Tov. JUSTO KOŠUTA, kandidat KP govori jutri ob 13 po radiu Trst II. V petek 27. maja ob 13.2Ò pa govori po radiu Trst I tovarišica BRUNA MODENA. DELO Zborovanja K. P. GLASILO OS V OBODI LAK »'KONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA _ Obnovljena izdaja leto 1. štev. 21. TRST, SREDA, 25. MAJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din Na tisoče meščanov prisostvuje volivnim shodom KP in SIAU ■•v el el el Zmaga ilemokn bo zagotovila Tri menili sil na u slo In podeželj pravmn vomvan o ljudsko občino Govor župana Genove Gelasi ja Adamolija - Manifestacije slovansko-italijanskega bratstva na podeželju olivna kampanja je v polr.em teko ^allko rečemo, da se z dolgimi ak: bližamo njenemu vrhuncu ‘taiMUnistiina partija In Slovansko-im , n5ka antifašistična unija sta 6 ‘ v teh zadnjih dneh mnogo ve- ln manjših shodov, ki so prl- Snili pozornost tisočcv in tisočev H Sokratov. Vsekakor so naia vo-Kn?* zbor°vanja dokaz da se okoli „ nun‘Stične partile in S1AU mobi- .!Zirs*jo vse pozitivne sile našega me- 5l» in Podeželja, ki si žele nov na- “tieti opravljanja občin in ki nočejo kliko več opravka s staro vladajočo m . šovinistov in reakcionarjev. sivi Jr'tJa manifestacija našega ljud- je rlb •- blla v nedeljo na trgu Gasp *• kjer Je govoril navdušeno nov* e' eost' komunistični župan Ge-n ' Gelasio Adamoll. Trg Je bil že rpan * delavci, kmeti, meščani, Selami ln mladinci. Vsak, ki je prl-„v vrtinec množice, Je bil tako na da mu je začel kaj kmalu ZJ lf0t 3 tela' W'dje $e niso zmenili aplje dežja, ki so se od časa do Slov V,ivale lz temnega neba. Vsi, encl m Italijani, so z zanima* "Jem vn, Poslušali Izvajanja raznih go-otnikov in l0v,- u0Va - predvsem pa izvajanja besen- Adamolija, ki je s svojimi kjer im' orl5al Položaj v Genovi, y vlada demokratična uprava. Ag,mw°jih uvodnih besedah Je tov. beiov* Pozdravil navzoče v imenu z neta ljudstva Genove, ki sledi krg^'^HJem borbo tržaških demo- sil proti Imperializmu ln in^bblizmu, za mir In resnično de* Oti ratlčno občino. Nato se Je dotak* obA,Vl5raSanJa načina upravljanja tiste ie,.ne' kjer je delovno ljudstvo do-v°llvno zmago. Ponosom moremo zreti na pot, j° v teh 30 mesecih ljudskega .v*janja v Genovi prehodili — je °6Jai No tov- Adamoll — ker smo storili lij l fl°lžnost, medtem ko se morajo Jev9ti dcmokrlstjanskl prvaki poslu-b'Oia ' V Pomanjkanju argumentov, Aas *°®|je> ki je tako draga». Tov. hi, 011 J* potem dejal, da so se ved- 5(t Protlljudskl režimi najprej To , 1 1 nad občinskimi svobodami. e st°ril fašizem to skuša danes izvesti zloglasna demokrlstjanska vlada, ki hodi po stopinjah svojih prednikov «V ozračju najhujšega reakcionarnega pritiska proti demokratičnim občinam nadaljujemo svojo pot v prid ljudstvu ln delavskemu razredu». V Genovi se župan m občinski svetovalci stalno poslužujejo ljudskih skupščin, kjer podajajo račun svolega delovanja in kjer črpajo nove iniciative za zboljšanje splošnega stanja. «S tem se učimo In ustvarjamo v vsakem meščanu državljansko zavest ter mu pokažemo pot do resnično svo-vodne diskusije», Je dejal govornik, večkrat prekinjen od burnega odobravanja navzoče množice. «Ml se ne. bojimo ljudske sodbe, kakor se je boje demokristjani, saragatovi in republikanci — je nadaljeval — ki nam pravijo, da smo «Izven zakona» zaradi naših pogostih kontaktov z volivci». Tov. Adamoll je dejal, da je v Italiji občinska avtonomija — privid, ker jo omejujejo vsi tisti fašistični zakoni, na katere se tako radi sklicujejo sedanji Italijanski oblastniki. Kljub temu pa so demokratične občinske u-prave v Italiji pripravljene na vsako žrtev, da zagotovijo boljše iiv-Ijenske pogoje delovnemu ljudstvu. Nato je preše! na zanimive podatke o finančni politiki komunistične ln socialistične uprave v Genovi. Zdrava finančna politika, k| Jo Izvaja genovska občina Je v ostrem nasprotju s politiko vlade, ki skuša na vsak način pomagati veleindustrljcem ln bogatašem ln se okorišča z dohodki, ki so bili pretrgani delavcu in delovnemu ljudstvu. Govornik je dejal, da dobiva država 80% svojih dohodkov iz posrednjj) flavkov, ki jih nevede plačujejo meščani vsakikrat, ko Jcaj kupujejo. V demokratičnih občinah pa so se ‘ ha pobudo komunistov ustanovili davčne komisije, ki kontrolirajo vsakega meščana tako, da je zelo težko bogatašu, da bi zatajil svoje premoženje. Medtem ko je v Trstu 91% občinskih dohodkov Iztrganih revnim slojem preko posrednih davkov, je komunistom v Genovi uspelo, da pla- ča 13% vseh dohodkov 72% prebivalstva, t.j. večina revnega ljudstva; 32% pa srednji sloji, ki Jih Je 23%. Po drugi strani pa plačuje tista neznatna bogata manjšina, ki se okorišča s trudom delavskega razreda in ki uživa državno pomoč družbe, ki ji je naklonjena, 58% vseh občinskih dohodkov Genove. Tako so komunisti delno uspeli odvrniti od revnih slojev tista nečeloveška bremena, ki jih tarejo povsod, kjer še vlada kapitalistični režim. Nato je tov. Adamoll dejal, da Je prečltal program Komunistične partije našega ozemlja In opazil, da Je stvaren, da predvideva vse tisto, kar je on iznesel In ki se Izvaja v Geno- vi. «Zato je progrgm _ vaje Komunistične partije izvedljiv — je nadaljeval govornik — ker ni demagoški, ker se opira na dejanske potrebe ljudstva, nasprotno s programi demokristjanov in «socialistov», ki ljubijo prazno frazarjenje in obljub«». Toda njihove obljube so predobro poznane. Obljubili so politiko miru in so podpisali Atlantski pakt, obljubili so delo In se sedaj boje objavljati statistike o brezposelnosti zaradi njihovega velikega števila; obljubili so demokracijo in njihov notranji minister Je v Sieni govoril prav tako. ka-kor je govoril Mussolini 3. Jan. 1925., ko Je pripravljal Izvaredne zakone, obljubili so neodvisnost in so postali najuslužnejšl hlapci ameriškega im-perlallsma. To je dejal tov. Adamoll. Kar se pa tiče vprašanja Trsta, je inv. župan Genove rekel, da ga Je naš program izvrstno postavil. Zato najprej naj se imenuje guvernerja, naj se združi obe coni in naj se umaknejo vse okupacijske edlnice. «Samo na ta način bo lahko ohranjen mir na Vasem ozemlju» je poudaril govornik. V zaključku svojega govora pa je tov. Adamoll dejal: «Mi prebivalci Genove pozorno sledimo razvoju vase borbe. Ves svet vas gleda, vaš glas bo velike važnosti za svetovno fronto demokracije in miru. Mi z zaupljivostjo pričakujemo, da bo RABELJ RANKOVIČ NEUSMILJENO TREBI DEMOKRATE IMoi/ val aretacij na Reki Jugoslovanske obmejne straže potopile madžarsko ladjo, polno vojakov - Vojaško sodišče noče soditi prijateljem ZSSR - Tito prodaja Amerikancem rudnike Rankovičeva polioija je n»č in dam ne delu. Seveda ne da bi lovila tuje agente in špijone, temveč da zapira demokrate, ki so ostali zvesti Sovjetstoi zvezi, Po vsej državi so na dnevnem redu aretacije komunistov in demokratov, ki se ne strinjajo s Titovim izdajstvom. Zadnje dni so se ponovno spravili na Reko, kjer so aretirali.«nad 160 ljudi,. yeqmqma italijanskih, in nekaj hrvatsklii delavcev. Aretiranih je bilo tudi več delavcev lz Tržiča med njimi Fumis Mario, Tratati Giuseppe in Rijavec Irena. Nadalje so bili aretirani: šolski ravnatelj Djuro Sestan, predsednik «Italijanske zveze» Andrea Casasa, Atilij Sovič', Mavro Sferčič. Mario Susi, Giuseppe Santi im Peter Posselt. Z aretiranimi postopa policija zč' lo surovo. Ze na domu jih ob napovedi aretacije pretepa na nečlo-veške načine. Lahko si šele mislimo, kaj dela z njimi v samotnih celicah ječe. Za mnogimi aretiranci izgine vsaka sled in njihove družine ne vedo niti, ali so živi ali mrtvi. Babičevcl v Trstu pa upajo ta gestapovski teror ie nazivatl «izgradnjo socializma». Od «Primorskega» pričakujemo, da bo čimprej objavil za koliko odstotkov je bil letni načrt aretacij in ubojev demokratov prekoračen. Prepričani smo, da bo to edina številka, ki bo precej presegla predvideni plan. Na Donavi so jugoslovanske obmejne straže v četrtek gačele streljati in potopile madžarski vojaški čoln, ki je bil poln vojakov. Ta lz- Uspeh pariške konference je odvisen od vzajemnega sodelovanja in razumevanja ttT;------------------------- rešitev nemškega vprašanja je predpogoj w ___za vzpostavitev prija- !5|jskih odnosov med Sovjetsko zvezo in kapitalističnimi državami Hzu b0r|cdeljck so sc začele v Pa- TočnS<''*c štirih zunanjih ministrov. vn° ob 4 --------------- Sk gospodje Bevin, Achcson in popoldne so tov. Vi- to zac T1 611 v sejno dvorano, kjer Videv SVo3e r*el°' ki bo P° Pied-bodo trajalo dva tedna. Seje b9rne lHzde*iene na tri dele: ple-kovni ?e-*e' °žje seje in seje st rodo , k°v. O plenarnih sejah bo-hjenu, ° m*n’stri poročali zuna-d&fly *vetu, medtem ko bodo Iz-sProtnDorod**a o oqjih sejah. Naia 0 °.Pa ne bodo izdana poročiti') odločb* 'zvedencev> ker ne ber v e' eQsk, °ncdcljek je otvoril sejo Iran» Schuman, ki ZUnaojl minister ^ecti- ‘n,el nagovor in pozdrav. hittri 8al Je' nai bi se zunanji mi- kdaj namerava Svet zunanji mini-, treli zapadnih ministrov zelo slabo i gel skozi okno desetega nadstropja etrov preučili vprašanje mirovne znamenje. Dopisnik «Pravde» pra- bolnice, kamor so ga bili prisiljeni Sl|bikuZVl slili lla pi edsedstvu seda 5e'vh Prišlo je do sporazuma, j ali [»j 'Ir*u zunanji ministri sesta-Zibtvai *)0*dne’ medtem ko se bodo t>rÌDiaV|Sesltdalì izv6denci, ki bodo ^;| Ja*‘ material za ministre. so začeli o dnevnem Nv» ™ “Sveta zunanjih miniraj bj ,°v- Visinsky je predlagal, stirijt dnevni red naslednji: 8os|j0r,°nska kontrola Nemčije; 'ta kl,3ka enotnost Nemčije in pogodbe z Japonsko. Acheson je dejal, da bi se lahko zunanji ministri pred svojim razhodom sporazumeli za določitev datuma za skupen sestanek v svrho preučitve joponskega vprašanja. Sovjetski zunanji minister pa je poudaril, da se bo v tej zvezi pojavilo tudi vprašanje o udeležbi Kitajske pri razgovorih. Na koncu pa so se štirje mini-.«tri sporazumeli, da se bodo sestanki sveta vršili vsak dan od 15.30 dalje in da bodo trajali približno tri ure. Na včerajšnjem zasedanju «Sveta zunanjih ministrov» ^e tov. Visinxky predlagal naj bi se ponovno vzposta- =VJZvedb, ,>jo; 'a: mirovna dopodba z "bl'ho Nemčija z Berlinom in edi0 vprašanje; Avstrija. Na b’aha ! brvega predsednika, Schu- <*l'cVhpu do sporazuma glede ka feda, ki bo 1. c ekonoi 8S,an« enotnosti Nemčije t skunnSke8a in Političnega vidi-k*8» ao z vprašanjem štirstran- 2 r% a^7‘°^stva, denarno vprašanje. 4. t^vna pogodba z Nemčijo. Viš|n"'vr'a Pogodb * 'etn * J « dejal, da se strinja ,Uriatiji devnlm redom. Ameriški bi minisi, 'zvedei At|pravi|IeQencl sestali in naj bi „>li, material za poročilo o .° ilo 0 1 odlagal je, naj bi se po- 4 Q “1 JV, Ild J Ul OC pu- »elpfed V'vi,j,8k=m vprašanju Si- vi, da upa v dobro voljo Acheso- spraviti zaradi živčnih napadov. V na, ki je tpkoj hitel izvijati, da bo vztrajal na odpravi vseh vzrokov hladne vojne v svetu. V to upamo tudi mi. ki smo zelo prizadeti v tej hladni vojni. Tržačani upajo, da bo prišlo do sporazuma, ker bi bil sporazum glede Nemčije tudi dober precedent za nadaljnjo rešitev tržaškega vprašanja, za imenovanje guvernerja in za umik tujih vojaških edinlc. Samomor foratola V nedeljo ponoči je bivši ameriški minister za obrambo James Forrestal, poslednjem času Je Forestal imel privide in je večkrat priglašeno kričal. «Bežite, Rusi so tu!» Poslal je tako žrtev lastne napadalne politike. V reakcionarnih časopisih so začeli poudarjati, da je bil Forestal živčen celo zi časa svojega ministrskega službovanja. Sedaj si morejo naši bralci predstavljati, kakšna mora biti politika človeka, ki je pripraven za umobolnico. Zato si razlagamo vso Forrcstalovo vojno histerijo, njegove pozive na obrambo, njegove vojno-hujsk iške Izjave itd. To pomeni, da so v dobršni meri odgovorni tudi vladni krogi ZDA, ki puste, da vodi obrambno politiko človek, ki se pase s prividi In ki se ga mora kar tržaško ljudstvo dvignilo svoje zastave dela in miru». Poslednje besede tov. Adamoltja so se zgubile v valu ljudskega navdušenja in odobravanja. Slovenske In italijanske žene, v znaku nezlomljivega bratstva, mu podarijo rdeče nageljne. Za njjm govori tov. Gerlanc v slovenščini, ki Je dejal: «Ml "petokolo-na”, mi "Antl-Mallja” srčno in bratsko pozdravljamo župana Genove. Prav tako bi radi Slovenci pozdravili druge tovariše, ki bi prišli iz držav ljudske demokracije, toda tega ne dovoljuje "demokracija" kratkih nog, ki nam že štiri leta ukazuje». Resnica je, da smo ml Slovenci in Italijani proti protlljudsklm režimom v Jugoslaviji in Italiji, ml smo Antl-Tito in Anti-Degasperi». Nato je orisal težak položaj nas Slovencev ln borbo, ki jo moramo voditi proti vsem naciona- zivahii napad na vojsko Ljudske republike Madžarske kaže, kako si Tito zamišlja odnose med socialističnimi državami. Vrhovno vojaško sodišče, ki bi moralo soditi generalu Branku Fe-tričevič in polkovniku Vladi Dap-čeviču, obtoženima zaradi intema-cionalizma in zvestobi SZ, se je temu uprlo in podalo ostavko. Sodišče je bilo sestavljeno iz generalmajorja Veljka Ziiiča, generalmajorja Mirka Kržiča ter treh polkovnikov. Titova izgradnja socializma se iz dneva v dan bolj amerikanizira. Sedaj se ameriški monopolisti ne zadovoljujejo več samo s pošiljanjem strateških surovin, temveč zahtevajo že cele rudnike. Tako je dala beograjska vlada ameriškim kapitalistom na razpolago najbogatejši jugoslovandti rudnik v Boru. Ta bakreni rudnik, ki je eden največjih na svetu in drugi v Evropi, je bil po svoboditvi zaplenjen francoskim kapitalistom. Poleg bakra je v njem mnogo zlata in molibdena. Tuji kapitalisti so vlekli astronomske dobičke iz njega. Tako so še v mirni dobi, ko ni bilo dobav za vojno, zaslužili v enem samem letu 300% t.j, trikrat toliko, kolikor je bilo vloženega kapitala. Zato ni čudno, da so sedaj Amerikancem padle oči nanj. Toda tudi Amerikanci so velikodušni do svojih prijateljev. Tako so začeli graditi v Jugoslaviji novo jeklarno, za kar do porabili desetine milijonov do-larjev. Zato ni dvoma, da se bo ameriškim trustom in Titovi kliki posrečilo zgraditi «socializem» v Jugoslaviji. Jutri ob 17. na trgu Perugino Govoriti bodo : Giuseppe Domi (župan Bologne) Cebulec Slava in Anton Juraga Predseduje dr. Žbogar-Brocchi Karlo V petek 27. maja ob 19. v Ljudskem vrtu Govorili bodo : on. Ilio Baranti ni (iz La Spezia) Franc Gombač, Sajovitz Umberto. Predseduje Tomaselli Pina junija ob 19. na Velikem trgu sen. Umberto Terracini (član CK KPI) 2. V MILJAH Jutri ob 17. na trgu Marconi Govoiijo tovariši: Giuseppe Bozza (župan Bologne) Teodor Cok in Giovanni Postogna. ZBOROVANJA SI Ali Jutri ob 10. v Zgoniku na trgu Govorili bodo : tovariši Franc Gombač, Just Pegan in Herman Milič. Predseduje Markovič Zvonko V TRSTU 1 izmeni. Za njim je govoril tov. Ferlan, ki Je predvsem poudaril važnost borbe za mir in za utrditev slovansko-ita-lijanskega bratstva. Zaključila je zborovanje tov. Pina Cattaruzzi, ki se Je obrnila ženam, katerih Interese bn najboljše ščitila Komunistična partija. Po zborovanju Je navdušena množica krenila ,po ulici Molin a Vento in nosila gosta tov. Adamollja na svojih ramenih. Popoldne pa Je bil kljub slabem vremenu tabor Enotnih sindikatu v Sv. Križu. Častni gost je bil tov. Adamoll, ki je našel v tej zavedni in demokratični vasi nekega svojega tovariša, Zorana Tretjaka, s katerim sta bila skupaj pri vojakih. Prav tako navdušenje, kakor na trgu Garibaldi In v Sv. Križu, je vladalo tudi v Boljuncu, n» otvoritvenem zborovanju SIAU ter v Škofijah na veselici z* Volivnl sklad, v Boljuncu in Škofijah sta govorila tovariša Bidovec in Vidah. V Boljuncu Je goVorll tudi nosilec liste SIAU za občino Dolino, tov. Lovriha Dušan. Vsi govorniki so poudarili važnost bližnjih upravnih volitev, nesramnost škofa Santina, ki se je hotel, sledeč svojih tradicijam Izza fašističnih časov vmešati v voltvno kampanjo ln nekako prisiliti s svojim pastirskim pismom, vse vernike, naj bi volili «Democrazijo Cristiano», ki jr Izraz največje reakcije. Poudarili so važnost borbe proti vsakemu nacionalizmu in predvsem pa važnost borbe proti Izdajalski beograjski Kliki, ki skuša, kakor Degasperijeva klika, z denarjem, izsiljevanji In noralnlm pritiskom, vnesti razdor v demokratične vrste. To pa jim ne more In r.e bo uspelo. Vse nedeljske manifestacije to bile tako izr iz oddaljenih krajev mnogo več cenil vaš protikomunizem... «SLOVENEC», «ITALIJAN» IN ZOPET «SLOVENEC» • — Ko je «Primorski dnevnik», glasilo razkrajajoče se skupine izdajalcev, objavil imena vseh kandidatov «Sleparsko izzivalne lažnive frakcije» je bil gospod Perko Rafael, ravnatelj Tržaškega tiskarskega zavoda, ki je bil ukraden našemu ljudstvu, označen kot Italijan. Njegovo ime pa je bilo objavljeno v tej obliki: Perca Raffaele. Naš list je objavil člančič, v katerem sta bila on in Vitrih Peter označena kot ka-maleona. Pozneje je bila objavljena tudi njegova slika z življenjepisom. Tokrat pa je bilo njegovo ime: Perko Raffaele, Italijan. Značilno je le to, da se je njegov priimek čudežno spremenil. V nedeljski številki pa se je v «Primorskem* spremenila celo njegova narodnost. Postal je s «popravkom»... Slovenec. Kako si torej razlagamo to politično telovadbo babičevcev? Podoba je, da ne vedo več, kaj delajo. Postali so nervozni, ker jim huda prede in zato postajajo njihovi kandidati... Slovenci, .Italijani itd. Da bi rešili svojo potapljajočo se barko, bi se spremenili celo v Hotentote. Kljub temu pa so vedno eni in isti: Italijani ali Slovenci so predvsem izdajalci in s tem svojim nesramnim igračkanjem z narodnostjo svojih kandidatov so dokazali v resnici, da izdajalec nima narodnosti in da je izrodek svojega naroda. Zato niso niti Slovenci niti Italijani, marveč izdajalci. REVNE SPEKULACIJA REVNIH LJUDI — Babičevci so začeli v svojem glasilu histerično kampanjo proti nam, češ da smo 'oskrun i: spomin naših padlih žrtev s tem, da so bili prilepljeni na zid neke openske hiše, kjer so bile naštete openske žrtve v narodno osvobodilni borbi, naši lepaki. Podoba je, da so na «Primorskem» popolnoma zgubili hladnokrvnost, če se morajo poslužiti takih «argumentov» proti nam. Mi nismo prav nič oskrunili svojih žrtev — svojih pravimo, ne pa Babičevih ali Titovih, kt nimata pravice, da bi jih izrabljata za svoje umazane namene — in ro kar dela «Primorski» ni nič drugega kot umazana špekulacija, da bi pritegnil pozornost vsaj male peščice ljudi in da bi jo tako pital z vsemi svojimi izmišljotinami. S svojimi lepaki nismo oskrunili svojih žrtev, marveč so jih oskrunili s svojim izdajstvom tisti, ki se danes tišče okoli protisovjetskega glasila razkrajajoče se klike. Z objavljanjem slik o «skrunitvi» pa ne boste rešili svojega položaja. Naše ljudstvo vas predobro pozna. DELO V MESTU IV JV A VASI Ljudsko navdušenje in požrtvovalnost so izraz volivne borbe K, P. in S. I. A. U. .Volivca kampanja KP In SIALI se stopnjuje iz dneva v dan. Po vseh mestnih sektorjih in podeželskih občinah se vrstijo dobro obiskana votivna zborovanja. V soboto zvečer je govoril po radiu tov. Juraga. V ponedeljek so bila zborovanja v KK «Čermelj» Pri Sv. Alojziju; govorila sta kandidata KP tov. Juraga in tov.ica Apollonio. Nadalje so se vršila zborovanja v Krevatinih, Griži, Elerjih, Camperai), na katerih so govorili kandidati KP za miljsko občino. Včeraj so bila zborovanja v KK Škamperle: na Javnem trgu v Rojanu, v KK Peroša, Dobra udeležba na vseh volivnih shodih, bodisi v mestu ln okolici, kakor tudi na podeželju, nam potrjuje, da se delovni sloji v polni meri zavedajo važnosti bodočih upravnih volitev. Potek zbirke za volivni sklad je isto tako nad vse zadovoljiv. Skromni prispevki so zato tem bolj značilni, ker nam prikazujejo višek požrtvovalnosti delavcev in kmetov, ki dobro vedo, da KP in SIAU nista podpirana ne Iz Rima ali VVashingtona ln ne Iz Beograda. Koordinacijski volivni odbor se je ponovno sestal v petek In soboto. Tajnik odbora je sporočil, da se je policija obvezala, da bo preučila ln odobrila v teku 24 ur programe in sporede vseh večjih volivnih zborovanj In manifestacij na račun raznih list za časa volivne kampanje. Dovoljeno je bilo tudi, da se večerni volivni shodi končajo ob 22. in ne ob 21. uri, kot je bilo prvotno določeno. Vse volivne manifestacije se bodo zaključile v mestu v petek 10. Junija ob 24. url. Na zahtevo nekaterih skupin Je ravnateljstvo radia Trst 1. ugodilo, da bodo nedeljski opoldanski volivni govori ob 14. uri. Lepljenja lepakov ene politične skupine preko lepakov druge, je kaznivo. Odbor je tudi koordiniral spored večjih volivnih zborovanj. Komunistična partija STO bo Imela naslednja zborovanje v teku tega tedna: v četrtek na trgu Perugino od 17. do 20. ure. v petek v Ljudskem vrtu od 19. do 22. ure; v soboto od 20. do 22. ure na trgu Rotonda del Boschetto in na trgu Garibaldi ter v nedeljo na trgu Garibaldi od 10. do 13. ure. • M Višek provokacije In poveličevanja fašizma, predstavlja nedvomno volivni govor na zborovanju MSI, ki se baldi. Govornik Massi je v svojem nesramnem besedičenju odkrito poveličeval špansko vojno in izjavil, da se je zahvaliti edino fašizmu, ker bi drugače v Španiji že vihrala delavska zastava. Seveda ni pozabil odkrito blatiti Italijanske narodno o-svobodilne odbore (CLN), ki Jih je prikazal kot sovražnike Italije. Kaj takega se lahko dogaja edino pod tujo zaupno upravo. Celo v Italiji, kjer so različne desničarske stranke izredno naklonjene tej novi fašistični zalegi, je bila vlada v zadnjem času prisiljena, da izda neke ukrepe, ki vsaj delno omejujejo nesramne podvige «mišinov», V Trstu pa uživajo popolno svobodo v dejanjih ln govorih, dočim se postavljajo pred sodišča partizani, aktivisti in antifašisti. * * » V včerajšnji številki «Giornale di proti Komunistični partji, češ, da je ona kriva motenja zborovanja demokristjanov, ki se je vršilo v ponedeljek zvečer na trgu Giuliani. Trieste» se demokristjani zaganjajo Reakcija skuša pač izrabiti vsako priliko, da blati KP ln komuniste. O Incidentih na trgu Garibaldi je njihovo časopisje seveda previdno molčalo. Komunistična partija ni nikdar kršila sprejetih obveznosti, zato je zaman vsako podtikanje za kakršno koli odgovornost v zvezi z navedenim dogodkom Krivce naj ti gospodje poiščejo v vrstah, ki so njim precej blizu. Njihove “junaške,, akcije V Praprotu se Babičevi pripadniki «odlikujejo» z organiziranim trganjem volivnih lepakov SIAU. Ker se pa osebno ne upajo spuščali na taka «junaštva», pošiljajo svoje otroke. To naj bi bila njihova vo-livna kampanja? Iz neodgovornih otrok hočejo ustvarjati «množice». Vsako skrivanje, je zaman, vaščani prav dobro poznajo te «revolucionarje», ki se ne upajo s svojimi dejanji na dan. Taki ljudie predstavljajo vso politično revščino Titovih nacionalistov in jiti kot take vaščani tudi cenijo. LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki : MATI drama v petih dejanjih predstava V DVORANI DŠZ (USO) ul. Conti 11 četrtek, 26. maja ob 20. uri V B ARKO VLJ AH na terasi Šport Kluba sobota, 28. maja ob 20. uri V NABREŽINI na Grudnovem dvorišču nedelja, 29. maja ob 16. uri Povsod veljajo ljudske cene: Sedež . . . . 100 lir StojiSče ... 50 „ Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir VOJAŠKI TANKI uničujejo kmetom zemljišča V naiem listu od 23. aprila t.l. smo pisali o vprašanju cest nabre-žinske občine. Kmalu nato so tudi popravili cesto Sempolaj-Rrečnik. V soboto 21. t.m. pa so vojaški tanki to cesto zopet pokvarili. Ne samo to. Vojaške vaje, ki so jih izvajali se niso omejile na ceste in kolovoze. Tanki so šli celo preko pašnikov ln travnikov, kjer so našim kmetom povzročili precej škode. Za tarče pri strelskih vajah pa so uporabljali raznovrstna drevesa, ki so jih na ta način tudi občutno poškodovali. Naki kmetje so zelo ogorčenj nad takimi uničevalnimi pohodi vojaških edinic. Ze itak živijo kmetje V zelo težkih razmerah; zemlja je nerodovitna, davki visoki itd. Kot da bi vse to ne zadostovalo, morajo kmetje še trpeti škodo zaradi vojaških pohodov. To ni prvi primer. Isto-tako so lansko leto tanki pokvarili cesto, ki je bila popravljena nekaj dni prej. Smatramo, da je dolžnost VU, da opozori poedine vojaške edinice. naj pri bodočih vojaških vajah ne uničujejo našim kmetom zemljišča in pridelkov. Kraške njive in polja niso nikake bojne poljane. Značilno pa je, da se «Demokracija» nikdar ne spušča v ta vprašanja, saj sg tl gospodje vedno trkajo na prša, da so jim koristi na-kih kmetov tako zelo pri srcu. Zakaj torej ta molk? Zelo enostavno: ljudje, ki klečeplazijo in pojejo slavospeve Marshallovemu načrtu, vojaškim paktom itd., ne smejo kritizirati takega ravnanja okupacijske vojske.... Zato tudi o teh vprašanjih ničesar ne pišejo. Delitev olja za brezposelne S ponedeljkom, 23. t.m., se je pričela delitev oljčnega olja za brezposelne v tržaški občini, ki Imajo prednostne živilske nakaznice. Na odrezek «18d» pripada 5 decilitrov oljčnega olja. Cena 480 lir liter. Olje bodo delili naslednje prodajalne «La Provvida» ul. Flavio Gioia (Glavna postaja), trg Vittorio Veneto, ul Udine 73, ul. G. Muzio (Sv. Vid) ul. G. Cesare (postaja pri Sv. ndreju). Konec delitve v soboto 28. t.m. (((B1DIO))) Radio Trst II. (360.6 m. - 832 Kc sek) SREDA: 13.00 Glasba po željah: 18.15 Dvorak: Dumky Trio op. S°’l 21.00 Razgovori pred mikrofonom; 2U° Brahms: Koncert v H-duru; 22.10 Op? retna glasba. ČETRTEK: 12.10 Melodije slovanski» . narodov; 18.00 Glasbeno predavanje: 20.30 Človek in priroda; 21.00 Radijski, oder: Meško: Na smrt obsojeni, ižrl v 3 dejanjih, Izvajajo člani radijske; ga odra. PETEK: 13.00 Glasba po željah! 18.40 Sramelov kvintet; 19.00 Angle ščina po radiu; 21.00 Mojstri besed« Člani radijskega odra bodo brali i* ( dela Aleksija Remlzova; 21.30: Cafcf kovski: Koncert za violino v D-durU RADIO MOSKVA v srbohrvaščini ; čas 6,00 val. dol. 25,08; 25,23; č,aS 16,00; val. dol. 25,08; 30,08; čas 20P val. dol 19,08; 25,08; čas 21,30; val. dol. 30,8; 377,4. v slovenščini čas 18.45; val. dol. 25.08; 30,8! čas 21.0; val. dol. 30.8; 377,4. PRAGA čas 14.45; val. dol; 31.40; čaj 16,30; val. dol. 31.41; 1935 čas 19;30J val. dol. 39.92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50.00; BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; čas 20.85 val. dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol. 31,92; čas 22,2« val. dol. 391. VARŠAVA čas 19,00 val. dol. 48,25, Volivni manevri hauitalistov ne bodo uklonili delavcev ILVA Ravnateljstvo ILVA v Genovi je poslalo tržaški podružnici sporočilo, da jg pripravljeno sprejeti razsodbo Urada za delo v pogledu rešitve postoječega stavkovnega gibanja. Predstavniki ES in DZ, katerim je bil sporočen nov predlog, so si pridržali pravico, da bodo o dokončnem odgovoru odločali delavci sami. V tem smislu so se odločili za izvedbo tajnega referenduma, preko katerega naj se vsak delavec izrazi za ali proti nadaljevanju stavkovnega gibanja. V ponedeljek se je vršilo v tovarni zborovanje vseh delavcev, na katerem sta predstavnika ES in DZ podala točen pregled dosedanjega je vršilo v ponedeljek na trgu Gari- poteka pogajanj ter dala obenem vsa potrebna navodila za izvedbo tajnega referenduma. Nista pa nikakor vplivala na delavstvo glede stališča V pogledu nadaljevanja stavke. Izid tajnega referenduma, ki se je vršil v ponedeljek je bil sledeči: 796 glasov se je izrazilo proti razsodbi Urada za delo, dočim je 333 glasovalo za sprejem razsodbe, To- DELEGACIJA Z.P, S.T.O. PRI V.U. Nehati je treba s procesi proti partizanom Pretekli teden je bila delegacija Zveze partizanov STO pri polkovniku Barlett-u (ki je namestnik polk. Sinklej-a) kjer je protestirala zaradi nenehne kampanje proti članom osvobodilnega gibanja ter zaradi prevelike popustljivosti VU na-pram novemu fašizmu, Med drugim so delegati vprašali polkovnika, na podlagi katerih zakonov civilna policija pogostokrat kliče na razna zasliševanja požrtvovalne antifašiste, ki so veliko žrtvovali za časa skupne borbe proti nacifašizmu. Polkovnik Bartlett jim te odgovoril, da se tako dela tudi v Ameriki, kjer je široka svoboda... Tedaj so naši tovariši pripomnili, da bi bilo mnogo bolje, če bi policija preiskala zadevo v zvezi z orožjem v «S.A. Adriatica» ter aretirala krivce, bržkone so še vedno na svobodi, kot sc to dogaja po navadi. Tovariš Nello Grisoni, ki je bil tudi navzoč, je protestiral zaradi nezaslišnega postopanja s tovarišem Turkom, ki je bil te dni strahovito pretepen v zaporih od policijskih agentov. Ob tej priliki so tudi opozorili predstavnika ZVU na vrsto primerov, ki dokazujejo, kako fašisti potom lokalnega Movimento sociale italiano odkrito vršijo svojo propagando, kako poveličujejo fašizem potom radia, lahko pozdravljajo «alla romana» in organizirajo tolpe pretepačev. Protestirali so tudi pro. ti dejstvu, da so na kandidatni listi MSI ljudje, ki so bili v preteklosti dobro znani. Na koncu so delegatje postavili sledeče zahteve; 1) Naj se napravi konec zasliševanjem in pristranskim preganjanjem antifašistov od strani ciVilnc policije in CIC. 2) Naj se izključi agente civilne policije, ki so brutalno pretepli tov. Antona Turka, kateri je sedaj po krivici zaprt pri Jezuitih. 3) Naj se kaznuje elemente, ki so v zvezi z najdenim orožjem v «Adriatica». 4) Naj se razpusti stranko Movimento Sociale Italiano. 5) Odgovor majorja Reakes-a na zahteve ZF STO v zvezi s procesi proti partizanskemu gibanju ln upornikom tovarne strojev. Polkovnik Bartlett Je — kot po navadi — obljubil, da se bo zanimal za vse in da bo čimprej dal odgovor. Kandidatke pa take... Babičevci morajo biti v resnici zelo potrebni ljudi, če se poslužujejo takih, kot je kandidatka v Prečniku/ ki je bila pred resolucijo Informacijskega urada nasprotnica demokratičnega pokreta in se je pa sedaj, kar naenkrat spravila z linijo Babiča. V resnici pa je značilno, da je postala tako goreča od časa ko je začela dobivati podporo po možu, ki je padel v narodno osvobodilni borbi. Prej se mso zmenili za njo, ki je bila brez nod-pore, sedaj pa po resoluciji so io prisilili prav z denarjem, naj bo z njimi in naj kandidira. Evo torej dokazov, kako uporabljajo gmotni pritisk za svoje izdajalsko početje. Demokrati, prispevajte v vo-' livni sklad» rej 70.05% je za odločno nadaljevanje stavkovnega gibanja. Detnokrfstjansko časopisje skuša potvarjati dejansko stanje tega pro-blema. Značilne so njihove nesramne obtožbe, češ, da so komunisti podtalno rovarili in s tem vplivali na izid referenduma. S tem hočejo prikazati celo zadevo v politični luči. Nahajamo $e v volivni kampanji in se vsled tega ni čuditi tem zagovornikom kapitalističnih kro gov, ki so s svojim trdovratnim zadržanjem prisilili delavce in nameščence v ILVA, da so segli po svojem povsem zakonitem orožju. Prisilili ro jih, da so stopili v stavkovno gibanje, sedaj pa jih hočejo prikazati kot prevratnike in saboterje javnega življenja. Vso krivdo vsled pomanjkanja plina hočejo zvr. niti na delavstvo, ki se trdo bori za vsakdanji kruh, za lastni obstoj. Protiljudska voliyna propaganda je docela jasna. Vplivati hočejo na javno mnenje, posebno še na ženske, češ, delavci in komunisti so krivi da ni plina. Ljudstvo pa se prav dobro zaveda, kje tičijo sovražniki delovnega ljudstva, zaveda se kdo je v,resnici odgovoren za sedanji položaj. Mesece in mesece zavlačuje ravnateljstvo ILVA re šitev vprašanja plač in mezd. Zakaj nočejo kapitalisti ugoditi upravičenim zahtevam delavstva? Tu ne more biti izgovora o pomanjkanju denarja ali pa pasivnosti podjetja. Vsi dobro vemo, da so y tej volivni kampanji tukajšnji in inozemski kapitalisti globoko segli v svoje žepe ter trošijo na stotine milijonov v propagandne svrhe svojih strank. Tržaško ljudstvo gleda s popolnim razumevanjem težko borbo, ki jo vodijo delavci in uradniki v ILVA proti izkoriščevalcem delovnih slojev. UKINJEN je sodni postopek Tožba takozvane Ciril - Metodove družbe in Tržaškega tiskarskega zavoda proti V. rajonu KP STO, kulturnemu krožku «Rtnaldi», P.D. Ivan Cankar in sekciji demokratične mladinske organizacije Sv. Jakoba, je propadla. Odvetnik Braun Je namreč predložil tožbo, podpisano od vseh delavcev, ki so ,z udarniškim delom zgradili «Ljudski dom», katerega sl je potem Titova tolpa v Trstu prisvojila in je hotela tudi v pravnem oziru postati njegova popolna lastnica. Zaradi tega je sodnik Sperandeo odredil, da se tožba preneha. Obtožene organizacije so sedaj postale tožnik. noie se lavne debele Na množičnem sestanku, ki se je vršil 13. t. m. v Nabrežini, je bila iznesena zamisel za javno debato med Komunistično partijo in Slovensko demokratsko zvezo. V tem smislu je poslal Okrajni komitet Komunistične partije iz Nabrežine vodstu SDz v Nabrežini dne 16 t. m. dopis, ki je vseboval predlog javne debate, ki naj bi obravnavala kateri koli problem političnega, gospodarskega ali socialnega značaja. Govorniki obeh strank naj bi bili iz nabrežinskega okraja. Komunistična partija je predlagala naj bi se predhodno sestala po 2 zastopnika vsake stranke v svrho dokončnega sporazuma glede javne debate. Slovenska demokratska zveza pa je na pretHog KP odgovorila z.... molkom. Ali se nabrežinski predstavniki SDZ boje stopiti javno pred ljudstvo? Ali se boje poraza, krakršnega so demokristjani doživeli na javni debati v Trstu? Seveda bi jih ljudstvo mimogrede lahko vprašalo kako so dosedaj upravljali nabrežinsko občino, kaj so do danes konkretnega napravili za našega kmeta. Ali so gospodje okrog «Demokracije» kdaj nastopili pri VU v zaščito nabreiinskih prebiralcev itd. Občinske volitve so pred durmi in to «Demokracijo» precej skrbi, zato je pa... molk zanje najboljša «politična poteza». Volivna »velikodušnost" S ponedeljkom 23.- t.m. so znižali cene tobačnim izdelkom italijanskega Izvora. Nove cene so v veljavi Izključno za STO pod anglo-ameriško upravo. Res čudno naključje! Tukajšnji u-pravitelji in italijanska vlada so postali kar čez noč velikodušni. Nič čudnega, smo pač v volivni borbi. ŽENA IN VOLITV® nje vprašanja ter skrbi Ob predstoječih volitvah se bosta kosali za ženske .volivce predvsem dve stranki: Komunistična partija in duhovščina. Ostale politične stranke — bodisi slovenske, še bolj pa italijanske, — bodo dobile le malo glasov žena, zato ker sg za žene niso nikdar brigale in ker niso do danes niti pokušale pognati med ženami in materami globljih korenin. Da, tildi duhovščina je postala po zadnjem «pastirskem pismu» škofa Santina politična stranka v pravem pomenu besede. Ni namreč mogoče smatrati za nepolitične one, ki pridigajo pred volitvami, da je treba voliti za tega in ne za onega in kličejo na pomoč nebo in pekel. Danes, pred volitvami, je škof Santin napisal svoje «pastirsko» pismo, ki nima nič skupnega z delom dobrega dušnega pastirja, ki ni-ma nič skupnega z delom prvih kristjanov in Kristusa. Zakaj so prenehali z občinskimi deli Naš list se je že večkrat zavzel za problem cest, posebno za o\i V nabrežinski občini. Res se je občinska uprava tudi kmalu pobrigala za nekatera popravila. Nič čudnega upravne volitve se bližajo! Ti gospodje hočejo v hitrici nadomestiti to, kar so do sedaj zamudili. Dobro vedo. da sg jim stolčki majejo odtod tudi vsa ta skrb za ljudske potrebe. Niso se pa do danes zganili, da bi začeli s popravili cest, ki smo jih naznačili v našem listu od 7. t. m. To so ceste iz Saleža do Zgonika ter jz Samatorce in Trnovce do glavne ceste. Stanje slednjih je lz dneva v dan obupnejše. S popravilom se ne sme odlašati. Dolžnost nabrežinske in zgoniške občine je, da se dela takoj začnejo, «er te vsako nadaljne zavlačevanje povezano z novimi stroški. «Polir», ki ga plačuje zgoniška ob- čina za vzdrževanje cest, tudi ne zadostuje. Za sedanja popravila mora občina najeti še druge delavce. Sicer si lahko razlagamo, zakaj sq občinski sveti še niso brigali za ta popravila. Očividno so občinski svetovalci in župani že obupali nad volivnim uspehom. Zavedajo se, do jih ljudstvo ne bo izvolilo — in v tem se niso prav nič zmotili obvestilo Zadruga za upravljanje pristaniških menz v Trst poziva vse svoje člane, ki so bili odpuščeni od Pristaniških družb in Javnih skladišč, kakor tudi dediče umrlih članov, naj se prijavijo v teku treh mesecev po tej objavi v uradu podpisane zadruge, ki je v Stari luki — skladišče 4-3. nadstropje, da dvignejo svoj delež. Po poteku te dobe. bodo nedvig-njeni deleži vključeni v rezervni sklad. Ravnateljstvo Ameriški vpliv na gospodarstvo Zapadne Evrope postaja postopoma močnejši, zlasti zaradi izvajanja Marshallovega • ERP • načrta, s pomočjo katerega si namerava zagotoviti popolno gospodarsko in politično nadvlado v tem delu Europe. Vse slabe posledice tega vpliva so vsak dan jasnejše. Kot nujna posledica «širokogrudne pomoči» pa so se v zadnjem času pojavili še ameriški «strokovni nasveti». Med najnovejše «strokovne nasvete», spada pritisk, ki ga izvajajo ZDA po predstavnikih Marshallovega načrta na valute zapadno evropskih držav. Po tem nasvetu naj bi države Zapadne Evrope razvrednotile svoje valute. Razvrednotenje pa naj bi se izvršilo pod izgovorom stabilizacije valut. Naj močnejši pritisk izvajajo ZDA zaenkrat predvsem na frank in funt. Francija naj bi odpravila sistem mnogovrstnih tečajev in ustalila frank po tečaju 320 fr. za dolar. To bi pomenilo občutno razvrednotenje v primeri s sedanjim uradnim tečajem. Francozi me temu upirajo. Enako stališče zavzemajo do razvrednotenja tudi Angleži. Američani bi želeli razvrednotiti funt od sedanjega tečaja - funt za 4,03 dolarje - kar na tri dolarje. Italijpnski gospodarski krogi pa zaenkrat samo preučujejo ameriški «strokovni nasvet» o stabilizaciji, a so pri tem zelo molčeči! Nameni in posledice ameriškega gospodarskega vmešavanja Pri razmišljanju o omenjenem nasvetu se bomo nehote vprašali: Ali izraža nasvet za razvrednotenje valut držav Zapadne Evrope iskreno željo, da bi se gospodarstvo Evrope izboljšalo in osamosvojilo? Kakšni so izgledi za ozdravljenje evropskega gospodarstva, če jih ocenjujemo v okviru marshalliza-cije evropskega gospodarstva? Gospodarska problematika je zelo zapletena ter nam mora biti zaradi tega, vredno odgovorimo na zastavljena vprašanja, predvsem jasno, kakšna je proizvodna sposobnost evropske industrije v odnosu do ameriške. Na ta način se bomo izognili nevarnosti, da nasedemo lažnim slavospevom o Marshallovem načrtu, katerih edini namen je potvarjati smisel in prikriti namene ameriške gospodarske pomoči, ki ima med drugim tudi v načrtu oslabiti proizvodno sposobnost evropske Industrije. Ena glavnih, osnovnih zahtev za gospodarsko pomoč je proizvodna sposobnost, ki zahteva pri današnji in naglo razvijajoči se tehniki, da so industrijska podjetja sodobno opremuena. Ameriška industrija je v tem pogledu na višku, zlasti zaradi tega, ker za časa vojne ni bila motena, poškodovana. Zato je zelo prehitela proizvodno sposobnost evropske, zlasti kontinentalne industrije, ki je bila zaradi vojne zelo oslabljena. Zastarela in pomanjkljiva oprema evropske industrije pa zahteva predvsem novih in modernih strojev. Vse to je izvedljivo samo z velikimi investicijami in možnostjo, da si Evropa lahko nabavi industrijsko opremo. Pomoč po Marshallovem načrtu pa je v odnosu do proizvodne sposobnosti evropskih industrijskih podjetij zelo dvomljive vrednosti, da ne govorimo o nevarnosti popolne gospodarske odvisnosti od ameriške finančne oligarhije, Ndmen ameriških gospodarskih krogov je namreč ta, da proizvodna sposobnost in s tem hkrati rentabilnost evropske industrije oslabi, kajti s tem se slabi tudi gospodarska konkurenčna sposobnost Evrope. Evropska konkurenca bi bila izločena, oziroma vsaj zelo oslabljena. Ameriška industrija bi s svojo proizvajalno sposobnostjo in kvaliteto iz- ločila nevarnega tekmeca in to pod videzom «humanega razumevanja» ERP načrta do potreb povojne obnove evropskega gospodarstva. Vsega tega se zavedajo ameriški gospodarski krogi ter izrabljajo povojno gospodarsko stisko Evrope v svoje namene. V tej zvezi je zanimivo pregledati seznam blaga, ki ga je prejel Trst v prvem tromesečju 1949 leta po ERP načrtu. I' tem razdobju je prišlo iz ZDA v Trst sledeče blago: Zita 9.487 ton; izhlapelega mleka 1.341 ton; «pi-stačev» 1.33S ton; masti 330 ton; koksovčga olja 124 ton. V istem času je ECA izdalo VU pooblastilo za nabavo surovin za vrednost 1.029.000 dolarjev. O industrijski opremi, o strojih pa ni ne duha ne sluha. Kadar pa poedine, a zelo redke industrije v Evropi prejmejo pomoč v strojih, tedaj gre za ameriški konkurenci ne nevarno, manj važno industrijsko panogo, oziroma za industrijo, ki je v rokah ameriškega kapitala. Mnogi sc bodo vprašali kakšno zvezo ima vse to z razvrednotenjem zapadno evropskih valut? Odgovor je enostaven. V Evropi že itak pri- manjkuje dolarjev. Z razvrednotenjem evropskih valut se bo saldo v plačilnih bilancah prizadetih držav v korist dolarja se povečal, a cene ameriških strojev preračunane v evropske valute se bodo zvišale. Možnosti za nakup strojev v ZDA se bodo zmanjšale. Obnova osnovne moči evropskih indu-stij bo še težje izvedljiva. Gospodarstvo Zapadne Evrope bo trdno u rokah Američanov. Res je, da lahko izdajo ZDA na svojem t.j. notranjem trgu gotove ukrepe, ki olajšajo gospodarski položaj Evrope v odnosu do ameriškega gospodarstva, do ameriške industrije in trgovinske izmenjave. Vendar pa zavihi vse od ameriškega razpoloženja do evropskega gospodarstva in njihovih političnih ambicij. Možne in povsem verjetne go spodarske posledice razvrednotenja zapadno evropskih valut napram dolarju pa hkrati nosijo v sebi kali draginje in brezposelnosti ter nevarnost povečanja finančnih težav prizadetih držav. Slabe posledice razvrednotenja valut držav Zapad ne Evrope pa bi okusilo tudi tržaško gospodarstvo, ki so ga nasilno oahnili v okvir De Gasperijevega gospodarstva. V ,tem je podana v grobih obrisih tudi vsa skrivnost marshalliza-rije evropskega gospodarstva, ki vodi k postopni likvidaciji samostojnosti gospodarstva Zapadne Evrope. Večina katoličanov, vernikov, pc' sebno med ženami, je pričakoval8' da bo v pismu res beseda in misel dobrega pastirja. Zaman bi iskali v Santinovem pismu najboljše nauk« Kristusa, tiste nauke v katere veruje vsak, ki mu ni vera prazna beseda. Ali so bile v- pismu ali so v govoru pridigarjev Kristusove besede o revežih? Ali Pa besede «g0" rje vam bogatinom»? Nekateri teh pridigar je v-politikov bodo sicer * velikim naporom le izdavili te besede iz grla, zato so pa njihova dela čisto druga. V besedah so pr0*1 bogatinom — v dejanjih pa so pr®' ti revežem proti onim, ki delajo i® trpijo. Tako se nadaljuje skozi stoleti8 borba proti farizejem in hinavcefl1 v najrazličnejših oblačilih, tudi duhovniških. Njih besede sq bile 1®' pe, njih dejanja pa drugačna, K® so kronali kralja kmetov, puntar)8 Matija Gubca na trgu pred stoln® cerkvijo v Zagrebu z razbeljen® krono in ga posadili na ognjen pr®" stol je stala tam tudi vsa cerkven8 gosposka. Tudi cerkvena gospoda j® prišla gledat, kako sodijo kmgb1 puntarju, ki se je boril za svoj® pravico, za pravico revnih, za k8' tero je umrl Kristus sam. Tam s® stali farizeji, Judeži, ki so za d en8® prodali svojo vest, ki so bili P1’1' pravijeni križati še enkrat sinu božjega. Na njih obrazih in oblek8*1 ao bili vžgani tisti cekini, za kater® so se prodali. Tudi nam Slovencem Trsta in ok®j lice se ni godilo drugače. Tudi m1 smo že prehodili svojo Golgoto, tu' di nas so prodali z tistih trides® cekinov, tudi mi smo videli fari' žeje jn hinavce. Trideset let smo hodili težko križevo pot: fašisti nacisti so bili naši rablji. Kdo s® bili farizeji, kdo je bil Judež? K*1 je bil tisti, ki nam je kazal pot 11 odrešenju, ki je nosil naj večjo t®5® križa? Njega, Santina, tržaškega škof8'