlinminimiiiimiliiimilim.....n«"'"......1."uu"""i"">i"iu
ZAJEL NAS JE VAL IZREDNE VROČINE
Temperature, ki se bližajo 40 stopinjam Vročino še povečuje močna vlaga
Vremenski napovedovalci še ne govore o kakih spremembah
rjetno še samo 10 odst na polih, £a® pomen
RIM, 20. — Vso Italijo je zajel val izredne vročine, ki pritiska še bolj na severu kot pa na jugu. V uradnih podatkih za kraje, ki jih meteorološki urad aeronavtike vsak dan navaja, je danes na prvem mestu z najvišjo temperaturo Trst (poleg Piše); 36 stopinj. Tudi minimalna dnevna temperatura — 25 stopinj je bila najvišja v Trstu ter dosežena še samo v Genovi. Zaradi možnosti primerjave podajamo seznam današnjih najnižjih in najviš jih temperatur: Bočen 17 in 34, Verona 22 in 33, Trst 25 in 36. Benetke 22 in 32, Milan 22 in 33. Turin 18 in 31,. Genova 25 in 31, Bologna	20	in	33,	Firence	21	in
35, Piša	20	in	36,	Ancona	23	in
27, Perugia 23 in 30, Pescara 17 in 30, L’Aquila 14 in 30, Rim Ciampino 17 in 34, Rim mesto 18 in 34, Campobasso 19 in 29, Bari 21 in 28, Neapelj 19 in 32. Potenza 16 in 28, Catanzaro 20 in 31, R. Calabria 22 in 31, Mes-sma 24	in	31,	Palermo 24	in	30,
Catania	18	in	32,	Alghero	20	in
33, Caghari 18 in 28.
Vročino je še teaje prenašati, ker je združena z visokim odstotkom vlage v zraku. Za dni še ne napovedujejo sprememb sedanjega vremenskega stanja, čfe. prav je verjetno, da bodo v go-tatih krajih nevihte. Kjer je lf mogoče, se ljudje čimveč kopljejo.
V Gornjem Poadižju je bilo vče-servatorij opoldne zabeležil doslej najvišjo temperaturo letošnjega leta: 37.4. Observatorij je na griču in je obdan z drevesi; ti pomeni, da je bilo v samem Tndentu še več — blizu 40 sto-pmj.
bo verjetno še samo 10 odstotkov delalo na polih, £a* pomeni, da Do več l|ia . od litre lv ifilijiuvL q*fib, ki se bAdč dd fj pridružile sedanjemu prebivalstvu, prebivala v mestih.
Sicer pa mesta že,.sedajj zakjju-čuje poročilo, predstavlja:o po vsem svetu probleme, fcl ppstaja-jc vedno bolj zaskrbljujoči: od gostote prometa do vodnih za’og, od mestne čistoče do kanalizacije, od zločinskosti do zdravstva, od policije do javne uprave in šol, od okuženja vode in zraka do navzočnosti tovarn. Mestno prebivalstvo narašča v petkrat hitrejšem ritmu kot prebivalstvo na svetu sploh. Problem mestnega načrtovanja je verjetno nar težji posamezni problem (za problemom ohranitve miru), pred katerim se nahaja človeštvo v drugi polovici dvajsetega stoletja.
Tudi v Franciji premalo avtocest
IZ, 20. — Francija bi mora-diti vsako leto 500 km av-
tocest, in sicer za dobo deset let, torej skupaj 5000 km. Takšno je priporočilo »Union Routiere de France# v neki knjigi, ki pretresa resna vprašanja ob silnem povečanju števila avtomobilov v Franciji; predvideva se namreč, da se bo to število v bodočih dvajsetih letih dvignilo od 10 na 25 milijonov. '	'
•v
Ze četrti rop v zadnjih letih
PARIZ, 20. — Neka znana draguljarna na osrednji Avenue Vic-tor Hugo je bila v zadnjih nekaj letih sedaj že četrtič prizorišče velikega ropa.
Roparji so prišli z avtomobilom ter stopili v lokal s pretvezo, da morajo izročiti neke preproge. V trenutku pa so razbili izložbo, na. grabili draguljev in pobegnili z avtomobilom. Alarmni sistem je sicer začel delovati toda nekoliko prepozno. Draguljar je izjavil, da še ne ve, koliko je sKo.le. Vsekakor pa je dejal, da mu je tega dovolj in da resno misli na prodajo trgovine. Prejšnji znanji rop
je bil decembra 1962. Takrat so napadalci odnesli za približno milijon frankov (okrog 116 milijonov lir) plena. Tudi dva stražnika sta bila ranjena.
Sin javne tožilke v Tokiu morilec
TOKIO, 20. — Prva ženska, ki je na Japonskem postala javna tožilka, je danes podala ostavko, potem ko je eden izmed njenih dveh sinov priznal, da je s sekiro ubil svojega brata.
V petek je bil 18-letni Fumihiko Kodogami aretiran pod obtožbo u-mora. Na policiji je izjavil, da je s sekiro ubil svojega 16-letnega brata, medtem ko je ta spal, in sicer zato, «ker je bil brat strašno razvajen in uporen. Dostikrat je povzročal, da je morala moja mati zaradi njega jokati, pa sem <>vt~*|ii da ga je treba spraviti s poti, da se v družino zopet povrne ,mr». Mati, 49-letna Hireharu Kodogami, je bila, preden je postala javna tožilka, sodnica na sodišču za mladoletne.
Festival fantazijsko - znanstvenega filma, ki je doživel letos v Trstu svojo drugo izdajo, je dosegel že znaten uspeh tudi pri občinstvu, ki je vse večere brez vremenskih motenj — sledilo na grajskem dvorišču filmskemu sporedu. Mednarodno razsodišče, ki mu je predsedoval dr. Stelio Rosolini in v katerem so bili še Guido Fink, Jose M. Podesta, Sam’l Steinmann in Li-bero Mazzi, je soglasno sklenilo, da prejme »zlati pečat» tržaške občine češki film «Popletena planeta# (Narobe planet) Pavla Prochazke. Razsodišče je nadalje opozorilo tudi na poljski kratki film »Prvi paviljonu J. Ma-jeuiskega. Pri festivalu akreditirani časnikarji pa so podelili «zlati asteroida z večino glasov angleškemu filmu «Prekleti# Lo-seya.
Danes zvečer pa se prične letošnja tretja prireditev tukajšnje Letoviščarske in turistične ustanove: po baletu Mehikancev in filmskem festivalu bodo danes in jutri nastopili plesalci iz Gvineje. To pot gre za «1 ShoU) Črne Afrikea. Tudi ta skupina je nastopila na baletnem festivalu v Nerviju ter v Turinu in Milanu. Pred povratkom v domovino pa pojde še na folklorni festival v Edimburg. Gotovo bo občinstvo na današnji in jutrišnji predstavi napolnilo prireditveni prostor na gradu. Poskrbljeno bo tudi za poseben prevoz s Trga Goldoni na grad.
Priprave pariških gledališč
za prihodnjo sezono
PARIZ, 8. — Francoske gledališče skupine se pripravljajo za otvoritev nove sezone s kakimi dvajsetimi novostmi; večinoma so. to boulevardske komedije, «vaudevillesa, glasbene komedije — vse skupaj dela, ki nimajo visokih zahtev ter hočejo sa-
na dela pripravljajo samo državna gledališča, Thedtre de France, Comedie Frangaise tre Thedtre National Populaire. V prvem pripravlja skupina Barrault-R► naud bogat repertoar: počastitev Saint John Persa, «Kitajske stene# Jeana Geneta (delo je bilo napisano 1960, toda v Franciji še ni bilo nikoli igrano, ker obravnava vojno v Alžiriji); «Ameri-koa Kafke, «Antonia in Kleopatro# Shakespeara (kot jo je priredil Andre Gide) ter dve novosti francoskih sodobnih avtorjev: »Treba je leteti skozi oblake#, ki jo je napisal Frangais Billetdoux za Madeleina Renau-da ter »Ljudje iz kamnaa Jeana Pierra Faya. TNP najavlja za sedaj samo Osbornovega »Lutraa s Pierrom Vaneckom. V Comedie Frangise bodo uprizorili neko novo Salacroujevo dramo, katere naslov pa še ni izbran. Z zanimanjem pričakujejo zadnjo dramo Henrija de Montherlanta »Državljanska vojnaa, ki jo bodo uprizorili v Thedtre de VOeu-vre; igrala bosta Pierre Fresnag in Pierre Dux. Luchmo Visconti bo režiral v gledališču Ggmna-se Millerjevo dramo »Po padeua; igrala bosta Anme Girardot in Serge Reggiani. Z Broadwaya je končno Thedtre de la Denaissan-ce importiral sedaj že splošno ?nano dramo Edioarda Albeeja »Kdo se boji Virginie Wolfa.
»Obzornik 64» št. 7
»Obzornik 64» objavlja v svoji 7. številki članek »600 dni fašistične republike v Italijia, nato »Bivanje Gorkega na Capriju# izpod peresa Ettora Settamja, novelo Manna Morettija «Polju-bi na postaji# ter kot nadaljevanje prispevek Bernarda Vallija »Zgodovina Tujske legije#. Pod zaglavjem »Spoznavajmo umetnost# je v tej številki opisana Javna zbirka umetnin Baze 1. Sicer pa je v številki še več drugega zanimivega branja.
mo zabaviti občinstvo. Bolj res-
ČUDNA ZGODBA 11-LETNEGA DEČKA
Ladja ga je rešila sredi noči iz morja
SPLIT, 20. — Preteklo noč so našli 1 l-letnega Miroslava Stojanoviča na odprtem morju blizu otoka Hvara. Dečka, ki so mu že moči pošle, je rešila linijska ladja
.........................................................................................
V	V'
Skrbi
ob naraščanju prebivalstva na svetu
ŽENEVA, 20. ga prebivalstva na mestna področja predstavlja enega izmed najbolj dramatičnih pojavi.) sodob nega sveta; ta pojav zavzema vedno bolj katastrofalna razmerja. Tako trdi v nekem danainiam po. ročilu Svetovna zdravstvena organizacija ter poudarja, da se bo ta proces usodno nadaljeval zaradi demografske «efesp'oziJe», zaradi katere se bo prebivalstvo sveta do leta 2000 podvojile, tako da bo takrat na svetu več kot šest milijard prebivalcev.
Dotok kmečkega prebivalstva na mestna področja, nadaljuje poročilo, se bo nadaljeval, ker bo kmetijstvo, ki postaja vedno bolj moderno, potrebovalo v°dno manj delovne sile. Proti koncu stoletja
IZ i
TRŽAŠKE KRONIKE
Zasedanje odbora trgovinske zbornice
V petek, 17 tm. se je pod predsedstvom dr. Caidassija sestal odbor tržaške trg. zbornice. Na začetku seje je predsednik počastil spomin pok. odv. Bruna Forti,
_____	Ja,
nato pa je odbor na povabilo ministra za Industrijo in trgovino ustanovil pokrajinski odbor za usmerjevanje potrošnje, v katerega je imenoval predstavnike operaterjev in potrošnikov. Namen tega odbora je sprožiti propagandno kampanjo, v okviru katere bo-do z raznimi zborovanji, predava nji in intervjuji prikazali pomen prehrane s perutnino, jajci, svin-Dotok kmečke- skim mesom, zmrzenjenimi ribami in manj cenjenimi kosi govedine, ter proučevati ukrepe za povečanje reje goveje živine in za zmanjšanje klaje telet. Odbor zbornice je tudi sklenil prispevati k stroškom za organizacijo zborovanja o prehranjevalni usmeritvi, ki bo v Trstu v prvih dneh septembra.
Nato so podelili štipendije za potovanji v inozemstvo dvema stu-dentkinjama modemih jezikov na tržaški univerzi, izrekli ugodno mnenje glede ustanovitve tečaja za dietistke pri ženskem . tehničnem inštitutu in odobrili programski dokument o plovnih poteh v severni Italiji, ki ga je izdelala Združenje za notranjo plovbo severne Italije. Dokument predvideva zgraditev in povezavo vrsto plovnih kanalov, ki bodo omogočili razvoj notranje plovbe od izliva Soče do Lombardije in Švice.
znanje zaslužnemu pevovodji in njegovim pevcem Nastopila je tu. di združena godba na pihala iz Trebč in Gropade.
Sledila sta nato priložnostna politična govora. Najprej je spregovoril v slovenščini Franc Gombač, nakar mu te sledil v italijanščini Arturo Calabria. Oba govornika sta v glavnem polemizirala s politično usmeritvijo, ki je prevladala ob priliki reševanja nedavne politične in vladne krize v Italiji.
Tako Gombač kot Calabria sta zagotovila, da se bo tržaška federacija KPI odločno zavzela za o-brambo pravic slovenite narodne man'šine. Govoreč o predlogu svetovalca Padovana glede postavitve dvojezičnih napisov na Opčinah, je Calabria izjavil, da bo KP prisilila vse stranke, da bo prišlo do diskusije o teh vprašanjih v občinskem svetu.
področju, na področju prehrane In higiene na splošno.
V Genovi so našli mrtvega okoli 26 let starega mladeniča, ki ga vi-dimo na sliki. Napravil je samomor z uspavalnim praškom. Visok je 1,73 m ter ima črne lase. Ker kvestura ne ve njegovega Imena, je zaželena vsaka informacija, ki ji jo more kdorkoli nuditi o neznancu
Otvoritev laboratorija za higieno in profiiakso
V	soboto ie bila svečana otvoritev novega sedeža pokrajinskega laboratorija za higieno in profi-lakso. Dograditev novega laboratorija na 1600 kv. metrih je stala 200 milijonov lir.
V	stavbi je urejen najbolj' moderen laboratorij za raziskave in preglede v državi. V sklopu novega laboratorija bodo odslej opravili vse najbolj natančne in moderne preglede na medicinskem
Zrak 34,2 stopinje morje 26,8 stopinje
Tudi tržaško področje je zajela silna vročina, ki je včeraj dote
gla svoj letošnji višek, saj se je živo srebro v toplomeru avignilo okrog 12i ure na 34.2 stopinje. Vse kar je le moglo je drvelo k morju, ki pa je tudi lahko nudi lo le skromno osvežitev, saj je imela voda kar 26.S stopinje, kar tudi že dolgo ne pomnimo.
Doslej ie ni bilo nobenih vesti o eventualnih žrtvah vročine, to je o primerih sončarice ali pa nevarnih omedlevic predosem na kopanju in upamo, da jih tudi D bodoče ne bo. Vendar pa je tako vročino kot je bila včeraj od zgod. njih jutranjih pa do poznih večernih ur, kaj težko prenašati
brez mrzlih osvežilnih pijač, kar so lahko ugotovili tudi prodajalci in izdelovalci raznih osvežil, ki so včeraj pošteno izčrpali svoje zaloge.
«Marco» bo dobil dva prijatelja
Na motorni ladji tržaškega Lloy da »Europa#, ki bo iz Cape Toumn priplula jutri v Trst. sta na poti v naše mesto dva pingvina pritlikavca, namenjena za mestni Akvarij, kjer ie nekai let živi mah pingvin «Murcos, ki je v zadniem času začel kazati znake vznemir jenosti in žalosti.
Oba pingvina, ki bi sicer težko prenašala vročino tropskega podnebja. so za prevoz čez Rdeče mor je namestili v posebne zračene prostore. Na ladji so imeli tudi te žave s prehrano obeh živali, ker pingvin je samo maihne ribe, ki pa morajo biti sveže. Tržaškemu »Marcua se lorei le od jutri obeta prijetna družba.
»Pelješac#.
Bilo je ob 1,30 ponoči, ko jo drugi častnik, ki je imel tedaj službo na mostu, zaslišal slaboten klic na pomoč. Čeprav je bil prepričan, da je slabo slišal, je vendar ukazal ladjo usmeriti v smer, od koder je prihajal glas, obenem pa je dal prižgati reflektorje. Približno 500 metrov od ladje so mornarji opazili dečka, ki se je s težavo še držal na površini.
Po daljšem počitku tn obilni zdravniški pomoči je Miroslav Stojanovič povedal svojo nenavadno zgodbo. Bilo je včeraj zvečer ob 22. uri, ko se je z materjo in sestro — po več kot 20 ur trajajoči vožnji od Niša do Splita — vkrcal na ladjo «Maribor», ki naj bi jih peljala v Bar. Utrujen po dolgi vožnji v vlaku, je deček zaspal na krovu ladje. To Je zadnje, kar se deček spominja, ln ne ve sl razložiti, kako Je končal v morju. Sodeč po voznem redu ((Maribora#. je Miroslav Stojanovič moral pasti v morje okrog 23. ure včeraj zvečer, ne ve pa razložiti, kako le lahko ostal na površini tolii.o časa.
Mati otroka, ki Je zaspala takoj, ko je ladja zapustila Split, Je o-pazila, da ni sina. šele danes ob 5. url zjutraj Pol ure pozneje pa je že prispela vest po radiu, da Je sin rešen.
AVTOMOBILSKE
POTREBŠČINE
Zaloga artiklov za karoserijo — Dobave za tovarne pohištva, opreme za ladje m letala — Velika izbira prevlek «NOVOLAN» in gumijastih preprog «JVMBO» vseh barv
VIRCILIO ZANCHI
T R S T » Via Tel. 29-681
Coronco N. 4
Praznik komunističnega tiska na Opčinah
V nedeljo zvečer je bila na dvorišču prosvetnega društva na Opčinah pfiredijtev! v okvjru dnevov za širjenje komunističnega tiska.
Ob otvoritvi ie nastopila tam-buraška dlrupina Italijanskega krožka iz’Kopra, ki je izvedla več točk ter žela obče priznanje za svoje kvalitetno izvajanj«.
Sledil je nato nastop pevskega zbora iz Bazovice, ki ga je dirigiral Ubald Vrabec. Zbor je zapel pesmi: VJabčevo »Zdravljico#, Zajčevo »V boj#, Pahorjevo »Komandant Stanc#; Gubčevo «Pesem 14. divizije# ter Mirkovo »Kolo#. Ubrana pesem bazoviškega zbora je navdušila prisotne, ki so z dolgim ploskanjem izrazili svoje pri-
☆
ARETTA
med elegantnimi in preciznimi urami je najceneiša znamka
☆
ARETTA
ULTRA THIN
TOVARNIŠKI SVETI V AVSTRIJI
Soodločanje šele na višji ravni
Prvič so bili ustanovljeni že 1.1919 • Dejanski pomen in vsebina zakona iz 1.1947 - Težnje obeh največjih političnih strank
DUNAJ, julija. — Ko razgovor 1 enim ah drugim od avstrijskih sindikalnih funkcionarjev oteče, oziroma zadene ob vprašanje praktične vh ge in oumena tovar niških svetov, ki so se bili prvič pojavili že leta 1919, ko je bilo z zakonom omogočeno njihovo o-snovanje, je v glavnem od strani le-teh čut: pripombo, da njihov obstoj ne pomeni obenem tu di soodločanja v gospo mrstvu. To, kar s tem v zvezi v praksi obstaja, temelji predvsem le na pravici delavcev do razgovora z delodajalcem, dasirivi.o povojni zakon o tovarniških svetih, ki je bil objavljen leta 1947, dejansko vsebuje tudi nekoliko zelo pomembnih določb.
Zahteve po večjem vplivu sindikatov — in s tem tort j tudi proizvajalcev — na gospodarsko življenje Avstrije je pravzaprav Pogosto čuti. Parola «več soodločanja v gospodarstvu« je predstavljala osrednje jedro diskusije tudi na zadnjem kongresu Zveze avstrijskih sindikatov. Vendar se je hkrati v človeku porodil občutek, kot da se pri tem bolj misli na soodločanje v obsegu celotnega gospodarstva in ne toliko na krepitev same vloge ter pravic tovarniških delavcev v posameznih podjetjih.
Od strani posameznih sindikalnih funkcionarjev je moč čuti tudi mnenje, da bi se v določenih primerih tovarniški sveti mogli sporazumeti z delodajalcem na račun potrošnikov, s čimer pa bi seveda, cene poskočile, kakor bi tudi prišlo do resnih moteni v pogledu življenjske ravni. Zaradi tega je v sindikalnih 'vrhovih opaziti predvsem težnjo, da hi se okrepil vpliv sindikatov v komisijah za posamezne industrijske Panoge pri tako imenovani oari-tetni komisiii za cene in mezde.
Razen v državni upravi in podobnih ustanovah, obstajajo tovarniški sveti, oziroma odbori Podjetja, v vseh gospodarskih u-stanovah, bankah ter podobnih institucijah, ki imajo več kot 20 delavcev, oziroma nameščencev Vsaki dve leti lahko avstrijski državljani, ki so dopolnili 21. leto, volijo in so izvoljeni v tovarniški svet, katerega število članov raste v sorazmerju s številom zaposlenih.
Naloga sveta je, da nadzoruje 'zvajanja kolektivnih pogodb in da ob sodelovanju nadrejenih sindikatov sklepa dopolnilne pogodbe ter razne notranje sporazume z delodajalcem. V okvir njihovih nalog, oziroma pravic, sodi tudi nadzorovanje nad iz-vajaniem predpisov socialne zakonodaje. V praksi pa so usmerjani predvsem na reševanje raznih socialnih vprašanj, kot so n. Pr. vprašanje plač, vprašanje mezd, vprašanie letnega dopusta, zavarovanja itd.
*ak°n tudi omogoča tovarnl-sktm svetom pravico, da vsako-atno od delodajalca dobe na vpogled prepis bilance ter vse infor-macije o gospodarskem stanju P°dietja, obsegu proizvodnje, na-r°cilih in ukrepih za nadaljnji razvoj. Tovarniški sveti imajo nadalje pravico do posvetovalnega glasu tudi pri izdelavi gospo-arskih načrtov. A v primeru, da tovarniški svet ni zadovoljen z načinom poslovanja, lahko za-eva sklicanje ustrr/ne nadzor-e komisije V resnici pa prav ti ''e Prerogativi, ti dve nomemb-’ Pravici, se v praksi nista ni-k0,i izkoristili.
v sindikatih ie pogosto čuti ?)nenje, da so delavci in name-°encj , zainteresirani na uoveča-,u plač in mezd, skrajšanju de-°vnega časa ter ugodnejšem solatnem zavarovanim Oni ne po-sta vij a jo zahtev glede neposred-udeležbe v stvarni razdelitvi ""bička podjetla.o katerem pa si, razumljivo, niti ne morejo ustva-
riti
Prave podobe, ker so tovar-
n,škim svetom dostopne samo ti-*.* informacije in podatki, ki iim 1 le delodajalec pripravljen da-
Določeno varianto omenjenih rahtev predstavlja nekakšen do-. a*ek za povečano produktivnost, „! se zanj v glavnem zavzema 'ndika]na enotnost. Le-ta pred-‘ av'ia komunistično strujo Zve-s'nd'katov, A te tako imenova-,socialne dividende se zdaj v . y*i Premij Izplačujejo v neka-rih podržavljenih podjetjih, po-Prečno pa znašajo okrog 2900 ungov letno. Toda višina premilo	’z kolektivne pogodbe
ni v nobenem sorazmernem PoU?SU s Povečanjem dobička Ca 'etjn ali prizadevnostjo delav-na njegovem delovnem mestu.
j: Ostaja mnenje, da je podržav-Port* Industrija najprimernejše vit r°fje za razširitev in uvelja-ev neposrednega soodločanja. v lstv° Pa je, da se to ne lzvatn An?'ndietiih samih, marveč preko „v04«neKa organa pri predsed-VDru vlade, ki se ukvarja s tem in a"an-lem, pa še z vprašanjem m^stlcljsltih posoiil in podob-v * vprašanji. Potemtakem se em primpr„ soodločanje tu iz-r!i^a.sele na neki višji, politični n*. ne pa neposredno.
obdobju volitev v tovarniške , ete, oziroma odbore podjetij, pa r
"stj,
"* tako vplivtiih in važnih
radi0
novah, kakršni predstvtjata
in televizija, vsakokrat o-
paziti nenadavdno povečano dejavnost političnih strank, 'obenem pa težnjo; obeh največjih po proporcionalnem zastopstvu. Te volitve sp izrecno politično obarvane tudi tedaj, ko gre za velika podjetja, kakršna so npr. Združene jeklarne in železarne v Linzu, Alpine Montan, Siemens in druga. Število članov v tovarniškem svetu namreč, vpliva kasneje v tako velikih podjetjih in tovarniških obratih tudi na razdelitev mandatov v delavski zbornici in sindikatih. Zaradi tega so avstrijske stranke naravno zelo zainteresirane, da si v teh svetih osvoje kar največje število mest in s tem povečajo svoj vpliv tudi na tem področju.
N. POPOVIČ
Slika, ki v teh pasje vročih dneh samo še povečuje slo po vodi .
PO DOBRO OPRAVLJENEM ŠOLSKEM LETU...
Naši otroci na odmoru v devinski koloniji
Kot vsako leto, smo jih tudi letos obiskali - 68 veselih deklic iz Trsta in okolice ■ Med njimi ni več nobene, ki bi ne znala plavati
Po dobro opravljenem šolskem letu, je sedaj prišel čas, ko odhajajo naši malčki na zaslužene počitnice v hribe ali na morje. Te dni smo obiskali naše otroke, ki preživljajo svoje letošnje počitnice v obmorski počitniški koloniji v Devinu, ki j,o kot vsako leto prireja Dobrodelno društvo.
Letos je v kolonijij 68 deklic iz Trsta in okoliških vasi, ki so nastanjene v poslopju osnovne šole v Devinu. Mogoče poslopje ni najbolj primerno za kolonijo, in prav zaradi pomanjkanja prostorov so letos morali skrčiti število otrok. V šoli namreč stanujejo še nekateri privatniki. Upravnik kolonije ima s tem, seveda, otežkočeno delo, a upati je, da
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuuiiiiiiiiiiliiiiliiiuiiiiiiiiiiiliiili
PRESENETLJIVA ODKRITJA NEKE ZNANSTVENE KNJIGE
Pierre Honore in njegov «Beli bog»
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ	% Otoka K Vete
Dvanajst najvidnejših v «La Bora»
Po uspeli razstavi vidnejših slikarjev naše pokrajine, nam galerija «ha Bora» predstavlja tokrat 12 del vrhunskih predstavnikov italijanskega naprednega slikarstva. Med temi je odlično postimpreslonistično olje z dvema fazanoma Zorana Mušiča, ki pa preseneča tudi spričo dejstva, da je podpis poleg letnice 1931 brez strešic, kar bi nas utegnilo navesti k domnevi, da je slika re-trodatirana. če pa ni tako, potem je to najstarejše delo na tej razstavi in časovno blizu nasproti viseči sliki pariških ulic znamenitega jie^Pisjsa. Je to ena izmed neštetih *slik značilnih pokončnih oblik iz slikarsko najbolj srečne dobe tega umetnika Ceni se pa na dva milijona in pol lir, dočim se je pred tridesetimi leti taka slika lahko kupila za borih dvesto lir. Preko milijona gredo cene tudi obeh slik Maria Sironija. Ena je malo predvojno olje, ki predstavlja korakajočega moža, druga pa za malenkost vetje delo iz desetletja pred umetnikovo smrtjo, torej iz obdobja, ko je Sironi razvil zanj tako pomembno fragmenta-rično izgradnjo zasnov v rjavkastih barvah. Kdor je videl na sedanjem beneškem bienalu ogromna in brezizrazna platna Virgilia Guidija, le ta bo šele mogel pravilno uživati sliko tene, ki nam jo tu Guidi podaja s polno pristnostjo svojega sloga. Rahlo dah-njeno olje s folkloro juga Ceset-tija nas zadovoljuje. Ne tako pa Sassujevo veliko olje z njemu priljubljenimi konji. Vse drugačna je slika Saettijevega dečka, ki je za tega mojstra podajanja matere v slikah res kakovostno na višku. Saetti in Mušič sta na tej razstavi imeni z avreolo nagrad beneškega bienala: Saetti z nagrado za slikarstvo, Mušič pa z
ono za grafiko iz leta 1956. Takoj spoznaven po načinu kosmižaste-ga slikanja je Ciardo v svoji pokrajini, a takisto Mignecco po svojem slikanju v črte ujetega obrisa delavke na riževem polju. Po podajanju proletarskega okolja znani Guttuso se nam tu kaže s prefinjeno risbo plesalke, katere cena je 4/10.000 lir. Enotnost figurativnega videza razstave pa nekoliko razbija abstraktno sicer dobro in živahno olje zelo upoštevanega Pav.luccija, kar pa gotovo ne zmanjšuje njene zanimivosti za vsakogar, ki hoče razširiti svoje spoznavanje sodobne umet nosti.
MILKO BAMBIČ
Število
otokov
Indonezije
Obstaja mnenje, da meri Indonezija oKrog 1.S04.00 kv. km. Vendar pravkar omenjena površina ne bo ravr.o najbolj točna, ker se še danes ne ve natančno, koliko je pravzaprav otokov v Indonezijskem arhipelagu. Nizozemski geografi so trdili, da znaša njihovo število' 3012, ameriški učenjaki pa menijo, da je teh otokov več, in sicer 3056, vtem ko se v neki polslužbeni indonezijski izdaji omenja število 3009. Pogost, potresi, veliko šte. vilo aktivnih vulkanov ip nagla rast kora.nih grebenov natančnejšo ugotovite" resničnega števila še otežkočajo. Tudi je večkrat težko določiti, ali gre za otok ali vulkan. Nekateri otoki izginjajo v morju, drugi pa se iznenada pojavljajo. Indonezijsko geografsko karto je, kot razvidno zares težko izdelati.
Vprašanje nekaterih starih ameriških civilizacij in njihova povezava z evropskim kontinentom - Kasta starih indijanskih vladarjev in dnhovnikov z biološkimi značilnostmi bele rase - Enakost elementov v folklori, običajih in umetnosti
Amerike ni odkril Krištof Kolumb in tudi ne potomci starih Vikingov Erika Rdečega, Tudi ne Kitajci, Polinezijci ali Indonezijci. Drzni raziskovalec, ki jo je prvi odkril in stopil na njena tla, je pred nekako tremi tisočietji odplul iz Sredozemlja. Bil je svetle polti, sinjih oči in plavih las. «Beli bog« je prihajal s Krete.
Pierre Honore je v svoji knjigi «Odkril sem Belega boga« načel vprašanje, ki -so se z njim ukvarjali nešteti učenjaki, \n sicer vprašanje nekaterih amen. ških civilizacij, ki so izginile že pred kakimi petimi stoletji. Gre za zagonetko, ki so jo najpogosteje - spričo navideznih zgodovinskih razlik med našim n ameriškim kontinentom — smatrali ra nerešljive. Honorč pa nam zdaj v svoji knjigi daje v roke nit, s pomočjo katere nas na osnovi svojih raziskovanj o predkolumbovskih civilizacijah m preko dolgih ter zapletenih labirintov zgodovinskih dejstev, arheoloških rekonstrukcij ter primerjalnih filoloških elementov, napredujoč korak za korakom skozi stoletja, privede končno na otok Kreto.
Pierre Honore je pravzaprav psevdonim svetovno znanega biologa nemškega porekla, ki živi v Južni Ameriki, katerega poklicno delo pa ga prav nič ne moti, da bi se z največjim navdušenjem in strastjo ne posvečal zgodovini antičnega sveta in arheologiji.
V svoji knjigi razvija zelo revolucionarno teorijo, ki se zanjo nekateri učenjaki navdušeno zavzemajo, drugi pa ji močno nasprotujejo, vendar so njene osnove strogo znanstvene in

Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Naš juke-box; 12.30 Izbor iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra ansambel Franco Vallisneri; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 19.00 Pianistka Dubravka Tomšič; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih, nato Harmonija zvokov in glasov; 20.00 Šport;
20.30	Znani motivi; 21.35 Moderni ritmi: 22.30 Melodije v polmraku; 22.55 Sodobna simfonična glasba.
Trst
12.00	Plošče. 12.25 Tretja stran;
13.00	Glasba iz filmov in revij; 1B.15 Kot juke-box.
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL- 7 15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12 45 Lahka glasba: 12.50 Glasba po željah, drugi del: 13.40 Pojo in grajo «Kvartet Kranjčani« in ((Trio Bnrdorfer«; 14.00 Popularne melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.13 Zabavna glasba; 15.50 Par-tizanske pesmi; 16.10 Lahka glasba; 16.15 Polke in valčki: 16.45 Jugoslovanska partizanska proza” 17.00 Zenske podobe iz opei Giaioma Puccinija; 17.40 Muzika in fantazija; 18.00 Prenos RL.- 19.00 Poje Sergio Endrlgo:
19.30	Prenos RL; 22.15 Ansambel Calvin Jackson: 22 40 Beethovnov koncert: 23 00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih;
TOREK, 21. JULIJA 1964
8.30	Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesmi;
10.00	Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11,45 Glasba na godala; 12.00 Prijatelj ob dvanajstih; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled likovne u-metnosti; 15.30 Četrt ure novosti; 15.45 Gospodarska rubrikn: 1600 Program za najmlajše; 18.30 Komorna glasba na ploščah; 17.25 Simfonični koncert: 19,10 Plesna glasba; 19.30 Glasbeni vrtiljak; ,20.25 John Staipech: «Mesee je zašel«, drama v dveh delih; 22.15 Štiri zlata glasbena stoletja: 22.35 Plesna glasba,
II.	program
800 Jutranja glasba; 8.40 Poje Vanna Scotti; 8.50 Orkester dneva; 9.00 Italijanski pentagram:
9.15	Ritmi in fantazije; 10.35 Najnovejše italijanske pesmi;
11.00	Plošče; 12.00 Glasba danes;
13.00	Srečanje ob trinajstih: 14.90 Pevski program: 14.45 Plošče;
15.00	Glasbeni trenutek; 15.35 Koncert v miniaturi: 16 00 Rapsodija; 16.50 Italijanske narodne pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubš, pevci; 20.00 «Un’ora tutta blu«, predstavlja Mike Bongiorno; 21.00 Sama glasba; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazzovski kotiček.
III.	program
18.30	Piegled francoske kulture; (8.45 Bachov koncert; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsakove-čerm koncert; 21.20 Jean Phi-lippe Rameo in njegove opere; 22 45 GlasOa danes.
Slovenija
7.15	Lahek koncertni spored za dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.05 Jugoslovanski pevci popevk; 8.35 Bratci veseli vsi... 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani;
9.15	Zvoki klavirja, violine in viole; 9,30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča; 10.15 Z domačih opernih odrov; 11.10 Po-zor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Oddaja za kmetovalce; 12.25 Mali koncert lahke glasbe. 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.00 Poročila; 14.05 Vaclav Kašlik: Ha.jduški plesi iz baleta «Jano-šik» 14,20 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glas. bn; 15.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Zabavni orkestri; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 «Iz meje domovine«; Glasbe češkega preroda; 20.2o Literarna oddaja; 20 50 Pot v zmago...; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Poročila- 23.05 Veliki leningrajski simfonični or-kester.
Ital. televizijo
18.00	Program za najmlajše; 20-15 Šport, 20.30 Dnevnik- 21.00 ((Železna Krona«, film; 22.40 Kako, kdaj zakaj?; 23.00 Dnevnik
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «La forza del destino« Verdijeva opera na to šport;
Jug. televizija
NI SPGhfcDA.
se zde .lahko bi rekli, malone neizpodbitne. Ugotovljeno je namreč, -ra je španska zasedba nekaterih davnih ameriških cesarstev v znatni meri bila olajšana spričo stare legende, po kateri bi se imel pradavni «Beli bog,« dobrotnik in stvarnik njihove civilizacije, nekega dne spet vrniti mednje. To verovanje se je Kasneje izkazalo za vse kaj drugega kot pa prelepo legendo. .Sicer pa ne glede na to, da je na številnih predkolumbovskih umetniških upodobitvah postopoma opaziti bradate osebe (vtern ko so pripadniki domačih 'indijanskih plemen gladki in brez dlak), katerih poteze sp povsem podobne ljudem s sredozemskega področja, ne glede na .to ostaja tudi dejstvo, da je kasta vladarjev in duhovni-kov, ki je ohranila čiste in nedotaknjene j svoje bieloške zne-če.Aosti, zahvaljujoč’ 'sklepanju zakonov navznoter lastnega ozkega m zaprtega kroga, da je ta kasta bilfe popolnoma različna od ostalega prebivalstva po barvi kože in. značilnostih, ki jih je o-■pazi.fi pri neki drugi rasi.
Vendar, kdo je bil. z zgodovinskega stališča gledano, ta «beli bog«? Od kje je prišel? Koliko učenjakov s. je že bilo zastavilo to vprašanje ln med temi tudi Pierre Honorč! Knjiga, ki jo je bil napisai, je plo 1 petnajstletnih raziskovanj in dela ,a napisana je namenoma v kar najbolj popularnem slogu. V njej je z največjo potrpežljivostjo, korak za korakom, delček za delčkom, fragment za fragmentom obnovljena podoba poti, ki jo je bil opravil omenjen «Beli bog« skozi porajanje domačih indijanskih civilizacij. Od Inkov in Atzekov v času španske zasedbe do Majev, TolteKov, Zapotekov in Ol-mekov, pa daleč nazaj do nai-starejših civilizacij okrog 1.100 pred našim štetjem, ki so obstajale v Peruju in Bol j vij i.
Enakost elementov, ki jih Je o-paziti, primerjajoč način življenja teh civilizacij z davnimi civilizacijami ob Sredozemskem morju, nas navaja na ugotovitev, da obstajajo med temi prevelike in preveč bistvene podobnosti, da ni si jih bilo moč razlagati kot elemente nekega povsem neodvisnega razvoja v isti smeri ter istimi rezultati. Zgodba o Tapiju na primer — Noetu — in vesoljnem potopu, ali ona o
babilonskem stolpu, ni mogoče, da bi se ne bila navdihovala ob istih virih, ki se je ob njih navdihovalo tudi židovsko ljudstvo. Mislimo pri tem na babilonsko mesto. Stopničaste piramide starih mehiških civilizacij, pa so popolnoma podobne prvim egiptovskim piramidam.
In takisto kar zadeva različne navade in običaje, okrasne motive, zlatarstvo, kar zadeva koledar, način barvanja tkanin, mnoge verske obrede, levje (tu spremenjene v jagvarjeve) maske, nadalje oblike vaz in simbolične podobe — povsod se ti elementi podobnosti kopičijo z naravnost sugestivno številčnostjo in življenjskostjo, Celo znana barbarska verska obredna žrtvovanja ljudi iz obdobja civilizacije Majev je moč primerjati s podobnimi žrtvenimi obredi babilonskega, kretskega, feničan-skega in egiptovskega sveta od izpred 40C0 let nazaj. V človeku se poraja občutek, kot da bi hi] takrat preko oceana izgrajen most, ki so ga kasneje uničili. Toda iz katere dežele je pravzaprav prišel «Beli bog« Indiosov?
V svojih tezan se Pierre Honore ne zadovoljuje samo s tem, da bi prikazal, oziroma dokazal podobnost med operjeno krono kakega ind janskega vladarja ter ono ,ki jo je nosil princ iz Knososa (kraj z veliko palačo na otoku Kreti), oziroma se ne opira na podobnost raznih kretskih ter indijskih simboličnih znakov, kot na primer metulja spirale in dvorezne sekire. Nje govo največje odkritje predstav Ija pisava: r.a desetine polzako panih kamnitih plošč na dnu re ke Amazonke, izpisanih s kret sko abecedo, o katerih je že nekaj časa bilo nejasno govora, nakar jih je on po zaključeni dokaj pustolovski odpravi dokončno odkril in proučil.
Bolj prepričljivi dokazi bi se težko našli. V bodoče bo znanost zagotovo še napredovala, a pri tem bo eno ali drugo od današnjih ugotovitev popravila, oziroma izboljšala. Vendar pa bo zasluga, da je kot prvi konkretno postavil in skušal objektivno rešiti vprašanje «Belega boga« Indijancev ter njegovega porekla, ta zasluga bo gotovo nesporno priznana prav temu biologu, strastnemu oboževalcu arheologije ter njenemu potrpežljivemu in navdušenemu propagandistu.
aiiiiiiaaiiMiiMiiiiiiiMiiMaMiiiigaiii«««iii«iiiiaaitsii«vliitiMiiiiiiBiil,iiiiittiM,laliMlltMa,liMla>fatalaMlft«talliMM«>la
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Samo z zavzetjem zelo odločnega stališča, se boste ognili večji napaki. Vaše razpoloženje ne bo najboljše.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš gmotni položaj je dober, vendar se na to preveč ne zanašajte. Sprejeii boste važno odločitev glede svoje bodočnosti.
DVOJČKA (Od 21.5. do 21.6.) Bodite pripravljeni, ker se boste morali spoprijeti z nepredvidenim' težkočami. Oseba, ki ste na njo računali, vas bo nekoliko razočarala.
RAK (od 22.6, do 22.7.) Ne za-upajte vsakomur svojih načrtov. Privoščite si nekaj počitka, pa bodo vse črne misli izginile.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Morda se vam bo izpolnila želja, ki jo že dolgo nosite v sebi .Uspeh vaše ga čustvenega načrta je odvisen od nekega srečanja.
DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Prejeli boste zanimivo ponudbo, ki se tiče vaših finančnih dohodkov Popolno duhovno ravnovesje ;n
zadovoljstvo
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Poslovno ozračje je prav dobro, s čimer pa niso v skladu nekateri vaši maščevalni načrti, Skušajte biti bolj diplomatični.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 31.11.) Ne odgovarjajte na kritike, ki so bile iznesene z zlobnimi nameni. S svojo domišljijo vam bo uspelo razrešiti neko zelo delikatno situacijo.
STRELEC (od 22. 11. do 20.12.) Zaradi pomanjkanja duhaprisot-nosti si boste nakopali nekega no-vega nasprotnika. Prehoden družinski spor,
KOZOROG (od 21.12. do 21.1.) Nastopil je trenutek, ko se boste morali resno zavzeti za svojo uveljavitev ter uspeh. Po nekem ne ravno hudem čustvenem razočaranju, boste stopili po novih poteh.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte pravočasno razrešiti neko kontuzno situacijo. Drag prijatelj vam bo dokazal svojo iskrenost.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Prišlo bo do spopada, ki bo težji, kot ste predvidevali Ne bodite vselej in povsod preveč darežljivi.
bo vsaj za prihodnje leto vprašanje primernega prostora ustrezno rešeno.
Za otroke skrbi kar 14 ljudi, med temi so kuharice, čistilke, vzgojiteljice, bolničarka, ekonom, osebje za varstvo otrok na kopanju in, seveda, upravnik, ki je učitelj g. Hvalič.
Srečali smo otroke, ki so se ravno vračali s kopanja. Bili so nekoliko utrujeni, lepo ožgani od sonca in, razumljivo, zelo lačni. Pozanimali smo se pri ekonomu, kako je s hrano. Ta nam je povedal, da je hrana dobra, da imajo trikrat na teden meso, vsak dan pa sadje. Zjutraj dobijo kavo in kruh, nekoliko kasneje sledi malica s kruhom, mezgo ali čokolado, oziroma sirom, trikrat na teden pa imajo dobro mineštro. Da je hrana dobra in okusna dokazuje že to, da je skoraj nikoli ne ostaja, ker imajo otroci apetit, a mnogi med njimi si privoščijo kar po dva obroka.
Zelo razveseljivi so uspehi, ki so jih otroci dosegli pri plavanju. Več kot polovica jih ni znalo plavati, sedaj pa se že vsi dobro «drže» v vodi. Z veseljem smo jih gledali kako so veselo čofo-
tali po vodi in preizkušali svoje plavalske sposobnosti.
Vzgojitelji so nam povedali, da so bili nekateri prve dni nekoliko bojazljivi ter si niso upali v vodo. No, zdaj so vsi pogumni ter jih je celo težko pripraviti, da bi prišli iz vode.
Povedati moramo še to, da i-majo otroci na plaži svoj rezervirani prostor, na katerega prihajajo že zgodaj zjutraj in so potem tu do kosila.
Otroci vstajajo ob sedmih, nakar se morajo do osmih umiti in pozajtrkovati. Nato gredo, kot rečeno, na kopanje do kosila, ki je ob 13. uri Po kosilu gredo počivat do 16. ure. Popoldne imajo zopet malico, zatem pa gredo na sprehod v kak gozdič ali pa kam drugam. Ob 19. uri je večerja, ki ji sledi domača zabava. Otroci radi prepevajo, pri čemer jih spremlja na svojo harmoniko u-čitelj Srečko Ob 21. uri zavlada v koloniji tišina.
Deklice so v koloniji od 1. julija ter bodo odšle domov 30. t, m. zjutraj. Sledili jim bodo takoj dečki, ki bodo v koloniji o-stali do konca avgusta.
M. M.
Skupinska slika deklic iz Devina
iiiiiiMiiiiMiiiiimiiiiitniiiMiiiiiiuitiiiiiiiiniimiiiiiitiiiiimiiiiiimiiiiiiiiMiimniitiiiiiiiiiitnmmiiiiiiniiii
Rehabilitacija filma «Monsieur Verdoux»
Pred 17 leti je Chaplin v Ameriki posnel svoj predzadnji film «Monsieur Verdoux». Značilnost omenjenega filma je med drugim bila tudi v tem, da je v njem prvič odvrgel masko, oziroma se odpovedal liku malega simpatičnega potepuha in se, namesto tega, pojavil v vlogi gosposko o-pravljenega odličnega družinskega človeka, ki pa v resnici živi dvojno življenje: na eni strani s svojo bolno ženo, ki ji skuša pomagati, na drugi kot goljuf in pustolovec, ki se zapovrstjo ženi z raznimi ženskami in jih nato ubija, da bi jih okradel. Ta komedija grenko - komične vsebine, je s svojo osnovno poanto žgoče naperjenja proti družbi, ki je v njej živel Landroux, ter proti njeni lažni in , škodljivi morali. Posneta je bila na osnovi resničnih dogodkov aplavobradega morilca« Henryja Landrouxa, katerega primer je svoje dni predstavljal enega izmed najbolj nenavadnih primerov v zgodovini kriminala.
Ko je, torej, pred 17 leti v New Yorku prišlo do premiere omenjenega filma, je delo doživelo popoln neuspeh. Vendar pa so dogodki — kot se bo izkazalo 17 let kasneje — dali prav tistim, ki so trdili, da je ta neuspeh dejansko bil posledica samo nekakšnega slepega maščevanja nad Chaplinom samim, nikakor pa ne umetniška obsodba filma kot takega
V tistih dneh, ko je neposredno po končani strašni drugi svetovni vojni nastopila tako imenovana nič mani nevarna hladna vojna, je v Ameriki sami tudi najskrajnejši nacionalni šovinizem bil v modi. Chaplina pa so napadali z očitki, da se preveč druži z levičarskimi elementi in se ea preveč pogostoma vidi v levičarskih krogih. Povrhu tega so ga kritizirali, ker tudi v teku same vojne ni hotel sprejeti ameriškega državljanstva. Kot bi vse to še ne bilo dovolj, je prav pred premiero filma prišlo do afere, ko je neka dotlej povsem nepoznana filmska igralka obtožila Chaplina, da jo je zapeljal in da je oče njenega otroka.
Sodišče je slavnega komika sicer oprostilo, ker je razsodilo, da je nedolžen, se pravi, da mu na osnovi obtožbe ni moglo dokazati krivde, kljub temu pa se Chaplin ni mogel umakniti pred jezo raznih ameriških najbolj o-korelih nazadnjakov. In ko so v New Yorku začeli vrteti njegov film «Monsieur Verdoux», so proti filmu bile uprizorjene pravcate demonstracije, nakar se je Chaplin odločil, da delo umakne in ga javno ne prikazuje več. Kmalu zatem je z ženo in otroki za stalno zapustil Ameriko in se naselil v Švici.
V času, ko se je vse to dogajalo, so nekateri filmski kritiki, sledeč splošnemu razpoloženju, napisali, da omenjeni Chaplinov film predstavlja njegov ((popoln umetniški neuspeh«. Drugi, številnejši, posebno tisti v Evropi, pa so menili, da je «Monsieur Verdoux» ena največjih Chanlinovih filmskih stvaritev. Vsem tem takratnim Chaplinovim branilcem pa daje zdaj, po 17 letih, prav to, kar se v New Yorku dogaja pred kinodvorano «Plaza».
Ko je uprava omenjenega kinematografa objavila, da bo v letošnji poletni sezoni priredila festival Chaplinovih filmov, ie preiela številna pisma z vpraša-niem. ali Kodo vrteli tudi film «Mnnsieur Verdoux» Tako se je uprava no sedemnajstih letih odločila, da v ZDA ponovno prikaže omenjeni film, ki je pred leti povzročil toliko nasprotovania, prahu in krivice, da se je veliki umetnik zaradi tega celo moral odločiti, da ZDA za vedno zapusti. Nedvomno pa ga to, kar se zdai dogaja, izpolnjuje r. nenavadnim zadoščenjem, saj pomeni pravzaprav veliko moralno zmago tega naprednega, inteligentnega in genialnega filmskega ustvarjalca nad njegovimi mračnimi nazadnjaškimi nasprotniki.
Pred že omenjenim kinematografom, pravijo, da stoje dolgi repi ljudi, ki bi si radi ogledali ta film. vtem ko si uprava zadovoljno mane roke ter izjavlja, da že dolgo ni napravila «tako imenitnega posla«.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 34.2, najnižja 24.6, ob 19. uri 28.4; zračni tlak 1013.8 rahlo pada, vlage 68 odst., veter 6 km severovzhodnik, nebo 1 desetina poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 21. julija
Zorka
Sonce vzide ob 4.35 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.11. Luna vzide ob 17.33 iin zatone ob 1.42 Jutri, SREDA, 22. julija Marija Magdalena
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Demokristjani
dvojezičnih
so proti postavitvi napisov v okolici
To je v bistvu povedal Coloni (KD) v svojem dolgoveznem odgovoru na resolucijo KP - Sporočilo župana o odpustih v ladjedelnici Felszegy
Ko se je včerajšnja seja občinskega sveta že bližala koncu, je župan dr. Franzil odprl debato o predlogu resolucije, ki jo je že na prejšnji seji prečrtal komunistični svetovalec Eadovan glede postavitve dvojezičnih krajevnih napisov na Opčinah. Besedo je dobil demokristjanski svetovalec Coloni, ki je prečrtal dolgovezno izjavo, ki predstavlja stališče njegove politične skupine do tega vprašanja.
V svoji izjavi je svetovalec Coloni polemiziral zelo žolčno s komunisti, katerim je očital, da izkoriščajo vprašanja narodnih manjšin v svoje prevratniške m revolucionarne namene. V nadaljevanju svojega govora se je skliceval na stališče demokristjanov do manjšinskega vprašanja, tako kot ga je začrtal bivši tajnik tržaške KB Belci na študijskem posvetovanju demokristjanov leta 1961 v S. Pellegrinu. Coloni je nadalje skušal opreti svoja izvajanja na stališče papeža Janeza XXIII. v encikliki «Pa-cem in terris«.
Kot smo dejali že zgoraj, so bila Colonijeva izvajanja zelo dolgovezna. Na eni strani je imel polna usta izrazov o pravici narodne manjšine, da ohrani svoj materinski jezik, svoje običaje in svojo kulturo, toda ko je prišel do kritičnega vprašanja, ali naj se dvojezični napisi postavijo ali ne, ni našel za svoje odklonilno stališče boljšega argumenta, kot je tale: »Ne glede na pravno plat zadeve, ne moremo razumeti, kakš. no dejansko korist bi imel okoliški kmet od tega, če bi se znašel pred napisom, kjer bi bila Bazovica napisana s črko «c» namesto z dvema «z».» Da bi podprl to svojo tezo, pa je Coloni trdil, da so vrednote človeške o-sebnosti in družine okrnjene, če se ne prizna staršem pravica, da vzgajajo otroke po svoji volji tudi v nacionalnem pogledu, ali pa če se državljan slovenskega jezika ne more izražati v svoji materinščini«.
Iz Colonijevih izjav je razvidno, da so demokristjani pripravljeni, da priznajo samo določene pravice posameznikom, medtem ko zanikajo bistvene pravice slovenski manjšini kot celoti, ki živi na določenem ozemlju, ki je strnjeno naseljeno v večini z me-italijanskim življem. Debata o tem vprašanju se bo nadaljevala prihodnji ponedeljek. .
Na začetku včerajšnje seje so občinski odborniki odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih zastavili številni svetovalci. Med drugimi omenimo vprašanje ladjedelnice Felszegy (komunistični svetovalec Cuflaro). Zupan je obvestil svet, da je ravnateljstvo podjetja odgovorilo odklonilno ter da bo pri. stopilo k odpustom (po 40 na teden).
Odbornika Blasina in Verza sta poročala o poteku pobude, da se Zgradi v našem mestu podjetje za predelavo smeti. Pričakujejo, da bodo iz padovanskega vseučilišča poslali rezultate analiz vzorcev smeti. Na podlagi teh analiz bo šele mogoče sklepati o vrsti podjetja, Iti bi bilo najprimernejše.
Odbornik Lonza je odgovoril na vprašanje svetovalca Calabrie, ki je zahteval pojasnila glede obdav-červja dr. Bassanija, za katerega se je zvedelo v teku procesa proti inž, Ippolitu v Rimu, da je zaslužil velike vsote denarja, ki jih ni prijavil občinskim oblastem. Prof. Lonza je navedel podatke glede obdavčenja dr. Bassanija ou leta 1953 naprej. Svetovalec Ca-Jabria je poudaril, da mora občinska uprava stopiti na prste Ba,-ganiju in podobnim ljudem, kajti prav v teh krogih je mogoče najti izdatne vire za kritje -avnih izdatkov.
Po odgovorih svetovalcem je občinski svet odobril obračun A-cegata za leto 1959. Takoj nato so začeli obravnavati vprašanje mest. nega regulacijskega načrta. Govoril je samo liberalec Morpurgo. ki je zahteval dva popravka v ko rist 4 zasebnikov.
V skladu z določbami, ki so bile sprejete 9. oktobra 1963 in v smislu katerih mora znašati razlika v ceni več kot 20 lir na kg žive teže za spremembo maksimalnih cen je komisija odločila, da trenutno ne bo sprejela v pretres predlogov za spremembo obstoječih cen.
Komisija je odločila nadalje, da bo vestno sledila cenam na tržišču, ki sedaj postopoma padajo in odločila, da se bo sestala v prihodnjih dneh, da še enkrat pregleda stanje cen ter da na podlagi tega stanja predlaga pokrajinskemu odboru za cene znižanje maksimalnih cen telečjega mesa.
Važno za bivše internirance
Vse bivše internirance v nacističnih taboriščih in v Rižarni ter svojce umrlih internirancev opozarjamo, da danes zapade rok za
predložitev prošenj za i, plačilo odškodnine. Prošnje je treoa nasloviti na zakladno ministrstvo — urad za izplačilo odškodnin. Kdor ni še odposlal prošnje, naj jo odpošlje takoj!
Prvih 40 odpustov v ladjedelnici Felszegy
Ko so včeraj delavci prišli na delo v ladjedelnico Felszegy so zagledali na oglasni deski prvi seznam odpuščenih delavcev. Tokrat je vodstvo podjetja odpustilo z dela 40 delavcev. Delavci so takoj začeli stavkati v znak protesta in se bodo vrnili na delo šele danes zjutraj. Nato je bila skupščina, na kateri so delavci pooblastili svoje sindikalne predstavnike naj odločajo o nadaljnji sindikalni borbi.
V SOBOTO IN V NEDELJO V VELIKEM ItEPNU
V celoti uspel 2. praznik terana in krnskega pršuta
Otvoritvene svečanosti se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinal-dini - 16 razstavljalcev terana - Prvo nagrado prejel Milan Purič iz V. Repna 6
V soboto popoldne je bila na dvorišču Križmančičeve gostilne v Velikem Repnu otvoritev 2 praznika terana in pršuta, ki ga je organizirala tržaška pokrajinska turistična ustanova ob sodelovanju z repentaborsko občino in kmetijskim nadzorništvom. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki oblasti in repentaborske občine z županom Milanom Punčem ne čelu, ki je v svojem nagovoru pozdravil predvsem predsednika deželnega sveta dr. de Ri-naldinija, upravnega svetnika pokrajinske turistične ustanove odv. Currada Jono in vse ostale goste, nato pa ugotovil, da predstavlja letošnji praznik terana in pršuta pomemben napredek v primerjavi z lanskim, saj se je število razstavljalcev terana povečalo od 10 na 16. Poudaril je spodbudni pomen te prireditve za domače vinogradnike in za razvoj turizma v repentaborski občini ter se tudi zahvalil za sodelovanje turistični ustanovi in kmetijskemu nadzor-ništvu.
limiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiimiiiriiiiiimiiiiiiimiiimirmiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiriiiiiiiiliiillliimiiliililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|mM
SINOČI IZREDNA SEJA REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA
OGORČENA OBSODBA PREPOVEDI SLOVENŠČINE V DEŽELNEM SVETU
Resolucijo z obsodbo prepovedi slovenskima svetovalcema, da bi v dež. svetu spregovorila v slovenščini, so sprejeli tudi zastopniki liste «Slovenske skupnosti»
Sinoči je bila izredna seja re-pentaborskega občinskega sveta, ki je glede uporabe slovenskega jezika v deželnem svetu soglasno odobril naslednjo resolucijo, naslovljeno na predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija.
«Občinski svet občine Repenta-bor je z globokim obžalovanjem sprejel na znanje, da je bilo slovenskim svetovalcem na seji deželnega sveta 9. julija 1964 onemogočeno govoriti v slovenščini, ki je jezik narodne manjšine na Tržaškem in Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Dogodek je vzbudil ogorčenje med prebivalstvom slovenske Skupnosti ter je zaradi tega občinski svet sprejel na svoji izcedni seji 20. julija 1964 naslednjo resolucijo. Občinski svet občine Repentabor ugotavlja, da je preprečitev uporabe slovenščine v deželnem svetu v kričečem nasprotju z naravnim pravom, z osnovnimi demokratičnimi načeli, z deklaracijo o človeških pravicah, s pravno ureditvijo italijanske republike in z mednarodnimi dogovori; protestira proti teptanju ene izmed osnovnih pravic slovenske etnične skupine v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki je dobila na temelju ustave posebni statut v glavnem zato, ker živi na njenem ozemlju, katerega jezikovne in druge značilnosti morajo biti vsestransko zaščitene; izjavlja da ogorčeno obsoja razgrajanje, ki spominja na nečloveške metode fašizma, ki je skušal slovensko manjšino v Italiji duhovno in fizično iztrebiti, ter zahteva, da odgovorni organi deležnega sveta Furlanija-Julijska krajina ter demokratične stranke, ki so v njem zastopane izpolnijo svojo moralno, demokratično in u-stavno dolžnost ter v skladu s 3. členom posebnega statuta deželne samouprave zajamčijo v pravilniku deželnega sveta pravico do u-porabe slovenščine, tisto pravico, kateri se slovenska manjšina v lastnem interesu, v interesu mirnega sožitja med državljani obeh jezikov in torej tudi v višjem državnem interesu, ne bo nikdar odpovedala.«
Resolucijo s skoraj enako vsebino so sprejeli tudi predstavniki liste «Slovenske skupnosti« na svo* jem sestanku 13. t.m. in jo odposlali predsedniku deželnega sve ta dr. de Rinaldiniju in predsed niku deželnega odbora dr. Berzan-tiju. Tudi v tej resoluciji se ogorčeno obsoja razgrajanje v deželnem svetu, ko sta slovenska svetovalca dr .SišRovič in dr. Skerk skušala spregovoriti v slovenščini se primerja to razgrajanje z nečloveškim ravnanjem fašizma, ki je skušal slovensko manjšino Italiji duhovno in fizično iztrebiti.
Vespist podrl žensko
Ko je včeraj zjutraj v Ul. Sette-fontane, v bližini stavbe štev. 36,
74-letna Francesca Rondini vd. Giu-liani iz Ul. Piccardi 59 hotela prečkati cesto, jo je podrl 39-letni Vi-nicio Torcello iz Ul. dei Giacinti 23, ki je s svojo vespo TS 22525 vozil proti Ul. Rossetti. Pri padcu se je Rondinijeva pobila in ranila po udih in se bo morala na prvem kirurškem oddelku bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, zdraviti en teden.
kumentacijo v zvezi s prizivoma, ki sta bila predložena v gorlškem in pordenonskem volilnem okrožju.
Priziv Daiocchija Iz Gorice je komisija zavrnila zaradi formalnih razlogov, priziv Bruslna iz Pordenona pa ni bil sprejet.
Iz ponovnega pregleda zapisnikov volitev, je bilo rasvidno, da so bili volilni Izidi v obeh okrožjih pravilni. Zadevni odločbi o zavrnitvi prizivov bosta izpolnila člana deželne volilne komisije Martlnlerl In Gef-ter Wondrich.
Ostale vesti tržaške kronike berite na 2. strani!
Zavrnjena priziva o volilnih izidih
Deželna komisija za potrditev volilnih izidov 10. in 11. maja letos, je včeraj popoldne zaključila do-
iiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiitiiitmmiiimiHmiuiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiimiiiiiiiiHiiHmiMnii
V OKVIRU SPORAZUMOV V MEŠANEM ODBORU
Slovenski maturanti iz Trsta danes na izlet v Jugoslavijo
Slovenski dijaki bodo na obisku 8 dni - V sredini septembra na Bledu seminar za slovenske učitelje in profesorje iz Italije
V okviru dogovorov predsednikov komisije jugoslovansko italijanskega mešanega odbora bo danes skupina slovenskih maturantov iz Trsta odšla na osemdnevni študijski izlet po Jugoslaviji, kakor je pred nekaj tedni bila na izletu po Italiji skupina italijanskih dijakov s Koprskega. Dijaki bodo odpotovali iz Trsta danes ob 8. uri, ob 9. uri pa jih bodo v hotelu Triglav s Sežani sprejeli predstavniki jugoslovanskih oblasti. Nato bodo odšli v Ljubljano in bodo med drugim obiskali Karlovac, Plitvice, Sarajevo, Beograd, Zagreb, Rogaško Slatino, Celje, Velenje, Kranjsko goro in se bodo čez Vršič pripeljali v Trento ter po Soški dolini vrnili v Trst.
Od 14. do 25. septembra pa bo na Bledu seminar za skupino slovenskih učiteljev in profesorjev, kakor je že bil seminar za italijanske učitelje in profesorje ob Gardskem jezeru.
Vespist z vso silo treščil v avto
Sinoči se je v Ul. Flavia v bližini stavbe št. 22/1 dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 25-letni električar Mario Bla-sevich iz Ul. Costalunga 217. Bla-sevich se je vozil s svojo vespo TS 23299 proti Miljam, ko pa je privozil do prej omenjene stavbe, je trčil v fiat 1100 TS 19367, ki je bil ustavljen sredi ceste s prižganim levim smernikom. Šofer avta,
Telečje meso se bo pocenilo?
Pri pokrajinskem inšpektoratu za prehrano se je 15. tm. sestala komisija za določanje cen govejega mesa. Komisija je ugotovila, da so se v zadnjem času cene govejega mesa obdržale na približno isti višini, kot je bilo že ugotovljeno 21. maja letos; srednja cena telečjega mesa pa se je znižala za 18 lir na kg žive teže.
...................................................................i..
BREZIZHODEN POLOŽAJ V JAVNIH SKLADIŠČIH
Tudi včeraj blokirane ladje zaradi stavke v pristanišču
Gen. Battaglieri *e je vrnil iz Rima praznih rok - Kao* zaradi nakopičenja železniških vagonov
italijanskega gospodarstva. Razen tega so izjavili, da bo vprašanje normativnega in gmotnega značaja, ki se tičejo uslužbencev Javnih skladišč, morala rešiti ustanova za pristanišče, ki pa je še na papirju. Omenjeno ministrstvo je glede tega obljubilo, da se bo zavzelo za čimprejšnjo ustanovitev V Rimu se sklicujejo na čut odgovornosti uslužbencev, da bi prenehali s stavkami, češ, da bi tako preprečili morebitne očitke, da je zaradi stavk tržaško pristanišče izgubilo svoj tradicionalni promet.
Taka namigavanja uslužbenci Javnih skladišč in pristaniški delavci odločno zavračajo in pri tem pripominjajo, da so šli pri svojih zahtevah do skrajne mere popu ščanja.
Kriza v tržaškem pristanišču še vedno ni rešena, na obzorju pa ni nobene razjasnitve niti po razgovorih ;ki jih je imel izredni komisar gen. Battaglieri te dni v Rimu. Vrnil se je v Trst praznih rok. Zaradi tega so uslužbenci Javnih skladišč tudi včeraj stavkali in z njimi so v znak solidarnosti stavkali tudi pristaniški delavci. Tako še je stavka metodično nadaljevala od sobote zjutraj in se zaključi danes ob 8 uri. Zaradi stavk je v pristanišču vedno bolj zapleten položaj in je nastal pravi kaos, ker so se nakopičili železniški vozovi. Zaradi stavke je bilo včeraj v pristanišču blokiranih 19 ladij. Ničesar se še ne ve, kako bo v naslednjih dneh. Včeraj so se sestali predstavniki
vodstev treh sindikalnih organizacij, ki so razpravljali o nastalem položaju in o možnosti morebitnega ponovnega sestanka med sindikalisti in vodstvom Javnih skladišč.
Kakor smo že omenili, je izredni komisar gen. Battaglieri bil pred dnevi v Rimu, kjer je na ministrstvu za trgovsko mornarico obrazložil sedanje razmere in posledice stavkovnega gibanja v pristanišču, da bi dosegel podporo omenjenega ministrstva in sredstva, ria bi lahko vodstvo Javnih skladišč pristalo na zahteve uslužbencev. Toda na ministrstvu so odgovorili, da ne morejo pomagati in so priporočili uslužbencem Javnih skladišč, naj počakajo dokler ne bo rešena sedanja slaba konjunktura
25-letni Giorgio Strohmayer iz Ul. Vigneti 56, je tedaj hotel zaviti na levo. Zaradi trčenja se je Bla-sevich prevrnil z vespe ter se hudo pobil in ranil po glavi, čelu, lasišču in zatilju. Ranil se je tudi po udih. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Včeraj je bila skupščina sindikalnih aktivistov v podjetjih IRI, ki so razpravljali glede nadaljnje borbe zaradi produkcijske nagrade. Soglasno so sklenili, da se ta borba nadaljuje tudi med počitniško sezono. Tako se bodo tudi v tem razdobju delavci vzdržali vsakega nadurnega dela.


Na Križmančičevem dvorišču med praznikom terana in pršuta
Za županom je ob stojnicah, na katerih so bili dvojezični napisi, spregovoril v imenu pokrajinske turistične ustanove odv. Jona, ki je med drugim prinesel tudi pozdrave ministra za turizem, nato pa je govoril o tradicionalni povezanosti Trsta s Krasom, ki je že od nekdaj predstavljal priljubljeno izletniško področje na tisoče Tržačanov. V tej zvezi je omenil razne probleme, ki jih bo še treba rešiti za večji turistični napredek kraškega področja, med katerimi je eden najvažnejših vprašanje odlaganja smeti na Krasu. Končno je zaželel prireditvi najlepši uspeh.
Kot tretji Je spregovoril predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldmi, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da je število razstavljavcev terana letos večje kot je bilo lani in poudaril, da je treba kljub hudi konkurenci narediti vse za uveljavljenje tega kraškega vina. Dr. de Rinaldini je potem obširneje govoril o vlogi Krasa kot stičnega področja ljudi raznih narodnosti in prepričanj, ki naj živijo v medsebojni slogi in prijateljstvu, saj je vloga turizma prav v tem. Svoj govor je zaključil i dvojezično zdravico prireditvi in prirediteljem ter vsem prisotnim.
Po govorih je župan Purič povabil vse navzoče, med katerimi so bili tudi podprefekt dr. Molinari, odv. Sferco, dr. Corberi in drugi, na zakusko v gostilniško dvorano, kjer so bile gostom na razpolago buteljke terana vseh sodelujočih razstavljalcev in pristen kraški pršut, na dvorišču pa so medtem začeli rezati pršut in točiti teran tudi ostalim gostom, ki so prihiteli na slavnost, med kMero je igrala godba občinskega zavet.šča Pa-dovan pod vodstvom dirigenta Li-liana Corettija.
Praznik se je nato nadaljeval še pozno v noč in ves nedeljski popoldan, in zvečer ko so se na improviziranem odru zvrstili tudi pevska zbora iz Velikega Repna in Proseka-Kontovela, ki sta nastopala ločeno in skupno z izbranim sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi, zbor Montasio iz Trsta ter godba na pihala občinskega zavetišča E. Toti.
Zvečer pa se je na županstvu sestala ocenjevalna komisija za teran, ki je po pokušanju razstavljenih vin, kar so opravili posebni strokovnjaki, sprejela svoje sklepe, ki jih je ob 22.45 razglasil župan Purič. Prvo nagrado za teran je prejel Milan Purič iz Vel Repna št. 6, ki je prejel 25.000 lir kot nagrado miljske občine ter zlato kolajno vladnega komisarja za deželo Furlanija - Julijska krajina. Nagrade so prejeli tudi vsi ostali razstavljalci po naslednjem vrstnem redu;
2. Stanislav Raubar iz Vel. Repna št. 2, 20.000 lir in zlato kolajno predsednika deželnega sveta; 3. Sofija Škabar iz Vel. Repna št. 30,
bar iz Vel. Repna št. 23, 10.000 lir in zlato kolajno kmetijskega nad-zorništva; 5. Rudolf Purič iz Vel. Repna št. 47, 5.000 lir in zlato kolajno pokrajinske turistične ustanove; 6. Emil Purič iz Vel. Repna št. 15 , 5.000 lir in srebrni 300-letni žig tržaške občine; 7. Anton S kuhar iz Vel. Repna št. 32, 5.000 lir in kolajno Ente rinascita agricola; 8. Franc Guštin iz Vel. Repna št. 22, 5.000 lir in srebrno kolajno miljske občine; 9. Edvard Guštin, Col št. 5 , 5.000 lir in srebrno kolajno miljske občine; 10. Josip Lazar iz Vel.' Repna št. 60, 5.000 lir in srebrno kolajno pokrajinske uprave* 11. Ivan Škabar iz Vel. Repna št.' 1, 5.000 lir in srebrno kolajno pokrajinske uprave; 12. Josip Bizjak, Col t. 10, 5.000 lir in pokal trgovinske zbornice; 13. Anton Guštin, Col št. 9, 5.000 lir in pokal združenja lastnikov javnih lokalov; 14. Alfonz Guštin, Col št. 12, 5.000 lir in bronasto kolajno pokrajinske turistične ustanove; 15. Silvester Škabar iz Vel. Repna št 20, 5.000 lir in bronasto kolajno repentaborske občine; 16. Ivan Guštin iz Vel. Repna št. 10, 5.000 lir in bronasto kolajno repentaborske občine.
Razdelitev nagrad bo v dvorani repentaborskega občinskega sveta v nedeljo v dopoldanskih urah. S tem se bo tudi uradno zaključil prazni« terana in pršuta, ki je tako po udeležbi razstavljalcev kot po organizacijski in turistični stra ni dosegel zelo lep uspeh.
Na terasi je padla
Včeraj okrog 13. ure so z rešil nim avtom RK prepeljali v bolnišnico 78-letno gospodinjo Hermi-nijo Caharila vd. Medič iz Nabrežine 150 ter jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma levega kolka. Caharijeva, ki se bo morala zdraviti od 60 do 70 dni, se je ponesrečila že prejšnji četrtek na terasi svojega doma, kjer je nerodno padla, vendar je komaj včeraj zaprosila za zdravniško pomoč ker ji bolečine niso prenehale.
Dne 15. julija t. I. je na bolonjski univerzi promoviral za doktorja medicine in kirurgije PETER BOLKO iz Trsta Starši, prijatelji in znanci čestitajo
LINE A, Ulica Carducci, 4
Dežni plašč za gospoda In gospo. Obleko za gospoda in gospo.
Model za vsako priliko:
LINEA že zdavnaj, veliko let oblači s klasično moško In žensko obleko ter športno Prvi modeli za tistega, k' se oblači klasično!
LINEA, Ulica Carducci, 4, TRST.
15.000 lir in zlato kolajno tržaške I Osebje govori slovenski, hrvaški, an-pokrajinske uprave; 4. Karlo Ska- I gleški In nemški.
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova
Grad Sv. Justa
DANES IN JUTRI, V SREDO, TOČNO OB 21.15
tfhcnv”
Slikovita črnska revija
narodnega ansambla Gvineje na povratku s triumfalnih nastopov
v Parizu
I
Rezervacija in predprodaja vstopnic pri centralni blagajni v galeriji Protti. Posebni avtobusi in filobusi.
I
!
!
I
ŠOLSKE VESTI
Ravnateljstvo državne srednje in industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) opozarja prizadete starše, da je vpisovanje učencev in učenk za I. in U- razred Državie srednje šole do vključno 25. julija t.l.
Istočasno je tudi vpisovanje učencev in učenk za III. razred Državne industrijske strokovne šole.
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v slovenskim učnim Jezikom v
Trstu, Via Caravaggio, 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V R. osnovne šole, pričelo 1. julija in se bo zaključilo 25. julija 1964.
Za dijake, ki imajo popravne Izpite, se vpisovanje zaključi 25. septembra 1964.
Ravnateljstvo državne srednje šole v Nabrežini obvešča, da je vpisovanje v I. razred vsak dan do 25. t.m.
Ravnateljstvo srednje šole v Dolini sporoča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede v tajništvu šole vsak dan od 8.30 do 12.30 in se zaključi 25. julija za vse one učence, ki s0 izdelali v poletnem roku tekočega šolskega leta.
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim Jezikom na Katinari obvešča starše, da je vpisovanje učencev za 1. in 2. razred do vključno 25. Julija t.l.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu
Ul. L. Frausin 14 sporoča, da je rok vpisovanja v prvi razred do 25. julija t.L
«si
Poletno uradovanje slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginna-stica 72 je vsak delovnik od 9. do 13. ure.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 20. julija do 17. avgusta.
Ljudska knjižnica obvešča, da bo
zaprta od 20. julija do 3. avgusta.
Združenje ItaliJa-ZSSR obvešča, da
bo sedež v Ul. S. Nicolč 11-11., tol. 29403, odprt cd 20. julija do 20. avgusta samo v četrtkih od 17.30 do 20 ure.
Sedež Centra za kulturne stike z inozemstvom v Trstu, Ul. S. Nicolo im., tel. 29403, bo odprt od 20. julija do 20. avgusta samo v četrtkih od 17.30 do 20. ure zaradi poletnih počitnic
Dr. SONJA MAŠERA
b0 odsotna od 20. julija do 17. avgusta t.l.

ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15.. 1«., 17. in 1*. Julija se je v Trstu rodilo 56 otrok, umrlo pa Je 40 oseb.
Umrli so: 62-letna Norma Massela-ni por. Becchelli. 63-letna Francesca Vidmar, 65-letna Akna VaHich, 64-letna Mariaona Bonturl por. Ohe-rubini, 61-letni Glno Ourti, 76-lebnl Antonio ZoDia, 87-letni Antonio Zan-grossi, 74 letni Giuseppe S Mani, 86-letna Edvige Polano vd. Buzzai, 61-letna Maria Beltram™ por. Be-nedetti, 76 letni Amleto Costarelll, 64-lebna Domenica Ra0 por. Stroppo-lo, 63-letni Leone Cattarlmi, 38-letna Lidia Urbanz por. Puzln, 53-letnt O-tello Milazzi, 63-letni Carlo Olblz, 67-letna Maria Zagorec por. Bullolch, 87-letni Antonio Cosulich, 64-letna Vittoria Leghissa, 80-1 et ni Antonio Tlvan, 75-letni Llugi Marini, 49-lebna Valeria Paliska por. Marsich, 58-letna Leopolda ZotUch vd. Hatzopo-los 73-letni Antonio Degrassii, 84-letna Fiorina Fasseta por. Comina, 72-letni Ennio Breccia, 65-letni Antonio Gregorat, 80-letna Emilla Soban, 90-letni Giuseppe Bratovloh, 85-letni Martino Bonazza, 64-letnl Carlo Skerlavaj, 37-letni Giordano Furlan, 69-letna Eugenla Antončič vd. Mullner, 70-1 etn a Giusepplna Bastian-cich por. Bressan, 68-letna Antonia Colucci, 71-letni Giovanni Saule, 65-letni Giovanni Ban, 81-letna Maria Zavaldi, 60-letnl L lugi Prelec, Mau-ro Rusconi. star 4 ure.
Dne 19. in 20. julija se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo Pa je 21 oseb.
UMRLI SO:	81-letna Antonietta
Beaida vd. Vitelli, 76-letna Biče Ri-chebbi por. Gigli, 63-letni Francesco Fortuna«, 38-leboi Giorgio Oubl, 71-letna Maria Bacer por. Cucchi, 77-letna Francesca Berdar vd. Dobrilla, 66-letni Giordano Godas, 62-letna Fe-derica Baeiar por. Dermao, 70-letna Antonia Eazem por. Scoria. 79-letni Giuseppe Sledite, 78-letni Giacomo Mustachi, 76-letna Carolina Cimolino, 54-Ietni Aldo Calligaris, 70-letni Giuseppe Selliaru, 74-letni Vittorio Bin.
Včeraj-danes
54-letni Carlo Rustia, 75-letni Francesco Petronio, 55-letni Costantino Mase, 44.letni Carlo Gerbec, 78-letna Luisa Ivanissevioh vd. Florio, 89-let-na Glovanna Da Roki vd. Mestron.
OKLICI
Delovodja Lino Matocanza In tajnica Odette Gion, skladiščnik Ade-jio Nadaia in delavka Maria Graziel-la Cerulli, težak Francesco Germani in prodajalka Marigrazla Plamis, pomorščak Giuseppe Sodomaco in de. lavka Lucia Piazza, arhitekt Luoio Arneri in gospodinja Carla Bardi, uradnik Loredano Zoredan In uradnica Lina Precali. reprezentant Antonio Furlan in uradnica Stella So-rini, gradbeni pomočnik Mari0 Tinja in učiteljica Maria Elvira Flori-dan, častnik Alberto Aiello in gospodinja Maria Obiara de Favento, znanstveni sodelavec Antonio Vitali.Fitz In gospodinja Annamarla Toscano. uradnik Giorgio Metelli in uradnica Elsa Beuk. električar Claudio Valencie in delavka Irene Korovin, geometer Luciano Benet in gospodinja Maria Luisa Comici, trgovski predstavnik Mario Candare in uradnica Lucilla Fonzi, električar Aldo Ban In gospodinj« Liana Bonifacio, trgovec Silvio Stransciach in baristka Valeria Butta, šofer Giovanni Chi-nelli in uradnica Valnea Pinton, e-lektrlčar Flavio Suzzi in študentka Aura Giacomini, gostilničar Remigio Radanich In gospodinja Antonia Tanče, urar Roberto Gherlani In uradni, ca Orietta Pertosl, uradnik Giorgio Rusin in vzgojiteljica Ortensla Fonda, pek Llvino Carboni in prodajalka Giusepplna Belli, železničar Giuseppe Zorzenon in frizerka Silvana Kretlc, trgovski agent C.alliano Bo-nivento In gospodinja Marina Tre-vislni, prodajalec Giorgio Putrini in prodajalka Annamarla Bracchettl, o-
rodjar Ubaldo Martini in tkalka Rosa Crisman, zobotehnlk Roberto Cin. ti in gospodinja Luciana Cinco, delavec Luciano Gerbec im delavka Valdea Iellenc, geometer Francesco dTsohia In gospodinja Adriana Casi-roli, uradnik Luoio Ohatvien in u-radnica Clelia Strimgher, cevar An-drea Maffione in tiskarka Lucrezia Ambrosino, mehanik Diego d'Angelo In frizerka Amalia Maria Miška, varilec Mario Romano ln gospodinja Maria Aotonietta Valenti, delavec Claudio Gagliardi In frizerka Gianna Bataglia, šofer Sergio D'Orlando m gospodinja Malvina Rioci, prodajalec Flavio Sabrini in delavka Adriana Gorenz, strojnik Tulilo Marchio-r0 in frizerka Maria Porcelli, notar Luciano Pellegrini in učiteljica Lucia Franzil, mehanik Bruno Skerjan In gospodinja Elisabetta Santaguida, stražar finance Miroslao Sullkoj in bolničarka Melania Vidoi, arhitekt Fausto Pellicciari ln gospodinja Gio-varvna Danieli, bolničar Girolamo Veochio in bolničarka Giulia Bergamo, stražar javne varnosti Lui-gi Sergi ln gospodinja Marla Carmela Voce, stražar Giovanni Sedmak ui gospodinja Cirila Visintln, šofer Giuseppe Giustolisi in .prodajalka Bian-ca Scialino, krojač Dario Bogateč in prodajalka Albina Antonie, kapitan Bruno Gropaiz in gospodinja Lulgia Pradal, trgovec Alberto Barabina ln gospodinja Caberlna Pilara, doktor fizike Gino Farchi ln uradnica Fe-liclta Robba, električar Ennio Gio-rio in uradnica Silvana Stefančič, zidar Lino Primossi in gospodinja Antonia Richter, uradnik Giovanni Bal-larin in študentka Diana Broveda-ni, sprevodnik Ervlno Umari in gospodinja Lulgia Tagliente, zidar E-milio Trhpar in gospodinja Giordana Gerlica, mizar Giordano Marži m pletilja Giuliana Milkovič, varilec Galliano Benes in šivilja Dorotea
Criamanoleh, geometer Tulilo saccmi in gospodinja Marinella Manidi, špediter Fulvio Fozzer in uradnica Li-eia Benedetti, sindikalist Paolo De. ponte in gospodinja Lucia Dinelli, klepar Salviano Zaccaria In šivilja Marisa Gregori, sprevodnik Silvano Miloccbi in gospodinja Carmen Pec-ciblsrl, kapitan Giovanni Canz in telefonistka Nidia Zwirn, krojač Giuseppe Morena in gospodinja Micheli-na Carlomagno, častnik Rodolfo Re-cagno im gospodinja Maria Barru-scotto.
Grad Sv. Justa Danes Jn jutri ob 21.15 (cAfrica Show», nastopa ansambel gvinejske republike po povratku iz Pariza. Predprodaja in rezervacija vstopnic v centralni blagajni (Gaileria Protti, tel. 38547) Posebna avto-filobusna zveza.
Miramarski grad — Predstavi «Lučt in zvoki« ob 21. i*n ob 22.15. ((Maksimilijan im Karlota« v italijanščini. Avtobusna zveza s Trga Goldoni.
m • •
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 16.00 «11 eranio e il cor-vo» Prepovedano mladini.
Excelsior Zaprto zaradi počitnic.
Fenice 16.00 «Tesbimone d’accusa».
Grattacielo 16.00 «Pony Express» — Technicolor. Charlton Heston.
Alabarda 16.30 «Cielo giatlo« Grego-ry Pečk, Anm« Baxter.
Filodrammatico 16.30 «Golia e 1] ca-valiere masoherato« Colorscope.
Aurora 16.30 «Omicron» Prepovedano mladimi.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi 16.30 «1 filibustierl dei ma-ri del Sud« John Hall.
Impero 16.30 «3 settimane in pallo-ne» Technicolor.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astra Danes počitek.
Vittorio Veneto 16.15 Revija filma groze. «Suspense» Deborah Kerr. Prepovedano mladini.
Astoria 17.00 «Sexy al neon bls» Technicolor. Prepovedano mladimi.
Abbazia 16.00 «La valanga dei tanks«.
Ideale 16.30 »Gangsters in agguato* Franik Sinatra.
Marconi 16.30 «1 gangster non rrvuo-
iomo nej loro letto«.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «1 gangster non muo-iono nel loro letto«.
Paradiso 20.30 «1 figli del moschet. tieri« Technicolor. Cornel VVilde.
Arena Diana (Ulica Revoltella, fil. št. 11)	20.30 «Desideri proibiti*
Jean Seberg, Mlcheline Prešle.
Prosvetno društvo Marij Matjašič
priredi 15. avgusta Izlet čez Novo Gorico, Bovec k izviru Soče nato čez Vršič v Kranjsko goro in preko Jesenic na Bled, kjer bo kosilo. Povratek preko Ljubljane in Postojne. Vpisovanje na sedežu pri Rumeni hiši vsak dan od 18. do 20. ure. Izletniki bodo potovali s skupnim potnim listom.
Prosvetno društvo «!(o Gruden« U Nabrežine priredi 26. t.m. izlet v Cerkno z obiskom bolnice Franja te' v Idrijo. Vpisovanje vsak dan pri Rudiju Pertotu v Nabrežini.
P*d. (Andrej Cok« z Opčin priredi 26. t.m. enodnevni izlet na Mangart. Vpisovanje pri Draščkovih.
SKGZ priredi v nedeljo 26. t.m. enodnevni izlet v Zgornje Gorje pri Bledu, kjer letujejo tržaški in gori-škii otroci. Izleta se lahko poleg staršev udeležijo tudi sorodniki in prijatelji. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II-od 9. do 13. ure do zasedbe razpoložljivih mest.
SPDT priredi 16. in 16. avgusta dvodnevni izlet v vzhodne Julijce. Za planince vzpon na Triglav iz Vrat s povratkom čez Dolič v Tren. to. Za turiste: potovanje skozi Mojstrano ln Kranjsko goro na Vršič, od koder proti večeru v Trento, kjer se bo prenočevalo. Pohitite z vpisovanjem v Ul. Geppa 9.
LOTERIJA
BARI	1	39	63	4	79
CAGLIARI	24	6	80	45	58
FLORENCA	2	80	34	58	18
GENOVA	18	60	75	81	47
MILAN	33	31	70	46	16
NEAPELJ	44	41	39	83	8
PALERMO	22	78	18	71	64
RIM	72	12	8	65	66
TURIN	U	74	35	22	82
BENETKE	25	88	89	23	27
ENALOTTO 111 1XX 121 1X1 Kvote; 12 točk - 1.267.000					lir;
II točk — 71.300 lir; 10 točk 3023 lir.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Bnrl-ka Mazze darujeta Evgen In Mila Sancin 2000 lir za Dijaško Matico
DNEVNA SLU2BA LEKARN (2«. do 26.)
AltPAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; Croce Az-zurra, Ul. Commeroiale 26; Mlzzan, Trg Venezla 2; Barbo-Camlel, Trg Garibaldi 4; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Vielmettl, Trg della Bor-sa 12; Miani, Drevored Mlramare 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (20. do 26.)
AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen. tauro, Ul. Buonarroti 11; Croce A/. zurra, Ul. Commerdale 26; Mizzan Trg Venezla 2,
Mali oglasi
PSIČEK kodrast črnobel, po imenu «Riki», se je izgubil v okolici Proseka. Najditelju dobra nagrada. Telefonirati od 10. do 12. ln od 16. do 19. ure na štev. tel. 30-334
STANOVANJE V VILI NUDIM hišni pomočnici tudi z družino. Pisati Casella Postale 364 Trieste
CINE FOTOMATKRIALE
ŠEGUL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo.
Hvala I
PODI tn pokrivala za poae, preproge ln sintetične preproge za hodnik* lz plastike, gume, Moquette m Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-ziame) po meri, zastori. Cinz lava-tex, prevleke lz plastike. A. R. P-ITALPLAST — Trg Ospedale št- *. Tel. 99-919.
TRŽAŠKA AGENCIJA žeto vaZri*
ameriške tvrdke tehničnih strojev m strojev za urade, išče mlade kvalificirane zastopnike s šolsko Izobrat-bo V prošnji navesti reference. P°" nudbe pisati na Upravo »Primorske-ga dnevnika« Trst Ulica S. Francesco 20 pot »Ameriška tvrdka«.
KUPIM malo rabljeno ali novo It«-liJanško športno moško kolo. Gotovina Jože Vaš. Gomllsko 42.
PO ZAKLJUČKU VELIKE MATURE NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Maturo je polagalo 72 kandidatov od katerih jih je izdelalo samo 23
Skoraj polovica jih ima popravne izpite, 14 pa jih je bilo odklonjenih - Uspehi so slabši kot lani: zakaj?
Pretekli teden so se zaključili zrelostni izpiti v poletnem roku na slovenskih višjih srednjih šo-lah v Trstu (klasični in znanstve-m licej, učiteljišče in trgovska akademija). Zrelostne izpite je polagalo skupno 72 dijakov, 4 kandidati se niso javili, l pa je odstopil.
Uspešno je opravilo veliko maturo 23 dijakov (31,94»/o), popravne izpite jih ima 35 (48,6%), padlo pa jih je 14 (19,44%).
. Na klasičnem liceju je polagalo izpite 14 kandidatov, uspešno jih je maturiralo 5 (35,71%), popravne izpite jih ima 6 (42,85%), padli so 3 (21,42%)
Na znanstvenem liceju je pola-fa‘° izpite lo dijakov, izdelali so '°h popravne izpite imajo 4 (40%), 2 sta padla (20%), 2 sta Dila odsotna in 1 je odstopil.
Na učiteljišču je polagalo zrelostne izpite 13 kandidatov. Izdelali so 4 (30,76%), popravne izpite jih ima 9 (69,23%), padel ni nihče, 1 je bil odsoten.
Na trgovski akademiji je polagalo izpite 35 dijakov. Izdelalo jih ?e 10 (18,57%), popravne izpite jih
ma7io?! (45,71%), padlo jih je 9 (25,71/o), 1 ie bil odsoten.
. V primerjavi z lanskim letom le razvidno, da je letos 7 maturantov manj kot lani. Glede uspe-nov pa moramo žal ugotoviti, da so slabši kot lani. Odstotek dija-
RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
1.	Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1964-65 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica st. 72 ali pri predsednici Dijaške matice v Ul. Geppa 9/II. (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3- Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški matici posebno prošnjo po navodilih razpisa Dijaške matice.
4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1. ali po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška matica).
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
latinščina (6), slovenščina (2). l __Na trgovski akademiji: italijan- J ščina (9), slovenščina (2), nemšči-1 na (5), knjigovodstvo (6), mate-" matika (3).
NA KLASIČNEM LICEJU so u-spešno opravili zrelostni izpit: Ivan Ban, Andrej Beličič, Marija Peterlin, Vesna Šandalj, Ivan Fi-gel j.
NA ZNANSTVENEM LICEJU:
Barbara Gruden, Vilma Malalan Danijela Mavec, Sonja Ursini.
NA UČITELJIŠČU; Ana Marija Glavina, Neva Merlak, Ana Kom-janc, Ivica Nabergoj.
NA TRGOVSKI AKADEMIJI: Nadja Birsa, Danica Čepar, Filip Fischer, Sonja Gulii, Nadja Pahor, Nadja Roiaz, Stojan Spetič, Nidija Stocovaz, Marija Stritar, Orietta Umari.
IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV LETO 1961
šola	; Klasični licej Znanstveni licej Učiteljišče Trgovska akademija	štev. kandid. 39 24 18 47	Izdelali 24 15 4 17	Popr. izp. 14 9 14 24	Padli 1 0 0 6
Skupno	125	60	58	7
	LETO	1962		
Klasični licej	11	5	3	3
Znanstveni licej	14	4	6	4
Učiteljišče	18	' 1	11	6
Trgovska akademija	39	' 11	24	4
Skupno	82	, 21,	44	17
LETO 1963
Klasični licej	15
Znanstveni licej	19
Učiteljišče	18
Trgovska akademija	35
9 (60%) 4 (26.66% 2 (13,34%) 9 (47%) 10 (53%)	0	—
8	(44,5o/o) 9 10O0/0)	1 (5,5%)
9	(33%) 10 (37%)	8 (30%)
Skupno
Klasični licej Znanstveni licej Učiteljišče Trgovska akademija
LETO 1964
14	5 (35,71%) 6 (42.85%) 3(21,42%) •
10	4 (40%) 4 (40%)	2 (20%)
13	4 (30,76%) 9 (69,23%)	—
25	10 (28,57%) 16 (45,71%) 9 (25,71%)
k°v, ki so letos uspešno opravili maturo je manjši kot lani, višji Pa so odstotki glede popravnih iz-PadL in žtevila d'iakov. ki Is o
. Najbolj vidna je ta razlika pri ■zidih na klasičnem n znanstvenem liceju. Lajii ie. na klasičnem ‘■ceju uspešno' izdelalo maturo v Poletnem roku 60%, letos 35,71%, ■aru je imelo popravne izpite 26,66 letos 42,85%, lani je padlo ,34/o, letos pa 21,42%. Na znanstvenem liceju je lani izdelalo 47 .ost., letos 40%, popravne izpite I e-.i imelo 53%, letos 40° o, toda mni ni padel nihče, letos pa 20%. absi uspehi kot lani so na sploš-0 tudi na učiteljišču in trgovski akademiji, vendar ni tako velike aziike kot na klasičnem in realnem liceju.
Nje je krivda za take »uspehe« ti„aS . na klasičnem in znanstve-m liceju? Ne verjamemo, da bi « sola tako nazadovala, niti da JP ndi 'etos toliko slabši kandida-*' Omenimo naj le to, da je bil nhirS l"10 Presenečen, ko ie gledal javljene izide na oglasni deski oriJf uR°t°vil, da ie bil npr. med let 0n'enimi tudi dijak, ki ie vse iV® 'zdeloval brez slabih ocen in ■ tud' med izpitom, po naših in-macijah, odgovarjal kar dobro, ■animivi so tudi podatki o šte-Učn , poPravn'h izpitov iz raznih , Predmetov na posameznih V oklepajih navaiamo šte-uke le za nekatere predmete.
No klasičnem liceju: latinščina p. • Ejžčina (2), zgodovina (2), ita-'anščina (2), filozofija (2). mate-PJatika (l).
Na znanstvenem liceju: latinščini (31, itahajnščina (1), materna-tlka (2). fizika (1).
' učiteljišču,- italijanščina (V),
Skupno	72	23 ( 31,94%) 35(48,61%) 14(19,44%)
Splošen pregled za zadnja 4 leta je torej naslednji:
Leto	štev. kandid.	Izdelali	Poprav, izpite	Padli
1961	125	60 (48%)	58 (47%)	7 (5%)
1962	82	21 (25,6%)	44 (53,65%) no /ji r-r»/.	\	17 (20,75%)
1,'Uo 1964	79 72	35 (44,30%) 23 (31,94%)	33 (4l./0p/o) 35 (48,61 o/o)	11 (14%) 14 (19,44%)
iiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z DEKRETOM PREFEKTA DR. MAZZE
Včeraj je začela veljati poldnevna zapora trgovin
Medledenska zapora v veljavi samo v tržaški in miljski občini - Julri bodo zaprte trgovine z živili
MEDTEM KO SO OBČANI BREZ USLUGE IN ŠOFERJI BREZ MEZDE
Danes ]e petnajsti dan odkar ne vozijo avtobusi RIU
Občinski svet ni odobril odpovedi konvencije z ATA, ker odbor ni nakazal izhoda iz sedanjega položaja - CGIL zahteva zaplembo podjetja in obnovo voženj mestnih avtobusov
Prefekt dr. Mazza je izdal dekret, s katerim uvaja medtedensko zaporo trgovin na področju tržaške pokrajine. Kot znano so zaporo zahtevali trgovci oziroma Združenje trgovcev, pristanek na njihovo zahtevo pa so dala sindikalna zdru-žehja delavcev ter tržaška in milj-ska občinska uprava, medtem ko ostale okoliške občine nanjo niso pristale.
Dekret prefekta Mazze je začel veljati včeraj v tržaški in miljski občini, in sicer za sedaj samo še v poskusni obliki. Vrstni red zapore posameznih trgovin pa bo, z veljavnostjo že z včerajšnjim dnem, naslednji:
1.	ponedeljek dopoldne: manu-fakturne trgovine, trgovine s čevlji, trgovine s klobuki, trgovine z izdelki iz kož, trgovine s pohištvom, parfumerije, trgovine z gospodinjskimi predmeti, trgovine z radijskimi aparati, televizorji in električnimi gospodinjskimi napravami, krznarne, trgovine z znamkami (filatelistične), trgovine z igračami, trgovine z umetniškimi izdelki, trgovine s kolesi, motornimi kolesi in skuterji, trgovine z optičnimi predmeti in fotografskimi aparati.
V	ponedeljkih dopoldne so zaprte tudi veleblagovnice z enotnimi cenami
2.	sreda popoldne:	trgovine s
prehrambenimi artikli, delikatesne trgovine, trgovine s sadjem in zelenjavo, mlekarne.
V	sredo popoldne so zaprte tudi drogerije.
J. sobota popoldne: urame in zlatarne, knjigarne in papirnice, trgovine z avtomobili in nadomestnimi deli, trgovine z železarskimi in kovinskimi izdelki ter stroji.
Ukrep o medtedenskl zapori se ne nanaša na ribarnice, mesnice In cvetličarne.
Izvajanje navedenih ukrepov bo prekinjeno v času od 15. do 31.
bi dan za polovično zaporo sledil ali pa padel pred praznični dan v tednu. Izvajanje tega dekreta je poverjeno tržaškemu in miljskemu županu.
Uvedba medtedenske zapore trgovin je včeraj še marsikoga, ki ni nanjo računal, presenetila, na splošno pa je bila ugodno sprejeta, tako pri trgovcih kot pri trgovinskih nameščencih, ki bodo tako bili deležni vsaj nekoliko prostosti. Gospodinje pa verjetno ne bodo zadovoljne zaradi zapore trgovin v sredah popoldne, ko bodo zaprte trgovine z živili, sadjem in zelenjavo, mlekarne In delikatese, to je trgovine s predmeti stalne in drobne potrošnje. Vendar pa je tudi to vprašanje navade in pri vade.
Gorica je še vedno brez mestnega avtobusa. Julij, vroč kot je, povzroča meščanom še večjo vročino, ker morajo peš ali s kolesi na delovna mesta, gospodinje Da se morajo potiti še pod težo torb in blaga, ki ga kupujejo v trgovinah in na trg-ih.
Kakšne so perspektive goriške-ga mestnega prometa po štirinajstih dneh, odkar je ATA sklenila sospendirati delavce ter ne plačati takse in zavarovalnine, za svoje avtobuse. Z gotovostjo ne moremo ničesar napovedati. Položaj je še vedno nespremenjen. Tudi' na seji občinskega sveta, ki so jo sklicali v polovici prejšnjega tedna, da bi odobrili predlog odbora, naj se prekliče pogodba z ATA, se zadeva ni razčistila. Občinski svet enostavno ni odobril dolgega besedila predloga, ki ga je bral odbornik Martellani, zakaj občinska uprava ni znala nakazati nikakršne rešitve.
Občinska seja, ki je bila posvečena vprašanju ATA, je bila burna kot le kaj. Ozračje je bilo naelektreno tudi zaradi prisotnosti okoli 50 delavcev ATA. ki so prišli poslušat, kaj bo sklenil občinski svet.
Javni del seje je trajal od 21. do skoraj 24. ure. Spočetka je liberalec Chiozza predlagal, naj bi bila seia tajna. Z njim se je strinjal načelnik demokristjanske skupine Culot, ki je predlagal, nai bo seja javna do tistega trenutka, dokler se svetovalci ne bodo začeli dotikati pravnih zadev, ki bi razkrile argumentacijo odvetnikov, ki v sporu z ATA braniio občinsko stvar. Ta trenutek je nastopil s samim govorom liberalca Chiozze, ki je začel čitati argumentacije odvetnikov goriške občine.
Pred Chiozzo je govoril socialist Zuliani, ki je dejal, da njega najbolj zanima, kaj bo z delavci ATA in kdaj bodo avtobusi znova za čeli voziti. Komunist Battello je delal, da se strinja s predlogom o preklicu pogodbe z ATA, vendar pod pogojem, da občinska uprava nakaže rešitev celotnega vprašanja. Njegov sotovariš v stranki Bergomas pa je dejal, da gn kot sindikalista zanima, če bodo_ dej lavcem, ki so toliko let delali za javno korist, priznali vsa dosedanja službena leta ter periodične poviške.
V četrtek 16. julija sta na tržaški univerzi doktorirala iz kemije gorička rojaka: Anamarija Budihna in Joško Bednarik, ki je izdelal z odliko. Oba sta absolvirala slovenske srednje šole v Gorici. Novima doktorjema iz srca čestitamo.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 12. do 181 julija se je rodilo v goriški občini 26 otrok, umrlo je 14 ljudi, poročila sta se dva para, oklicev pa je bilo 7
ROJSTVA:	Adriana Marega, A-
lessio Pahor, Roberto Peressin, Paolo Gerln, Carlo Indellcato, Sandro Samotti, Italo Fiorella, Tiziana Muchiut, Elisabetta Pizzul, An-drea Mucelli, Maurizio Fior, Cri-stina Visintin, Fabio di Pietro, An-tonella Pascolo, Rosanna Ninin, Massimo Tonelli, Patrizia Bregant, Guglielmo Marega, Marta Cimador, Armando Vogrič, Roberta Viola, Claudio Zotti, Massimo Cerut-ti, E-milio Bradaschia, Renzo nignami, Marisa Cappolino.
SMRTI:	invalid 62-letni Julij
Kancler, upokojenec 66-letni Stefa-no Humar, 78-letna Giovanna Lou-vier por. Bombi; upokojenec 69-letni Ferdinando Maccaferri, uradnik 64-letni Giuseppe Crapesi; upo-
preKinjeno v času oa 15. ao 31. , .	, "“L*	v.iajjesi; upu-
decerpbra 1964 in v vseh tistih pr* 1 kojenka 76-letna Maria Lorenzon merih (ki bodo sproti določeni za ! Bazza, zidar 57-letni Fabio največ šest primerov na leto), ko Tortolo. unoknienkn nn.iotno rnr>_
■msMSsstMnnk-
predvaja danes 21. t. m. ob 18. uri v dvorani in ob 20.30 uri na prostem film:
l'0RA
DEL GRANDE ATTACCO
(URA VELIKEGA NAPADA)
Igrajo: Dirk Bogarde, Dinah Sheridan. Lan Hunter. Wil-liam Sylvester in drugi.
KINO «1 KIS« PKOSEli
Predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 uri briljantni film:
CACCIATORI Dl DOTE
(LOVCI NA nOTuj
Igrajo: Ratmondo Vianello in Lauretta Masiero
Tortolo, upokojenka 80-letna Giovanna Silvestri, upokojenec 64-letni Dante Giusto Pettarin, 71-letna Anna Ruzich por. Lenci, industri-jec 70-letni Guido Montevecchi, u-pokojenka 82-letna Rosalia Spessot vd. Marega, upokojenka 73-letna Giovanna Skert vd. Caciori, upokojenec 75-letni Manilo Ricci.
POROKE: trgovec Claudio Mane-ra in profesorica Maria Rossi; trgovski zastopnik Gian Giuseppe Chiaselotto in delavka Daria Pod-berslc.
OKLICI: tekstilec Salvatore Planeti in tiskarka Teresa Bressan; geometer Sergio Argentini in otroška vrtnarica Silvia Sgubin; šofer Olivo Miclausig in gospodinja Ma-riagrazia Brumat; šoferski učitelj Mario Manfredi in bolničarka Oreha Michelich; trgovski zastopnik Enea Filippini in učiteljica Maria Bisazza; telefonist Sergio Poletto in gospodinja Bianca Zilio; delavec Ugo Ponzin in gospodinja Maria Mencin.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi na praznik v soboto 15. avg. enodnevni družinski avtobusni izlet s skupnim potnim listom s sledečim sporedom: odhod iz Gorice, s Travnika ob 5.30 in iz Pod-gore ob 5.45, preko bloka pri Rdeči hiši, Nova Gorica. Most na Soči, Cerkno (ogled bolnice Franja) ter skozi Poljansko dolino v Škofjo Loko. Povratek skozi Ljubljano in Postojno. Prihod v Gorico ob 23.30.
Vožnja za člane 1600, za nečlane 1800 lir. Hrano lz nahrbtnika
Vpisovanje pri Košuti, agencija Ello, Ul Mameli st 8, nepreklicno do petka 24 julija Pri vplsovaniu prinesite s seboj ofaebno izkaznico.
VERDI. 17.00: «Mani sulla luna*. T. Homas in M. Rutheford. Ameriški čmobelt film.
CORSO. 17.00: «L’appartamento del-le ragazze*. M. Demongeot, S. Ko. scina in R. Ewert. Ital. čmobeli film.
VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. 17.15: «Viva Zapata*. M. Brando, J. Peters in A. Quinn. Ameriški čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najviš-jo dnevno temperaturo 36.8 stopinje ob 13.10 in najpižjo 20.2 ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 60 odst..
Izredne vožnje mestnih avtobusov
Ker še vedno m poravnan spor pri podjetju ATA in stavka uslužbencev tega podjetja še vedno traja. je goriška prefektura tudi za danes, v torek 21. t.m. odredila Izredne vožnje na nekaterih mestnih piogah v Gorici, z naslednjim voznim redom:
Proga št. 1: Odnod s Svetogorske postaje vsakih 20 minut od 6. do 16.30 ure. Odhod iz Standreža vsakih 20 minut od 6. do 20. ure.
Proga CRE: Odhod iz pred glavne pošte skozi Podgoro v Ločntk vsako uro od 7.30 do 20. ure. Odhod iz Ločnika preko Korza Italia v Gorico vsako uro od 8. do 20.30.
Proga CNI: Odhod izpred glavne pošte, mimo bolnišnice v Stražlce vsake pol ure od 8 40 do 16. ure.
Proga Gorica - Sovodnje - Gabrje: Odhod s pevmskega mostu ob 7.15; 8.15, 11.10 in 13. url. Odhod lz Spodnjih Gabrjl ob 7.45. 8.50, 11 35 In 14.35
Večidel diskusije se je sukal o tem, ali naj bo seja javna ali tajna. Ker so obstajali »razlogi pravnega značaja*, ki se jih ne bi smelo razkriti pred odvetniki ATA, so delavci užaljeni zapustili prostor, namenjen občinstvu, ter glasno protestirali, da jih ne zanima, na kakšni seji se bo vprašanje redilo, ampak kdaj jim bodo zagotovili mezdo, ki jo niso prejeli že deset dni.
Namesto mestnih avtobusov še vedno vozijo avtobusi, za katere je poskrbela prefektura. Občani se sprašujeio, koliko časa bo še trajalo to stanje.
Medtem je Delavska zbornica na podlagi zahtev tekstilnih delavk in drugih kategorij poslala županu pismo, naj na podlagi obstoje-
čih zakonov zapleni podjetje ATA. Na takšen način bi mogel zagotoviti vožnje mestnih avtobusov ter odpraviti nevšečnosti, ki nastajajo zaradi sedanjega stanja.
Počitniški tečaj za popravne izpite
V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v ponedeljek 3 avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je zainteiesiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
V NEDELJO ZJUTRAJ V PKAPKOTNEM
Štirje mladeniči z avtom na lovu za perutnino
Karabinjerji iz Dolenj so jih s plenom vred zasačili pred gostilno v Mirniku
V nedeljo zjutraj so se štirje improvizirani izletniki iz Reman-zacca v videmski pokrajini z avtomobilom enega izmed njih odpravili na izlet v Brda. Ko so se vozili skozi Praprotno so se spomnili, da bi bile dobro, če bi si kaj priskrbeli za pod zob in to čimbolj poceni. Ob cesti so opazili številno perjad, ki so jo gospodinje malo prej izpustile iz kurni-kov. Ker je bilo boli na samoti, so vsako toliko ustavili avto in eden izmed potnikov je skočil ven, zagrabil koko« ali piščanca in zopet so odšli naprej
Nekaj časa je šlo vse gladko. Ko pa so pri kmetiji Alfreda Sgu. bina v Poiani zavili vrat tudi puranu in ga odpeljali s seboj, je to opazil Sgubrn, skočil na svoj motocikel in zdirjal za njimi.
1 red gostilno v Mirniku ie dohitel avto in nemudoma obvestil karabinjerje iz Dolenj. Ti so še pravočasno prišli in pri pregledu vozila dobili že omenjenega pu-
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiaiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii iiiami
V PRIREDBI POŽRTVOVALNIH PR0SVETARJEV <t BRIŠKEGA GRIČA»
Tridnevna zabavna prireditev z Bardorferji v Steverjanu
Lep uspeh zabavnega ansambla, ki je bil prvič pri nas - Številna udeležba in izvrstna organizacija
Steverjansko prosvetno društvo «Briški grič* je pripravilo v »Dvoru* tridnevno tradicionalno praznovanje, na katerega je povabilo znani zabavni ansambel Rudi Bar-dorfer od RTV Ljubljana. Zanj je vladalo veliko zanimanje, saj ,;e ta ansambel, ki je po Sloveniji sicer dobro poznan, prvič prestopil meje in igral pri nas.
Gostje so igrali na nedeljski prireditvi. Fredstavil jih je Saverij Rožič, ki se jim je zahvalil za prihod, prav tako pa se je zahvalil tudi občinstvu, ki se je v velikem številu udeležilo prireditve. V 1-menu gostov je spregovoril Frane Trefalt, ki je bil istočasno tudi napovedovalec. Zabavni ansambel Rudi Bardorfer je sestavljen iz instrumentalnega tria ter vokalnega kvarteta »Zvonček*. Godci so priletno zabavali ohčinstvo. ki lih je oh koncu nagradilo s prisrčnim ploskanjem.
Zabavni ansambel ie igral tudi na plesih vse tri večere, v soboto, nedeljo in ponedeljek. Prireditve se je udeležilo veliko število občinstva z vseh krajev Goriške, ki so prišli v Brda tudi zaradi tega, da se malo ohladilo. Vsi so bili izredno zadovoljni z organizacijo. ki je bila vseskozi brezhibna. Člani tega društva so si namreč pridobili že tolikšno znarrie, da so kos še tako zahtevnim zabavnim prireditvam na prostem
V nedeljo dopoldne je ansambel Bardorfer odšel v Farro, kjer so imeli razstavo vina. Spremljali so ea nekateri člani prosvetnega društva ter člani števerianskega tria. V Farri so jih navdušeno pozdravili, ko so videli, kakšni mojstri so ti Ljubljančani, ter jih v znak hvaležnosti bogato obdarili.
Steverjanci so si narezali tudi «pršuta», ki ga je njihov član Bruno Gravnar priigral na tekmovanju v briškoli v Doberdobu. Ra-dovali so se ob njem. saj jim kot malokaterim gre v klasje vse, kar primejo v roke.
raj zjutraj ob 8.30, pripeljan v . dipuglia, pa je v nedeljo padla 39
bolnišnico 20-letnega Franca Sta-kula, ki stanuje v Gorici, Ulica Pola 8. Stakul je malo prej skopil v Ulici Crispi na žebelj in se ranil na nogi. Nudili so mu prv i pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Včeraj zjutraj okrog 8.20 ■><> pripeljali v bolnišnico tudi 2-le>rogn Mauricija Britorellija iz Gradiške, Iti se je že v nedeljo zvečer Poškodoval, ko je padel na domačem dvorišču V bolnišnici so mu ugotovili udarec na levem komolcu z zlomom kosti tei -.0 na pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Prekinjen promet v predoru pod Gradom
Mestna podjetja v Gorici sporočajo. da je predor pod goriškim Gradom (iz Ul. Bombi proti Ul Giustiniani) zaprt za ves promet zaradi popravil okvar, ki jih je napravila voda. Predor bo predvidoma zaprt do četrtka 23. t.m.
Pasji dnevi tudi v Gorici
Čeprav začnejo po koledarskem štetju pasji dnevi, to je čas najhujše vročine, tam okrog 25. julija, pa se zdi, da je letos prišla na Goriško pasja vročina ie nekaj dni prej. Včeraj so namreč na goričkem letališču zabeležili letošnjo najvišjo temperaturo ,in sicer kar 36,S stopinje Celzija, Ker je poleg tega ie nekaj dni soparno in se je tudi v petek, soboto in ne-| deljo najvišja temperatura s uka-la okrog 32 stopinj in čez, se tisti, ki utegnejo, zatekajo k morju, ali vsaj k Spči, da bi tako vsaj za kratek čas utekli vročini. Tudi ti ste gostilne, ki imajo senčnat vrt se zvečer napolnijo z žejnimi go sti, ki Se do pozne ure kalijo noč ni mir tistih, ki stanujejo po blif njih hišah.
Včeraj popoldne so se sicer na obzorju zbirali oblaki in nekje je tudi grmelo. Vendar pa krajevne nevihte niso dosegle Gorice, kjer bo vročina v prihodnjih dneh verjetno še pritiskala.
Tudi pešci
se ponesrečijo na cesti
V nedeljo zvečer okros 10. ure se je na pločniku v Ulici Mazzini Pred slaščičarno Bon spodrsnil 37-letni Livio Laris iz Gorice, Trg Cavour 2. Včeraj ob 10. uri je odšel na pregled v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zvil levo nogo v gležnju. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
Prav tako v nedeljo zvečer 0-krog 8. ure se je zaradi pad a Poškodoval 78-let,ni Camilo Marini iz Ločnika Ul. Sartono 9. Včeraj dopoldne so ga pregledali zdravniki in ugotovit; zlom desne roke v zapestju. Tudi on se bo’ zdravil 20 dni v bolnišnici
£ avtom Zelenega križa so vče-
Trčenje vozil brez ranjenih
Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri se je peljal z avtom fiat 1100 39-letni Alojz Pavlin, doma iz Stan-areža, Ulica Trivigiano 25 po Ul. Vittono Veneto v Gorici v smeri' proti bolnici. Pred (nijm, je yMil, fiat 600 Luigi Bregant,"Ki stanuje v tej ulici na št. 65. Ko je Bregant dospel v bližino svojega doma, je hotel zaviti na levo proti hiši. Pavlin, ki je vozil za njim,
; a ni pravočasn 1 opazil njegovega manevra in se je s svojim vozilom zaletel v prednji del fiata 600.
Obe vozili sta utrpeli škodo, zlasti fiat 6C0, vendar pa ni bil nihče ranjen. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice.
Dve iz bolnišnice v Tržiču
V soboto se je ponesrečil na delu v Tržiču 42-letni Ludvik Cotič z Vrha t. 66. Dve kovinski cevi sta mu padli na levo nogo in mu verjetno zlomili tudi kost pri stopalu. V bolnišnici v 'Tržiču, kamor so ga odpeljali, so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
S senika doma v Ronkah, Ul. Re-
lelna Marija Gergolet. Pri tem je dobila poškodbe na sencih in tilniku ter nad očmi. Po zdravniškem pregledu so jo pridržali v tržiški bolnišnici za 10 cini na zdravljenju.
Umrl je delavec, ki se je ponesrečil v železarni
Včeraj dopoldne Je bil lz civilne bolnišnice v Gorici pogreb 40-letne-ga Agostina Pasellija iz Ločnika, Ul Trapam 22. ki se Je v torek prejšnjega tedna hudo ponesrečil pri delu v železa: ni Montesanto v Gorici. Takrat oe je neki žerjav, ki služi za prenos bremen v tovarni, nenadoma obrnil in ga močno udaril. Passelli si je pri tem zlomil hrbtenico, kolk in levi del prsnega koša. Takrat so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju v bolnišnici. Ker pa so pozneje nastopile komplikacije, Je Passelil v nedeljo zjutraj podlegel navedenim poškodbam.
rana in še drugo perjad, ki so ji zlikovci zavili vrat. Vsi štirje so mladi ljudje in so se izgovorili, da so živali po nesreči povozili na cesti ter jih odpeljali s seboj. Karabinjerji pa so napravili zapisnik in jih prijavili sodišču.
Čuvaji v CRDA v Tržiču naj se razorožijo
V zvezi s krvavimi dogodki dne 10. Julija v Tržiču, ko je nek ladje-delniški čuvaj streljal na svoje tovariše in tri tudi več ali manj hudo ranil, sta pokrajinska svetovalca Papais in Cipriani poslala predsedniku pokrajinske uprave pismo, v katerem ga v imenu prizedatih prosijo, naj bi posredoval pri vodstvu CRDA, da bi to preklicalo nepopularen m nesmiseln odlok, po katerem krožijo čuvaji CRDA oboroženi znotraj tovarniških objektov. Podpisnika pričakujeta odgovor na to pismo na prvi prihodnji seji pokrajinskega sveta.
Natečaj za otroške vrtnarice v Gorici
V zvezi z že objavljenim natečajem za otroške vrtnarice, ki ga je objavila goriška občinska uprava za šolsko leto 1964-65, so pogoji spremenjeni v toliko, da za udeležbo pri natečaju zadostujejo predpisani dokumenti in kandidatkam ne bo treba polagati tudi izpita.
Nezgoda moža z Vrha in dekleta iz Gabrij
Na delu pri podjetju Maroni v Sovodnjah se je ponesrečil 45-letnt Jožef Murenec z Vrha. Odpeljali so ga v goriško c*vilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili številne udarce in praske na desni nogi ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Ponesrečila .-e je tudi 19-letna prodajalka Ana Florenin iz Gabrij ki sl je zvinila desno nogo v gležnju, ko je izstopala iz Ribijevega avtobusa na avtobusni postaji v Ul. IX. avgusta v Gorici. Odpeljali so Jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 20 dni.
Prehod pri Topolovem odprt za dvolastnike
Na prošnjo lugoslovanskih oblasti so včeraj, v ponedeljek 20. t.m., odprli mejni prenod pri Topolovem v Beneški Sloveniji, za potrebe dvolastnikov, ki tod spravljajo domov seno in druge pridelke. Prehod bo odprt do 10 avgusta.
Izgubljeno - najdeno
V uradih mestnih stražnikov v Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete:
Žensko zlato zapestnico, žensko zapestno uro moško zapestno uro, denarnico z vsoto denarja, otroško torbico z majhno vsoto denarja in otroške rokavice, par ženskih rokavic, par naočnikov za vid, beležni zvezek, dve moški in dve ženski kolesi.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu
Avtomobilskega tatu so prijeli
Prejšnjo noč okrog 2. ure je zopet nekdo skušal ukrasti avto Giu-lietta v Ul. Manzano 6, ki je last Riccarda Giardinija Ker pa so tatu pravočasno opazili so ga zasledovali in s pomočjo policije tudi dosegli. Gre za človeka, ki je policiji že dobro znan in so ga prijavili sodišču
OSTANKI
ob koncu sezone...
PITASSI
GORICA - KORZO VERDI, 92
Stt Z:. RAZPRODAJA
PO POLOVIČNIH CENAH!
POZOR!
Kor dokaz navajamo nekaj cen ZA MOŠKE
Obleke iz lahke vol-^ ^ g m daJjc Suknje iz bombaža » » 2.350
Hlače
Srajce
Obleke Suknje Kratke hlače Srajce
» » » »
950
850
ZA ŽENSKE
Obleke iz bombaža
Tailleurs
Krila
Hlače
1.300 d.ilie 1 BOO „ 1.100 * 1.100 „
ZA OTROKE
))	»
D	»
»	J)
»	n
3.900 dalje 1.200 » 500 „ 750 ,,
r'

OD
20. JULIJA DALJE
DEŽNI PUŠČI NYLON PO L. 2.900.-
Po nepotrjenih vesteh
Di Stefano
(kot igralec in trener)
pri Milanu?
MILAN, 20. — Krožijo govorice, da bo Di Stefano oblekel majico milanske enajstorice. Iz vrst vodstva Milana so vest demantirali. Vseeno se govori, da so v teku pogajanja oziroma, da so se ta že zaključila. Di Stefano, ki je bil stalni član španske reprezentance, bi igral v vrstah Milana mesec dni in sicer za časa olimpijskih iger. Kasneje bi nastopal na prijateljskih in mednarodnih tekmah in bi obenem treniral mlade nogometaše.
V ANNECYJU VEČ IZREDNIH REZULTATOV Z DVEMA NOVIMA EVROPSKIMA REKORDOMA
Francija257- Italija 207
ANNECY, 20. -r- Kljub skoraj neznosni vročini je atletski dvoboj Francija-Italija nudil prisotnim gledalcem nekaj razburljivih točk in tudi nekaj izrednih rezultatov. Najbolj je navdušila štafeta 4 x 100 m, kjer so Francozi izboljšali evropski rekord, Italijani pa italijanskega. Francozi so dosegli tudi v --------------------------------
štafeti 4 x 100 m najboljši evrop- skoku s palico dosegel nov dr
r 1— * ln _	__ i.	1	• y p	• _ Antmi »*/vlrrn*/4 C1
ski čas, medtem ko je Lefevre izboljšal francoski rekord v skoku v daljino. Od Italijanov je najbolj razveselil mladi Dionisi. ki je v
•Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiniinimiiiiiinummmuiuiingjiiiii,mmi
AVTOMOBILSKA DIRKA TRST■ OPČINE
Z nad 130 km na uro Patria prvi na cilju
v*
Štirje tekmovalci izboljšali lanski rekord proge
Med nedeljsko avtomobilsko dirko Trst-Opčine so tekmovalci razvili izredne čase in kar štirje so izboljšali rekord proge, ki je od lani pripadal Edoardo Lualdiju. Ta pilot, ki je imel na razpolago zelo močno Ferrari 3000, je bil na tem, da ponovi uspeh iz lanskega leta in ponovno izboljša rekord. Tega je sicer izboljšal, toda zmago je moral prepustiti presenetljivemu Francu Patriji, ki
je z vozilom Abarth 2000 prekosil vse in s povprečno hitrostjo 130,407 km na uro za nekaj sekund znižal rekordni čas.
Dirka je potekala po kategorijah. V skupini 500 je s povprečno hitrostjo 95,654 km na uro zmagal Avstrijec Schorn Guenther s Steyr Puch, v skupini 600 je zmaga pripadla Calascibetti Salvatoreju na Fiatu Abarth, do 700 kub. cm Avstrijcu Ortnerju Johannesu, do 850 Raffi Giampieru zopet na Abarthu, do 1000 kub. cm Marziju Achilleju, do 1150 Conteju Pieru z vozilom vrste Cooper, v kategoriji do 1300 kub. cm Angležu Terryju Johnu s Cooperjem, do 1600 Zuccoliju Car-
lu z avtom Lotus Cortina, do 2000 Petriju Luigiju s Flavio, do 3000 kub. cm Concariju Enricu.
V	skupini «Gran Turismo« so zmagali Acquati Mario (do 700), Avventurieri elemente (do 1000), Robertino (do 1150), Giliberti Angelo (do 1300), Faccetti Carlo (do 1600), Patria Franco (do 2500) in Prinoth Ernesto (nad 2500 kub. cm).
V	skupini tekmovalnih vozil je v kategoriji 500 zmagal pilot ekipe Val Gardena, v dirki motorjev Formule 3 pa je zmaga pripadla z Švedu Picku Trobergu z vozilom Brabham.
Končna razpredelnica vzponske dirke Trst-Opčine je naslednja:
1.	PATRIA FRANCO	(Abarth 2000)	4’40”2	km/h 130.407
2.	Prinoth Ernesto	(Ferrari 3000)	4’41”0	130.036
3.	Hermann Hans	(Abarth 2000)	4'42”0	129.574
4.	Lualdi Edoardo	(Ferrari 3000)	4’44”2	128.571
5.	Facetti Carlo	(Ar. Giulia TZ)	4’50”8	125.653
6.	Sigala Oddone Nicolosi Egidio	(Ferrari 3000)	4’54”5	
7.		(Ferrari 3000)	4’57”4	
8.	Troberg Picko Casoni Mario	(Brabham)	5’00”5	
9.		(De Tomaso)	5’00”8	
10.	Toppetti Cesare	(Lotus)	5’02”6	
11.	Toppetti Cesare Giliberti Angelo	(Porsche)	5’02”7	
12.		(Abarth Simca)	5’04”8	
13.	Ferraro Piero	(Ferrari 3000)	5*05 ”0	
14.	Della Torre Giuseppe	(Abarth Simca	5’11”2 5'13”5	
15.	Scola Domenico	(Abarth Simca)		
16.	Brocchi Adolfo Marcello	(Abarth Simca)	5’15”2	
17.	Zuccoli Carlo	(Lotus Cortina)	5T8’*3	
18.	Avventurieri Clemente	(Abarth)	5’20”5	
19.	Nardari Mario	(Lotus Elan)	5’22”8	
20.	«Nicor»	(Abarth Simca)	5’24”6	
žavni rekord. Sobotni in nedeljski dvoboj v Annecyju se je zaključil z zmago Francije v razmerju 257: 207 točk.
Izidi so naslednji:
400 m ovire: 1. Frinolli (It.) 50"5; 2. Behem (Fr.) 51”6; 3. Boccardo (Fr.) 51”7; 4. Carrozza (It.) 52”5; 5 Poirier (Fr.) 53”4; 6. Boglione (It.) 54”6.
100 m: Delecour (Fr.) 10”5; 2. Ottolina (It.) 10**5; 3. Berruti (It.) 10”6; 4. Laidebeur (Fr.) 10”6; 5. Giannattasio (It.) 10”7. Piquemal odstopil zaradi natega mišic.
800 m: 1. Lurot (Fr.) 1’49”7; 2. Chatelet (Fr.) 1’50”7; 3. Carabelli (It.) 1’50”7 (nov ital. jun. rekord);
4.	Del Buono (It.) 1’51’T; 5. Sicari (It.) 1’51”6; 6. Durand (Fr.) 1’53”3.
400 m: 1. Sampere (Fr.) 47”3; 2. Leriche (Fr.) 47”7; 3. B. Bianchi (It.) 47”9; 4. Gaudry (Fr.) 48”8; 6. Pistori (It.) 49”1.
Kopje: 1. Macquet (Fr.) 76,75 ; 2. Lievore (It.) 72,23 ; 3. Radman (It.) 71,60; 4. Sirovatschi (Fr.) 69,19; 5. Sevestre (Fr.) 68,65 ; 6. Rodeghiero (It.) 68.27.
Daljina: 1. Lefevre (Fr.) 7,82 (nov franc, rekord. Prejšnji:	Lefevre
7,79); 2. Cochard (Fr.) 7,62; 3. Bor. tolozzi (It.) 7,41; 4. Humbert (Fr.) 7,39; 5. Giacomello (It.) 7,12; 6. Martinotti (It.) 7,09.
štafeta 4 x 100: 1. Francija — Geneva, Laidebeur, Bugier, Delecour — 39’2 (nov evropski rekord. Prejšnji Francija 39”3 od 12.6.64); 2. Italija — Berruti, Pratoni, Ottolina, Giannattasio — 39”3 (nov ital. rekord. Prejšnji 39”8 od 20.6. 64).
5.000 m: 1. Jazy (Fr.) 14’26”8; 2. Fayolle (Fr.) 14*27”; 3. Vaillant (Fr.) 14*29**2; 4. D’Agostino (It.) 14*46"; 5. Conti (It.) 15*; 6. De Palma (It.) 15*10”.
Kladivo: 1. Husson (Fr.) 63,86;
2.	Cristin (It.) 58,51; 3. Boschini (It.) 57,25 ; 4. Combet (Fr.) 56,63;
5.	Sterchele (It.) 55,07; 6. Langlais (Fr.) 52,02.
Palica: 1. Moreau (Fr.) 4,50; 2. Dionisi (It.) 4,50 (nov ital. rekord);
3.	Scaglia (It.) 4,30; 4. Catenacci (It.) 4,20; 5. Pressigny (Fr.) 4,10.
110 m ovire: 1. Ottoz (It.) 14”; 2. Duriez (Fr.) 14”1; 3. Cornacchia (It.) 14**2; 4. Mazza (It.) 14**3; 5. Foumet (Fr.) 14”6; 6. Jeannet (Fr.) 14”6.
1.500 m: 1. Nicolas (Fr.) 3*43*7; 2. Wadoux (Fr.) 3’43”8; 3. Bernard (Fr.) 3*43’*8; 4. Francesco Bianchi (It.)	3*44”;	5. Sommaggio (It.)
3’46”5; 6. Spinozzi (It.) 3'59”9.
200 m: 1. Berruti (It.) 21”2; 2. Delecour (Fr.) 21 ”2; 3. Genevay (Fr.) 21 ”3; 4. Brugier (Fr.) 21”3;
5. Giannattasio (It.) 21”4; 6. Valet (It.) 21”6.
3000 m zapreke: 1. Texereau (Fr.) 8’55”8; 2. Vervoort (Fr.) isti čas; 3. Rizzo (It.) 8’56”2; 4. Lagana (It.) 9’23”2; 5. Begnis (It.) 9’23”4; « Hochlander (Fr.) 10*.
Disk: 1. Alard (Fr.) 53,07 ; 2. Rado (It.) 52,57; 3. Dalla Pria (It.) 51,07; 4. Husson (Fr.) 50,40; 5. Ferrini (It.) 49,68; 6. Perrot (Fr.) 47,35.
Krogla: 1. Meconi (It.) 17,82; 2. Godard (Fr.)	16,99;	3. Emwein
(Fr.) 16,26; 4. Durfin (Fr.) 15,76; 5. Buffon (It.) 15,70; 6. Sorrenti (It.) 15,32.
Višina: 1. Sainterose (Fr.) 2,04; 2 Zamparelli (It.) 2; 3. Guezille (Fr.) 2; 4. Bogliatto (It.) 2; 5. Du-garreau (Fr.) 2; 6. Drovanti (It.) 1,90.
štafeta 4 x 400 m: 1. Francija Hiblot, Leriche, Samper, Boccardo —	3’7”3 (nov evropski rekord.
Prejšnji 3’7”5); 2. Italija — Barbe-ris, Frinolli, Iraldo, Bruno Bianchi — 3’9"9.
Hoja na 20 km: 1. Pamich (It.) 1.34’59”4; 2. Delerue (Fr.) 1.36’00”4; 3. Bouillon (Fr.) 1.42’15”2; 4. Car-pentier (Fr.) 1.43*59**4 ; 5. De Vito (It.) 1.46’9”4; 6. De Rosso (It.) 1.48*2”4.
10.000 m: 1. Ambu (It.) 31’1”8; 2. Martinage (Fr.) 31’3”4; 3. Ge-neve (Fr.) 31*13”6; 4. Petit (Fr.) 31*30”; 5. Jegher (It.) 31’36”8; 6. Pizzi (It.) 32’48”4.
Troskok: 1. Battista (Fr.) 15,73;
2.	Vecchione (It.) 15,55; 3. Gentile (It.) 15,39; 4. Gatti (It.) 15,15; 5. Luciano (Fr.) 14,91; 6. Humbert (Fr.) 14,58.
Deseteroboj: 1. Duttweller (šv.) 7.017 točk; 2. Poserina (It.) 6.632;
3.	Derbise (Fr.) 6.420 ; 4. Riedo (Šv.) 6.270 ; 5. Caimi (Fr.) 6.266 ; 6. Kolt (Šv.) 6.248; 7. Piccolo (It.) 6.057 ; 8. Raimondi (It.) 5.941; 9. Sedliger (šv.) 5.812; 10. Rossetti (It.) 5.743; 11. Doisnault (Fr.) 5.641.
1. —
2. —
3.	—
4.	—
5.	—
6.	—
KVOTE 11 — 2.916.099 10 —	110.041
1. Vinaiia	2
2. Mandrillo	2
1. Oves Montand	X
2. Filosofa	2
\. Gurgo	X
2. TorUno	2
1. Edoardo	X
2. Kant	2
1. Drake	X
2. Gavetta	X
1. Aerolite	1
2. Levnaeo	1
slovenijaSport
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
LJUBLJANA - MESTNI TRG, 10
Ali poznate TRGOVSKO PODJETJE j SLOVENIJASPORT iz LJUBLJANE f
SlovenijaSport Vam nudi v veliki izbiri usnjeno, Športno in modno konfekcijo v lepih pastelnih barvah ter ostale Športne potrebščine.
Ko potujete po Sloveniji in ostalih krajih Jugoslavije ne pozabite obiskati prodajaln podjetja Slovenijašport v
KOPRU, Kidričeva 22 LJUBLJANI, Titova 26 CELJU. Stanetova 9 MARIBORU, Gosposka 19
KRANJU, Koroška 4 ZAGREBU, Radičeva 16 JESENICAH, Cankarjev trg 3 BEOGRADU, Trg Marxa i Engelsa 4
SLOVENIJAŠPORT
NUDI INOZEMSKIM TURISTOM PRI NAKUPU 20% POPUSTA
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Paterniti ali pri Tourist Office — Celje
GRAND HOTEL <UNI0N>
Tel. 20-750, 21-742
s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom
HOTEL «ZVEZDA» K0BflRID
s sobami z eno m dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. # V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA Tel. 33-133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo - Terasa • Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano
i®®EB®@®®®®@B®B®®®®®®®S®®®®®®®®®®®H®®®®®i!]»isiSHiB-«'r
® g
[■
®
'llf
NOVA GORICA — Telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija ((Izletniki) s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge.
1®®®®®®®®®®®®®®
BOSTE OBISKALI LJUBLIANO? DOBRODOŠLI STE
v hotelu «TURIST» - Ljubljana
DALMATINOVA, 13 ■ Tel. 36-129, 37-110
Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno.
VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA
LEV
HOTEL
LEV
LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA «A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavarna, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran • Južna Amerika - via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli • Genova • Marseille • Casablanca • Dakar - Conakry • Takoradi . Tema. Rio de Janeiro • Santos • Montevideo - Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske' luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba», Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477.
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači
Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan
HOTEL „SLON"
LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telaf. 20-641—44
HOTEL «JE10VICA» - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Hoteli ob ježem, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter
čolnarjenje po ježem
HOTEL KRN
TOLMIN - TEL. 39
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa,
specialitete na žam in dobra kuhinja.
Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo
HOTEL «KRAS» m„Z
nadi vse hotelske usluge in se priporoma za cenjeni obisk
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA — Tel. 20-61, 20-32
s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 • 338
200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar
Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telet. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. • Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo »Riža-na>>, s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
HOTEL CEL El A
CELjli
let. 204L 2042
‘se priporoča
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51
Priporočamo tudi obisk hotela ((Planinski orel* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom
B
O
V
E
C
HOTEL GA L EB	tel. 21605
RIBJA RESTAVRACIJA » 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA
Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE USLUGE
LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11
Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVI
v Homa vipava «»eosnicu
OB IZVIRU vas prijetno postrežejo
HOTEL
ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nicolo)
Telefon 74-113 ODPRT SKOZI CELO LETO
t. G. p. . METROPOL
PIRAN - Telefon 73-313
vabi na odlične specialitete in izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar »Tri papige« v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucijan pri Portorožu
UGODNO
UGODNO
UGODNO
USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči)
USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji izbiri pri
VELEBLAGOVNICA
fflKOIiniM
V LJUBLJANI
Obiščite naše poslovalnice:
•	PRED POŠTO — Cankarjeva ul. 1 0 TROMOSTOVJE — Wolfova ul. 1
#	KONFEKCIJA — Čopova ul. 5
20 ODST. POPUSTA 1A NAKUP S TUJO VALUTO
UGODNO UGODNO UGODNO
Venček vedrih
«Kako dolgo še mislita osta-
Nekega dne Je Jože prinesel star gramofon in nekaj plošč. Odsihdob sta ga z ženo navijala kot za stavo. Plošče, razpraskane od dolge rabe in prevlečene s slojem umazanije, sc oddajale hreščečo glasbo. To je Matildi kar trgalo živčevje-Nekega večera, ko sta Jože in Vanda spet navijala gramofon, je rekla Matilda:
»Nehajta že s to strašno muziko, prosim vaju! Cisto ob živce me bosta spravila s tem večnim vreščanjem.«
»Mislim, da se tudi midva lahko malo porazvedriva,« je ne preveč skromno odvrnil Jože. «Ce bi imela radio, bi poslušala radio, tako pa se kratkočasiva z gramofonom. Tega razvedrila pa si ne dava kratiti.«
Matilda je hotela nekaj reči na to, pa se je premisli.a in vprašala:
tl tu?«
«Dokler ne doniva obljubljenega stanovanja.«
Matilda je zavzdihnila in odšla iz sobe.
Nekaj tednov kasneje je prišla na obisk k Vičičevim Van-dina mati. To je bila poštama ženica, ki je čisto sama životarila na majhnem posestvu nekje blizu Tolmina.
Hči ji je razkazala Koper in ji pred odhodom rekla, da bi bilo pametno, če bi pustila tistih nekaj zaplat zemlje m se preselila v Koper. Ona, Vanda, da se namreč namerava v kratkem zaposliti v tovarni, kjer je zaposlen Jože, iti da bo potlej sama potrebovala koga za pomoč pri gospodinjstvu. Namesto da bi najela gospodinjsko pomočnico, ji bi torej pomagala gospodinjiti in varovati otroka mati.
Mati je premozgala hčerm predlog in se nazadnje odločila, da se bo v kratkem preselila v Koper.
Nekaj dni zatem je Vanda zaupala Severinu in Matildi, kaj in kako misli njena mati; in vprašala:
«Ali bi imela kaj proti temu, da bi se moja mati nasia-nila v vajinem stanovanju samo toliko časa, dokler z Jožetom ne dobiva stanovanja?«
Matilda je debelo pogledala svojega moža.
«Toda — kam naj jo damo?« je vprašal Severin, ko je prišel do sape.
«Mislim, da bi lahko spala v kuhinji,« je rekla Vanda.
«V kuhinji?« je osupnila Matilda. «Saj v kuhinji ni niti toliko prostora, da bi dali vanjo žimnico!«
«0 moja mati je zelo skromna! Zadovoljila se bo z vsakim kotičkom. Sicer pa: saj bo to trajalo kvečjemu kaicšen teden. Potem dobimo stanovanje, dvosobno s kabinetom. Za to imamo že stoodstotno zagotovilo.«
Severin in Matilda sta se si>et spogledala in se s pogledi spraševala, kaj naj storita
«No ja. naj bo!» je po razmisleku privolil Severin in se obrnil k ženi: »Kaj pa ti praviš?*
«Ce gre samo za kakšen teden. naj bo!» je rekla.
Cez deset dni je prišla v Koper Vandina mati in se vgnez-dila v Budinovo stanovanje. Tu pravazprav ni imela kaj početi razen da je pestovala svojo vnukinjo, medtem ko je hči skrbela za Matildina otroka, kuhala in opravljala druga gospodinjska dela. Prenočevala pa je v kuhinji, kamor je vsak večer privlekla staro slamnja-čo in jo vsako jutro odvlekla v hčerkino sobo.
Medtem ko se je Vanda hranila pri Budinovih, sta njen mož in mati hodila na hrano v neko menzo. Nekega dne pa je Vanda rekla Matildi;
»Ali bi dovolili, da na vašem štedilniku kuham tudi za mojega moža in matef?»
Matilda je po posvetovanju s svojim možem privolila tudi v to. S tem je v stanovanju nastala še večja gneča. Severin je nekega dne spet prosil Jožeta, naj se pozanima, da čim-prej dobi stanovanje, ker tako ne more več dalje. Toda mla-
di mož se je očitno vse manj zanimal za stanovanje, še več: začel je napravljati vtis, da so mu pravzaprav Budinovi v napoto in ne on njim.
«Dajte no, tovariš Vičič, pozanimajte se malo bolj za stanovanje!* je nekega dne ponovno rekel Severin. «Saj vendar vidite, da smo že tako u-tesnjeni, da se komaj gibljemo v tem kurniku.*
»Samo malo naj še počakam pa bom dobil stanovanje, so mi ondan rekli na stanovanjskem uradu. No, in kaj naj zdaj storim drugega kot da čakam?* je rekel Jože s povzdignjenim glasom.
Ln tako so se Budinovi in Vi-čičevi še dalje spotikali drug ob drugega in čakali dan odrešitve.
Nekega dne je Vanda rodila še eno punčko. Zdaj je otroški direndaj postal še večji. Veka-nje podnevi in ponoči in druge sitnosti so čedalje bolj razži-rale Matildine živce.
Razmere so postale že tako nevzdržne, da jim niti Seve-rinova potrpežljivost in uvidevnost nista več mogli kljubovati. Zato je nekega dne rekel:
»Matilda, vse kaže, da se teh najinih gostov ne bova nikoli več otresla. Zato bo najbolje, da se vpiševa v gradbeno zadrugo. Tako bova najprej prišla do poštenega stanovanja.
Tako sta tudi storila in čez nekaj mesecev sta se preselila v nov stanovanjski blok.
Lepega dne je Vanda srečala neko svojo znanko.
Katica, po dolgem času te vendar spet vidim!*
»Kako ti gre, Vanda?*
«še kar. Zdaj delam v neki tukajšnji tovarni.*
»Pa stanovanje — ga imaš?* »Imam ga, imam. V Osojni ulici. Težko sem prišla do njega, prišla sem pa le.»
»Kam pa greš?*
«Takole je. Pred tednom mi je umrla mati, ki je bila pri meni. Zdaj pa potrebujem koga, da bi mi varoval punčki in mi pomagal gospodinjiti. Zato grem v uredništvo tukajšnjega tednika; objavila bom oglas, da iščem gospodinjsko pomočnico. Toda tako, ki že ima svoje stanovanje in bi hodila k meni samo v službo. Ce vzamem k sebi tako, ki nima stanovanja, se lahko zgodi, da me zrine iz stanovanja...»
Trinajsti sin
i.
živel je v neki vasi blizu brkinske metropole. Peter Ba-ša namreč.
Tam je živel tudi njegov pokojni ded Matija, po poklicu čevljar.
Ker je ljubezen do pijače nekako prirojena skoraj vsem čevljarjem, je bil tudi Matija globoko prežet z ljubeznijo do vina in sorodnih tekočih elementov.
Umrl je v dokaj čudnih okoliščinah.
Nekega dne je praznoval svoj rojstni dan eden njegovih prijateljev in ga povabil na svoj dom v Ilirsko Bistrico. Pred odhodom mu je žena zažugala, naj se zgodaj vrne domov. On Je to obljubil in besedo tudi držal: vrnil se je ob 1.32 po srednjeevropskem času.
Ko Je trd kot čep primoto-vilil do prve vaške hiše, je začutil, da mu vse bolj nagaja tisto, kar je bil snedel in popil pri prijatelju. Tedaj se je z rokami oprl na vogal hiše, na katerem Je. gorela cestna
svetilka, in ondi odložil vse.
IT: /	'1
kar je bil použil na gostiji. Nato je nekaj časa zavzeto bolščal v star ženski čevelj, ki je ležal sredi odloženih dobrot, in ugibal:
»Hm, da sem jedel pohanega piščanca — vem; da sem jedel solato in ocvrt krompir — tudi vem; da sem jedel ovčji sir in potico — se tudi spominjam; kdaj sem tale babji šo-len požrl — naj me vzame vrag, če vem!*
Pljunil je na vse skupaj in J se olajšan odmajal dalje.
Doma se je napil slivovke kot že dolgo ne. Komaj Je legel v posteljo, je začel tuliti, , da ga strašno boli v želodcu, da ga tišči tisti drugi «babji škarpet*, ki ga je bil sam ne ve kje in kdaj požrl skupno s tistim, ki ga je že izkozlal.
žena Barbara ni vedela, ali i naj ga spravi v bolnišnico ali v norišnico. Odpeljali so ga v ’ bolnišnico, a je tam koj nato izdihnil. Ko so mu odprli želodec, ni bilo v njem ne duha ne sluha o kakem škarpet
Med žalujočimi ostalimi j«-. , bilč tudi enajst sinov.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL.	MONTECCH1	ML TELEFON 93-608 ln 64-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA:	mesečna «00 Ur - Vnaprej: četrti
letna 2.250 lir,, polletna 4.400	Ur, celoletna	7.700 Ur - SFRJ: ? tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska; posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-5374 -	Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljani
Stari trg 3/1, telefon 22-207,	tekoči račun	pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali	oglasi 40	lir beseda. — Oglasi	tržaško in goriške pokrajine
naročajo pri upravi — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubblicltk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst