se
11
dni
10

VARNO
NA KOLO!
\ maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Obiskovalci Polimaratona izkoristite 30-% popust na
m
www.muellersportsmed.si
fii?
Ptuj, torek, 5. junija 2012
letnik LXV • št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
kTJ
Po mestni občini Ptuj • Skup energije za boljšo prihodnost Ptuja
O Stran 3
Ormož • Še tretji zahtevek za prvo izredno sejo
O Stran 6
RTNOMEDICINSKI PRIPOMOČKI
Štajerski
Ptuj • Najstarejše mesto preplavili gasilci
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • V torek na Ptuju Slovenija -Finska (U-21)
O Stran 11
Nogomet • Odziv NK Aluminij na izjavo Stanka Glažarja, predsednika MNZ Ptuj
O Stran 11 Rokomet • Jan Gregorc v Ormožu
O Stran 12
Mladost na pomembni preizkušnji
Ptuj je v soboto preplavilo okoli 3000 udeležencev državnega prvenstva mladih gasilcev, ki so pokazali dobro pripravljenost, tako da lahko že jutri rešujejo tudi življenja.
Gasilstvo, ki ima v Sloveniji in na Ptujskem več kot 140-le-tno tradicijo, je ponovno dokazalo, da je najmočnejša prostovoljna organizacija v državi, ki je lahko upravičeno ponosna na svoj podmladek. Številni gostje, med katerimi je bil tudi obrambni minister Aleš Hojs, so ugotavljali, da sta solidarnost in medsebojno razumevanje, ki ju gojijo gasilci, osnovna pogoja za obstoj vsake civilizacije, zato se narodu, ki ima tako gasilsko mladino, ni treba bati za prihodnost. Okoli 1900 pionirk, pionirjev, mladink in mladincev, ki se je za najvišje državne naslove potegovalo v različnih disciplinah, je dokazalo vrhunsko pripravljenost. Najboljše enote se bodo pripravljale za nastop na mladinski gasilski olimpijadi, ki bo prihodnje leto v Franciji.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Pomurje • Delovni obisk vlade
Premier Janša: »Tudi nekaj optimizma!
Minuli teden so pomursko regijo obiskali predstavniki slovenske vlade s predsednikom Janezom Janšo na čelu.
«
Po njegovih besedah je marsikaj, kar je bilo v času konjunkture doseženo, v zadnjih treh letih na žalost izničeno, zaradi česar je treba začeti znova: »Kljub temu pa je vendarle mogoče najti tudi nekaj optimizma.«
Na novinarski konferenci je premier izpostavil nekatera pomurska podjetja, ki jih je vlada v zadnjih dveh dneh obiskala, in dejal, da podjetja dobro poslujejo, saj so se prilagodila krizi in imajo smele načrte za prihodnost. Po njegovem mnenju pa se pomurska regija srečuje z dvema ključnima kategorijama problemov: z viri financiranja in birokratskimi ovirami. Janša je ob tem poudaril, da je Vlada RS v rebalansu proračuna sicer ohranila nedotaknjena sredstva iz tako imenovanega pomurskega zakona, vendar ta delež za razvoj regije ni dovolj. Povedal je, da največji vir financiranja in priložnost za hitrejši razvoj regije predstavljajo predvsem ko-hezijska sredstva iz evropskih
skladov, ki so pravzaprav edina realna sredstva do leta 2020.
V zvezi z birokratskimi ovirami je predsednik opozoril predvsem na konkretne primere, s katerimi se je vlada seznanila na tokratnem obisku, kjer obstajajo investicijski načrti, poslovne ideje in finančna sredstva, realizacije pa ni, ker »nekdo v realnem času ne odloči, na primer glede spremembe namembnosti zemljišč, glede postopkov pri gradbenih dovoljenjih, glede občinskih pro-
storskih načrtov ...,« je dejal Janez Janša. Ob tem je poudaril, da gre pri birokratskih ovirah za kompleksen problem, ki ni značilen le za pomursko regijo, temveč celotno Slovenijo. Ob tem je izpostavil enotedenski rok, ki ga imajo po tokratnem delovnem posvetu vlade na voljo ministrstva, da pripravijo sezname vseh zadev, ki so v postopkih na prvi ali drugi stopnji na ustreznih upravnih organih, in še napovedal, da bo vlada čez dva tedna obravnava-
la celoten seznam zadev, ki so v reševanju, pri čemer bodo izpostavljene zadeve, faza postopka in odgovornost posameznih subjektov. Kot je poudaril, so prav birokratske ovire eden od dejavnikov pri oviranju nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Predsednik vlade se je skupaj z ministrom za finance Janezom Šušteršičem, ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem, ministrom za infrastrukturo in prostor Zvo-netom Černačem in ministrom za obrambo Alešem Hojsom sestal z župani, gospodarstveniki, poslanci in svetniki z območja Murske Sobote, Gornje Radgone, Lendave in Ljutomera.
Udeleženci so spregovorili o konkretnih izzivih, s katerimi se regija srečuje, in opozorili predvsem na omejitve v okolju, zaradi katerih je gospodarski razvoj slabši, kot bi lahko bil. S pobudami in vprašanji predstavnikom vlade so se dotaknili konkretnih problemov podjetnikov in obrtnikov, od konkretnih administrativnih ovir pri uresničevanju idej s tujimi investitorji, energetskih potencialov reke Mure in njenega hkratnega varovanja, cen lesa in potrebnih ukrepov v lesni industriji, pa tudi kmetijstva, pitne vode, sprememb namembnosti zemljišč in gasilstva. Ob zaključku delovnega srečanja je predsednik vlade zbrane opozoril, da ne glede na veliko vloženih naporov in truda bistvenih premikov v zelo kratkem času ni mogoče pričakovati.
NŠ
Utrinek s tiskovne konference predsednika vlade Janeza Janše
Foto: NS
Slovenija • Varčevalni zakon razburja
ZSSS v ustavno presojo pošilja tri člene varčevalnega zakona
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v ustavno presojo v petek poslala tri člene zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanašajo na izplačilo letošnjega regresa javnim uslužbencem, prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in varovano plačo. Ustavnemu sodišču predlaga tudi zadržanje teh členov.
ZSSS v ustavno presojo ne vlaga celotnega zakona za uravnoteženje javnih financ, temveč le posamezne člene. Ob tem računa na čim prejšnjo odločitev sodišča, je pojasnil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Po prepričanju sindikatov je obveznost regresa za letni dopust javnih uslužbencev že zapadla v izplačilo. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki ga je DZ sprejel pred okoli mesecem in pol in predvideva podaljšanje roka za izplačilo regresa, zaradi zbiranja podpisov za razpis referenduma namreč po besedah sekretarja ZSSS ni pričel veljati.
Nekateri delodajalci tako te obveze niso izpolnili, drugi pa, kar po njegovih besedah pomeni, »da zakon za uravnoteženje javnih financ posega v že pridobljeno pravico, ki je že zapadla v samoplačilo«. Ker so nekateri uslužbenci že prejeli regres, drugi pa ne in ga bodo v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ prejeli v nižjem znesku, Zorko izposta-
vlja vprašanje enakosti pred zakonom.
V ZSSS bodo počakali na višino izplačila regresa. Če bo nastala razlika v izplačilu in ustavno sodišče ne bi zadržalo izvršitve te določbe oziroma bi odločanje o ustavnosti trajalo dalj časa, bodo članstvo pozvali k razmisleku za vložitev tožbe, je pojasnil Zorko.
Po podatkih ministrstva za pravosodje in javno upravo je letos regres v višini 692 evrov dobil že slab odstotek funkcionarjev in javnih uslužbencev. Po besedah sekretarja Sindikata državnih organov Slovenije Draga Ščernjaviča si je do 23. maja več kot 200 pravnih javnih oseb že izplačalo regres, kar je po njegovem mnenju visoka številka. Povedal je še, da se je o tem med drugim danes pogovarjal z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.
Glede prisilne upokojitve je Zorko izpostavil, da je ustavno sodišče v nekaterih sodbah že odločilo, da tovrstno prenehanje delovnega razmerja zaradi
izpolnjevanja minimalnih pogojev za upokojitev ni ustavno dopustno. Po Zorkovih besedah tudi sodba evropskega sodišča kaže na to, da različno obravnavanje javnih uslužbencev proti ostalim ni dopustno.
Predsednik ZSSS Dušan Se-molič je opozoril na veliko brezposelnost starejših delavcev pri nas. Ko starejšemu zaposlenemu prekinejo delovno razmerje, ima po njegovih besedah na izbiro dvoje: ali se prijavi na zavod za zaposlovanje ali pa se upokoji. Slednje bi storila večina, je ocenil in pojasnil, da prav zato tako upokojevanje imenujejo kot »prisilno«. V sedanjem sistemu pa se po njegovih besedah zaposleni sami odločajo, kdaj se bodo upokojili. Prav zato Semolič ne razume politikov, ki po njegovem mnenju na eni strani govorijo o tem, da bodo morali ljudje delati čim dlje zaradi demografskih razmer, na drugi strani pa sami »prisiljujejo« zaposlene v upokojitev.
Določbe v zakonu za uravnoteženje javnih financ glede varovane plače pa ZSSS izpodbija zato, ker se bo prejemnikom te plače plačilo dejansko znižalo bistveno več, kot se bo plača znižala ostalim javnim uslužbencem, je povedal izvršni sekretar ZSSS. Tudi pri tem je izpostavil vprašanje enakosti pred zakonom. Predsednik sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovič opozarja, da določilo glede varovanih plač jemlje že pridobljene pravice (s plačno reformo leta 2008), poleg tega pa se bodo prejemnikom varovanih plač plače
Od petka višja koncesijska dajatev od študentskega dela
V	skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ se je s prvim junijem zvišala koncesijska dajatev od študentskega dela. Kot so preračunali v Združenju delodajalcev Slovenije, se bo s tem študentsko delo za delodajalca podražilo za več kot deset odstotkov.
V	skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ se namreč koncesijska dajatev, ki jo posredniki študentskega dela obračunavajo od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov, zvišuje z 12 na 23 %. Dodatna koncesijska dajatev, ki je namenjena predvsem izgradnji študentskih domov, pa ostaja v višini 2 %. Kot so zapisali na ministrstvu za delo, so
znižale več kot ostalim javnim uslužbencem. Tako kot ostalim se jim bodo znižale za osem odstotkov, dodatno pa še zaradi prerazporeditve na nižje ovrednotena delovna mesta.
Kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, tako imenovano varovano plačo prejemajo zaposleni, ki so ob uvedbi plačne reforme prejemali višje plače, kakor je nov plačni sistem vrednotil njihovo delovno mesto ali bi jim pripadale glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Plač jim ob prevedbi torej niso znižali, ampak uvedli varovane plače, ki bi se s časom uravnale bodisi z napredovanjem, bodisi, ko bi se vrednost plačne lestvice višala in bi takšen posameznik dosegel znesek, ki so mu ga že izplačevali.
Varčevalni zakon pa je varovano plačo ukinil in so tako padli v nižje plačilne razrede, je dejal Milenkovič. V javnem sektorju je po njegovih besedah varovano plačo prejemalo 1745 zaposlenih, od tega v obrambnem sektorju 278. V tem resorju so imeli varovane plače mehaniki za oborožitev in za specialno opremo, je povedal.
ZSSS ustavno sodišče prosi za hitro oziroma prednostno obravnavo te presoje, saj da ni njihov namen zadevo zadrževati, temveč priti do hitre odločitve. Na zvezi sindikatov so po njegovih besedah tudi prepričani, da bo ustavno sodišče sledilo navedbam v zahtevi za presojo ustavnosti in ugotovilo, da so omenjeni členi zakona v nasprotju z ustavo.
tako koncesionarji od petka dalje dolžni obračunati koncesijsko dajatev v višini 23 %, dvoodsto-tno dodatno koncesijsko dajatev ter DDV na koncesijsko dajatev (20-odstotni DDV od 25-odstotne koncesijske dajatve).
Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc pravi, da dodatna obdavčitev neposredno na študenta ne vpliva, saj jo plača delodajalec. So pa tudi oni opozarjali, da obstaja možnost, da bi delodajalci na račun tega nižali višino urnih postavk. Pri čemer je dodal, da si želijo, da se delodajalci tega ne bi posluževali. (sta)
Pokojnine se letos ne bodo uskladile
Zakon za uravnoteženje javnih financ določa omejitve pri izplačilu letnega dodatka za upokojence. Pokojnine se v letu 2012 v skladu z novim zakonom ne bodo uskladile. Z delom zakona
Polni regres doslej izplačali skoraj 8000 javnim uslužbencem
Višina letošnjega regresa za javne uslužbence je ena od spornih točk po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Zaradi napovedanega znižanja je 249 proračunskih uporabnikov regres že izplačalo v polni višini. Po podatkih ministrstva za pravosodje in javno upravo je do 23. maja regres v višini 692 evrov dobilo 7945 javnih uslužbencev. Skupni znesek že izplačanih sredstev za letošnji regres v javnem sektorju pa je po podatkih ministrstva 6.383.108 evrov. Lani je država za regres za letni dopust sicer namenila 112,3 milijona evrov, sredstva za letošnji regres pa so se po zakonu za uravnoteženje javnih financ prepolovila.
Regres je doslej izplačalo 74 občin, 70 javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb s področja vzgoje, izobraževanja in športa, 36 s področja zdravstva, 25 s področja kulture in 23 s področja socialnega varstva. Poleg tega so regres izplačali še v šestih javnih zavodih in drugih izvajalcih javnih služb s področja malega gospodarstva in turizma, petih s področja javnega reda in varnosti in štirih s področja gospodarskih dejavnosti. Regres so izplačali tudi v treh občinskih javnih skladih, v dveh agencijah in v enem skladu oz. drugem izvajalcu obveznega socialnega zavarovanja, so po-
pa se ne strinjajo civilni invalidi vojn in že pripravljajo tožbo proti državi.
Prejemnikom pokojnine v višini do 414 evrov bodo letni dodatek izplačali v znesku 367,95 evra, tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bo izplačan letni dodatek v znesku 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Prejemniki pokojnine v višini nad 622 pa do letnega dodatka niso upravičeni. Višina letnega dodatka je odvisna le od višine pokojnine. To pomeni, da se dodatki, kot so npr. del vdovske pokojnine, varstveni ali invalidski dodatek, ne vštejejo v pokojnino. Upokojenci, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki ni višje od 622 evrov, so po novem zakonu upravičeni do letnega dodatka v višini 166 evrov. Tisti z nadomestilom nad 622 evrov pa do letnega dodatka niso upravičeni.
Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
jasnili na ministrstvu.
Zakon določa, da se zaposlenim, ki so v letu 2012 do uveljavitve tega zakona prejeli regres za letni dopust v drugačni višini, kot jo določa ta zakon, ob naslednjih izplačilih regresa obračuna razlika med izplačanim regresom in regresom, določenim s tem zakonom.
Najvišji regres bodo letos prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov. Javni uslužbenci med 14. in 19. plačnim razredom bodo dobili dobrih 657 evrov regresa, od 20. do 26. plačnega razreda pa 493 evrov. Regres javnih uslužbencev od 27. do 33. plačnega razreda bo znašal skoraj 329 evrov, od 34. do 39. plačnega razreda pa 164 evrov. Regres za letošnji letni dopust bo izplačan najkasneje do 1. julija, kar je skrajni rok izplačila v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo letošnji regres v višini, ki jo določa zakon za uravnoteženje javnih financ, izplačan v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih do 1. julija.
Kolektivno tožbo zaradi neizplačila regresa z aprilsko plačo v skladu z dogovorom o ukrepih na področju prejemkov v javnem sektorju so že vložili v Sindikatu vojakov Slovenije. Morebitne tožbe zoper državo zaradi nižjega regresa za letni dopust za leto 2012 pa so že napovedali številni drugi sindikati.
STA (Pripravlja: SM)
približno 165.500 upokojencev prejema pokojnino v znesku do 414 evrov, približno 204.200 jih prejema pokojnino v znesku od 414,01 do 622 evrov, približno 210.300 pa jih prejema pokojnino v višini več kot 622 evrov. (sta)
Pahor napovedal kandidaturo za predsednika države
Dosedanji predsednik SD Borut Pahor je na kongresu SD v Kočevju napovedal kandidaturo za predsednika republike. »Nočem samo ugibati o narodovi prihodnosti, ampak jo želim kot predsednik vseh Slovencev soustvarjati,« je Pahor poudaril ob napovedi svoje kandidature.
Kandidaturo za predsednika države so doslej napovedali že trenutni predsednik republike Danilo Türk, evropski poslanec Milan Zver, ki bo nastopil s podporo SDS in NSi, predsednik zunajparla-mentarne SNS Zmago Jelinčič in neodvisni kandidat Marko Kožar. (sta)
Uvodnik
Po domače?
Najbrž ste se že sami ob sprehodih med trgovskimi policami, kar je postalo ob poplavi trgovskih centrov v Ptuju že prava rekreacijska dejavnost (mimogrede: ste vedeli, da v najstarejšem slovenskem mestu gradimo še en trgovski center?), že kdaj razmišljali, ali res potrebujemo vse tisto, kar nam vsiljujejo trgovske police. Je potrebno, da imamo marmelado z vseh koncev sveta? Da česnova glavica vidi več sveta, kot ga boste vi kadarkoli v svojem življenju, saj je pripotovala iz daljne Kitajske? In medtem ko človek še razume, da je mango, papaja in kaj vem kaj še vse eksotičnega pripotovalo iz daljnih dežel, ker pri nas pač ne raste, pa je povsem nerazumljivo, da najdemo na policah krompir iz Egipta in Maroka, ko pa pri nas ja raste za vsakim vogalom.
Pa je v tem, da ob domačem najdemo ogromno tujega, res vse tako zelo slabo? Ste res prepričani, da je slovenski krompir, ki ga v teh dneh že najdete na zelenjavnih oddelkih pri naših trgovcih, tako zelo boljši od afriškega? Še zlasti ob mislih, da je afriškega grelo zlato sonce, naš pa brez umetno ustvarjenih razmer ne bi mogel tako hitro prispeti na trgovske police. In ko potem pogledate še cene: za uvoženega boste odšteli kakih 70 centov, za domačega pa evro in 70! En evro za domoljubje pri kilogramu krompirja je pa vendarle preveč. Kot je absolutno preveč, da mi hočejo domačnost češenj prodati za 13 evrov.
Saj se človek razneži ob oglasih, ki nas vzpodbujajo k nakupom domačega. Toda - oprostite, moja denarnica tega ne bo preživela. In v čem je razlika med maslom, ki so ga pomolzli iz nemške ali avstrijske krave, ter onim iz slovenskega mleka? Pravzaprav je razlika: slovensko je dosti dražje.
Domače je res domače. Ampak edina domača stvar, ki ji verjamem, je solata, korenček in grah z mojega vrta. Za njih vem, kako so rasli, od otroštva v vrečici naprej ...
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Razvojna konferenca Ptuj 2012
Skup energije za boljšo prihodnost Ptuja
Na Ptuju je 31. maja in 1. junija potekala prva razvojna konferenca pod naslovom Ptuj 2012, namenjena izmenjavi pogledov in stališč o trenutnem stanju in začrtanem razvoju. Pripravili sta jo ZRS Ptuj in Štajerska gospodarska zbornica na pobudo dr. Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine Ptuj, ki je hkrati tudi predsednik sveta zavoda ZRS Bistra in Štajerske gospodarske zbornice. Konferenca bo šla v anale po veliki udeležbi in odlični oceni, ki pa še ni dovolj, da bodo njeni zaključki tudi realizirani, saj je v mestu še vedno premalo sodelovanja in povezovanja na vseh segmentih.
Foto: Črtomir Goznik
V slavnostni dvorani Ptujskega gradu so razpravljali na temo Razvoj Ptuja predstavlja sinergijo pričakovanj in zmožnosti gospodarstva, kulture in turizma.
V prvem delu, 31. maja, je razvojna konferenca potekala v hotelu Primus, kjer so po uvodnih govorih ptujskega župana Štefana Čelana, dr. Romana Glaserja, direktorice ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandre Pivec in direktorice ŠGZ mag. Aleksandre Podgornik, delo nadaljevali v treh okroglih mizah, katerih cilj je bil opredeliti strateško razvojne usmeritve MO Ptuj, razvojne dileme in priložnosti na področju gospodarstva in podjetništva, turizma ter oživitve starega mestnega jedra. Potrebujemo veliko iskrivosti in inovativno-sti, da bomo lahko prestopili prag gospodarske in finančne krize, je povedal ptujski župan Štefan Čelan ter dovolj drznosti, da bi dosegli želene sinergi-je. V preteklosti je Ptuj sprejel veliko strateških dokumentov, nazadnje je to bil integralni razvojni program MO Ptuj. Bolj ali manj pa gre za dokumente, ki so si na las podobni. V teh letih, odkar so nastali, pa v tem okolju ni nastala nobena Silicijeva dolina. Vendarle pa gre za tisto podstat, na kateri je treba graditi, je poudaril. Mesto ima veliko razvojnih izzivov, a premalo denarja, da bi jih realiziralo. 350 let je imelo tri proračune, danes ima le enega. Treba se je boriti za več virov, iz katerih bo mogoče uresničiti naše želje in potrebe ter hkrati pridobiti tiste vzvode odločanja, ki nam bodo prinesli večjo avtonomijo, kot jo ima Ptuj danes. Lokalna samouprava je tipični razvoj po diktatu, je prepričan ptujski župan, saj je poraba 95 odstotkov proračuna že vnaprej predpisana. Kolikšna je bila podpora tej viziji oziroma uravnoteženemu razvoju mesta v teh letih, brez forsiranja katerega izmed področij, ni treba posebej spraševati, vidna je že na zunaj. Prioriteta je na tistih projektih, na katerih je mogoče pridobiti največ evropskega, državnega in zasebnega kapitala. V tem trenutku je ključno vprašanje, kako se bomo znali povezati, da bodo javni sektor, gospodarstvo in civilna družba skupaj našli sinergije in presežke. Dr. Roman Glaser je uvodnem nagovoru povedal, da je čas priprave na konferenco v ta prostor vnesel kar nekaj vetra, ki je dober, ki zmeraj prinese zmožnost hitrejše plovbe, posebej pa je zadovoljen, da je konferenca zbrala skupaj vse tiste, ki imajo radi Ptuj, ki nanj gledajo z navdušenjem in mu želijo dobro, kot želijo tudi za vse Ptujčane boljše pogoje za življenje. Osnovni namen konference je, da prinese pozitivno energijo v ta prostor
in zastavi izhodišče za njeno nadaljevanje v prihodnje ter da se bodo njeni zaključki prenesli v vsakdanje življenje. Pri tem bi se Ptujčani lahko zgledovali tudi po Konfuciju, ki je dejal, da ko spoznaš, da so cilji nedosegljivi, ni treba spreminjati ciljev, ampak način, kako jih nameravaš doseči. Razvojna konferenca je namenjena tudi spreminjanju klime v tem okolju, kar bo tudi to eden izmed kamenčkov k boljšemu jutrišnjemu dnevu, meni dr. Glaser. Pozitivne spremembe lahko naredimo le skupaj, je izluščila dr. Aleksandra Pivec. Turizem se izpostavlja kot pomembna razvojna prioriteta, a premalo izkoriščen potencial. V tem trenutku 1,77 odstotka turistov, ki pridejo v Slovenijo,
za svojo destinacijo izbere Ptuj, v okviru Podravja ta številka pomeni skoraj 29 odstotkov prihodov, v okviru Spodnjega Podravja pa skoraj 94 odstotkov. Na Ptuju je trenutno 1139 turističnih postelj, v celem Spodnjem Podravju 1400. Turisti se v tem območju zadržujejo dalj časa: leta 1999 je povprečna doba bivanja turistov bila 1,99 dneva, v letu 2011 2,66 dneva, v Sloveniji je bilo v tem letu povprečje 2,99 dneva. Destinacija za uspešnost potrebuje atrakcije, vpletanje zgodb kulturne dediščine v turistično ponudbo, javno in zasebno infrastrukturo, dostopnost, človeške vire, podobe in karakter destinacije ter primerno cenovno politiko. Z aktualnimi podatki na podro-
čju gospodarstva v MO Ptuj je postregla mag. Aleksandra Podgornik. Na tem območju je aktivnih 544 mikro podjetij, 32 majhnih, 12 srednje velikih ter šest velikih podjetij. Največ zaposlenih, tj. 1846, je v mikro podjetjih, največ prihodka ustvarjajo velika podjetja, največ čistega dobička pa ustvarijo mikro podjetja. Podatki o investicijah kažejo velike trende upadanja. Marca je bilo na območju Ptuja 2,8 odstotka registriranih brezposelnih, v Podravju 5,2 odstotka, v Sloveniji pa 12 odstotkov.
Ko bodo padle bariere in vrtički, bo Ptuj zacvetel...
Okroglo mizo Gospodarstvo Ptuja o razvojnih priložnostih je vodila mag. Aleksandra Pod-gornik, dr. Aleksandra Pivec je predsedovala okrogli mizi Turizem lahko postane priložnost za razvoj Ptuja, Franc Mlakar pa okrogli mizi Staro mestno jedro - breme ali razvojna priložnost Ptuja. Prvi dan razvojne konference so zaključili z neformalnim srečanjem in nastopom svetovno znanega violinista Miha Pogačnika, ki je idejo povezovanja in sodelovanja ponazoril s klasično glasbo. V sklopu drugega dne razvojne konference Ptuj 2012, ki je potekala v slavnostni dvorani Ptujskega gradu, so najprej predstavili povzetke vseh treh okroglih miz,
zatem pa vodili razpravo pod naslovom Razvoj Ptuja predstavlja sinergijo pričakovanj in zmožnosti gospodarstva, kulture in turizma. Prvo razvojno konferenco so sklenili z novinarsko konferenco, na kateri so javnosti predstavili vsebino konference in nekatere zaključke, ki jih bo treba tudi uresničiti, ker ni dovolj, da imamo dobre ideje, zamisli in pobude. Konferenca je v dveh dneh združila velik potencial, ki deluje na področju gospodarstva, kulture, umetnosti, turizma in na drugih področjih. Izkristaliziralo se je veliko idej, skupnih izhodišč, dodatnih impulzov za boljšo prihodnost Ptuja, je povedal dr. Roman Glaser. Konferenca ni bila razmislek o silno velikih premikih in revoluciji, to je bil razmislek o evoluciji, ker želimo dograjevati, nadgrajevati in dopolnjevati, je poudaril. Glede na vsebino okroglih miz, je dr. Glaser prepričan, da je razvojna konferenca dosegla svoj namen. Za uresničitev dobrih zamisli pa bo treba strniti vrste vseh Ptujčanov, ne samo udeležencev konference. Razprave so pokazale željo po sinergiji, sodelovanju in lepšem ter boljšem Ptuju. Ptujski župan Štefan Čelan bo najbolj srečen, če bodo na Ptuju padle bariere ločenosti in nekih vrtičkov ter začele teči zgodbe na zelo konkretnih vsakodnevnih primerih. V ta namen je dal osem zelo konkretnih pobud, med drugim tudi pobudo za skupni štipendijski sklad gospodarstva in
občine. V devetih letih župa-novanja - posipal se je s pepelom - mu ni uspelo podreti marsikaterega plota in zgraditi pristnih mostov in povezav, da bi od načelnega pristopili h konkretnemu. Več pobud in sodelovanja ter prispevka pričakuje tudi od gospodarstva, ki ne zahteva parcel za nove tovarne, niti ne zaposluje mladih strokovnjakov, še manj pa se povezuje. Ptuj potrebuje tudi povezovalno organizacijo, ki bo skrbela za turistične prireditve, ki so prerasle ljubiteljsko dejavnost, in povezala turistično gospodarstvo. V ta namen je MO ustanovila Javne službe, gospodarstvo pa naj prispeva finančno podporo še za dva strokovnjaka, ki se bosta s tem ukvarjala. Mag. Aleksandra Podgornik iz ŠGZ je povedala, da je okrogla miza o gospodarstvu razvila živahno razpravo in podala vrsto koristnih predlogov. Pripravljeni so na to, da bodo na določenih področjih nemudoma strnili vrste, da bodo vnesli pozitivno energijo v mesto, regijo in v državo, kar v tem trenutku najbolj potrebujemo. ZRS Bistra zadnji dve leti vodi projekt Regionalne destinacijske organizacije in razvojna konferenca je potrdila pomen tovrstnega organiziranja. Direktorica ZRS Bistre Ptuj dr. Aleksandra Pivec upa, da bo RDO kmalu prepoznan v okolju kot način združevanja ponudnikov, javne sfere, civilne družbe. Rezultatov pa ne gre pričakovati na kratek rok. Zelo konkretno delajo s 35 turističnimi subjekti v regiji, vključili so 27 občin, veliko turističnih društev. Tokrat je pot prava, s skupnimi koraki lahko glede na potenciale tega okolja na turističnem področju dosežemo veliko, je poudarila. Po mnenju Petra Vesenjaka, lastnika hotela Mitra, je Ptuj pogorišče izgubljenih priložnosti, ki potrebuje učinkovit poslovni model, ki bo pritegnil domači in tuji kapital za vlaganja v staro mestno jedro in ptujski turizem. Več pa bo treba narediti tudi na področju promocije Ptuja, da se turistični tok ne bo vil mimo najstarejšega slovenskega mesta. Franc Mlakar, ki je vodil okroglo mizo o starem mestnem jedru, je povedal, da so v razpravi ugotovili, da staro mestno jedro najbolj potrebuje strateške rešitve. Ne trdijo sicer, da takšnih strateških pogledov v preteklosti ni bilo, treba pa bi jih bilo dopolniti s sociološko in zgodovinsko študijo, s pomočjo katere bi pojasnili vzroke za sedanje stanje in poiskali rešitve.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Roman Glaser: »Razvojna konferenca je namenjena tudi spreminjanju klime v tem okolju.«
Hajdina • Podpis pogodbe za gradnjo pločnika s kolesarsko stezo
Projekt za povezavo centra Hajdine z Draženci
V prostorih občine Hajdina sta župan občine Hajdina Stanislav Glažar in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk 1. junija podpisala pogodbo za gradnjo pločnika s kolesarsko stezo in rekonstrukcijo ceste z javno razsvetljavo na Zgornji Hajdini mimo pokopališča do železniške proge.
Gre za infrastrukturni projekt, ki so ga v občini Hajdina načrtovali kar nekaj let, ni pa edini, ki ga bodo v tem letu kljub težki situaciji v državi, ki ima za posledico manj investiranja v občinah, vendarle izvedli. V večini gre za investicije na področju kanalizacije, nekaj jih bo na cestnem področju, zgradili pa bodo tudi nekaj pločnikov.
Že v lanskem letu so začeli gradnjo kanalizacije na Spodnji in Zgornji Hajdini v vrednosti 550 tisoč evrov in bo kmalu zgrajena. Letos pa naj bi izvedli tudi gradnjo treh krajših odsekov sekundarnih vodov v Gerečji vasi, Slovenji vasi in Hajdošah, za katere bodo razpise objavili v kratkem.
Za izgradnjo pločnika v dolžini 560 metrov z javno razsvetljavo in s kolesarsko
stezo ter rekonstrukcijo ceste od središča Hajdine do železniške proge v Dražencih v vrednosti 156 tisoč evrov so potrebna zemljišča zagotovili v letu 2011, javni razpis za izvedbo del pa so izvedli letos. Pridobili so tri ponudbe, najugodnejšo je oddalo Cestno podjetje Ptuj. Večino del naj bi opravili letos. Kot je ob podpisu pogodbe povedal hajdinski župan Stanislav Glažar, z omenjenim projektom v bistvu nadaljujejo ob koncu maja letos zaključeni projekt - gradnjo podaljška pločnika z nadvoza proti železniškemu prelazu v Dražencih, ki so ga izvajali skupaj z državo, tako da bodo z najnovejšo investicijo zagotovili povezavo od centra Haj-dine do Dražencev. Glede na dosedanje dobro sodelovanje občine s Cestnim podjetjem Ptuj, župan ne vidi nobene
Foto: Črtomir Goznik
S podpisa pogodbe za izgradnjo pločnika s kolesarsko stezo in rekonstrukcijo ceste z javno razsvetljavo na Zgornji Hajdini
bojazni, da tudi ta projekt ne bi bil kvalitetno in pravočasno izveden.
V občini pričakujejo, da se bo gradnja zaključila do srede oktobra. Čeprav je s pogod-
bo določen rok dokončanja v letu 2013, so v Cestnem podjetju Ptuj prepričani, da
bodo glavnino del dokončali že oktobra letos, saj gre za pomembno povezavo Hajdine z Draženci, ob kateri se nahaja tudi pokopališče, kar bi ob 1. novembru, če glavnine del ne bi izvedli, lahko povzročilo nekatere logistične probleme, je povedal direktor Martin Turk. Dela bodo pričeli proti koncu julija.
Od prejšnjega tedna imajo v občini Hajdina tudi že informacije o izvedbi javnega razpisa za urejanje vaških središč, na katerega so se prijavili s sedmimi projekti. Kot je povedal župan Stanislav Glažar, so bili vsi potrjeni oziroma uvrščeni v ožji odbor. Potrebno jih bo še dopolniti, šele nato pa se bo videlo, s katerimi bodo v resnici uspeli in pridobili državni denar za ureditev vaških središč.
MG
Ptuj • Makedonski veleposlanik obiskal Ptuj
Načrtujejo povečanje prodaje
■ v v VH
piščančjega mesa
Konec maja je Perutnino Ptuj obiskal veleposlanik Makedonije Igor Popov. Ob sprejemu je predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser med drugim povedal, da je Makedonija pomemben strateški trg za družbo, predvsem zaradi samega potenciala trga in strateškega izhodišča, zato je PP v Skopju že leta 2010 ustanovila lastno podjetje.
Med strateškimi načrti razvoja makedonskega trga namerava Perutnina Ptuj v prihodnosti intenzivno razvijati ponudbo ohlajenega piščančjega mesa, kar je še danes zaradi različnih specifičnosti trga, trgovcev in distributerjev oteženo. „Zavest o pomembnosti hladilne verige je namreč na zelo nizki ravni, zato bomo v nadgradnjo trga v smislu izobraževanja vlagali intenzivne napore," je veleposlaniku razložil Glaser in dodal, da so kljub razmeram v minulem poslovnem obdobju na makedonski trg plasirali več kot 200 ton ohlajenega piščančje-ga mesa, ki ga nameravajo v letošnjem letu povečati na letos 300 ton: „Dejstvo je, da so potrošniki svežemu piščančjemu mesu naklonjeni, če ga le imajo možnost kupiti."
Perutninarska dejavnost v Makedoniji je sicer praktično zamrla, saj nima niti enega večjega domačega ponudnika piščančjega mesa. Podjetje Pil-ko, ki je bilo edini večji pridelovalec perutnine, je namreč lani nehalo poslovati zaradi zaostrenih razmer na trgu. Eden glavnih razlogov za konec Pil-ka je bil izjemno poceni uvoz piščančjega mesa, ki ga letno na makedonskem trgu prodajo kar okoli 30.000 ton. Prav
Ptuj • V Prešernovi 4 s svetovno znanimi
blagovnimi znamkami
Več posluha za male z idejami
Medtem ko so na ptujski razvojni konferenci (ki naj bi bila prva te vrste, čeprav so o razvoju v tem prostoru v zadnjih dvajsetih letih že večkrat razpravljali, sprejemali takšne in drugačne dokumente za predale) razpredali o razvoju mesta, pa mali podjetniki in obrtniki, ki še vztrajajo v mestnem jedru, vsak dan sproti intenzivno razmišljajo, kako bi preživeli in tudi staremu mestnemu jedru zagotovili eksistenco s ponudbo, ki mu pritiče.
Med takimi je zagotovo podjetje Njegačevih iz Bukovcev, ki je butik usnja v Prešernovi 4, najstarejši stavbi na tem območju, odprlo že davnega leta 1986.
Njihova prodaja ne vsebuje kitajske robe, temveč gre za uveljavljene blagovne znamke tekstila in drugih izdelkov svetovnih in domačih dizajner-jev. Silva Njegač s prepoznavno blagovno znamko usnjenih oblačil - med drugim je njena oblačila kupovala Melanija Knavs, žena Donalda Trumpa -, ki v majhnem butiku vztraja že 26 let, je skupaj s sinom Primožem, ki prevzema vajeti podjetja vse bolj v svoje roke, v staro mestno jedro po velikih naporih pripeljala svetovne blagovne znamke: GF Ferre, Fendi, John Galliano, Roberto Cavalli in še druge, vse z namenom, da bi turisti, ki prihajajo v Prešernovo z vseh vetrov sveta - butik Usnje & Fashion je tik ob hotelu Mitra -, lahko izbirali med kvalitetno ponudbo. Kot sta povedala na otvoritvi 1. junija, jima domači uvozniki teh blagovnih znamk niso prisluhnili, ker bi morala zadostiti količinskim pogojem, teh pa majhen butik v Prešernovi 4 ne prenese. Zato sta se podala na trnovo pot v
zaradi dampinških cen uvoženega piščančjega mesa tudi ni interesa in pogojev za razvoj domače brojlerske dejavnosti. Velik del uvoženega piščančje-ga mesa je namenjen mesno-predelovalni industriji, ki je zaradi tega v zadnjih letih postala ena izmed najbolj razvitih panog v državi, čeprav Makedonija nima lastne primarne proizvodnje mesa. Tako je Makedonija v letu 2011 izvozila v države nove CEFTE za prek 5.000 ton obarjenih klobas v vrednosti 10,5 milijona evrov, največji del te količine pa je bil namenjen srbskemu trgu.
Sicer pa je ena izmed posebnosti makedonskega trga tudi zelo počasen proces koncentracije trgovine; sodobna maloprodaja namreč v tej državi še vedno zavzema manj kot tretjino trga.
Perutnina Ptuj ima v Makedoniji (tako kot v Avstriji in Romuniji) le trgovsko podjetje, medtem ko ima v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem vzpostavljena podjetja s celotnim procesom pridelave in prodaje piščan-čjega mesa in izdelkov.
SM (Vir. Dialog)
Kot je ob robu srečanja z makedonskim veleposlanikom povedal generalni direktor PP Roman Glaser, nameravajo v Makedoniji, kjer ima PP od leta 2010 svoje trgovsko podjetje, povečati prodajo piščančjega mesa v letošnjem letu na 300 ton.
Foto: SM
prestolnico mode v Milano, kjer sta osebno potrkala na vrata lastnikov teh blagovnih znamk, čeprav časi za vrhunsko ponudbo niso najboljši. Kot pravita Njegačeva, bi bilo majhnih butikov z butično ponudbo v mestnem jedru zagotovo več, če bi tudi mesto dalo razvoju tega območja večji poudarek. Tako pa je bolj ali manj vse skupaj prepušče-
no iznajdljivosti in vztrajnosti malih podjetnikov in obrtnikov, ki v starem mestnem jedru vidijo razvojni potencial. V zadnjih dvajsetih letih se jih je samo na območju Prešernove ulice zamenjalo več deset. Če bi imela mestna oblast večji posluh za male z idejami, danes ptujsko mestno jedro ne bi životarilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Njegačevi kot eni izmed redkih v mestnem jedru vztrajajo že 26 let.
Od tod in tam
Ptuj • Nov poslovno-trgovski center
Foto: Črtomir Goznik
Na Ormoški cesti na Ptuju tik ob trgovskem centru Hofer raste nov poslovno-trgovski center MID Ptuj. Investitorica je družba MM Kapa Ljubljana, dela pa izvaja Remont, obrtno-gradbeno podjetje iz Celja, ki je izvajalec del tudi pri obnovi dominikanskega samostana na Ptuju. Upravna enota Ptuj je gradbeno dovoljenje izdala že 1. junija 2010, investitor pa je bil dolžan gradnjo pričeti v treh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Že konec lanskega leta so se ustavile aktivnosti za gradnjo trgovskega centra Lidl v trikotniku Ormoške, Belšakove in Puhove ceste. Kot vse kaže, na tej lokaciji Lidla ne bo, s tem pa so si oddahnili tudi občani tega območja, ki so gradnji močno nasprotovali.
MG
Ptuj • Nada Ivančič razstavlja v blagovnici
Foto: Črtomir Goznik
Na stopnišču blagovnice Mercator na Novem trgu od 1. junija razstavlja Nada Ivančič s Ptuja. S
slikarstvom se intenzivno ukvarja zadnjih sedem let. Izbor slik za razstavo, ki ni tematska, temveč nekakšen povzetek njenega dosedanjega ustvarjanja, je opravil prof. Jože Foltin, ki je zelo zadovoljen, da imajo člani likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj možnost, da lahko razstavljajo v blagovnici na Novem trgu in v Super-mestu na Ormoški cesti, obiskovalci pa priložnost, da si ogledajo različne pristope na področju slikarskega ustvarjanja. Pristop Nade Ivančič je zelo zanimiv, kar je mogoče videti na vseh razstavljenih slikah z motivi pokrajine, tihožitja in portretov. Razstava, ki bo na ogled do konca junija, je zelo kvalitetna in si jo je vredno ogledati, je še povedal prof. Foltin.
MG
Žetale • 12. Ex-tempore
Z uradnim žigosanjem platen se je v soboto dopoldne začel letošnji že dvanajsti žetalski Ex-tem-pore. Umetniki bodo tudi letos na svoja platna lovili podobe in trenutke Žetal ter haloške krajine, otvoritev razstave in podelitev nagrad najboljšim pa bo to nedeljo dopoldne. „Gospodarska in moralna kriza se je ponovno poglobila na vseh ravneh, posebej pa še v gradbeništvu. Ker so ravno gradbinci bili najzvestejši donatorji Ex-tempora Žetale, se kriza pozna pri zagotavljanju donatorjev. Kljub temu smo s pomočjo najzvestejših uspeli zagotoviti - za krizni čas in okolje, v katerem živimo - soliden nagradni fond, zato vas, cenjeni mojstri čopiča, ponovno vabim v našo sredino, "je pred začetkom likovne kolonije slikarje nagovoril župan občine Anton Butolen. Žirijo, ki bo ocenjevala letošnja slikarska dela, sestavljajo: likovni kritik Mario Berdič, Jože Foltin, Anita Kokol (Galerija AP); Nina Jeza in Sašo Gajšt.
SM
Foto: SM
Videm • Letni koncert tamburaškega orkestra
Z Glasniki in tamburicami
Kot je že v navadi, so videmski tamburaši pod taktirko Jožeta Šmigoca tudi letos pripravili tradicionalni letni koncert, na katerem so občinstvu predstavili del svojega celoletnega ustvarjanja.
Foto: SM
Skupen nastop tamburaškega orkestra Videm pod taktirko Jožeta Šmigoca in mlade vokalne skupine Glasniki iz Vidma je bil pravi užitek za ušesa, kar so poslušalci pokazali tudi z glasnim aplavzom.
V nedeljo pozno popoldne so se tako v dvorani videmske občinske stavbe tamburaši zbranim poslušalcem najprej predstavili s skladbami: Dobrodošli, Haloška pravljica, kjer je kot solistka na violini zaigrala Špela Turk, kot solo pevka pa Milena Gabrovec, sledile so skladbe Pridi, Gorenje, Slovenskim mladenkam, Škrjanček in tri tičice, Na mostu (na harmoniki je soliral Jože Šeruga) in za konec prvega sklopa še Čin čin čin.
Drugi del koncerta je pripadel gostom - vokalni skupini Glasniki, jo sestavljajo: Jože Kresnik, Jernej Muzek, Jernej Simonič, Jernej Širovnik, Sandi Potočnik in pater Janez Ferlež, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev skupine mladih pevcev. Ti delujejo pod okriljem župnije Sv. Vida, fantje pa so se prvič zbrali leta 2010 in prvi nastop izvedli že leta 2011. Njihov repertoar je izjemno širok, saj pojejo vse od cerkvenih do dalmatinskih pesmi, kar so dokazali tudi kot gostje na nedeljskem koncertu. Najprej so zapeli Pri farni cerkvici, nato Amazing Grace (s solistom Jernejem Muz-
kom), Pa se sliš', Domača hiša in Pesem o Martinu Kebru.
Za sklepni del nedeljskega koncerta pa so se člani in članice tamburaškega orkestra ter Glasniki še posebej potrudili; po skladbah Ajnze-rica, Falile se Kaštelanke in Simpatija, kjer sta kot solistki
zapeli Metka Ostroško in Milena Gabrovec, na harmoniki je soliral Jože Šmigoc, na violini pa Špela Turk, so namreč navdušili z res odličnim skupnim nastopom: zapeli in zaigrali so skladbe Vela Luka (s solistko Špelo Turk na violini), Ružo crvena, Ne dirajte mi ravnicu
in Da te mogu pismom zvati.
Predsednik zbora Danilo Svenšek je ob koncu koncerta, potem ko se je zahvalil vsem nastopajočim, spomnil, da tamburaši prihodnje leto praznujejo 90-letnico, in izrazil upanje, da bodo takrat imeli vsaj 90 poslušalcev ...
SM
Ptuj • Izobraževanje za socialne oskrbovalce
Poklic samo za ljudi s srcem
Potrpežljivost, komunikativnost in sočutnost so le nekatere vrline dobrega socialnega oskrbovalca. Na Ptuju izobražujejo že tretjo skupino, v kateri se trenutno šola 19 ljudi. Glede na dejstvo, da se življenjska doba v Sloveniji daljša, naj bi ravno to bil eden izmed poklicev prihodnosti.
Z izobraževanjem za socialnega oskrbovalca je ptujska Ljudska univerza prvič pričela leta 2008. Takrat so imeli izjemno številčno skupino, v kateri je to delo želelo opravljati skoraj 60 posameznikov. Program so nato ponovili leta 2010, po dveh letih pa ga izvajajo tudi v tem letu. Pričeli so maja s skupino 19 vedoželjne-žev, ki se zanimajo za opravljanje poklica socialni oskrbovalec, zaključili pa bodo predvidoma julija.
Ciljna skupina so brezposelni, saj je tudi večina udeležencev, ki jih je kar 17, na izobraževanje napotena po dogovoru z Zavodom za zaposlovanje. Ta je za te posameznike tudi financer 123-urnega programa, ki je razdeljen na dva dela: 63 ur teorije, ki poteka v prostorih Ljudske univerze Ptuj, in 60 ur praktičnega izobraževanja, ki ga opravijo v Domu upokojencev na Ptuju.
Povprečna starost udeležencev je okrog 50 let, so pa tudi bistveno mlajši in tudi starejši ljudje, ki jih ta poklic zanima. Večinoma gre za ženske, torej tiste, ki bodo socialne oskrbo-valke na domu.
Kot pojasnjujejo na Ljudski univerzi Ptuj, je program namenjen vsem, ki bi se radi usposobili za izvajanje pomoči na domu, po uspešnem zaključku usposabljanja pa obstaja tudi možnost opravljanja nacionalne poklicne kvalifikacije s tega področja, ki je na Ljudski univerzi Ptuj sicer ne izvajajo, pomagajo pa pri pripravah in navezovanju stikov z izvajalci.
„Pri usposabljanju mislimo predvsem na brezposelne osebe, čeprav niso edina ciljna skupina, ki imajo veselje, smisel in voljo za delo s starostniki oziroma z osebami, ki ne morejo v celoti skrbeti zase. Za to, da opravljaš ta poklic, moraš imeti srce. Tisti, ki se odločijo za poklic, so ljudje, ki jim nič ni težko, ki radi pomagajo nekomu in se zavedajo, da določeni ljudje pač rabijo takšno ali drugačno pomoč," pravi Dušan Šilak, strokovni delavec na Ljudski univerzi Ptuj.
Prepričan je, da je omenjeni program dobro zastavljen in perspektiven. V Sloveniji se namreč življenjska doba prebivalstva daljša, kar je sicer
spodbudno, dejstvo pa je, da si vsi starostniki pa tudi mlajši ljudje, ki so nezmožni skrbeti zase, ne morejo privoščiti oskrbe v ustreznih ustanovah. „Na ptujskem področju je socialna stiska še posebej izrazita zaradi prenizkih pokojnin in ostalih prejemkov. Po drugi strani pa so domovi za upokojence polni. Veliko bolnih starejših ljudi zato ostaja doma, kjer pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, sami pa tega tudi niso zmožni.
Ker velika večina kandidatk
in kandidatov za delo socialne oskrbovalke in oskrbovalca na domu ni usposobljena, smo na Ljudski univerzi Ptuj pripravili ustrezen program," še pojasnjuje Šilak.
S tem dejansko pomagajo dvema skupinama: tistim, ki oskrbo nujno potrebujejo, pa iz različnih razlogov niso vključeni v zavode, in tistim, ki to delo želijo opravljati in se jim tako omogoča dvig zaposlitvenih možnosti ter izgradnja pozitivne samopodobe.
Dženana Kmetec
Foto: Ljudska univerza Ptuj
Trenutno je v skupini 19 bodočih socialnih oskrbovalcev.
Cirkulane • Z osrednje občinske proslave
Uspehi so rezultat sodelovanja
Letošnja osrednja slovesnost ob petem občinskem prazniku po cirkulanski tradiciji zadnjih let ni minila brez naliva, zato je bila odločitev, da letos poteka v stari večnamenski dvorani, kar pravšnja - razen ene pomanjkljivosti: dvorana je bila absolutno premajhna za vse tiste, ki so se gnetli v njej: stoje, sede in čepe, ter se uro in pol kopali v lastnem znoju.
Verjetno gre enega izmed razlogov za izjemno številčno obiskanost prireditve iskati tudi v tem, da so z eno proslavo obeležili tako občinski praznik kot dan OŠ Cirkulane - Zavrč. Zato sta zbrane nagovorila tako ravnateljica šole Kristina Artenjak, ki je izpostavila predvsem številne uspehe učencev na različnih področjih ter poudarila dejstvo, da je naložba v mlade ljudi naložba v prihodnost, kot župan Janez Jurgec, ki je nosil vlogo slavnostnega govornika. Povedal je, da je obdobje minulih petih let ravno pravi čas, ko se vidijo rezultati doseženega v samostojni občini. Poleg pohval in kratkega povzetka uresničenih projektov, ki so v dobro vsem občanom, pa se je Jurgec dotaknil tudi manj lepih zadev, ki pretresajo občino; tako je med drugim povedal, da so res krizni časi in da je treba varčevati, ampak ne na račun praznovanja občine, saj je to tudi ali predvsem priložnost za druženje ljudi, ki je dandanes še kako pomembno: „Ker so časi nepredvidljivi, pa je treba toliko več sodelovanja in usmerjanja vseh sil v dobro občine in občanov. To so časi, ko je potrebna še večja enotnost in skrbnost, saj so odločitve občinskega sveta glede projektov pomembne in potrebne še najbolj za prihodnje genera-
izdelkov ter Marije Vidovič za dolgoletno delo v prejšnji KS Cirkulane ter v društvu upokojencev, v katerem je letos zelo uspešno izpeljala tudi projekt Starejši za starejše. Veliko priznanje občine Cirkulane je prejelo PGD Cirkulane za 70 let obstoja in nesebičnega delovanja. Najvišje priznanje - plaketo občine Cirkulane - pa je dobil Miro Lesjak za 40 let aktivnega dela na kulturnem in še številnih drugih področjih v občini. Lesjak se je zbranim v imenu nagrajencev tudi zahvalil za priznanja ter dodal, da kaj več pa ne more povedati, saj nima ob sebi „svoje Micike, da bi mu pravi čas skrajšala predolg jezik ..."
Za govorniškim mikrofonom je številne zbrane v dvorani pozdravil in jim čestital ob prazniku tudi poslanec Branko Marinič, v imenu županov in županje občin Spodnjega Podravja pa podlehni-ški župan Marko Maučič, ki je najprej povedal, da je moral
vlogo govornika prevzeti „ka-zensko" zaradi nenehnega zamujanja na občinske proslave in da ga kolegi župani pač poskušajo na ta način navaditi na večji red. Ob čestitkah občanom pa je še dodal, da nikjer ne gre vedno vse gladko in da se povsod srečujejo z različnimi mnenji in stališči glede vodenja občine ter izvedbe projektov, da pa je konec koncev najbolj pomembno, da tako župan kot občinski svet delajo v dobro občanov.
Za kulturno noto osrednje občinske proslave, ki se je nato nadaljevala s pogostitvijo in zabavo v bližnjem šotoru, pa so letos poskrbeli Mladi veseljaki, Mešani pevski zbor KD Cirkulane in otroci iz vrtca ter šole, ki so se predstavili s točko Utrinki našega leta, v kateri so skozi petje, ples in recitale prikazali svoje različne aktivnosti in uspehe, ki so jih dosegli v okviru raznih projektov in tekmovanj.
SM
Letošnji prejemniki občinskih priznanj (od leve proti desni): Miro Lesjak (plaketa občine), Anton Kokot za PGD Cirkulane (veliko priznanje občine), Milica Bedrač (priznanje občine) in Marija Vidovič (priznanje občine), z županom Janezom Jurgcem, direktorico občinske uprave Mileno Debeljak in obema podžupanoma: Davorinom Tuškom ter Francem Milošičem.
cije." Jurgec je še povedal, da so bili doslej zelo uspešni pri črpanju evropskega denarja, s katerim so lahko uresničili veliko projektov: „Vendar pa se uspešnost ne meri le po uresničenih projektih, ampak tudi po naboru idej, ki so potrebne za nove cilje. Namesto tega se mi zdi, da je med nami preveč kritike in pesimizma, večinoma brez pravega razloga, kar ni prav!" Dotaknil se je tudi društvene dejavnosti v občini in povedal, da se mu zdi dobro za društva, da bodo
v bodoče denar za svoje delovanje znala najti tudi „na trgu" in se ne bodo financirala izključno iz občinskega proračuna, nagovor pa je zaključil z besedami, da je uspešno delo občine možno le s sodelovanjem, saj uspehi niso stvar posameznika, ampak sodelovanja vseh ljudi.
Sledila je podelitev letošnjih občinskih priznanj. Plaketi občine Cirkulane sta šli v roke Milice Bedrač za uspešno vodenje kmetije in odlično promocijo mlečnih
Za glavnino kulturnega dela proslave so poskrbeli osnovnošolci (ki praznovali tudi dan šole) s točko Utrinki našega leta.
Foto: SM
so na dan občinskega praznika
Ormož • Še tretji zahtevek za prvo izredno sejo
V tretje gre rado?
Pet svetnikov ormoškega občinskega sveta je podalo že tretjo zahtevo za sklic 1. izredne seje, ki je bila doslej že dvakrat nesklepčna. Dvema točkama dnevnega reda, ki ju sedaj že vsi dobro poznamo in naj bi govorili o vzrokih za zaprtje odlagališča Dobrava in problematiki priprave in sprejemanja investicijske dokumentacije ter proračunov občine, so dodali še tretjo - Stanje v Centru za starejše občane Ormož.
Medtem ko smo o prvih dveh točkah slišali vse že večkrat od vseh udeleženih strani, pa točka o CSO gotovo zasluži našo pozornost. Tako so razmišljali tudi sklicatelji seje, ki so mnenja, da bi ta tema svetnike preprosto morala zanimati. Stanje v domu je po mnenju Vilija Trofenika alarmantno, zanj pa sta dva krivca. Prvi je skupščina, v katero so tri občine lastnice imenovale svoje predstavnice in ki menda deluje nezakonito. Povedal je, da mora biti skupščina gospodarskih družb sklicana 25 dni pred datumom skupščine in da morajo biti v gradivih tudi sklepi, ki se bodo sprejemali.
Predstavniki lastnika si morajo pridobiti od pristojnega organa pooblastilo za glasovanje o predloženih sklepih. Občinski svet Ormož pa nikoli ni imel na seji takšnega gradiva. Tako so tri članice skupščine na aprilski seji pod točko razno brez razpisa ali kakšnega postopka ter vednosti lastnika podaljšale mandat sedanji v. d. direktorice Janji Špindler še za eno leto. Zato je ta novica verjetno presenečenje tudi za kakšnega ormoškega svetnika. Pri tem se opoziciji postavlja vprašanje, zakaj se podaljšuje v. d., mar direktorica ne izpolnjuje pogojev za vodenje doma.
Trofeniku se postavlja vprašanje, zakaj o omenjenem občinski svet ne razpravlja. Pomanjkanje časa ne more biti razlog, saj občinski svet obravnava celo poročilo o delovanju ormoške tržnice, na kateri letno ne prodajo treh glav solate in treh jajc, zakaj torej ne bi obravnaval poročil, cen in odločitev iz doma ostarelih, kjer živi 153 varovancev, dobra polovica iz UE Ormož, je bil nazoren Vili Trofenik. Ob tem je povedal še, da se je oskrbnina v domu s 1. marcem podražila, oskrbovanci pa so bili o tem obveščeni tri dni pred koncem marca. Zadnjega v mesecu pa so menda dobili po-
ložnice po novi ceni, ne da bi si center za to pridobil soglasje od pristojnega ministrstva. Zato Trofenik trdi, da je zaračunavanje višjih cen v marcu nezakonito, poleg tega pa baje tudi nepotrebno. Med razlogi za dvig cene je bila navedena rast cen nafte, plina, elektrike, transportnih storitev in dvig minimalne plače. Iz dokumentov za pridobitev soglasja za dvig cen na ministrstvu, ki so si ga pridobili sredi aprila, pa je menda razvidno, da zaposleni ne bodo dobili niti centa od tega povišanja cen, ampak da je razlog za dvig cen pretežno v dodatnem zaposlovanju in stroških vodenja. Zato svetniki niso dobili ustreznega odgovora, ko so zaprosili za sistematizacijo delovnih mest.
Odstaviti direktorico in predstavnico občine
Vili Trofenik je poudaril, da je bil dom sicer zgrajen kot gospodarska družba, ker je edino tako lahko nastal, vendar odkar je postal lastništvo treh občin,
bi se moral nemudoma preoblikovati v zavod. Gre za socialno ustanovo, za nepridobitno dejavnost na podlagi koncesije, iz zapisnikov skupščine pa je videti, da ena od članic skupščine govori o domu kot pridobitni dejavnosti iz socialnega varstva. Zato so predlagali sklep, da se odpokliče predstavnico občine v skupščini CSO in izvede nov postopek imenovanja predstavnika občine v skupščino.
Drugi krivec nevzdržnih razmer v CSO pa je menda poslovodstvo. Trofeniku se zdi nerazumljivo, da je bilo v aprilu izpeljano podaljšanje mandata sedanji direktorici kljub nezadovoljstvu varovancev, zaposlenih in debatam v občinskem svetu, v katerih so menda dokaj soglasno ugotavljali, da nezadovoljstvo obstaja, rezultata pa od te diskusije ni bilo nobenega. Iz doma zaradi nevzdržnih odnosov odhaja strateški kader, menda tudi glavna medicinska sestra in več delavcev s področja nege, tehnično in administrativno osebje. Nesprejemljivo se mu zdi, da je v
domu, v katerem se izvaja tudi nadzor z ministrstva, nezadovoljna stanovalka po odhodu inšpekcije bila poklicana k direktorici na zagovor. Opozoril je še na obstoječe kršitve pravic delavcev, vlečejo se sodni spori in menda je velika verjetnost, da jih bo dom izgubil in bo moral plačati odškodnine. Zaradi slabih ali neustreznih soritev, povzročenih s preveliko fluktuacijo zaposlenih, številnih nepravilnosti v delovanju doma, pa so predlagali drug sklep, ki se nanaša na odpoklic sedanje v. d. direktorice CSO in imenovanje novega vršilca dolžnosti ter izpeljavo razpisa. S sklepom predlagajo uvedbo izrednega nadzora nad celotnim poslovanjem CSO in ugotavljanje odgovornosti. Ker so predlagatelji mnenja, da se številne nepravilnosti vlečejo zaradi nepoznavanja, je bil predlog četrtega sklepa preoblikovanje CSO v javni zavod.
„Mi smo svojo dolžnost opravili, opozorili smo na stanje in predlagali spremembe," je zaključil Vili Trofenik.
Viki Ivanuša
Ptuj • Državno tekmovanje mladih gasilcev
Fantastična predstava z grenkim priokusom
Na sobotnem državnem tekmovanju mladih gasilcev se je pomerilo 198 enot iz vse Slovenije. Z odličnim drugim mestom so se odrezali pionirji iz Bukovcev, mladinci iz Poljčan so bili tretji, Bukovčani pa so prepričani, da so njihove pionirke zaradi napačnega vpisa časa ob naslov državnih prvakinj.
Vsekakor je bilo mladinsko državno gasilsko tekmovanje za leto 2012, ki ga je minulo soboto, 2. junija, v sodelovanju z Območno gasilsko zvezo Ptuj in Mestno občino Ptuj organizirala Gasilska zveza Slovenije, fantastična predstava. Od osmih zjutraj do petnajste ure popoldan je svoje znanje, sposobnosti in moči merilo 189 enot pionirk, pionirjev, mladink in mladincev, skupaj kar 1900 mladih iz vse Slovenije. Pionirke in pionirji so se pomerili v vaji z vedrovko, štafeti na 400 metrov z ovirami in v vaji razvrščanja, mladinke in mladinci pa so tekmovali v vaji z ovirami, štafeti na 400 metrov z ovirami ter vaji razvrščanja. Tekmovanje je potekalo nemoteno, mladih tekmovalcev ter okoli 1000 njihovih mentorjev, navijačev in drugih udeležencev niso zmotile jutranje dežne kaplje, saj jih je kmalu pregnalo ve-drejše, nekoliko vetrovno, na čase pa tudi sončno vreme.
Na popoldanski zaključni prireditvi je prek 3000-glavo množico, zbrano na Mestnem stadionu, nagovoril dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, ki je poudaril, da so solidarnost in medsebojno razumevanje eden prvih predpogojev, da lahko nek narod obstane. Gasilke in gasilci to razumejo in udejanjajo, posebej pohvalno pa je, da to počno tudi mladi. Da si življenje težko predstavljamo brez pomoči gasilcev, je menil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je poudaril, da so gasilci v poldrugem stoletju svojega obstoja nenehno spodbujali slovensko narodno zavest, pomembna je bila tudi njihova vloga v času osamosvojitve, danes pa s svojo dejavnostjo širijo kulturo medsebojnega sodelovanja in pomoči, še posebej je to pomembno za mlado generacijo. Medtem ko nekateri preveč posedajo pred računalniki, se gasilci družijo in tekmujejo, zato je vse, kar počnejo, neprecenljivo. Da so lahko slovenski prostovoljni gasilci upravičeno ponosni na prisotnost mladosti v tej organizaciji, v kateri človek spoštuje sočloveka, je poudaril predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren ter dodal, da je pri tem zelo pomembno, ker s svojo dejavnostjo spodbujajo veselje do dela in življenja. Tudi minister za obrambo Aleš Hojs je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen humanosti in prostovoljstva
v gasilstvu, pri čemer je izpostavil aktivnosti mladih gasilcev, ki so se odločili, da del svojega prostega časa ne namenijo brezdelju in posedanju pred računalniki, ampak v dobre namene in tako solidarno služijo soljudem in vsem državljanom. Taka pripravljenost pa bo morda že jutri zahtevala nekaj več, saj bodo sposobni reševati tudi človeška življenja.
Po uradnih rezultatih so v posameznih kategorijah med pionirkami dosegle 1. mesto pionirke PGD Ljubljana - Rudnik, drugo pionirke PGD Hrušica in tretje iz PGD Mozirje. Med pionirji je prvo mesto dosegla ekipa PGD Dobračeva, drugo PGD Bukovci in tretje PGD Ljubljana - Rudnik. Med mladinkami je državni naslov osvojila ekipa PGD Zbilje, drugo PGD Ljubljana - Rudnik in tretje PGD Prevoje. Med mladinci je naslov državnih prvakov osvojila ekipa PGD Andraž nad Polzelo, drugo ekipa PGD Nova Cerkev in tretje ekipa PGD Poljčane. Priznanje za sodelovanje sta prejeli tudi ekipi mladih gasilcev iz hrvaškega Gardinovca in madžarskega Becsehelya. Najboljše enote med slovenskimi mladinkami in mladinci se bodo pripravljale za nastop na mladinski gasilski olimpijadi, ki bo prihodnje leto v Mulhousu v Franciji, katere tri enote pa bodo dejansko zastopale slovensko gasilstvo, bo jasno po izbirnem tekmovanju prihodnjo pomlad.
Zapleti zaradi napačnega vpisa časa
Kmalu po zaključku mladinskega državnega prvenstva na Ptuju pa se je razve-delo, da je prišlo v kategoriji pionirk do zapleta, ki bi ga lahko rešili že pred uradno razglasitvijo, pa ga žal niso, zato naj bi ga sedaj reševala posebna komisija. Neuradno se je namreč izvedelo, da naj bi zmagala ekipa pionirk iz PGD Bukovci, a je zaradi nepravilnega izpisovanja časa namesto na prvem pristala na 34. mestu. Valerija Fišinger, članica komisije, zadolžena za merjenje časa, pojasnjuje:
»Sobotno državno mladinsko tekmovanje smo vsi nestrpno pričakovali, saj na njem sodelujejo prvaki regijskih zvez, tekmovalne enote, ki so dosegle rezultat, pred-
Ekipa pionirjev PGD Bukovci z osvojila odlično drugo mesto.
pisan od poveljstva GZS, in so dosegle prva tri mesta v ciklusu gasilskih tekmovanj. To pomeni, da so med seboj tekmovale le najboljše enote iz vse Slovenije. Samo sojenje je potekalo brez težav. Do zapletov je prišlo le na koncu
Jankom Fišingerjem je
tekmovanja, ko so bili uradni rezultati dosegljivi le posameznikom. Ob svojih intenzivnih prizadevanjih sem le dobila rezultate. Vpogled v njih mi je dal vedeti, da je rezultat pionirk PGD Bukovci narobe ovrednoten. Njihov čas šta-
na srebrne stopničke, saj je
fete je bil ena minuta ter 22 sekund. Torej je bila napaka predsednika pri štafeti za pionirje in pionirke, saj je vpisal tek kot 122 sekund. V resnici pa je to bilo 82 sekund. Sicer je vse skupaj posneto tudi s kamero za fotofiniš. S tem no-
vim rezultatom bi se spremenili tekmovalni rezultati, saj bi bile pionirke PGD Bukovci državne prvakinje. Svoje ugotovitve sem takoj, še pred začetkom razglasitve rezultatov, posredovala predsedniku komisije pri štafeti, ki je svojo napako priznal. Skupaj sva to takoj posredovala predsedniku komisije B in koordinatorju GZS ter vodji tekmovanja GSZ. Ugotovitev so potrdili, vendar zaradi začetka podelitve medalj tega niso hoteli popraviti. Odgovor odgovornih je bil, da bodo uredili po tekmovanju, ko se bo sestal tekmovalni odbor.
Kot poštena sodnica sem bila dolžna ustrezno ukrepati ob ugotovljeni napaki. Z velikim razočaranjem sem ugotovila, da sem naletela na neod-zivnost odgovornih, ki so bili dolžni takoj ukrepati. Njihov interes je bil zadovoljiti visoke goste, ki so jih imeli na slavnostni tribuni. Nihče od odgovornih pa se ni vprašal, kako se počutijo ogoljufani otroci, njihovi starši ter številni navijači. S tem dejanjem je bila ustvarjena nepopravljiva škoda, kajti le enkrat lahko stojiš na zmagovalnem odru pred domačim občinstvom .Če bi posredovali vzporedne podatke o rezultatih tekmovanja, verjamem, da do takšnih velikih napak ne bi prišlo.«
Ogorčen je bil tudi Milan Majer, poveljnik Občinske gasilske zveze Markovci: »Zame je to velik škandal in nepopravljiva napaka, ki se ne bi smela zgoditi. In če je že prišlo do napake, na katero je bilo vodstvo tekmovanja opozorjeno še pred razglasitvijo rezultatov, bi jo lahko z malo volje v nekaj minutah odpravili, le svečana razglasitev bi bila nekaj minut pozneje. Žal pa tega niso storili. Zelo smo razočarani, nihče ne more nadoknaditi zadovoljstva naših pionirk, ki bi ga bile deležne, če bi ob svečani razglasitvi stale na prvi stopnički. Razočarani smo nad vodstvom tekmovanja iz Gasilske zveze Slovenije. In če napake niso popravili takoj, bi bilo korektno, če bi po razglasitvi sklicali novinarsko konferenco in javnost seznanili s pravimi rezultati. Čeprav tudi tega niso storili, moram reči, da so za vse nas naše pionirke državne prvakinje, za njimi stoji cela vas Bukovci, celotno občinsko gasilsko poveljstvo Markovci in prepričan sem, da tudi vodstvo Območne gasilske zveze Ptuj.«
M. Ozmec
Podravje • Gospodarstvo v letu 2011
Prvič po letu 2008 pozitiven poslovni izid
Ajpes je v drugi polovici maja glede na predložene podatke predstavil podatke o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v 41 občinah Podravja. V letu 2011 je na tem območju poslovalo 6936 gospodarskih družb, 11.240 samostojnih podjetnikov in 45 zadrug. V tem času je bilo pri družbah začetih 136 stečajev, končanih stečajev je bilo 64, pri samostojnih podjetnikih pa je bilo 27 začetih stečajev.
Gospodarske družbe so v statistični regiji Podravje lani ustvarile za 8.076 milijonov evrov prihodkov in 7.985 milijonov evrov odhodkov. Glede na leto 2010 so se prihodki povečali za devet odstotkov, od tega od prodaje na domačem trgu za šest odstotkov in 25 odstotkov na trgu EU. Odhodki so se v letu 2011 glede na predhodno leto povečali za osem odstotkov. V letu 2011 pa so se po podatkih Ajpesa znova močno povečali finančni odhodki iz naslova slabitev in odpisov finančnih naložb in to za kar 82 odstotkov. Neto finančni izid poslovanja družb v Podravju je bil v lanskem letu prvič po letu 2008 pozitiven, čisti neto dobiček je presegel 49 milijonov evrov, največ, 24,4 milijona evrov, so ga ustvarile družbe v MO Ptuj, največjo neto čisto izgubo pa so v podravski regiji lani zabeležili v občini Rače -Fram, in sicer v višini 10,1 milijona evrov. Kot pa ugotavljajo v Ajpesu, je pozitiven rezultat poslovanja družb v Podravju v letu 2011 predvsem posledica dejstva, da se je v tem letu začel postopek stečaja v mnogih družbah, ki so v letu 2010 poslovale z izgubo, zato te družbe za lansko leto niso več predložile svojih letnih poročil. Čisti dobiček v skupni višini 241,7 milijona evrov, kar je za sedem odstotkov več kot leta 2010, je izkazalo 4430 družb statistične regije Podravje. Čisti dobiček so v glavnem ustvarile družbe
Foto: Črtomir Goznik
Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega v Podravju za slabo petino zaostaja za slovenskim povprečjem.
s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, največji delež celotnega zneska čistega dobička - 99,5 milijona evrov od 241,7 milijona evrov - pripada družbam v predelovalnih dejavnostih; te družbe so glede na leto 2010 čisti dobiček povečale kar za četrtino. Čisto izgubo, ki je znašala 192,4 milijona evrov, kar je za 21 odstotkov manj kot v letu 2010, pa je imelo v letu 2011 2257 družb. Z izgubo je lani poslovalo največ družb v trgovini, popravilu motornih
vozil in izdelkov široke porabe, kar 30,5 odstotka izgube pa so v lanskem letu ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti. V lanskem letu so se glede na leto 2010 izgube najbolj povečale na področju gostinstva za 13,2 milijona evrov, za 80 odstotkov pa zmanjšale na področju informacijskih in komunikacijskih dejavnosti.
Brez dobička in brez izgube pa je v letu 2011 poslovalo 249 družb. Osem družb v Podravju je v letu 2011 imelo več kot pet milijonov evrov čistega dobič-
Kidričevo • Obisk iz hrvaške Crikvenice
ka, toliko pa je bilo tudi družb, ki so lani izkazale več kot pet milijonov evrov čiste izgube. Dobičkonosne družbe so zaposlovale 82,4 odstotka delavcev, v družbah z izgubo pa je bilo lani zaposlenih 17,3 odstotka vseh zaposlenih v regiji. Po-dravske velike družbe so lani imele 74,3 milijona evrov dobička, mikro in majhne družbe, ki predstavljajo skoraj 98 odstotkov vseh družb na tem območju, pa so izkazale izgubo v skupni višini 31,4 milijona evrov. Prihodki na zaposlenega so lani v Podravju v povprečju znašali 130.649 evrov, v Sloveniji 175.032 evrov, neto doda-
na vrednost na zaposlenega je v Podravju lani znašala 30.400 evrov, kar je za tri odstotke več kot v letu 2010, še vedno pa za slabo petino zaostaja za slovenskim povprečjem, ki je znašal 37.512 evrov.
V letu 2011 je bilo po podatkih Ajpesa v Podravju 11.240 samostojnih podjetnikov, ki so zaposlovali 8320 delavcev. Skupaj so ustvarili 818,4 milijona prihodkov, odhodki pa so znašali 774 milijonov evrov. Prevladujejo mikro podjetja, teh je 99,8 odstotka ali 11.217. Konec leta 2011 so imeli samostojni podjetniki 607 milijonov evrov sredstev.
Podjetnikov dohodek je za leto 2011 skupaj znašal dobrih 56 milijonov evrov, ugotovilo ga je 8957 podjetnikov, medtem ko je negativni poslovni izid izkazalo 2256 podjetnikov v višini 12 milijonov evrov. Neto izid poslovanja podjetnikov pa je v letu 2011 v Podravju znašal dobrih 44 milijonov evrov. Pomembnejše dejavnosti glede na ustvarjeni dohodek samostojnih podjetnikov so na tem območju trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, predelovalna industrija in gradbeništvo. Pri samostojnih podjetnikih je bilo v lanskem letu začetih 27 stečajev.
V Podravju je aktivnih tudi 45 zadrug, v katerih je zaposlenih 353 ljudi. Njihovi skupni prihodki so lani znašali 133 milijonov evrov, neto čista izguba pa pol milijona evrov.
Primerjava neto čistega dobička gospodarskih družb med slovenskimi statističnimi regijami pokaže, da je bil ta najvišji v osrednji slovenski regiji, kjer je dosegel 267,5 milijona evrov, v JV Sloveniji so ga izkazali v višini 174,3 milijona evrov, v podravski regiji je znašal 49,3 milijona evrov, koroški regiji 45,2 milijona evrov, spo-dnjeposavski regiji 36,9 milijona evrov in v obalno-kraški regiji 5,7 milijona evrov, medtem ko so v pomurski, zasavski, notranjsko-kraški, goriški, savinjski in gorenjski regiji izkazali čisto neto izgubo. Najvišjo, 48,6 milijona evrov, so ugotovili v gorenjski regiji.
MG
Zadišalo bo po Mediteranu
Hrvaška občina Crikvenica, s katero naj bi občina Kidričevo kmalu podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju, bo v sredo, 6. junija, ob 13. uri v Kidričevem na tržnici izvedla svoj dan - Crikvenica se predstavi.
Veržej • 13. občinski praznik
Janezu Krncu plaketa občine
Na slavnostni akademiji ob 13. prazniku občine Veržej je župan Slavko Petovar nanizal nekaj uspešno izvedenih projektov v minulem letu ter napovedal njihovo dokončno uresničitev v prihajajočem obdobju.
Kot so sporočili iz občine Kidričevo, se bodo prireditve z naslovom Crikvenica se predstavi v Kidričevem udeležili tudi predstavniki uradne delegacije občine Crikvenica, ki jo bo vodil namestnik župana, v njej pa bodo še načelnica občine ter predstavniki občinske uprave, predstavnica Turistične zveze Crikvenica ter predstavniki društva upokojencev. Poleg bogatega kulturnega programa, v katerem se bodo predstavili člani Kulturno-umetniškega društva Neven iz Selc, bodo ob glasbeni spremljavi tria Crikvenica zaplesali tudi srednjeveške plese. Večina udeležencev bo oblečena v srednjeveške kostume in ljudske noše. Ker je Crikvenica obmorsko turistično mesto, bo možen tudi nakup ali rezervacija
aranžmajev za letni ali jesenski dopust po ugodnejših cenah. Na stojnicah kidričevske tržnice pa boste lahko pokušali tudi dobrote lokalne mediteranske kuhinje iz Crikvenice in bli-
žnje okolice, zato bodo veseli, če boste z njimi poskušali začutiti del Mediterana že pred uradnim pričetkom poletne turistične sezone.
-OM
Edina večja naložba v letu 2011 je bila izgradnja pločnika in ulične razsvetljave v smeri termalnega kopališča Banovci, v teku je ureditev osrednjega dela Veržeja, izgradnja kanalizacije se bo pričela sredi junija, trško jedro pa bo prenovljen videz dobilo prihodnje leto.
Za občino je leto 2011 bilo izjemno uspešno na področju pridobivanja denarja na javnih razpisih, saj je iz naslovov kmetijskega in gospodarskega ministrstva bilo pridobljenih več kot milijon evrov nepovratnih sredstev. Največji nedorečen občinski izziv na področju naložb je izgradnja vrtca in dozidava osnovne šole, ki ga načrtujejo uspešno zaključiti
ob koncu letošnjega leta.
Tudi tokrat so bila podeljena občinska priznanja, najvišje -plaketa občine Veržej - je pripadla Janezu Krncu, teologu
Od leve: Janez Krnc, župan
in etnologu, pisno priznanje pa sta prejela upokojenca Erih Mohorko (kultura) in Mirko Osterc (šport).
NŠ
Petovar in Mirko Osterc
Foto: M. Ozmec
Župan hrvaške občine Crivenica Damir Rukavina (levo) in kidriče-vski župan Anton Leskovar sta pred letom dni že podpisala pismo o nameri o sodelovanju med obema občinama.
Foto: NS
Ptuj • Dan odprtih vrat Osemenjevalnega centra
Predstavljeni elitni biki lisaste pasme
Ptujski Osemenjevalni center (OC) lisaste pasme, ki deluje v sklopu Kmetijsko gozdarskega zavoda, je minuli petek pripravil dan odprtih vrat, namenjen predvsem rejcem, pa tudi ostali javnosti. „Prav je, da kdaj tudi pokažemo naše bike plemenjake, saj naš OC pokriva kar 96 odstotkov trga lisaste pasme v Sloveniji.
Sicer je šlo tudi za predstavitev dobrega sodelovanja z nemškim osemenjevalnim centrom Neustadt a. d. Aisch iz Bavarske, saj smo v našo populacijo vključili tudi dva njihova vrhunska testirana bika," je namen prvega tovrstnega dogodka na kratko povzel vodja OC Gregor Plevnik.
Poleg Ptuja v Sloveniji deluje še OC za lisasto pasmo v Murski Soboti, vendar se dejavnosti obeh dopolnjujeta: „V Murski soboti proizvajajo le seme mladih bikov, ki je namenjeno testiranju. Potem biki pridejo v naš center, kjer vršimo distribucijo semena že testiranih bikov in deloma tudi mladih bikov. Bike testiramo pet let, pri samem testu pa gledamo potomke po določenem očetu, če so boljše od povprečja ali ne. Tako nastane tudi katalog najboljših plemenjakov."
Trenutno je v ptujskem OC 48 bikov, od tega so štirje živi testirani biki, šest je mladih, preostali pa imajo status čakajočih bikov, kar pomeni, da je seme teh bikov že na terenu, zdaj pa čakajo rezultati. „V tem času se tem bikom še jemlje seme, dokler se ne predvidi, da ga je dovolj za Slovenijo (10 do 15.000 doz). Sicer biki v veliki večini niso več živi, ko je seme testirano. Povprečna starost plemenjaka je nekje od 3 do 5 let. Čeprav se pri nas ukvarjamo izključno s semenom lisaste pasme, pa sodelujemo tudi z OC Preska, kjer se ukvarjajo s semenom črno-bele pasme. Vsake tri tedne si z njimi izmenjamo seme obeh pasem, pač glede na naročila veterinarskih postaj. Mi tako izvedemo distribucijo njihovega semena, oni pa našega," pojasnjuje Plevnik, ki pri tem tudi odkrito priznava, da se povpraševanje po semenu lisaste pasme zadnja leta konstantno znižuje: „Letno se poraba semena znižuje od dve do štiri odstotke, tako pri nas kot tudi po drugih centrih v Evropi. Na znižanje povpraševanja je najbolj vplivalo ukinjanje manjših čred na malih kmetijah z nekaj glavami živine. Ocenjujem, da se je v desetih letih distribucija semena lisaste pasme znižala za okoli 30 odstotkov. Letno zdaj izvedemo okoli 90.000 osemenitev, včasih pa smo jih tudi po 120.000."
Posledica nižanja povpraševanja po semenu na domačem trgu je usmerjanje OC Ptuj na tuje trge: „Zaenkrat tako odlično poslujemo z Bosno in Hercegovino, kjer so rezultati zelo dobri in pričakujemo dobro sodelovanje tudi vnaprej. V prihodnje pa se bomo vse bolj usmerjali v vzhodne države. Glede na predpisane standarde in veterinarske pogoje, ki so izjemno strogi in visoki, težav
Prek 200 govedorejcev si je na dan odprtih vrat OC Ptuj lahko ogledalo najboljše plemenjake lisaste pasme.
pri prodiranju na tuji trg ne bi smelo biti, saj je naše seme eno najkvalitetnejših," je še povedal Gregor Plevnik.
Lisasta pasma najboljša za prirejo mleka in mesa
Sicer pa je bilo veliko o kvaliteti lisaste pasme in viziji njenega razvoja slišati tudi na predavanju, ki sta ga za okoli prisotnih 200 rejcev pripravila Claus Leiding, direktor OC Neustadt Aisch, in strokovni tajnik Zveze društev govedi lisaste pasme Slovenije Marjan Špur.
Oba predavatelja sta lisasto pasmo ocenila kot najbolj šo pasmo za prirejo mleka in mesa. „V Sloveniji z lisasto pasmo dosegamo vrhunske rezultate. Ta pasma ima danes ogromen energetski potencial za prirejo najboljšega mleka z visoko
vsebnostjo beljakovin, zagotavlja obsežnost, dolgoživost in proizvodnjo najmanj 30.000 litrov mleka, več laktacij, več potomk za prodajo, normalne in lahke telitve itd. Prav tako ima lisasta pasma ogromen genetski potencial za prirejo mesa, visoke dnevne priraste, odlično kvaliteto mesa, pitanci
se lahko vzredijo do 850 kilogramov v dobrem letu in pol. Pomembno je tudi to, da lisasta pasma daje odlične rezultate tudi v ekstenzivnih pogojih reje, rejci pa lahko to pasmo uporabijo tudi kot krave dojilje z velikim številom telet, kar zagotavlja dodaten vir dohodka na kmetiji," je med drugim povedal Špur in zaključil, da prihodnost govedoreje v Sloveniji z vidika genetike ni vprašljiva: „Kot že povedano, ima lisasta pasma v svojih genetskih linijah najboljše kombinacije za prirejo mleka in mesa. To pa v praksi pomeni ogromen potencial, ki ga je treba znati izkoristiti. Ta pasma zagotavlja zanesljiv dohodek vsakemu rejcu, ob tem pa ni zanemarljivo še to, da je tudi govedo s predelavo velikih količin volumi-nozne krme zelo pomemben člen pri razvoju in ohranjanju podeželja."
SM
Vodja OC Ptuj Gregor Plevnik: „Res je, da se je zaradi krize povpraševanje po semenu lisaste pasme znižalo, zato se s ponudbo usmerjamo tudi na tuje trge. Z Bosno in Hercegovino že odlično sodelujemo, zelo zanimivi za nas pa so tudi trgi vzhodnih držav."
Ptuj • Pullus odslej tudi na Nizozemsko
Nova odličja in novi trgi
Vina Pullus bodo odslej naprodaj tudi na Nizozemskem. Kot sporočajo iz Ptujske kleti, je Pullus na Nizozemsko začel uvažati eden največjih vinskih trgovcev z najdaljšo tradicijo DGS wijnkopers, član skupine Delta Wines. Tudi v Veliki Britaniji ima Pullus novega uvoznika, vinskega trgovca z bogato tradicijo Thierry's.
Enolog Ptujske kleti Bojan Kobal in vodja trženja Vinko Mandl pa sta na mednarodnem vinskem sejmu v Londonu navezala stike še z drugimi vinskimi trgovci iz Nizozemske, Belgije in Velike Britanije, ki prav tako že razmišljajo o vključitvi vin Pullus v svojo prodajno ponudbo, podjetje Alko s Finske pa je že naročilo prve pošiljke sovinjona G.
Ob novih tržnih uspehih vin pa se blagovna znamka vin Pul-lus spet kiti še z novimi odličji; tudi letos je na Decanterje-vem ocenjevanju, na katerem je sodelovalo prek 14.000 vin iz celotnega sveta, polnitvam Pullus uspelo osvojiti zlato za renski rizling SJI, srebrno za sovinjon 2011 in več bronastih kolajn. Na ocenjevanju Con-
cours Mondial de Bruxelles, ki se je odvijalo v Guimarâesu na Portugalskem (ki je poleg Maribora v letu 2012 Evropska prestolnica kulture), pa je
Ptujska klet osvojila dve zlati medalji za renski rizling SJI in sovinjon 2011 ter srebrno kolajno za šardone 2011.
SM (vir: Dialog)
Pa brez zamere
Miki, fant pri semaforju in Setki
Človeške bližine
Miki stanuje tam gor na Markovcu, hribu nad Koprom, dobrih pet minut vožnje z avtomobilom iz centra mesta. Marsikdo bi sicer dejal, da je tisto tam že Gažon, a pravi Koprčani mu bodo znali povedati, da kak kilometer dalje od kapelice pač ni Gažon, ampak še vedno Markovec. Konec koncev je popolnoma vseeno, če bajta gleda proti Gažonu, saj je vendar naslov še zmeraj Cesta na Markovec. Kakorkoli, krasni kraji so to in Miki ima domovanje na zares lepi lokaciji. Kar pa vse skupaj naredi še bolje, je dejstvo, da Miki, možak sredi petdesetih, obožuje kakovostno glasbo in seje svojčas tudi sam ukvarjal z njo. Tako je našemu bendu z veseljem posodil tisti prostor tam spodaj, kjer so včasih že imele vaje druge skupine, da se dobivamo in preigravamo naš repertoar. Prostor je krasen, deloma vzidan v istrsko zemljo - topelpozimi in hladen poleti. In Miki nam ga „ oddaja " zgolj za stroške elektrike, kar je še bolj krasno. Včasih se nam tudi pridruži s svojo ustno harmoniko, ki jo res dobro obvlada. Včasih pa se samo oglasi in malce pokra-mlja s tistim svojim blagim tonom - kot da bi mu par stavkov, ki jih spregovori z nami, polepšalo dan; tako včasih tudi takrat, ko se že poslovi, v odhajanju kramlja sam s seboj, kot da bi se še vedno pogovarjal z nami.
Do Mikija in „placa za vaje" kot omenjeno vodi pot čez „spodnji Markovec", ki pa ni nič bolj položen kot tisti Markovec, ki je skoraj Gažon, a vseeno ni. Tam na najbolj strmem delu tako stoji semafor, za katerega se zdi, kot da bi bil programiran, da ti zmeraj, kadar se pripelješ do njega, postreže rdečo luč. Ker se je ob tem seveda treba ustaviti, je potem speljevanje na strmem in od slanega morskega zraka spolzkem cestišču za marsikoga precejšen zalogaj. Gume cvilijo, avtomobili ugašajo. A to ni najbolj pomembna lastnost tega semaforja; kak meter stran od levih luči semaforja namreč stoji steber cestne svetilke, na katerega se praktično zmeraj, ko se pripelješ mimo, naslanja mlad fant. Malce debelu-hast, a ne debel, nizke rasti, z debelimi stekli na očalih, vsak dan stoji naslonjen na steber ulične razsvetljave in opazuje, spremlja promet, ki teče mimo. Kot da bi ga to pomirjalo in hkrati bilo njegova dolžnost. Neznansko vesel je, kadar mu na kratko potrobiš ter ga pozdraviš. Takrat z nekakšno mešanico veselja in resnosti visoko dvigne roko v pozdrav, pri tem pa pokima in včasih še na glas zamomlja: „Čao, čao, pozdravljen!" Razlogov, zakaj ta fant z rahlim umskim hendikepom stoji tam, naslonjen na steber cestne razsvetljave, je seveda več, a zdi se mi, da je dan za dnem tam zato, ker potrebuje in išče človeško bližino - pa naj je ta zgolj v mimo drvečem avtu, ki fanta sploh ne opazi, v pogledu voznika ali v pozdravu s kratkim hupanjem.
Setki je naš bobnar. Kot vsak bobnar sicer ima svoje muhe, a vseeno je to zelo pozitivna in prijazna oseba. Kot vsak Primorec tudi Setki ni ravno najbolj tihe sorte. Tako je zadnjič ob pivu po vajah razlagal, kako je pred desetimi leti za Acota razvažalpo Kopru kosila iz doma upokojencev. Med vsemi svojimi štorijami in prigodami se najbolj spominja starejšega možaka tam v primestnem Vanganelu, ki ga je vsakič, prav vsak dan, ko mu je prinesel polno menažko, povabil na teraso na deci domačega terana in en cigaret. Še zdaj ne more pozabiti, kako neznansko veselje možak bil vsakič, ko ga je ugledal in imel priložnost spregovoriti par stavkov ob kozarčku in dimčku. Seveda ni šlo za vino ali cigarete, ampak za bližino, toplino, stik.
Ljudje razen par puščavniških izjem potrebujemo človeško bližino, majhne pozornosti, ki pomenijo ogromno; iščemo sotrpine, sogovornike, soljudi. To je naša narava. In to daje upanje, da temu sistemu, ki hoče družbo razbiti na prafaktorje, na osamljene in izolirane posameznike, ki se vsi borijo proti vsem, na koncu ne bo uspelo.
Gregor Alič
radioptuj
89,8° 98,2° 1043
www. rad io -tedn i k.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: arhiv St. Tednik
Bojan Kobal in Vinko Mandl z vini Pullus uspešno osvajata vedno nove trge.
Foto: SM
Foto: SM
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Ptuj m Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
Na obisku knjižnic pobratenih mest
V času od 18. marca do 12. aprila 2012 smo ptujski knjižničarji v okviru priprav na projekt Evropske prestolnice kulture Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje obiskali knjižnice pobratenih mest.
Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je Zavod EPK odobril projekt Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje. Mestna občina Ptuj vzorno sodeluje s pobratenimi mesti, vendar pa kulturni zavodi do sedaj v to sodelovanje nismo bili vključeni v dovolj veliki meri. Ravno slednje je bil razlog, da smo se odločili, da mesta povežemo tudi na nivoju knjižnic. Tako smo že leta 2010 zasnovali projekt, ki bi povezal knjižnice pobratenih mest, hkrati pa bi v naslednjih letih to sodelovanje razširili tudi na druga mesta, ki so pobratena z ostalimi partnerskimi mesti. Cilje projekta bi lahko razdelili v dve skupini, in sicer na vsebinske in namenske.
Vsebinski cilji so javnosti predstaviti zgodovinski razvoj knjižnic in knjižničarstva v pobratenih mestih, predstaviti knjižnice pobratenih mest kot hraniteljice dragocenosti iz preteklosti pa tudi kot sodobna kulturno-informacijska središča izpostaviti njihovo umeščenost v lokalno okolje, knjižne dragocenosti in pomembne lokalne knjižničarje.
S projektom želimo vsebinsko predstaviti tudi organiziranost knjižnične mreže v
Foto: arhiv KIP
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj bo gostiteljica srečanja knjižnic pobratenih mest.
državah pobratenih mest in pripraviti izhodišča za nadaljnje mreženje knjižnic, spoznati utrip in kulturne vrednote lokalnih skupnosti ter spoznavati kulturne raznolikosti v pobratenih mestih in razširiti sodelovanje na knjižnice mest, ki so pobratena z ostalimi partnerskimi mesti.
Namenski cilji so trajno povezati knjižnice pobratenih mest in jih spodbuditi k nadaljnjemu sodelovanju pri skupnih projektih, zagotoviti knjižnicam iz držav, ki še niso članice Evropske unije, kredi-bilnega partnerja pri prijavah na evropske projekte ter zbrano gradivo uvrstiti na spletne portale Kamra, Digitalna knji-
žnica Slovenije (dLib) in Euro-peana.
Namen projekta je tudi izdati publikacijo s predstavitvijo sedmih knjižnic pobratenih mest v treh jezikih in pripraviti razstavo o pobratenih knjižnicah in njihovih lokalnih skupnostih v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Razstava in skupna publikacija bosta pomembno prispevali h krepitvi medsebojnega sodelovanja, razumevanja in kulturnega dialoga med pobratenimi mesti in njihovimi knjižnicami.
Tako smo v marcu in aprilu obiskali: nacionalno ustanovo Biblioteka Grigor Prličev v Ohridu (Makedonija), Na-
rodno biblioteko sveti Sava v Arandelovcu (Srbija), Mestno knjižnico George Sand v Saint-Cyr sur-Loire (Francija), Mestno knjižnico Banska Štiavni-ca (Slovaška), Mestno knjižnico in čitalnico Metel Ožegovic v Varaždinu (Hrvaška) ter Mestno knjižnico v Burghausnu (Nemčija).
Kolegicam in kolegom iz posameznih knjižnic smo predstavili cilje projekta in seveda tudi samo izvedbo, v okviru katere bo izdana monografija, v kateri bodo predstavljena pobratena mesta in njihove knjižnice, v času od 6. do 9. septembra 2012 pa bo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju organiziran strokovni posvet.
S projektom želimo uvesti novo prakso pri pripravi kulturnih dogodkov, katerih iztočnica je trajno mreženje in sodelovanje med knjižnicami pobratenih mest s knjižnicami, ki se bodo v partnerstvo mest v bodočnosti šele pridružile.
Mag. Matjaž Neudauer
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptuj • Glasbeni festival Arsana - Art Ptuj 2012
Julija bo v mestu eksplodiralo
Konec julija bo v Ptuju prava glasbena eksplozija. Društvo za glasbeno umetnost Arsana in društvo Art Stays sta namreč tudi letos združila moči in pripravila umetniško eksplozijo desetletja. Organizatorji zagotavljajo, da bo to festival presežkov.
Četrti Mednarodni glasbeni festival Arsana in 10. Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays pod skupnim nazivom Art Ptuj 2012 obetata zanimivo poletno dogajanje. Preplet vrhunske glasbe in sodobne likovne umetnosti se bo na različnih prizoriščih odvijal v času med 20. julijem in 3. avgustom.
V tem času bomo gostili umetnike svetovnega slovesa, ki bodo letošnji festival kot del programa Evropske prestolnice kulture 2012 naredili še boljši, kvalitetnejši in presti-žnejši. Med drugim bodo nastopili Donavska filharmonija, Janez Lotrič, Stefan Milenko-vich, ruski zbor Smolny, Alan Kelly gang, Cubismo, Neisha, Alenka Godec, Zjača - Zanchi-ni quartet, Tango Story, Marko Hatlak, Vito Marenče Flamenco group, Sounds of Slovenia, Vox Arsana, Lela Kaplowitz,
Janez Dovč, Boštjan Gombač, Stane Hebar kvartet, Konstantin Bogino, Alexei Kornienko, mednarodni godalni orkester, Borut Zagoranski, Miha Rogi-na, Aphra Tesla, Tinkara Kovač, Eva Hren, Katice, Vesna Zornik, Klapa Cambi ... V 15 dneh bo na zunanjih in notranjih prizoriščih mesta na
skoraj 40 dogodkih ustvarjalo in nastopilo prek 350 glasbenih umetnikov iz celega sveta s področja klasične, pop, džez in etno vokalne in instrumentalne glasbe.
Sočasno bodo potekali tudi mednarodna poletna glasbena akademija, seminarji, predavanja, kulinarično dogaja-
Alen Hodnik (direktor občinskega podjetja Javne službe Ptuj), Bo-rutPelko (koordinator partnerskih mest EPK 2012), Mladen Delin in Štefan Celan
nje, literarni večeri, poulično dogajanje in nastopi mladih glasbenikov.
Kot pojasnjuje umetniški vodja festivala Mladen Delin, bo letošnji festival gotovo festival presežkov v vsakem smislu te besede. Prizadevajo si, da bi ga obiskalo čim več domačih in tujih gostov, obetajo pa si vsaj tako dobro udeležbo kot na lanskoletnem festivalu, ko so bili vsi dogodki več kot 90-odstotno obiskani. Po besedah Delina je bil četrti festival poseben izziv iz več razlogov, med drugim zato, ker je mesto Ptuj kot partner v projektu EPK 2012 želelo ponuditi še boljši in kvalitetnejši program, namenjen raznoliki publiki. Prepričan je, da so v tem v celoti uspeli. „Program je dejansko namenjen vsem, starim od 5 do 100 let," šaljivo pravi Delin. Letošnji festival je tako obsežen tudi zaradi posluha mesta Ptuja in Zavoda
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Podhranjena ptujska infrastruktura
Ne vem, ali so za infrastrukturni nerazvoj Ptuja krive okoliške občine ali mesto samo. Če pogledamo čez mejo mesta, opazimo urejene cestne povezave, pločnike ob glavnih cestah, javno razsvetljavo in na velikem delu zgrajen kanalizacijski sistem. Res je, da so nekatere občine čisto po nepotrebnem asfaltirale ceste skoraj do vsake krtine sredi polja in da teh potez ne moremo šteti kot najbolj racionalnih. Po drugi strani namreč mesto tarna, da je na račun svojih podeželskih sosed ob znatna finančna sredstva. In da ima na svojih proračunskih plečih javne porabnike oziroma institucije, ki jih financirajo samo Ptujčani, uporabljajo oziroma koristijo pa vsi. Vendar me s tem, da mora mesto skrbeti za to in ono, ne prepričajo, zakaj so pozabili na svojo osnovno infrastrukturo - ceste, pločnike in kanalizacijo. Pred štirimi leti smo v naši Vroči liniji odprli problem kanalizacije na Bregu, kjer ob vsakem večjem nalivu fekalije poplavijo kleti stanovanjskih objektov. V neki drugi Vroči liniji, ne tako dolgo nazaj, smo z dvema kompetentnima sogovornikoma ugotavljali, da Ptuj premore zgolj nekaj kratkih odsekov kolesarskih stez - na novozgrajeni Puchovi cesti, na Volkmerjevi in novourejeni Potrčevi. Tam, kjer bi bile poti za kolesarje najbolj potrebne, pa jih ni. To je ob glavnih regionalnih vpadnicah v mesto - iz smeri Spuhlje, Podvincev, Slovenskih goric, Zagrebške ali Mariborske ceste. Zaradi tranzitnega in osebnega prometa so vse naštete cestne povezave izredno obremenjene in posledično nevarne. Četudi bi se marsikdo v službo na Ptuj želel pripeljati s kolesom, si enostavno ne upa, ker se boji prometa. Podobno je tudi s pločniki. So in niso. Ponekod, recimo na Mariborski cesti, bi ga bilo treba zgraditi samo kakih sto metrov in že bi bila infrastrukturna podoba bolj spodobna. Namesto tega je nedavno Cestno podjetje Ptuj posnelo bankine in za seboj pustilo razorano brazdo.
Nadaljevala bom s kanalizacijo. Kako dolgo že ne deluje ptujska čistilna naprava? Natančno ne vem in nisem popolnoma prepričana, ali je sploh kdaj popolnoma služila svojemu namenu. Sprašujem se, za kakšen namen Ptujčani svoji javni službi sploh plačujejo čiščenje odplak, če pa slednje kar neprečiščene odplavajo proti Markovcem. Na tisoče kubikov ptujskih fekalij se brez kančka slabe vesti spusti v drugo občino. In tako je slavna markovska laguna že nekaj let ptujska greznica. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je le nekaj sto metrov od lagune naselje, ki zagotovo čuti posledice tega nerazumnega početja. Na dolgoročne posledice vpliva lagune na okolje sploh ne upam pomisliti. Ampak glavno je, da se zidajo gradovi, pardon dvorane v oblakih. O vseh vsakdanjih težavah, s katerimi se srečujejo Ptujčanke in Ptujčani, pa že nekaj let ni slišati konkretne besede.
EPK 2012, oba sta namreč festival finančno podprla. Ocenjen je na 150 tisoč evrov, od tega so MO Ptuj, EPK 2012 in Javne službe Ptuj skupaj prispevali kar 90 tisočakov. De-lin pravi, da bodo preostalo pokrivali s sredstvi sponzorjev, donatorjev, prodajo vstopnic, upajo pa tudi na posluh ministrstva za kulturo.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan sicer pravi, da se bo občina trudila pomagati tudi prihodnje leto, a se obeta „leto suhih krav". Pohvalil je prizadevnost organizatorjev,
ki vsako leto znova ustvarijo vrhunski dogodek, ki je presenetljivo hitro dosegel dober sloves. Čelan si je za čas festivala zaželel le še lepega vremena, ki da bo prispevalo k boljši izvedbi dogajanja. Spomnil pa je, da so uspeli urediti rezervno varianto - na dvorišču minoritskega samostana bo pokrito prizorišče.
Dogajanje se bo kot vsako leto zaključilo z občinskim praznikom. Tako bo poletje v našem mestu nedvomno zelo veselo in pisano.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Tomi Matjašič
V novi sezoni je cilj najboljša četverica
Stran 12
Rokomet
Jan Gregorc prestopil v Jeruzalem Ormož
Stran 12
Kegljanje
Upokojenci slavili pred Dravco I.
Stran 13
Atletika
Množično in kvalitetno tekmovanje
Stran 13
Nogomet
Podvinčani z zmago na 2. mesto
Stran 14
Nogomet
Tržec z zmago proti Majšperku na vrh
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca U-21
Danes, 5. 6., na Ptuju Slovenija - Finska
Slovenski reprezentanti do 21. leta starosti nadaljujejo z igranjem v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Izraelu. V 2. skupini so zaenkrat vodilna ekipa, to mesto pa so nazadnje »potrjevali« pred dnevi v Lendavi, ko so gostili ekipo Malte. Dvoboj je bil vse prej kot lahek, saj ga je oslabljena ekipa Tomaža Kavčiča (manjkali so Krhin, Vučkič, Milec, Struna, Mevlja, Rapnik ...) v svojo korist obrni-
Kvalifikacije za EP do 21 let (skupina 2)
Slovenija - Malta 2:1 (1:0)
STRELCI: Lazarevic (32.), Podlo-gar (90. + 4); Vella (77.)
SLOVENIJA: Oblak, Jovic, Mevlja, Mitrovič, Maruško, Kampl, Rep, La-zarevič, Jelenič (od 80. Podlogar), Trajkovski, Beric (od 69. Črnčič). Selektor: Tomaž Kavčič.
Foto: Črtomir Goznik
Ljubiteljem nogometa na širšem ptujskem območju se v torek, 5. 6., na ptujskem Mestnem stadionu obeta izjemno zanimiva meddržavna tekma. Mladi Slovenci (U-21) bodo gostili Fince. Vstop je prost!
1.	SLOVENIJA
2.	ŠVEDSKA
3.	UKRAJINA
4.	FINSKA
5.	MALTA
6.	LITVA
7 5 11 12:4 16
6 4 11
5	2 2 1
5	2 2 1 8 12 5
8:7	13
11:5	8
4:3	8
7:14	5
7 1 0 6 3:12 3
Torek, 5. junija, ob 17.30: Slovenija - Finska (Mestni stadion na Ptuju)
la šele v sodnikovem podaljšku, ko je v polno zadel Podlogar.
Ena od naših paradnih mlajših selekcij se bo v naslednjem krogu že danes na Ptuju merila z izbrano vrsto Finske. Ta je Slovence na Finskem ugnala in jim zadala doslej edini poraz v teh kvalifikacijah. Gre za izjemno pomembno srečanje,
saj si kapetan Rep in druščina v boju za nastop na EP tako rekoč ne smejo »privoščiti« poraza. Iz ozadja namreč pretita Švedska in Ukrajina, z obema pa se bodo naši mladi igralci merili v jeseni.
Ljubitelji nogometa na širšem ptujskem območju bodo tako imeli priložnost spodbu-
jati člane generacije, ki veliko obeta, saj številni njeni člani že trkajo na vrata članske selekcije. Ker selektor Kavčič tokrat zaradi poškodb ne bo mogel računati na nekatere nosilce igre, bo glasna spodbuda s tribun toliko bolj pomembna! Vstop je prost!
JM
Športno plezanje • Balvansko plezanje
Mina še lahko upa na kolajno
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič se je tudi na peti letošnji tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju uvrstila vsaj v polfinale.
V	Vailu v ZDA je potekala peta letošnja tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Tudi tokrat je bila najmočnejše slovensko orožje Mina Markovič, ki je v letošnji sezoni naredila izjemen korak naprej v tej zvrsti plezanja. Na letošnjih tekmah se je vedno uvrstila najmanj v polfinale, trikrat v finale, dvakrat pa tudi na stopničke.
V	Vailu se je Mina znova uvrstila med najboljšo deseterico svetovnih plezalk, tekmovanje je zaključila na 9. mestu. Zmagala je branilka naslova Avstrijka Anna Stohr, ki je s tem utrdila vodstvo v skupnem seštevku (396 točk). Markovi-čeva tudi po Vailu ostaja v boju za kolajno v skupnem seštevku, saj je pred zadnjo tekmo (ta bo v Munchnu, 25. in 26. 8.) na visokem 4. mestu (292); pred njo sta še Britanka Shau-na Coxsey (350) in Japonka
Akijo Noguči (325).
»Deveto mesto v 'bolderjih' ni slab rezultat in zadovoljna sem bila s svojim plezanjem, čeprav se mi je kak vrh izmuznil iz rok. Balvani so bili nekoliko drugačni, kot smo jih vajeni v Evropi, vendar pa to niti najmanj ne more biti izgovor, saj sem prepričana, da bi se z malo športne sreče tudi tukaj lahko uvrstila v finale. Formo ohranjam na isti ravni, če ne še celo na višji. V primerjavi z In-nsbruckom sem bolj zadovoljna s plezanjem, kar pa še vedno ni bilo dovolj. Po prihodu domov me že čakajo priprave na začetek sezone v težavnosti,« je po tekmi povedala Markoviče-va. Sezona svetovnega pokala v težavnosti, v kateri bo Mina branila naslov prvakinje, se bo v francoskem Chamonixu začela čez dober mesec, 12. in 13. julija.
JM
Izjava za javnost NK Aluminij
Odziv na članek Zavrč ubranil pokalno lovoriko, ki je bil v petek, 1. 6.2012, objavljen v Štajerskem tedniku na strani 12.
Spoštovani!
NK Aluminij in NK Zavrč sta skušala najti skupen termin za tekmo med članskima ekipama, vendar ga zaradi objektivnih razlogov nista našla. Oba kluba sta to dejstvo sprejela z razumevanjem in tekmo korektno odigrala. Prav zaradi tega ne razumemo odziva Stanka Glažarja, ki je na povsem neprimeren način komentiral dogajanje in na osebnem nivoju žalil predsednika NK Aluminij.
G. Stanko Glažar, ki je predsednik MNZ Ptuj in tudi podpredsednik NZS, ni niti kot strokovnjak niti kot človek poklican, da daje sodbe o tem, kdo je normalen in kdo ne. S takšnimi komentarji seveda pove največ o sebi samem, hkrati pa škodi ugledu Nogometne zveze Slovenije, ki bi morala preko svojih predstavnikov skrbeti tudi za profesionalni nivo komuniciranja z javnostjo. Takšno obnašanje to zagotovo ni, zato bomo o tem obvestili tudi ustrezne organe NZS.
Gospod Zvonko Jevšovar je s svojim dosedanjim delom dokazal, da je tudi brez plačanih funkcij mogoče doseči zavidljive rezultate. Je dolgoletni predsednik NK Aluminij, ki mu je poleg njegovega osnovnega poslanstva - vzgoje mladih nogometašev - skupaj z ekipo sodelavcev uspel tudi preboj v prvo ligo. Na to smo izjemno ponosni. Lahko samo upamo, da takšno obnašanje g. Glažarja ni napoved nagajanja NK Aluminiju tistih, ki nikakor ne morejo preboleti svojih preteklih napačnih potez na področju uveljavljanja nogometa v našem okolju.
Nogomet • 1. SNL
Mura 05 prejela licenco za 1. ligo
Ekipe, ki so letos igrale v 1. ligi, so opravile postopek licenciranja. Na prvi stopnji licenc za nastopanje v 1. ligi v naslednji sezoni 2012/13 nista prejeli ekipi Mure 05 in Nafte (neizpolnjevanje finančnih pogojev). Slednja na komisijo za pritožbe ni naslovila pritožbe in podala dodatnih dokazov o izpolnjevanju finančnih kriterijev (vprašanje je celo, ali bo Nafta sploh nastopila v 2. ligi), med tem ko je prva to storila. V tem sklopu so bila pomembna predvsem poplačila igralcev za leto 2011, saj je klub iz Murske Sobote precej zamujal z izplačili. Čeprav se je kot možni rešitelj pred časom omenjalo italijansko investicijsko družbo, pa je - po neuradnih podatkih - na koncu odločilno potezo naredilo kar vodstvo občine Murska Sobota, ki je klubu zagotovilo del sredstev, potrebnih za poplačilo zapadlih obveznosti. S tem je klub, ki je v letošnji sezoni osvojil 3. mesto in si priigral celo nastop v evropskih tekmovanjih, dejansko rešilo pred ponovnim nazadovanjem. Licenčna komisija je Sobočanom istočasno s prvoligaško, izdala tudi licenco za nastop v evropskih tekmovanjih.
Ni nepomemben podatek, da je imela Mura 05 - takoj za Mariborom - drugi največji obisk na domačem stadionu.
S tem so ljubitelji nogometa v Prekmurju dokazali, da si resnično želijo spremljati svojo ekipo v 1. ligi - vodstvo občine pa je temu sledilo . Sobočane bodo ljubitelji nogometa tako v sezoni 2012/13 dvakrat lahko spremljali tudi v Kidričevem.
Kvalifikacije za 1. ligo: Roltek Dob blizu napredovanja
V soboto je bila v Kranju odigrana prva tekma dodatnih kvalifikacij za obstanek/ napredovanje v 1. ligo. Nekoliko presenetljivo so jo dobili gostje iz Doba, ki bodo tako imeli v torek na povratni tekmi izredno priložnost za napredovanje. Vodstvo kluba sicer še ni sprejelo dokončne odločitve o napredovanju (to bodo sporočili po torkovi tekmi), čeprav govorice namigujejo, da bodo v primeru slavja sprejeli izziv. A najprej je treba skočiti, šele nato reči hop, saj tudi Gorenjci zagotavljajo, da še niso rekli zadnje besede .
JM
Dodatne kvalifikacije za 1. ligo, 1. tekma:
Triglav Kranj - Roltek Dob 0:2 (0:2); strelca: Vuk (34.), Kukavica (41.)
Povratna tekma bo v sredo, 6. 6., v Dobu pri Domžalah.
Rokomet • Tomi Matjašič, trener RK Drava Ptuj
V novi sezoni je cilj najboljša četverica
Pred slabim letom dni se je vodstvo Rokometnega kluba Drava Ptuj odločilo za spremembo na trenerski klopi. Priložnost, da prvič v karieri sede na člansko klop in samostojno vodi ekipo se je ponudila To-miju Matjašiču, ki je bil takrat širši ptujski rokometni javnosti dokaj neznano ime. Toda ob trdem in zavzetem delu je napredovala tako ekipa kot tudi novinec med trenerji in po uspešni sezoni lahko zapišemo, da je narejen velik korak naprej. 26-letni Gorišničan ima z Dravo tudi v bodoče visoke ambicije, na Ptuju želi pustiti še globlji pečat, rokometaše Drave pa bo popeljal tudi v novo sezono.
Pred kratkim se je končala sezona 2011/2012 v 2. ligi. Kako ste zadovoljni z njo?
T. Matjašič: »Na splošno gledano sem s sezono 2011/2012 zelo zadovoljen. Lahko bi jo razdelili na dva dela: jesenski del je bil nekoliko manj uspešen, spomladi pa smo odigrali res dobro, brez pripomb, izgubili smo namreč le tri točke. Eno proti sosedom, dve pa s porazom z Mokercem, kar je bila praktično naša edina črna točka v drugem delu prvenstva. Torej za nami je res uspešna sezona. Cilj je bila sredina lestvice, mi pa smo skočili še za mesto navzgor.«
Kje je po vašem mnenju glavni vzrok, da je bil drugi del prvenstva še bistveno boljši od prvega dela sezone?
T. Matjašič: »Predvsem smo popravili tisto, kar smo jeseni delali narobe, nedvomno pa gre velik del zaslug tudi Boštjanu Grmu. Še vedno trdim, da je dober kvaliteten vratar, 50 odstotkov ekipe. Gre za prvoliga-škega vratarja z veliko izkušnjami in te izkušnje so prinesle v obrambo neko dodatno trdnost, ki je morda prej ni bilo. Fantje so se z njim ujeli, poleg tega pa je rezultat prineslo tudi trdo delo na treningih.«
Verjetno je bila ključ do uspehov spomladi vaša sijajna obramba 5-1. Na tem mestu se morava še enkrat spomniti domače preizkušnje z Moškanjci - Gori-šnico ter tekme s Slovenj Gradcem, ko ste ugnali domačine.
T. Matjašič: »To sta bili res izstopajoči tekmi, še posebej tista s sosedi. Šlo je za lokalni derbi; resnično smo se borili in
Fight zone
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Matjašič: »Možnosti napredovanja so res ogromne, tako v tehniki kot taktiki. Fantje so po mojem šele letos pričeli 'dihati', poleg tega pa jih je nekaj šele letos pričelo igrati rokomet na tej ravni.«
si želeli slaviti. Morda glede na potek tekme niti nismo verjeli v zmago, ampak na koncu smo videli, da lahko nemara osvojimo celo obe točki. Zame osebno je bila to najboljša tekma v sezoni. Posebna zgodba pa je gostovanje v Slovenj Gradcu. Fantje so odigrali fenomenal-no obrambo, mene na srečanju sploh ne bi potrebovali, saj sem samo sedel in užival. Glede obrambe pa je takole: z obrambo 5-1 smo pričeli že v startu, res pa je, da smo šele kasneje nekatere stvari okrog tega natančneje dorekli. Igralci so dobili 'fiksne' pozicije, tako da je bilo malo lažje, svoje pa so nedvomno prinesle tudi izkušnje iz jeseni.«
Z ekipo ste se nekako znašli na prelomnici: kar nekaj fantov se odpravlja na študij, poleg tega imajo v teh letih včasih prepolno' glavo različnih stvari. Vse to bo pred novo sezono treba urediti. Kako torej naprej?
T. Matjašič: »To je zagotovo problem. Že letos smo se s šolskimi 'problemi' precej ubada-
li. Večina fantov bo naslednje leto šla študirat, poleg tega pa jih še prej čaka matura. Vse te stvari bo torej v bodoče treba uskladiti, kar je prav gotovo izziv. Nekaj jih odhaja v Ljubljano, tako da bomo videli, kako bo. Menim, da se bo vse uredilo, da bomo našli neko sredino, da bo dobro tako za njih kot za klub. Ogromno pa je vsekakor odvisno od mature - kako bodo fantje vse skupaj sprejeli, kajti gre za neko prelomnico v življenju.«
Reciva malo hipotetično: če ekipa ostane nespremenjena, ali lahko po vašem mnenju v prihodnji sezoni napade sam vrh lestvice in s tem uvrstitev v 1. B ligo?
T. Matjašič: »O tem smo se pogovarjali že pred tem prvenstvom. Menim, da smo dokazali, da sanje o ligi višje niso utopija, je pa potrebnega ogromno ogromno dela. Če je to realno, je v tem trenutku še prehitro govoriti, saj na vpliva ogromno dejavnikov, predvsem pa vprašanje, v kakšnem stanju bodo druge ekipe. Če
Tudi za vas je bila letošnja sezona prelomna. Prvič ste samostojno vodili člansko ekipo in nenazadnje se tudi vi še učite. Kaj bi dejali o vaši premierni sezoni, kako ste jo doživeli na klopi Drave?
T. Matjašič: »Začetek je bil precej težak. Začeli smo sicer odlično, nato pa je sledil padec. Takrat mi je bilo res težko, saj nisem vedel, če delamo prav. Na srečo so se sčasoma določene stvari utekle in pokazalo se je, da smo na pravi poti. Imam voljo, največ te pa mi nedvomno dajo fantje s prizadevnostjo na treningih. Treba je le delati, izkušnje pa bodo prav gotovo prišle tudi s tekmami.«
bomo ostali skupaj, če bodo fantje trenirali tako pridno kot doslej, uspehi ne bi smeli izo-stati.«
Fantje so mladi in imajo na svoji poti še ogromno prostora za napredek. Kje se da po vašem mnenju najbolj napredovati?
T. Matjašič: »Te možnosti napredovanja so res ogromne tako v tehniki kot taktiki. Fantje so po mojem šele letos pričeli 'dihati', poleg tega pa jih je nekaj šele letos pričelo igrati rokomet na tej ravni. Le Boštjan (Grm, op. a.) in Robi (Bezjak, op. a.) sta izkušena, zato se lahko mladi od njiju veliko naučijo, pa tudi onadva se lahko še kaj naučita od mlajših. Poleg tega lahko ekipa še bistveno napreduje v sami miselnosti in dojemanju rokometne igre. Glede napredka ni mej in verjamem, da bomo tudi v prihajajoči sezoni napredovali tako kot letos.«
Bosta Drava in Tomi Ma-tjašič nadaljevala skupno pot tudi v prihodnji sezoni in morda naprej v 1. B ligi?
T. Matjašič: »(Smeh) Recimo raje, da bo cilj v novi sezoni popraviti letošnjo uvrstitev. Če smo bili letos 5., ciljamo v prihodnje med najboljše štiri. Ne bomo rekli ravno 1. B liga, ker je tu enostavno preveč faktorjev, ki med sezono vplivajo na razplet. Pustimo času čas, pa bomo videli, kako bo. Če bo to 1. B liga, toliko bolje.«
Tadej Podvršek
Za Bedračem prvi profesionalni dvoboj
V veliki športni dvorani šolskega centra v Velenju je v soboto potekalo tekmovanje Fight zone, na katerem se je iz kluba tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj predstavil Aleksander Bedrač.
Ta se z borilnim športom ukvarja šele kratek čas, organizatorji dogodka MMA in K1 pa so mu vseeno omogočili prvi profesionalni dvoboj v kategoriji do 81 kg proti Hrvatu Luki Zezeliču. Po napornih pripravah pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina se je od mladega ptujskega tekmovalca pričakovala zmaga, vendar ga je tokrat očitno izdal velik psihični pritisk. Izkušenejši Hrvat ga je že v prvi rundi z močnim levim in desnim direktom poslal na tla, od koder ni bilo več poti nazaj. Tako se je dvoboj končal predčasno, kljub temu pa si je nadarjeni borec v Velenju pridobil veliko novih izkušenj. Iz tega nastopa so v ptujskem klubu tajskega boksa razbrali, da Aleksander pred naslednjimi profesionalnimi izzivi potrebuje še veliko amaterskih dvobojev.
DB
Rokomet
Jan Gregorc v Ormožu
Po odhodu Tadeja Soka (letnik 1988) v Maribor in po prenehanju igranja Primoža Krabonje (letnik 1988) so vinarji čez noč ostali brez odličnega para desnih kril. Sok je za vinarje nastopal od sezone 2006 (Gorišnica), Krabonja od sezone 2007 (Velika Nedelja). V klubu so se za sodelovanje dogovorili z levorokim Celjanom Janom Gregorcem (letnik 1986, na fotografiji), ki ga ljubitelji rokometa poznajo kot bivšega igralca Celja, Slovana iz Ljubljane in Maribora. Gregorc, ki je v preteklosti nosil dres kadetske in mladinske reprezentance, bo tako zakrpal nastalo vrzel po odhodu Soka
ter Krabonje.
V klubu še iščejo krožnega napadalca, saj je dokončno slovo od kluba napovedal tudi Iztok Korpar, ki ni sprejel ponujenih finančnih pogojev kluba. Poleg krožnega napadalca imajo vinarji v načrtu še kakšnega levičarja, ki lahko zaigra na mestu desnega zunanjega in desnega krila, saj sta zaenkrat v ekipi le dva levičarja (Siniša Radujkovic, Jan Gregorc). Jeruzalemčki bodo sezono zaključili v petek, 8. junija, s piknikom, na katerem se bodo zbrali vsi igralci članske ekipe, trenerji ter ostali delavci kluba.
UK
Namizni tenis • Masters
Katja in Marsel 5. do 8.
Z 2. slovenskim mastersom 2012 se je v Hrastniku v soboto končala sezona 2011/12. Na njem je v vseh starostnih kategorijah, od mlajših kadetov/-inj) do članov/-ic, nastopalo 16 najboljših po rang lestvici NTZS. Med njimi je bilo tudi pet članov NTK Ptuj: Marsel Šegula, Katja Krajnc, Eva Goj-kovič, Anja Bezjak in Darko Hergan (Matic Slodej zaradi poškodbe ni nastopil).
V kategoriji mlajših kadetov sta Katja Krajnc in Marsel Šegula slavila v 1. krogu - prva je s 3:1 ugnala Nušo Vogrinčič (Kema), drugi 3:0 Hrovata iz Krke. S tem sta se uvrstila med najboljših osem, na poti v polfinale pa sta ju ustavila Pia Mi-hevc (Logatec) in Peter Hribar (Krka). Končno od 5. do 8. mesto je za oba lep uspeh, saj bo Katja v tej kategoriji nastopala še naslednje leto, Marsel pa celo dve leti.
Ostala trojica, Eva Gojkovič (mlajše kadetinje), Anja Bez-jak (kadetinje in mladinke) in Darko Hergan (mladinci), so se od tekmovanja poslovili v 1. krogu, izžrebani tekmeci pa so bili res eminentni (Katrina
Strechi, Nina Zupančič, Patrik Sukič - vsi so bili končni zmagovalci v svojih kategorijah!).
Odlični Rojkova in Zera
Posebej zanimivo je bilo tekmovanje v članski konkurenci, čeprav ni bilo Bojana Tokiča, ki se pripravlja na olimpijske igre. Pri moških je že v četrtfinalu izpadel 1. nosilec Jan Žibrat, v finalu pa sta se pomerila Mitja Horvat (Kema) in Gregor Za-foštnik (ZM). Slavil je prvi, ki je na celem turnirju oddal le en niz. Pri dekletih sta mesta pri vrhu močno krojili nekdanji članici NTK Ptuj Vesna Rojko in Ivana Zera, ki sta se prebili vse do polfinala. Prva je izločila celo 1. nosilko Manco Fajmut.
Končni vrstni red, člani: 1. Mitja Horvat (Kema Puconci), 2. Gregor Zafoštnik (Zavarovalnica Maribor), 3.-4. Dominik Škraban (Kema Puconci) in Uroš Slatinšek (Krka).
Končni vrstni red, članice: 1. Nina Zupančič (Logatec), 2. Asya Kasabova (Fužinar Interdiskont), 3.-4. Ivana Zera (Ljubljana) in Vesna Rojko (Muta) ...
JM
Katja Krajnc, Marsel Segula in Eva Gojkovič v družbi predsednika in trenerja v NTK Ptuj Borisa Šegula.
Šolski šport • Atletika
Množično in kvalitetno tekmovanje
Področno prvenstvo za OŠ
Na ptujskem Mestnem stadionu so OŠ Ljudski vrt Ptuj, AK Cestno podjetje Ptuj in Zavod za šport Ptuj izvedli področno prvenstvo v atletiki. Udeležili so se ga učenci 30 osnovnih šol, kar je vsekakor dokaz množičnosti. Na tekmovanju smo v posameznih disciplinah videli tudi kvalitetne rezultate.
Po pet prvih mest sta zbrali OŠ Mladika s Ptuja in 2. OŠ Slovenska Bistrica. Najboljšim v posameznih disciplinah so podelili medalje, medtem ko so najboljši štirje mladi atleti in atletinje za najboljši rezultat na tekmovanju dobili tudi pokale. Te so pri mlajših učencih osvojili Timotej Kidrič (OŠ Majšperk) s časom 1:39:81 v teku na 600 metrov in pri mlajših učenkah na isti razdalji Eva Š. Zadravec (OŠ Ormož) s časom 1:55:04. Grega Pavlovič (OŠ Mladika) je bil najboljši pri starejših učencih, saj je v teku na 60 metrov zmagal s časom 7,48, medtem ko je bila najboljša pri starejših učenkah Tina Božič (2. OŠ Slovenska Bistrica) v skoku v daljino z rezultatom 5,84 m.
Med šestimi disciplinami pri mlajših učencih so tri zmage pobrali atleti iz tukajšnjih osnovnih šol: v teku na 60 metrov je bil najhitrejši Blaž Prelog (OŠ Breg), na 600 metrov Timotej Kidrič (OŠ
Majšperk) in v skoku v daljino Jaka Kostanjevec (OŠ Ljudski vrt). Pri mlajših učenkah prihaja vseh šest zmagovalk iz našega konca: v teku na 60 metrov je slavila Larisa Cartl (OŠ Markovci), na 300 metrov Sara Serdinšek (OŠ Ljudski vrt), na 600 metrov Eva Š. Zadravec (OŠ Ormož), v skoku v daljino Maja Bedrač (OŠ Breg), skoku v višino Taja Islamovič (OŠ Ljudski vrt) in v metanju vorteksa Ana Škorjanec (OŠ Ormož).
Kar štiri tekaške zmage so pri starejših učencih pobrali atleti iz OŠ Mladika, ki so bili najhitrejši v štafeti 4-krat 100 metrov, Grega Pavlovič je zmagal v teku na 60 metrov, Jan Bezjak v teku na 300 metrov in Žan Malek Petrovič v teku na 1000 metrov. Ob njih so zmagali v skoku v daljino Klemen Zlatnik (OŠ Ormož), v skoku v višino Tilen Ahec (OŠ Majšperk) in v metanju vorteksa Gašper Vesenjak (OŠ Gorišnica). Pri starejših učenkah pa so se izmed deklic z našega konca zmag veselile Anja Meško (OŠ Sveti Tomaž) na 60 metrov, v skoku v višino Špela Vučak (OŠ Mladika) in v metanju vorteksa Manja Gra-brovec (OŠ Podlehnik).
Najboljši mladi atleti in atletinje so se s področnega uvrstili na posamično finale osnovnih šol, ki bo v sredo, 6. junija, na sporedu v Kopru.
David Breznik
Šahovski kotiček
Kvalifikacije za državno prvenstvo: najboljši domačin Gregor Podkrižnik
Z 9. krogom so se ta konec tedna končale kvalifikacije za nastop na finalu članskega državnega prvenstva za leto 2012. Na tekmovanju, ki je potekalo v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in v tehnični izvedbi ŠD Tehcenter Ptuj, se je pomerilo 42 šahistov in 9 šahistk iz 16 slovenskih klubov in društev. Od domačinov je najboljšo uvrstitev, 5. mesto, dosegel FM Gregor Podkrižnik.
Najboljši štirje uvrščeni med moškimi ter dve med ženskami so si priborili pravico nastopa na že omenjenem finalu DP, kjer se bodo pridružili direktno uvrščenim. Med slednjimi je tudi ptujska šahistka Anita Vrabič-Ličina, pridruži pa se ji lahko še FM Gregor Podkrižnik kot petouvrščeni na kvalifikacijah v primeru, da bo kdo od direktno uvrščenih odpovedal sodelovanje. Sicer pa je na kvalifikacijah sodelovalo veliko število mladih šahistk in šahistov, ki so dobro izkoristili svojo priložnost pred največjimi izzivi v letošnjem letu, evropskem in svetovnem prvenstvu kategorij U-8 do U-18 ter svetovnem prvenstvu U-20. Od članov šahovske šole ŠD Tehcenter Ptuj sta se najbolje odrezala Klemen Janžekovič na 22. mestu ter David Murko na 24. mestu. Oba sta osvojila 4,5 točke.
Vrstni red moški: 1. Žan Tomazini 7 točk (ŠD Sl. Bistrica), 2. Tim Janžej 6,5 (ŠK Ig), 3. Leon Mazi 6,5 (ŠD Podpeč), 4. Severin Mejak 6,5 (ŠD Krka N. mesto), 5. Gregor Podkrižnik 6 (ŠD Tehcenter Ptuj) ... 22. Klemen Janžekovič, 24. David Murko (oba ŠD Tehcenter Ptuj) s 4,5 točkami ...
Vrstni red ženske: 1. Špela Orehek 7 točk (ŠD Domžale), 2. Barbara Skuhala 6 (ŠD Radenska Pomgrad), 3. Caterina Leonardi 5 (ŠK Komenda) ... 8. Alja Janžekovič 2 (ŠD Tehcenter Ptuj).
Silva Razlag
Šport mladih • Nastop Judo vrtca: »Mi smo asi«
Judo projekt: Naučimo se padati
V sredo, 30. 5., je bila v telovadnici OŠ Juršinci predstavitev in nastop skupine Judo vrtec, ki vadi v OŠ Juršinci pod vodstvom trenerke Silve Čuš. Gre za vadbo in način vključevanja mladih v športne aktivnosti. Starost vadečih je od 4 do 6 let, vadba pa je primerna tako za fante kot za dekleta. Staršem in športnim gostom je bila predstavljena vsebina treninga, ki se izvaja po programu Naučimo se padati. Gost nastopa je bil tudi avtor tega projekta v Sloveniji prof. Vlado Čuš iz Judo kluba Drava. Pod njegovim vodstvom se je »kalilo« že veliko vrhunskih judoistov in judoistk in osvajalo medalje ter vidne uvrstitve na največjih svetovnih tekmovanjih. Na tribunah smo med gosti opazili tudi znana imena slovenskega športa - Dejana Zavca ter pa-raolimpijko Tatjano Majcen Ljubič.
Športna vadba za najmlajše temelji na izboljšanju osnovnih motoričnih gibanj in spretnosti, izboljšanju hitrosti in koordinacije, vse prek različnih iger. Otroci postopno spoznavajo osnove juda z aktivnim učenjem padcev, ki so zelo pomemben vidik pri odraščanju otrok, na katerega pa na žalost vse prepogosto pozabljamo. Prav poznavanje pravilnega padanja je tisto, ki lahko v prihodnosti otrokom prihrani marsikatero solzo ali poškodbo, hkrati pa nam to znanje pomaga pri napredovanju v tehniki. Obvladati znanje
padanja pomeni, da lahko po padcu takoj nadaljujemo z vadbo ali borbo.
Znanje padanja pa ni pomembno samo v judu, temveč je prisotno v vseh ostalih športih. Še več: osnove padanja bi moral poznati sleherni človek, kajti v vsakdanjem življenju je lahko nepravilno ravnanje pri padcu usodno. Vzrok za 70 % poškodb pri otrocih v starosti štiri in pet let je padec pri igri, skok z višine, padec pri vožnji s kolesom ali rolerji ... Prav zato je otroke nujno potrebno naučiti pravilnega padanja in obvladovanja položaja telesa v prostoru - vse to omogočajo osnovni elementi juda. Ko se otroci naučijo pravilno padati, so pripravljeni na zahtevnejše elemente juda, pravilnega gibanja, spoznavajo judo mete in parterne tehnike.
»Otroke že v samem začetku, kljub njihovi mladosti, učimo
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci: »Zavedam se pomembnosti spoznavanja tega borilnega športa tudi pri naših najmlajših. Ti se skozi prijeten igriv pristop učijo gibalnih spretnosti, ki so zaradi sodobnega načina življenja, povezanega z računalniškim razvojem, na žalost še kako v pomanjkanju. Zato podpiram tovrstno obliko športne aktivnosti naših malih judoistov.«
Jelka Svenšek, ravnateljica OŠ Juršinci: »Učenci naše šole so bili vsa leta zelo uspešni judoisti. V zadnjih letih so začeli znova intenzivno trenirati pod okriljem JK Drava. Še več, dejavnost so razširili tudi na predšolske otroke v okviru projekta Naučimo se padati. Na predstavitvi za starše so pokazali, kako pomembno in predvsem koristno je, da znajo obvladovati razne načine padanja. Ob tem pa so pokazali, da poznajo tudi osnovne značilnosti juda.«
Nastopajoči na prireditvi v Juršincih
tudi osnovnih etičnih načel juda, kot so spoštovanje do trenerjev in prijateljev na treningu, branjenje šibkejših od sebe, pomoč tistim, ki jo potrebujejo,« je povedala trenerka Silva Čuš. Otroci preko dela v parih in skupinah pridobivajo občutek za sodelovanje s partnerjem, delo v skupini in se navajajo na osnove discipline, ki jih zahteva ukvarjanje s športom. Judo pa preko neposrednega telesnega kontakta ponuja edinstveno možnost vplivanja na otrokov socialni in moralni razvoj. Otrokom je treba pri-vzgajati tudi samozavest, zato so mladi polni elana in energično svoj nastop zaključili s sloganom: »Mi smo asi!«
UR
Kegljanje • Borbene igre
Upokojenci pred Dravco I.
V	času od 19. aprila do 30. maja 2012 je na starem dvoste-znem kegljišču Drave potekalo tradicionalno kegljaško tekmovanje v borbenih igrah.
Tako kot že nekaj sezon zapored je tudi letos sodelovalo 14 članskih ekip (4 ali 5 članov), ki so vse v predtekmo-vanju opravile po štiri nastope (za končni rezultat so šteli trije najboljši rezultati). Po zanimivih in napetih tekmah so lanski končni zmagovalci, ekipa Podlehnik I., postali zmagovalci predtekmovanja s 1111 podrtimi keglji, sledile so ekipe Društvo upokojencev Ptuj I. (1100), Dravca II. (1093), Dravca I. (1038), Kombajni-sti (1027), Optimisti - Lovec (996) itd.
V	zaključnem delu turnirja oz. polfinalu, je bilo prostora le za štiri prvouvrščene ekipe. Pri tem je zanimivo, da so bile tri od teh ekip že lani v polfinalu, novinka je bila ekipa Društva upokojencev I. Ta je v predtek-movanju prijetno presenetila, a na njihov končni uspeh nihče ni računal; še največ možnosti se je dajalo lanskim zmagovalcem iz Podlehnika.
V	polfinalu sta se spoprijeli prvo- in četrto- ter drugo- in tretjeuvrščena ekipa. V prvem polfinalnem dvoboju je Drav-ca I. z zmago 332 : 301 presenetila ekipo Podlehnik I. in se jim tako oddolžila za poraz v lanskem polfinalu, v drugem
Skupinska fotografija najboljših
Foto: Miran Ritonja
pa so upokojenci zanesljivo in suvereno odpravili Dravco II. z rezultatom 366 : 295.
V	borbi za 3. mesto so Pod-lehničani in Dravca II. pokazali bistveno boljšo igro kot v pol-finalu, zmagali pa so Podleh-ničani z rezultatom 390 : 357. Nehvaležno 4. mesto je torej tako kot lani pripadlo ekipi Dravce II.
V	napetem finalnem srečanju so se upokojenci še enkrat odlično odrezali in z rezultatom 367 : 353 premagali tekmice iz ekipe Dravca I. in postali presenetljivi, a povsem zasluženi zmagovalci letošnje-
ga tekmovanja.
Borbene igre so specifična kegljaška disciplina, pri kateri pride do izraza pravi moštveni duh, v katerem se soigralci borijo tako rekoč eden za drugega, si pomagajo in se vzpodbujajo - potrebna je izredna motivacija in koncentracija. In vse to so pokazali letošnji zmagovalci, ki sicer v borbenih igrah redno tekmujejo v okviru lige upokojenskih društev Podrav-ja, tako da imajo s to disciplino obilo izkušenj. In tudi izkušnje so bile tokrat odločilne. Najboljše ekipe so prejele pokale, ki jih je podelil predsednik KK
Drava Boris Premzl.
Danilo Klajnšek
Končni vrstni red:
1.	DU Ptuj I. - Tomo Kolar, Jože Mohorko, Miro Moran, Ivanka Plajnšek, Tomo Kolar;
2.	Dravca I. - Selena Bom-bek, Nada Fridl, Marija Kozo-derc, Marina Kramberger;
3.	Podlehnik I. - Bojan Krušič, Janez Podgoršek, Milan Podgoršek, Janez Trafela;
4.	Dravca II. - Miro Ha-ladea, Nevenka Kolar, Mitja Kramberger, Melita Krušič.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Podvinčani z zmago na drugo mesto
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčanom je do zmage na derbiju nekoliko pomagala tudi Fortuna, boginja sreče: gostje so si namreč gol v sodnikovem podaljšku zabili kar sami.
3. SNL - vzhod:
Paloma in Bistrica v najtežjem položaju
REZULTATI 25. KROGA: Grad -Stojnci 2:2 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Zavrč 1:4 (1:1), Koroška Dravograd - Tromejnik G-Kalamar 3:1, Paloma Tehnostroj Veržej 1:2 (1:1), Zreče - Kovinar Štore 2:1 (1:0), Ra-kičan - Čarda 1:0 (0:0), Malečnik -Odranci 0:2 (0:1)
1.ZAVRČ	25	22	1	2	92:23	67
2.DRAVOGRAD	25	10 12		3	36:24	42
3.ČARDA	25	11	6	8	45:40	39
4. ZREČE	25	10	8	7	31:29	38
5. STOJNCI	25	11	4	10	42:42	37
6. TROMEJNIK	25	11	2	12	37:44	35
7. TEHNO. VERZEJ 25		10	4	11	37:34	34
8. KOVINAR STORE 25		9	6	10	35:38	33
9. MALEČNIK	25	7	9	9	38:41	30
10. ODRANCI	25	9	2	14	34:48	29
11. GRAD	25	8	4	13	40:51	28
12. RAKIČAN	25	8	4	13	38:60	28
13. A. E. BISTRICA 25		8	2	15	29:49	26
14. PALOMA	25	7	4	14	34:44	25
Za nogometaši v 3. ligi vzhod je izjemno razburljiv predzadnji krog. V zgornji polovici lestvice je že nekaj časa vse jasno, zanimivo pa je pri dnu, kjer kar nekaj klubov »krvavo« išče točke obstanka. Pred zadnjim krogom sta tako v najslabšem položaju spomladi slabo razpoloženi ekipi iz Slovenske Bistrice in Paloma; prva je tokrat izgubila z Zavrčem, druga z Veržejem. V prekmurskem obračunu so nogometaši Rakičana minimalno ugnali Čardo in tako slavili še drugič zapored (prejšnji teden v Stojncih), kar jim povečuje možnosti za obstanek. Nekoliko presenetljivo so v gosteh pri Malečniku slavili tudi Odranci, glede na skromno zasedbo, ki jo je imel na voljo trener Stojncev Boris Klinger, pa je presenečenje tudi točka Stojncev pri ekipi Grada. Zreče so z 2:1 premagale Kovinar in se povzpele na visoko 4. mesto na lestvici. V edinem nedeljskem obračunu je Dravograd gostil ekipo Tromejnika ter jo premagal s 3.1.
GRAD - STOJNCI 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ratek (30.), 0:2 P. Pernek (69.), 1:2 Gaber (74.), 2:2 Horvat (81.)
STOJNCI: Veselič, Klinger, Ratek, Pečnik, Korez, Meznarič P., Pernek P., Meznarič S., Gajšek, Vinkovič, Magdič (od 71. Fridauer). Trener: Boris Klinger.
Močno oslabljena ekipa Stojncev (brez Goloba, Draškoviča, Janžeko-viča, G. Perneka, Kokota, Milošiča in Viteza) je gostovala na Goričkem pri ekipi Grada in osvojila veliko točko, z malo sreče pa bi lahko slavila, saj je vodila že z dvema zadetkoma prednosti. Po sili razmer je igral tudi trener gostujoče zasedbe Boris Klinger, za prikazano igro pa si rumeno-črni zaslužijo vse čestitke.
V prvem delu so bili gostje tisti, ki so držali vse vajeti igre v svojih rokah. V 30. minuti je iz »polvoleja« s pomočjo prečke lepo zadel Ratek, zasedba izpod Borla pa je imela v tem delu igre še nekaj lepih priložnosti, ki pa jih ni realizirala. Drugi polčas so domačini začeli precej bolje in goste potisnili na njihovo polovico. Kljub pritisku in nekaj priložnostim domačinov, pa so bili Stojnci tisti, ki so ponovno zadeli. To je po lepi samostojni akciji storil P. Pernek. Prekmurci se kljub zaostanku dveh zadetkov niso predali, ampak so igrali še bolj zavzeto. Plod takšne igre sta bila dva njihova zadetka in izenačenje izida. V tem delu igre, ko so rumeno-črnim pričakovano precej pošle moči, velja omeniti še lepo priložnost P. Perneka, ki pa je ni izkoristi, tako da je ostalo pri pravičnem remiju 2:2. V zadnjem krogu bodo Stojnci soodločali o obstanku v ligi, saj jim v goste prihaja ekipa iz Slovenske Bistrice,
ki se krčevito bori za obstanek.
AHA EMMI BISTRICA -ZAVRČ 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Razboršek (20. -11-m), 1:1 A. Čeh (28. - 11-m), 1:2 Lenart (52.), 1:3 Kokot (81.), 1:4 Avguštin (87.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič (od 68. Hrušman), Hren (od 71. Jelenko), Levart, Hočevar, Ducman, A. Stegne, Razboršek, Obrovnik (od 46. Topič), Boškovič, Korošec. Trener: Igor Vorih.
ZAVRČ: Golob, Rumež, Lenart, Murko, Kokol, Letonja, A. Čeh, Mari-nič (od 68. Dugolin), Kokot, Kelenc (od 83. Avguštin), Matjašič (od 46. Šnajder). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaše Zavrča je bližnje gostovanje v Slovenski Bistrici čakalo po pokalnem slavju proti Aluminiju, v prvenstvu pa so preteklo soboto nepričakovano klonili proti ekipi Grada. Glavni cilj pred srečanjem z Bistričani je bil poprava vtisa iz srečanja s Prekmurci, kar je četi Mirana Emeršiča v veliki meri tudi uspelo.
Prvi polčas je zaznamovala velika premoč gostov, ki tega niso uspeli spremeniti v prednost. Še več, domača zasedba je iz podarjene enajstmetrovke preko Razbor-ška povedla v 20. minuti. Sledila je ofenziva novega drugoligaša in v 28. minuti so Zavrčani izenačili prek A. Čeha. 31-letni Ptujčan je zadel iz enajstmetrovke, ki pa je bila - tako kot prva - zelo sporna in je bila verjetno del kompenzacije za najstrožjo kazen domačinov. Do konca prvega dela igre se izid kljub lepim priložnostim Kokota, Kelenca in Letonje več ni spremenil. V uvodu nadaljevanja je zadel Lenart, kar je domači enajsterici le še otežilo delo v obupnem iskanju točk za obstanek v ligi. Zaigrali so nekoliko pogumneje, kar pa je bila voda na gostujoči mlin. Vodilna zasedba lige je dosegla še dva zadetka in tako poslala svojim navijačem najlepše možno vabilo na zadnje srečanje v sezoni proti Dravogradu, ki bo že v petek, 8. 6., ob 20.00. Pozna ura pa pomeni, da bodo v Zavrču prvič javnosti predstavljeni žarometi, ki so pred kratkim dali idiličnemu športnemu parku še lepšo podobo.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
Ptujčani izgubili pri prvakih
Vodilno Šmarje je z zmago proti Dravi potrdilo naslov prvaka in uvrstitev v 3. SNL vzhod. V Podvincih je bilo zelo napeto, saj je odločitev o zmagovalcu padla v zadnjih sekun-
dah srečanja v sodnikovem podaljšku. Domačinom so na koncu nekoliko pomagali tudi gostje iz Pesnice, ki so zadeli v lastno mrežo. Nove tri točke so Podvinčane pripeljale na drugo mesto, ki ga lahko zadržijo, če bodo v zadnjem krogu na Ptuju premagali Dravo. Teoretično je za ekipo, ki bo na koncu druga, možno celo napredovanje, saj je lendavska Nafta trenutno bližje ligam MNZ Lendava kot pa drugi ali tretji ligi ...
Ormožani se iz Slovenj Gradca vračajo s polno mrežo, čeprav so prvi povedli. Kot da je to ujezilo domačine, ki so do konca dosegli kar osem zadetkov.
REZULTATI 25. KROGA: Pod-vinci Betonarna Kuhar - Tehnotim Persnica 1:0 (0:0), Koroške gradnje - Carrera Optyl Ormož 8:1 (2:1), Šmarje pri Jelšah - NŠ Drava Ptuj 4:2 (3:1), Šoštanj - Peca 1:2 (0:1), MU Šentjur - Pohorje 5:2 (2:1), Boč Poljčane - Kovinar Tezno 4:1 (2:1)
1. ŠMARJE PRI J. 24	19	4	1	74:18	61
2. PODVINCI B. K. 24	16	3	5	53:23	51
3. TEH. PESNICA 24	16	3	5	59:33	51
4. POHORJE 24	15	2	7	57:37	47
5. NŠ DRAVA PTUJ 24	13	5	6	63:31	44
6. MARLES HIŠE -1 24	11	5	8	45:43	37
7. PECA 24	11	2	11	36:48	35
8. ŠOŠTANJ 24	9	5	10	49:47	32
9. MU ŠENTJUR 24	7	1	16	40:65	22
10. KOV. TEZNO 24	7	1	16	31:67	22
11. BOČ POLIČ. 24	5	4	15	26:51	19
12. KOROŠKE G. -1 24	5	4	15	34:53	18
13. C. O. ORMOŽ 25	4	2	19	28:77	13
14. KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
PODVINCI BETONARNA KUHAR - TEHNOTIM PESNICA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Brunček (94. -avtogol)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Toplak, Šebela, Lah (od 82. Hauptman), Belšak, Topolo-vec, Zagoršek (od 74. D. Brumen), Požegar, D. Petrovič, Vindiš (od 66. R. Petrovič), Juršek. Trener: Miran Ljubec.
Nogometašem iz Podvincev je uspelo v derbiju za trenutno 2. mesto premagati Pesničane. Uvodne minute se niso odvijale po željah domačih nogometašev, ki so nato le prevzeli niti igre v svoje roke in z napadalno igro goste potisnili na njihovo polovico. Najlepšo priložnost v tem delu je zamudil Petrovič.
Njihova prevlada se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Ko je sodnik Vojko Goričan po igranju enega izmed obrambnih igralcev gostov z roko v svojem kazenskem prostoru v 65. minuti dosodil enajstmetrovko, je izgledalo, da je zmaga blizu. A Mario Juršek ni bil uspešen izvajalec najstrožje kazni in negotovost se je nadaljevala. Bolj
se je bližal konec srečanja, bolj se je domačim mudilo. V takšni igri so zgrešili iz dobrih priložnosti, nagrada za vztrajnost pa je prišla v sodnikovem podaljšku. Šebela je poslal predložek iz desne strani, vratar gostov je žogo nespretno odbil na koleno svojega soigralca, od koder se je odbila v mrežo - 1:0. Slavje v Podvincih se je lahko pričelo ...
KOROŠKE GRADNJE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 8:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Štiberc (8.), 1:1 Jerlah (30.), 2:1 Kolerič (36.), 3:1 Kelič (85.), 4:1 Jelič (62.), 5:1 Ma-bodnik (63.), 6:1 Navodnik (66.), 7:1 Jelič (71.), 8:1 Pritržnik (89.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Majč, Panič, Babšek, Šeruga, R. Mlinarič. L. Mlinarič, Prapotnik, D. Trstenjak, Štiberc, Kolarič, Srša. Trener: Franci Trstenjak.
Danilo Klajnšek
ŠMARJE PRI JELŠAH -NŠ DRAVA PTUJ 4:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Neskič (8.), 2:0 Vraničar (16.), 2:1 Ljubec (29. - iz 11-m), 3:1 Vraničar (30.), 4:1 Vraničar (66.), 4:2 Levanič (79.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Goričan (od 71. Furh), Topolnik, Horvat, Rakovec, Ljubec, Antolič, Zdovc, Krajnc, Nežmah, Druzovič (od 26. Levanič). Trener: Borut Šalamun.
Vodilna ekipa lige je na tekmi proti članski vrsti NŠ Drava pokazala, da je zasluženo na vrhu prvenstvene lestvice. Domačini so v prvih dvajsetih minutah potisnili Ptujča-
ne na njihovo polovico. Gostje so po napakah ožje obrambe Neskiču in zelo razpoloženemu Vraničarju dovolili, da sta na prelahek način dosegla dva zadetka. V 29. minuti je bil prodoren Nežmah na nepravilen način zaustavljen v kazenskem prostoru; enajstmetrovko je v zadetek spremenil Ljubec. Novi šok je mlada ptujska ekipa doživela le minuto kasneje, ko se je Vraničar sam sprehodil proti vratom Vrečka in zadel za 3:1. Nogometaši iz Šmarij so bili v prvih 45 minutah občutno boljši v polju, kljub temu pa so se dravaši po seriji obrambnih napak zbrali in nekajkrat pritisnili proti domačim vratom, vendar tudi tokrat iz ugodnih položajev niso zadeli.
V prvih 15 minutah nadaljevanja so Ptujčani prevzeli kontrolo nad igro in ponovno zgrešili nekaj priložnosti, kar je s svojim tretjim zadetkom na tekmi kaznoval spretni Vraničar. Drava je v 77. minuti znižala na 4:2, potem ko sta Nežmah in Levanič odigrala dvojno podajo in je slednji z natančnim strelom zadel v polno. Tokrat so Ptujčani za ugodnejši rezultat naredili preveč napak v obrambi, po stari navadi pa so zastreljali preveč lepih priložnosti za zadetek. Mlada vrsta NŠ Drava bo zadnjo prvenstveno tekmo odigrala v nedeljo ob 17. uri na ptujskem Mestnem stadionu, ko se bo pomerila s sosedi iz Podvincev.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
sedmica Apač, šestica Središča
REZULTATI 25. KROGA: Apače - Podvinci Agrocenter Ptuj 7:1, Lovrenc - Videm 3:2, Dornava vrtnarstvo Kovačec - Makole 4:1, 1A Avto Gerečja vas - Oplotnica 2:0, Rogoznica - Gorišnica 0:0, Bukovci - Skorba 2:3, Središče -Hajdina 6:1
1. SREDIŠČE	25	18	6	1	75:25	60
2. 1A GER. VAS	25	17	3	5	68:25	54
3. HAJDINA	25	14	2	9	52:47	44
4. OPLOTNICA	25	13	4	8	50:43	43
5. VIDEM	25	12	3	10	54:57	39
6. APAČE	25	10	7	8	53:39	37
7. BUKOVCI	25	11	4	10	51:46	34
8. GORIŠNICA	25	10	5	10	43:45	35
9. SKORBA	25	10	4	11	46:56	34
10. ROGOZNICA	25	7	7	11	32:40	28
11. PODVINCI A. P. 25		6	6	13	39:54	24
12. DORNAVA V. K. 25		6	5	14	40:67	23
13. LOVRENC	25	5	5	15	17:43	20
14. MAKOLE	25	4	3	18	26:59	15
APAČE - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 7:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Peincl (32.), 2:0 Šenkiš (45.), 3:0 Šenkiš (55.), 4:0 Rumež (63.), 5:0 Fruk (75.), 6:0 M. Bauman (83.), 6:1 Bratec (84.), 7:1 M. Barman (90.)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-ČEC - MAKOLE 4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Vajskopf (10.), 2:0 Rožman (20.), 2:1 Fras (34.), 3:1 Zagoršek (48.), 4:1 Rožman (80.)
LOVRENC - VIDEM 3:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Milošič (12.), 0:2 Krajnc (14.), 1:2 Medved (43.), 2:2 Novak (63.), 3:2 Drevenšek (65.)
1A AVTO GEREČJA VAS - OPLOTNICA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Leben (78.), 2:0 Šmigoc (93.) BUKOVCI - SKORBA 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Zorko (7. iz 11-m), 1:1 Brodnjak (29.), 2:1 Zorko (46.), 2:2 Brodnjak (59. iz 11-m), 2:3 To-plek (74.) ROGOZNICA - GORIŠNICA 0:0 SREDIŠČE - HAJDINA 6:1 (4:1) STRELCI: 1:0 Sakelšek (3.), 2:0 Lesjak (25.), 3:0 Mlinarič (39.), 4:0 Lesjak (45.), 4:1 Štumberger (51.), 5:1 Lesjak (60.), 6:1 Krajnčec (86.)
2. liga MNZ Ptuj:
slavje v Tržcu - njihovi nogometaši v 1. ligo MNZ Ptuj
REZULTATI 22. KROGA: Tržec
-	Majšperk 3:1, Spodnja Polskava
-	Leskovec 2:1, Slovenja vas - Haj-doše 2:3, Cirkulane - Markovci 1:3, Pragersko - Podlehnik 0:4, Zgornja
Polskava - Grajena		2:2			
1. TRŽEC	22 20	1	1	93:19	61
2. MAJŠPERK	22 20	1	1	75:16	61
3. MARKOVCI	22 13	1	8	67:39	40
4. HAJDOŠE	22 12	2	8	49:45	38
5. CIRKULANE	22 11	3	8	61:51	36
6. PODLEHNIK	22 10	5	7	44:37	35
7. SP. POLSKAVA	22 10	3	9	35:39	33
8. SLOVENJA VAS	22 8	3	11	33:36	27
9. PRAGERSKO	22 4	3	15	27:64	15
10. LESKOVEC	22 3	4	15	24:63	13
11. GRAJENA	22 3	2	17	21:63	11
12. ZG. POLSKAVA 22 2		4	16	27:64	10
TRŽEC - MAJŠPERK 3:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Pompe (3.), 1:1 D. Skrbinšek (14.), 2:1 J. Emeršič (37.), 3:1 Zupanič (93.)
CIRKULANE - MARKOVCI 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Janžekovič (14. iz 11-m), 0:2 Horvat (45.), 0:3 Vnuk (55.), 1:3 Kelc (75.)
SLOVENJA VAS - HAJDOŠE 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Trlep (19.), 1:1 Lenart (19. iz 11-m), 1:2 Drevenšek (38.), 1:3 Glažar (63. iz 11-m), 2:3 Lenart (79. iz 11-m)
PRAGERSKO - PODLEHNIK 0:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Malinger (10.), 0:2 Feguš (12.), 0:3 Feguš (35.), 0:4 Arnuš (85.)
ZGORNJA POLSKAVA - GRAJENA 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (4.), 1:1 Cebek (46.), 1:2 Tašner (57.), 2:2 Klajderič (62.)
SPODNJA POLSKAVA - LESKO-VEC 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kodrič (20.), 2:0 Krajnčič (48.), 2:1 Kelenko (82.)
Danilo Klajnšek
Evropsko prvenstvo 2012
V petek razpored in napovedi
V petek se v Ukrajini in na Poljskem začenja evropsko prvenstvo v nogometu, poleg olimpijskih iger eden največjih letošnjih športnih dogodkov. V petkovi številki Štajerskega tednika bomo objavili celoten razpored uvodnega dela in napovedi pred tem dogodkom.
Uredništvo
Športni napovednik
Golf • Prva medšolska tekma učencev
V šoli golfa za mlade Gita golf pripravljajo danes, 5. junija, skupaj z Golf zvezo Slovenije na igrišču za golf Ptuj prvo medšolsko tekmo učencev v golfskih spretnostih.
Kot je pojasnila vodja omenjene šole golfa za mlade Brigita Šo-štar, bo na omenjeni tekmi sodelovalo 9 osnovnih šol, in sicer OŠ Breg, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Ljudski vrt, Miklavž, Mladika in Rače. Tekmovanje bo potekalo med 10. in 14. uro, podelitev priznanj pa predvidoma ob 14.30. Gre za prvo množično golf-sko prireditev učencev Spodnjega Podravja, na kateri bo sodelovalo več kot 100 mladih udeležencev celoletnih tečajev golfa v omenjenih šolah, zato vabijo starše, sorodnike in vse druge ljubitelje golfa, da si jo ogledajo.
V nedeljo športni dan ŠZ Kidričevo
Vedno več je krajev oziroma občin, ki poskrbijo, da se ljudje rekreativno ukvarjajo s športom ter ob tem družijo med seboj. Pol leta je minilo od tega, ko je Športna zveza Kidričevo organizirala prvi športni dan. Lahko bi mu rekli zimski in je vsekakor potrdil pravilnost odločitve, saj je v številnih aktivnostih nastopilo veliko ljudi. Skupaj z organizatorji se je številka gibala prek petsto.
Prihajajoča nedelja pa bo spet priložnost za vse, ki si bodo zaželeli gibanja in druženja. Tekmovanja bodo potekala v Športnem parku NK Aluminij v Kidričevem, tekmovalci in tekmovalke pa bodo lahko izbirali med petimi športi: pomerili se bodo lahko v nogometu, košarki, odbojki, streljanju in tenisu. Prireditev se bo pričela v nedeljo ob 14. uri.
-OM, DK
Mali nogomet
PLMN Miklavž 2012
V Miklavžu pri Ormožu so ekipe odigrale tekme 4. in 5. kroga. V der-biju 4. kroga je Beno Udrih Team Vinogradništvo Bogša s 5:2 ugnal gostitelje poletne lige Športno društvo Mladost Prevozništvo Pesrl. V derbiju 5. kroga je vodilni Kemovod s 3:2 ugnal KAEMDE. Za prvo mesto se bori kar 5 ekip, v 6. krogu pa je na sporedu derbi med ekipama Kog in KAEMDE.
Trenutna lestvica strelcev: Alen Leben (Kemovod) 9, Denis Pintarič (BU Team Vinogradništvo Bogša) 7, Primož Panič (KAEMDE) 6, Renato Fajfar (Kog) 6.
Rezultati 4. in 5. kroga (1. in 2. 6.): BU Team Vinogradništvo Bogša - Mladost Prevozništvo Pesrl 5:2, Kog - DM Trgovišče Plečko 3:0, Mladost Digo bar - Kemovod 1:7, Pristan Frankovci - KAEMDE 2:3, Kog junior - Pušenci 1:4, Kog
junior - Pristan Frankovci 0:8, Kog
-	BU Team Vinogradništvo Bogša 1:1, Mladost Prevozništvo Pesrl -DM Trgovišče Plečko 10:2, Mladost Digo bar - Pušenci 2:4, Kemovod -KAEMDE 3:2.
1.	KEMOVOD 5 4 0 1 +11 12
2.	ŠD KOG 5 3 11 +13 10
3.	KAEMDE 5 3 1 1 +12 10
4.	BU TEAM BOGŠA5 3 11 +10 10
5.	MLADOST P. 5 3 11 +10 10
6.	P. FRANKOVCI 5 2 12 +3 7
7.	PUŠENCI 5 2 0 3 - 2 6
8.	DM TRGOVIŠČE 5 113 -15 4
9.	KOG JUNIOR 5 10 4 -19 3
10.	MLADOST 5 0 0 5 -23 0
Razpored 6. kroga (petek, 8. junij, Miklavž pri Ormožu): Mladost Digo bar - Trgovišče Plečko (ob 19.00), Kog - KAEMDE (19.50), Kemovod - Pušenci (20.40), Kog junior - BU Team Vinogradništvo (21.30), Mladost Prevozništvo Pesrl
-	Pristan Frankovci (22.20).
UK
Nogomet m 1. SŽNL
Nogometašice Dornave so tokrat gostovale v Mariboru in na tiho upale na uspeh. Žal jim ni uspelo in so srečanje izgubile, čeprav je bilo srečanje precej izenačeno, skupno pa je bilo doseženih kar osem zadetkov. Gostje iz Dornave so prve povedle, vendar so domačinke hitro odgovorile in dosegle štiri zaporedne zadetke. Ko je izgledalo, da so igralke iz Dornave obupale, so na hitro dosegle dva zadetka in znižale na 4:3. S tem je bilo vprašanje o končnih zmagovalkah znova odprto, več spretnosti pa so do konca pokazale domačinke.
REZULTATI 19. KROGA: Maribor - Dornava 5:3 (2:1), Velesovo Kamen Jerič - Krka 2:7 (0:4), Slovenj Gradec - Jevnica 2:1 (0:1), Rudar Škale - Teleing Pomurje 2:4 (0:3)
LIGA ZA PRVAKA
1.	TEL. POMURJE 19 15 2 2 101:32 47
2.	SLOV. GRADEC 19 11 3 5 66:35 36
3.	RUDAR SKALE 19 10 3 6 52:23 33
4.	JEVNICA 19 9 3 7 54:39 30
LIGA ZA OBSTANEK
1.	KRKA	19 10	4	5 49:41 34
2.	MARIBOR	19 6	2	11 44:54	20
3.	VELESOVO K. J.	19 3	1	15 32:115	10
4.	DORNAVA	19 2	2	15 26:85	8
MARIBOR - DORNAVA 5:3
(2:1)
STRELKE: 0:1 Katja Nežmah (20.), 1:1 Staša Ribič (26.), 2:1 Dominika Čonč (41.), 3:1 Dominika Čonč (61.), 4:1 Karminb Ulbin (63.), 4:2 Katja Nežmah (69.), 4:3 Urška Pavlec (79.), 5:3 Dušanka Milošič (83.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Marina Baklan, Gabrijela Milec, Martina Potrč, Maja Skaza, Urška Pavlec, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik (od 69. Pa-tricija Golob), Daša Veličkovič (od 68. Alenka Murko), Jana Mohorko. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. liga MNZ Ptuj
Tržec z zmago proti Majšperku na vrh
Sobota je bil dan D za nogometaše Tržca in Majšperka. Ekipi sta prav v zadnjem srečanju tega prvenstva v Tržcu odločali o prvaku in posledično napredovanju. Vodilni Majšperk bi postal prvak, če bi osvojil vsaj točko, domačini pa so morali zmagati. O tem dvoboju se je veliko govorilo že cel teden. Ob igrišče v Tržcu so pričeli prihajati gledalci že veliko pred tekmo, ob pričetku pa ob igrišču praktično ni bilo več prostora. Ko so nogometaši obeh ekip prihajali na igrišče, je med množico završalo. Prvi so se zadetka razveselili gostje, domačinom pa je uspelo izenačiti in na koncu tudi zmagati. Slavje se je lahko pričelo: bilo je veliko trakov, prižgale so se bakle, manjkal ni niti šampanjec in zmagovalne cigare -pravo južnoameriško vzdušje.
Majšperk je na koncu osvo-
Foto: Črtomir Goznik
Joži Emeršič, najboljši strelec 2. lige MNZ Ptuj
jil 2. mesto. Žal se jim ni izšlo, čeprav bi si tudi oni zaslužili igranje v višjem rangu. Kot najmlajši klub v tekmovanju MNZ Ptuj so v letošnjem prvenstvu poskrbeli za pravo osvežitev.
Dokazali so, da znajo igrati nogomet, da se je ta najbolj pomembna postranska stvar na svetu prijela v tem kraju. Izkazali so se tudi v športnem obnašanju, saj so na koncu
športno čestitali zmagovalcu. Dejstvo je tudi, da imajo veliko podporo v svojem kraju, saj je npr. županja Darinka Fakin na tekmi stiskala pesti za svoje fante. Ko sta si segla v roke predsednik NK Tržec Dušan Serdinšek in predsednik NK Majšperk Milan Purg, sta s tem dokazala, da je nogomet na koncu koncev šport. Če bi le bilo več takšnih srečanj ...
V Tržcu bodo tako od jeseni ponovno igrali v 1. ligi MNZ Ptuj. Vse pohvale za ta uspeh gredo predsedniku Dušanu Serdinšku, trenerju Igorju Levstiku, igralcem in vsem ostalim, ki skrbijo, da vse poteka nemoteno. Iz ekipe Tržca prihaja tudi najboljši strelec 2. lige MNZ Ptuj, ki je postal Joži Emeršič.
Da ljudje znajo ceniti delo in uspehe domačih nogometašev, so pokazali tudi nekateri športniki, ki so bili prisotni na tekmi. Med njimi je bila tudi večkratna slovenska in svetovna prvakinja v kikboksu Nadja Šibila.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Aluminij
Kidričani četrti v Gabersdorfu
Nogometni klub USV Gabersdorf je na binkoštno nedeljo organiziral 10. mednarodni turnir za mlajše nogometaše različnih starosti (od U-8 do U-13) iz šestih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Nemčije in Madžarske. Vsekakor je to bila za mlade nogometaše iz Kidričevega zani-
miva izkušnja, saj so se lahko primerjali z vrstniki iz močnih evropskih klubov, kot je Schalke 04, München (Nemčija), FC Nitra (Slovaška), Vas as (Madžarska) ... Pred kratkim so na turnirju v Makarski spoznali še hrvaško nogometno šolo (Hajduk, Dinamo ...), tako da imajo
sedaj ustvarjen precej objektiven pogled o delu z mladimi nogometaši po Evropi.
Kidričani so z ekipo U-12 tekmovali v leto starejši kategoriji U-13. Najprej so v pred-tekmovalni skupini osvojili 1. mesto: premagali so domačo ekipo 3:0, FC Kozar 1:0 in re-mizirali z Vienno 0:0. V šestnajstini finala so se pomerili z ASKO Donau iz Linza. Srečanje se je končalo brez zadetkov, po streljanju enajstme-
trovk pa so slavili mladi igralci Aluminija. V četrtfinalu so bili boljši od GFG Münchna s 3:0. Za vstop v finale so se pomerili z Vasasom iz Budimpešte, ti pa so jih premagali z 0:2. Madžari so v finalu z 1:0 premagali še sovrstnike Tre-šnjevke iz Zagreba. Nogometaši Aluminija so v tekmi za 3. mesto igrali s FC Neunstatom in po streljanju enajstmetrovk izgubili 2:3.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ U-12: Marko Pernat, Rok Mohorko, Urban Tomanič, Uroš Krajnc, Jan Elšnik, Teo Glažar, Rok Mar-kež - Pišek, Niko Klinc, Žiga Ramšak, Luka Kovačič, Tilen Šmigoc, Timotei Jerenko, Nejc Pipenbaher, Žan Medved, Miha Pšajd, Jure Perger, Teo Milič. Trener Dejan Žolek.
Kolesarstvo
Kdo drug kot Luka Sagadin
V soboto, 19. 5., je ekipa dečkov KK Perutnina Ptuj nastopila na VN Komende. Šlo je za kriterijsko dirko, kar pomeni, da se je točkoval vsak tretji krog in na koncu je zmagal tisti, ki je imel največ točk. V kategoriji dečkov je to postal - kdo drug kot - Luka Sagadin, ki se je na polovici dirke odločil za samostojen pobeg. Ta mu je uspel in tako je na koncu prepričljivo zbral največ točk. Mladi član KK Perutnina Ptuj je letos v izjemni formi in lahko le upamo, da bo ta še nekaj časa trajala. Pri mlajših dečkih je bil Aljaž Ljubec trinajsti.
Kot mladinska zasedba so se v nedeljo, 20. 5., tudi njihovi mlajši vrstniki podali preko meje na Hrvaško, na dirko v Radoboj. Sama dirka je bila dolga 20 km, skozi cilj pa je potekal rahel vzpon, tako da mladi kolesarji niso imeli preveč lahkega dela. To pa so z odliko opravili mladi perutninarji, saj je Luka Sagadin ponovno slavil, tretji je bil Jernej Paj, za katerega so to prve stopničke, četrti pa Blaž Furjan. Pri starejših dečkih je bil Luka Kramberger odličen drugi, kar pomeni, da so tudi ekipno ptujski kolesarji dosegli imeniten rezultat, kar je sijajen obet pred nadaljevanjem sezone. V nedeljo se bodo Ptujčani udeležili dirke v Gaberju.
tp
Skupinska fotografija s turnirja v Avstriji
Odbojka na mivki
Uspel turnir na Podložah
V soboto, 26. 5., je Športno društvo Podlože organiziralo drugi turnir dvojic v odbojki na mivki, ki se ga je udeležilo 17 ekip. Ekipam na prvih treh mestih so bile podeljene denarne nagrade in pokali.
1. Voluharja (Tin Vrabl in
Jure Peter Bedrač)
2.	Da be(a)st (Robert Murks in Jaka Senekovič)
3.	Hostel Eva (Matjaž Novak in Iztok Novak)
Da obiskovalcem ne bi bilo dolgčas, so imeli za njih pripravljene družabne igre s prak-
tičnimi nagradami. Z izvedbo turnirja so bili organizatorji izredno zadovoljni, kar pa jim ne bi uspelo brez pomoči Občine Majšperk ter številnih drugih sponzorjev, ki se jim iskreno zahvaljujejo, prav tako kot tudi tekmovalcem in obiskovalcem. Za naslednje leto napovedujejo, da bo prireditev prav tako izvedena in že vabijo vse k udeležbi.
UR
Ormož • Več informacij o neizbežnem delu življenja
Del življenja, pred katerim si zatiskamo oči
Umiranje je del življenja, s katerim bi se morali seznaniti in se o njem podučiti tako kot o vsakem drugem življenjskem obdobju. Vendar s tem odlašamo, ker ne razmišljamo, da nas bo doletelo, čeprav vsi vemo, da je smrt neizbežna. Olga Popov iz Ormoža je v dolgih letih dela kot patronažna sestra ugotavljala, da se o tej temi ljudje le stežka pogovarjajo.
Nekaj svojih bogatih izkušenj in znanja s tega področja je v sklopu šestih predavanj, ki so potekala pod okriljem Rdečega križa, prenesla na zaposlene v Centru za starejše občane in vse, ki jih je ta tematika zanimala.
Povedala je, da je v hišah z umirajočimi pogosto naletela na situacijo, ko se je bolnik želel pogovarjati o svoji smrti, svojci pa so nenehno preprečevali pogovor o tej temi: „Vedno, ko je bolnik rekel, da bo kmalu umrl, so ga domači potolažili, da to ni res in odrinili pogovor o umiranju in smrti. To je ena redkih tem, ki je bila tabu tema pred 40 leti, ko sem začela z delom in je za veliko večino ostala tabu tema vse do danes. Prav zaradi močnih čustev in bolečine, ki je povezana s to temo, bi o njej morali govoriti. Kajti če nas kaj boli, poskušamo to bolečino odstraniti. Če je zob, gremo k zobozdravniku, ne rečemo: 'Ah saj to ni res, vse bo še v redu.' Ob izgubah gre za duševno bolečino, ki prizadene celotnega človeka. Pomembno je, da družinski člani vedo, kako si medsebojno pomagati, kako dovoliti bolečini, da je prisotna in da izzveni, kaj narediti, ko to predolgo traja in popolnoma ohromi človeka,
Foto: Viki Ivanuša
Olga Popov se je pri svojem delu pogosto srečevala tudi z umirajočimi in njihovimi svojci.
kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč."
Kot je povedala Olga Popov, se nekateri zataknejo v žalovanju in se ne more pobrati niti po letu ali dveh. Ves čas se osredotočajo le na tisto, kar je že minilo. Morajo se naučiti videti lepoto preteklega skupnega življenja in se posloviti od pokojnika. Pri tem se je dotaknila tudi vprašanja vere, ki pri smrti in umiranju igra zelo pomembno vlogo. Verniki zlahka najdejo oporo v veri, ki daje smisel smrti skozi vstajenje. „In če ob veliki noči verjamemo, da je Jezus vstal, verjamemo, da bodo tudi verniki vstali. To bolečine sicer ne vzame, lah-
ko pa da žalujočemu upanje," je povedala Olga Popov. Tudi vsi krščanski običaji ob smrti dajejo podporo žalujočim. Družina se poveže, sosedje in prijatelji priskočijo na pomoč, skupaj molijo za pokojnika in se srečujejo ob mašah. Z upe-pelitvijo se je proces žalovanja precej spremenil od časov, ko so svojci 48 ur bedeli ob mrliču. Pomemben korak naprej je bila ureditev mrliških vežic.
Žalujemo tudi pri bolezni
Otroci smrt sprejemajo zelo spontano in proces življenja doživljajo krožno. Šele kasneje se začnejo zavedati linearnosti, da umrlega v našem času ne bo več nazaj. Sogovornica je povedala, da je način, kako se odzovemo na smrt, v veliki meri odvisen od tega, kako živimo. Če se zanašamo le na materialne stvari, je smrt šok. Če pa gre za bolj duhoven pristop, pa se je mogoče iz situacije veliko naučiti. Iz izkušenj ve, da je le malokdo pripravljen vstopiti v hišo, kjer žalujejo, ker se tega vsi izogibamo in bojimo. „Res je, da mora vsak svojo žalost predelati sam, lepo pa je, če smo pripravljeni iti košček
Ptuj • Oratorij 2012
Ptujski oratorij, ki velja za enega najbolj množičnih večdnevnih dogodkov, namenjenih otrokom na Ptuju, bo potekal prvi teden v juliju. Prijave zbirajo do konca tega tedna, elektronske prijavnice pa so na razpolago na spletni strani www.oratorij-ptuj.si. Cena petdnevnega druženja je 15 evrov za otroka oziroma 13 evrov v primeru, da se udeležita dva otroka iz ene družine, pri treh ali več pa bodo starši odšteli le 11 evrov za cel teden.
Letošnji oratorij bo potekal pod geslom Grem jaz. Osrednja junakinja Oratorija 2012 je sveta Marija Dominika Mazzarello, sodobnica začetnika oratorija, don Boska. Iz njenega življenja bodo črpali šest vsebinskih poudarkov, vsak dan enega. Otroci se bodo izkustveno učili o družini, povezanosti, dolžnostih in veselju, o prostovoljstvu, voditeljstvu, preprostosti in poslanstvu. Oratorijski teden obljublja pestro dogajanje, otroci pa se bodo družili vsak dan od 8.30 do 15.30.
Ptujski oratorij se vsako leto ponaša z izjemno dobro udeležbo, kar pričakujejo tudi letos. Otrokom z razdelitvijo
na tri dele omogoča doživetje, prilagojeno njihovi starostni skupini. Dan sicer vsi oratorij-ci pričnejo skupaj z ogledom zgodbe, nato pa razdeljeni v tri starostne skupine nadaljujejo druženje, ki ga sklenejo s skupno molitvijo. To pomeni, da so v času katehez otroci razdeljeni v skupine po starosti, preostanek dneva pa v mali, srednji in veliki oratorij. Mali oratorij je namenjen najmlajšim udeležencem od 5. leta starosti do 2. razreda osnovne šole kot tudi mlajšim otrokom v spremstvu staršev. V srednjem se družijo
poti z njimi, se z njimi pogovarjati ali le molčati. Pri nenadni smrti je šok večji, pri bolezni se namreč žalovanje začne že prej. Bolnik začne z napredujočo boleznijo izgubljati sposobnosti, ki jih je imel prej. S tem se začne spreminjati dinamika življenja celotne družine. Bolnik težje hodi, ne more govoriti, skrbeti zase. Te spremembe sprožijo žalovanje za tem, kako je bilo nekoč. Ne glede na to, ali bolnik bolezen na koncu premaga ali ne, se žalovanje ne povezuje samo s smrtjo. Žalujemo za spremembo izgleda, ko odpadejo lasje pri kemoterapiji, se odstranijo deli telesa zaradi raka. Žalujemo, ker se stvari spremenijo, ne glede na to da človek živi naprej." je povedala Olga Popov.
Ob umirajočem večini zmanjka besed
Sogovornica je povedala, da je na terenu včasih naletela na patološke navezanosti, ko je družina stala ob bolniku 24 ur in tarnala, da ne sme oditi, ker kako bodo živeli brez njega. Po navadi je bolnik umrl, če so ga le za minutko pustili samega in na miru. Umirajočemu je treba povedati, da bomo zmogli brez njega, da si lahko dovoli oditi,
baje tudi v komi sluh običajno ni prizadet in nas umirajoči sliši. Vprašati ga je treba, če ima kaj povedati, naročiti, kaj naj naredimo zanj. Težave so v tej situaciji velike zlasti pri tistih družinah, v katerih ni komunikacije tudi sicer. Ponekod se ljudje v družinah zelo malo pogovarjajo, z umirajočimi pa še toliko manj. Ne dotikajo se radi težkih tem, življenje teče bolj površinsko. Svojce, ki ostajajo za umirajočim, je običajno strah, kako bodo zmogli z otroki, s krediti, s kmetijo, z vsem, kar jim ostaja na ramenih. Umirajočemu bi bilo lažje, če bi se o tem pred smrtjo lahko pogovorili.
Priporočljivo je tudi, da dokler smo še zdravi, uredimo medsebojne odnose. Olga Popov je povedala, da ljudje nosijo v sebi hude zamere, zato je odpuščanje v času bolezni in poslavljanja zelo pomembna tema. Pogosto ljudje leta in leta nosijo v sebi zamere do mrtvih ljudi. A odpusti lahko le vsak sam in od tega bo tudi sam imel največ. Osebe, do katerih gojijo zamero, pogosto tega niti ne vedo. Zamera pa žre predvsem tistega, ki je zameril. V času poslavljanja, se je treba pogovarjati tudi o hvaležnosti, ki je marsikdo ne pozna in meni, da je povsem normalno, da se mu
streže in skrbi zanj. Že otroke je treba naučiti, da starši niso služabniki in da dom ni hotel, da je treba biti za stvari, ki jih nekdo naredi za nas, hvaležen. „Takšne odnose je treba zgraditi v času, ko smo zdravi, da lahko iz njih črpamo, ko smo v stiski. Spremljanje umirajočega lahko poteka po načelih, ki smo jih živeli vse življenje ali pa je nekaj povsem novega," je povedala Olga Popov.
Prepoznati je treba tudi potrebe svojcev, ki jim ni treba zboleti ob umirajočem, zato naj si vzamejo prosto popoldne; pomembno je, da jih kdo zamenja ob bolniški postelji, da ne izgorijo. Tudi zdravstvena nega umirajočega je malo drugačna kot sicer, seveda mora biti bolnik čist, ampak lahko se mu da malo več miru in se praznih rok posedi ob njem. „Ljudje imamo radi polne roke dela, da se nam ni treba osebno soočiti s stvarmi. Vsi se bojijo tišine ob bolniški postelji, ne vedo, kaj naj rečejo. Nanjo se je treba navaditi, jo sprejeti, dovolj je biti navzoč, mirno sedeti ob postelji, bolnika prijeti za roko. Treba je biti umirjen in brez strahu. Zelo pomembna je tudi zadostna in pravočasna protibolečinska terapija, da umirajoči ne trpi. Pomisleki svojcev, da se bo na zdravila navadil, so v tem trenutku smešni. Tudi zdravniki morajo jasno povedati, da je prišel čas slovesa. S tem svojcem dajo možnosti, da se poslovijo od umirajočega. Imeti ta dragoceni čas, da se posloviš in vse urediš, je velika prednost," je zaključila Olga Popov.
Viki Ivanuša
Otroke vabijo k druženju
Ptujski oratorijski teden, ki vsako leto k druženju privabi več kot dvesto otrok, bo letos potekal od 2. do 6. julija. Organizatorji vabijo k prijavi, obljubljajo pa veselo in razigrano druženje.
otroci od 2. razreda naprej, po navadi je to tudi najštevilčnejša skupina. Veliki oratorij pa imenujejo „valilnica" bodočih animatorjev, namenjen pa je mladim, ki so zaključili 7. in 8. razred. Gre za zahtevnejši program, ki ga sooblikujejo tudi sami. Omogočijo jim, da doživijo nočni oratorij in se preizkusijo v vlogi animatorjev.
Oratorij je torej namenjen vsem otrokom in mladini, ki bi želeli svoj prosti čas v prvem tednu julija preživeti kvalitetno in v družbi svojih sovrstnikov.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Drugo srečanje ljudskih pevcev
Tokrat so zapeli ob 25-letnici posvetitve cerkve
V organizaciji katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol iz Kidričevega so v nedeljo popoldne v župnijski cerkvi v Kidričevem pripravili drugo srečanje ljudskih pevcev, na katerem je tokrat nastopilo 11 pevskih skupin.
Oratorij vsako leto privabi množico otrok. Na fotografiji je utrinek iz lanskega druženja.
Kot je pojasnila predsednica društva Slavica Mlakar, so letošnje že drugo srečanje pevskih skupin pripravili v počastitev 25-letnice posvetitve cerkve sv. Družine v Kidričevem, zato so ga tudi naslovili Zapojmo v čast sveti družini. S po dvema pesmima so se tokrat predstavili cerkveni pevski zbor sv. Družine Kidričevo, ki ga vodita Doroteja Trebavšek in Marija Rampre, ljudski pevci društva upokojencev in Kulturnega društva Stane Petrovič Hajdina, ki jih vodi Maks Kampl, ljudski pevci DU Videm pod vodstvom Milice Bedrač, pevci folklornega društva Pobrežje, ki jih vodi Terezija Šimenko, pevke ljudskih pesmi Urbančanke, pevci Turističnega društva Destrnik pod vodstvom Ane Čeh, Ljudske pevke DU Ptujska Gora pod vodstvom Adele Pulko, ljudske pevke folklorne skupine Turističnega društva Podgorci, ki jih vodi Milena Leben, Ljudske pevke Žanjice iz Prosvetnega društva Cirkov-
ce pod vodstvom Anice Juršič, pevke ljudskih pesmi kulturno-prosvetnega društva Stoperce, ki jih vodi Nada Golob, pa ljudske pevke kulturnega društva Sela pod vodstvom Antonije Kaučevič ter pevska skupina Lipa Društva upokojencev Ptuj, ki je zapela pod vodstvom Marije Zamuda. Za konec pa so vse vodje skupin in za njimi še
vsi drugi udeleženci zapeli še skupno pesem Veš o Marija. V imenu župnije se je vsem nastopajočim pevkam in pevcem za sodelovanje toplo zahvalil kidričevski župnik mag. Anton Pačnik, posebno zahvalo pa so namenili tudi mladi povezoval-ki programa in soorganizatori-ci Cvetki Bračun.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ob koncu srečanja ljudskih pevcev so v Kidričevem zapeli še skupno pesem, pri kateri so se vodjem skupin pridružili še vsi drugi udeleženci.
Foto: DK
Piše: Dani Zorko • Zimska avantura (6.)
Proti sneženemu jugu
Ko smo lepo čakali pred delavnico in se pogovarjali, sta nenadoma prišla do nas dva možakarja in spraševala, če smo morda mi skočili dol na travnik. Glej ga no, tu se pa novice širijo hitreje kot pri nas. Seveda smo bili mi, jima povemo s prve, da sta kar stopila ena dva koraka nazaj. Pa se en opogumi in začne spraševati, kako se bomo zdaj kaj zmenili. Mi trije se gledamo, pa nihče ni vedel, za kaj gre. Ja, naš travnik in ograja sta poškodovana, končno spregovori tudi drugi možakar, ki je dajal bolj tak podeželski vtis. V trenutku se mi je posvetilo. Eden je bil lastnik zemlje in je hotel odškodnino, obvestili so ju policisti, onadva pa sta nas zdaj zaradi tega iskala po vsem mestu. Prevejano sem mu rekel, da nam bodo avto itak popravljali en dan, tačas pa lahko mi popravimo tudi ograjo. Seveda sem pričakoval, da mu to ne bo všeč in da bo hotel denar. Kakopak je takoj začel mečkati in na koncu le stisne iz sebe, da bi rad stotaka. Mi smo se v nekaj slovenskih stavkih sporazumeli, kako se bomo obnašali in smo začeli jamrati in lagati, da so se vsi oblaki zbirali nad delavnico.
Foto: D. Zorko
Božiček kasira 4 evre po glavi.
Da smo reveži, da nimamo denarja niti za bencin, ne za avto in ne za nič; sploh ne vemo, kaj bomo dali mehaniku in podobno. Možakarja sta naenkrat spominjala na junaka iz risanke A je to, saj jima nič ni bilo več jasno. Kar tiho sta bila. Pa sem se spomnil genialne ideje. V avtu smo si namreč še vedno vozili pet litrov cvička in pet litrov domačega rdečega vina. In sem začel trgovati. Najprej sta se delala največja svetnika, ko pa smo začeli opevati edini zaščiteni kis na Slovenskem in „ekološko" pri-
Foto: D. Zorko
Prvič na svojih potovanjih sem ugledal brusilca nožev.
delano jurko, smo se na koncu dogovorili za deset litrov vina in petdesetaka. Bil sem že v delavnici, ko prihiti ta stric še enkrat za mano. Res nisem vedel, kaj še hoče, a možakar mi je s solzami v očeh dal denar nazaj, ker sta moja kolega zunaj še bolj napihnila našo zgodbo o revščini. „Pa srečno pot!" ... in smrkajoč je šel. Moram povedati, da smo z njim še vedno v stikih in da mi je bilo potem kar malo žal, da smo ga tako opetnajstili .
Na avto smo potem počakali v bližnji restavraciji in kar verjeti nismo mogli, da je bil šef gostilne Bosanec. Kaj si nor, na kakšen način človek vse sklepa poznanstva. Rešil sem se lepega kupčka denarja za avto in postal verjetno eden redkih cepcev, ki nemški avto vozi na servis kar v Nemčijo. Pa nič ne de, to se zgodi.
Bil je spet večer in še zadnjič smo šli spet malo na pivo v mesto, kajti naslednji dan sva se z Matejem nameravala odpraviti v Lübeck, nato pa proti jugu domov. Še zadnja kava in sva šla na pot. Ko sva sedla v avto, se spogledava in oba sva pomislila isto: če greva stran od Ota, nama
sreča končno ne bo obrnila hrbta. In tako je tudi bilo.
Sprva je sicer kazalo bolj klavrno, saj je začelo močno snežiti, a ko sva prispela v Lübeck, je za nekaj ur nehalo. Gre za mesto, ki je največje nemško pristanišče ob Baltiku, včasih pa je bilo tudi glavno mesto nemške trgovske zveze Hansa in je nasploh zgodovinsko zelo pomembno. Zanimivo je, da je nastalo v 9. stoletju, v času Karla Velikega, ko so na tem območju živeli Slovani in so ga ustanovili pod imenom Liubice, nato pa je bilo vsake toliko časa središče pomembnih dogodkov. Stari del mesta je pravzaprav otok, obdan z reko Trave, mesto pa imenujejo včasih tudi mesto „sedmih zvonikov". To je namreč prva stvar, ki jo vidiš, ko ga pogledaš od daleč. Midva sva kar aktivno prehodila večji del, pogledala sva si pa tudi staro mestno hišo, ki je dandanes glavna upravna stavba. Kljub temu da ni bila preveč moderno opremljena, si lahko videl, da so tu nekoč živeli bogati ljudje. To se odraža tudi povsod po mestu, ki prav diši po neštetih zgodbah. Kljub slabemu vremenu je bilo ljudi na ulicah ogromno. Kot se to spodobi, so tudi tukaj imeli manjši božični sejem, kjer si lahko kupil različne lokalne specialitete, za štiri evrčke pa si se lahko fotografiral tudi z Božičkom. Zanimivo je bilo to, da so vstop za ogled kakšne cerkve skoraj povsod hoteli zaračunati, le v protestantskih cerkvah ne. Banda. V Lübecku in na sploh po severni Nemčiji je ogromno protestantskih cerkva, ki so sicer bolj asketsko opremljene, a vseeno vredne ogleda.
Ko je začelo snežiti, sva se pobrala in se namenila v Bamberg. Neverjetno, kakšnih pet ur vožnje je končno minilo brez težav. Sprva sva se držala malce kislo, saj sva spet pričakovala težave, a na koncu sva si bila edina in sva verjela vraži, da nama je vse nevšečnosti do sedaj zakuhal Oto.
Nadaljevanje prihodnjič
Velika Nedelja • Koncert skupine Tisa
Pojejo za svojo dušo
Vokalna skupina Tisa iz Velike Nedelje deluje že osem let, minulo nedeljo pa so pevke v Elizabetini hiši pripravile svoj 2. koncert. V skupini prepeva enajst žensk iz Velike Nedelje in okolice, umetniška voditeljica skupine pa je Renata Horvat.
Foto: Viki Ivanuša
Članice Vokalne skupine Tisa z umetniško vodjo Renato Horvat (v sredini)
Skupina je nastala iz prijateljskega kroga, v katerem so prijateljice našle še eno skupno ljubezen - petje. Izbor njihovih pesmi je širok, pojejo ljudske in umetne pesmi, slovenske vedno zelene melodije, angleške in cerkvene pesmi. Večinoma nastopajo v domačem okolju, če pa jih povabijo kam v goste, pa se prav tako rade odzovejo. Na revijah pa ne nastopajo, saj pojejo predvsem zase in za svojo dušo.
Ne nedeljskem koncertu so pevke vokalne skupine Tisa do zadnjega kotička napolnile Eli-zabetino hišo. Za začetek so zapele tri ljudske pesmi, potem pa so se začela presenečenja. Najprej se je predstavila prisrčna otroška vokalna skupina Zvezdice, ki jo prav tako vodi Renata Horvat. Sledil je lep duet dveh sopranistk Tine Pečar Laznik in Renate Horvat, s klavirjem pa ju je spremljala Darinka Vidovič. Za zaključek koncerta je umetniška voditeljica izbrala tri popularne angleške pesmi, spremljavo pa sta prevzela Gorazd Premoša s klavirjem in Žan Hebar na bobnih. Kot gostje so na koncertu nastopili tudi Ljudski godci DU Velika Nedelja in Tamburaška skupina Pika Poka.
Viki Ivanuša
Na valovih časa
Torek, 5. junij Danes goduje Valerija.
Danes je svetovni dan okolja.
1874	se je rodil nemški antropolog Eugen Fischer. Prvi je dokazal, da Mendlovi zakoni dedovanja veljajo tudi za človeka.
1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1967 je izraelska vojska z bliskovitim naskokom prehitela Egipčane, ki so se ofenzivno premaknili s svojih položajev na Sinaju. V šestih dneh je strla vojske Egipta, Jordanije in Sirije. Sreda, 6. junij Danes goduje Norbert. Danes je dan slovenskih letalcev.
1099 so križarji zasedli Jezusov rojstni kraj Betlehem in čez nekaj dni z griča zagledali svoj cilj - Jeruzalem. 1606 se je rodil francoski pesnik in dramatik Pierre Corneille, utemeljitelj francoske klasične tragedije.
1799 se je rodil v ruski plemiški družini pesnik Aleksander Serge-jevič Puškin.
1850 se je rodil nemški fizik Karl Ferdinand Braun. Izumil je po njem imenovano katodno elektronko. Leta 1909 je dobil Nobelovo nagrado.
1868	se je rodil angleški raziskovalec Antarktike Robert Falcom Scott.
1875	se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann. Leta 1929 je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1912 je po petih dneh močnih potresov na Aljaski prišlo do enega najhujših ognjeniških izbruhov dveh ognjenikov, ki je ustvaril Dolino deset tisoč dimov. Četrtek, 7. junij. Danes goduje Robert.
Danes je spominski dan slovenskih izgnancev. 1494 so se na srečanju v Tordesilasu predstavniki Španije in Portugalske dogovorili o razmejitvi interesnih območjih obeh držav v na novo odkritih delih sveta.
1631 je po porodu svojega štirinajstega otroka umrla Mumtaz Mahal ali Izbranka palače, ženska, za katero so zgradili najlepšo grobnico na svetu, simbol ljubezni, Tadž Mahal. 1811 se je rodil James Young Simpson, ki je uvedel kloroform v prakso kot tretji anestetik.
1822 sta ZDA in Velika Britanija podpisali pogodbo o odpravi suženjstva.
1869	je madžarski komunistični voditelj Imre Nagyr, ki je svoj namen, da bi Madžarsko osvobodil izpod sovjetske nadoblasti, leta 1958 plačal z življenjem.
1879 se je rodil danski polarni raziskovalec Grenlandije Knud Ra-
smussen.
Petek, 8. junij
Danes goduje Medard.
Danes je svetovni dan gasilcev.
1290 je umrla florentinska plemkinja Beatrice Portinari, ženska, ki ji je menda italijanski pesnik Dante kot svoji muzi posvetil večino pesmi.
1867 se je avstrijski cesar Franc Jožef I. dal skupaj z ženo Elizabeto
v Matijevi cerkvi v Budimu okronati za madžarskega cesarja.
809 se je rodil v Spodnji Voličini slovenski leksikograf in slovničar
Anton Murko.
Sobota, 9. junij
Danes godujeta Primož in Felicijan.
1781 se je rodil »oče« lokomotive, angleški izumitelj George
Stephenson.
1809 se je rodil nemški skladatelj Otto Nicolai, znan predvsem po komični operi Vesele žene windsorske, ki je nastala po Shakespearovi komediji.
1865 se je rodil danski violinist, dirigent in skladatelj Carl Nielsen,
ki so ga občudovali predvsem zaradi njegovih simfonij.
1891 se je rodil ameriški skladatelj Cole Porter. Med sodobnimi
skladatelji je napisal največ skladb, ki so postali evergreeni.
1508 se je rodil v Raščici utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika
in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar.
Nedelja, 10. junij
Danes goduje Marjeta.
399 so v Rimu objavili zakon, ki je odredil uničevanje templjev na podeželju.
1915 so Britanci osvojili nemški Kamerun. 1935 so ustanovili v New Yorku prvo društvo anonimnih alkoholikov.
1943 je madžarski novinar Laszlo Biro dobil patent za prvi uporabni kemični svinčnik.
1946 se je začelo sojenje Draži Mihajloviču in njegovim sodelavcem. Mihajlovič je bil obsojen na smrt in ustreljen 17. junija 1946. 1967 so Izraelci med šestdnevno vojno s Sirijo zasedli sirsko mesto El Kuneitro. Mesto je po tem ostalo kot mesto strahov v ruševinah. 1976je prišlo v severnoitalijanskem mestu Meda pri Sevesu do ene najhujših ekoloških nesreč. Iz kemične tovarne je zaradi pokvarjenega ventila ušel oblak zelo strupenega plina. Ponedeljek, 11. junij Danes goduje Srečko.
1572 se je rodil angleški pesnik in dramatik Ben Jonson, ki je bil poleg Shakespearja eden najpomembnejših komediografov svoje elizabetinske dobe.
1736 se je rodil francoski inženir in fizik Charles Augustin de Coulomb.V elektrostatiki je izumil vrtljivo tehtnico, s katero je leta 1785 določil Coulombov zakon, eno temeljnih pravil elektrostatike. 1859 je umrl avstrijski konservativni državnik Klemens von Metternich, ki je vodil avstrijsko in evropsko politiko v letih obnove starega sistema po napoleonskih vojnah. 1864 se je rodil nemški skladatelj Richard Strauss. 1867 se je rodil francoski fizik Charles Fabry, ki je odkril ozon v atmosferi.
1903 so vojaški zarotniki umorili srbskega kralja Aleksandra Obre-noviča in njegovo ženo Drago Mašin. Na prestol se je povzpela dinastija Karadordevičev.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Hladno, a bo kmalu bolje
Maj se je začel z lepim vremenom, končal pa z mrzlim. To seveda ne vpliva ugodno na naše rastline, vendar česa hujšega zaenkrat ni pričakovati. Na vrtovih se že pojavljajo težave s fižolom in paradižnikom. Večina ni nič drugega kakor posledica nekaj zelo hladnih noči v maju. Tisti, ki želite rastlinam ponuditi nekaj več, jih še vedno lahko okrepite s pripravki na osnovi alg (Agrofito, Aktivin, Plantella Vita, Algoplasmin, Agrostemin ...), tudi balkonskim rastlinam bo zalivanje s katerim od teh pripravkov koristilo. Doma pa naredite pripravke iz kopriv, njivske preslice, cvetov regrata ali cvetov ognjiča. Koprivni pripravek in pripravek iz preslice lahko kupite tudi v trgovinah, če nimate časa, da bi si ga naredili doma sami.
Na vrtnice pa ne pozabite, saj je zdaj čas, ko so najbolj izpostavljene tipičnim boleznim, uši pa je tudi že veliko. Mnogi ne vedo, da se da uši in prve znake pepelaste plesni z rastlin kar sprati z močnejšim curkom vode. Če imamo samo nekaj vrtnic, je tak opravek enostaven. Uši se vedno pojavljajo na popkih in mladih vejah. Najlažje bosta to storila dva: eden prime tak poganjek ali popek v roke tako, da naredi za njim nekakšnen zaslon, drugi pa spira uši s curkom vode. Uš, ki jo speremo z rastline, se nanjo ne vrne več. Takšno spiranje uši je seveda treba večkrat ponoviti, saj običajno ne odstranimo vseh osebkov. Vendar se le v takem primeru na vrtu razmnožijo tudi številne koristne žuželke, najbolj poznamo pikapolonice. Vendar le redko kdo pozna njihove ličinke. Te so še prav posebej požrešne. Zato si dobro
Zdravstveni nasveti
oglejte sliko, da boste pazili nanje, ko boste odstranjevali škodljivce na svojem vrtu. Poleg pikapolonice in njene ličinke je koristnih še veliko žuželk. Mnoge opazimo šele pod lupo. Zelo pogosto jih najdemo med kolonijami uši. Če pa uši povsem odstranimo, uporabimo celo močnejše insekticide, potem tudi koristnih žuželk na našem vrtu ne bo. Tako bodo težave s škodljivci potem celo leto.
Setev dvoletnic in trajnic
Čeprav še nismo dobro presadili enoletnic, posejane pa so komaj dobro vzkalile, moramo že misliti tudi na naslednje leto. Če sedaj opazujete cvetoče vrtove, ste opazili, da jih sedaj krasijo predvsem bujni cvetovi dvoletnic. Največ je turških nageljčkov, ki jim ponekod rečejo »študent rože«. Vesela sem, da jih je spet
Potovalna lekarna (2.)
Potovanje in drugačna prehrana sta pogosto vzrok prebavnih težav. Lahko se pojavi zaprtost; takrat si pomagamo z odvajali. Svetujemo vam, da ste pri uporabi odvajal previdni in da ne posegate po preveč agresivnih sredstvih. Druga težava, ki je bolj pogosta, je potovalna driska. Ni nujno, da gre za okužbo. Kot že rečeno, je lahko vzrok samo drugačna prehrana. V okoljih s slabšim higienskimstandardom pa je vzrok seveda okužba. Navadno se okužimo s hrano, lahko tudi z vodo. Zato je osnovno pravilo »olupi, skuhaj ali pusti« in uporaba pitne vode iz plastenk! Drug možni preventivni ukrep je uporaba pripravkov s probiotiki, in sicer pred odhodom, med počitnicami in še dan po prihodu domov. Ob nastopu težav si bomo zelo učinkovito pomagali z medicinskim ogljem ali s probiotiki. Rehidracijska sol bo telesu pomagala, da čim prej nadoknadi izgubo elektrolitov in tekočine. Pri zelo hudi driski, povezani s krči v prebavilih in povišano telesno temperaturo, bo treba obiskati zdravnika, saj bo skoraj zagotovo potrebno zdravljenje z antibiotikom.
Na potovanju imamo velikokrat težave z bolečim grlom in izgubo glasu. Vzrok so lahko klime v letalih in avtobusih, nenehno spreminjanje temperature ali okužba. An-tiseptik za boleče žrelo bo zato koristen. Suh zrak in klima lahko tudi osušita nosno sluznico. V tem primeru pomaga fiziološka raztopina.
Ne glede na to, kje smo, je v poletnem času potrebna, če ne celo nujna, zaščita pred soncem. Najbolj učinkovito si pomagamo z oblačili, po-krivalom in sončnimi očali.
Izpostavljene dele kože moramo zaščititi s kvalitetnimi pripravki, ki ščitijo pred UVA- in UVB-žarki, ki ne povzročajo alergij, ki so primerni za določen tip kože in so vodood-porni. Posebej opozarjamo - zaščitite otroke! Radi se gibajo na prostem, njihova koža pa je tanka, občutljiva in brez lastne zaščite. V primeru, da nismo bili dovolj previdni in je koža zaradi sonca pordela, jo je treba ustrezno negovati. Pomagali bodo geli ali losjo-ni, ki vsebujejo veliko vode, pantenol ali alojo.
Na pot vzemite tudi osnovne pripomočke za oskrbo manjših ran: sterilne gaze, razkužilo (ne alkohol!), povoje, obliže in kremo ali gel za hitrejše celjenje ran. Velikokrat nimamo dostopa do vode, zato so na poti koristni tudi dezinfekcijski robčki za razkuževanje rok.
Zdravila, ki jih redno uporabljamo, morajo vsekakor v potovalno lekarno in to v zadostni količini, da zdravljenja ne prekinjamo. Potovanje ni ovira za kronične bolnike, le na zdravila ne pozabite.
Še nekaj nasvetov za vse tiste, ki za samozdravljenje izberete homeopatska zdravila. Pri pikih žuželk, kadar se pojavi oteklina in koža pordi, lahko uporabite apis mellifica. Če nas popika-jo komarji, bo bolj pomagal ledum palustre. Zdravilo nux vomica pomaga pri prebavnih težavah, če je bilo hrane in pijače preveč. Če pa je prišlo do zastrupitve s hrano, bo prava izbira arzenicum album. Arnica montana je najbolj uporabljano homeo-patsko zdravilo, saj pomaga pri vseh poškodbah, pri pretiravanju s športnimi aktivnostmi (bolečine v mišicah),
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
tudi pri hripavosti in izgubi glasu. Za vročinska stanja je primerna belladonna ali aco-nitum napelus, odvisno od spremljajočih znakov. Home-opatska zdravila uporabljajte po posvetu s farmacevtom, saj na izbiro zdravila vplivajo številni zanki. Načeloma se za akutna stanja uporabljajo nižje potence, zdravilo se dozira sorazmerno pogosto.
Tudi na potovanju moramo poskrbeti, da so zdravila primerno shranjena, saj bomo le tako ohranili njihovo kakovost in učinkovitost. Najbolje bo, če jih hranite na enem mestu. To naj bo nedostopno otrokom, zaščiteno pred vlago in visoko temperaturo. Zdravila hranite v originalni embalaži skupaj z navodili za uporabo. Nekatera zdravila je treba hraniti na hladnem - na to vas v lekarni opozorimo. Za ta zdravila si nabavite majhne hladilne torbice in težava je rešena.
Nikoli ne moremo predvideti vseh možnih zapletov in težav. Če na poti potrebujete zdravilo, ki ga nimate v potovalni lekarni, pojdite v lokalno lekarno. Nakupi prek interneta so preveč tvegani.
Za konec naj vam zaželim le še prijeten oddih in »dolgo vroče poletje«!
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
videti več po naših vrtovih. Turški nageljčki so zelo pestrih oblik in barv. Od belih, roza do lila, rdečih in temno rdečih barv najdemo, pa tudi dvobarvne cvetove imajo. Bolj poredko, a vendarle, se srečamo tudi s tovrstnimi cvetovi.
Prekrasne so tudi velike zvončnice, ki pa jih vidim še manj. Če ste se odločili, da boste dvoletnice letos posejali, povprašajte po njihovem semenu v trgovini. Pa seveda prekrasne spominčice, ki so sicer zdaj že odcvetele. Njihova prednost je v tem, da se zelo rade zasejejo same in jih nekaj let ni treba več sejati. Najbolj srečne so nekje ob vodi oziroma v rahli senci, ker pa cvetijo zgodaj, jih tudi sončna mesta ne motijo preveč. Le nekoliko hitreje odcvetijo.
Dvoletnice so bile nekoč veliko bolj priljubljene kakor danes. Verjetno zato, ker smo se danes navadili sadike kupiti in pozabili na setev. V vrtnarije pa sedaj nekako ne zavijemo več v jeseni, ko bi lahko kupili sadike teh lepotic.
Tudi trajnice lahko sejemo zdaj, ko smo posejali že vse ostalo in smo presadili tudi spomladanske cvetlice. Tako imamo spet prazne multiplošče in jih lahko posejemo. Uporabimo plošče, ki imajo 104 luknje, za mačehe pa je lahko lukenj še več. V vsako posejemo dve do tri semenke trajnic ali dvoletnic. Do vznika naj bodo posejane multiplošče lepo na toplem v stanovanju. V upanju, da bo kmalu boljše, predvsem pa topleje, lahko napišem, da jih po kaljenju prestavimo na prosto. Lahko so v izpraznjenih toplih gredah, pod balkoni predvsem pa nekje, kjer do njih ne bodo imeli dostopa polži in najmočnejši sončni žarki.
Navadili smo se tudi, da mačehe niso samo za grobove, ampak nam krasijo jesenske in spomladanske gredice in celo korita. Mačehe kalijo v temi, zato setve pokrijemo še s časopisnim papirjem. Slabo prenašajo poletno vročino. Ko se bodo sončni žarki spet okrepili, je bolj sadike senčiti ali jih imeti v senci pod balkoni. Enako velja sicer za vse sadike dvoletnic in trajnic.
Pri nas lahko kupimo seme zvončnic, zlatega šeboja, spominčic in seveda mačeh. Še pred nekaj leti je bil izbor semena dvoletnic še večji, saj smo lahko kupili več različnih lepotic. Žal pa danes le še malo sejemo sami, tako se je tudi izbor semena zožil. Na dvoletnice pogosto pozabimo, spomnimo se jih šele, ko bi že morale cveteti na naših vrtovih.
Če se želimo tudi naslednje leto veseliti njihovega cvetenja, potem nam dela še vedno ne bo zmanjkalo.
Foto: Miša Pušenjak
Ličinko pikapolonice pogosto uničimo, ker je ne poznamo.
Na zelenjavnem vrtu
Na zelenjavnem vrtu je predvsem treba poskrbeti za zdravje vseh vrtnin. Zdaj je idealno vreme za razvoj bolezni. Zato uporabljamo naravne pripravke vsaj enkrat na teden, še bolje pa je vsakih pet dni. Pripravki, ki pomagajo vrtninam in dvigujejo njihovo odpornost, so koprivni pripravek, pripravek iz preslice, rma-nov, timijanov čaj, česnov pripravek in seveda tudi kamilični čaj. Škropimo po listih. Vedno to počnemo zvečer, po sončnem zahodu, posebej bodite pozorni v rastlinjakih, saj lahko tudi ti naravni pripravki požgejo rastline, če so pregrete.
Najbolj pridni že kopljete mladi krompir. Takrat bodite prav posebej previdni, da ne boste krompirjeve plesni s krompirjevih rastlin prenesli na paradižnik. Naj vas ne premami, da bi odtrgali kakšen zalistnik ali privezali rastline ob oporo po tem, ko ste se dotikali rastlin krompirja.
Na vrtu je zdaj čas za setev endivije (čeprav vem, da ste jo mnogi že posejali) in predvsem radiča. Veliko bolje bodo poletno vročino -smo optimisti in seveda verjamemo, da vroče vendarle še bo - prenašale rastline, ki smo jih vzgojili iz sadik s koreninsko grudo. Tudi za radič in endivijo to velja. Če bo se bo vreme poleti kisalo, potem naj bodo rastline dovolj daleč narazen, med vrstami naj bo 40 cm, v vrsti pa najmanj 30 cm. Tako bo možnosti za razvoj bolezni manj. Če sejete direktno na stalno mesto, je nujno pravočasno redčenje. Prepozno redčenje lahko pomeni, da se rastline potegnejo v zrak, saj iščejo svetlobo, take pa potem tudi veliko hitreje zacvetijo. Zato jih redčite raje večkrat, saj pregrobo redčenje v vročem vremenu lahko povzroči sončne ožige. V naslednjih dnevih velike vročine še ne bo, ko pa se prične, je treba poletne setve zasenčiti.
Ne pozabite tudi, da je zdaj čas za sajenje ohrovtov. Ohrovt je vrtnina, ki pozimi veliko pripomore k temu, da smo bolj odporni na vremenske neprilike. Celo zimo sta na vrtu br-stični in listnati ohrovt, zelo dolgo v zimo pa tudi glavnati ohrovt. Ohrovt je tudi odlična hrana za sladkorne bolnike. Zdaj je še zadnji čas za setev, še bolje pa je v najbližji vrtnariji poiskati sadike.
Foto: Miša Pušenjak
Najlepša lepotica med koristnimi žuželkami -tenčičarica; njene ličinke so skoraj tako požrešne kakor tiste od pikapolonice.
Foto: Miša Pušenjak
To ni osa, muha trepetavka se je „maskirala" tako zato, da se brani pred sovražniki, njena ličinka je ravno tako zelo koristna, odrasla žival pa se prehranjuje s cvetnim prahom.
S svetovne
glasbene
scene
®®®
Znana britanska glasbena revija New Musical Express (NME) je objavila rezultate zanimive ankete, v kateri so izbirali najpopularnejše albume v šestih desetletjih vladanja britanske kraljice Elizabete. Anketo je pripravilo podjetje HMV, ki se ukvarja z distribucijo glasbe po celem svetu. V omenjenem obdobju so ustvarjale tudi takšne legendarne zasedbe, kot so The Beatles, Rolling Stones in Pink Floyd. Glasbeni navdušenci so nekoliko presenetljivo največ glasov namenili albumu The Number Of The Beast, ki ga je leta 1982 izdala heavy metal zasedba Iron Maiden. Prav tako je presenečenje uvrstitev skupine Depeche Mode z albumom Violator na drugo mesto . Na tretjem mestu najdemo legendarni album Sergeant Pepper's Lonely Hearts Club Band zasedbe The Beatles, ki ima med prvimi desetimi uvrščene kar štiri svoje albume.
Foto: wordpress.com
Iron Maiden - The Number Of The Beast
®®®
1.	Iron Maiden - The Number Of The Beast
2.	Depeche Mode - Violator
3.	The Beatles - Sergeant Pepper's Lonely Hearts Club Band
4.	The Beatles - Abbey Road
5.	Pink Floyd - The Dark Side Of The Moon
6.	The Beatles - Revolver
7.	Queen - A Night At The Opera
8.	Oasis - (What's the Story) Morning Glory?
9.	Adele - 21
10.	The Beatles - White Album
®®®
Po dolgih 28 letih premora je 28. maja izšla nova
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
2.	CHASING THE SUN - WANTED
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
NEMČIJA
1.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
2.	TOO CLOSE - ALEX CLARE
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
zgoščenka popularne britanske zasedbe synth-pop Ul-travox. Album z naslovom Briiliant je namreč naslednik njihovega zadnjega studijskega izdelka »U-Vox« iz daljnega leta 1986. Skupina je svetovno slavo dosegla s pomočjo svoje velike uspešnice »Dancing With Tears In My Eyes«. Člani zasedbe so se leta 2009 ponovno združila v originalni postavi, s katero so tudi ustvarili svoje največje hite. Midge Ure na vokalu in kitari, Warren Cann za bobnih, Chris Cross na basu in Billy Currie za klaviaturami. Kot že napovedano, bodo novi glasbeni izdelek promovirali na koncertni turneji. Nam najbližje bo bodo nastopili 28. novembra, v milanskem
klubu Alcatraz.
®@®
Na trgovskih policah je že nov studijski album Fall To Grace popularne britanske pevke s španskimi koreninami Palome Faith. Album uspešno najavlja s prvim sin-glom Picking Up The Pieces. Paloma Faith je glasbeni svet očarala s skladbami, kot so New York, Smoke & Mirrors, Stone Cold Sober in Upside Down. Debitantski album Do You Want The Truth or Something Beautiful? pa je
izdala leta 2009.
®®®
Na glasbeno sceno se s četrtim studijskim albumom Magic Hour vrača popularna ameriška pop skupina Scissor Sisters. Njihova največja uspešnica je zagotovo skladba I Don't Fell Like Dancin, ki je izšla leta 2006 na albumu Ta-Dah. Omenjena skladba je osvajala vrhove glasbenih lestvic domala po celem svetu. Pri nastajanju novega albuma so sodelovala številna svetovno znana glasbena imena, kot so Azealia Banks, Calvin Harris, Stuart Price, Pharell Williams in drugi. Že čez nekaj dni se bodo člani zasedbe odpravili na veliko koncertno turnejo, na kateri bodo predstavljali tudi skladbe z novega albuma. Za sedaj pa so znani le datumi nastopov po ZDA in Veliki Britaniji.
®®®
Znana britanska folk zasedba Mumford and Sons bo 24. septembra na prodajne police poslala svoj nov studijski izdelek. To bo drugi studijski album omenjene zasedbe in bo naslednik njihovega uspešnega debitantskega albuma Sigh No More iz leta 2009. Skupina Mumford & Sons je štiričlanska zasedba iz Londona, ki jo sestavljajo Marcus Mumford (glavni vokal, kitara, mandolina ...), Ben Lovett (bobni, klavir, harmonika ...), Country Winston Marshall (banjo) in Ted Dwane (bobni, kitara,
bas kitara).
®@®
Britanska pop zvezdnica Leona Lewis bo novembra letos izdala svoj nov že tretji studijski album Glassheart. Pevki je meteorski vzpon na svetovno glasbeno sceno uspel s pomočjo priljubljenega šova X-faktor, na katerem je zmagala v tretji sezoni. Zadnji album Echo je izdala leta 2009. Pevkin tretji album bo vseboval pesmi avtorjev in producentov, kot so Emeli Sande, Ryan Tedder, Ammo, Fraser T Smith, Steve Rob-son, Autumn Rowe in Sandy Vee.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČI1.NICA ZA ^tttjeVSkl TEDNIK Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj	
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:		
Tehnologija
Kamorkoli se ozrem v tem nenavadnem času, vsepovsod je napredek, tehnologija, znanost in tako naprej. Naša družba je s tehnologijo brez kakršnegakoli dvoma globoko prepletena in skoraj vse, kar danes imamo, je rezultat tega. Imamo nešteto naprav, ki so neke sorte podaljški naših teles ali umov, v glavnem pa si jih izmišljamo z namenom, da nam olajšajo življenje.
Na drugi strani pa lahko vsak dan preberem na desetine novic, kako je življenje vse težje, dražje, kako je pravic vse manj, delavniki se daljšajo v nedogled, pogoji pa so vse slabši. Ne vem no, vendar meni osebno se to zdi kot prvo sila nelogično in kot drugo precej neumno ... Preprosto ne razumem, saj kakor hitro človek vklopi možgane, mu postane jasno, da bi se moralo dogajati ravno nasprotno. Mar ni ravno to smisel tehnologije in napredka? Olajšati naša življenja, jih izboljšati in obogatiti?
Dandanes imamo robote, ki jih nič ne boli, niso zdravstveno ogroženi, delajo lahko štiriindvajset ur na dan in tako dalje, pa še zmeraj imamo ljudi, ki si cele dneve lomijo hrbte za tekočim trakom. Poznamo tehnologijo, ki omogoča težkim invalidom skoraj normalno življenje, pa so takšni primeri še vedno zgolj izjeme. Ravno tako medicina. Zdravniki so sposobni delati čudeže, deljenje informacij in znanja pa danes ni nikakršen problem ne glede na razdaljo. Delati bi se moralo vse manj, ne pa vse več. S tem seveda ne mislim, da bi bilo lepo, če bi vsi le ležali naokoli, le več časa bi imeli za tisto, kar nas zares veseli.
Morda ne bi bilo slabo, če bi končno začeli razmišljati tudi v tej smeri in napredek ter modernizacijo vključili v enačbo. Časi, ko se je v tovarnah delalo vsak dan tri osemurne izmene, dan za dnem, štirideset let, so za vedno mimo. To je bilo in je minilo. Saj vendar že v trgovinah lahko vidimo, da je vse več samopostrežnih blagajn. Tako to gre ... naprej, ne nazaj. Saj je kar nekaj napredka tu in tam, pa tako malo naokoli, pa vendar se mi močno zdi, da morda ne bi bilo napačno, če bi se kaj uredilo tudi na državnem nivoju.
Kot prvo bi lahko v šolah začeli poučevati vsaj osnove programiranja, saj so konec koncev računalniki v takšni ali drugačni obliki povsod okoli nas in bolje za nas, da se jih naučimo vsaj malo upravljati. Dobro bi bilo tudi, če bi se delavce visoko izobrazilo, proizvodnjo kar se da avtomatiziralo ter močno skrajšalo delavnike. Vso tehnologijo tako ali tako že imamo ... Ampak zaradi nekih nerazumljivih zadev se ljudje še vedno cele dneve ubijajo v fabrikah in invalidi težke kategorije so še vedno priklenjeni na postelje.
Pa da ne bo kdo mislil, da je situacija takšna samo v proizvodnji. Tudi tri četrtine birokracije bi lahko preselili v enaindvajseto stoletje, pa je ne. Očitno je veliko bolj zabavno odpuščati in dodatno obremenjevati preostale zaposlene. Tudi prav ... človeška bitja so tako ali tako težko razumljiva.
Matic Hriberšek
Cradioptuj
^^ 89.8° 98.2 °I04:3
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	WE ARE YOUNG
2.	CALL ME MAYBE
3.	SLAVE TO THE M
4.	SOMEBODY THA feat. KIMBRA
5.	DRIVE BY - TRAIN
6.	BACK IN TIME - PITBULL
7.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KH
8.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROC
9.	I WONT GIVE UP - JASON MRAZ
10.	DANCE AGAIN - JENIFER LOPEZ I PITBULL
11.	NEXT TO ME - EMELI SANDE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
FUN FT. JANELLE I ŒJEPSE IES MORISSON KNOW - GOTYE
tLIFA MAFIA
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesno-zelenjavna enolončnica, jogurtovo
pecivo*
SREDA
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata ČETRTEK
mesna lazanja, solata PETEK
rižota z mletim mesom in grahom**,
solata
SOBOTA
bograč
NEDELJA
gobova juha z ajdovo kašo, pečen piščanec, široki rezanci, kumarična solata PONEDELJEK carski praženec, solata
*Jogurtovo pecivo
Sestavine: 150 g masla, 200 g moke, 2 žlički pecilnega praška, 100 g pšeničnega zdroba, 220 g sladkorja v prahu, 4 jajca, 1 žlica limoninega soka, 300 g jogurta.
Maslo stalite in malo ohladite. Vse sestavine dajte v posodo s pokrovom (mora se tesno zapreti). Posodo zaprite in maso večkrat močno pretresite, da se sestavine dobro premešajo. Ko je masa dobro premešana, jo vlijte v pekač in po vrhu poravnajte. Pecite približno 30 minut, ko se malo ohladi, pa potresite s sladkorjem v prahu.
**Rižota z mletim mesom in grahom
Sestavine: 1 čebula, 1-2 skodelici riža, 0,5 kg mletega mesa, 300 g graha, sol, voda, 1 jušna kocka, začimbe po okusu
Čebulo drobno sesekljajte in jo popražite na vročem olju. Ko postekleni, dodajte mleto meso in pražite, da postane rjavo. Dodajte grah, malo premešajte in dodajte še riž ter nekaj minut pražite. Zalijte z vodo, dodajte jušno kocko, sol, začimbe in kuhajte, da se riž zmehča in popije vso vodo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
IZJEMA
Priznani ugledni strokovnjak na področju psihiatrije je prevzel vodenje psihiatrične bolnišnice. Ob njegovem prihodu so doktorji paciente postavili v vrsto in v položaj mirno. Novi direktor je ponosno opazoval njihovo držo, ko je zagledal moškega, ki je žvečil, se prestopal z noge na nogo in roke držal v hlačnih žepih. »Hej, vi,« mu je rekel direktor, »ali se vi ne mislite postaviti v položaj mirno?« »Saj nisem nor! Jaz sem bolničar!«
»Me nič ne briga, kaj je po poklicu! Povelje velja za vse!«
ZAVIST
»Zakaj si izgubil delo?« »Zaradi šefove zavisti!« »Saj ni mogoče!« »Pa je! Hodil sem po tovarniški hali gor in dol z rokami na hrbtu, pa so vsi mislili, da sem šef!«
DELOVNO MESTO »Dober dan, gospod državni podsekretar! Prišli smo kontrolirati vaše delovno mesto.« »Ja, in?«
»Vašega delovnega mesta ne najdemo!«
»No, vidite, v kakšnih težkih razmerah delam! Še delovnega mesta nimam!«
PRILOŽNOST
Tašča se je onesvestila. Ko jo je zdravnik pregledal, je rekel njenemu zetu:
»Da bo prišla k sebi sta potrebni le dve rahli klofuti!« in se pripravil, da jo bo spravil k sebi. »Ne, prosim, doktor, ne! Dajte, jaz jo bom z veseljem prebudil. Na to priložnost čakam že deset let!«
MIRNO
»Mirno!« se je zadrl poročnik. »To velja tudi zate, tam zadaj, z rdečo kapo!«
»Toda, gospod poročnik, »se je oglasil eden od vojakov, »tisto tam zadaj je hidrant!«
KADILEC
Ko se je Miha vrnil iz šole, je njegova mama izpraznila njegovo šolsko torbo in presenečeno obstala: »Od kdaj pa ti kadiš?« »Od dne, ko sem prvič seksal!« »Kaj, tudi seksal si že? Kdaj pa se je to zgodilo?« »Se ne spominjam dobro, ker sem bil takrat tako močno pijan!«
OTO NORČIČ
METEORSKA VODA
SESTAVIL
EDI KLASINC
ELEKTRIN BRAT
OSTANEK PRI GORENJU
OLIKANO,
LEPO VEDENJE
RAČJI SAMEC
SPAKOVANJE
PREKLIC
KAR JE V RELACIJI S ČIM
KROZNICA PLANETA
PODIRALKA DREVES
KRAJ PRI LOGATCU
MAJHNA ULICA
KOVINSKA NIT
NASA PEVKA DEZMAN
RAJKO DOLINAR
KRAJ PRI SEVNICI
VELIKA ZAČETNA ČRKA
VSA VOZILA PODJETJA
KARL IDELER
ZELENA PAPIGA
KRAJ PRI VELIKIH LASČAH
BIVŠI HRVASKI ROKOMETAŠ VUKAS
GRIZLJAJ
MAKEDONSKI PRAZNIK
UŽITNA VRTNA RASTLINA
KRAJ PRI LAŠKEM
ANGLEŠKA ROK SKUPINA
DRAGA AHAČIČ
NAVODILO, NAPOTEK
ROMAN GALS-WORTHYJA
PAVELIPATOV
PISANA PAPIGA
JAPONSKA PESEM
SOBNA TROPSKA POSODOVKA
MESTO V ITALIJI (PISA)
ZAPOR
BODEČ PLEVEL
POTEGAVŠČINA
SRAMEŽLJIVOST
OBRI
IVO DANEU
SVETLO ANGLEŠKO PIVO
SRKLJAJ
INDIJANSKO OBLAČILO
DELOVA ŠPORTNA NAGRADA
TRILČEK
BREZBOŽEC
ZNAČAJ, ČUD
VALOVITA TKANINA
ANTON OCVIRK
ALENKA MAVEC
STOLPEC V ČASNIKU
OZARA (NARODNO)
TISKARSKI NOŽ
ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC NAZZARI
RAZTELE-ŠEVALEC
VOŽNJA S SMUČMI
UGANKARSKI SLOVARČEK: EON = Delova športna nagrada, HAIKU = japonska pesem, JEPERJEK = kraj pri Sevnici, KEA = zelena novozelandska papiga, LUŽARJI = kraj pri Velikih Laščah, RAKEL = tiskarski nož za posnemanje barve z valjev, RELAT = kar je v relaciji s čim, SARI = indijsko žensko oblačilo, TLAKE = kraj pri Logatcu.
■ennuis 'wcqeue 'oapaiuv 'Rej 'oiezoA
'euo|o>j 'efijpe 'js^e '¡aoiu 'ues ">jJsod 'ubav 'Q| 'osli 'eoaf 'e|e>j euqos 'id 'eojdo e|ag '\/Q '013 'uapum 'oa>j 'pjerneg '!pezn~| '|>j '^jedoyve '^eoueuu>i '^eooi 'e>mo '|adad 'isaio :ouAoiopoA DINVZIdM 31 A31IS3d
Foto: AŠV
Foto: AŠV
Govori se ...
... da nekateri samo natolcu-jejo, da se v stari Poetovioni kadruje predvsem politično in še kako drugače. Vse variante v smislu»jaz tebi - ti meni« so le plod domišljije posameznikov, vsa prijateljstva pa so baje dokazano povsem naključna.
. da sklepi tokratne poetovi-onske razvojne konference skoraj zagotovo ne bodo obležali v predalu. Ta je namreč že zdavnaj prepoln raznih razvojnih in drugih zelo naprednih in neuresničenih usmeritev.
... da smo lahko potrošniki na Poetovionskem spet malo poto-laženi, saj nam bodo zgradili še en poslovno-trgovski center, da bomo imeli pri nakupih še večjo izbiro. Ampak za nakupe nekaterih priznanih blagovnih znamk bomo še vedno morali v štajersko metropolo.
. da se zdrahe v sicer zelo glasni slovenskogoriški občini, ki je pred kratkim dobila novega župana, niti slučajno niso zaključile. Izvolitev novega direktorja občinskega podjetja je
namreč ponovno razdelila občinski svet.
... da jim tudi všterntalski občini ni dolgčas, saj se je pojavilo še eno civilno gibanje, tokrat gibanje za otroka, ki obljublja, da bo še ta teden županu izročilo zahtevek za razpis referenduma za razveljavitev splošnega akta priključitve vrtcev k osnovnima šolama.
. da bi nekateri morali pogledati tudi nekoliko čez svoj (pre)visoki plot: revna prekmurska občina je pomagala
domačemu klubu do licence za 1. žogobrcarsko ligo, na Ptuju pa se menda govori o ukinitvi članske ekipe, pa ta tekmuje v 4. ligi!
Vidi se ...
... da se evropskemu poslancu po srečanju z abrahamom že krepko toži po domači slovenski zastavi in domači sloven-skogoriški zemlji. Ni pa povsem prepričan, ali se toži tudi njegovim nekdanjim domačinom.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 11. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Majda Ovčar, Sedlašek 96a, Podlehnik.
Foto: Ivan Jurgec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Ivan Jurgec, ki pravi, da so tudi muce in miške lahko prijatelji. Pa še opravičilo: prejšnji teden smo fotografijo labodov pripisali napačnemu avtorju. V resnici jo je naredil Slavko Feguš s Pragerskega. Za napako se opravičujemo!
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€	0
Bit	VV	©©	€€	000
Dvojčka	V	©©©	€	00
Rak	¥»¥	©©	€	000
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	V	©©	€€€	00
Tehtnica	VVV	©	€€	000
Škorpijon	VV	©©©	€€€	0
Strelec	V	©©	€€€	00
Kozorog	VVV	©©	€€	0
Vodnar	VV	©	€€	000
Ribi	VVV	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. junija do 11. junija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com) •k**
»Bolečina je kakor grenak mandelj, ki ga odvržete na rob ceste. Čez deset let boste na tej cesti našli cvetoč mendljevec.«
Michele Giovannelli
•SfSfk
»Tudi v trenutkih, ko najbolj trpim, trpim z majhnim, nadvse majhnim notranjim nasmehom.« August Strndberg
»Bolečina je prav tako neizogibna kot smrt.« Voltaire
»Človek zmore biti močnejši od zunanje usode in vsak dan stoji pred odločitvijo, ali bo iz svojega trpljenja napravil notranji uspeh.« Viktor Frankl
•kifk
»Vsa bolečina na svetu pripada človeku, a človek njej.« Ivo Kozarčanin
»Bolečina ima vzgojno vrednost: naredi nas boljše, bolj sočutne, kliče nas nazaj v nas same.« Cesare Cantu
»Tisti, ki najbolj jadikujejo, najmanj trpe.« Tacit
»Prava bolečina, ki nam zadaja globoko trpljenje, včasih doseže, da postane resen in stalen celo breskrben človek.«
Fjodor M. Dostojevski
»Ne pustimo se prepričati, da odpraviti bolečino pomeni čisti užitek in da odpraviti užitek pomeni pravo bolečino.«
Platon
»Tudi če je včasih kdo utrujen od obilnega dela in mnogih neprijetnosti, je trpljenje dobro zanj, če razume, da ga nevšečnosti popravljajo ali preizkušajo.« Leon Veliki
Sveti Tomaž • Preventivna zdravstvena akcija
Z gibanjem in prehrano do zdravja
Zdravstveni dom Ormož in Občina Sveti Tomaž sta v skrbi za zdravje občanov Svetega Tomaža minulo soboto pripravila preventivno akcijo Z gibanjem in prehrano do zdravja. Načrtovana je bila na športnem igrišču, vendar sojo zaradi slabega vremena izvedli v prostorih doma kulture.
Organizatorji so ponujali veliko zanimivih in poučnih tem, od zdrave prehrane, zdravega sloga življenja, do merjenja sladkorja v krvi, merjenja krvnega pritiska, telesne teže in določitev BMI. Prikazali so tudi postopek oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja, opozorili na zobno preventivo in skrb za zdravje zob, predstavila pa sta se tudi preventivna programa CINDI in SVIT. Na stojnicah so bili zdravstveni delavci, ki so odgovarjali na najrazličnejša vprašanja, povezana s to tematiko. Obljubljen je bil tudi test hoje na 2 kilometra in nordijska hoja, vendar so morali ti dejavnosti zaradi vremena odpovedati, direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko pa je obljubila, da bodo zamujeno nadoknadili ob kakšni drugi priložnosti, saj se preventivne akcije vrstijo skozi vse leto. Povedala
Foto: Viki Ivanuša
Ker vreme zjutraj še ni bilo najbolj stabilno, so akcijo izvedli v prostorih doma kulture pri Svetem Tomažu.
je tudi, da se želijo pacientom približati v njihovem domačem okolju, in sicer s temami,
o katerih so ljudje še premalo osveščeni. Pri Sv. Tomažu deluje splošna ambulanta
dvakrat tedensko, prevzel pa jo je zdravnik Dino Barlovič. Ambulanta ni tako obiskana,
kot bi si v ZD želeli, to pa je predvsem zapuščina iz preteklosti, ko je ambulanta delala
po nekaj ur, pogosto pa so se menjevali tudi zdravniki. Pacienti so jih izbrali za svoje osebne zdravnike in hodijo sedaj k zdravniku v Ormož. Verjetno bo trajalo še nekaj časa, da bo ambulanta v domačem kraju pridobila paciente, ki so običajno starejši, saj jim je bližina ambulante zelo pomembna. Pri Sv. Tomažu je prek celega tedna prisotna tudi zobozdravnica za otroke in odrasle. Direktorica je povedala, da imajo v zdravstvenem domu v načrtu kar štiri specializacije, s čimer bodo v naslednjih letih pridobili kar nekaj mladih specialistov. Jeseni bodo objavili tudi razpis za specializacijo iz ortodontije, ki jo nameravajo plačati kar sami, saj se jim zdi zelo pomembno, da glede na dolge čakalne dobe pridobijo svojega specialista. Pridobiti želijo tudi kandidata za specializacijo iz pedontologije.
Viki Ivanuša
Hajdina • Pesniška zbirka Gabriele Štumberger
■ ^ ■ ■■ ■ ■ ▼ Pesmi življenja, narave in sole
Pesniški prvenec 14-letne Gabriele Štumberger, učenke 8. razreda OŠ Hajdina, doma v Hajdošah, je izšel v okviru projekta bralne pismenosti v tej osnovni šoli pod naslovom Od slona do Prešerna.
Prvenec je tudi sama ilustrirala, uredila pa ga je Silva Haj-šek, ki je bila skupaj z Majdo Korošec tudi lektorica. OŠ Hajdina v šolskem letu 2011/2012 sodeluje v razvojnem projektu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga vodi Zavod RS za šolstvo in delno financira EU iz sredstev Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Mladi pesnici je ob izidu prve pesniške zbirke čestital tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Na svojo učenko so v OŠ Hajdina zelo ponosni, je povedala ravnateljica Vesna Mesarič Lorber.
Gabriela je prvo pesem zapisala v drugem razredu, v 4. razredu pa jih je že začela pi-
sati za proslave in druge priložnosti, sicer pa je že v starosti dveh oziroma treh let zlagala pesmi z dvema vrsticama, s katerimi je razveseljevala domače. Njene pesmi govorijo o naravi, živali, ekologiji in tudi šoli, temu primeno pa jih je tudi poimenovala: Slon, Oreh, Zemlja, Drevo, Branje, Naša šola, Marsovček ... V pesniški zbirki je predstavljen izbor 24 pesmi, 22 v slovenskem jeziku in dveh v nemškem jeziku, ki ga je opravila Silva Hajšek, ki je bila tudi pobudnica za izdajo pesniške zbirke. Zunaj zbirke jih je tako še ostalo nekaj, Gabriela pa nekaterih sploh ne zapiše, ker ostanejo v mislih. Piše jih po navdihu, odvisno od dneva. O novi pesniški zbirki v tem trenutku še ne razmišlja, trdno pa je odločena, da se bo
Foto: Črtomir Goznik
Učenka 8. razreda OS Hajdina Gabriela Štumberger je izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Od slona do Prešerna.
po končani osnovni šoli vpisala na II. gimnazijo Maribor, ker je to šola, na kateri bo zagotovo pridobila potrebna znanja za nadaljnje izobraževanje in bodoči poklic, ki pa si ga še ni izbrala. Gabriela tudi dobro riše, po tej plati je gene nasledila po očetu Gorazdu, ki prav tako dobro riše. Pesniške žilice pa v ožjem in širšem sorodstvu po mamini in očetovi strani, razen Gabriele, ki tudi snema kratke filmčke, nima nihče. S pesmijo osrečuje tudi starša ob njunih praznikih, kar je po besedah mame Nataše najlepše darilo, ki ga lahko otrok podari svojemu staršu, ker so to besede oziroma misli, ki resnično pridejo od srca. Njenim pesmim zelo rada prisluhne tudi mlajša sestra Nina, ki pa je bolj tehnični tip - samo sestavlja vezja in povezuje žice. Gabriela, ki je odlična učenka, je tudi ena tistih, ki veliko berejo. Na teden se njen spisek prebranih knjig običajno podaljša za tri knjige. V glavnem sega po fantazijskih in pustolovskih knjigah. Izdaja pesniške zbirke je tudi najlepše darilo mladi Gabrieli, ki bo kmalu praznovala 14. rojstni dan. Tako kot drugi šolarji pa je tudi ona že z mislimi na počitnicah. Preživela jih bo doma, na morju in morda tudi v hribih.
MG
Majšperk • Srečanje veteranov PGD Majšperk, Oplotnica in Slovenske Konjice
Soustvarjali so zgodovino
V četrtek, 19. aprila, je bilo v Majšperku tradicionalno 13. srečanje gasilcev veteranov iz društev PGD Majšperk, Oplotnica in Slovenske Konjice. Srečanja so namenjena krepitvi prijateljskih vezi med gasilci, športnemu udejstvovanju in nasploh prijetnemu druženju.
Zbrali smo se dopoldne pred gasilskim domom v Majšperku. Po uvodnem pozdravu vodja veteranov Maksa Primožiča in poveljnika PGD Majšperk Danila Hertiša nas je pot vodila na ogled tovarne Albin Promotion na Breg pri Majšperku. Prav tako so si ob tej priliki ogledali muzej tekstilne tovarne. Nadaljevali smo z okrepčilom v gostišču Katra v Lovrencu na Dravskem polju. Po okusni malici smo se napotili v Starošince na ogled zbirke podeželja na Dravskem polju. Za ogled smo bili najavljeni pri
Mihaelu Žitniku, ki je skrbnik te zbirke - muzeja.
Ob 16. uri smo se nato zbrali v prijetnem gostišču Dolinca v Majšperku. Tu sta se nam pridružila naša županja dr. Darinka Fakin in predsednik GZ Majšperk Dragomir Murko, ki sta v svojih govorih pozdravila vse navzoče in povedala, da so takšna srečanja zelo koristna, saj združujejo in poglabljajo prijateljstva med društvi ter krepijo vezi med gasilci. Ob tej priliki smo podarili našim gostom veteranom PGD Oplotnica in Slovenske Konjice
spominska darilca (krožnik z vtisom gradu Monsberg), delo naših pridnih žensk v društvu Klepetulje Majšperk.
Po okusnem kosilu ter prijateljskem pogovoru je zazvene-la pesem in odmevala po vsej dvorani. Po obrazih veteranov je bilo razbrati, da smo bili vsi zadovoljni s srečanjem in si obljubili, da se prihodnje leto srečamo v PGD Oplotnica. Zahvaljujemo se našemu vodji veteranov Maksu Primožiču, ki je vložil veliko truda, da je srečanje uspelo v polni meri.
Anka Hertiš
Foto: Anka Hertiš
Gasilski veterani pred gasilskem domom Majšperk
Prireditvenik
Torek, 5. junija
09:30 Ptuj, Mestno gledališče: Ivo Andrič - Aska in volk, za šole in izven
16:00 Ormož, Gimnazija: predstavitev projektnega in raziskovalnega dela Rastemo z znanjem
17:00 Ormož, Bela dvorana glasbene šole: nastop učencev Predšolske glasbene vzgoje
Sreda, 6. junija
09:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: Dan odprtih vrat plesne dvorane za starejše občane
11:00 Ptuj, CID: filmska delavnica za mlade Film od blizu (do 10. junija)
13:00 Kidričevo, tržnica: predstavitev občine Crikvenica, KUD Neven iz Selc, plesna skupina
Kirci, trio Crikvenica, kuhinja Crikvenice 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: produkcija Gledališkega studia, I. stopnja: predstava Frana
Milčinskega Zvezdica zaspanka 17:00 Starše, sejna soba: občinski praznik, svečana seja OS 19:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: območno srečanje ljubiteljskih literatov Moč besede, organizator: JSKD
20:00 Ptuj, Mestno gledališče, Galerija Tenzor: odprtje razstave madžarske akademske slikarke
Diane Zekany 20:00 Studenice, Kulturni dom: filmski večer
Četrtek, 7. junija
15:00 Prepolje, igrišče: občinski praznik Starše, srečanje z občino Kidričevo
16:00 Ptuj, velika dvorana gostišča Lužnik: odprtje razstave Jožeta Špicarja, člana likovne sekcije DU Ptuj
17:00 Poljčane, Dom športa in kulture: pravljični maraton
18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: slavnostna seja ob 70-letnici delovanja PGD Cirkula-ne
19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: letni koncert ŽPZ Društva kulturnih dejavnosti Vrtca Ptuj Pesem nas združuje
19:30 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: predstavitev knjige S knjigo na oder ob 80-letnici dr. Janka Čara, recital Iz spomina v spomin
20:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: odprtje razstave o Štefki Cobelj in predstavitev njene knjižne zapuščine; sodelujejo igralka Iva Krajnc, glasbenika Stane Hebar in Primož Rošker
Petek, 8. junija
14:00 Majšperk, Breg: party piščančjih nogic, praznovanje 22-letnice delovanja podjetja Albin Promotion
17:00 Ptuj, novi prostori Zgodovinskega arhiva na Ptuju: odprtje razstave in predstavitev
razstavnega kataloga Branka Oblaka Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, Kmetijski kombinat Ptuj 1961-2002 18:00 Majšperk, Breg, Galerija Tovarne umetnosti: odprtje razstave Miriam Sarricchio Domine Doctor Brainstorming
19:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: koncert ŽPZ DPD Svoboda z gosti oktetom Planika
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 7. junij: 19:00 Viharni vrh; 21.10 Diktator
Petek, 8., sobota, 9., in nedelje, 10. junij: 17:00 Ameriška pita: obletnica; 19:00 Diktator; 21:00 Viharni vrh
OBRTNA CONA MARKOVCI PRI PTUJU
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork stavbno opremljena zemljišča po ceni 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis s prodajnimi pogoji je objavljen na spletni strani Občine Markovci www. markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu 02 788 88 87, Marinka Bezjak Kolenko.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 6. 6.
8:00 Praznik Občine Destmik 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Koncert ljudskih pevcev na Destmiku 21:20 Destmik - Iz domače skrinje 22:35 Polka in Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
8:00 10 let MePZ DŽD Gerečja vas 9:35 Glasbeni koncert UVZ Hajdina 11:00 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Ob dnevu vrtca na Hajdini 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 7. 6.
8:00 Zaključni koncert zborov OŠ Domava 9:00 Ujemi sanje 10:30 Utrip iz Ormoža 12:10 Video strani
18:00 Seja sveta Občine Domava - Prenos 20:00 Koncert Vokalne skupine Musica 21:10 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in pohorski lomljenec, 60 m2 tla -kovca. Tel. 051 890 761.
KUPIM traktor, kakršen koli tip, lahko Zetor, IMT ali Ursos. Tel. 051 639 777.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da s prodajo nesnic tik pred nesnostjo - rjavih, sivih, črnih - pričnemo 21. junija. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
Prodam bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepanice, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
RAZNO
StajerskiTEüH] www.tednik.si
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
Osrednje teme majske številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo
in pridelavo vrtnin, so zatiranje orehove muhe, pridelovanje rdečega in belega ribeza ter pomen
redčenja plodičev v sadovnjaku in mladik v vinogradu za kakovost pridelka. Pišemo tudi o namakanju vtnin in ohrovtu v domačem vrtu. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojke, linija 44. Cena 2,80 € /kg žive teže. Tel. 041 670 766.
PRODAM dve telički simentalki, stari 10 dni in tri tedne. Telefon 031 840 282.
PRODAMO dva kozlička. Tel. 070 896 081.
NEPREMIČNINE
PRODAM vikend in vinograd s 300 trsi na področju Cirkulan. Tel. 031 666 143.
PRODAMO VEČJO gradbeno parcelo v Apačah s staro hišo, k. o. Kidričevo. Tel. 041 664 863.
V	NAJEM ODDAMO poslovne prostore v pritličju in v tretjem nadstropju na Osojnikovi cesti 3 na Ptuju. Tel. 031 382 976.
V	CENTRU PTUJA PRODAM starejšo gostilno. Telefon 070 270 130.
NA PAŠMANU PRODAMO staro kamnito dalmatinsko hišo z dvoriščem in vrtom v oddaljenosti 400 m od morja. Telefon 070 350 853.
DOM - STANOVANJE
ODDAM dvosobni apartma za štiri osebe v Viru pri Zadru. Prosto do 15. julija in od 19. avgusta. Tel. 031 742 714.
V PTUJU UGODNO PRODAMO lepo svetlo in v celoti renovirano dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 210 712.
PRODAM izolacijo URSA SF 32 debeline 5 in 16 cm, vsake 1 komad. Tel. 051 356 253.
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh
nam v srcih še živi.
Nihče pa ne ve, kako boli,
ko se zavemo, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva šest let, odkar nas je zapustil
Jože Rižner
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Skoraj vse življenje boriti si se znal,
v tihem večeru utrujen od bolezni
za vedno si zaspal.
Nihče ne ve, kako boli,
ko se zavemo,
da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica, tasta in bratranca
Franca Pauka
1. 1. 1926 + 26. 5. 2012
IZ JIRŠOVC 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali iskreno sožalje. Hvala sodelavkam in kolektivu Boxmark ter vsem za opravljen pogrebni obred.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 5.6. 8:30 Prodajno okno 9:00 DnevnihIV Maribor - pori, 9:20 Kuhinj ica - po rt. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska krortika - pon. ' 0:20 Info kanal 1:00 Modro -pon. 1:25 Info kanal
ipeao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon.
2:SO Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. 13:45 Info kanal 15:35 Kuhinj ica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Sportfnoj- pon. 17:30 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Kultura na dlani-pon. 19:10 info kanal 19:30 Zemlja in mi-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrske deske - pon. 20:45 cisfa umetnost -pon. 21:05 Poslanski utrip -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 6.6. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinj ica- pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 14:00 Pileki - Med Muro in Dravo 2 - pon. 14:35 Irrfo kanal 15:35 Kuhinjioa 16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost 17:40 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura na dlani - pon. 19:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Cista umetnost-pon. 21:00 Pogovor z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovic - pen. 21:35 Povanilo na kavo-pon 22:10 Moto soena - pon. 22:30 Regi IV Goriinioa 23:30 Info kana
Četrtek 7.6.
8:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik IV Maribor-pon.
9:25 Kuhlnjica-pen.
9:50 Info kanal
10:20 Modro - pon.
10:45 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:55 Info kanal
13:00 Prodajno okno
13:20 Info kanal
15:35 Kuhlnjica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost - pon.
17:40 Info kanal
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Sport(no) - pon.
13:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Poslanski utrip
21:00 Moto scena- pon.
21:20 Ptujske odrske deske - pon.
21:40 Zemlja in mi - pon.
22:10 Ptujsb kronika-pon.
22:30 XI. legata Ptuj ianka - pon.
23:00 Info kanal
Markovci • Pogovor z dijakinjo Petro Arklinič
Naj dijakinja je Markovcanka
Letos je drugič zapovrstjo Dijaška organizacija Slovenije organizirala izbor za naj dijaka in dijakinjo. Naziv naj dijakinje v šolskem letu 2011/2012 je prejela vsestranska 19-letnica, sicer Markovcanka, Petra Arklinič.
Petri Arklinič je priznanje izročil minister dr. Žiga Turk.
Foto: arhiv
V sklopu projekta Naj dijak in Naj dijakinja sta Petra Arklinič in Nace Mohorič pred nekaj dnevi od ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka in predsednika Dijaške organizacije Slovenije Mitje Lešnika prejela priznanje kot najboljša dijaka v tekočem šolskem letu.
„Ko so mi sporočili novico, najprej nisem dojela, kaj se pravzaprav dogaja. Občutek je izjemen, iz dneva v dan počasi dojemam, kaj ta naziv pravzaprav pomeni. Ko sem dosegala uspehe in se ukvarjala z različnimi dejavnostmi, se nisem zavedala, kaj vse pravzaprav počnem. Sedaj, ko listam priznanja, zahvale in diplome, pa sem ponosna sama nase in hvaležna vsem ljudem, ki so mi ob tem pomagali na poti do naj dijakinje Slovenije 2012: družini, profesorjem, prijateljem in vzgojiteljem," pravi simpatična Petra.
Predsednica, pevka, športnica, gasilka, pisateljica ...
Dijakinja 4. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem se v teh dneh zavzeto pripravlja na maturo, ki jo čaka v naslednjih dneh. Vsa leta šolanja je dosegla odličen uspeh, ob tem pa se udeležuje mnogih aktivnosti. „Udeleževala sem se različnih turističnih tekmovanj, kjer sem na državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje in na mednarodnem zlato priznanje. Uspehov pa nisem dosegala samo na tekmovanjih s področja turizma, ampak tudi na številnih drugih tekmovanjih. Izredno me je veselilo opravljanje praktičnega uspo-
sabljanja v hotelih Lifeclass v Portorožu, kjer sem se veliko naučila in to tudi pokazala, za kar sem bila prav tako nagrajena z zlatim priznanjem. S profesorji na šoli se odlično razumemo, ponosni so name in mi želijo uspehov še vnaprej. Še posebej je name ponosen ravnatelj šole Dušan Erjavec, ki pa je bil tudi moj razrednik vsa štiri leta šolanja," o tem, kako preživlja prosti čas in kaj jo je pripeljalo do naziva naj dijakinja pojasnjuje mlada Markovčanka, ki srednješolska leta preživlja v Dijaškem domu Drava. Je tudi predsednica domske skupnosti, kar ji predstavlja velik užitek. Kot pravi, organizira različne domske prireditve, jih vodi, recitira in po navadi za popestritev prireditve tudi kaj zapoje. „Pri tem pa nikoli nisem sama, saj mi pomagajo številni zaposleni in dijaki, ki si prav tako želijo zapolniti
svoj prosti čas. Imamo svoj pevski zbor, odbojkarsko mešano ekipo, tečemo po mestnem parku, ustvarjamo v ustvarjalnih delavnicah, se udeležujemo čistilnih akcij in še bi lahko naštevala. Dijakom nikoli ne odklonim učne pomoči in jim pomagam pri njihovih morebitnih problemih. Sem tudi predsednica vzgojne skupine, prostovoljna gasilka in predstavnica dijakov v svetu šole. Udeležujem se srečanj okrogle mize in pišem članke ter prispevke za različna glasila. Nikoli mi ni dolgčas, saj ob vsem tem preživim še čas s svojimi prijatelji," pojasnjuje Petra.
Če lahko sanjamo, lahko te sanje tudi uresničimo
Ob vsem naštetem pa Petri učenje nikoli ni predstavljalo težav, saj je zmeraj uspela uskladiti šolo in ostale obveznosti. Kot odličnjakinja v
osnovni šoli, so ji bila odprta praktično vsa vrata v srednje šole. Odločila se je za turizem in kot pravi je s svojo odločitvijo zelo zadovoljna. Prepričana je, da se v turizmu lahko najde vsak, ki ima rad razgibano delo, tuje jezike, raziskovanje sveta, komuniciranje z ljudmi vseh starostnih skupin. Po njenem mora imeti dober turistični delavec tudi organizacijske spretnosti in prijeten način govorjenja, da mu ljudje z veseljem prisluhnejo. „V zakup pa moramo jemati veliko več delovnih dni, tudi med prazniki. Na začetku se vsaka stvar zdi velika in presneto težka. Vendar smo ljudje z velikimi sanjami in cilji. Če lahko sanjamo, lahko te sanje tudi uresničimo," je prepričana naj dijakinja, ki po zaključeni srednji šoli namerava nadaljevati šolanje, in sicer na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot pravi, bi rada videla čim več sveta in preizkusila delo v različnih
podjetjih, osnova pa ji bo ostal turizem. „Želim si poizkusiti delati čim več, saj sem zelo dinamičen človek. Želim si narediti tudi licenco za turističnega vodnika. Po končanem študiju bi rada naredila še pedagoško-andragoške izpite in postala profesorica turizma in ekonomije ali pa celo vzgojiteljica v Dijaškem domu Drava Maribor," o ambicijah pravi Petra, ki zelo rada poudari, da se je njeno šolanje pričelo na OŠ Mar-kovci.
Zaključuje z mislijo, da ima vsak od nas svojo pot zapisano v zvezdah: „Tudi moja sanjska kariera je zapisana v zvezdah. Vsako noč zasveti zvezda več in mi pokaže del poti do vrha. Ne morem natančno povedati, kaj točno je moja sanjska kariera, saj sanjam o veliko stvareh, ki si jih želim uresničiti. Želim pa ostati predvsem dobra in poštena."
Dženana Kmetec
Osebna kronika
Rodile so: Patricija Bezjak, Bukovci 173 b, Markovci -deklica Marija; Andreja Arnuš, Zelena ul. 11, Fram - deček Luka; Jasmina Gerečnik, Marjeta na Dravskem polju 58, Marjeta - deklica Ivjana; Bojana Jeza, Preša 5, Majšperk
-	deček Filip; Gabrijela Kšela, Godemarci 3, Mala Nedelja
-	deček Leon; Urška Tikvič; Gajzerjeva ul. 16, Ptuj - deček Domen; Jasmina Majerič, Jeruzalem 16, Ivanjkovci - deček Aleks; Katja Tašner, Dolič 36, Destrnik - deček Taio; Nataša Lukman, Lačaves
52,	Kog - deček Lan; Brigita Štajnberger, Žetale 60, Žeta-le - deček Gašper; Simona Maroh, Osojnikova c. 5, Ptuj
-	deček Jan; Špela Meznarič, Formin 31 a, Gorišnica - deklica Žana; Marjeta Jerenec, Tržec 18 e, Videm pri Ptuju -deček Anže.
Umrli so: Viljem KRAJNC, Praprotnikova ul. 7, Ptuj, roj. 1942 - umrl 23. maja 2012; Milan HORVAT, Trnovski Vrh 10, roj. 1959 - umrl 26. maja 2012; Neža KLEMEN, roj. Turk, Slovenja vas 33, roj. 1921 - umrla 28. maja 2012; Franc PAUKO, Jiršovci 49, rojen 1926 - umrl 26. maja 2012; Stane RAKUŠA, Šeronova ulica 5, Ptuj, roj. 1963 - umrl 29. maja 2012. Poroke - Ptuj: Robert RUS, Popovci 12, Videm, in Lidija RUS, Popovci 12, Videm; Jošt ROZINA, Breg 54, Majšperk, in Sabina POTOČNIK, Breg 54, Majšperk; Peter RIŽNAR, Gajevci 46, in Dušanka ROD-VAJN, Osojnikova cesta 9, Ptuj; Andrej PETEK, Vintarovci
53,	in Tamara URBANIJA, Vin-tarovci 53.
s*
£taj&ufca< budilka
89,8 98,2 104,3 Mk
Danes zjutraj bo dež ponehal, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastajale bodo krajevne plohe. Na Primorskem bo dopoldne pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno, v zahodnih hribovitih krajih občasno bolj oblačno. Nekoliko topleje bo. Tudi v četrtek bo sončno, popoldne bo predvsem v hribovitih krajih možna kakšna manjša ploha.
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je letos drugič izvedla projekt naj dijak in naj dijakinja leta. Kot ugotavljajo, se je zanimanje dijakov za ta laskav naslov v primerjavi z lanskim letom bistveno povečalo. Število tistih srednješolcev, ki so uspešni v šoli, poleg tega pa dosegajo izjemne dosežke tudi na družbenem in obšolskem področju in so jih šole prijavile za omenjeni izbor, se je ustavilo pri številki 42.
Namen projekta je spodbuditi slovenske dijake, da se udejstvujejo in razvijajo svoje talente tudi v drugih aktivnostih poleg rednih šolskih obveznosti. Postopek izbora se je najprej začel v šoli, kjer je šolska komisija izbrala dijaka in dijakinjo, za katera je menila, da ustrezata kriterijem za izbor. Predloge je DOS zbiral do 30. aprila. Potem jih je pregledala petčlanska komisija DOS in dijake razvrstila po kriterijih dijaških dosežkov na različnih področjih: učni uspeh, dosežki iz različnih tekmovanj (športna, glasbena, tekmovanja iz posameznih predmetnih področij, natečaji), razstave, različni nastopi, koncerti, recitali, režija, scenarij in objave avtorskih del; uspehi na družbenem področju (vzporedno šolanje, iz-menjalni programi, opravljanje različnih funkcij v šolskem in širšem okolju ter nagrade, pohvale in priznanja). Po mnenju komisije sta si ta laskav naziv najbolj prislužila Petra Arklinič in Nace Mohorič.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje.