P osamezn« Številko Navadne Din —’7S, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO «e ukj. v Mori-boru, Jurčičeva ulica It. 4, I. oadatr-UPRAVA •• nahaja a >r«oavi ■IW st. 4, pritličje desno« Tele* foa iL 24. — SHS postoočekovn' račun štev- 11.787. N« naročila brca denarja ae n« orira. — Rokopisi se ne vročajo- PolfitTna pTatavia v gotovTn? cena clanainle štev. Din 1*— TABOR Posamezne številko N avadne Din —’7S, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vsak dan, rasven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, sa inozemstvo D 18’ , dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10* — i na er ati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4, Naslov ®r. L j. Pivko: Barka RR se pota p« lia Maribor, 5- junija. l J zadnjem mesecu je vlada stala tri-nnJ zaporcdoma pred alternativo: bodisi nn^m° v nove volitve ali pa še zakr--.P? za. si]o »sporazum« med radikali in rp?H„evcV Vlada se je odločila za drugo da'nC dasi.$e zaveda, da ne more v se- KOal Cilj rOoitl rTl V707ttf*nr prekinili, z Radičem se pri>p- ® de*a(i- Toda kaj jim preostaja, če iain nej? zvezo z Radičem? Tu jim vsta-huisi • očmi »ovi problemi, ki so še ■*' >« nevarnejši. najhoimora,T10st l°Ka sporazuma se sedaj Vodii • lJiaš^nje nad radikali samimi. — da ni a med radikali vedo dobro, da vniu Kes:a Izhnda razen volitev. To-rak t 80 danes za nje nevaren ko-dikalp1' Vasno, da se je položaj za rasa) v ,Tlcd narodom neizmerno poslab-se ?-r‘ njihovi politični organizaciji krajih - 0 razpoke na vseh koncih in Jo da -ln p°iavi v Srbiji sami dokazuje-jene ,m'c konec dosedanje njihove neome-Sov ni Nazadovanje radilcalskih gla-samn prihodnjih volitvah se ne ceni Im,m ,na tisoče, temveč na stotisoče. — Prpnn, , 0 težkega posla, ako hočejo v Bosn S h krajih, v Vojvodini, Sremu datn,!ln Dalmaciji rešiti vsaj nekaj man-v Srh--r?d Pribičevičevo ofenzivo, a še triad ir • cel° v srcu radikalije, v Suho T>riliJ\danes Položaj radikalov občut-veii , ahšan. Preteklo nedeljo smo doži-dogoo ,v°rnle,n Banatu zanimiv politični rad,ui ’ da le narodna masa — doslej n.« *ama — odobrila Pribičevičevo po- °bSamostalnih demokratov v srezu tako ~-ilnda doslej niso niti upoštevali, t»iL y”kmd ^ ..... ________ tnalo jih je bilo. In sedaj pričenjamo Z Oro-o • .. JC vuiu. tu bcuuj t/tivtujuiuu deljo g facjj0 v Srbiji sami in jutri v ne- ^ a b c JUJ?ua se vr^' brvo zborovanje v Vso m s svojim odmevom streslo acvo in severozapadni del Srbije. bro Jilvo>: zakaj organizatorno delo in lo^ 3aT1da SDS ni po godu niti radika-,radičevcem ln da se ljuttjo na JfPbzlrnega« Pribičeviča. Veg avarhani ladji sporazuma RR ni dar Ne vemo, komu bo žal, ka- Potopi. tri SDS. NOvE ORGANIZACIJE SDS M<=icSDSV|>REKI,™W hašim linrtcrf, Vedno globje prodirajo med delj0 30 ^tvom v Prekmurju. Minolo ne nove sp se osnovale zopet tri V a d a r n. i Lnizaciie: v K r p 1 i v n i k u, Na vseh trot Starih Beznovcih. Srarm, sdrauib, Z-borih so govorili o pro-Koder, Kornha,ln 0 položaju gg. notar predsednika d °r in okrožni tajnik. Za je izvolienrnonizacije v K r p 1 i v n i-Vadarcih nr? estnik Alojz Horvat, v Starih R P PPsestld:k Ivan Dane, v Dagola. z n 0 v c i h posestnik Ant. m o txnnjauLaarax> i. ste ie lian družbe! Tt-ti m ° ** takoj pri poverjeniku! o D rirr ir ■ m imrm Maribor, nedelja 6. junija 1926. Leto: VII. — Številka: 125. Pred razpravo o neRunskih konvencijah Pašič na odhodu v Karlove Vary. — Nettunske konvencije pridejo v sredo v razpravo. BEOGRAD, 5. junija. Politični položaj je ostal neizpremenjen. Pašič odpotuje nocoj ali pa jutri zjutraj v Karlove Vary. Ministrski predsednik Uzunovič je imel tekom današnjega dneva daljše konference s Pašičem in skupščinskim predsednikom Trifkovi-čem. V parlamentarnih krogih zago- tavljajo, da prične razprava o nettun-skih konvencijah v sredo. Opozicije se pripravljajo na ostro kampanjo. Stališče HSS napram tej vladni predlogi še ni popolnoma jasno, vendat pa je že skoraj gotovo, da bo tudi ta stranka konvencije sprejela. Francoski gostje v Beogradu. BEOGRAD, 5. junija. Danes opoldne so člani deputacije francoske zbornice in senata, ki so prispeli iz Pariza preko Zagreba šli na grob neznanega vojaka na Avali in položili nanj venec. Obenem se je vršila slovesna spominska služba božja za francoske vojake, ki so tekom svetovne vojne padli na srbskih tleh. Popoldne obiščejo gostje skupščino. Izmenjava političnih zločincev med Jugoslavijo in Madžarsko. BEOGRAD, 5. junija. Med jugoslovansko in madžarsko vlado so se izmenjale identitetne liste onih političnih zločincev, ki so bili v Jugoslaviji odnosno na Madžarskem obsojeni, tudi in contumacia, radi prestopka zoper varnost države. BORZA. CURIH, (Avala). 5. junija. (Izvirno). Beograd 9.1125, Pariš 15.90, London 25.1325. Nevvvork 516.25, Milan 19.50, Praga 15.30, Dunaj 72-95 Budapest 0.0072 Berlin 122.95. Brtissel 16.10, Bukarest 2.075. Sofija 3.75. Francoski senat odobril locarnsko pogodbo. PARIZ, 5. junija. Nocoj je odobril senat locarnsko pogodbo z 277 proti 6 glasovom. Tiralica za Rudolfom Korošcem. BEOGRAD, 5. junija. Listi objavljalo sliko in tiralico Rudolfa Korošca, ki je kot uradnik finančne oblasti v Šabcu poneveril pol milijona Din. Korošec je pristojen v okolico Gornje Radgone. UP JRP v mariborskem gledališču. Danes v soboto, 5. junija ob 20. in v nedeljo 6. junija ob 11. uri (V nedeljo samo za dijaštvo.) Nastop vodilnih slovenskih književnikov1 Albrecht, Izidor Cankar, Gruden, Finžgar, Koblar, Zupančič. Dnevna kronika — Pred sklepanjem novih trgovinskih pogodb. Kakor doznavamo iz Beograda, bo odpotovala v drugi polovici tekočega meseca v inozemstvo naša delegacija za sklepanje trgovinskih pogodb z Anglijo, Francijo, Belgijo in Španijo. Radi tega se je ministrstvo za trgovino in industrijo obrnilo na vse gospodarske korporacije v naši kraljevini, da mu Iznesejo vse želje v pogledu tarifnih vprašanj v pogodbah z omenjenimi državami. — Kongres Industrijskih korporacij. Centrala avstrijskih korporacij bo imela v Beogradu v soboto 12. junija svoje zborovanje. Na dnevnem redu so razprave o prometnih, carinskih in davčnih vprašanjih, nadalje o vprašanju sklepanja trgovskih pogodb ter o stanju industrije v prvi polovici tekočega leta. — Za ravnatelja drž. gimnazije v Celju je imenovan gospod profesor Anton Zupan iz Kranja. Imenovanje prof. Rostoharja, katero je izvršil bivši minister Radič proti zakonu, je minister Trifunovič razveljavil. — Ferljalni kurz za učitelje. Glavni odbor Učiteljskega udruženja bo priredil v Beogradu od 15. avgusta do 15. septembra ferijalni kurz za učiteljstvo. Prosvetno ministrstvo je nakazalo podporo kurzu 20.000 Din, — Samomor podporočnika kraljeve garde. V četrtek okrog 10. ure ponoči sc je pripeljal gardijskl podporučnik Veljko Jovanovič v avtotaksi pred okno devojke, katera pa je njegovo ljubezen zavračala, v ulici Brače Ne- diča v Beogradu. Najprej je stopil sam k vratim in brez uspeha potrkal. Nato je isto naročil svojemu šoferju, medtem pa si je v avtomobilu pognal kroglo v glavo. Na potu v bolnico je Jovanovič podlegel smrtni rani. — Vidovičeva avtomobilska prosvetna ekspedicija. Da bi z večjim uspehom izvedel svojo kulturno in prosvetno misijo, je nabavil Vidovič dva avtomobila, v katerih bodo potovali profesorji po vsej državi. Eden avtomobil je namenjen za Hrvaško in Slovenijo. — Poučni izlet »Probude« v Holandijo, Nemčijo in Češko. Dne 18. julija t. 1. priredi »Probuda« poučni izlet iz Ljubljane preko Salzburga v Mtinchen, Wiirzburg, Frankfurt in Koln a. M., Dtisseldorf na veliko razstavo za zdravstveno, socialno skrb in telesno vzgojo: odtam v Holandijo in sicer v Rotterdam, Haag, Haarlau in Amsterdam; preko Utrecht in Os-nabruck v Hamburgu, Berlin. Dresden in Prago. Vrnitev preko Dunaja v Ljubljano ali druge pokrajine Jugoslavije, bode okrog 6. avgusta. Prijave se sprejemajo do 10. junija pri Gospodarskem odseku »Probude« v Ljubljani, Resljeva cesta 13. II. Tam se dobe tudi informacije in program. Interesenti iz Maribora in okolice pa dobe informacije tudi pri g. dr. Ivo Šestanu, Maribor, Cankarjeva 1. T. — Iz Jarenine nam javljajo: Shod SDS se bo vršil pri nas v nedeljo dne 29. junija po rani maši na vaškem trgu pri lipi. Dobro pač, da nam pridejo enkrat jasnit politično obzorje tudi možje Samostojne demokratske stran- OD DANES DO VŠTEVŠI PONDELJKA II. DEL ZADNJI DNEVI POMPEJEV Vsebuje rekapitulacijo I. dela in glavne prizore tega velefilma. Vrhunec dejanja, boji v ateni, potres, izbruh Vezufa, uničenje Pompejev z ne* popisljivimi prizori. KINO APOLO TELEFON 121 ke. Saj se tako rado demokratsko stranko izigrava kot protikmetsko, protidelavsko, pa je v resnici njeno stremljenje v prvi vrsti usmerjeno v gospodarsko povzdigo kmeta, obrtnika in delavca. Zato vabimo tudi naše politične nasprotnike, pridite le na ta shod. Da se resnica prav spozna, dobro je slišati glasa dva. Marsikateri naš protivnik se bo prepričal, da demokratska stranka sicer ne vpije po brezupni avtonomiji, da pa ji je briga za olajšanje davčnih in gospodarskih bremen nad vse; ne sovražimo niko-ga, tudi nasprotnika ne, zato nam bo vsak dobrodošel. — Položaj v Egiptu je vedno bolj napet. Kakor znano, je dobil tam pri nedavnih volitvah večino znani nasprotnik Anglije, egiptovski nacionalist Žagluj-paša. Mislil je nekaj časa na to, da sam sestavi novo vlado- Napetost med Anglijo in Egiptom je narasla še te dni, ko je porota v Katri oprostila 4 morilce svoječasne-ga angleškega vrhovnega komisarja Lee Stacka. V Londonu se razmišlja o tem,-da se prekliče proglasitev neodvisnosti Egipta, ki je bila izvršena 1. 1922. To bi pomenilo pričetek borbe med Egiptom in Anglijo. Angleška vojna mornarica iz Malte je 3- t. m. odplula na ukaz angleške vlade v Aleksandrijo, ostalo sredozemsko vojno brodovje je v pripravljenosti. g O kmetijstvu Slovenije izda kmetijski list »Poljoprivredni Glasnik« v Novem Sadu okoli 10. junija t. 1. slavnostno, izredno bogato opremljeno številko, katero dobe redni naročniki »P. G.« brezplačno, drugi pa po Din 20 pri upravni-štvu navedenega glasnika. Pri tem je sodelovalo 24 slovenskih kmetijskih strokovnjakov z večjimi ali manjšimi prispe^ ki o vseh panogah našega kmetijstva. Poleg prvovrstnih strokovnih razprav je v obsežnem, 60 strani obsegajočem svečanem zvezku, o kmetijstvu Slovenije, kakor 40 podob, a naslovno stran krasi umetniško delo našega akademskega slikarja Rudolfa Marčiča, predstavljajoč »Bled v mesečini«. Vsem zanimancem in prijateljem našega kmetijskega gospodarstva nujno priporočamo takojšnjo nabavo tega važnega strokovnega dela- —-Kakor izvemo, se naročila sprejemajo samo še do 10- t. m- — A. Žmavc. — Revmatizem. Zahvala. Gospodu dr- J. Rahlejcvu, Beograd, Kosovska 43. Cenjeni g. doktor! Moj vnuk Momčilo Cojič. 19 let star, je obolel lansko leto pri delu na polju vsled ozeblin na revmatizmu. Vse sem poskušal, da bi ozdravil svojega vnuka, yendar ni nič pomagalo. Celo kopelj ga ni ozdravila in že sem obupal. Tedaj pa sem posegel še k enemu leku. nabavil sem si Vaše zdravilo »Radio Balsamica«, tri steklenice, ki ste ml jih koj po naročilu poslali, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. Vnuk ie popolnoma ozdravil in se počutij kot rekonvalescent izborno. Prosim Vas g. doktor, pošljite mi še 4 steklenice na moj naslov. Z odličnim spoštovanjem Dimitrije Cojič, ekonom iz Zlna pri Knjaževcu. Lek »Radio Balsamica« izdeluje prodaja in razpošilja Laboratorij Radio Balsamica dr. J. Rah-lejeva. Beograd. Kosovska ul. 43. — Ako su Miliunl kurije oči i znoj nogu sa »Kukirol« izlečili, možete i Vi istom. Zato kupite u najbližoj apoteki ili drogeriji jedno »Kukirol« le-čenje (kupanje nogu, flaster za kurije oči i prašak) i imačete vejiku radost. Expcdicija »Minerva« Kom. D. Novl-sad. Slrsta I« ŠT A ROB«. !V Maribor«. 'dne e>. j uvaja Mariborske vesti .VIDOVIČEV« V MARIBORU. V petek je -predaval v kazinski dvorani odposlanec Vidovičevega kluba v Ljubljani filozof s:. Bajuk o etičnem gibanju, ki ga širi Miljenko Vidovič iz Sarajeva. V povojnem času se množijo po-kreti, ki hočejo poglobiti in poplemeniti naše duhovno življenje. Slovani smo sploh nagnjeni k analitičnemu seciranju človeka in njegove duševnosti. Tudi Jugoslovani nismo zadnji. Tako deluje v Beogrdu »Grupa za socialnu i kulturnu akcij'1« in izdaja svoj bilten »Novi prav-ci«. Namenjena je predvsem inteligenčnim krogom. Med širše plasti pa želi prodreti Miljenko Vidovič s svojo sarajevsko šolo. On ne prinaša novih misli, nego ponavlja to, kar so nam povedali že drugi življenski filozofi: Sokrat. Kristus, Tolstoj, Masaryk. Toda njegova zasluga je v tem, da se je poglobil v psiho nas Jugoslovanov in postal klicar lepšega, človeka vrednejšega življenja v naših razmerah- Mladi Vidovičev klub v Ljubljani si stavi namen, da Šifri Vidovičevo miselnost med Slovenci. Toda če vzamemo za merilo njegove notranje vrednosti •predavanje g. Bajuka, se je pač težko otresti občutka, da Vidovič nima pravih glasnikov med Slovenci. Slovenci smo skupaj s Cehi med Slovani najbolj racionalistični element med Slovani. Nove misli sprejemamo zgoli spekulativno, ne da bi jih notranje preživeli in osvojili, marveč ostajamo le pri zunanji obliki. — Predavanje »o Vidoviču« ni bilo nič drugega. nego težko umljiva, pa tudi površna in nedosledna razpravica iz delavnice ljubljanskega pedagoškega seminarja. Kako priprost je temu nasproti Vido-■ vicev nauk, ki veje iz njegove brošurice »Društvena dekadenca* in drugih načelnih razprav- Saj nravna načela sežejo toliko bolj v srce, čim priprostejše poveš resnico. Kristus ni rabil učenih fraz in plohe besed. Slovenci smo že doživljali eksperimente, da so se tuje ideje us\^a-jale slepo, nekritično. Tako je nosil Južni Sokol tako dolgo napačno etiketo, dokler niso prišli iz Prage sokolski delavci, ki so si izkristalizirali značaj in voljo neposredno pri Tyršu in njenih učencih ter zanesli pravi sokolski Evangelij k nam. Vidovič je čisto osamljen pojav v naši družbi. S prirojeno inteligenco in jekleno voljo je izobrazil in svetu predstavil značaj, ki je pri nas edinstven. Njegov resnični uspeh leži v njem samem, v moralni sili njegove osebnosti, v njegovem krepkem vzgledu. Zato pa je ostal njegov vspeh njegova skrivnost, omejen le na lasten osebni krog. Široke dimenzije pa bo zavzel še le tedaj, ko se bodo po naši domovini razlili njegovi učenci, izoblikovani na trdem Vidovičevem naklu, kakor so se nekoč na Danskem razkropili Gruntwigovi učenci in prekvasili mase danskega narodiča. C. S. Maribor, 5. junija. tri ,v nedeljo popoldne izletijo slov. književniki v Falo, kjer si ogledajo elektrarno, odtarn pa v naš »Mali Beograd« — Ruše pod zelenim Pohorjem. m Umetniška izložba »Svobodnih«. Jutri, dne 6. t- m. bi marala biti v: tukajšnji Kazinski dvorani otvorjena umetniška izložba del profesorja Viktorja Cotiča in Mežana Jana. Od zanesljive strani pa snio izvedeli, da razstava ne bo otvorjena jutri, ampak da bo preložena na poznejši čas. Vzrok odgoditvi tiči v tem, da zahteva občina za kazinsko dvorano tako vsoto, da je umetnikoma nemogoče razstaviti svoja dela. Ne razumemo, kakJ sne cilje zasleduje mestna občina s tem, da onemogoča take prireditve, ko je vendar v njenem interesu, da pospešuje kulturni razvoj in umetnost. m Iz občinstva smo prejeli: Procesija mestne mariborske župnije na Te-lovo se je vršila v lepem redu. Nepri- dovani domov. Čimbolj raste drznost v kolesarenju, motorenju in avtomo-biljenju, tim večje in ostrejše morajo postajati naredbe in pažnja policije na javni red. m Društvo »Jadran« sklicuje svoj redni občni zbor za soboto, dne 12. junija 1.1. v dvorano restavracije Kosovo. Začetek ob 19.30 uri. Dnevni red kot navadno. — Predsednik. m Pojdimo v lepo Jarenino! Danes v nedeljo 6. t- m. pop. je sokolska prireditev v Jarenini. Na prireditvi bodo svi-rali tamburaši našega izredno agilnega »Izobraževalnega društva trgovske in obrtne napredne mladine«. Gremo s popoldanskim vlakom do Pesnice, od tam pol ure po idilični poti v Jarenino in zvečer nazaj. Sokolsko in Sokolstvu naklonjeno občinstvo: 6. t*m. popoldne vsi v Jarenino! m Filmanje v mestnem parku. Posestnik kina »Diana« v Studencih bo v nedeljo 6. t. m. med pol 12. in 12. uro presenetil publiko na promenadi v mestnem parku, ker se bode filmalo mimo idoče na Slovaški kmstje odkrivalo spomenik predsedniku republike T. G. Masaryku sredujejo pri ministrih ter državnih poslancih. — Odbor. m Pomočniški odbor trgovskega gre-mija naznanja, da se bo v prihodnji« dneh javil pri gg. trgovcih nas inkasant za redne letne prispevke članov imenovanega zbora, (član pomočniškega zbora je po zakonu primoran biti vsak trgovski nameščenec). Gg. trgovce obve ščamo, da so dolžni po § 8. pravil »ro močniškega zbora plačati članarino n<-meščencev, katero pa lahko pri plačan istih odtegnejo. , s m Sestanek »Zveze občinski« usluz" bencev in upokojencev za Slovenijo« v, Mariboru. Nedavno smo poročali, da se vrši jutri dne 6- t. m- v hotelu Union s stanek »Zveze občinskih upokojencev za Slovenijo«. Naknann srno še doznali, da se sestanka ude le odlični gostje iz Ljubljane, Celja mrtuj • Iz Ljubljane prispejo gg. gerenti dr. r > Turk in Likozar; dalje predsednik ^ve obč. uslužbencev g. Govekar, tajnik ze g. Mohorč in ravnatelj pogrebnega z voda g. Šapija. Iz Celja prispe potez stalih članov tudi magistratni ravnate j s-Šubic in vsi magistratni uslužbenci Ptuja- _ „ <.n m Smrtna nesreča. Včeraj zvečer našli Josipa Flaksa, hišnega posestnika Frančiškanski ulici št. 17. umrlega v jaku, skozi kojega se meče krma v st« • Domneva se, da je. ko je hotel na^rtj. konjem krme, pri tem pa padel v oaP, . no in si zlomil tilnik, vsied česar je \ nastopila smrt. Prepeljali so ga v i™ ir • • rodom 6. šnico na Pobrežju. Pokojnik je Št. Jurja v Slov. goricah. _ a m Kongres UJNŽ v Ljubljani. D0® ^ junija 1926 se vrši v Narodnem dom __ Ljubljani VIII. Kongres Udruženja JuK slovanskih narodnih železničarjev z r nimi prireditvami. Poziva se člane> ^ se v čim večjem številu istega / Članska izkaznica velja kot vozni . družinski člani z lično legitimacijo v) skupnem potovanju z možem (član0, imajo prosti prevoz- ja m Perun« vabi vse svoje članstvo. , se udeleži jutri 6. tm. izleta v Ruše..u^ hod iz Narodnega doma ob lA 14. urI' t,-Polnoštevilna udeležba za članstvo vezna, vabljeni s sarskega športa. V Vsetinu, na vzhodnem Slovaškem so tamkajšnji kmetje postavili državnemu predsedniku Masaryku ličen spomenik, ker se je v avstrijskem parlamentu zavzel za nje. T m a za ciansiv" . vezna, vabljeni SO' pa tudi prijatelji K tega športa. . e(J, Danes v nedeljo 6- junija veli«1 P a _ anski in večerni koncert. Začete«. ^ večer ob 19. uri v Restavraciji E]Xie\nsj Aleksandrova 18. ,.rj m Skauti! V nedeljo 6- t-m. ob v realki Stegov zbor. Dogovor o * šnjern taboren ju. Točnost! — Tajnik- , m Družabni večer »Danice«. ZGRADBA NOVEGA ODDELKA ZA TUBERKULOZNE V TUKAJŠNJI BOL-NICI. V petek 4. junija 1926 dopoldne se je sestala na medicinskem oddelku tukajšnje splošne bolnice komisija, ki je apro-birala od P. T. L. predložene načrte in izdala ex commissione dovoljenje za zgra dbo novega oddelka. Graditi se prične že prihodnje dni. Odbor P. T. L- izreka že tem potom vsem merodajnim faktorjem, pred vsem pa gg. velikemu županu dr. Pirkmajerju, inšpektorju min- nar. zdr. dr. K a t i č i č u, dr. Leskova r j u, •županu mesta Maribor, dr. J. Dcrnov-š e k u. vodji in primariju tukajšnje splošne bolnice, inž- Dolencu, predstojniku gradb. sekcije Maribor in Jož. Stegnarju, nadupravitelju bolnice najsrčnejšo zahvalo za vsestransko razumevanje, naklonjenost in podporo. Predvsem tej podpori se ima odbor P. T. L- zahvaliti, da se je prvotni načrt male lope zamenja] z velikopotezno akcijo zgradbe posebnega, prepotrebnega oddelka za pljuč-no-bolne in. jetične bolnike v tukajšnji bolnici. Odbor se nadeja, da bo še naprej našel isto vsestransko razumevanje in podporo kot dosedaj pri dosegi stavljene-2a cilja. m Slovenski književniki, ki pridejo danes v soboto popoldne ob 14.58 uri iz Ljubljane in prirede danes in jutri Cankarjevi proslavi, obiščejo še danes pop. Kalvarijo in Vinarsko šolo. Po nocojšnji v u|i-e Prttateljski večer v Grajski w - s0 vs‘ Prijatelji slovenske tne Je’ Pokažejo svojo Iju-S* °ftev- Poetom gledališča e litirate tudi v Grajski kleti. Doznavamo še, da pri Cankarjevi Kn cV-VI so^luje °bakrat tudi naš mariborski pesnik g. prof. Janko Glaser. Ju- jeten utis pa so narejale neumestne in naravnost izzivajoče opazke neko-jih Nemcev, stoječih med občinstvom v špalirju, kjer so delali brez pomisleka in nemoteno na račun naše slabe zavednosti; ko so namreč v procesiji nesli mimo cerkveno zastavo z nemškim napisom, je rekel eden: »Schauts, der heil Joseph bittet noch immer fiir die Wiederkehr der alten guten Zel-ten!« Neka Nemka, ki je očividno do-šla slučajno v Maribor, pa je v svoji bujni domišljiji izustila: »Dei do jetzt kumman, san lauter Deutsche, san Jn Marburg recht viele, dei holten olle mit uns!« Čeprav so vse te opazke naravnost smešne, nam vendar pravijo, kaj vse si Nemci ob pogledu na nemške dopise domišliujejo, one so pa tudi ob jednem opomin upravi stolne cerkve, naj izpremeni vse nemške napise v slovenske, kar je lahko brez posebnih težkoč izvršiti. Oziri na slovensko javnost, državo in domišljijo Nemcev to nujno zahtevajo. m Na naslov policijske oblasti. Avtomobili, motorji in kolesarji vozijo v vseh_ slučajih po mestu prenaglo. Oni hočejo ustrezati samo svojemu pogumu in samoljubju, češ, kako znajo spretno in naglo voziti, ne pomišljajo pa nimalo. da je med 100 ljudmi na ulici 80 takih, ki to drvenje težko, da, celo s strahom prenašajo (otroci, stari in na živcih oslabeli ali celo bolni) in sc razburjajo. Zlasti velja to o ženskah. Le mali odstotek prenaša drvenje hladnokrvno. Ni čudo, če ima policija skoro vsak teden, opravka s prestopki cestnega reda. Zdi se nam ob rastočem kolesarenju, motorenju in ob vedno pogostejši vožnji nujno potrebno, naj se nabavijo na mnogih krajih lahko vidni napisi: »Vozite polagoma!« Mnogi kolesarji si dovoljujejo voziti celo po pešpotih, da se izognejo prahu, blatu in kamenju na voznih cestah, zlasti na obodu mesta (v Studencih, Krčevini, koloniji itd.). Pretiravanje vožnje spravlja starše v nemalo skrb. ali se jim bodo otroci vrnili nepoško- različnih mestih. Najzanimivejše pa bode j !£?Lse ^rši družabni večer P&j, za te filmirane osebe, da se jih bode po-1 ' -5 - hnanene kontrole uotva iiua-iivuc ivu-iui me " tem lahko videlo v različnih potezah in -v Mariboru, gostilna Stati'# nn. toaletah na filmu. Predvajanje tega filma v kinu Studencih se bode pravočasno objavilo- m Neobvezen pešizlet, priredi Sok. društvo članstvu — prijateljem lepe narave v nedeljo, dne 20. t, m., k Sv. Rupertu v Slov- gor Vodja izleta je br. Je-j Hvala" za^odštopitev*tožbe.' sovmk. Pot vodi skozi senene gozdove m Fabjan. Meljska cesta- Začetek ob 20. uri- sj. spodje tovariši se vabijo, da se te^,"r gurno udeleže. Vstopnina prosta, P° ^ nih vpeljanim gostom vstop dovolj®^-; Odhnr. N ‘A poetične vinograde Slov. goric in nudi raz nekoliko točk tudi lep razgled. Odhod omenjenega dne ob 8. uri zjutraj. — Zbirališče na oglu Aleksandrove in Meljske ceste (pred žel- trgovino Koraži-ja). Nekaj mrzlih jedil je treba vzeti s seboj. Kdor pa reflektira na topel obed, se naj javi (do 16- t. m. pismeno bratu Je šovniku ali ustno v Sok. pisarni v Nar. domu ob uradnih urah. Sicer pa je ude ležba čim večjega števila članstva do brodošla. Za povratek stavlja na razpolago br. dr- Gorišek, starosta Sok. društva pri Sv. Lenartu, avtomobil in bo stala voznina 10—12 Din. Reflektanti na prostor v avtomobilu se tudi naj javijo pravočasno. Mesto brezsmotrenega izle-tania v Limbuš torej na svidenje na sok. pešizletu pri Sv.. Rupertu! — Zdravo! m Sprejem v podoficirsko šolo v Ma riboru. Artilerijska podoficirska šola v Mariboru bo sprejela s 1- oktobrom 150 učencev iz kadra in meščanstva. Rok za prijavo je do 15 septembra. m Pevsko društvo »Luna«. Veselica pri Požanku v Lajteršberku, ki se v četrtek radi slabega vremena ni vršila, se preloži na nedeljo 6. junija. Začetek ob 15. uri, vstopnina 5 Din. Radi lepega namena prireditve — del event. prebitka je namenjen revnim učencem domače šole — prosimo številne udeležbe. — Odbor. in Hišni posestniki! Občni zbor, ki se je nameraval vršiti v nedeljo dne 6. junija ob 9. uri predpoldne v Gotzo- vi mali dvorani, se preloži na nedeljo dne 20. junija 1926, ob 9. uri predpol- Her se snidejo vsi odposlanci iz SHS dne 7. junija 1926 v Beogradu h konferenci v svrho posvetovanja radi novega načrta zakona o izjed-načenju direktnih davkov in da po- Odbor. - kr m Podpisani prekličem vse besede, v tere sem govoril čez gospo Štefi Korw\0 1093 m Kavarna mestni park. Dnevno k L cert svira umetniški trio »Muser« rj do 19- in od 21. do 2. ure. V nedelJ° lepem vremenu pomnožen koncert^ Narodno gledali)^ KBPEKTOAJl. Sobota, 5. junija ob 20- uri »Cank®!^. proslava društva slovenskih ^ nikov«. Nedelja, 6- junija ob 10.30 uri »CaN jeva proslava slovenskih književnih Samo za dijake. Nedelja, 6- junija gb 20. uri »Grofica ^0-rica«. (Kuponi). Zadnjič v sezoni-stovanje Josipa Povheta, režiser8 bljanske operete-Pondeljck, 7. junija. Zaprto. ^ Torek, 8. junija ob 20- uri »Kozarec de« ab. (Kuponi). »Grofica Marica« zadnjič v sez,°!!\/0' Gostovanje g. Jos. Povheta. Ker-m' jaška godba v kratkem odšla >z, ra, bo jutrajšnja (nedelja 6. t. m.) ritev »Grofice Marice« ^adnja v x zo-ni. Pri tej priliki bo gostoval v ^ kneza »Populescu« g. Jos. P°v nghort1 retni režiser, ki igra z velikim ^-jci«. to vlogo v ljubljanski »Grofici /J* rSjcC' G. Povhe je bil več let član marlcv0ie£a ga gledališča ter si je za časa s nX delovanja na našem odru s-svojm stopi pridobil splošne simpatije stva. > Maribo1" Prihodnje novosti v drami- J* j0žk° ska drama pripravlja v režiji s- eiešk^ Koviča zadnje čase priljubljeno jletJ1Z' I,rneiri lakkoatletskem mitingu v r... e.c'k disciplinah: met kopja, diska in atlet t?K Ptuju, ki ima tako odličnega upnub 1 jc tesen reprezentant v omen-"• disciplinah, čestitamo. na Ha*© 8h.e Maribor: ASK Primorje. Jutri tm. gostuje v Ljubljani hazena mor lna, -ISSK Maribora proti ASK Pri-nu, ki je nedavno nastopilo v Maribo-b \wijateljski tekmi proti prvaku mari-irnvJ a okrožja »Mariboru« in zapustilo prijeten utis. Jutri se odigra na j^riscu IKD Atene revanžna tekma, za k; v!ada z ozirom na zadnje rezultate, Veri dosegla hazena ISSK Maribora niili ■ zar,hnanje. Prepričani smo, da bo Jr? mtrišnji nastop dokazal Ljubljančanov*.- ^ ’e ^SK Maribor zasluženo žje, d ^me bbvaka za mariborsko okro- kultura in umetnost V*iika slikarska razstava v Moskvi r y Moskvi je bila pred kratkim pri-dena zanimiva razstava, na kateri arj,razstayili umetniki, včlanjeni v no d . nju umetnikov revolucijonar-Udri Č)b tej priliki je izdalo re u?enje na javnost proglas, v kate-grarJe Pojasnilo in označilo svoj pro-in do"u ^an> hočejo umetniško biomeclmentarno pokazati največji v°lucifo iz zS°dovine v njegovem re-zati poletu, hočejo poka- zavrača^°sti stvarno sl'ko dogodkov, bost k iv v.sako abstraktno izmišlje-n0Vj’ Aj1 diskreditirala revolucijo. Ta alizem •’ Je nekc vrste junaški re-umetnAiA temeb' »svetovne zgradbe« brez ra v bodoči umetnosti družbe azredov. UiedCtdosoriJ'az?tavi’ ki JC uujvcčia lz- »Živlfeni* M1 8 razstav, daje naslov barod?b Jčem najznačil-^Uskega « r "e Pojave iz pisanega razstavi AvIje,Va- Zato je prvi utis na ja. hno^oPrecej etnografskega znača-lov t ti, P se *'p* Baškincev, Karenov n atlncev, Čuvašev, Turkme-kavU,^estancev- raznih azijskih in Kavkaskih ras, ki so zastopani s svo- jimi portreti. Razstavljeni so tudi portreti skoro vseh važnejših sovjetskih prvakov. Izložba, ki je nameščena v velikem lesenem paviljonu »Centrosojuza«, napravlja s svojimi 732 razstavljenimi deli veličasten utis. Značilno je, da razstava nima nobenih pretiranih novitet, ne prikazuje revolucionarnosti radi revolucionarnosti, ampak ruska slikarska šola nastavlja to, kar je postavila prošlost in izraža to, kar more dati bodočnost. Revolucionarne so samo portretirane osebnosti. Celoten karakteristikon razstave pa najboljše predstavlja beli ovoj izložbenega kataloga, na katerem je povprečna rdeča črta. Pri tem človek nehote pomisli: »Po svojem'bistvu in v pojmovanju umetnosti so resnično beli, a hočejo biti rdeči«. x Zveza kulturnih društev v Ljubljani je imela 4. t. m- občni zbor ob lepi udeležbi delegatov iz cele ljubljanske oblasti. V imenu posestrime ZKD v Mariboru je prisostvoval njen predsednik g- Anton Skala. Ljubljanska zveza šteje danes 225 društev z 30856 člani oz. članicami. 41 društev ima svoje lastne domove, 28 skupno z drugimi narodnimi organizacijami, 100 lastne knjižnice z 103.000 knjigami. Iz teh knjižnic je bilo v minolem letu na 288-000 oseb izposojenih 589-000 knjig. 87 društev ima lastne gledališke odre, na katerih je bilo v minolem letu uprizorjenih 500 predstav, koje je obiska' lo nad 60.000 ljudi. 547 društvenih predavanj v minolem letu je obiskalo 30-000 ljudi. Vse te številke govore dovolj, kako ogromno kulturno delo vrši Zveza. Za predsednika je bil ponovno izvoljen ravnatelj Jug. Socialni pregled Kake koristi imajo občine od socialnega zavarovanja? Zakon o zavarovanju delavcev iz 1. 1922. je po enotnih načelih uredil zavarovanje namezdnega osobja za slučaj bolezni, nezgod pri delu, invalidnosti, starosti in smrti. Za enkrat se izvaja le ravarovanje za slučaj bolezni in obratnih nesreč, dočim je zavarovanje v ostalih slučajih odloženo na nedoločen čas. Izgledi za skorajšnjo uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja so zelo slabi in bodo onemogli in stari delavci in njih vdove brez pomoči, odnosno bo to breme nosilo bolniško zavarovanje. Poleg države imajo na uspešnem razvoju zavarovanja velik interes občine in v ustavi predvidene sreske in oblastne skupščine, ker jih socialno zavarovanje v veliki meri razbremenjuje. Z uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja bo likvidirano vprašanje ubožnega skrbstva v občinah. Bolniškemu zavarovanju bo morala občina z zdravstvenimi zastopi posvečati večjo pažnjo. Interes občine na razvoju in delovanju zavarovanja je dvojen: prvič je interes njenega zdravstvenega delokroga, da se zanima za usodo svojih obolelih občanov in da pazi na delo zdravnikov, na drugi strani pa interes njenega materijelnega gospodarstva, da ne izkoriščajo zavarovanja oseb, ki po zakonu niso upravičene do dajatev in podpor iz naslova zavarovanja. V poštev prihajajo svojci zavarovanih članov, ki imajo pravico do zdravljenja na račun zavarovanja le, ako nimajo lastnega premoženja in so torej v polni meri odvisni od zaslužka zavarovanega člana. V tem pogledu veliko greše naše občine. Izstavljajo potrdila, ki ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako so podpor včasi deležni bogati posestniki, ako je n. pr. sin slučajno zaposlen v tovarni. Občine potrjujejo često račune prevoznih stroškov v bolnice ali na kolodvore, čeprav so zaračunjeni v neverjetno visokih zneskih, češ. saj »blagajna lahko plača«. Simulacije-in najrazličnejše druge zlorabe v denarnem efektu so velik greh na škodo resnih in težkih bolnikov. Samo v lanskem letu je ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev izplačal na bolniško podpornih dajatvah nad 25 milijonov Din, od katerih ie bilo 25% t. j. 6 miliionov Din izdanih na račun raznih preje omenjenih zlorab. Občine bodo morale organizirati v svojih področjih uspešen boj proti simulacijam in drugim zlorabam. Neposredno materijelno korist imajo občine od zavarovanja zlasti v tem, da plačuje zavarovalni urad oskrbne stroške, dočim so bili ti preje navadno v. breme občin. Da sc bo moglo zavarovanje vzdržati nadalje, je odvisno od vsestranske podpore občin in delavstva. V nasprotnem slučaju bo pa zavarovanje omagalo na škodo občin, kar pa ne bo malenkostno in je radi tega vredno, da se občine zavedajo, da imajo od zavarovanja korist. Skautfzem Skavtizem je organizacija — pokret mladine, ki hoče potom življenja in vež-banja v prosti naravi si prilastiti za življenje potrebne spretnosti, vzgojiti iz sebe telesno in duševno zdravega državljana in koristnega člana človeške družbe. V tein, ga veže skavtska obljuba in skavtski zakoni. Ti zakoni pa naj ne bi bili samo skavtski, temveč obče človeški, kajti oni so glavni zakoni pravega življenja. Skavtizem vzgaja način — povratek k naravi, k preprostosti. Skavtizem vzgaja v prosti naravi na taborenju, na izletih, na potovanjih, skavtizem navaja k samopomoči, k redu in disciplini potom lastne strokovne izkušnje, k usmiljenju, k dandanes toliko potrebni ljubezni do bližnjega, skratka: skavtizem vzgaja praktično iz življenja za življenje. Navaja k zmernosti, k odpovedi najhujšim strupom: alkoholu ih nikotinu- Mesto, da bi pohajala naša mladina v zakajene ter zaduhle gostilne, jo vodi skavtizem ven v naravo — gozd, kjer opazuje naravo, kjer uživa veličastnost miru v božji naravi- Vsa organizacija obstoji na principu samovlaidanja mladine — odrastli vršijo le nadzorovanje. Najmanjša edinica je vod, ki sestoji iz 6—12 člaupv. ki imajo svojega vodnika; vodi se družijo v četo s četovodjo na čelu, čete pa v steg, katerega vodi stegovod ja in stegov svet. Stegov svet pod vodstvom starešine sestoji iz starejšega Članstva, kjer so vsi višji funkcijonarji stega, ki se sestajajo enkrat na teden in rešujejo vse tehnične zadeve stega. V Mariboru so se ustanovili skavti 1. 1924. imenujejo se »Malgajev steg« (drž. r. z starešino Sivi Jastreb- Člani se delijo po starostnih stopnjah. Dečki do 11. leta se imenujejo volčiči, do 17. leta skavti, dalje pa roveri, kamor pristopajo mladeniči od 17* leta dalje in pa možje, ki se družijo v posebnih klubom podobnih edi-nicah. ■ Ko pristopi novinec k organizaciji, položi po preteku enega meseca sledečo obljubo; »Obljubljam, da bom izpolnjeval svoje^ dolžnosti naprarn Bogu, domovini in državnemu poglav.arju, da bom pomagal bližnjemu v sili in da bom izpolnjeval skavtske zakone.« Ti zakoni so: Skavt govori vedno resnico, je koristen, ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu, je vljuden, ravna lepo z živalmi, je poslušen, je dobre volje, je delaven in šted-Ijiv, ne pije in ne kadi, je čist v mislih, besedah in dejanjih. Obljuba in zakoni obsegajo ves smoter, ki ga ima skavtizem. Program dela se pa zrcali v izpitih, katere mora skavt polagati. Teh je troje, in sicer so postopoma težavnejši. Poleg teh še imamo izpite iz raznih spretnosti — veštarstva. Skavtsko organizacijo je ustanovil Anglež Baden-Powell- Ta organizacija se je neverjetno hitro širila po vsem sveti}-Danes imajo skavte vsi količkaj kulturni narodi. Za Angleži so prvi ustanovili skavte Amerikanci in Nemci, med Slovani pa Čehi in Poljaki. Na vsem svetu imamo danes nad dva milijona skavtov. V Jugoslaviji je osem tisoč skavtov M Mariboru stodvajset. Leta 1923 se je ustanovila v Ljubljani župa slovenskih skavtov, katere član je »Malgajev steg«. Malgajev steg še ima svoje čete v Ptuju in Murski Soboti. Želeti je, da se skavtizem razširi po vseh' krajih, pri tem pa lahko največ pomaga učiteljstvo, ki je že itak poklicano, da vzgaja, ne samo v šoli, temveč tudi zunaj šole. — »Miavi« Malgajevega stega. Vesel kotiček V dobi advokatov — »Poglej, Tonček, kaj ti je kupil dedek, samo da boš priden«. — Da bom priden... to je vendar izsiljevanje. V baru ' — »Saj se mi je vendar reklo, da v tem baru govore vse jezike«. — »Seveda; toda le obiskovalci«. t Ekonomij* — »Ja! kako pa izgledaš, za božjo voljo?« — »Kako neki? Zena pač venomer sili, da moram najprej ponositi obleke njenega prvega moža«. RAZPIS. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za kanalizacijo Koroščeve in sosednih ulic v skupni dolžini cca. 1.400 m* Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 12. junija 1926 v vložišču mestnega magistrata. Na ovitku mora biti označba: „Ponudba za izvršitev kanalizacije Koroščeve in sosednih ulic“ Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudnikov se vrši dne 12. junija 1.1. ob 12.30 uri na mestnem magistratu. Za razpis potrebni pripomočki so na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov od 11. ure dne 7. junija 1926. AvfomobiSska promet ©d 14. ure naprej od Velike kavarne. — VSak iz gSavn. kol. ob TO CD b6'^ nen8^>i>e< zm°-StLK M5 žen slovenskega ati hrvatskega jezika. Dopise pod „N*mlftina* na upravo lista, 1080 |ja||n sprejme uJittlj v pok. IgUltC s prihodnjim Šolskim letom oz. tudi e»z počitnice Lolena spalna in učilna soba. Ponudbo pod „Dijaki 1920* na upravo. 1084 !sa!nisiroi,dr;;575 Ponudbe pod ^Pisalni stroi* na upravo lista. 1085 ronor zn Brar!,'!0 'n optitno LsIlKL obrt se sprejme pri Pi. Bizjak, urar in optik, Maribor. 1090 amsfco kolo SL?;: na prodaj. Lukman, Maistrova ul. 19. 1082 Iroman!. cfSEESS N.'Sadlucki sprejema dnevno od 9 —1?. ure dopoldne in od S.—7. ure popeldne. Nebrojna zahvalna pi?ma od klientov Mafibor, hotel ^Pri zamorcu". 1 nadstr.. soba 12. 1073 Modni predmeti za gospode v največji izbiri 1031 vedno najnov.ejše J os. Kar ničnik, Slovenska ul.10 \V '; ' In prikolica najnovejši modeli 1. 1926 po znižanih cenah dospeli Na ogled In poskušnjo pri JUGO RUTO, d. z O. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36. T«l. 236. Ceniki na zahtevo brezplačno. Pod?astopstvo za Maribor in okolico: 1075 S. KENDA, Maribor, Tattenbachova ul. 19 Ml Barcondec SL* Narodni dom. Gostilna stalno odprta do 2. ure, 1077 Naznanilo / omožite MKC" mu pla*ilu takoj sprejmejo One, ki so že bile tu zaposlene, imajo prednost. — „VOLTA“ d, d., tovarna električnih žarnic Maribor. 1061 Cenj. občinstvu vjudno naznanjam preselitev moje krojaSke delavnice Iz Gosposke ulice v Jurčičev« ulico št. 9. Za ccnj. naročila sc priporoča tudi nadalje, S spoštovanjem 1046 Konrad Mihelič, krojaški mojster Mamflfafcfmrno blago reklamnih cenah pri ' 1032 Jos. Karničnik, Slovenska ul. 10 iivrSujem perfektno. Moderne oblike. Štndentke imajo razen sobote popust — Vekoslav Gjurin, .Jurčičeva ni. 9. 95+ a prodal. S« vloiki »• poceni prod«. Aleksandrova ce#U 44-/111. 1086 NA DEBELO NA DR i | WSANA% d. Z O. 55. TOVARNA ČOKOLADE, HOČE. raj Zaloga in prodaja čokolade in vseh čo fg& koladnih izdelkov. Dnevno radio-koncert od 16.—17. >/2 ure 111 od 20.—24. ure. Tamburaški zbor Raška) igra od 21.V2—2.72 ure. Prvovrstna vin* (Bouvier). Likeri, Luxardo. Solidna in toč*1* postrežba. 106® v največji izbiri, vseh barvah po reklamnih cenah 1030 Jos. Karničnik, Slovenska ul. 10 !!Pozor ored nakupom kolesa!! Originalna kakor specialna kolesa najznamenitejše znamke PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 13- Na odplailla 1 lato garancije Zastopstvo in laloga Steyr Werke A.-O.: Div|ak& Gustinčič, Moril* or Glavni tv K V7 Tattenbachova ulico, 14- Ali ste videli Fordovo karavano? Pišite nam, kateri typ najbolj odgovarja Vašemu namenu Vsa vozila dobavlja promptno oziroma na krajši rok American Import Company, Maribor, Aleksandrova gtiafcatraa* jr Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, »atiiia*. fadajaiali: Kona^*0^ .jMBi!«* Spl»dl*,fc corijaagi,, ws*nL ^^;-rgr-v'vr-.v- r.~ ftr.TTmaTJV mrtrmrs' Hiie'^ ninila 1926.'-^ Kino GRAJSKI KINO . predvaja od četrtka 3., do nedelje 6. junija »Zločincev ljubljenec«. Kolosalna pustolovina Freda Thomsona in njegovega neverjetno dobro izvežibanega konja jV Šestih senzacijonelnih činih- Konj, ki je zavarovan za 100.000 dolarjev, ,y glasni ;Vi©gi. : i h APOLO KINO predvaja °d 1. do 4. junija I. del in od 5. do 7. junija II. del »Zadnji dnevi Pompejev«. 24• avg. 79- 1. po Kr. je uničil izbruh vulkana Vezuva cvetoče mesto Pompeji; ki je takrat štelo okoli 30.000 prebivalcev. Grozoviti potres je divjal, tekoča lava in ognjeni dež so kakor šiba božja padali na mesto raskošja in brezmejnega uživanja. Konečno je pepel, zasul mesto in ga skril pred človeškimi o-čmi za skoraj dve tisočletji. To grozovito katastrofo je ovekovečil sloviti L. Bul-wer v romanu, po katerem je izdelan ta ogromni film, pri katerem, je sodelovalo 47.000 ljudi in katerega snimanje je trajalo polni dve leti. — Le najmodernejši filmski tehniki je bilo pridržano, da nam predoči to, kar se je v Pompejih takrat odigravalo- To temo je film sicer že obdeloval. vendar filmska umetnost v svojih otroških letih ni bila v stanu nuditi to. kar nudi danes po novem velikanskem napredku. Sedaj je mogoče vprizarjati filme z bajno režijo, kakor smo jo videli v »Bagdadskem princu« in je' postalo mogoče. v filmu verodojno prikazati življenje in popolni pogin mesta s 30-000 prebivalci. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 5- do vključno pon-deljka dne 7. junija »IJtibav na motorju«. Sijajen film v Šestih zabavnih činih o športu in lepih ženah. V glavnih vlogah Lee Parry. Predstave dnevno! Ob delavnikih: ob 3419. in %2\. uri, ob nedeljah in praznikih ob 16-. 3419. in V*2\. uri. Oglas. V ponedeljek, dne 7. t- m. ob 9- ^1 predpoldne se bode vršila v lil- skla i J carinarnice mariborske javna licitacija tihotapskih predmetov in pozivajo se re flcktanti za kokain, zlatenino. igralne karte, žarnice i. t- d. Pogoji za nakup se izvedo pri sami licitaciji. — Iz P'saTn® carinarnice Maribor št. 16061 od 5. juni • 1 notz lvUv ja 1926- DANES OB 15. URI KONJSKA DIRKA DANES OB 15. URI