Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 1 UVODNIK Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Alenka »erneliË Krošelj NOVI STARI GLASNIK Zadnji uvodnik pišem dva dni po letnem obËnem zboru Ëlanov Slovenskega etnološkega društva, na katerem smo razrešili flstaro« vodstvo in imenovali novo. Med prostovoljno razrešenimi je tudi uredniški odbor Glasnika SED. Leta 2003 je etnološko društveno glasilo prešlo v skorajda popolnoma nove roke, pomoË v odboru nam je nudila prejšnja glavna urednica Tanja Roženbergar Šega, ki pa je kmalu zaradi službenih obveznosti odstopila, enako tudi urednica društvenih strani Bojana Rogelj Škafar. Prvo je nadomestila Katja Jerman, za drugo pa smo z oglaševanjem v uvodnikih iskali zamenjavo, a je nismo našli. Tako se je naše delo ustalilo in flkrožilo« bolj med tremi Ëlanicami uredniškega odbora ‡ glavno in odgovorno urednico, ter Ëlanico Ireno Destovnik, ki je skrbela tudi za jezikovni pregled. Kolegica Katja Jerman se nam je prikljuËila, ko smo fltrojica« že uteËeno in brez obsežnih dogovarjanj in usklajevanj opravljale svoje oziroma razdeljeno delo. Tako je ta uvodnik priložnost, da se z nekaj slabe vesti zahvalim kolegici Jermanovi, ki je pomagala, ko smo jo potrebovale, vendar pa je zagotovo nismo dovolj flizkoristile in uporabile«. »lana UO sta bila tudi predsednik SED v letih 2003‡2005 dr. Aleš GaËnik in predsednica SED v letih 2005‡2007 dr. Breda »ebulj Sajko. Njuno prisotnost smo Ëutile tako kot je prav ‡ kot podporo našemu delu v smislu samostojnosti in odgovornosti. Hvala. Glasnik SED in Slovensko etnološko društvo sta mi v teh letih nudila tesen stik s stroko, ki sem jo izbrala, a mi, Ëe jo jemljem v ožjem smislu, v vsakdanjem življenju ne prinaša kruha. S širšim vpogledom v svoje službene obveznosti in v skladu z imenom naše rubrike, ki pravi, da je etnologija povsod, pa takorekoË flni panike«. Veliko etnologije je tudi v vseh treh službah, ki sem jih v teh štirih letih zamenjala, kar je popolnoma v skladu s potmi etnologov, etnologinj, kulturnih antropologov in kulturnih antropologinj flna lovu za službami in projekti«. Sourejanje Glasnika je bilo tako vedno nekje med službo in hobijem, odvisno od drugega dela in naklonjenosti nadrejenih. Zbirka flnaših (modrih) letnikov« pa bo imela vedno pomembno mesto v flmojih« prostorih. Urednikovanje Glasnika SED je izjemna izkušnja, ki je vsem Ëlanicam UO omogoËila številne predvsem prijetne stike z avtorji, s souredniki tematskih številk, Ëlani SED in drugimi. »e je ena izmed znaËilnosti tega obdobja dobro sodelovanje avtorjev in obilica Ëlankov, pa je pridobivanje denarja, ki je sicer potekalo na trdnih temeljih dosežkov (uspešnega lobiranja) prejšnjih uredništev in vodstev SED, vedno bolj flloterija«, saj naši glavni financerji vsako leto spreminjajo svoj pogled na naše delo. Poleg izlivanja žolËa, pisanja pritožb in telefonskih razprav je položaj glede financiranja tiskanja letnika 47 (2007) negotov, tako kot je bil leta 2003. Takrat nam je uspelo, upam, da bo tudi letos tako. flŽivost« naše stroke se odraža prav na straneh Glasnika. Upamo, da nam je uspelo objaviti tisto, kar bo v prihodnosti rabilo za raziskovanje dogajanja v etnologiji. Takrat bodo izreËene tudi tehtne sodbe o delu UO v mandatu med letoma 2003 in 2007. Novemu odboru, v katerem ostaja kot Ëlanica tudi flnekdanja« odgovorna urednica Tita Porenta, pa ‡ polno malho denarja, obilico Ëlankov, veliko bralcev, veliko sreËe in NA JURIŠ! UVODNIK Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 2 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Mag. Tita Porenta PRIJAZNO, A NE DOKON»NO SLOVO Obdobje po letu 1999, ko sem se odzvala povabilu kolegice dr. Ivanke PoËkar k aktivnemu sodelovanju v Slovenskem etnološkem društvu, je minilo bliskovito hitro. Malo zato, ker sem se ob delu ves Ëas uËila in bila zato polno zaposlena, najveË pa zato, ker so me obkrožale osebe, s katerimi sem spletla iskrena strokovna in osebna prijateljstva, in s katerimi se je dalo iskati kompromise med željami in možnostmi. V okviru SED sem dobila mnogo priložnosti, in z velikim veseljem sem med drugim štiri leta opravljala tudi delo odgovorne urednice osrednjega stanovskega glasila ‡ Glasnika SED. Po štirih letnikih se sedanji uredniški odbor s priËujoËo številko poslavlja in predaja spoštljivo petdesetletno tradicijo izhajanja Glasnika novi ekipi. Ob tem bi se pridružila zahvali glavne urednice vsem, s katerimi sva sodelovali: stalnim in gostujoËim Ëlanom uredniškega odbora, obema predsednikoma SED med letoma 2003 in 2007, lektorici Ireni Destovnik (ki prevzema krmilo), prevajalkama dr. Nataliji VreËer in Nives SuliË Dular, kolegici Bredi Pajsar, ki je vestno vpisovala objavljene Ëlanke v Cobiss, vsem avtorjem poslanih Ëlankov ‡ objavljenih in neobjavljenih, recenzentom, tajnicam društva in avtorjem objavljenih fotografij, še posebej pa tistim, ki so naše skupno delo omogoËali s finanËno in tehniËno podporo. Pa seveda bralcem, za katere smo se sploh trudili. Za nami je deset, skupaj s tokratno enajst vsebinsko bogatih, obsežnih in raznovrstnih številk. Med njimi smo izdali in založili veË kot polovico tematskih številk: Uredniške politike slovenskih etnoloških in sorodnih periodiËnih publikacij (Glasnik SED 44/2 2004), Vzpostavljanje registra premiËne kulturne dedišËine in drugih etnoloških podatkovnih baz, zbirateljstva, predstavitve etnografskih zbirk v Sloveniji in zbirk Slovencev v sosednjih državah (Glasnik SED 44/3,4 2004), Trideset let Slovenskega enološkega društva (Glasnik SED 45/1,2 2005), Ameriška antropologija in slovenski teren: izkušnje in raziskovalno delo Jopela M. Halperna (Glasnik SED 45/4 2005), Vaško Ëarovništvo na pragu tretjega tisoËletja (Glasnik SED 46/2 2006), Slavko Kremenšek ‡ profesor, sodelavec, prijatelj ter Antropologija prostora (Glasnik SED 46/3,4 2006). V teh letih smo se žal poslovili od kar ptirih slovenskih kolegov in kolegic ‡ prof. dr. Vilka Novaka, prof. dr. Boruta Brumna, dr. Toneta Cevca in Zore Žagar, ter dveh ameriških ‡ folklorista in antropologa, prof. dr. Alana Dundesa, in kulturnega antropologa, emeritusa prof. dr. Clifforda Geertza. Objavili smo 30 znanstvenih in 50 strokovnih prispevkov, 15 intervjujev, 40 recenzij, mnogo poroËil in drugih Ëlankov s številnimi fotografijami in slikovnimi prilogami, ki dajejo društvenemu življenju posebno, kronistiËno vrednost. Priložnost objavljanja Ëlankov in poroËil smo dali etnologom in študentom etnologije iz vseh osrednjih, regionalnih in lokalnih inštitucij, študentom etnologije z vseh treh univerz, drugim kolegom humanistom ‡ kulturnim antropologom, zgodovinarjem, sociologom, pa tudi publicistom, arhitektom, ljubiteljem etnologije, kolegom iz Madžarske, ZDA in Avstrije. UresniËili smo veliko naËrtov, nekaj pa jih paË zaradi razliËnih razlogov nismo mogli. Pomembno je, da smo delovali v pozitivnem duhu povezovanja, obvešËanja, beleženja trenutnega strokovnega vzdušja, da pa smo imeli v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi obdobji na voljo vedno dovolj kakovostnih prispevkov, ki so omogoËali tudi selekcijo. Dokaz tega so precej zajetni Glasniki SED letnikov 43 do 47. Sama se s to netematsko dvojno številko, ki tokrat prinaša nekoliko veË znanstvenega in strokovnega branja, od zahtevnega dela odgovorne urednice poslavljam z dobrim obËutkom in funkcijo predajam mladi kolegici Adeli Ramovš. Kot sem napisala v naslovu, je to prijazno, a ne dokonËno slovo. V Glasniku se bom vsaj še naslednji dve leti trudila razvijati rubriko Etnologija je povsod, ki je tesno povezana s triletnim projektom Slovenskega etnološkega društva za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z ljubitelji etnologije. Na koncu bi rada opozorila še na nova navodila za avtorje, ki jih je pripravila će nova glavna urednica. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 3 Table of Contents / KAZALO KAZALO ‡ TABLE OF CONTENTS UVODNIK ‡ INTRODUCTION Alenka »erneliË Krošelj: NOVI STARI GLASNIK The New, Yet Old Bulletin Mag. Tita Porenta: PRIJAZNO, A NE DOKON»NO SLOVO A Friendly, But by No Means Final Farewell IN MEMORIAM ‡ IN MEMORIAM Doc. dr. Naško Križnar: TONE CEVC (1932‡2007) Tone Cevc (1932‡2007) Eda BenËiË: ZORA ĆAGAR (1950‡2007) Zora Ćagar (1950‡2007) RAZGLABLJANJA ‡ REFLECTIONS Mag. Maša Marty: IZ SLIŠNEGA V VIDNO From the Aural to the Visual 2 6 7 8 15 Mojca Tercelj Otorepec: KAKO MISLITI DEDIŠ»INO? Javni interes varstva kulturne dedišËine in spomenikov v zasebni in javni lasti ‡ pogled na dedišËino skozi oËi konservatorja Understanding Heritage. Public Interest in the Protection of Cultural Heritage and of Publicly Owned and Private Monuments ‡ Conservator’s View Doc. dr. Mojca Ramšak: 20 ALI JE TEREN ZA ZASLONOM MOGO»?: EPISTEMOLOŠKI PREMISLEKI O SPLETNI ETNOLOGIJI Is Fieldwork Research on the Internet Possible? Epistemological Musings on Internet Ethnology Saša Starec: 24 KUHARSKE KNJIGE IN flSLOVENSKA KUHINJA« Cookbooks and flSlovenian Cuisine« Dr. Jaka RepiË: 29 VLOGA NEFORMALNE EKONOMIJE PRI MIGRACIJSKIH PROCESIH V ŠPANIJI The Role of Informal Economy in Migration Processes in Spain Teja MoËnik: 36 PODOBA AMERIKE IZPOD LITERARNIH PERES SLOVENSKIH USTVARJALCEV The Image of America Created in Slovene Literary Works Dr. Nina Vodopivec: 43 TOVARNIŠKI PROSTOR: PROSTORSKA RAZMERJA IN HIERARHIJE The Space of a Factory: Spatial Relations and Hierarchies Jasna Fakin Bajec: 51 RAZISKOVANJE KULTURNE DEDIŠ»INE NA KRASU. Po sledeh jezikoslovca in narodopisca dr. Karla Štreklja Research of Cultural Heritage in the Karst: In the Footsteps of Linguist and Ethnographer Karel Štrekelj Mag. Marjetka Balkovec Debevec: 63 O PREU»EVANJU DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V ETNOLOGIJI IN KULTURNI ANTROPOLOGIJI Primer »rnomlja od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne Researching Social life in Ethnology and Cultural Anthropology: A Case Study of »rnomelj between th the Second Half of the 19 Century and the Second World War OBZORJA STROKE ‡ ETHNOLOGICAL HORIZONS Helena Rant: 74 ZBIRKA SVITKOV V GORENJSKEM MUZEJU Collection of Coiled Pads in Gorenjski muzej (The Museum of Gorenjska) Adela Ramovš: 78 PROGRAMI IN VSEBINE V OBJEKTIH KULTURNE DEDIŠ»INE Programs and Activities in Buildings Pertaining to Slovene Cultural Heritage Doc. dr. Mojca Ravnik: 85 IZ HIŠE V SVET: Življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribniški dolini v 20. stoletju Leaving the House for the World. Family Life of Woodenware Peddlers and Migrant th Workers in Ribnica Valley in the 20 Century 1 KAZALO / Table of Contents Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 4 etnografski film Doc. dr. Naško Križnar: 88 DNEVNIK NAMESTO PORO»ILA Diary in Lieu of Report Nadja ValentinËiË Furlan: 92 ORA»I V HALOZAH IN V CITY PARKU Plowers in Haloze and at the City Park Mall recenzije in ocene ‡ reviews Doc. dr. Mojca Ramšak: 94 LEE HARING, ANU KOLEKSYONN FOLKLOR MORIS: COLLECTING FOLKLORE IN MAURITIUS TWO LANGUAGE EDITION DAEWOOD AULEEAR, LEE HARING (UR.) INDIAN FOLKTALES FROM MAURITIUS, CHENNAI Mojca Tercelj Otorepec: 95 MIRA HIRŠEL: SPOMINI NA KOVOR PRED 2. SVETOVNO VOJNO. O NEKDANJEM VSESTRANSKEM KULTURNEM POSLANSTVU U»ITELJEV NA PODEŽELJU MIRA HIRŠEL: Memories of Kovor Prior to the Second World War. Former All-Around Cultural Mission of Rural Teachers. Majda Fister: 96 MARIJA STANONIK: HIŠNA IMENA V ŽIREH Majda Fister, Marija Stanonik: House Names in Žiri. Mag. Tanja Roženbergar Šega in Helena Rožman: 97 9. VZPOREDNICE MED SLOVENSKO IN HRVAŠKO ETNOLOGIJO „MESTO IN TRG NA MEJI / GRAD I TRG NA GRANICI«: KOZJANSKO, 25.‡26. MAJ 2006. Ninth Parallels between Slovene and Croatian Ethnology: flTown and Borrough on the Border«: Kozjansko, May 25‡26, 2006. Doc. dr. Mojca Ravnik: 99 SLOVENCI NA HRVAŠKEM: DEDIŠ»INA IN SEDANJOST. ZBORNIK REFERATOV S POSVETA flETNOLOŠKA DEDIŠ»INA IN KULTURNA PODOBA SLOVENCEV NA HRVAŠKEM«: ZAGREB 2005. Slovenes in Croatia: The Heritage and the Present. Anthology of Papers from the Conference flEthnological Heritage and Cultural Image of Slovenes in Croatia«: Zagreb 2005. NOVI TISKI ‡ NA KRATKO DRUŠTVENE STRANI ‡ SOCIETY PAGES ObËni zbor SED 103 Zora Slivnik Pavlin: OB»NI ZBOR SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA Muzej novejše zgodovine v Celju, 29. 3. 2007 ob 9.30. uri; Zapisnik Minutes of the 2007 Regular General Meeting of the Slovene Ethnological Society (Celje Museum of Recent History, March 29, 2007, at 9:30 a. m.) Helena Rožman in doc. dr. Naško Križnar: 106 PREDSTAVITEV NOVE PREDSEDNICE IN PODPREDSEDNIKA SED Meet the New President and the New Vice President of the Slovene Ethnological Society Helena Rožman: 107 PROGRAM SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA 2007‡2008 Slovene Ethnological Society Program for 2007‡2008 New Press ‡ Briefly 102 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 5 Table of Contents / KAZALO murkovanje Alenka »erneliË Krošelj: 108 MURKOVANJE 2006 Podelitev Murkove nagrade in Murkovega priznanja 2006 2006 Murko Awards Prof. dr. Marko Terseglav: 109 20. PODELITEV MURKOVE NAGRADE IN MURKOVE LISTINE KOPER, 9. NOVEMBER 2006, BARO»NA PALA»A BELGRAMONI-TACCO, POKRAJINSKI MUZEJ KOPER, OB 17. URI th 20 Murko Awards. Koper, November 9, Belgramoni-Tacco Palace, Koper Regional Museum, at 5. p. m. Mag. Inja Smerdel: NAGOVOR OB flMURKOVANJU« 2006 2006 Murko Awards Address 111 POVZETKI ‡ SUMMARY 126 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN ODDAJO PRISPEVKOV 132 Instructions for Authors SODELAVCI TE ©TEVILKE 133 Contributors to this Issue ETNOMANIJA ‡ ETHNOMANIA 135 poroËila ‡ reports Mojca RaËiË SimonËiË: RAJŽA NA OBALO Our Trip to the Coast PRISTOPNA IZJAVA Membership Declaration NARO»ILNICA ZA GLASNIK SED Order Slip for the Bulletin of the Slovene Ethnological Society 112 115 115 ETNOLOGIJA JE POVSOD ‡ ETHNOLOGY IS EVERYWHERE Darja Okorn: PIR»EVA BARVARNA V KRANJU Pirc Dye Works in Kranj PO©TNI PREDAL ‡ POST-BOX Doc. dr. Mojca Ravnik: ANTROPOLOGIJA PROSTORA V GLASNIKU 46/3,4 2006 ‡ ANTROPOLOGIZEM IN ETNOLOGIJA Anthropology of Space in Glasnik 46/3,4 2006 Anthropologism and Ethnology RAZPISI, VABILA, OBVESTILA ‡ 123 TENDERS, INVITATIONS, NOTICES 116 119 NEKROLOG Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 6 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Doc. dr. Naško Krilnar TONE CEVC (1932-2007) Letos smo se poslovili od našega kolega Toneta Cevca, ustanovnega Ëlana Slovenskega etnološkega društva, doktorja etnologije, znanstvenega svetnika, s katerim je moja generacija prehodila dobršen del etnološke poti. Spoznal sem ga sredi 70. let, ko je želel v imenu Inštituta za slovensko narodopisje koordinirati raziskovanje planšarske kulture v Sloveniji. Takrat sem z njim navezal plodne stike, ki jih nisva prekinila vse do njegove smrti. Družilo naju je tisto, kar je bilo hkrati najbolj znaËilno za njegovo delo: temi planšarstva in stavbarstva. Na obeh podroËjih je pokojni najveË dal slovenski, alpski in srednjeevropski etnologiji. Leta 1973, šestnajst let po diplomi iz etnologije, je na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU zasedel položaj, ki mu je bil pisan na kožo. Postal je raziskovalec stavbne dedišËine in pozneje sledov zgodnje poselitve gorskega sveta. Do slednje, zakljuËne tematike njegove raziskovalne poti, pa je bila dolga pot. Sprašujem se, Ëe ni prav njegova življenjska zrelost pripomogla k temu, da se je v slovenski etnologiji uveljavil že s prvimi deli. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil aktivni udeleženec znamenitih sestankov narodopiscev vzhodnoalpskih dežel Alpes Orientales, s katerimi se je slovenska etnologija prviË odprla v svet. Samoumevno je bilo, da je leta 1969 doktoriral iz gorskega stavbarstva: Pastirske koËe v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dedišËini. Iz okvira te teme izhaja vse njegovo poznejše delo. Njegova najpopularnejša knjiga je Velika planina, monografija o življenju, delu in izroËilu pastirjev, ki je izšla leta 1972 in bila do leta 1993 trikrat ponatisnjena. Z njo je zastavil povezovanje materialne in duhovne kulture, ki je postalo znaËilnost vsega njegovega nadaljnjega dela. Tudi pri preuËevanju stavbarstva je najraje ostajal v mejah gorskega sveta. Nastale so monografije Arhitekturno izroËilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem (1984), Slovenski kozolec (1993) in Bohinj und seine Almen (1994). Na to temo je leta 1995 organiziral odmevno mednarodno konferenco Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. S svojim delovanjem je segel tudi med Slovence na avstrijskem Koroškem. VeËletno raziskovanje stavbarstva na obmoËju Karavank je leta 1988 strnil v monografiji KmeËke hiše v Karavankah: Stavbna dedišËina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim StoržiËem in Peco, ki je bila ponatisnjena in prevedena v nemšËino, in na razstavi KmeËka hiša v Selah. Za svoje delo je leta 1994 prejel Murkovo priznanje, podeljeno za življenjsko delo. V obdobju 1994‡1998, ko je bil Tone Cevc predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in nekaj Ëasa urednik etnološke revije Traditiones, se je moje sodelovanje z njim ponovno okrepilo. Zavzel se je, da bi se delo Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU vkljuËilo v program ISN. Ta pobuda je izhajala iz CevËevega iskrenega zavzemanja za vizualno dokumentacijo v etnologiji. Do nje je imel poseben odnos, ki se kaže v sodelovanju s kakovostnimi fotografi in risarji. Vztrajno se je posveËal tehniËnim podrobnostim in bil zahteven naËrtovalec spremljajoËe slikovne dokumentacije. Objekti raziskave so morali biti natanËno izmerjeni, predstavljeni z realistiËno risbo ali s kakovostno fotografijo. Njegovi številni znanstveni Ëlanki, ki so nastajali od leta 1972 do upokojitve leta 1999, podrobneje osvetljujejo posamezna vprašanja nastanka in razvoja kulturnih prvin ljudskega stavbarstva. V njih se kaže CevËeva etnološka metodologija, ki temelji na obsežnem terenskem delu in na upoštevanju arhivskih virov ter primerjalnega gradiva. ZnaËilnost CevËeve etnologije je povezovanje snovnega in duhovnega izroËila. Lepota materialnih ostankov kulture je bila zanj vedno tudi lepota duha. V letih po upokojitvi sta se v CevËevi bibliografiji pojavila dva Ëlanka, ki sta vrhunec obravnavanja njegove veËne teme: iskanje sledov prazgodovinske in antiËne poselitve visokogorskega sveta. Cevc je bil zagovornik sklenjene poselitve slovenskega ozemlja od prazgodovine do današnjih dni in s tem tudi predajanja in prežemanja kulturnih izroËil. To raziskovalno nalogo je lahko izpeljal le s sodelovanjem arheologov, s Ëimer je uvedel v etnologijo veËdisciplinarno raziskovanje. Njegova vizija je bila potrjena s prvimi veËjimi rezultati. Arheološka izkopavanja v Kamniških Alpah so prinesla stvarne dokaze, da je bil gorski svet naseljen veliko prej, kot smo predvidevali doslej. Vzporedno z raziskavami so si sledile knjige: Davne sledi Ëloveka v Kamniških Alpah (1998), LonËene posode pastirjev (2000) in zbornik »lovek v Alpah (2006), v katerem so zbrane ugotovitve desetletnih raziskav o navzoËnosti Ëloveka v slovenskih Alpah. CevËeve zadnje raziskave so pomemben prispevek k etnogenezi Slovencev v alpskem prostoru in s tem tudi k evropski etnologiji Alp. Tone Cevc je preminil sredi naËrtovanja novih raziskav in objav. Še v zadnjih dneh pred smrtjo je zbiral zadnje podatke za spletno objavo Velike planine. Kar sem zapisal o Tonetu Cevcu, je zgolj osebno videnje njegovega dela in Ëloveškega lika. Vsi, ki ste ga poznali, v mislih dodajte v njegov spomin nekaj svojih utrinkov. Slovenski etnologi, Ëlani SED in kolegi z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ga bomo ohranili v trajnem spominu. Datum prejema prispevka v uredništvo: 3. 4. 2007 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 7 NEKROLOG Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 ZORA ŽAGAR (1950-2007) 21. maja 2007 je po dolgi bolezni umrla Zora Žagar, muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju flSergej Mapera« Piran. Rodila se je 6. novembra 1950 v Ljubljani. Študij etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je z diplomo zakljuËila leta 1977. Poleti leta 1978 se je kot kustosinja zaposlila v Pomorskem muzeju flSergej Mapera« Piran. Njeno plodno in kreativno delo v tej ustanovi je trajalo skoraj Ëetrt stoletja. PodroËje njenega dela je obsegalo tradicionalne obrti in gospodarske dejavnosti, povezane z obmorskim prostorom: zasebno ribiptvo, pomorske obrti, oljarstvo in solinarstvo. Najprej se je posvetila raziskovanju morskega ribiptva: ob vseh raziskovalnih metodah je zlasti veliko pozornosti posveËala delu na terenu, z informatorji, ko je ob predmetih za muzejsko zbirko pridobivala tudi izjemno pomembne podatke; uspelo ji je zapisati in ohraniti marsikatero znanje o starih obrteh, obiËajih ipd., ki bi sicer utonili v pozabo. Rezultate svojih raziskav je objavljala v strokovnih publikacijah in jih pirpi javnosti predstavila na dveh razstavah, in sicer leta 1882 in 1985.Od leta 1979 je zbirala material za postavitev stalne etnolopke zbirke v obnovljeni Tonini hipi v Svetem Petru. Zamisel je realizirala v letih 1982 in 1983 z rekonstrukcijo starega oljËnega mlina v pritliËju ter prikazom tradicionalnega kmeËkega bivalipËa iz 18. in 19. stoletja v nadstropju. Leta 1985 je etnolopko zbirko dopolnila s katalogom. Z raziskovanjem oljkarstva in dopolnjevanjem etnolopke zbirke se je ukvarjala tudi pozneje. Sodelovala je na razliËnih strokovnih posvetovanjih, objavljala strokovne Ëlanke, sodelovala v interdisciplinarnem projektu prenove starega mestnega jedra Izola ipd. NajveË dela pa je posvetila solinarstvu: ostanki starih Piranskih solin v jućnem predelu SeËoveljskih solin so postali njena poklicna ljubezen. Med prvimi je spoznala, da se v solinah tesno prepletajo tako premiËna in nepremiËna kulturna dedipËina kot tudi specifiËna naravna dedipËina. Zavedala se je, da varovanje starih solin ne more biti uspepno brez resnega interdisciplinarnega pristopa. V tej smeri je tudi delovala: trudila se je sodelovati z vsemi, ki so bili kakor koli ‡ po strokovnem delu, delovno ali ljubiteljsko povezani s tem prostorom. Njeno aktivno delo v solinah se je zaËelo leta 1983, ko je zaËela oblikovati zamisel o postavitvi muzeja solinarstva v avtentiËno okolje starih Piranskih solin. Sledilo je ćivahno strokovno dogajanje, kjer je imela kljuËno vlogo: leta 1984 okrogla miza o SeËoveljskih solinah, v letih 1984 in 1985 inventarizacija kulturne dedipËine v solinah Fontanigge s sistematiËnim pregledom in dokumentacijo ostankov solinar-ske materialne kulture. Rezultati tega obsećnega dela so bili prikazani leta 1987 na interdisciplinarni razstavi z naslovom flSeËoveljske soline vËeraj, danes, jutri«. Na razstavi je bila prviË predstavljena celostna podoba solin: od ćivljenja in dela solinarjev v razliËnih Ëasovnih obdobjih do premiËne in nepremiËne materialne dedipËine, vkljuËena je bila tudi naravna dedipËina. Razstava je pomembna tudi zato, ker je javnosti prviË predstavila lokacijo prihodnjega muzeja solinarstva v opupËenih solinah Fontanigge, ob kanalu Giassi. Katalog k razstavi je izpel leta 1988. Pomorski muzej flSergej Mapera« Eda BenËiË Zora Žagar. Fototeka Pomorskega muzeja flSergej Mašera« Piran je leta 1989 za razstavo prejel Murkovo nagrado. Projekt muzeja solinarstva na prostem se je zaËel uresniËevati leta 1989. Do danes so bile obnovljene tri solinske hipe, dve solni polji s pretoËnim sistemom, deli bregov kanala z zapornicami, zgrajen je bil pristajalni pomol ob ustju kanala Giassi. V dveh hipah sta stalni etnolopki zbirki, nastali pod njenim strokovnim vodstvom: ena je po vsebini rekonstrukcija notranjosti solinske hipe, druga prikazuje zgodovinski oris solinarstva v severnem Jadranu. V eni od obnovljenih hip so napli svoj prostor udelećenci mladinskih delavnic in delavci na muzejskih solnih poljih. Ob odprtju prve zbirke v obnovljeni solinski hipi leta 1991 je izpel muzejski katalog. Ni sodelovala le pri postavitvi muzejskih zbirk, bila je prisotna ves Ëas: spremljala je obnovo stavb, solnih polj ipd. Neprecenljivi so bili njeni strokovno sodelovanje, nalezljivi entuziazem in optimizem, s Ëimer je v tećkih trenutkih vzpodbujala vse sodelujoËe. Zora je bila dupa tega projekta, polna naËrtov, zamisli, vedno pripravljena sodelovati in pomagati. Velik obisk, poletne mladinske delavnice in drugo ćivahno dogajanje dokazujejo uspepnost projekta, ki je postal tudi mednarodno priznan: leta 1994 je Muzej solinarstva kandidiral za naziv Evropski muzej leta, kjer se je uvrstil na visoko deseto mesto, leta 2004 pa je prejel medaljo Evropske unije v sklopu programa Europa Nostra 2003. Zora je bila ena od pobudnic in glavnih sodelavk Phare projekta ECOS ‡ OUVERTURE ‡ ALL ABOUT SALT ‡ ALAS, v katerem so med letoma 1998 in 2002 sodelovali GrËija, Slovenija, Bolgarija in Portugalska. Projekt je bil preobrat in velik korak naprej v naËinu razmipljanja o varovanju in revitalizaciji tradicionalnih solin. Partnerji projekta so si zastavili cilj vzpostaviti temelje lokalnega ekonomskega razvoja, ki bi izhajal iz kulturne dedipËine tradicionalnega solinarstva. Veliko dela je vloćila v pripravo razstave o SeËoveljskih solinah (2002) in v reinventarizacijo kulturne dedipËine solin Fontanigge, na temelju katere sta nastala kulturnovarstvena elaborata za soline Fontanigge in kanal Giassi (2003). Žal pa je bila kulturna dedipËina SeËoveljskih solin, predvsem pa njihovega jućnega predela, vse bolj ogroćena. Zato je javno, nenehno in nedvoumno izraćala svoje strokovno prepriËanje o nujnosti ohranitve SeËoveljskih solin v njihovi celovitosti. Tudi boleËa osebna izguba in bolezen je nista odvrnili od opravljanja izbranega poklicnega poslanstva. Z Zoro smo izgubili dobro strokovno delavko in dragoceno kolegico. Datum prejema prispevka v uredništvo: 5. 6. 2007 RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 8 Izvirni znanstveni Ëlanek / 1.01 IZ SLIŠNEGA V VIDNO Mag. Maša Marty IzvleËek Ob skoraj tisoËletnici evropske glasbene notacije so v zadnji Ëetrtini 19. stoletja raziskovalci, ki jih je zanimala fldrugaËna« glasba, ustvarili komparativno muzikologijo. Da bi olajšali posredovanje ljudske glasbe, so jo zaËeli transkribirati. Glasba in glasbeno življenje, ki sta bila do tedaj nekaj zasebnega in osebnega, sta postala javna, glasbeni zbiralci in raziskovalci so ju pokazali svetu v novi obliki. Nastopilo je novo obdobje za umevanje ljudske glasbe, zaËela pa sta se spreminjati tudi namen in uËinek, ki ga je ta oblika kulture imela pred zapisom. Danes ima transkripcija fldrugaËne« glasbe že svojo zgodovino, razvila je svojo metodologijo, teorijo in prakso. Od samih zaËetkov, tj. od prvih posnetkov, ki so sprožili nastanek etnomuzikologije, pa jo spremlja vprašanje, zakaj, kdaj in kako glasbo vizualizirati. Abstract In the last quarter of the 19th century researchers interested in the flother kind of music« created the field of comparative musicology. In order to facilitate the transmission of folk music they began to transcribe it. Music and musical life, which until that time had been private and personal, became public. Collectors and researchers of folk music presented it to the world in a new light. A new era had begun in the understanding of folk music. The purpose and effect that this cultural phenomenon had had before the introduction of transcription began to change as well. The transcription of flthe other kind of music« has developed its own methodology, theory, and practice. From the very beginning ‡ that is, from the first recordings that denoted the birth of ethnomusicology ‡ the question of why, when, and how to visualize music has nonetheless endured. Zakaj zapisovati glasbo Motivacija za nastanek glasbenega zapisa ‡ notacije je iskanje spominskega pripomoËka in je neogibno pri glasbenem komuniciranju. Oblike notacije pa so rezultat kulturnih in socialnih kontekstov okolij, v katerih so se razvili ali se razvijajo. Glasba se je skozi Ëas ohranjala tudi z zapisom; predvsem ta, ki jo pri nas uvršËamo v flumetno«, se je prenašala z generacije na generacijo tudi na papirju. Živimo v flpisni« dobi, veljavo ima to, kar je zapisano; tako je tudi zgodovina (in glasba v njej) skonstruirana iz pisnih virov. Celo veË, prek najmanjšega se ocenjuje, analizira in dokazuje, kaj je bilo. »e pa zapisa ni, se navadno sklepa, da tega paË ni. Zapisi stare glasbe so veËkrat lahko le flokostnjak«, saj mogoËe nimamo pravih informacij o tem, kaj je skladatelj zapisal in kako je bilo delo izvajano v Ëasu njegovega nastajanja, še zlasti, Ëe je bila veriga ustnih informacij vmes prekinjena. Glasbeni zapis ali transkripcija je paË le pomagalo pri rekonstruiranju ali ponovnem oživljanju doloËenega glasbenega dela in s tem ustvarjanja ene od interpretacij. (Leydi 1995, 174‡185) Zaradi veljavnosti zapisa je tudi ljudska glasba, Ëe so ji želeli odrediti obstoj ter mesto med nami, morala postati zapisana. ZaËetki in razvoj zapisovanja ‡ transkribi-ranje ljudske glasbe Zbiranje ljudske glasbe se je zaËelo z romantiËnim iskanjem Ëistega, naravnega, lepega sveta. Z nazorom, da ima tudi ljudstvo pravico do svojega prostora v zgodovini, se mu je namenjalo vse veË zapisane besede. Ob nastajanju prvih posnetkov je ob skoraj tisoËletnici evropske glasbene notacije v zadnji Ëetrtini 19. stoletja humanistiËni duh z zanimanjem za drugaËno glasbo ustvaril komparativno muzikologijo. Glasba in glasbeno življenje, ki sta bila dotedaj nekaj zasebnega in osebnega, sta postala javna, glasbo so si prisvojili glasbeni zbiralci in raziskovalci in jo v novi, zapisani obliki, pokazali svetu. Z zapisom so jo lahko uvrstili v novo znanstveno disciplino, nastopilo je novo obdobje oziroma umevanje ljudske glasbe. Dobila je priznanje med temi, ki upoštevajo le pisne vire, z flustoliËenjem« pa sta se zaËela spreminjati namen in naËin delovanja, ki ga je imela pred zapisom. Ljudska glasba je pot do zapisa našla prek transkribiranja. Pojma transkribiranje in transkripcija imata danes v razliËnih vedah nekoliko razliËne pomene. Grovov glasbeni slovar oznaËuje transkripcijo kot podvrst notacije, vendar v glasbi ni enoten, temveË se pojmovanje in uporaba razlikujeta po glasbenih žanrih. V umetni, klasiËni glasbi pojem transkripcija oznaËuje prepisovanje glasbenih del z manjšimi spremembami (to so navadno transkribirana dela starejših mojstrov, nastala pred 19. stoletjem). Oznaka fltranskripcija« se uporablja tudi za priredbe glasbenih del za drugaËen sestav, za kakršnega je bilo delo izvirno napisano (npr. delo, napisano za orkester, je prirejeno ‡ transkribirano za klavirsko igro). V džezovski glasbi ima transkribiranje veË pomenov: kot pri vsej flustno« prenašajoËi se glasbi tudi pri džezu prvotno ni bilo potrebe po zapisovanju, saj je uËljiv prek igranja in s posnemanjem, z znaËilno improvizacijo. Kljub temu se je razvila notacija (in s tem v zvezi tudi transkripcija), uporabljana tudi kot most med aktom slišanega in predstavljenega. Transkripcija oziroma radijska transkripcija lahko pomeni posnetek, izdelan za prodajo ali distribucijo radijskim postajam; transkripcija je lahko tudi prenos improvizirane igre v notacijsko formo oziroma obrazce. (po Tucker in Kernfeld 2006) V etnomuzikološki transkripciji glasbeni zapis nastane, se zapiše po živem nastopu ali posnetku, lahko je prenesen iz glasbene v pisno obliko s pomoËjo kakšnega mehaniËnega Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 9 RAZGLABLJANJA ali elektronskega sredstva. 1 Pomen besede fltranskribirati« v etnomuzikologiji sega na prelom 19. v 20. stoletje. V dobrem stoletju sta se pomen in vloga transkribiranja razvijala in spreminjala, prav tako naËini in metode transkribiranja ‡ glasbenega zapisovanja. Kako je bilo s transkripcijo in umevanjem transkribiranja v preteklosti in katere pomembne osebnosti so to disciplino kovale? 2 KljuËne osebnosti pri oblikovanju pomena in razvoja transkripcije v etnomuzikologiji so bili Alexander J. Eliss, 3 Carl Stumpf 4 in Eric M. von Hornbostel. Hornbostel ter O. Abraham 5 sta za odkrivanje glasbenih specifik povezala opazovanje posnetih nastopov s soËasno uporabo transkripcije kot orodja in leta 1909 sintetizirala ta dva pristopa tako, da sta ju obravnavala kot fltekst«. Ustvarila sta mednarodno glasbeno fonetiËno abecedo ‡ filološki vzorec za komparativno metodo pri glasbenih študijah pri takratni predhodnici etnomuzikologije, v flprimerjalni muzikologiji«. 6 Razvoju in spremembam razliËnih teorij in metod etnomuzikološke transkripcije je bila eden od izzivov domneva, da je glasba produkt naravnih zakonov in evolucija zahodne harmonije, s Ëimer je podprla Helmholtzovo 7 navidezno teorijo harmoniËnega univerzalizma iz devetnajstega stoletja. Skozi Ëas so se razvili razni naËini in pristopi k transkribiranju. 1 Npr. melograf ‡ leta 1950 narejen elektronski inštrument za gra-fiËno predstavitev glasbenega dogajanja. Melograf je bil namenjen predvsem za zapis glasbe, ki je težko zapisljiva s tradicionalno notacijo. Namenjen je bil raziskavam mikrotonskih intervalov, skiciranju glissandov, vibratov, razmerij med obrisi tonskih višin, glasnosti itn. Uporaben je tudi za evropsko glasbo, tam kjer so znani omenjeni elementi, tako v ljudski kot tudi v drugih oblikah glasbenega življenja ali pa zvoËnega sveta, ki nas obdaja. (Cohen in Katz 2006) 2 Zgodovino transkripcije veËinoma povzemam po Grovovem glasbenem leksikonu (Grove Music Online), zato je pri tem delu literatura navedena sproti v opombah. (Ellingson 2006) 3 Alexander J. Ellis, On the History of Musical Pitch. V: Journal of the Royal Society of Arts 5 March, 1880, 293‡336; 2 April 1880, 400‡03; 7 Jan. 1881, 109‡13; ponatisnjeno v: A. Mendel (ur.), Studies in the History of Musical Pitch: Monographs by Alexander J. Ellis and Arthur Mendel, Amsterdam 1968. Alexander J. Ellis, On the Musical Scales of Various Nations. V: Journal of the Royal Society of Arts, 27 March 1885, 485‡527; 30 Oct 1885, 1102‡11. (Nav. po Ellingson 2006) 4 Carl Stumpf, Lieder der Bellakula Indianer. V: Vmw, ii 1886, 405. Carl Stumpf, Phonographierte Indianermelodien. V: Vmw, viii 1892, 127. Carl Stumpf, Tonsystem und Musik der Siamesen. V: Beiträge zur Akustik und Musikwissenschaft, iii 1901, 69‡138. (Nav. po Ellingson 2006) 5 Erich M. von Hornbostel in Otto Abraham, Vorschläge für die Transkription exotischer Melodien. V: SIMG, xi 1909, 1. (Nav. po Ellingson 2006) 6 Erich M. von Hornbostel in Otto Abraham, Über die Bedeutung des Phonographen für die vergleichende Musikwissenschaft. V: Zeitschrift für Ethnologie, xxxvi 1904, 222; ponatis. On the significance of the Phonograph for Comparative Musicology. V: Hornbostel Opera Omnia, i: 183‡202. (Nav. po Ellingson 2006) 7 Hermann Ludwig Ferdinand Helmholtzovo delo, ki je bilo velikega pomena za glasbeno teorijo in vsebuje tudi omenjeno teorijo, je objavil leta 1863 v knjigi Die Lehre von den Tonempfindungen als physiologische Grundlage für die Theorie der Musik. Brunswick 1863. Benjamin Ives Gilman, 8 glasbeni psiholog s harvardske univerze, je ob transkribiranju glasbenega gradiva 9 razlikoval med transkripcijo kot flteorijo opazovanj«, rekonstruirano iz ponovljenih igranj ter kot fldejstvo opazovanj« pri snemanju posamiËne izvedbe oz. glasbenega nastopa. Gilman je že sugeriral, da mehaniËno-grafiËna transkripcija utegne avtomatiËno podati objektivnejšo in natanËnejšo notacijo. Prelomen pomen v teoriji transkribiranja je pomenila Charles Seegerjeva teorija transkribiranja oziroma glasbenega zapisovanja: loËil je med flpredpisno (preskriptivno)« ter flopisno (deskriptivno)« notacijo. V etnomuzikologiji naj bi preskriptivna odgovarjala notaciji, deskriptivna pa transkripciji. Preskripcija naj bi torej pokazala, kako naj bi doloËeno delo zvenelo, deskripcija pa, kako je zvenelo. Seeger je leta 1958 o tem napisal Ëlanek v reviji Musical Quarterly, 10 transkribtorjem pa je priporoËil uporabo sistema simbolov ‡ Hornbostlovega vzorca. Z njegovim objektivistiËno usmerjenim raziskovanjem in z nadaljevanjem transkribiranja v evropski notaciji je nadaljeval Mantl Hood. Ta je leta 1971 glasbenim raziskovalcem pri transkribiranju ponudil fltri rešitve«, ki so: prilagoditev tradicionalne notacije raznih kultur svoji lastni glasbi, uporabo melografa in razvoj glasbenega ekvivalenta ‡ labanotacije. 11 Glasbena transkripcija se je v svojem razvoju veËkrat oprla tudi na jezikoslovno prakso, npr. na razloËevanje med fonetiËno in fonemiËno transkripcijo, kar naj bi odgovarjalo manj podrobni glasbeni transkripciji in flbolj insajderskim« ali flmanj outsajderskim« vidikom. 12 Takšna obravnava transkribiranja je v uporabi od 50. let 20. stoletja. 13 Pomembna znaËilnost transkribiranja pa je bila podana tudi z razloËevanjem med flozko« ter flširoko, obsežno« transkripcijo. 14 Franz Boas je ob raziskovanju Inuitov (od 80. let 19. stoletja) 15 spoznal, da je jezikovna transkripcija pod moËnim vplivom priËakovanih glasov ter da terenski raziskovalci zapisujejo pod vplivom evropske kulture. S primerjavami transkripcij raznih zapisovalcev iste glasbe 16 je poudaril posamezne razlike ter 8 Benjamin I. Gilman, Hopi songs. V: Journal of American Ethnology and Archaeology, 1908. (Nav. po Ellingson 2006) 9 Snemal je indijanska plemena Zuni (leta 1891) in Hopi (leta 1908). (Nav. po Ellingson 2006) 10 Carl Seeger, Prescriptive and Descriptive Music Writing. V: Musical Quarterly, xxxxiv/2 1958, 184; ponatis v Seeger 1977, 168. (Nav. po Ellingson 2006) 11 Mantl Hood, The Ethnomusicologist. New York 1971 / ponatis 1982. (Nav. po Ellingson 2006) 12 Karl Pike, Language in Relation to a Unified Theory of the Structure of Human Behaviour. Glendale 1954. (Nav. po Ellingson 2006) 13 Bruno Nettl, Music in Primitive Culture. Cambridge 1956: MA. (Nav. po Ellingson 2006) 14 Ter Ellingson, Theory and Method: Transcription. V: Ethnomusicology: An Introduction. London 1992, 110‡52. (Nav. po Ellingson 2006) 15 Franz Boas, The Central Eskimo. Washington DC 1888 / ponatis 1964. (Nav. po Ellingson 2006) 16 Te projekti so potekali v ZDA (glej SEM, Symposium on Transcription and analysis 1964), na Japonskem (Fumio Koizumi in drugi, Shingi‡Shingon Shomyo Shusei / Buddhist Chant of Shing‡Shingon, Tokyo 1969); v Franciji (Gilbert Rouget ed., RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 10 individualnost transkripcij. 17 Pozneje je bilo opravljenih še veË takšnih primerjalnih poskusov in testov o zapisu istega glasbenega dela razliËnih transkriptorjev. V svojih poznih letih je Hornbostel, bolj na podlagi teoretiËnih kot pa raziskovalno-izkustvenih vzorcev, izdelal grafiËno predstavitev glasbe. Z razvojem v 20. stoletju pa so se glasbenim sistemom ter metodam raziskovanja prikljuËile še druge vede, kot so raziskave socialnih, politiËnih, ekonomskih in simbolnih vidikov. »e so bili sprva prepriËani o zanesljivosti transkripcije, so ji predvsem v kljuËnih 50. letih prejšnjega stoletja etnomuzikologi takratne nove generacije zaËeli oËitati evrocentrizem in z antropološkega vidika zaËeli dvomiti v koristnost transkripcije. (Kaufmann 2005, 71) Transkripcija je z novim zanimanjem za neevropska glasbena stališËa doživela flmirno« revolucijo. Tako je na primer pri gamelanskem orkestru javanska numeriËna notacija sËasoma nadomestila uporabo naše, zahodne notacije, 18 v afriški notaciji so nastale nove alternative transkripcije. GrafiËna transkripcija je lahko nazorno predstavila glasbene posebnosti (kot na primer spremenljivost višin in dolžin orisanega valujoËega tona tibetanskega dbyangsa tako v enem igranju kot tudi med veË igranji). 19 V poznem 20. stoletju so zaËeli raziskovati transkripcijske alternative. Konceptualne transkripcije ‡ ne predpisne ne opisne ‡ podajajo grafiËno-akustiËne upodobitve bistvenih pojmov in logiËnih vodil v glasbenih sistemih. Transkriptorska veda je sËasoma spoznala, da je bolj smiselno prikazovati glasbene koncepte, ki so bolj bistvenega pomena za kulturo in glasbo, kot pa izËrpno beležiti vse objektivne znaËilnosti glasbenega zvoka. V drugi polovici 20. stoletja so bile predlagane spremembe evropskih notacij, 20 zaËelo se je tudi raziskovanje alternativ evropske notacije. 21 Danes se pri transkribiranju uporabljajo raznovrstna sredstva, ki omogoËajo razliËno zapisovanje glasbe od vsepovsod. Tako je na razpolago veliko razliËnih vrst grafiËnih notacij. 22 Sprejete so Ethnomusicologie et représentations de la musique. Paris 1981) (Nav. po Ellingson 2006) 17 Franz Boas, On Alternating Sounds. V: American Anthropologist, ii/1 1889. (Nav. po Ellingson 2006) 18 Na primer Judith Becker in Alton Becker, A Musical Icon: Power and Meaning in Javanese Gamelan Music. V: W. Steiner (ur.), The Sign in Music and Literature, Austin 1981; Roger Vetter, Flexibility in the Performance Practice of Central Javanese Music. V: EthM, xxv 1981, 199; Anderson R. Sutton, Musical Pluralism in Java: Three Local Traditions. V: EthM, xxix 1985, 56. (Nav. po Ellingson 2006) 19 Ter Ellingson, Buddhist Musical Notations. V: Yosihiko Tokumaru in Osamo Yamaguti (ur.), The Oral and the Literate in Music, Tokyo 1986, 158. (Nav. po Ellingson 2006) 20 Reid John, Transcription in a New Mode. V: EthM, xxi 1977, 415. (Nav. po Ellingson 2006) 21 Raziskave v zvezi z alternativnimi oblikami notacije je objavil Gyorgy Kara, Chants d’un barde mongol. Budapest 1970. Pomembno delo je tudi Elllingsonovo raziskovanje uporabe poudarkov na razliËnih tonskih višinah v slovesnem petju flVede«, torej himnu-sov, zapisanih v najstarejših sakralnih knjigah indijske hindujske religije (Ter Ellingson, The Mandala of Sound: concepts and Sound Structures in Tibetan Ritual Music. diss., University of Wisconsin 1979). (Nav. po Ellingson 2006) 22 Arthur Morris Jones, Studies in African Music, London 1959; nove razsežnosti glasbenega razvoja v glasbeni transkripciji, ki opozarjajo in poudarjajo, da je glasba sama veË kakor le zvok, ki ga slišimo. 23 Nekateri transkriptorji so v transkripcijo vkljuËili tudi nezvoËne elemente glasbe, npr. prikaz razmerja med glasbeno strukturo in kozmologijo. 24 Za predstavitev razliËnih vidikov glasbenega dogajanja uporabljajo razne pripomoËke, npr. flvideografe«, ki naj bi pokazali interakcijo poslušalstva na prireditvah. 25 Nekateri etnomuzikologi pri transkribiranju uporabljajo netiskane oblike transkripcije. Tako Hugo Zempf za prenašanje na film uporablja raËunalniško animacijo za ustvarjanje grafiËne transkripcije, katere linije se razvijejo v sinhronizacijo z glasbenim zapisom. V proces transkripcije je mogoËe vkljuËiti tudi glasbenike. Simha Arom, na primer, uporablja snemanje v stereotehniki in tehniko playbacka, da bi olajšal transkribiranje kompleksnih poliritmiËnih kompozicij iz Centralne afriške republike. Itn. Zgodovina zapisovanja, razvoja metodologije, teorije in prakse transkribiranja je pestra in je dala marsikatero uporabno ali zgolj papirnato rešitev. Vprašanje, kako in zakaj glasbo vizualizirati, pa se drži etnomuzikologije od njenih zaËetkov pred veË ko stoletjem. Navodila ter nasvete, kako glasbeno zapisovati, so skozi Ëas ponujali mnogi; gotovo je omembe vreden tudi sestavek flNotacija v ljudski glasbi. PriporoËila strokovnega odbora«, ki ga je leta 1952 pri Unescu izdal Mednarodni glasbeni svet (International Music Council, 1952). 26 Transkripcija ljudske glasbe na Slovenskem V Sloveniji se s transkriptorsko disciplino kot delom etnomuzikologije, z njeno metodologijo in zgodovino ter splošno problematiko ni nihËe intenzivneje ukvarjal. Na zagate in vprašanja, kako do priËakovanega rezultata, pa je naletel vsakdo, ki je kadarkoli sedel pred magnetofonskimi aparati George List, Speech, Melody and Song Melody in Central Thailand. V: EthM, 1961, 16. David Reck, Music of the whole Earth, New York 1977; Hugo Zemp, Le jeu d’une flűte de Pan polyphonique. V: G. Rouget (ur.), 1981, 8, 1981; James Koetting, Analysis and Notation of West African Drum Ensemble Music. V: Selected Reports I/3, 1970, 116‡46; Sue Carole De Vale, Prolegomena to a Study of Harp and Voice Sounds in Uganda: a Graphic System for the Notation of Texture. V: Selected Reports in Ethnomusicology, v, 1984, 285‡315. (Nav. po Ellingson 2006) 23 Gerhard Kubik, Composition Techniques in Kiganda Xylophone Music. V: African Music, iv/3, 1969, 22; John Blacking, How Musical is Man? Seattle 1973; Sumarsan: Inner Melody in Javanese Gamelan, diss., Wesleyan University, Middletown 1975. (Nav. po Ellingson 2006) 24 Judith in Alton Becker, A Musical Icon: Power and Meaning in Javanese Gamelan Music. V: W. Steiner (ur.), The Sign in Music and Literature, Austin 1981. (Nav. po Ellingson 2006) 25 Regula Burchardt Qureshi, Musical Sound and Contextual Input: a Performance Model for Musical Analysis, EthM, xxxi 1987, 56‡86. (Nav. po Ellingson 2006) 26 Bibliografijo, ki obravnava transkripcijo in transkribiranje, objavljeno do leta 1998, je Max Peter Baumann objavil na spletni strani http://web.uni-bamberg.de/~ba2fm3/bibl_transkript.htm. Transkripciji pa je posveËena tudi zadnja številka revije The World of Music 47/2 z naslovom Notation, Transcription and Visual Representation, izdana leta 2005. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 11 in skušal zabeležiti slišano iz slušalk ali zapisovati glasbeno dogajanje kar na terenu. MogoËe so se s težavami transkribiranja sreËevali že ob prvih zapisih ljudskih pesmi, morda že Jožef Rudež, ki je ob zaËetku 19. stoletja zapisoval po Ribniškem, in za katerega je znano, da je ob besedilih zapisoval tudi že melodije. 27 Gotovo pa je postalo pri nas aktualnejše ob koncu 19. stoletja, ob avstrijski akciji zbiranja ljudskih pesmi. 28 Že pri pripravah za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti so si leta 1929 za eno prednostnih dolžnosti postavili izdajo flnarodnih pesmi z melodijami«. (Menart 1988, 16) Od konca 19. stoletja so namreË tovrstne zbirke nastajale po flkulturni« Evropi. Za ljudske pesmi se je zakoreninilo prepriËanje, da tvorijo del jedra narodove kulture in imajo zaradi tega izjemen nacionalni pomen. Tudi Folklorni inštitut (ust. 1934; zdaj Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU) je v ustanovni listini med temeljne naloge uvrstil sestavljanje Ëim popolnejše zbirke slovenske ljudske glasbe (ZRC SAZU 2005), kar ostaja ena glavnih nalog še danes. Težnje po zbiranju in objavljanju ljudskih pesmi v pesmaricah in raznih študijah se v našem prostoru pojavljajo vedno znova, vpletanje ljudske glasbe oziroma njenih motivov tudi v umetno in v vse druge glasbene žanre se obravnava kot oplemenitenje glasbe in s tem se tudi ta glasba vedno znova uresniËuje kot tista prava, naša, dragocena. S tem v zvezi ostaja vedno znova pomembna tudi transkripcija. Ob tem ni zanemarljivo, da so se z veliko pomembnostjo ljudske glasbe in njenega priznanja kot nacionalno pomembnega dela kulture zaËela pojavljati tudi prva flnova ustvarjanja« glasbe, kar kaže na še en vidik transkripcije. V iskanju in potrjevanju lepote naših ljudskih pesmi ter viž je namreË zbiralce vËasih tudi malce zaneslo, tako da so v dokazovanju lepote veËglasja dodali slišani pesmi kakšen glas ali dva. Pri zbiranju in zapisovanju ljudskega blaga pa so z loËevanjem flzrnja od plev« zapis pesmi prikrojili oziroma zapisali s cenzuro. S tem smo marsikdaj podedovali zapise, ki so plod zbiralËevega oziroma zapisovalËevega mnenja, kaj in kakšna naj bi ljudska pesem oziroma viža bila. 29 Tako se že kaj hitro pokaže dvojnost zanesljivosti notografskih zapisov in smo spet pri tem, ali verjeti papirnatemu zapisu ali se opreti na kakšen drug vir, ki ta zapis spremlja? Na transkripcijo kot pomembno orodje za znanstveno raziskovanje je na Slovenskem med prvimi opozoril Valens Vodušek. Leta 1958 je namreË zapisal, da je naËelo sodobne etnomuzikologije natanËna transkripcija, saj so fldirektni zapisi po posluhu lahko le najskromnejša aproksimacija, veËinoma prilagojena osebnim nazorom zapisovalca, vzgojenega v kategorijah umetne glasbe in, da je vrednost takega materiala za znanstveno raziskovanje zelo omejena. Nasprotno kažejo 27 Zapisovanje melodij ob besedilih je postalo namreË pomembneje pozneje, ob spoznanju, da je melodija prav tako del ljudske pesmi kot besedilo, kar pa marsikdaj ni mogoËe, saj marsikateri zbiralec in zapisovalec ljudskih pesmi ni notalen. 28 Nastala na pobudo dunajske založbe Universal Edition, ki je želela izdati zbirke vseh narodov, živeËih v takratni avstro-ogrski monarhiji. 29 O flizmišljenih« tradicijah oziroma prirejevanju ljudskih pesmi kroži kar nekaj zgodb, nekaj o tem sta zapisali: Ingrid Slavec Gradišnik ter Mari Arko Klemenc (Slavec Gradišnik 2000, 135 ter Arko Klemenc 2004, 47‡70). Primer transkripcije pesmi flZvoljen OËe, bod pozdravlen«, kot jo je zapisal in priredil zbiralec Franc Kramar. (Rkp. zbirka Franca Kramarja, Arhiv GNI ZRC SAZU) transkripcije zvoËnih posnetkov, posebno v ritmiËnem pogledu, mnogo pestrejšo sliko naše ljudske pesmi kot jo poznamo doslej in obenem dokazujejo poseben ter izredno tenak ritmiËen Ëut naših ljudskih pevcev, ki je v marsikaterem pogledu daleË od kategorij umetne glasbe. Prav zaradi tega zahteva transkripcija izredno koncentracijo in napora pri delu, hkrati pa se ob tem pojavljajo mnogi problemi najprikladnejšega glasbenega pravopisa za ljudsko glasbo.« (Vodušek 1958,185‡189) Po Voduškovem opozorilu se je transkribiranje razvijalo v razliËne smeri, evolucija etnomuzikološke transkripcije ter analize pa je potekala v tesni povezavi z razvojem avdio- ter videotehnologije. 30 Vendar ji slovenska etnomuzikologija ni namenjala velike pozornosti. Zagate transkribiranja in Ëemu transkribi-rati? Z razvojem transkripcije, tehnološkim razvojem pa tudi z novimi naËini ter trendi raziskovanja je transkripcija danes, brez dvoma, v etiËni krizi. (Balasa 2005, 5) Sicer vprašanje, ali, kako in zakaj transkribirati, ni novo, a še vedno aktualno: 30 V zadnjih desetletjih so sledile razne iznajdbe alternativnih glasbenih zapisov, nekaj jih je tudi na Slovenskem, kot na primer v letu 2004 izdelana doktorska disertacija Matije Marolta Avtomatska transkripcija glasbe s pomoËjo umetnih nevronskih mrež. Ljubljana: [M. Marolt] 2001, ki pa se nanaša na transkripcijo umetne glasbe v klavirski izvedbi, in je s tem izpostavljena nekoliko drugaËni problematiki transkribiranja, kakršno predstavlja transkribiranje ljudske, na Slovenskem v praksi pretežno vokalne glasbe. RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 12 zakaj, Ëe sploh še transkribirati? Ali je notna transkripcija kljub vsem uporabnim sredstvom drugaËnega (kot notnega) naËina zapisovanja navkljub še primerna? Ali ob obilici zgošËenk, ki so danes že kar flpravilo« ob vsaki pesmarici, zborniku, objavi raziskave … transkripcijo sploh še potrebujemo? »emu rabi oziroma Ëemu naj bi rabila? Kdo je ta, ki naj bi mu tovrstna vizualna realizacija slušnega dogajanja še koristila? Transkripcija je ena od stebrov pri preuËevanju glasbe v muzikološki disciplini, vendar, ali je glasbeni zapis, ki ga na tak naËin še bolj osamimo iz lastnega okolja, v etnomuzikologiji sploh uporaben? S tem prenašamo na papir le zvok in odcepimo glasbo od drugih dejavnikov, ki tvorijo glasbeni proces oziroma glasbeni nastop. Vsak pevec ali glasbenik se namreË poleg flzgolj« zvoka, zvena, ki ga izvablja iz glasbila, predstavlja tudi z doloËenim oblaËilom, obnašanjem, gestikuliranjem ter mimiko, ki spremlja glasbeni nastop ali pa izvajanje, petje pesmi. Velikokrat je prepoznaven tudi z doloËenim veznim besedilom (še posebno je to izrazito pri inštrumentalistih, ki nastopajo na doloËeni prireditvi). Glasbeno dogajanje tvori tudi okolje, v katerem je doloËena glasba izvedena, ter odziv poslušalca ali poslušalstva. Pomembna je tudi glasbena estetika kot ena izmed sestavin glasbene kulture, pri kateri se pojavlja vprašanje, ali je in kdaj je glasba lepa, kdaj lepo zapeta, viža lepo zaigrana, ali je bilo glasbilo primerno, slišani glas prijeten, Ëas glasbenega izvajanja primeren za priložnost, ob kateri se je doloËeno glasbeno dogajanje dogodilo. Transkripcija navadno nastane na podlagi zvoËnega posnetka, njen namen je posredovanje znanja, vendar pa ni naËina ali tehnike, ki bi mogla v celoti zapisati glasbeni dogodek. Nezanemarljivo je tudi, da je bila pesem ali viža, ki smo jo ujeli in posneli, le ena od nepregledne množice interpretacij doloËene pesmi. S tem je mogoËa le objektivizacija subjektivnosti, saj, kako doloËiti ustrezen glasbeni vzorec doloËene skupnosti s tem, da je flvsaj teoretiËno število pesmi v vsaki glasbeni skupnosti neskonËno in ker skoraj ni mogoËe poznati celotnega vzorca in ker je, kolikor vemo, ustvarjalnost brezkonËen proces, ne glede na to po kakšnih kulturnih pravilih se odvija; zato tisto, kar imamo danes za celoten vzorec, jutri morda že ni veË?« (Merriam 2001, 44) Ob razglabljanju o transkripciji se vsiljuje tudi vprašanje: Ëe je transkripcija namenjena nadaljnjemu reproduciranju doloËenega glasbenega dela, koliko pravzaprav papir oziroma zapis lahko sploh pove? Koliko je mogoËe zapisati, da bo zapisano kolikor toliko razumljivo in enako izvajano tudi v prihodnosti, in koliko je pri vsakem zapisu ustnega izroËila? Pri uËenju glasbila ali petja (kot pri vsakem uËenju) igrajo pomembno vlogo informacije, ki so prejete prek ustnega izroËila ‡ iz roda v rod. Tudi v življenju umetne, resne glasbe je ustno izroËilo pomemben del glasbenega življenja; dosedaj je bil deležen le malo raziskav, celo omenjen je bolj malo. Zapisi ljudske glasbe pa so stari le sto let ali manj; z zapisom se je obrnila vloga predajanja prek ustnega izroËila ‡ Ëeprav se ti, ki žele to glasbo izvajati, in niso zrasli iz nje, uËijo prav na tak naËin (celo ob odsotnosti soËasnega ustnega izroËila). O flidealni« transkripciji in njenem spo-roËilu Transkripcija nastaja tako, da se pri terenskem delu zbere doloËena koliËina flnabranega« gradiva, ki jo transkriptor prepiše v notni zapis. Vendar je transkriptorsko delo dokaj individualno, vsak ga opravlja po svoji podobi, oziroma bolje reËeno, po zvoËni predlogi, ki jo je sprejemal iz domaËega okolja, in s tem izoblikoval skozi odrašËanje ter glasbeno šolanje. 31 Zagate so veËkrat težko rešljive, saj se tudi enako šolanim transkriptorjem rado zgodi, da doloËen del skladbe popolnoma drugaËe slišijo. In to ne samo v malenkostih ‡ ista viža je lahko pri razliËnih transkriptorjih zapisana celo v razliËnem taktovskem naËinu, kar pa popolnoma spremeni celoten izgled ter strukturo doloËenega napeva. Ob zapisovanju veËglasja se lahko mimogrede sliši kakšen glas veË ali manj, kar je verjetno odvisno tudi od predstave o doloËeni skladbi. Poleg tega pa je vedno prisotna tudi lestvica alikvotnih tonov, ki so (nekaj od njih) vËasih bolj, vËasih manj slišni, in s tem lahko tudi flmoteËi«. Za transkripcijo sta pomembna tudi naËin in kakovost posnetka glasbenega dela. Zaradi teh flmalenkosti«, ki pa so lahko kljuËnega pomena, je priroËna elektronska transkripcija, ki pa je v Sloveniji le malo znana. Ob njej pa se pojavljajo druge dileme in vprašanja: kaj nam takšna natanËna transkripcija lahko pove o glasbeni interpretaciji ter o drugih spremljajoËih dejstvih, ki spremljajo posamezno glasbeno delo, na primer, pa še kakšna dilema bi se našla o od petdesetih let uveljavljajoËi se elektronski transkripciji. Druga plat transkribiranja je, da je za dobro transkripcijo skorajda nujno poznavanje glasbene sestave ter glasbene konstrukcije, saj je s tem lahko pozornost usmerjena na posebnosti, ki doloËeno glasbeno delo tvorijo ‡ kako je dosežen specifiËen zvok ali kako so posamezni glasbeni deli sestavljeni … (Kaufmann 2005, 82) Transkripcija naj bi bila tudi sama po sebi samostojen tekst in s tem naj bi razkrivala tudi sebi lastna dejstva, oziroma te, na katere naj bilo vredno opozoriti. Pri transkriptorskem delu pa prihaja še do drugih razlik, npr. naËinov zapisovanja, lastnega sloga, ki si ga sËasoma ustvari vsak zapisovalec; sËasoma nastane množica razliËnosti raznih transkriptorjev v doloËenih znakih in opisovanjih flmalenkosti«. Kažejo se kot rahla odstopanja ob oznaËevanju intonanËne nestabilnosti, opisu ritmiËnih zamikov, agogiËnih in drugih spremembah, saj vsak sËasoma izdela, ali bolje reËeno, uporablja svoj naËin zapisovanja in beleženja. Torej, ali je ob veËjem številu transkripcij raznih avtorjev dela še mogoËe primerjati med seboj? ProblematiËna je lahko tudi prenatanËna transkripcija, saj je iz zgodovine znano, da takšen zapis postane sËasoma neuporaben. Nekateri Bartokovi zapisi, na primer, so težko berljivi in skorajda nerazumljivi. Kot vse pisave ima tudi glasbena doloËen flrok trajanja« oziroma se nenehno razvija ter Marin Marian-Bälasa primerja transkripcijo s Picassovo izjavo, da predmete flupodablja kot misli, da so, in ne, kot jih vidi«. Glasbena transkripcija je nekaj podobnega, saj ne more povrniti slišnega branja. (Marian-Bälasa 2005, 26) Primerjavo iz likovne umetnosti navaja tudi Regine Allgayer-Kaufmann, saj umetniško sliko, nastalo po slišanem glasbenem delu predstavlja kot transkripcijo. (Allgayer-Kaufman 2005, 74) Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 13 spreminja. 32 Vprašanje, kako do popolne transkripcije, kako do idealnega notnega zapisa na papir, ki bo hkrati dovolj natanËen, strokoven in še umljiv, tako še vedno ostaja aktualno. 33 Verjetno vseeno ne smemo pozabiti, da je pomembno tudi, ali je transkribiranje namenjeno nadaljnji etnomuzikološki analizi in katere vrste bo ta analiza. 34 Seveda se pojavi tudi vprašanje, koliko lahko izdelano transkripcijo vpnemo v širši prostor, v kolikor seveda obstaja težnja po vkljuËevanju doloËenega glasbenega repertoarja v širši prostor. Na Slovenskem je transkribiranje praksa zbiralcev ljudskih pesmi, kot tudi etnomuzikologov, saj je transkripcija eden od instrumentov v etnomuzikoloških študijah. Smotrnost transkripcije ter njen primaren pomen je ponuditi analitiËno predstavo izvršenega glasbenega dela z natanËno, skrbno oznaËbo melodiËnih profilov. Takšnih, kot so jih ustvarili njeni izvajalci, s posebnim pogledom na tiste pojavnosti, ki karakterizirajo doloËen slišan stil ‡ s tem so mišljene agogiËne razliËice, portamenti, prehitki, okraski itn. (Macchiarella 1996, 301) Razvoj ali spremembe v dojemanju transkripcije pa se kažejo v tem (kot že omenjeno), da naj bi transkripcija predvsem skušala ponazoriti glasbene koncepte, ki so bistveni za glasbeno kulturo, v kateri se ta nahaja, in ne le izËrpno beležila vse objektivne znaËilnosti glasbenega zvoka. Transkripcija še ostaja uporabna v stroki in uporabljana kot sredstvo za poznejšo analitiËno (v muzikološkem, predvsem ritmiËno-melodiËnem smislu) obdelavo gradiva, bodisi zgolj znotraj enega izvajalca, kraja, skladatelja … ali kot med podroËno ali kakšno drugo širše zastavljeno komparativno analizo. 35 S pomoËjo 32 Notni zapisi so bili znani že v mezopotamski kulturi, vendar so v zahodni kulturi iz precej poznejšega obdobja. Od neum, ki so jih zapisovali v devetem stoletju, pa do današnjih notografij (da ne omenjam drugih alternativnih glasbenih zapisov) je nastalo veliko sprememb, marsikaj pa nam je Ëas izbrisal. Vendar je skozi Ëas mogoËe slediti spremenljivosti notnega zapisa ter domnevati o njegovemu pomenu v posameznem Ëasu. 33 Merriam na primer predlaga nekaj rešitev, kot je na primer poskus statistiËne veljavnosti, uporabo tonskega posnetka in soËasno neposredno transkribiranje na terenu, po možnosti uporabo melografa kot (takrat) najnatanËnejše naprave za glasbeno zapisovanje v kombinaciji z ustaljenim konvencionalnim zapisom. (Merriam 2001, 44‡49) 34 Nekateri etnomuzikološki študijski programi po (zahodnem) svetu posveËajo kar veliko pozornost naËinom transkribiranja ter njihovi nadaljnji analitiËni obdelavi kot kognitivne, semiotiËne, semantiËne ter druge oblike analiz. S tem so študentje usposobljeni za raziskovanje tudi tujih, zahodni kulturi oddaljenih glasbenih kultur. Naprednejši študijski programi vkljuËujejo tudi uporabo raËunalnika za notografiranje ter za zvoËno analizo. 35 Z flraziskovalnimi trendi« v etnomuzikologiji se spreminjajo tudi glasbene analize ter njihov namen in s tem v zvezi tudi transkribira-nje. Raziskovanje v etnomuzikologiji se tudi na Slovenskem vedno bolj širi na celotno glasbeno dogajanje ter vse, kar flrazne glasbe« spremlja. Ob tem pa je zaznaven trend fložanja« raziskav, ki se kaže na raziskovanju krajšega Ëasovnega obdobja ali enega prostora, celo samo enega dogodka. Danes je glasbe veË kakor kdajkoli, njeno ustvarjanje se je izredno pospešilo, tudi ljudska se v raznih novih oblikah vse bolj vpleta v razne glasbene žanre in s tem tudi razširja raziskovanje zgolj flljudske glasbe«, Ëe vzamemo za njeno definicijo ustaljeno definicijo. »e so se v preteklosti uveljavljale velike obširne monografije, ki so zajemale široka podroËja raziskovanja, so se danes zaËele umikati bolj specializiranim študijam. Zaradi prenasiËenosti AZGLABLJANJA MJM transkribiranega gradiva naj bi se bilo tudi mogoËe dokopati do zanimivih melodiËnih posebnosti aktualnega raziskovalnega podroËja, pa najsi bo cilj raziskave odkritje starejših in novejših plasti glasbe, delovanje sekundarnih vplivov na doloËeno glasbeno delo oziroma podroËje, individualnost doloËenega glasbenika ali skupine ali celotnega raziskovalnega podroËja, splošne znaËilnosti ali melodiËne razliËnosti od drugih podroËij ter oseb. Prek analize transkripcij lahko morebiti celo ugotovimo, kaj doloËa slog obravnavane glasbe. Merriam je menil, da je prednost glasbe kot oblike ustvarjalnosti: flda jo lahko z zapisom zamrznemo ter ponavljamo toliko Ëasa, dokler je do podrobnosti ne prouËimo. Glasbo, za razliko od drugih oblik kulture, lahko transkribiramo na papir. S tem prouËujemo strukturo, tonsko višino, jo statistiËno obdelamo in analiziramo …« (Merriam 2001, 238) Vendar, ali je brez zvoËnega posnetka mogoËe analizirati le na podlagi pisne transkripcije prek flvirtualnega« zvoka? Ali je mogoËe zajeti bistvo neËesa na podlagi transkripcij, ki so nastajale v dolgem Ëasovnem obdobju, z vsemi spremembami ter razliËnimi usmeritvami v raziskovanju, ki posredno vplivajo tudi na transkriptorja ter transkripcijo? Kaj, Ëe sploh kaj, lahko takšna analiza razkriva? Etnomuzikološka raziskovanja so se zaËela s tremi dejanji: nabiranje (glasbenega gradiva), arhiviranje / transkribiranje in klasificiranje, nakar se je metoda raziskovanja usmerila v poslušanje, komuniciranje in nazadnje zapis glasbenega dogodka. V starejših zapisih zato veËinoma manjkata poslušanje (aktivno ali pasivno) in pogovor o glasbenem delu in njegovem kontekstu; iz tega pridobimo pomembne informacije za zadnjo fazo, tj. prenos slišnega v transkripcijo ter analizo ‡ vizualizacijo, ki je pri tem namenjena ponazoritvi, razlagi ter pojasnilu o izbranem flglasbenem« vprašanju. Dve strani transkripcije Kljub nekaterim razhajanjem ter razliËnim raziskovalnim usmeritvam pa transkripcije še najdejo svojo smiselnost ‡ poleg uporabe v muzikologiji ter etnomuzikologiji še za pedagoške namene ter v veliki meri v objavah za fllaiËno« javnost oziroma za glasbene ljubitelje. Ljudska glasba je že lep Ëas priznana kot ena od flnosilk nacionalne identitete«. Skozi Ëas je nastala in se še ustvarja podoba, kaj naj bi bila ljudska glasba. Za njeno rekonstrukcijo in izvajanje pa je nujen pisan vir ‡ transkripcija, iz katere lahko novi izvajalci ljudske glasbe Ërpajo staro gradivo. Tembolj je to flnujnost« po publiciranih transkripcijah Ëutiti na podroËjih ter v obdobjih, kjer imata ljudska pesem in glasba moËan identifikacijski pomen in kjer je, tudi z vedno novimi pojavi modnosti ljudske kulture ter njenimi modernimi oblikami, potreba po tovrstnem gradivu še veËja. Ljudje si tudi na takšen naËin, s petjem flstarih ljudskih« in preigravanjem starih viž tešijo željo po kulturno-umetniškem izražanju, obenem pa (vsaj delno) tudi prek teh starih pesmi in viž, kot v naši družbi priznanimi veznimi Ëleni med preteklostjo ter sedanjostjo, zadostijo želji po spoštovanju in spominu na prednike. Pri glasbi je namreË zelo pomemben dejavnik, da posega v polje nezavednega. Tradicionalna glasba ter lahke dostopnosti informacij se je izlušËilo, da vsega nikoli ne bo mogoËe zajeti, posneti, popisati in tudi transkribirati ne. jfljjfl RAZGLABLJANJ asociira na nekaj domaËega, lepega, prijetnega. Pevce, doma iz okolja, kjer se je pelo, spominja na lepe dogodke iz otroštva, na domaËijo, mladost, nudi neko varnost in zavetje. Kljub temu, da so slabo notalni ali pa sploh ne, prepoznajo glasbo, ki jim je domaËa. Zaradi zrašËenosti z doloËenim okoljem natanËno vedo, kaj je lepo in kaj ne, kako dolgo naj doloËena viža traja, kako naj se jo izvaja ali poje. »eprav se sËasoma tudi tovrstna duhovna kultura spreminja, so spremembe le tolikšne, kolikor lahko doloËa kulturni okvir, katerega se osvoji skozi Ëas, odrašËanje ter zorenje v nekem okolju. Torej je s tem posredno transkripcija flkot glasbena bergla« kulturnega pomena tudi smiselna. Torej transkripcija poleg razliËnih metodologij, sredstev ter naËinov transkribiranja danes še vedno živi za dva namena: prvi, raziskovalni, je namenjen analizi ter nadaljnji raziskavi in s tem umešËanju glasbe ter njenemu odkrivanju; drugi fljavni« in flobvestilni« pa je namenjen tistim, ki jim je ljudska pesem ali viža blizu, tistim, ki najdejo v njej gradivo za nadaljnje glasbeno obdelovanje, in ki prek glasbenega zapisa išËejo svoj naËin izražanja ‡ ko se vidno spremeni v slišno. Pri tem ne smemo zanemariti, da je pregledna in ponazorilna (tudi vse bolj uporabljana) oblika beleženja ljudske glasbe glasbeni posnetek, dopolnjen s slikovnim posnetkom. Na tak naËin je nedvomno lažje doloËeno prvino predstaviti v njenem kulturnem kontekstu. ZvoËni posnetek je lahko enakovredna informacija zapisani ‡ seveda opremljena s spremljajoËim besedilom, ki ga umesti v svet umljivega, s tem pa se slišno in vidno lahko dobro dopolnjujeta. Literatura: ALLGAYER-KAUFMANN, Regine 2005: Transcription on the Defensive. V: The World of Music let. 47, št. 2. Bamberg: 71‡86. ARKO KLEMENC, Mari 2005: Crafting authenticity. France Marolt, folk song, and the concert stage. V: Traditiones let. 33, št. 2. Ljubljana: 47‡70. COHEN, Dalia in Ruth KATZ 2006: Melograph. V: L. Macy (ur.), Grove Music Online. http://www.grovemusic.com, 8. 3. 2006. ELLINGSON, Ter 2006: Transcription. V: L. Macy (ur.), Grove Music Online. http://ww.grovemusic.com, 22. 2. 2006. KUMER, Zmaga 1988: Etnomuzikologija. Razgled po znanosti v ljudski glasbi. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 375. LEYDI, Roberto 1995: Druga godba. Etnomuzikologija. Ljubljana: Škuc, Znanstveni inštitut (Studia Humanitatis), 329. MACCHIARELLA, Ignazio 1996: Trascrizioni musicali. V: Musica e canto popolare in Val di Fassa. Trento: Mondo Ladino, 299‡555. MARIAN-BÄLA§A, Marin 2005: Who Actually Needs Transcription? Notes on the Moder Rise of a Method and the Postmodern Fall of an Ideology. World of Music let. 47, št. 2. Bamberg: 5‡29. MENART, Janez 1988: Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1938‡1988: oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu. Ljubljana: SAZU, 49. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 14 MERIAM, Alan P. 2000: Antropologija glasbe. Ljubljana: Znanstveno in publicistiËno središËe (Spekter 2000), 285. NOTATION of Folk Music. Recommendations of the Committee of Experts, 1952, Convened by the International Archives of Folk Music. Paris: UNESCO. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid 2000: Etnologija na Slovenskem: med Ëermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 634. TUCKER, Mark in Barry KERNFLED 2006: Transcription. V: L. Macy (ur), Grove Music Online. http://ww.grovemusic. com, 23. 2. 2006. VODUŠEK, Valens 2003: Etnomuzikološki Ëlanki in razprave (ur. Marko Terseglav, Robert VrËon). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Folkloristika), 312. ZNANSTVENORAZISKOVALNI center SAZU 2005: Glasbenonarodopisni inšitut / Zbirke. V: http://odmev.zrc-sazu. si/instituti/gni/, 8. 3. 2006. Datum prejema prispevka v uredništvo: 5. 10. 2006 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 15 RAZGLABLJANJA Kratki znanstveni Ëlanek / 1.03 Mojca Tercelj Otorepec KAKO MISLITI DEDIŠ»INO? Javni interes varstva kulturne dedišËine in spomenikov v zasebni in javni lasti ‡ pogled na dedišËino skozi oËi konservatorja IzvleËek Prispevek je nastal pri predmetu Teoretski seminar 2 pri red. prof. dr. Božidarju Jezerniku na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Poleg svoje redne službe se že vrsto let ukvarjam tudi z vprašanji, ki zadevajo status kulturne dedišËine ali spomenikov v javni, predvsem pa v zasebni lasti. Status kulturne dedišËine ali kulturnega spomenika v javni lasti ali javnega pomena je nekoliko manj sporna kategorija kot status spomenika v zasebni lasti. Zasebna lastnina je namreË nedotakljiva materialna ali nematerialna vrednota, ki s statusom dedišËine ali spomenika postane predmet javnega interesa kot samoumevne kategorije. V praksi ta samoumevnost ljudem oziroma lastnikom dedišËine ali spomenika ni tako zelo razumljiva. V Ëlanku skušam skozi teorijo in prakso razmišljati in ugotavljati razmerje med obema vrstama lastnine, na drugi strani pa poudariti pomen pojma dedišËine, ki je povezan tako s preteklostjo kot sedanjostjo, pa tudi s prihodnostjo in predvsem z ljudmi, ki dedišËino posedujejo. Abstract This article was written for the Theoretical Seminar 2 course taught by Dr. Božidar Jezernik at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology. For a number of years, the author has been working on issues connected with the status of cultural heritage and monuments in public and particularly in private property. Cultural heritage and cultural monuments that have the status of public property are somewhat less controversial as privately owned cultural monuments. Although private property is by definition untouchable it becomes an object of public interest once it has been declared heritage or a monument. At times, heritage owners find it hard to understand this principle. Based on theory as well as on practical work, the article discusses the relationship between both heritage categories. It also stresses the concept of heritage that is strongly connected with the past and with the future, and especially with heritage owners. Uvod DedišËina je bila kot splošen termin uvedena v varstveno zakonodajo leta 1981, ko je bil izdan Zakon o varstvu naravne in kulturne dedišËine. (Ur. l. RS, št. 1/81) Prejšnji zakoni so obravnavali prirodne znamenitosti in kulturne spomenike, od koder izhaja tudi ime organizacije, ki se ukvarja s spomeniki in z njihovim varstvom ‡ spomeniško varstvo. Pojem dedišËi-ne je opredeljen tudi v zadnjem, danes še veljavnem Zakonu o varstvu kulturne dedišËine (Ur. l. RS, št. 7/99), ko se je varstvena dejavnost zaËela spreminjati v pomenu loËevanja na varstvo oziroma ohranjanje narave in varstvo kulturne dedišËine. Takrat sta pravzaprav nastali loËeni ustanovi, Zavod RS za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije ter razliËna zakona o ohranjanju narave na eni in varstvo kulturne dedišËine na drugi strani. Pojem naravne dedišËine je bil z novo zakonodajo opušËen, uvedene so bile naravne vrednote in naravni spomeniki. Na podroËju varstva kulturne dedišËine sta ostala v rabi terminološka izraza kulturna dedišËina in kulturni spomenik. Kulturna dedišËina je splošen termin in je zbrana v tako imenovanem registru, ki ga vodi INDOK center v okviru ministrstva za kulturo. Kulturni spomenik dobi svojo pravnoformalno veljavo z razglasitvenim aktom, imenovanim odlok o razglasitvi kulturnega spomenika, ki je lahko lokalnega ali državnega pomena, lahko pa je tudi kulturni spomenik v državni lasti. Za zadnjega je jasno, da ni v zasebni lasti, prva dva pa sta lahko v javni ali zasebni lasti, kar samo varstveno dejavnost postavlja v popolnoma drugaËen položaj, prav tako tudi lastnika dedišËine ali spomenika. V besedilu poskušam skozi teorijo, ki vkljuËuje tudi zakonodajo in prakso, razmišljati o javnem interesu varstva kulturne dedi-šËine v zasebni in javni lasti na eni strani, na drugi pa poudariti pomen pojma dedišËina, ki je povezan tako s preteklostjo kot sedanjostjo, nenazadnje tudi s prihodnostjo, predvsem pa z ljudmi, ki so lastniki dedišËine. Pojem dedišËine in zasebna lastnina ali zgolj obligacija Glede na to, da lahko vsak posameznik po svojih prednikih deduje lastnino, bodisi nepremiËnino ali premiËnino, ima pojem dedišËine veË pomenov. Kadar posameznik oziroma dediË ali veË dediËev deduje oporoËno ali zakonsko nepre-miËno lastnino po umrlem družinskem Ëlanu, je to dedovanje, ki izhaja iz zasebne lastnine in ni predmet javnega interesa; gre za premoženje, dobljeno po umrlem. (SSKJ 1998, 119) Drugi pomen dedišËine pa izhaja iz tistega, flkar je prevzeto iz preteklosti in jo predstavlja kulturna dedišËina, duhovna dedišËina in podobno«. (SSKJ 1998, 119) V obeh primerih razlage dedišËine gre za pretekla dejanja in delovanja z materialnimi vrednotami in nematerialnimi sestavinami, deli naËina življenja Ëloveka v okolju in prostoru ter Ëasu, v katerem je živel. Gre za neke vrste obligacijo, tako na zasebni kot na javni ravni. Na zasebni tako, da bomo s podedovano lastnino ravnali v skladu z oporoko ali zakonom, na podlagi katerega smo dedovali. Na javni ravni pa tako, da bomo z materialnimi in nematerialnimi vrednotami, ki smo jih podedovali od svojih prednikov v izbranem prostoru in okolju, delovali skladno z zakoni, ki veljajo v naši državi. DedišËina, ki je ovrednotena kot kulturna dedišËina in je zaradi svojega jfljjfl RAZGLABLJANJ varstva vpisana v razvid registra kulturne dedišËine v državni inštituciji, pri lastnikih ne naleti vedno na pozitiven odziv. Za lastnika nepremiËnine je njegova last nedotakljiva, v njegovem interesu je predvsem ustvariti primerne pogoje in razmere za življenje v njej. NepremiËnina danes pomeni naložbo v obliki premoženja, kapitala. S statusom dedišËine obremenjena nepremiËnina ima v oËeh lastnikov manjšo cenovno vrednost, zato jo pri prodaji pogosto zamolËijo. Zakaj je to tako, je težko razložiti. Iz izkušenj, ki sem jih pridobila pri opravljanju poklica konservatorke, vem, da je pogost vzrok za tako ravnanje v tem, da veËina ljudi sploh ni seznanjena s sistemom delovanja varstvene zakonodaje, niti z organizacijo, ki se ukvarja z varstvom. Mnogo ljudi ne ve za obstoj statusa kulturne dedišËine. Eden izmed vzrokov za zamolËanje omenjenega statusa je lahko tudi strah pred izgubo kupcev v primeru prodaje nepremiËnine, ker v mišljenju lastnikov še vedno velja staro nenapisano pravilo, Ëeš flspomeniško varstvo ne dovoli nikakršnih posegov na zavarovanih stavbah«, kar seveda ne drži. Dedišcina? Zasebna lastnina in javni interes Položaj lastnika zasebne lastnine na nepremiËnini se lahko zaplete, ko se v lastnino v obliki hiše in pripadajoËega zemljišËa, ki sta materialni priËi preteklosti, vmeša inštitucija za varstvo kulturne dedišËine. Ta doloËi, da je zasebna lastnina tako pomembna, da mora pridobiti status kulturne dedišËine ali kulturnega spomenika, kar se zgodi na podlagi strokovnih kriterijev in Zakona o varstvu kulturne dedišËine. S tem dobi zasebna lastnina drugaËen predznak oziroma drugaËno bremensko postavko, postane javni interes v kulturi na lokalni, regionalni in državni ravni. Iz Zakona o varstvu kulturne dedišËine sicer izhajajo tudi pravice lastnika objekta kulturne dedišËine, ki je flpravica do brezplaËnih navodil« (Ur. l. RS, št. 7/99, 51. Ël.) o ravnanju z dedišËino, vzdrževanju, lastnostih, pomenu in ohranjanju. Lastnik spomenika je upraviËen do odškodnine, Ëe se zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkorišËanje. (Ur. l . RS, št. 7/99, 52 Ël.) Prav tako je v zakonu doloËeno vlaganje javnih sredstev v spomenik, flËe zahtevajo vzdrževanje in posegi v spomenik zaradi njegovega varstva ali prenove izredne stroške, ki presegajo gospodarsko korist in obiËajne stroške vzdrževanja. V tem primeru lahko država ali lokalne skupnosti prispevajo javna sredstva v ta namen.« (53. Ëlen) Kot lahko vidimo, ima lastnik kulturne dedišËine ali spomenika le malo pravic, Ëeprav gre za njegovo last. S statusom flpridobi« še dodatne dolžnosti, ki jih v primeru, Ëe bi bila stavba brez omenjenega statusa, ne bi imel. Definicija kulturne dedišËine je opredeljena v omenjenem zakonu, in sicer: flKulturna dedišËina (v nadaljnjem besedilu dedišËina) so obmoËja in kompleksi, grajeni in drugaËe oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti Ëloveka in njegovih razliËnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, znaËilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. DedišËina so predvsem arheološka najdišËa in predmeti; naselbinska obmoËja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb ume- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 16 tnostne, zgodovinske ali tehniËne priËevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in z dogodki naše politiËne, gospodarske in kulturne zgodovine; arhivsko gradivo; knjižniËno gradivo; predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpriËujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem. DedišËina so po tem zakonu nepremiËnine ali njihovi posamezni deli, skupine nepremiËnin in obmoËij (v nadaljnjem besedilu nepremiËna dedišËina) ter premiËnine in njihove zbirke (v nadaljnjem besedilu premiËna dedišËina).« (Ur. l. RS, št. 7/99, 2. Ël.) Glede na navedeno definicijo je kulturna dedišËina vrednota, ki jo je treba varovati tudi zaradi prepoznavnosti politiËne, gospodarske in kulturne zgodovine slovenske države v odnosu do drugih, bodisi evropskih ali neevropskih držav. Prvi del 2. Ëlena razlaga, kaj je dedišËina in zakaj jo varujemo tudi zaradi javnega interesa. Torej je zasebna lastnina, Ëe je ovrednotena kot kulturna dedišËina, predmet javnega interesa. Iz tega sledi, da bi morali za vsako tako ovrednoteno dedišËino (premiËno ali nepremiËno) poleg lastnikov skrbeti tudi lokalna in državna oblast. V teoriji, tudi v zakonodaji, se besede lepo berejo in slišijo. Praksa izvajanja tega zakona pa je precej drugaËna. Javni interes države je skrb za spomenike v državni lasti, ki jih razglasi Vlada Republike Slovenije. Za status lokalnega spomenika konËni akt o razglasitvi sprejme obËinski svet na pobudo lastnika ali pristojne strokovne organizacije. Za njegovo prenovo bi morale v celoti poskrbeti lokalne (javne) skupnosti v povezavi z regionalnimi projekti, kar pa ni pravilo. Paradoks v varstvu kulturnih spomenikov lokalnega pomena je prav v tem, da akt o razglasitvi sprejme sama lokalna skupnost, ki se hkrati zaveže, da bo pri prenovi tudi finanËno sodelovala. 1 NajveËji javni interes lokalnih skupnosti je danes ureditev infrastrukture v obËini in zagotovitev nemotenega gospodarskega razvoja. Odlok o kulturnih spomenikih se zdi, da je prej v breme kot korist. Prav kulturni spomeniki lokalnega pomena in naravne vrednote v javni ali zasebni lasti bi po mojem mnenju, poleg vseh razvojnih možnosti, ki jih ima danes lokalna skupnost, lahko zagotovili tudi nemoten gospodarski razvoj. Nekaj takih primerov smo konservatorji in svetovalci za varstvo narave uspeli vpeljati v obliki uËnih, gozdnih, uËno-sprehajalnih poti in v okviru poti dedišËine. Prav tako pa tudi z izobraževanjem ljudi o kulturni dedišËini in naravnih vrednotah v obliki predavanj in s pisanjem v lokalne Ëasopise ter z izidom monografij na doloËenih obmoËjih. 2 DedišËina ‡ breme preteklosti ali možnost za razvoj sedanjosti? Kako misliti dedišËino skozi oËi konservatorja? DedišËina je tako produkt preteklosti kot sedanjosti. Rekla bi, da smo vsi dediËi preteklih oblik življenja, to znanje smo namreË prenesli iz preteklosti v sedanjost. Vprašanje, ki si ga tu pogosto zastavljam, je: flAli znamo z dedišËino živeti tudi danes?« Prav pri raziskavah dedišËine in življenja z njo ali v 1 Zakon o varstvu kulturne dedišËine. U r. l. RS, št. 7/99, 9. Ël., ki govori o pristojnosti lokalne skupnosti. 2 O tem pišeta predvsem Tercelj Otorepec 2004 in BrozoviË 2005. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 17 njej se ponavadi pozablja na to, da je bila preteklost v nekem trenutku tudi sedanjost. Za danes bi lahko rekli, da bo v prihodnosti njena preteklost. Ta danes, s Ëimer zaobjemam življenje ljudi v stavbah, kompleksih in na obmoËjih skozi njihove medsebojne odnose, se v konservatorskih vrstah ni prav pogosto raziskoval. Poudarek je bil predvsem na zgodovini razliËnih umetnostnih stilov (na primer dedišËina umetnostnih in umetnostnozgodovinskih objektov), razvoju razliËnih tehnik gradnje (v stavbni zgodovini), arheološki dedišËini ipd. Z zaposlitvijo etnologov v varstvenih organizacijah so se razvile tudi nove metode dela pri raziskovanju dedišËine naËinov življenja ljudi v varovanih stavbah, na obmoËjih ali v dedišËinskih kompleksih. Tu so se kriteriji za doloËanje, kaj je dedišËina in spomenik ter kaj ni, razširili. Poudarek ni bil le na avtorskem, razvojnem, kultur-no-civilizacijskem, tipološkem, zgodovinsko-priËevalnem in prostorskem merilu (PirkoviË 1987, 29) temveË na etnološko-socialnem, ki omogoËa ovrednotiti dedišËino še z vidika socialne in profesionalne raznolikosti njenih graditeljev, lastnikov in uporabnikov, z vidika njene namembnosti. (Hazler 1999, 173) Vito Hazler poleg gornjega poudarja še štiri kljuËne kriterije za vrednotenje dedišËine, kot so geografsko ali prostorsko merilo (sestavine in znaËilnosti geografskih tipik, ki so razpoznavne na posamezni nepremiËni kulturni dedišËini); zgodovinsko ali Ëasovno merilo (razvršËanje nepremiËne kulturne dedišËine na Ëasovni lestvici, Ëas nastanka izbranih enot dedišËine); likovno ali estetsko merilo (gre za likovni zorni kot, razliËne tehnike krašenja stavb) in gradbeno-razvojno merilo (kako so stavbe zgrajene, gradbeni materiali, ki so jih uporabljali, postavitev v prostor ipd.). (prav tam, 162‡182) Raziskovalcu dedišËine taki kriteriji omogoËajo spoznavanje življenja lastnikov dedišËine in današnjega življenja v dedišËi-ni, ali povedano drugaËe, antropogenega vpogleda v življenje ljudi z dedišËino in v njej, kar je ena izmed poti k njeni prenovi ter aplikaciji v sodobno življenje. Strokovni kriteriji za doloËa-nje dedišËine so tudi podlaga za evidentiranje, valorizacijo in kategorizacijo dedišËine s kartiranjem, kar sestavlja uradni register kulturne dedišËine. Register je sestavni del gradiva z naslovom Strokovne zasnove za varstvo kulturne dedišËine za obmoËja posameznih lokalnih skupnosti in obvezna sestavina aktov s podroËja prostorske zakonodaje, toËneje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenih planov obËin. Že v osemdesetih letih 20. stoletja je bil v zakonodajo vpeljan sistem varovanja naravne in kulturne dedišËine v družbenem planiranju in s tem sodelovanje varstvenih ustanov v prostorski politiki. (Zakon 1981, 8. in 9. Ëlen) Z novo zakonodajo s konca devetdesetih let 20. stoletja se je sistem varstva v prostoru zopet spremenil. Pri pripravi prostorskih sestavin družbenih planov še vedno sodeluje vrsta varstvenih organizacij, tudi inštitucija za varstvo kulturne dedišËine. Prostorski akti družbenih planov morajo biti pred potrditvijo svoje veljavnosti usklajeni z državnimi akti. S strani varstvene ustanove se zato izdaja kulturnovarstveno mnenje k spremembam prostorskih aktov. Tako mnenje je podlaga za usklajevanje na razliËnih vladnih resorjih. Prostorski akti obËin postanejo veljavni, ko jih potrdi Vlada Republike Slovenije in so objavljeni v uradnem glasilu. To je naËin varstva kulturne dedišËine skozi instrumente prostora, od koder izhajajo tudi kulturnovarstveni pogoji in soglasja za posege na registrirani AZGLABLJANJA MJM dedišËini in pri prenovi kulturnih spomenikov. NaËin ohranitve in varstva dedišËine v obliki spomenikov je prenova v muzejske namene, kjer je izbrana stavba v celoti prenovljena po stari tehniki zidave, notranjost v celoti ohranjena z notranjo opremo ter predstavljena javnosti kot dokument Ëasa in prostora, v katerem je nastala, in kot model naËina življenja njenih nekdanjih stanovalcev. Lahko reËemo, da uËinkuje v prostoru kot flspomin, ki je neizogiben in nedvomljiv, kot zgodovina, ki je empiriËno preverljiva, in kot Ëlovekov relikt, ki ga imenujemo artefakt«. (Lowenthal 1985, 187) Glede na to, da preteklosti ni veË, je ne moremo nikoli zanesljivo preveriti, dokazati z opazovanjem ali s poskusi. Misliti o stvareh, ki so preteklost, je mogoËe le skozi sedanje znanje in vedenje o preteklih razmerah. (prav tam, 187) Raziskovalec dedišËine je tu postavljen pred veË vprašanj, ki zadevajo preuËitev pisnih virov, ki jih ne more izkusiti, lahko jih poskuša razlagati s svojim znanjem in svojo percepcijo, ki seveda ni nujno resniËna oziroma prava. Enako se lahko dogaja v pogovorih z ljudmi, ki mu iz svojih izkušenj pripovedujejo o tem, kako so med drugo svetovno vojno živeli v stavbi, ki je danes ovrednotena kot dedišËina. Tu gre za dvojno percepcijo, spraševalca in vprašanega. Dedišcina danes Glede na to, da kulturna dedišËina in spomeniki ne predstavljajo le preteklosti oziroma preteklih modelov naËina življenja ljudi, se zavedam, da hkrati obstajajo in stojijo tukaj in zdaj. V njih ljudje živijo tudi danes. V tem poglavju bom posebej poudarila enega izmed v tem prostoru najbolj množiËnega tipa dedišËine. To je stavbno profani tip dedišËine, 3 ki vkljuËuje posamiËne stavbe, skupine stavb, širša obmoËja in zakljuËene komplekse. Po svojem nastanku je ta tip dedišËine zaznamoval širše obmoËje, imenovano kulturna krajina, ki jo v prostoru vrednotimo kot kulturno dedišËino. Je tudi najbolj problematiËna dedišËina v pomenu varstva, ohranjanja, prenove in revitalizacije ter vkljuËuje tako preteklost kot sedanjost. Revitalizacija dedišËine sproža procese prenove, ohranjanju je tu dodano nekaj novega, glede na to, da je stavbna dedišËina povezana predvsem z današnjim življenjem. Nezdružljivo je ohranjati naËin življenja iz 18. stoletja in hkrati zahtevati od sodobnega Ëloveka, da živi v spomeniških razmerah, pri tem pa lastnikom ne omogoËati nobenih olajšav. Glavna zagata izhaja iz sprememb naËina življenja ljudi v posameznih družbenih sistemih. Na nekdanjih popolnoma agrarnih obmoËjih ljudje v 20. stoletju kombinirajo redno zaposlitev v razliËnih službah, tudi zunaj kraja bivanja, z dopolnilno dejavnostjo ‡ kmetijstvom. Korenite spremembe v podeželskem življenju ljudi je povzroËila uvedba raznih vrst strojev. To je povzroËilo tudi prekinitev tako imenovanega trajnostnega razvoja, na primer na podeželju (op. avt: agrarnem obmoËju, v rabi je termin podeželje). Kot primer lahko navedem nekaj kmeËkih naselij: Srednja vas pri Bohinju, Studor, Mlino na Bledu, Topole pri Mengšu, kjer je bilo življenje prilagojeno rabi konja in temu primernega kmeËkega naËina gospodarjenja ter spremljajoËi obrtni dejavnosti. Vsa ta 3 Besedna sintagma je povzeta po zakonodaji za varstvo kulturne dedišËine in po pravilniku o vpisu v register kulturne dedišËine. RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 18 naselja so ovrednotena kot kulturna dedišËina. Prav tu nastopi problem: kako na eni strani varovati in ohranjati, na drugi pa vzpostaviti sodobne razmere za življenje in delo. TeoretiËno bi morale vse javne službe slediti zakonodaji in jo upoštevati tako pri varstvu in ohranjanju kot prenovi. Enako bi morali ravnati tudi ljudje, ki tu živijo ‡ spoštovati v državi veljavne zakone. V praksi je seveda drugaËe. Teorija varstva se upošteva toliko, kolikor je mogoËe zagotoviti primerne in sodobne življenjske pogoje. Pri prenovi z revitalizacijo se lahko izgublja tako spomin kot zgodovina ‡ dedišËina in spomeniki ‡ relikti, za katere se zdi, da so tukaj in zdaj v napoto. Na mesto, na katerem mora izvajati nerealne zakone in zagovarjati varovanje dedišËine in spomenikov, konservatorja postavi država. Spet drugje je konservator tisti, ki mora pomagati lastnikom dedišËine, Ëeprav mu ministrstvo, ki je pristojno za finanËno pomoË pri prenovi dedišËine in spomenikov, pri tem prav niË ne pomaga. Pri javnih razpisih za sofinanciranje spomenikov imajo prednost spomeniki v državni lasti, to pa so veËinoma gradovi ali cerkve. Kot odgovor na vprašanje: dedišËina ‡ breme preteklosti ali možnost za razvoj sedanjosti, je mogoËe s stališËa države ponuditi le, da je možnost za razvoj dedišËine sedanjosti breme preteklosti. Po drugi strani so za življenje in gospodarjenje gradov in cerkva v zgodovini prispevali prav ljudje, ki niso živeli v gradovih ali delovali v cerkvah, ampak v takratni kulturni krajini, ki so jo ustvarili. In kaj se zgodi, ko država v sofinanciranje prenove t. i. fevdalne zapušËine vloži veliko finanËnih sredstev? Zgodi se sprememba preteklosti. Gradovi se na primer ne spremenijo le v stanovanja za sedanjo gosposko, spremeni se tudi njegov zunanji videz. Prilagodijo se sedanjim namembnostim, torej ne predstavljajo veË le preteklosti, temveË tudi sedanjost. Lastnica spomenika, država, si mora to dovoliti, Ëe želi, da se kulturni spomenik ohrani. Na strehi se pojavijo okna, ki jih nikoli v zgodovini ni bilo, ob grajskem dvorišËu pomožni prostori za razliËne konference in podobno. Z državnimi nepovratnimi sredstvi se prenovi kulturni spomenik v državni lasti, ki je simbol sedanje države in njene preteklosti. flvËeraj, temveË ustvarjamo zgolj novi danes«. (Jezernik 2003, tipkopis povzetkov) Grad Jablje, Loka pri Mengšu. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, februar 2005 Varstvo, ohranjanje in prenova stavbnih spomenikov in dedi-šËine so vedno povezani tudi z doloËeno namembnostjo, tako nekoË kot danes. Zato je treba v celoti raziskati dedišËino njihovih stanovalcev in pri revitalizaciji predvideti tudi ustrezno namembnost za sodobno življenje, kar nujno pripelje do spreminjanja preteklosti. Iz tega sledi, da ne moremo obnoviti Kamnita hiša Krašce 6, ObËina MoravËe. Lastniki hišo obnavljajo z lastnimi finanËnimi sredstvi. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, april 2005 Pri sakralnih spomenikih je zgodba o namembnosti nekoliko enostavnejša, saj se ni spreminjala. V cerkvi so potekali in še danes potekajo razliËni obredi in rituali, zato je prenova lahko le konservacija notranje opreme, oltarjev, fresk in gradbenih materialov same stavbe. Pri rabi novih gradbenih in slikarskih materialov se s flkonserviranjem« lahko spet spremeni preteklost. (Lowenthal 1985, 263) Kaj bi se zgodilo, Ëe bi iz cerkve, ki je danes ovrednotena kot nesporni kulturni spomenik lokalnega ali državnega pomena ali celo v državni lasti, odnesli inventar in v njej prepovedali vse rituale ter obredja, jo razglasili za kulturni spomenik in poskušali prenoviti z državnimi, nepovratnimi sredstvi. (Op. avt.: Misel prihaja z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, od izred. prof. dr. Rajka MuršiËa.) Sklep V kapitalistiËno urejenih družbah je, kadar govorimo o nepre-miËni kulturni dedišËini in spomenikih, izredno težko govoriti o javnem interesu na zasebni lastnini. Lastnina je tu nedotakljiva materialna in nematerialna vrednota, nepremiËnina kot naložba v premoženje. Javni interes, Ëetudi uzakonjen, je premalo, da bi zagotovili kakovostno varstvo in prenovo obstojeËega stavbnega fonda, ovrednotenega kot dedišËina, pomembna za prepoznavnost in identiteto Republike Slovenije. Zdi se, da je Zakon o varstvu kulturne dedišËine napisan za drugaËen družbeni sistem, v katerem je imela država veËjo moË pri nadzorovanju lastnikov dedišËine in kulturnih spomenikov že s tem, da je uzakonila varstveno dejavnost. SocialistiËna družbena skupnost je poleg zasebne poznala tudi družbeno lastnino, ki se je danes spremenila v javno, ponekod tudi v zasebno. Takšna ureditev ni ozavestila ljudi, da je kulturna dedišËina tudi premoženje na ravni identitete in prepoznavnosti države. Lastniki kulturne dedišËine in spomenikov razumejo ta status predvsem kot breme, dedišËino bi sicer radi prenovili, a za to nimajo dovolj finanËnih sredstev. Po pogojih razpisne dokumentacije morata poleg lastnika za lokalno pomembni kulturni spomenik zagotoviti finanËna sredstva tudi lokalna skupnost in država, za spomenik državnega pomena in v državni lasti pa država. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 19 RAZGLABLJANJA VerbanovËev toplar ‡ kulturni spomenik državnega pomena. Lastnik je odstopil od kandidature k razpisnim pogojem za sofinanciranje, saj ni imel dovolj lastnih finanËnih sredstev. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, april 2005 Izbor tako financiranih projektov prenove se izvaja v okviru pristojnega ministrstva, na podlagi kandidature lastnika in strokovne utemeljitve odgovornega konservatorja s pristojne obmoËne enote Zavoda za varstvo kulturne dedišËine Slovenije. Rezultati kandidature oziroma prioritete za kandidaturo na javni razpis za nepovratna finanËna sredstva k prenovi spomenikov so v zadnjih letih povezani predvsem s spomeniki, ki so v državni lasti, Ëeprav so naËeloma pred zakonom vsi kandidati enakovredni. S tega naËelnega gledišËa pravzaprav vidimo, da skrb za ohranjanje nepremiËne kulturne dedišËine vodi v še veËje uniËevanje in rušenje, saj nimajo vsi lastniki enakih finanËnih možnosti za vzdrževanje nepremiËnin, ki so ovrednotene kot lokalni ali državno pomembni kulturni spomeniki. Država, ki nekaj doloËi in zahteva, bi morala lastnikom dedišËine in spomenikov omogoËiti tudi primerne olajšave. Kako zainteresirati javnost za veËjo skrb ohranjanja, varovanja in prenavljanja dedišËine? Nekateri konservatorji so si prizadevali za to, da bi se lastnikovo financiranje prenove stavbne dedišËine upoštevalo pri davËnih olajšavah, kar je z vidika finanËnega zalogaja, ki ga mora lastnik vložiti v prenovo, veliko premalo. Prvotno zasnovana republiška ustanova za varstvo spomenikov, Zavod za spomeniško varstvo LRS (Haz-ler 1999, 52), je bila v tem pogledu precej bolj organizirana. Poleg konservatorjev je delovala tudi spomeniška projektivna ekipa, ki je za potrebe prenove spomenikov izdelovala projekte prenove. Današnja državna inštitucija Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije je organizirana tako, da zaposluje strokovnjake razliËnih disciplin, od humanistiËnih, družboslovnih, tehniËnih do administrativno-dokumentaristiËnih, svoje ekipe za projektiranje pa nima, Ëeprav je kot ustanova registrirana tudi za to dejavnost. Ponovna ustanovitev podobne skupine v okviru današnje inštitucije za varstvo kulturne dedišËine bi lastnike spomenikov in dedišËine zagotovo vzpodbudila k prenovam, saj bi jim na eni strani olajšala pridobivanje številnih dokumentov za prenovo, na drugi pa bi poleg pogojev, soglasij in konservatorskih programov brez velikih lastnih finanËnih obremenitev pridobili še projekt prenove. Državna ustanova za varstvo kulturne dedišËine bi lahko tako pomagala predvsem lastnikom kulturnih spomenikov, ki so pomembni predvsem na lokalni in državni ravni, pa niso državna last. Kako torej misliti dedišËino z oËmi kon-servatorja? Konservator etnolog v inštituciji za varstvo kulturne dedišËine raziskuje in spoznava doloËena obmoËja ter evidentira objekte, ki imajo lastnosti dedišËine. Ves Ëas sodeluje z lastniki in lokalnimi skupnostmi, jim svetuje in pojasnjuje, kako z dedišËino ravnati, predstavlja varstveni interes in strokovno vrednotenje ter izobražuje lastnike, širše skupnosti in razliËna laiËna združenja, sodeluje z raznimi šolami in drugimi podobnimi organizacijami na terenu, prireja predavanja in razstave na temo dedišËine, piše prispevke za lokalne Ëasopise, zbornike in strokovna glasila ter skuša pritegniti Ëim veËjo pozornost najširše skupnosti za varstvo, ohranjanje in prenovo. Sodeluje pri pripravi uËnih poti na obmoËju in podroËju kulturne dedišËine in naravnih vrednot. Sama dejavnost ohranjanja ni naloga le konservatorske stroke, temveË najširše javnosti, med katero so najbolj pereË problem prav posamezni ministrski resorji. Skrb za ohranjanje je stvar vseh oddelkov znotraj lokalnih skupnosti, regij in regionalnih razvojnih agencij ter pomemben del izobraževanja študentov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Navsezadnje je javni interes države tudi javni interes obËine, ki deluje v isti državi oziroma je njen del. Regionalizacija v pomenu pokrajinjenja in ohranjanja stavbne dedišËine v doloËeni mikroregiji in regionalni razvoj ne pomenita le razvoja infrastrukture, temveË celotnega prostora, ki vkljuËuje tudi nepremiËno kulturno dedišËino in varstvo narave, njun nekdanji in današnji obstoj in razvoj, ohranjanje, prenovo z revitalizacijo v pomenu slovenskih regionalnih obmoËij, ki naj bi ostala pestra in raznolika tudi v skupni evropski zvezi držav. Viri in literatura: BROZOVI», Maja in Mojca TERCELJ OTOREPEC (ur.) 2005: UËno sprehajalna pot RaËa / The RaËa trail. Kneževina Monaco; Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj; Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Kranj. Kranj: Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj. Geslo DedišËina, 1998: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 119. HAZLER, Vito 1999: Podreti ali obnoviti? Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem. Ljubljana: Založba Rokus. JEZERNIK, Božidar 2003: Zgodovina in prihodnost dedišËi-ne. Tipkopis povzetkov k simpoziju Kako misliti dedišËino? O flnaših« in fldrugih« dedišËinah na Slovenskem. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. LOWENTHAL, David 1985: The Past is a Foreign Country. Cambridge: Cambridge University Press. PIRKOVI», Jelka 1987: Vrednotenje kulturne dedišËine. Varstvo spomenikov 19, 29‡39. TERCELJ OTOREPEC, Mojca in Tadeja ŠUBIC 2004: Moja dolina na dlani. Skozi naravne vrednote, kulturno dedi-šËino, spomenike in lastnike. MoravËe: ObËina MoravËe. Zakon o varstvu naravne in kulturne dedišËine. Ur. l. RS, št. 1/81. Zakon o varstvu kulturne dedišËine. Ur. l. RS, št. 7/99. Datum prejema prispevka v uredništvo: 18. 12. 2006 RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 20 Izvirni znanstveni prispevek / 1.01 Doc. dr. Mojca Ramšak ALI JE TEREN ZA ZASLONOM MOGO»?: EPISTEMOLOŠKI PREMISLEKI O SPLETNI ETNOLOGIJI IzvleËek V zadnjem desetletju je množiËen pojav novih oblik komunikacije v virtualnih skupnostih odprl drugaËne kontekste in zahteval razvoj novih raziskovalnih metodologij, ki razširjajo epistemološke prednosti ter omejitve klasiËnih opazovalnih strategij. Ena od njih je spletna etnologija. To je oznaka za kvalitativen metodološki pristop, ki prenaša tradicionalne raziskovalne tehnike in metode v virtualni svet, v raËunal-niško podprto komunikacijo. Ta kvalitativna metoda, ki ni lastna le etnologiji in antropologiji in ima svoje zaËetke sredi devetdesetih let 20. stoletja, nas na nek naËin prisili, da se ob virtualnem terenskem delu spustimo v ponoven premislek o tradicionalnih etnoloških raziskovalnih kategorijah v dru-gaËnem, virtualnem oziroma raËunalniško posredovanem okolju. Raziskave na tem podroËju so se v tujini zaËele pred dobrim desetletjem, živahne diskusije o primernosti metod ne pojenjajo, kaj pa v Sloveniji? Abstract New forms of communication in virtual communities opened up a vista of different contexts and a need for new research methodologies. These explore epistemological advantages, as well as shortcomings, of classical observational research. One of them is internet ethnology (netnography). Its methodological approach applies traditional research methods and techniques to the virtual world of computer-mediated communication. Originating at the beginning of the 1990’s and not restricted solely to ethnology and anthropology, this method compels us to reconsider traditional ethnological research concepts in a different, virtual environment. Triggering a lively discussion on this subject, research commenced abroad approximately a decade ago. What is the situation in Slovenia? Prihodnost nas je dohitela V industrijsko razvitih državah ljudje strmijo v svoje mobilnike, namesto da bi z njimi govorili, verjetno berejo kratka pisna sporoËila ali elektronsko pošto; kadar pa gledajo skoznje, verjetno z njimi fotografirajo ali snemajo. Nato mobilnike pospravijo v posebne žepke na srajcah, hlaËah ali v posebne etuije in torbice. Zaradi preverjanja elektronske pošte in odgovarjanja nanjo izgubimo kar nekaj ur delovnega in prostega Ëasa in nekatera podjetja že uvajajo sankcije za zaposlene, ki predolgo in v zasebne namene flvisijo« na internetu. Nakupovanje in plaËevanje prek interneta sta postala samoumevna, nošenje pravega denarja v denarnici pa nazadnjaško, saj so plastiËne kartice in elektronske naprave prevzele njegovo funkcijo. GPS-i v avtomobilih doloËajo njihov položaj in to s pridom uporabljajo starši najstnikov, saj jim sledilna naprava odvzema skrbi, ali so njihovi otroci na varnem ter kje se ustavljajo, kadar jim posodijo avtomobil. »rtne kode na prodajnih izdelkih bodo v kratkem nadomestili radijski Ëipi. Kamere spremljajo naše gibanje na ulicah, v trgovinah, da o televizijskih oddajah tipa flveliki brat te gleda ‡ cel svet te gleda«, niti ne izgubljamo besed. RaËunalniške tehnologije so zaËele krepko spreminjati naš vsakdanjik, navade ter obnašanje pri delu, ustvarjanju, izrabi prostega Ëasa, politiËnem povezovanju, oblaËilni kulturi, prehranjevanju, kupovanju, samopotrjevanju, pri obredih dvorjenja, spolnih praksah, bontonu, bralni kulturi ... Zlasti pa so spremenile percepcijo prostora in Ëasa, ko so ustvarile alternativne prostore komunikacije ter zrahljale obËutek za Ëas. Posamezniki in skupine uporabljajo nove tehnologije tako samoumevno in navdušeno, kot so se jih pred desetletjem in pol otepali. Globalna, brezžiËna komunikacija stopa v nove razvojne faze, raËunalniške tehnologije na nov in uËinkovit naËin manipulirajo s Ëloveškimi lastnostmi, kakovostjo družinskega in družbenega življenja, z identitetami, nadzorom snovnega sveta, jezikom, s kulturnimi navadami in z družbenimi normami. Kam pa stopata spremljanje in raziskovanje teh družbenih pojavov? Ali (slovensko) etnologijo sploh zanimajo navidezne skupnosti, družbena preobrazba, ki jo je prinesel nov medij ter temu primerni naËini raziskovanja? Ali se ji ta spremenjeni svet sploh zdi izziv, vreden njene raziskovalne pozornosti, in v kolikšni meri? Kaj ljudje pridobijo v navideznih skupnostih, da si še naprej delijo informacije z ljudmi, s katerimi se mogoËe nikoli ne bodo sreËali? Kaj se zgodi, ko se navidezne skupnosti preselijo z namiznih raËunalnikov na mobilnike in dlanËnike? Kakšne so kognitivne, medosebne in družbene posledice mobilnih, vse obvladujoËih, vedno delujoËih medijev? (Rheingold 2004, 30, 202) In navsezadnje: kako naj etnologija sploh pristopi k raziskovanju kapitala družbenih mrež, kapitala znanja, druženja in sodelovanja pri novih naËinih komunikacije, ki spreminjajo naše lastno videnje sebe in to, kako nas gledajo drugi? Preteklost nas dopolnjuje Spletna etnologija, etnografija interneta, virtualna etnologija, spletografija, etnografija spleta. To je le nekaj poskusov slovenskih poimenovanj za kvalitativno raziskovalno metodologijo, ki uporablja in prilagaja tradicionalne etnološke tehnike v raËunalniško posredovanem okolju, najveËkrat pri preuËevanju internetnih kultur in navideznih skupnosti ali le kot pomožno orodje za zbiranje gradiva nasploh. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 21 RAZGLABLJANJA Kaj je torej spletna etnologija, kako dopolnjuje klasiËne metode etnološkega raziskovanja? Spletna etnologija oznaËuje kvalitativen metodološki pristop, ki prenaša tradicionalne raziskovalne tehnike in metode v virtualni svet, v raËunalni-ško podprto komunikacijo in raziskuje njene epistemološke prednosti ter omejitve. Ta kvalitativna metoda, ki ni lastna le etnologiji in antropologiji, in ima svoje zaËetke sredi devetdesetih let 20. stoletja, nas na nek naËin sili, da se ob virtualnem terenskem delu spustimo v ponoven premislek o tradicionalnih etnoloških raziskovalnih kategorijah v drugaËnem, virtualnem oziroma raËunalniško posredovanem okolju. Angleška skovanka netnography združuje skrajšavo besede internet, torej raËunalniška omrežja, ter besedo etnografija. Zato je treba pri prevodu upoštevati specifiËno poimenovanje tega pojava, kjer sta tehniËna in predmetna plat predvsem nuja, a tudi metodološko izhodišËe in perspektiva opazovanja, hkrati pa je treba upoštevati tudi poimenovanje slovenske disciplinarne tradicije. Iz teh dveh premislekov dobimo potemtakem spletno etnologijo kot morda najustreznejši prevod. Spletna etnologija se nanaša tako na terensko delo in raziskovanje pomenov in praks doloËenih družbenih skupin, ki obstajajo v medmrežju, kot na opisovanje teh raziskav. (Kozi-nets 2002, 62) Pri spletni etnologiji opazimo nekaj vidikov, ki to opazovalno strategijo loËijo od klasiËnih terenskih metod neposrednega opazovanja. 1. Tekstualen, nefiziËen in socialno osiromašen kontekst virtu-alnega okolja; 2. Dostop do pred kratkim neupoštevanega gradiva o obnašanju ljudi v posebnih medmrežnih komunikacijskih okolišËi-nah; 3. Hitra, trajna in cenejša dokumentacija v medmrežju pridobljenega gradiva (liste oz. dopisovalni seznami, oglasne deske, forumi, klepetalnice, spletni dnevniki, osebne spletne strani, spletni seminarji, internetne ankete ali vprašalniki); 4. Nevsiljiv in bolj fokusiran naËin pridobivanja podatkov, ki ohranja obËutek varnosti v smislu neposrednega izpostavljanja respondentove samopodobe; 5. Hibridnost družbene narave novega medija, ki se kaže v nejasnosti razloËevanja med zasebnim in javnim prostorom, ki kar kliËe k dodatnim etiËnim varovalkam, ker konvenci-onalna priporoËila o anonimnosti, zaupnosti in soglasju za sodelovanje pri raziskavi dobijo nekoliko drugaËne poudarke. (prim. Kozinets 2002, 62, 65; Kozinets 2006, 193; Pleše 2002, 53‡76; Ramšak 2006, 60‡68) Spletna etnologija prilagaja strategije opazovanja z udeležbo novemu okolju na podoben naËin kot klasiËna etnologija. Tudi v spletni etnologiji so enako pomembne strateške raziskovalne stopnje, kot so izbira teme, zbiranje in analiziranje podatkov, zanesljiva interpretacija ter upoštevanje principov sodobne raziskovalne etike v vseh postopkih zbiranja, shranjevanja, obdelave in posredovanja podatkov. SPLETNA ETNOLOGIJA »NETNOGRAPHY« 1. Izbira teme - relevantnost - pogostost pojavljanja v racunalniško posredovani komunikaciji - bogati opisi - številnost oz. možnost interakcij med uporabniki , ^__________________/ 2. Zbiranje podatkov in analiza - prepisi oz. kopije razlicnih oblik racunalniško posredovane komunikacije - »terenski« zapiski in logistika opazovanja T 3. Interpretacija podakov - klasifikacija - kodiranje - kontekstualizacija - vsebinska analiza ¦ zanesljivost in kvaliteta podatkov 1 4. Raziskovalna etika - razkritje namena raziskave, soglasje sodelujocih - upoštevanje zaupnosti, anonimnosti - upoštevanje povratne informacije Bistveni poudarki v spletni etnologiji. (Organigram je prirejen po besedilih Kozinets 2002 in Kozinets 2006.) RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 22 PRIMERJAVA INTERNETNIH IN KLASI»NIH TEHNIK ZBIRANJA PODATKOV PREDNOSTI INTERNETNIH TEHNIK SLABOSTI INTERNETNIH TEHNIK Zajame in doseže manjši, fokusiran vzorec populacije Geografska raznolikost VeËja možnost samoodloËanja respondentov o sodelovanju pri raziskavi Raziskovalec in respondent pridobita Ëas za razmislek o vprašanjih Ugodnejša za raziskovalca, ker odpadejo dolgotrajne in težaške faze dela, kot npr. transkribcija Analiza podatkov skupaj z vprašanji Pretežno zajame in doseže populacijo z višjimi dohodki in izobrazbo Možnost zlorabe podatkov in identitetne prevare Izguba vizualnih intervjujskih elementov (gestikulacija, mimika) Izguba akustiËnih intervjujskih elementov (premolki med intervjujem, višina glasu, smeh, zadrega) Izguba spontanosti Prednosti in slabosti internetnega intevjuvanja, zbiranja podatkov z vprašalniki in intervjuvanja prek elektronske pošte v primerjavi s klasiËnimi terenskimi tehnikami. (Tabela je prirejena po besedilih Hamilton, Bowers 2006, 826; Ramšak 2006, 60‡68 in Ramšak 2007.) Metode in tehnike zbiranja podatkov pri klasiËni ali spletni kvalitativni raziskavi so v veliki meri odvisne od spretnosti raziskovalca in ponavadi vkljuËujejo strukturirane ali polstruk-turirane vprašalnike. EtiËna vprašanja spletne etnologije se nanašajo na podobne dileme kot v klasiËni etnologiji. »e se v slednji sreËujemo s koristmi raziskave za obe sodelujoËi strani, z varovanjem osebnega dostojanstva, s pravico do informiranosti, z varstvom podatkov, s tem povezano anonimnostjo ter zaupnostjo in s posledicami, ki jih lahko ima raziskava za pripovedovalce, informatorje ali respondente, moramo pri spletni etnologiji posebno skrb posvetiti zlasti dvema principoma: prostovoljni privolitvi sodelujoËih in zaupnosti podatkov. Prostovoljna privolitev pripovedovalca, informatorja ali respondenta pomeni, da se ta strinja z raziskavo in da je v njej voljan sodelovati, ne da bi bil k temu kakorkoli prisiljen, hkrati pa tudi, da je popolnoma seznanjen z njeno vsebino in namenom. (Davies 2006, 149) Prostovoljna privolitev je v anglešËini informed consent, v slovenšËini pa se uporabljajo prevodi kot so ‘informirano soglasje’, ‘informirana privolitev’, ‘informiran pristanek’. Vsi ti prevodi so dokaj neposreËeni, ker je informiran, seznanjen lahko le Ëlovek, ne pa privolitev, zato je bolj smotrno uporabljati izraz ‘prostovoljna privolitev’. V obeh primerih se tako angleški original kot tudi slovenski prevod nanašajo le na del koncepta, Ëigar bistvo sta seznanjanje sodelujoËih v raziskavi in njihovo prostovoljno sodelovanje. V primeru spletne etnologije je za doseganje tega principa mogoËih veË naËinov, ki so odvisni od izbrane tehnike zbiranja podatkov. Pri internetnih vprašalnikih z velikim številom sodelujoËih je privolitev lahko v elektronski obliki, pri spletnih raziskavah z manjšim številom sodelujoËih pa je lahko izreËena in podpisana pred raziskovalcem ali poslana po pošti, odvisno paË od geografskih lokacij, na katerih se nahajata raziskovalec in sodelujoËi. S tem se tudi zmanjša možnost identitetne prevare oziroma števila ljudi, ki se samo delajo, da sodelujejo v raziskavi. Na identitetno prevaro pomislimo, Ëe npr. respondent pošilja odgovor s komercialnega strežnika z neprepoznavnim ali nenavadnim imenom v zaglavju ter Ëe se na koncu elektronskega sporoËila ne podpiše s pravim imenom in priimkom. Ime v zaglavju je pomembna, a omejena oblika online komu- nikacije. Pomembna je, ker je razširjena ‡ vsa sporoËila imajo v zaglavju namreË neko uporabniško ime. To je kljuËna oblika identitete posameznika, Ëeprav odnos med npr. uporabniškim imenom in osebo v realnem svetu ni vedno ena proti ena. Nekateri posamezniki imajo namreË skupne raËune (npr. Ëlani družine), medtem ko jih imajo lahko drugi veliko (npr. enega doma, enega v službi). Na splošno pa velja, da se uporabniško ime nanaša na eno osebo. Poleg tega pa je uporabniško ime pogosto edini kontekstualni podatek o avtorju, Ëeprav tudi ta ni vedno popolnoma zanesljiv in je lahko celo ponarejen. (Donath 2004, 135, 144; Ramšak 2007) Elektronska prostovoljna privolitev je lahko zašËitena z geslom, privolitev v neposrednem stiku z raziskovalcem pa sodelujoËim nudi še možnost, da jim raziskovalec še podrobneje osebno pojasni njihovo vlogo v raziskavi. V praksi pri internetnih raziskavah pošiljanje privolitve po pošti ni enako uËinkovito kot elektronsko soglasje. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bistvo elektronskega pridobivanja podatkov, npr. z intervjuji preko elektronske pošte, samo eden od naËinov, kjer se udeleženci raziskave lahko vanje vkljuËujejo, ker so pomembne za njihova življenja 1 in da to ni samo raziskava, ki je najbolj udobna in flkomod« za raziskovalca. (Hamilton, Bowers 2006, 831‡832; Ramšak 2007) Pri zaupnosti v spletni etnologiji pa je previdnost potrebna na obeh straneh. Udeleženci raziskave se morajo zavedati oziroma jim raziskovalec mora pojasniti, da bodo njihove elektronske naslove in zaupne podatke videli raziskovalci, preden bodo odgovore kodirali oz. odstranili identifikacijske oznake. Toda raziskovalec mora zagotoviti udeležencem, da elektronskih naslovov ne bodo hranili v elektronskih adresarjih, da bodo natisnili le kodirane odgovore, tako da se osebni podatki ne bi nehote prenašali naprej. Takšni ukrepi pomagajo minimali-zirati morebitno škodo, povzroËeno z nehotenim odkrivanjem identititet sodelujoËih. 1 Npr. Mojca Ramšak, Vprašalnik o doživljanju, prestajanju in sooËanju z rakom dojk. http://www.europadonna-zdruzenje.si/ index.php?id=161&news_id=47; ista, Raziskava o šikaniranju na delovnem mestu, objavljena v knjigi Žrtvovanje resnice: Opoj zmuzljivih diskretnih nediskretnosti. Maribor 2006: Litera, 140‡142; 181‡196. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 23 Sedanjost nas izziva Moja temeljna teza o preuËevanju virtualnih skupnosti je, da etnolog lahko sodeluje pri njihovem opazovanju in preuËeva-nju ter opazovanju in preuËevanju vsakodnevnega življenja ljudi, ki jih ustvarjajo, enako suvereno kot pri tradicionalnih skupnostih. Objektivnost in veljavnost postopkov, ki jih pri tem uporablja, ni niË manjša, Ëe seveda upošteva posebnosti in znaËilnosti medmrežnega prostora. Še najpogosteje se danes internet uporablja za rekrutiranje respondentov (npr. Ramšak 2006; Ramšak 2007) ali preprosto za zbiranje podatkov. Pri tem so najpogosteje uporabljane knjižniËne ter revialne elektronske podatkovne baze ter spletne povezave s podobno vsebino. Nekatere od njih so prosto dostopne, za druge zahtevajo plaËilo ali Ëlanarino. PlaËljive informacije so praviloma verodostojnejše, a to ni nujno. Lociranje gradiva na internetu je hitrejše kot pri uporabi tradicionalnih tehnik zbiranja, tudi faze obdelave podatkov se skrajšajo. Pri rekrutiranju ciljnih populacij s pomoËjo interneta pa je potreben dober premislek in strategija, ki daje velik poudarek predvidevanju. Seveda pa se ni bati, da bi tradicionalne etnološke tehnike šle v pozabo, saj bodo vedno obstajale množice ljudi, ki ne uporabljajo interneta ali ki vsaj niso odvisne od njega. Ob preuËevanju internetnih skupnosti pa se je pomembno vprašati, kaj te dajejo uporabniku, Ëesar ne dobi v resniËnem življenju, kaj virtualne skupnosti dajejo marginaliziranim skupinam ter kakšno stopnjo internetnega kriminala lahko priËakujemo? Opremljena z znanjem o preuËevanju klasiËnih skupnosti ter njegovo nadgradnjo v medmrežju pa tudi spletna etnologija ne bo veË dolgo prekislo jabolko. Literatura: DAVIES, Pamela 2006: Informed consent. V: Jupp Victor (ur.), The Sage Dictionary of Social Research Methods. London: Sage, New Delhi: Thousand Oaks, 149‡150. DONATH Judith S. 2004: Identitet i prijevare u virtualnoj zajednici. V: Etnografije interneta. Reana SenjkoviĘ in Iva Pleše (ur.). Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, 125‡159. HAMILTON, Rebekah J., Barbara J. Bowers 2006: Internet Recruitment and E-Mail Interviews in Qualitative Studies. Qualitative Health Research 16/2006, 821‡835. KOZINETS, Robert V. 2006: Netnography. V: Jupp Victor (ur.), The Sage Dictionary of Social Research Methods. London: Sage, New Delhi: Thousand Oaks, 193‡195. KOZINETS, Robert V. 2002: flThe Field Behind the Screen: Using Netnography for Marketing Research in Online Communications.« Journal of Marketing Research 39/2002, 61‡72. MASON, Bruce Lionel 1996: Moving Toward Virtual Ethnography. American Folklore Society News 25/1996, št. 2, 4‡6. PLEŠE, Iva 2002: Tijelo od rijeËi. ElektroniËka poruka kao medij intime? Narodna umjetnost 39/2002, št. 2, 53-76. RAMŠAK, Mojca 2006: Žrtvovanje resnice. Opoj zmuzljivih diskretnih nediskretnosti. Maribor: Litera. AZGLABLJANJA MJM RAMŠAK, Mojca 2007: Context of breast cancer narrative accounts. Referat na flThird International Congress of Qualitative Inquiry«, University of Illinois at Urbana-Champaign, 2.‡5. maj 2007 (v tisku). RHEINGOLD, Howard 2004: Ne-vidne množice. Horizontalne združbe, trenutne skupnosti in mobilna plemena. Ljubljana: Vale Novak. SENJKOVI?, Reana, Iva PLEŠE (ur.), Etnografije interneta. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku. Spletni viri: KOZINETS, Robert V. 2006: On Netnography: Initial Reflections on Consumer Research Investigations of Cyberculture, http://smealsearch2.psu.edu/35605.html, 22. 12. 2006. RAMŠAK, Mojca 2006: Vprašalnik o doživljanju, prestajanju in sooËanju z rakom dojk, http://www.europadonna-zdruzenje. si/index.php?id=161&news_id=47, 1. 9. 2006. Datum prejema prispevka v uredništvo: 31. 1. 2007 RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 24 Kratki znanstveni prispevek / 1.03 Saša Starec KUHARSKE KNJIGE IN flSLOVENSKA KUHINJA« IzvleËek PriËujoËi Ëlanek govori o vlogi kuharskih knjig pri ustvarjanju nacionalne kuhinje. Kuharske knjige so lahko koristen vir za kronološki vpogled v nastajanje ideje in vsebine nacionalne kuhinje, saj se znaËilnosti nekega obdobja kažejo v vsebini izdanih kuharskih knjig. Pri analizi sem kuharske knjige, napisane v slovenskem jeziku, razdelila na pet kljuËnih obdobij. ZnaËilnosti posameznih obdobij, v katere sem jih umestila, se kažejo predvsem v izboru jedi ter po namenu, s katerim so bile knjige napisane. Hkrati z razmislekom o nastajanju flslovenske« kuhinje se v Ëlanku lotevam tudi razmisleka o smiselnosti uporabe izraza flnarodna jed« ter osvetljujem analitiËno vrednost kuharskih knjig kot literature, ki nam lahko veliko pove o družbi, v kateri so te nastale. Abstract Analyzed is the role of cookbooks, written in Slovene language, in the process of creating national, in this case flSlovenian,« cuisine. Reflecting many characteristics of a period, cookbooks represent a useful source for gaining a chronological insight into developmental phases of national cuisine. The analyzed cookbooks have been divided into five key periods characterized by the selection of dishes and the purpose for which the books had been written. This leads to an examination of cookbook literature as a source of information on the society in which they have originated and of the somewhat questionable use of the term flnational dish«. Za uvod Multikulturnost in kozmopolitanstvo mesta se v današnjem svetu pogosto odražata v pestrosti gostinske ponudbe, ki lahko obsega kulinariËno podobo skoraj celotnega sveta. Zato da bi uživali ob jedeh, ki niso del našega vsakdana, ni veË treba potovati kilometre stran, ampak lahko v njih uživamo tudi v domaËem kraju. Naše seznanjanje s kulinariko drugih kultur temelji v glavnem na jedeh, ki jih gostinci umešËajo na jedilne liste. Si lahko predstavljamo italijansko restavracijo brez testenin? Težko. Nacionalne kuhinje vedno vsebujejo doloËen repertoar jedi, brez katerih si teh kuhinj ni mogoËe predstavljati. V priËujoËem Ëlanku se bom ukvarjala s procesom ustvarjanja ideje in podobe (stalnega repertoarja) flslovenske kuhinje«. Razmišljanje o tem procesu temelji na analizi kuharskih knjig, napisanih v slovenskem jeziku. Ker raziskava temelji na analizi kuharskih knjig, bom pozornost v Ëlanku namenila tudi vlogi in pomenu kuharskih knjig pri ustvarjanju nacionalne kuhinje. Še prej pa se bom dotaknila vprašanja, kako razumeti izraza nacionalna kuhinja in flnarodna jed«. O nacionalni kuhinji in flnarodnih jedeh« Zaradi pomena, ki ga ima hrana za Ëlovekov obstoj, je Ëlovek hrano moËno vpel v simbolni svet. Ena od simbolnih funkcij hrane je povezana tudi z ustvarjanjem kolektivne identitete, med katero uvršËamo tudi nacionalno identiteto. Ko razmišljamo o odnosu med nacionalno identiteto in hrano, se moramo najprej vprašati, ali lahko sploh govorimo o neËem takšnem, kot je nacionalna kuhinja. Pri razmisleku o tem izhajam iz Lévi-Straussa in njegovega razmišljanja o razmerju med endo- in ekso-kuhinjo. (po Godi-na-Golija 1996, 217) S to delitvijo je Lévi-Strauss opozoril na dvojno naravo kuhanja v družbi; to delitev lahko jasno opazimo tudi v našem vsakdanu ter okolju, v katerem živimo. Endo-kuhinja je naËin priprave hrane, ki je namenjen intimni, vsakodnevni uporabi, in je povezan predvsem z družino. Gre za vsakodnevno prehrano, ki se je ne uporablja za oznaËevanje drugaËnosti, zato lahko vsebuje tudi fltuje jedi« in je veliko bolj raznolika in pestra. Ekso-kuhinja je naËin priprave hrane, ki je namenjen predvsem gostom. Ekso-kuhinja nastopa v trenutkih, ko smo v odnosu s tujcem, z našim Drugim, in ko hoËemo s hrano pokazati na našo drugaËnost, kjer hoËemo sebe definirati za pripadnika doloËene skupine. Razmerje med ekso- in endo-kuhinjo lahko primerjamo z identiteto posameznika, ki je odvisna od situacije, v kateri se posameznik nahaja v trenutku identifikacije. Tako kot se lahko posameznik v razliËnih situacijah razliËno identificira glede na dane oko-lišËine, tako ima lahko posameznik v sebi veË razliËnih prehranjevalnih vzorcev, s katerimi se identificira, ko je to treba. Kajti, kot pravita Beardsworth in Keil, flabsorbcija dane hrane pomeni hkrati tudi vkljuËitev jedca v neki kulinariËni sistem in s tem v skupino, ki ta sistem izvaja«. (1997, 54) Enkrat je tako pomembna lokalna kuhinja, drugiË regionalna in navsezadnje nacionalna. Ena od znaËilnosti nacionalnih kuhinj je, da rada poËiva na predstavi tradicije oziroma kontinuitete s preteklostjo, toda te tradicije so, glede na njihov nastanek, veËkrat zelo mlade. (Hobsbawm 1983,1) Vsaka nacionalna kuhinja je konstrukt doloËenega Ëasa in je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju, svoj temelj pa odkriva v preteklosti. V njej so doloËene obiËajne fltradicionalne prakse modificirali, ritualizirali in institucionalizirali za nove nacionalne namene« (Hobsbawm 1983, 6) ali pa so jih ustvarili Ëisto na novo. Tako lahko doloËeno jed prenesejo iz regionalnega okvira v eno izmed jedi nacionalne kuhinje, kjer dobi svoje novo ime in standardizirano podobo. Tako je npr. ena med razliËicami gibanic v Prekmurju postala s tem, ko je prestopila v širši slovenski prostor, flprekmurska gibanica«. Hkrati z vprašanjem obstoja nacionalne kuhinje se pojavlja tudi vprašanje, kako razumeti izraz flnarodna jed« in kako ga uporabljati, Ëe sploh. Pri tem moram najprej opozoriti, da besede narodna ne razumem v povezavi narod ‡ ljudstvo, v Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 25 smislu veËinskega prebivalstva na ozemlju Slovenije, ki je bilo kmeËko, temveË v povezavi narod ‡ Narod, v smislu nacionalne skupnosti. V vsakdanjem govoru, kot tudi v doloËenih poljudnih zapisih izraz flnarodna jed« pogosto povezujejo s kmeËkimi jedmi. Iz dejstva, da je veËinski del slovenskega prebivalstva živel na podeželju, se je izoblikovalo prepriËanje, da so samo tam lahko nastale flizvirne slovenske jedi«. To je vsekakor neustrezno, saj je na kuharskem podroËju vedno prihajalo do medsebojnih vplivov med razliËnimi družbenimi razredi in etniËnimi skupinami. Dejstvo je, da si je Ëlovek, kadar so mu vsakokratne ekonomske razmere to omogoËale, vedno prizadeval za to, da bi dobro in okusno jedel. Zato je jedi tudi stalno izpopolnjeval, jim dodajal nove sestavine ali pa je prevzemal jedi od drugod, Ëe mu je to le koristilo. Jedi zato niso bile nikoli izolirane pred vplivi sosedov, prav tako niso bile statiËne, ampak so prehajale razliËne razvojne faze, kot odraz uporabe novih sestavin in novega znanja, povezanega s kuho, ter novih tehnologij kuhanja. Drugi pomislek glede izraza flnarodna jed« je ta, da so mnoge jedi dosti bolj regionalne kot narodne. Že Vilko Novak je v svojem delu o prehrani v Prekmurju zapisal, da najdemo v Prekmurju jedi, ki jih ne poznajo na Gorenjskem, in obratno (1947, 45), o regionalnih mejah v prehrani pa nas v svojih zapisih pouËi tudi Janez Trdina (1987). Kljub neustreznosti rabe izraza flnarodna jed«, kot sem to opisala v zgoraj omenjenih pomislekih, pa menim, da izraza ni smiselno kar na hitro izbrisati iz rabe. Raba tega izraza je ustrezna, Ëe jo razumemo znotraj toËno doloËenega diskur-za, kjer dobi flnarodna jed« bolj specifiËen in ožji pomen. Pri razmisleku o tem sem se naslonila na Andersonovo razmišljanje o državnem jeziku, ki gradi predstavno skupnost (Anderson 1998). Uradni državni jezik je umetna tvorba, ki omogoËa sporazumevanje med govorci razliËnih dialektov znotraj države. Ko državni jezik nastopa v odnosu z drugim državnim jezikom, omogoËa govorcu identifikacijo z državo, z narodom. Pravimo, da govorimo slovenski jezik, Ëeprav je vsakdanja govorica lokalnega obmoËja prej v dialektu kot v knjižnem jeziku. Tega uporabljamo, ko se sreËujemo z ljudmi in s stvarmi, kjer je nacionalno pomembnejše od regionalnega in lokalnega. »e to projiciramo na podroËje kulinarike, lahko v nacionalni kuhinji vidimo državni jezik, izbrane jedi kot flnarodne jedi« pa kot vsebino nacionalne kuhinje. Iz tega vidika je razumevanje tega, kaj je flnarodna jed«, dosti bolj omejeno. Kot flnarodno jed« tako razumem zgolj tisto jed, ki je stopila v proces nacionalizacije, ki je s tem presegla regionalno raven in postala sestavina nacionalne kulture. Gre za jedi, ki delujejo kot sredstvo identitete in samoreprezentacije ob stiku s tujcem kot pripadnikom drugega naroda. Ta izbor jedi je vedno ožji od dejanske kulinariËne ponudbe jedi na obmoËju, kjer živi nek narod. Katere jedi postanejo flnarodne jedi«, ni samo po sebi umevno in doloËeno za stalno. So konstrukt Ëasa, okolišËin in vladajoËe ideologije, ki popularizira doloËene jedi. Popularizacija v zadnjih desetletjih poteka predvsem skozi medije popularne kulture, katerih del so tudi kuharske knjige. Njihova vloga ni nezanemarljiva, saj lahko s svojo vsebino v nekaj letih in desetletjih povzroËijo, da je lahko tisto, kar je bilo še flnedavno« srce nacionalne kuhinje, danes že postranska jed, ki jo je zamenjala nova, usklajena s sodobnim okusom. VeË o tej spremembi bo razvidno v nadalje- AZGLABLJANJA MJM vanju Ëlanka, ko bom predstavila primerjavo kuharskih knjig iz razliËnih zgodovinskih obdobij. Skriti pomen kuharskih knjig Kuharske knjige so dobrodošlo orodje za analizo nacionalne kuhinje, saj nam lahko povedo bistveno veË o flkolektivni ima-ginaciji ljudi, sanjah, simbolnih vrednotah in priËakovanjih« (po Taper in Zubaida 1994, 9) kot pa o dejanskih kuharskih praksah v nekem okolju. Njihova vloga pri flkreiranju nacionalne kuhinje in nacionalne kulture« (Harbottle 1994, 106) ni zanemarljiva. Ko govorimo o kuharskih knjigah, ne smemo spregledati vloge tiska, ki je bil pomemben tako za poveËanje števila kuharskih knjig kot tudi za razširitev njihove uporabe na nižje plasti družbe. Natisnjene kuharske knjige so tako dosegle novo obËinstvo ‡ mešËanstvo, pozneje pa se je ta literatura razširila še med nižje družbene sloje. Kot je opozoril Anderson (1998), je tisk pripomogel k nastanku unificirane-ga polja izmenjave in komunikacije s tem, da je vzpostavil standardiziran jezik, ki se je pozneje prelevil v državni jezik. Branje Andersona pokaže na doloËeno podobnost med oblikovanjem standardiziranega nacionalnega jezika in oblikovanjem nacionalne kuhinje. Kuharske knjige omogoËajo podlago za združevanje razliËnih regionalnih kuhinj in s tem ustvarjajo podobo o obstoju nacionalne kuhinje. Jack Goody je o pomenu medijev, med katere lahko uvrstimo tudi kuharske knjige, zapisal, da so flzabrisali tudi nekatere notranje meje med razredi in regijami«. (1982, 3) Kot je pokazal Appadurai na primeru Indije, je bilo prav izmenjavanje receptov Ëez regionalne meje s pomoËjo medijev prvi korak k oblikovanju nacionalne kuhinje. (Appadurai 1988) »e parafraziramo, imajo kuharske knjige pri oblikovanju nacionalne kuhinje takšno vlogo, kot jo imajo v jezikoslovju slovarji, ko kodificirajo in uveljavljajo obstoj državnega jezika. So medij za utelešanje in definiranje predstave o nacionalni kuhinji, ki poveže heterogenost kuharskih praks v izbran vzorec najreprezentativnejših jedi. Nacionalna kuhinja je takšna, da zaradi zamisli o pripadnosti isti nacionalni kulturi združuje razliËne razredne in regionalne okuse, in tako na podlagi doloËenih izbranih jedi enoti okus znotraj naroda. Kot je opazil Wilk v svoji raziskavi nacionalne kuhinje v Belizeju, so vse etniËne, starostne in dohodkovne skupine pokazale visoko stopnjo soglasja glede osnovnih narodnih jedi. (1997, 252) S tem, ko enotijo okus v regionalno in etniËno raznoliki državi, je vsebina kuharskih knjig vedno selektivna, prepušËena izboru pisca knjige. Izbor jedi je podrejen nekaterim že uveljavljenim in popularnim jedem, presoji avtorja ter tudi prevladujoËemu okusu v družbi med pisanjem knjige. Zato izbor jedi ni nikoli stalen, ampak se spreminja in dopolnjuje v skladu s prostorom in Ëasom pisanja. Izbor jedi tako pokaže, da so doloËene jedi v nekem Ëasu pomembnejše od drugih, oziroma verjamemo, da imajo takšne kvalitete, ki kažejo na specifiËnost prostora, države. Kaj in kako se je pisalo v kuharskih knjigah? Za razumevanje neËesa takšnega, kot je proces oblikovanja nacionalne kuhinje, je bilo zelo pomembno izdelati kronologi- jfljjfl RAZGLABLJANJ jo pisanja kuharskih knjig. Pri tem me je predvsem zanimalo, katere jedi se pojavljajo v kuharskih knjigah skozi zgodovino. S to analizo in primerjavo dobljenih podatkov sem hotela dobiti kronološki vpogled v to, kdaj se katere jedi, ki so danes razumljene kot flslovenske«, pojavljajo v kuharskih knjigah, in kaj to pomeni. Pod izrazom flslovenska jed« razumem tiste jedi, ki oblikujejo najbolj temeljni repertoar jedi, ki naj bi predstavljal Slovenijo; to so jedi, ki so nepogrešljive, kadar gre za predstavitev slovenske kulinarike tujcem. Za lažje razumevanje procesa oblikovanja ideje in predstave o nacionalni kuhinji sem kuharske knjige umestila v pet Ëasovnih obdobij. Vsako od njih je specifiËno glede na izbor jedi, namen knjige ter glede na bralce, ki jim je kuharica namenjena. 19. stoletje: od Vodnika do Pleiweissove Temeljna karakteristika pisanja v 19. stoletju je prizadevanje za izdajo kuharskih knjig, ki bi ženske nagovarjale v slovenskem jeziku. Te knjige so bile namenjene pouËevanju in dvigu raznolikosti v pripravi jedi. Vsebina teh knjig vsebuje veËinoma recepte za pripravo jedi, ki izvirajo iz tujega okolja; gre za jedi, pripravljene na francoski ali angleški naËin. To priËa o tem, da za to obdobje še ne moremo govoriti o težnjah po zapisu nacionalne kuhinje. Vodnik sicer izraza potica in žganci že uporablja, toda ne v smislu zapisa priprave teh dveh jedi, ampak za opis drugih, flnovih« jedi. Izbor jedi, kot na primer kipniki, pudingi, peËenke itd. kaže, da so bile te kuharske knjige namenjene zlasti plemstvu in višjemu mešËanskemu sloju prebivalstva, ki si je lahko privošËil pripravo bolj prefinjenih jedi. Prva polovica 20. stoletja »as prve polovice 20. stoletja in druge svetovne vojne je na marsikaterem podroËju ljudske kulture zaznamovan s folklo-rizmom. To je še vedno Ëas, ko je glavni namen kuharskih knjig uËenje žensk, kako naj Ëim bolj pestro in predvsem varËno kuhajo. Temeljna razlika v primerjavi z 19. stoletjem je v tem, da se je vsebina kuharskih knjig razširila tudi na nekatere preproste jedi veËinskega prebivalstva, saj so to zahtevale družbene in ekonomske okolišËine. Tako postanejo stalnica kuharskih knjig žganci, kaše, moËniki itd. Glede uvajanja flkmeËkih jedi« bi težko rekla, da je to posledica ustvarjanja nacionalne kuhinje. »e smo na podroËju likovne umetnosti, notranje opreme in oblaËilne kulture priËe zanimanju mešËanskega prebivalstva za flnarodni« slog in njegovemu ustvarjanju, tega ne moremo trditi za podroËje prehrane, vsaj kolikor to zadeva mešËansko kuhinjo skozi najreprezentativ-nejšo kuharico Slovenska kuharica Felicite Kalinšek. Dejstvo je, da je dosti težje iz narodnega domoljubja zaËeti jesti hrano, ki je revna in ne atraktivna, kot pa si obleËi flnarodno nošo« in peti ljudske pesmi. Hrana pa je bila v tem obdobju še vedno velik oznaËevalec družbenega statusa in blagostanja, katerega glavno merilo sta bila prav meso ter raznolikost obrokov. To se kaže tudi v številu receptov za pripravo mesnih jedi in razliËnih sladic v Slovenski kuharici, nasproti kuharicam, ki so nastale za potrebe manj premožnih gospodinjstev. Bolj verjetno je, da se je obseg mešËanstva in bralstva kuharske literature vedno bolj širil tudi na tiste plasti bralstva, ki si ni Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 26 moglo vsakodnevno privošËiti tako prefinjenega jedilnika, ki se pojavlja v kuhinjskih knjigah 19. stoletja. Ker je bila kuharska knjiga predvsem priroËnik za dobro kuho, je moralo pisanje upoštevati tudi nove družbene in ekonomske razmere in se jim prilagajati. Med letoma 1945 in 1991 »as po drugi svetovni vojni je z družbenoekonomskimi razmerami povzroËil korenite spremembe v vsakdanjem življenju, ki so vplivale tudi na prehranjevanje. Pomembno mejo v naËinu prehranjevanja naj bi pomenila šestdeseta leta, ko je prišlo do dviga življenjske ravni, kar se je kazalo tudi v tem, da je meso postajalo vsakdanja jed, od starih jedi pa so se ohranjale zlasti tiste, ki so se ljudem zdele boljše. (Novak 1985, 142) Tukaj je kljuËen pojav hladilnika, zaradi Ëesar je meso postajalo vedno bolj tudi vsakdanja jed. Vsa ta hitra transformacija je v 60. letih rodila spoznanje, da številne fldomaËe tradicionalne jedi« Ëedalje hitreje tonejo v pozabo, zato jih je treba rešiti in obuditi. Za fldomaËe tradicionalne jedi« se je štelo predvsem jedi podeželskega agrarnega prebivalstva, ki je bilo še v 50. letih veËinsko in zato flpristno slovensko«. Tako dobimo v tem obdobju kuharske knjige, katerih glavna naloga je flobnavljanje našega pozabljenega ali majhnega poznavanja naših narodnih jedi«. (Merc-MatjašiË 1987, 9) ZnaËilnost pisanja kuharskih knjig tega Ëasa je, da so poskušale Ëim bolj ohranjati originalnost zapisa za pripravo jedi. Tako lahko v knjigi Slovenske narodne jedi preberemo, da so se pisci knjige fltrudili, da bi bili Ëim bolj izvirni pri predelavi receptov«. (Grum 1976, 5) Takšne kuharske knjige so uporabljale naËin pisanja, ki ga Mennell na primeru Anglije opiše kot flobrambo, ki se je usmerila v konservatizem, namesto da bi se usmerila k inovaciji in razvoju znotraj tradicije«. (Mennell 1985, 206) Za kuharske knjige tega obdobja, katerih namen je bilo ohranjanje starih, domaËih jedi, je bilo pomembno, da zapišejo Ëim veË razliËnih jedi, po možnosti Ëim veË razliËic najbolj znanih jedi, npr. potic, štrukljev. Z osredotoËenostjo na flglavne slovenske jedi« so hkrati izpušËali veliko manjših lokalnih in regionalnih jedi. Zanimivo je pogledati tudi takratne naslove kuharskih knjig, ki so se ukvarjale z flnarodnimi jedmi«. Ti naslovi so npr. Ta dobra stara kuha, Kuhajmo po domaËe, Slovenske narodne jedi. Kažejo predvsem nostalgijo, ni pa med njimi nobenega naslova, ki bi uporabljal besedno zvezo flslovenska kuhinja«. Po letu 1991 Nastanek samostojne države je prinesel s seboj potrebo po oblikovanju reprezentativne podobe nacionalne kuhinje. Knjige sedaj niso veË namenjene obujanju in ohranjanju flstarih« jedi, ampak so dobile novo vlogo reprezentacije bogastva kulinari-ke na Slovenskem. Treba je bilo oblikovati kuharske knjige, ki bodo govorile o Sloveniji, zato sta postala izbor jedi ter njihova prezentacija bolj premišljeni. V tem duhu smo do sedaj dobili dve reprezentativni kuharski knjigi, ki prikazujeta kulinariËno podobo Slovenije, in sicer Slovensko kuhinjo in Kuhinjo Slovenije. Obe omenjeni knjigi želita s svojim prikazom odËarati podobo flslovenske« kuhinje kot flkmeËke« kuhinje, ki temelji zgolj na kolinah, žgancih in kislem zelju, ter jo prikazati v luËi Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 27 raznolikosti okusov, ki so odraz geografske raznolikosti Slovenije ter prisotnosti razliËnih družbenih skupin. Ta sprememba namena kuharske knjige iz varuhinje dedišËine v promotorko kulinariËne dedišËine opušËa fletnografski« zapis jedi in dopu-šËa veËjo eksperimentalnost v pripravi in predstavitvi jedi in s tem prevetritev klasiËne podobe. Zapis jedi sedaj ne temelji veË na vseh mogoËih naËinih priprave ene jedi, ampak na zapisu razliËnih vrst jedi, s Ëimer se poudarja pestrost kulinarike na ozemlju Slovenije. Govor o regionalni raznolikosti je sedaj postal stalnica, kar se kaže prav skozi narašËajoËe število imen jedi, ki kažejo na prostor izvora jedi oziroma so ta imena nareËna. Frtalja, zlevanka, kvaseni-ca, bobiËi itd. postajajo namesto knjižnih izrazov vedno bolj uporabljena poimenovanja za jedi, mineštre in artiËoke pa postajajo primorske mineštre in artiËoke po primorsko. Hkrati z oblikovanjem podobe slovenske kuhinje pa so v zadnjih letih izšle številne kuharske knjige, ki obravnavajo regionalne kuhinje na prostoru Slovenije. Tako smo dobili kuharske knjige o briški, kraški, štajerski kuhinji, in še bi lahko naštevali. O simbiozi med kuharsko knjigo in flslovensko kuhinjo« Kaj nam torej lahko pove analiza pisanja kuharskih knjig? Kot prvo nam nudijo možnost kronološkega sledenja ustvarjanja tako ideje kot same vsebine flslovenske kuhinje«. S tem nam pokažejo, da nobena jed ni od vekomaj prisotna v predstavi o flslovenski kuhinji«, ampak je uveljavitev jedi kot flnarodne jedi« vedno posledica popularizacije te jedi v doloËenem Ëasu. Tak primer je zagotovo prekmurska gibanica, ki je bila dolgo Ëasa zgolj ena med mnogimi jedmi, ki se jih je pripravljalo v Sloveniji, dokler se ni dokonËno uveljavila kot flena najbolj znanih slovenskih sladic«. (Bogataj 2000, 26) Po drugi strani deluje kuharska knjiga kot najpopolnejši medij utelešenja ‡ zapisa flslovenske kuhinje«, saj na enem mestu zaobjame najširši spekter jedi, ki jih drugaËe na enem mestu ni mogoËe združiti. »e sledimo razvoju pisanja kuharskih knjig, ne moremo spregledati doloËenih potez, s katerimi se poudarja slovenskost, regionalno raznolikost in pestrost jedi, ki jih najdemo na Slovenskem. Proces oblikovanja slovenske kuhinje je bil postopen in je le poËasi zajel celotno ozemlje Slovenije. S tem ko kuharske knjige združujejo razliËne regionalne jedi, delujejo kot odliËen pripomoËek spoznavanja Drugega znotraj države in hkrati sprejemanja njegovih jedi za svoje, saj Drugega razumemo kot pripadnika istega naroda, iste skupnosti. Vzporedno z vkljuËevanjem številnih regionalnih jedi se je poveËalo tudi število poimenovanj jedi po prostoru flizvora« ter nareËna imena za jedi. Takšna poimenovanja igrajo pomembno vlogo pri prepriËanju, kaj je flslovenska jed« in kaj ni ter zlasti pri sprejemanju teh jedi za slovenske. Bistveno lažje za identifikacijo je uporabljati poimenovanje jota kot pa poimenovanje zeljna juha s fižolom. Kuharske knjige nam pokažejo, da se pri nacionalni kuhinji sreËujemo s standardiziranim vzorcem jedi, ki v najbolj grobem smislu gradijo predstavo o tem, kaj naj bi bila flslovenska kuhinja«. Neuvrstitev ene od jedi iz flželeznega repertoarja« v kuharsko knjigo bi naredila predstavo o flslovenski kuhinji« ter tudi knjigo samo skoraj nepopolno. Si lahko predstavljamo AZGLABLJANJA MJM knjigo brez omembe prekmurske gibanice, štrukljev, potice, praženega krompirja, žgancev? Verjetno bolj težko, po drugi strani pa v izboru ne bi toliko pogrešali recce, kulnijev ali pa bulj. Lahko govorimo o neke vrste stereotipizaciji, ki pa je pomembna prav zato, ker omogoËa poistovetenje z narodom oziroma državo. Ta vzorec zato oblikuje enotni okus, v katerem se ljudje prepoznajo za pripadnike istega naroda, ki ga simbolizira ta izbrani vzorec jedi. Ta izbor jedi predstavlja nacionalno kulturo, katere del je tudi nacionalna kuhinja. Za ponazoritev tega, kako je tujcem flslovensko kuhinjo« opisala domaËinka iz Ljubljane, naj navedem njen zapis na internetni strani: fl… naj razložim, kaj je dejansko slovenska kuhinja. /…/ Goveja juha, peËeno meso, pražen krompir in zelena solata /…/ to ni tradicionalna kuhinja, ampak je uvoženo iz Avstrije /…/. Tradicionalna slovenska hrana je preprosta in nasitna ‡ kot naravni rezultat kmeËkega statusa praktiËno vseh Slovencev v preteklosti /…/. Nekatere najokusnejše slovenske specialitete so idrijski žlikrofi (krompirjevi cmoki, nadevani z mesom ali sirom), jota /…/, prekmurski bograË /.../, štajerska kisla juha /.../, razliËne gobje jedi /…/, prekmurska gibanica /…/ in potica.« (http://www.virtualtourist.com/m/21969/3ef/2/, 10. 5. 2004) Prav zaradi pomena, ki ga ima doloËena jed za identificiranje posameznika z Narodom, se zato ne bi povsem strinjala s trditvijo Janeza Bogataja, da ne moremo govoriti o flnarodnih jedeh« ter o flslovenski kuhinji«. Bogataj namesto tega uvaja izraz kuhinje Slovenije (2000, 7), ki je bolj poveden, saj opozarja na to, da imamo opravka z veË kuhinjami, tako regionalnimi kot tudi kuhinjami razliËnih družbenih skupin. S tem zajamemo vso raznolikost jedi v slovenskem prostoru, zaradi Ëesar se z Bogatajem vsekakor strinjam o rabi ustreznejšega izraza kuhinje Slovenije. Kljub temu pa menim, da je izraz flslovenska kuhinja« tudi smiseln, toda le, Ëe ga mislimo v smislu standardiziranega vzorca, v katerem se ljudje prepoznajo za pripadnike iste skupnosti ‡ naroda. Ta standardiziran vzorec sestavljajo jedi, ki so postale neizogibna vsebina kuharskih knjig in neizogiben del predstave o tem, kaj je flslovenska kuhinja«. Edino za te jedi je tudi smiselna uporaba izraza flnarodna jed«. Gre za jedi, v katerih se prepoznavajo pripadniki naroda. Ni vsaka jed, ki jo najdemo v Sloveniji, flnarodna jed«, ampak je to le tista jed, ki je prerasla regionalne okvire in prešla flproces nacionalizacije« (Löfgren 1989) ter je zato postala splošno znana po celi Sloveniji. S tem je postala tudi reprezentativna podoba nekega naroda oziroma neke države. Kot piše Löfgren, velja neko splošno prepriËanje, da naj bi vsak narod ne imel skupnega le jezika in preteklosti, paË pa tudi okus. (1989, 9) Prav zato lahko Bogataj zapiše, da je flprekmurska gibanica najznaËilnejša slovenska sladica« (2000, 7), ki dolgo Ëasa sploh ni bila prisotna v kuharskih knjigah. Standardiziran izbor jedi ni nikoli stalen, ampak je v stalnem spreminjanju in dopolnjevanju, kar nam pokažejo prav kuharske knjige. Po drugi strani pa kuharske knjige skrbijo prav za vzdrževanje standardizirane podobe jedi, zaradi Ëesar se doloËena jed ne more veË spreminjati. O flslovenski kuhinji« ne moremo govoriti kot o slogu kuhanja, kot je to znaËilno za Francijo, oziroma ne moremo govoriti o kuhinji, ki bi nastala v restavracijah ter s strani jfljjfl RAZGLABLJANJ profesionalnih kuharjev. flSlovenska kuhinja« se je oblikovala tako, da so zbirali predvsem prazniËne in regionalno razliËne jedi veËinskega prebivalstva, ki so jih nato objavili v kuharskih knjigah. Zato so imele in imajo kuharske knjige pomembno in kljuËno vlogo pri izgradnji nacionalne kuhinje, saj so bile nosilke zapisov jedi in so s tem omogoËale medregionalno izmenjavo izkušenj. Ti zapisi prikazujejo kuharske prakse, ki so se ustalile v prvi polovici 20. stoletja in v zgodnjih letih po drugi svetovni vojni. Viri in literatura: ANDERSON, Benedict 1998: Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studio Humanitatis, 223 strani. APPADURAI, Arjun 1988: How to Make a National Cuisine: Cookbooks in Contemporary India. V: Comparative Studies in Society and History let. 30, št. 1. Cambridge, 3‡24. BEARDSWORTH, Alan in Teresa KEIL 1997: Sociology on the Menu: An Invitation to the Study of Food and Society. London: Rutledge. X, 277 strani. GODINA-GOLIJA, Maja 1996: TeoretiËna izhodišËa etnološkega prouËevanja prehrane. V: Traditiones let. 25. Ljubljana, 211‡221. GOODY, Jack 1982: Cooking, Cuisine and Class: A Study in Comparative Sociology. Cambridge: Cambridge University Press. VIII, 253 strani. HARBOTTLE, Lynn 1997: Fast food / spoiled identity: Iranian migrants in the British catering trade. V: Pat Caplan (ur.), Food, Health and Identity. London, New York: Routledge, 87‡99. HOBSBAWM, Eric 1983: The Invention of Tradition. V: Eric Hobsbawm in Terence Ranger (ur.), The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press, 1‡14. LÖFGREN, Orvar 1989: The Nationalisation of Culture. V: Ethnologia Europaea let. 19, št. 1. Göttingen, 5‡24. MENNELL, Stephen 1985: All Maners of Food: Eating and Taste in England and France from the Middle Ages to the Present. Oxford, New York: Basil Blackwell. XII, 380 stani. NOVAK, Anka 1986: Prehrana v ŠenËurju. V: Traditiones let. 15. Ljubljana, 121‡163. NOVAK, Vilko 1946: Ljudska prehrana v Prekmurju: etnografska študija. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 173 strani. REJA, Magda in Tatjana SIRK 1997: Briška kuhinja: Kuhinja in kulinariËna kultura v Goriških brdih. Ljubljana: Viharnik, 176 strani. WILK, Richard R. 1997: Real Belizean Food: Building Local Identity in the Transnational Caribbean. V: American Anthropologist let. 101, št. 2. Washington, 224‡255. ZUBAIDA, Sami in Richard TAPPER 1994: Introduction. V: Sami Zubaida in Richard Tapper (ur.), A taste of thyme: Culinary Cultures of the Middle East. London: Tauris, 1‡18. TRDINA, Janez 1987: Podobe prednikov: Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870‡1879. 1. knjiga. Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije (Knjižna zbirka Krt 30), 359 strani. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 28 Kuharske knjige: ADAMLJE, Slavko 1995: Slovenska kuhinja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 144 strani. BOGATAJ, Janez 2000: Kuhinja Slovenije: Mojstrovine nove kuharske umetnosti. Ljubljana: Rokus, 311 strani. GRUM, Andreja 1976 (1964): Slovenske narodne jedi. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 375 strani. HAFNER, Pavel 1982: Ta dobra stara kuha. Ljubljana: Cankarjeva založba, 248 strani ILC, Marija ‡ sestra Vandelina, Andrej Goljat in Edvina Novak 1997: BožiË s sestro Vandelino in mojstrom Goljatom. Ljubljana: Vale-Novak, 146 strani. ILC, Marija ‡ sestra Vandelina, Edvina Novak (ur.) 1994: Kuharica sestre Vandeline: Slovenska mešËanska kuhinja. Ljubljana: Vale-Novak, 457 strani. IVA»I», Ivan 1967: Kuharska knjiga. Celje: Mohorjeva družba, 339 strani. KALINŠEK, Felicita 1935: Slovenska kuhinja. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 728 strani. KALINŠEK, Felicita 1985: Slovenska kuhinja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 712 strani. KALINŠEK, Felicita 1991: Slovenska kuhinja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 738 strani. KALINŠEK, Felicita, Živa Vidmar (ur.) 2000: S. Felicite Kalinškove Velika slovenska kuharica ali Kako okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Ljubljana: Cankarjeva založba, 828 strani. KUHAR, Boris 2003: Štajerska kuhinja. Ljubljana: KmeËki glas, 154 strani. MERC-MATJAŠI», Kristina 1990 (1963): Kuhajmo po domaËe. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 302 strani. NOVAK MARKOVI», Olga 1983: Jugoslovanska kuhinja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 207 strani. PLEIWEISS, Magdalena 1994 (1890): Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Ljubljana: Ara VI, 320 strani. REMEC, Marija 1957: Kuharica. Celje: Mohorjeva družba, 175 strani. REMEC, Marija 1992 (1915): VarËna kuhinja: Zbirka navodil za pripravo okusnih in teËnih jedil s skromnimi sredstvi za slabe in dobre Ëase. Ljubljana: D. Vehovar, 222 strani. REN»ELJ, Stanislav 1999: Kraška kuhinja. Ljubljana: KmeËki glas, 214 strani. URŠI»EVA, Marta 1931: Družinska kuhinja. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 161 strani. VODNIK, Valentin 1981 (1799) Kuharske bukve. Ljubljana, Cankarjeva založba, 176 strani. Elektronski vir: Before you go ahead and look ... http://www.virtualtourist.com/m/21969/3ef/2/, 10. 5. 2004. Datum prejema prispevka v uredništvo: 16. 9. 2005 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 29 RAZGLABLJANJA Izvirni znanstveni Ëlanek / 1.01 Dr. Jaka RepiË VLOGA NEFORMALNE EKONOMIJE PRI MIGRACIJSKIH PROCESIH V ŠPANIJI IzvleËek Prispevek obravnava povezavo med nedavno množiËno migracijo afriških delavcev v Španijo in potrebami španske neformalne ekonomije po neregistrirani poceni delovni sili. »eprav neformalna ekonomija ni edini vzrok za sodobno imigracijo v Španijo, pa je bila v preteklosti vsekakor eden pomembnejših dejavnikov zaËetka ekonomske imigracije, ki je sedaj država ne zna zaustaviti niti z restriktivno migracijsko politiko niti z flobrambo« šengenske meje. Migracijski procesi pa ne dosegajo uËinka izenaËevanja neenakosti med revnimi in bogatimi; ravno nasprotno. Ekonomski imigranti so pogosto najnižji socialni razred, saj v migracijah potekajo procesi razlikovanja med državljani, fldobrimi« tujci in flslabimi« imigranti, v katerih interesi kapitala producirajo kontinuiteto neintegracije in izkljuËevanja. Abstract Examined is the link between the recent mass migration of African laborers to Spain and the need of Spanish informal economy for inexpensive, unregistered labor. Although the latter is by no means the sole motive for contemporary migration to Spain it was definitely one of the most crucial elements of early economic immigration. As a result, Spain is as yet unable to stop it neither by restrictive immigration laws nor by fldefending« the Schengen Border. Yet migration processes do not diminish differences between the rich and the poor but even strengthen them. There is a marked differentiation between the citizens of Spain, the so-called flgood« foreigners, and flbad« immigrants. As a result, economic immigrants are often at the very bottom of the social scale, and it is in the interest of the capital to continue the policy of exclusion and foster nonintegration. flGracias a los inmigrantes, los esclavos tenemos criado.« flZahvaljujoË imigrantom, imamo tudi sužnji svoje služabnike.« Zgornji grafit, ki sem ga leta 2004 opazil na železniški postaji v predmestju Barcelone El Masnou, zelo prodorno in provo-kativno odseva družbeno resniËnost Španije v zadnjih dveh desetletjih, ko se je ob vedno moËnejši imigraciji postopoma izoblikoval nov ekonomski in socialni razred prebivalstva ‡ ekonomski imigranti. Velik del ekonomskih imigrantov se v Španiji nahaja na dnu družbene lestvice, poleg socialnih težav pa se na njihovih pleËih lomijo tudi kopja družbene diskriminacije in politiËnih konfliktov. Priseljenci se po migraciji v Španijo znajdejo v zelo kompleksnih kontekstih, saj so njihove poti in (ne)integracijske strategije odvisne od ugodnih ekonomskih možnosti, novim imigrantom nenaklonjenih druž- benih in politiËnih okolišËin ter restriktivnih in ekskluzivnih migracijskih in integracijskih politik ter politik državljanstva. »eprav v Španiji migracije še zdaleË niso nov pojav, pa so v zadnjih dveh desetletjih dobile povsem nove razsežnosti, kar je opazno tako v vsakdanjem življenju kot tudi v medijskem in politiËnem diskurzu, kjer so stalna vroËa tema. Skoraj ne mine dan, da ne bi dnevni Ëasopisi poroËali o imigraciji, flmigracijski problematiki«, prebežnikih ali konfliktih med priseljenci in lokalnim prebivalstvom. Redko pa se pojavijo tudi prispevki, ki opozarjajo na pozitiven vpliv imigrantov na špansko družbo. Praviloma prevladuje negativna naravnanost do imigracije, saj je ta nenadzorovana in nesistematiËna. Za velik del prebivalstva je imigracija najveËji socialni problem in potencialna kulturna grožnja (glej Solé in Parella 2003, 122), svoje težave pa v prvi vrsti pripisujejo pretirani imigraciji in šele nato visokim cenam stanovanj in življenja, brezposelnosti itd. 1 Zlasti problematiËna je množiËna ilegalna imigracija, kar je opazno na primer v Almeriji na jugu Španije, kjer so se od leta 2000 veËkrat sooËili celo z nepriËakovanimi izbruhi nestrpnosti in rasizma, ki sta ju do neke mere podpirali tudi uradna državna in krajevna politika. (glej Checa 2001) Paradoksalno pa je, da so na jugu Španije prav (ilegalni) ekonomski imigranti ‡ predvsem MaroËani, Alžirci in Sene-galci ‡ z delom na Ërno v gradbeništvu in zlasti v intenzivnem poljedelstvu v velikih pokritih toplih gredah (invernaderos) omogoËili izreden gospodarski razvoj celotne regije. Španija kot vozlišËe migracijskih tokov ZaËetki imigracije v južno Evropo segajo v šestdeseta leta 20. stoletja, množiËna ekonomska imigracija pa se je zaËela pred približno dvajsetimi leti. 2 Španija je bila namreË v preteklosti zlasti emigrantska država, saj so se pred drugo svetovno vojno Španci zaradi ekonomskih in politiËnih razlogov selili v perspektivne države hitro razvijajoËe se Latinske Amerike, po drugi svetovni vojni pa tudi v Združene države Amerike in bogatejše države severne Evrope. V šestdesetih letih 20. stoletja pa so v Španijo zaËeli prihajati premožnejši upokojenci iz severnoevropskih držav, zlasti iz Velike Britanije. V topli mediteranski deželi so sprva ostajali le Ëez zimo, sËasoma pa so se mnogi odloËili za stalno naselitev. V južnih in obmorskih predelih Španije živijo Angleži, Nemci in drugi priseljenci iz 1 Po mnenju 54 odstotkov prebivalstva naj bi bile migracije najbolj pereË problem v Španiji. (Videmšek 2005, 10) 2 Pri tem upoštevam le mednarodne oziroma transnacionalne migracijske tokove. V Španiji so sicer potekale tudi moËne notranje migracije med razliËnimi provincami (zlasti iz Andaluzije in Galicije v Katalonijo, Baskijo ter Kastiljo) ter s podeželja v urbana središËa. jfljjfl RAZGLABLJANJ severne Evrope v precej velikih skupnostih, ki delujejo kot nekakšne enklave privilegiranih imigrantov. (glej npr. O’Reilly 2000; Carella in Pace 2001; Solé in Parella 2003) Po letu 1976 je v Španijo prebegnilo tudi precej Argentincev, ki so se umaknili pred represijo zadnje argentinske vojaške diktature med letoma 1976 in 1983. (glej Olmo 1990; 2002) Bežali so predvsem leviËarsko usmerjeni intelektualci, ki so se v Španiji znašli kot nadpovpreËno izobraženi ljudje, in spodbujali razvoj novih storitev in ustvarjali delovna mesta. Zaradi njihovega veËinoma evropskega porekla in visoke izobrazbe ter majhnega števila (zlasti v nasprotju s številom emigrantov) so bili imigranti v Španiji do sredine osemdesetih let 20. stoletja skoraj neviden pojav. Sredi osemdesetih let 20. stoletja so se migracijski tokovi povsem obrnili, ekonomske migracije v južno Evropo pa so postale ena najpomembnejših modernih migracijskih teženj v Evropi. (glej Baghana 1997; King 2000; 2001) Število imigrantov je zaËelo strmo narašËati, prav tako pa se je izrazito spremenila njihova nacionalna, izobrazbena in religiozna struktura. Leta 1986 je bilo v Španiji le 275.000 legalnih priseljencev, njihovo število pa se je do leta 2000 povzpelo na 895.720 (Solé in Parella 2003, 121), do leta 2005 pa celo na 2.054.453, kar je približno pet odstotkov vsega prebivalstva. Kljub vidnemu prirastu števila priseljencev iz Afrike, Azije in Latinske Amerike je bil delež evropskih priseljencev leta 1999 še vedno 45-odstoten, ta delež pa je do leta 2005 padel na 34 odstotkov. Med njimi je bilo najveË Britancev, Nemcev in Portugalcev (Carella in Pace 2001, 65), zadnja leta pa je v Španiji svoje možnosti poiskalo zelo veliko delavcev iz držav vzhodne Evrope. V preteklosti so bili priseljenci veËinoma iz severne Evrope ali Latinske Amerike, kristjani ter relativno visoko izobraženi. V zadnjih dveh desetletjih pa so se jim pridružili še delavski imigranti iz Afrike, Latinske Amerike in vzhodne Evrope. V spodnji tabeli je razvidno število legalnih imigrantov glede na kontinent in državo emigracije, med katerimi so zajete le najbolj številËne imigrantske skupine. 3 PreseneËa zlasti dejstvo, da veËina legalnih priseljencev v Španiji izvira iz Evrope, sledijo jim tisti iz Latinske Amerike in šele nato iz Afrike. Ta podoba ne sovpada s popularno podobo množiËnih afriških imigrantov. Tudi v tem oziru so namreË problematiËni pravni statusi (oziroma ilegalnost imigrantov), kar kaže na neskladnost med restriktivno migracijsko politiko ter potrebo po poceni delovni sili. Razlogi za imigracijo Med razlogi za atraktivnost Španije in drugih držav južne Evrope med ekonomskimi migranti sta King in Rybaczuk (1993) navedla razliËne dejavnike potiska in vleke, med njimi zlasti geografsko in kulturno bližino Afrike, od koder izvira najveË ekonomskih imigrantov, ki pogosto ilegalno prebegnejo Ëez meje Evropske unije. PolitiËne spremembe, integracija Španije v strukture Evropske unije in stabilna gospodarska rast 3 Poleg legalnih imigrantov je v Španiji še precej ilegalnih imi-grantov, zlasti AfriËanov. Ocene njihovega števila se gibljejo proti milijonu. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 30 Država emigracije Št. imigrantov, 2005 Afrika 511.196 - Alžirija 28.127 - Maroko 396.668 - Senegal 19.943 Amerike 693.241 Severna Amerika 17.021 Srednja in Južna Amerika 676.220 - Argentina 59.008 - Dominikanska republika 44.431 - Ekvador 229.050 - Kolumbija 145.656 - Kuba 31.579 - Peru 73.145 Azija skupaj 146.503 - Filipini 18.466 - Kitajska 73.936 - Pakistan 18.678 Evropa skupaj 701.230 Evropska unija 523.367 - Francija 50.785 - Italija 75.636 - NemËija 70.774 - Portugalska 52.811 - Velika Britanija 136.766 - Poljska 27.248 * Druge evropske države 177.863 - Bolgarija 33.188 - Romunija 88.940 - Ukrajina 28.786 - Oceanija 1.211 - Neopredeljeno 1.072 Skupaj 2.054.453 Vir: Ministrstvo za delo in socialne zadeve Kraljevine Španije: , pregledano 14. 8. 2005. * Statistika prikazuje stanje leta 2005, ko Bolgarija in Romunija še nista vstopili v Evropsko unijo. Z njunim vstopom v EU se bo status priseljencev sicer spremenil, še vedno pa bodo veljale doloËene kvotne omejitve. so iz emigrantske države naredile idealno okolje za ekonomske imigrante. Šele imigranti lahko namreË zadovoljijo velika povpraševanja po poceni nekvalificirani delovni sili, ki jo zahtevajo nekateri gospodarski sektorji ‡ zlasti gradbeništvo, ki so ga spodbudila tudi velika strukturna vlaganja Evropske unije (Mendoza 2000), intenzivno poljedelstvo (Checa 2001; Carel-la in Pace 2001) in turizem. Migracijo je vËasih omogoËal tudi razmeroma enostaven ilegalni prestop španske meje, ki ni bila pripravljena na množiËno imigracijo. Glavni razlog za množiËno imigracijo pa je verjetno podoba evropske blagi- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 31 nje, za katero mnogi šele po prihodu ugotovijo, da ne ustreza resniËnemu stanju. Tu se namreË sreËujejo s situacijami, ki ne ustrezajo predstavam, s katerimi so prišli, saj jih spremljajo revšËina, neenakost in nemoË, doleti pa jih tudi diskriminacija in izkljuËevanje. Laura je Evropo oznaËila kot podobo blaginje, ki pa je flle fatamorgana in izgine, ko se ji približaš«. Konstruirani imaginarij vzdržujejo povratni migranti in transnacionalni stiki, verjetno pa vsaj za nekaj let ali celo za generacijo zaostaja za dejansko situacijo. Imigracija v južno Evropo se od predhodnih imigracijskih tokov v severno Evropo bistveno razlikuje v statusu ilegal-nosti. Ta je posledica skupne evropske migracijske in mejne politike ter privlaËnosti velike neformalne ekonomije, ki podpira in celo potrebuje imigrantske delavce. (Baldwin-Edwards 1999, 3) »e je bila migracija v severno Evropo po drugi svetovni vojni pretežno urejena, pa je imigracija v južno Evropo v zadnjih dveh desetletjih pogosto ilegalna. Stalker (2002, 152) je v pregledu migracijskih teženj v Evropi za splošno razumevanje migracijskih tokov opredelil štiri kategorije migracij, ki so zaznamovale tudi glavna migracijska obdobja od druge svetovne vojne do sedanjosti: ekonomske migracije, združevanje družin (pogosto imenovane tudi verižne migracije), nedokumentirane delavce ali ilegalne imigran-te ter prosilce za azil (ki postanejo begunci, ko jim odobrijo azil). Obdobje najmoËnejših migracijskih tokov je sledilo drugi svetovni vojni, ko se je v Evropi razselilo okoli 15 milijonov ljudi. Ta težnja je kmalu po vojni pojenjala, zaËele pa so se delavske migracije. Visoka gospodarska rast je Franciji, NemËiji, Veliki Britaniji in nekaterim drugim državam severne Evrope omogoËala zaposlovanje delavcev iz južne Evrope, zlasti iz Španije, Portugalske, Italije in Jugoslavije, pa tudi iz TurËi-je. Poleg migrantov iz evropskih držav so delo v zahodni in severni Evropi zaËeli iskati priseljenci iz nekaterih nekdanjih kolonij ‡ Francija je sprejemala migrante iz severne Afrike, Velika Britanija pa migrante iz Indije, Pakistana in s Karibov. Z množiËnimi prihodi tujcev pa se je v družbi zaËelo pojavljati tudi nasprotovanje pretirani imigraciji. Obdobje sprejemanja ekonomskih migrantov v severni Evropi se je konËalo z gospodarsko recesijo, ki je sledila naftni krizi leta 1973. VeËina evropskih držav je novim imigrantom zaËela zapirati vrata, splošni odnos državljanov do priseljencev pa se je poslabšal. Nekaj se jih je vrnilo v izvirne domovine, a veËina je ostala in kljub novim birokratskim oviram so se jim lahko pridružili drugi Ëlani družin. (Stalker 2002, 153) Ovire imigracijske politike so namreË zlasti otežile integracijo priseljencev, nikoli pa niso uspele povsem zaustaviti prihoda novih imigrantov. (Wikan 2002, 39) Sredi osemdesetih let 20. stoletja so za imigrante zaËele postajati privlaËne nekatere nekdanje emigrantske države, zlasti Italija in Španija, ki sta bili v preteklosti le prehodni državi. Migranti so se na poti iz Afrike v Francijo in severno Evropo ustavili tudi v južni Španiji, kjer so našli zaposlitev v hitro razvijajoËem se intenzivnem poljedelstvu in gradbeništvu. flAlmerijski model« poljedelstva, ki so ga razvili revni domaËini, ko so zaËeli postavljati prve velikanske tople grede (invernaderos), v katerih so lahko celo leto pridelovali zele- AZGLABLJANJA MJM njavo, temelji ravno na zaposlovanju slabo plaËanih imigrant-skih delavcev in je bil kljuË do hitrega razvoja gospodarstva celotne regije. (Carella in Pace 2001, 70) Hiter razvoj regije je tako temeljil zlasti na dveh komplementarnih dejavnostih ‡ poljedelstvu in turizmu ‡ in je omogoËal zaposlitev velikemu številu priseljencev, ki pa so kljub zaposlitvi ostajali na družbenem obrobju. Ekonomske migracije in neformalna ekonomija v Španiji V Španiji tri Ëetrtine imigrantov dela v petih ekonomskih sektorjih, za katere veljajo flnajslabši zaposlitvenimi pogoji, tako v smislu Ëloveškega kapitala, delovnih odnosov, delovnih pogojev in zaslužka«. (Solé in Parella 2003, 123) Legalni imi-granti so leta 1999 delali zlasti v zasebnih gospodinjstvih (26,4 odstotka), poljedelstvu (21,2 odstotka), kot nekvalificirani delavci v hotelih in gostinstvu (11,7 odstotka), kot nekvalificirani delavci v gradbeništvu (9,4 odstotka) ter v trgovini (7,4 odstotka). (glej Solé in Parella 2003) Poleg tega mnogi legalni in ilegalni migranti opravljajo sezonska dela v neformalni 4 ali sivi ekonomiji, ki jo zaznamujejo fleksibilnost delovne sile, slabi delovni pogoji, (pre)nizki zaslužki in neurejen status socialnega varstva. Neformalna ekonomija je v celotni južni Evropi zelo pomembna, v Španiji pa predstavlja kar 23,1-odstotni delež celotnega bruto nacionalnega produkta. Visok delež neformalne ekonomije postavlja Španijo v sam vrh med evropskimi državami, višje sta le še GrËija ter Italija, ki ima prav tako veliko število ilegalnih priseljencev. (Baldwin-Edwards 1999, 5) Sezonska dela, zaËasne zaposlitve in povpraševanje po ilegalnih delavcih na eni strani ter vedno težja pridobitev delovnega dovoljenja po drugi strani, so pripeljala do tega, da je po nekaterih ocenah v Španiji število ilegalnih priseljencev že leta 1990 za petino preseglo registrirane priseljence. (Jahn in Straubhaar 1999, 24) »e primerjamo migracijske tokove v južni Evropi s predhodno migracijo v severno Evropo, lahko ugotovimo, da se migracijski procesi razlikujejo ravno zaradi prisotnosti velike neformalne ekonomije v državah južne Evrope. V severno Evropo, kjer je bila imigracija že v preteklosti precej bolj regulirana kot v južni Evropi, so se praviloma selili nižje izobraženi delavci, ki so se zaposlovali s posredovanjem državnih agencij ter so bili na ta naËin vkljuËeni v formalno ekonomijo. Zaradi veËjega nadzora nad ekonomijo in urejenega imigrantskega zaposlovanja ni bilo veËjega ilegalnega prebežništva. Imigran-ti so imeli z bilateralnimi pogodbami urejen pravni status ter zagotovljene temeljne socialne in zdravstvene pravice. »eprav jih je bilo zlasti v NemËiji zelo veliko, so imigranti tvorili nacionalno dokaj homogene skupine. V nasprotju z imigracijo v severni Evropi pa je stanje v južni Evropi precej drugaËno ‡ skupine imigrantov so manjše, raz- 4 flNeformalno ekonomijo« (Baghana 1998; Baldwin-Edwards in Arango 1999; Solé in Parella 2003) nekateri avtorji imenujejo tudi flskrito« ali flvzporedno ekonomijo« (Carella in Pace 2001), flËrno ekonomijo« (Williams in Windebank 1995) ter flilegalno ekonomijo«. (Baldwin-Edwards 1999) jfljjfl RAZGLABLJANJ pršene, nacionalno raznovrstnejše in nepovezane. Imigranti se zaposlujejo v neformalni ekonomiji pri zasebnih delodajalcih, nimajo urejenega pravnega statusa ter socialnega in zdravstvenega varstva, zato njihovo bivanje in delo zaznamuje ilegal-nost (prebežništvo, ilegalni prehod meje ter ilegalno delo). Mednarodne bilateralne pogodbe najveËkrat urejajo le izgon oziroma vraËanje v državo, od koder so prišli, ne rešujejo pa statusa imigrantov. Imigracija v južni Evropi se od tiste v severni Evropi bistveno razlikuje ravno v statusu ilegalnosti ter privlaËnosti velike neformalne ekonomije. Zaradi urbanizacije, migracij iz vasi v mesta ter rasti izobrazbene strukture domaËinov so nekateri gospodarski sektorji ostali (ali postali) konkurenËni le, Ëe so maksimalno znižali stroške in se naslonili na poceni delovno silo, ki so jo našli v afriških priseljencih. Takšen model je na primer v Almeriji in v pokrajini El Maresme v Kataloniji omogoËil hiter razvoj in velike zaslužke v poljedelstvu. Primer izjemnega razvoja na podlagi intenzivnega poljedelstva je mesto El Ejido v provinci Almerija, kjer gospodarstvo celotne regije temelji zlasti na dveh gospodarskih dejavnostih ‡ na poljedelstvu in turizmu. Razvito turistiËno infrastrukturo najdemo vzdolž obale, poljedelstvo pa v notranjosti. El Ejido, ki leži v pušËavi, in je od sredozemske obale oddaljen le približno deset kilometrov, je v treh desetletjih postal središËe poljedelstva v Almeriji in sinonim uspešnega razvoja. Ima izredno razvito infrastrukturo in je vozlišËe stalnih tokov, saj je s transportnimi potmi povezan s celotno Evropo, kamor vse leto dnevno razvažajo sveže sadje in zelenjavo. Razvijati se je zaËel v šestdesetih letih 20. stoletja, v zadnjih dveh desetletjih pa je postal središËe ene najbogatejših pokrajin v Andaluziji. Z razvojem se je izredno poveËalo tudi število njegovih prebivalcev; sredi 20. stoletja je imel le dva tisoË prebivalcev, zdaj pa v El Ejidu živi veË kot 50 tisoË ljudi ‡ skupaj z bližnjo okolico ima celo 115 tisoË prebivalcev. (Checa 2001, 23) Razlog ekonomskega uspeha je intenzivno poljedelstvo v ogromnih plastiËnih toplih gredah, imenovanih invernade-ros, 5 ki zadržujejo toploto in vlago, in v katerih lahko rastline uspevajo vse leto. Po almerijski pušËavi se raztezajo okoli pet metrov visoke strukture, ki v širino merijo do dvajset metrov, v dolžino pa tudi do sto metrov. Na prvi pogled se zdijo podobne nizkim tovarniškim poslopjem, le da so sestavljene iz kovinskega ogrodja, na katerega je napeto plastiËno pokrivalo. So skoraj nepredušno zaprte, le na vrhu imajo zraËnik. Bistvena kvaliteta takšnih struktur je zadrževanje vlage. Sicer suha pušËavska klima se namreË znotraj toplih gred spremeni v vlažno vroËino. Idealni pogoji za uspevanje poljšËin pa so obenem izredno težki in nezdravi pogoji za delavce, saj se poleti v toplih gredah segreje do 50 °C, mikroklima pa doseže 100-odstotno relativno vlažnost. V osemdesetih letih 20. stoletja se je v Almeriji zaËel hiter razvoj poljedelstva, ki je prinašal bogastvo s produkcijo zelenjave ali flzelenega zlata«. (Checa 2001, 15) Ta tip poljedelstva, znan kot flalmerijski model«, so v glavnem razvili revni prebivalci okoliških hribov, ki so bili sami v preteklosti pogosti ekonomski emigranti. Z lastnim delom in brez zuna- 5 Beseda invernadero, ‘topla greda’ oziroma ‘rastlinjak’, izhaja iz besede invernada, ki pomeni ‘zimsko zatoËišËe’. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 32 nje finanËne pomoËi so zaËeli postavljati prve tople grede, v katerih so pozneje zaposlovali imigrantske delavce. flIz samo-izkorišËanja revnih družin se je razvilo izkorišËanje delovne sile imigrantov, iz revšËine in pridelave za lastne potrebe se je razvila bogata gospodarska dejavnost, revni delavci pa so postali bogati lastniki« (Checa 2001, 16), ki za potrebe poljedelstva potrebujejo veliko priseljencev. Mnogi delavci so afriški priseljenci. Skozi Almerijo so že pred letom 1980 vodile pomembne migracijske poti (Carella in Pace 2001), saj je bila pot od Maroka skozi Španijo ena pomembnejših za prehode delavskih migrantov, ki so v Franciji opravljali najrazliËnejše sezonske dejavnosti, povezane s poljedelstvom in sadjarstvom. (glej Martínez Veiga 1997; 1999; Corkill 2001) Že pred dvajsetimi leti so nudili dovolj dobre možnosti za takšno delo tudi kraji v Murciji in Almeriji, kjer so vzpostavljali intenzivno poljedelstvo. Murcija je sËasoma postala ena vodilnih španskih regij v pridelavi sadja, zlasti agrumov, v Almeriji pa so se usmerili na pridelavo zelenjave v toplih gredah. Intenzivno pridelovanje sadja in zelenjave je le delno formalizirana oblika gospodarske dejavnosti, delno pa sodi v neformalno ekonomijo, ki je omogoËila zaposlitev velikemu številu priseljencev, med njimi tudi mnogim ilegalnim. Zaposlitev v poljedelstvu je neredna dejavnost, pogosto neformalna in temelji le na ustnem dogovoru med delodajalcem in zaposlenimi. Produkcijo in visoke zaslužke lastnikov tako omogoËa flskoraj suženjsko izkorišËanje dela imigrantov«. (Checa 2001, 14) Sedaj se tisoËe toplih gred kot morje plastike razteza na vseh ugodnih lokacijah v južni Španiji, v njih pa še vedno najdejo delo ilegalni imigranti, ki nimajo nikakršnega pravnega in socialnega varstva. Ilegalnost migrantov, njihova neintegrira-nost in marginalni status ter delo v neformalni ekonomiji je bil dolgo Ëasa zaželen in uspešen gospodarski model, toda pojavili so se družbeni problemi, kot so narašËajoËa ksenofobija, diskriminacija in izbruhi nasilja. V El Ejidu in drugih podobnih krajih delodajalci pobirajo delavce na mestnih vpadnicah ali drugih lokacijah in jih prepeljejo na delo. Tam delajo okoli 12 ur, nakar za celodnevno delo prejmejo okoli 15 do 20 evrov. Naslednji dan se zgodba ponovi. »e ni potrebe po delu, jih delodajalci paË zaposlijo manj. VËasih delavcem niti ne plaËajo, slabi pogoji pa obËasno pripeljejo tudi do konfliktov. Na ta naËin ilegalni imigranti ves Ëas ostajajo v poziciji nemoËi. Njihova edina prednost je v tem, da ne nadzirajo njihovega gibanja, zato se pogosto selijo in opravljajo razliËna sezonska dela. flEvropska trdnjava«? V zadnjih dveh desetletjih so migracijske procese v Evropi poleg ekonomskih migrantov zaznamovali še ilegalni prebe-žniki, prosilci azila in begunci. V Evropi je med letoma 1989 in 1998 zaprosilo za azil veË kot štiri milijone ljudi, med katerimi pa je veËina prišla iz drugih evropskih držav. (Stalker 2002, 153, 161) Mnogo migrantov iz vzhodne Evrope se je usmerilo v bogatejše dežele zahodne in severne Evrope, toda mnogi so naleteli na zaprte meje. Že v zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja je na tisoËe Turkov, ki so že delali v NemËiji, Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 33 zaprosilo za azil, saj so tako dobili možnost trajne ureditve svojega statusa. Evropske države so posamiËno ali skupno še tesneje zapirale zunanje meje, zato je vedno veË priseljencev prihajalo ilegalno. (glej npr. Geddes 2003; primerjaj Pajnik, Lesjak in GregorËiË 2001; Lipovec »ebron 2002) Zelo se je razvila tudi ilegalna dejavnost tihotapstva prebe-žnikov Ëez zunanje flšengenske« meje Evropske unije. Migracijski procesi so tesno prepleteni s samim ustrojem evropskih držav in zlasti z Evropsko unijo ‡ v procesu izgradnje Evropske unije so notranje meje postale zelo prehodne, zunanje pa so trdno zaprli, da bi zunaj zadržali potencialne imigrante. (Stolcke 1995, 2) Migracijam v Evropi po eni strani namenjajo ogromno pozornosti in sredstev, po drugi pa reakcije nacionalnih držav in njihovih prebivalcev kažejo na nepripravljenost in nepoznavanje teh družbenih procesov. O migracijah se najveËkrat govori kot o problemih, flkrizah« (Zolberg 2001) in grožnjah za obstojeËo socialno, ekonomsko ter kulturno ureditev, kar prikriva velik pozitivni pomen in izniËuje doprinos migrantov k obnovitvi in vzdrževanju blaginje evropskih držav. (Geddes 2000, 1) Migracije zaenkrat ostajajo zelo pomembne tako za evropske države kot tudi za notranjo integracijo Evropske unije. Z velikostjo Evropske unije so se poveËale tudi njene zunanje meje, krepi pa se pomen Ëim boljšega nadzora tokov ljudi in blaga Ëez zunanje meje. Španija je v položaju zunanjega branika flevropske trdnjave« (Geddes 2000) skupaj s še drugimi državami južne Evrope, ki imajo dolge in zelo prepustne meje. »eprav je Španija za mnoge migrante sprva le prehodna država, pa v njej ostajajo, saj jim velika neformalna ekonomija ponuja dobre možnosti za delo. V celotni Evropi naj bi bilo po nekaterih ocenah okoli tri milijone ilegalnih priseljencev, kar je okoli 15 odstotkov celotne populacije tujcev. (Stalker 2002, 157) NajveËje deleže imajo prav države južne Evrope, zlasti Španija, ki ima dokaj restriktivno politiko (vsaj v primerjavi s sosednjo Portugalsko), in je imela leta 2000 vsaj 245 tisoË ilegalnih migrantov ‡ toliko jih je zaprosilo za legalizacijo statusa. 6 Ilegalni imigranti niso socialno in zdravstveno zavarovani, delodajalci ne plaËujejo davkov na dohodnino, delavci pa so v poziciji nemoËi, v kateri ne morejo postavljati nobenih zahtev državi ali delodajalcem. Leta 2004 se je število ilegalnih imigrantov v Španiji po nekaterih ocenah približalo milijonu, 7 veËina pa je bila zaposlena v gradbeništvu, intenzivnem poljedelstvu ali pri domaËi pomoËi. Odnos države sprejemnice pomembno vpliva na migracijske tokove, saj z doloËanjem in dodeljevanjem pravnih statusov loËuje med državljani, legalnimi imigranti in ilegalnimi imi-granti. Evropske imigracijske politike, ki so flmešanica restriktivnih tendenc /…/ in razlikovalnih procesov vkljuËevanja in izkljuËevanja migrantov in njihovih potomcev« (Geddes 2000, 6 Seveda pa je število višje, saj niso vsi ilegalni imigranti vložili prošnje (prošnje so odobrili le tistim, ki so lahko dokazali vsaj dve leti neprekinjenega bivanja in dela v Španiji). 7 Leta 2005 se je njihovo število bistveno zmanjšalo, saj so v treh mesecih regularizacije (marec do maj 2005) odobrili pravico do bivanja v Španiji kar 700 tisoË ilegalnim priseljencem. Videmšek pa kljub regularizaciji velikega števila ilegalnih priseljencev navaja (verjetno malo pretirano) oceno o skoraj poldrugem milijonu ilegalnih imigrantov. (2005, 10) AZGLABLJANJA MJM 1), so aktivni dejavnik pri flsegmentaciji delovne sile in diskriminaciji imigrantov«. (Solé in Parella 2003, 127) Migracijske politike imajo torej pomembno vlogo tudi pri strateškem nadzorovanju in urejanju trga delovne sile. Migracijska politika in regularizacije ilegalnih migrantov Španska migracijska politika v prvi vrsti konceptualno in pravno loËuje med nadzorom migracijskih tokov iz držav Ëlanic Evropske unije in držav zunaj EU. (Solé in Parella 2003) Slednje sodi pod restriktivno politiko evropske migracijske politike in varovanja zunanje, flšengenske« meje, manifestacije obrambne drže proti flgrožnji«, ki naj bi jo predstavljali tujci. Migracijske politike evropskih držav pa niso bile vedno tako restriktivne. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so bile migracijske politike v splošnem precej liberalne, Ëeprav so države že tedaj uveljavljale omejitve. Britanci so na primer dovolili imigracijo vsem prebivalcem nekdanjega britanskega imperija, ki so bili v pravicah izenaËeni z drugimi državljani. (Stalker 2002, 165) V Franciji so imigrantom iz kolonij priznali francosko državljanstvo, 8 podobne povezave s svojimi kolonijami pa so imeli še Belgijci in Nizozemci. Belgija, Nizozemska in NemËija so dovoljevale vstop delavcem iz južne Evrope (zlasti Špancem), Maroka in TurËije. Nemci so še posebej spodbujali imigracijo mladih delavcev iz TurËije, Jugoslavije, Tunizije in Maroka. Tudi Švica je sprejela veliko imigrantov, a je imela obenem zelo strogo in selektivno migracijsko politiko. Ilegalne imigrante in tiste, ki se niso vkljuËevali v njihov model, so izgnali. Tega države severne Evrope še niso udejanjale, Ëeprav se je tudi tja nekaj ljudi priselilo ilegalno. Skandinavske države so vzpostavile skupen delovni trg, tako da so delavci lahko prosto prehajali meje, zunanjo imigracijo pa so bolj nadzorovali. Obdobje prvih treh desetletij povojnih selitev v Evropi so tako najbolj zaznamovali ekonomski migranti. Do sedemdesetih let 20. stoletja, ko so evropske države uvedle strožji nadzor nad potmi migrantov in uveljavile restriktivne migracijske politike, se je mnogo imigrantov že ustalilo. Tem so se praviloma pridružili drugi družinski Ëlani ali pa so si ustvarili družine. Evropske države so do leta 1985 vodile razmeroma neodvisne državne imigracijske politike, po tem letu pa so mnoge zaËele upoštevati smernice šengenskega sporazuma. Šengenski sporazum je sprva podpisalo pet držav, pozneje pa so se mu pridružile še druge 9 ‡ med njimi naj bi se mu bo predvidoma leta 8 Francosko državljanstvo je pripadalo tudi prebivalcem kolonij, a ko so se te osamosvojile, so njihovi državljani postali tujci. Alžirci, ki so bili v Ëasu osamosvojitve v Franciji, so se morali odloËiti bodisi za francosko ali alžirsko državljanstvo. Zaradi politiËnih razlogov jih je mnogo zavrnilo francosko državljanstvo in so v Franciji postali tujci. Njihovi otroci, ki so bili rojeni v Franciji, pa so že ob rojstvu postali francoski državljani. (glej Stolcke 1995, 9) 9 Španija je podpisala šengenski sporazum leta 1992, uveljavila pa ga je leta 1995. Pred širitvijo Evropske unije leta 2004, ki je predvidela vkljuËevanje novih držav EU tudi v šengensko obmoËje, so bile podpisnice Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, GrËija, Islandija, Italija, Luksemburg, NemËija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija in Švedska. Velika Britanija in Irska sicer nista jfljjfl RAZGLABLJANJ 2008 pridružila tudi Slovenija. Bistvo sporazuma je ukinitev nadzora notranjih meja in prost prehod ljudi in blaga znotraj Evropske unije, obenem pa je sporazum predvideval tudi skupni poostreni nadzor zunanjih meja, kar se popularno imenuje tudi flevropska trdnjava«. (Stalker 2002, 166) 10 Zlasti zaradi restriktivnih ukrepov in migracijskih politik so zadnje obdobje selitev po Evropi zaznamovali ilegalni migranti. Špansko migracijsko politiko je zaËrtal migracijski zakon iz leta 1985, ki so ga veËkrat spremenili glede na politiËno usmeritev vladajoËe koalicije. 11 Zakon, ki je prilagojen smernicam zakonodaje Evropske unije, je urejal narašËajoËo imigracijo v Španijo ‡ doloËal je procedure vstopa, pridobitve bivalnega in delovnega dovoljenja v Španiji ter predvideval sankcije proti ilegalnim migrantom. Zakon je od leta 1985 do 2000 v temelju razloËeval med ilegalnimi in legalnimi migranti, po letu 2000 pa so obema kategorijama izenaËili vsaj temeljne pravice (nujna zdravstvena pomoË, šolanje otrok itd.). Namen imigracijske politike je zadrževati (in urejati) migracijske tokove in težnje ter izkoreniniti ilegalno migracijo, a jo dejansko celo ustvarja. (Solé in Parella 2003, 127) Zakonsko sta urejena le prehod meje in pridobitev dokumentov, politika postopne integracije migrantov pa dejansko ne obstaja. Migranti, ki ne dosežejo zakonskih zahtev, postanejo ilegalni migranti, ki ne morejo formalizirati svojega bivanja in dela, ter so zato obsojeni na delo v neformalni ekonomiji. Delovna dovoljenja je mogoËe dobiti le tam, kjer je primanjkljaj delovne sile za doloËene dejavnosti, kar pomeni, da imigranti nimajo prav veliko možnosti izbire služb in so zato skoncen-trirani v marginalnih gospodarskih dejavnostih. Poleg tega v preteklosti niso imeli nikakršne pogajalske moËi v odnosu do delodajalcev, saj je bilo njihovo delovno dovoljenje (in s tem tudi dovoljenje za bivanje) odvisno od podaljšanja delovnih pogodb. V takšnih situacijah so bili imigranti pogosto tarËe ekonomskega in socialnega izkorišËanja na raËun državne podpisnici, a vseeno izvajata šengenski sporazum. Norveška in Islandija, ki nista Ëlanici EU, pa sta podpisnici šengenskega sporazuma, saj sta tako s skandinavskimi državami ohranili odprte meje, ki so v veljavi že od leta 1952. (Skandinavski model odprtih meja med Norveško, Švedsko, Finsko, Dansko in Islandijo je predhodnik šengenskega sporazuma.) 10 Sam se ne strinjam s številnimi kritiki šengenskega sporazuma, ki omenjeni sporazum krivijo za nastanek fltrdnjave Evrope«. Naivno bi bilo namreË misliti, da se ob sodobnih migracijskih pritiskih nadzori meja tistih držav, ki so v obmoËju šengenskega režima, ne bi zaostrili, Ëe bi države ostale zunaj tega obmoËja. 11 Migracijsko politiko je urejal veËkrat spremenjeni Zakon o tujcih (Ley de extranjería), ki se pravilno imenuje Zakon o pravicah in svobošËinah tujcev v Španiji in njihovi socialni integraciji (Ley sobre derechos y libertades de los extranjeros en Espańa y su integración social). Leta 1985 je bil sprejet Ley Organica 7/85, spremenjen leta 1996, še enkrat decembra 1999, s ponovno zmago Ljudske stranke (Partido popular) leta 2000 pa je doživel novo spremembo (Ley Organica 4/2000) in zaËel veljati naslednje leto (glej Solé in Parella 2003; Carella in Pace 2001). Migracijsko politiko so nazadnje spremenili leta 2004, ko so na volitvah zmagali socialisti (Partido Socialista Obrero Espańol) in sprožili regularizacijo ilegalnih priseljencev. Kljub spremenjeni migracijski politiki in množiËni legalizaciji ilegalnih imigrantov pa socialisti (še) niso spremenili tudi zakona o tujcih. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 34 politike in zaslužkarskih posameznikov. To so leta 1996 spremenili z uredbo, ki je odpravila pogoj sklenjene delovne pogodbe za podaljševanje dovoljenja za bivanje in delo. Ilegalnost migrantov je predvsem pravni status, ki je posledica nacionalne in nadnacionalne usmeritve migracijskih politik. Nekatere zahodnoevropske države so zaËele regulirati ilegal-nost že v sedemdesetih letih 20. stoletja (DeGenova 2002, 419), v Španiji pa so po prvem zakonu o tujcih leta 1986 legalizirali status 44 tisoË ilegalnim imigrantom. Naslednje regularizacije 12 ilegalnih priseljencev so v Španiji potekale leta 1991, ko je svoj status uredilo 108.321 priseljencev, leta 1996, ko je po dopolnitvi Zakona o tujcih uredilo status še 14.653 priseljencev, leta 2000, ko so pozitivno ugodili polovici od približno 244 tisoË prošenj za legalizacijo (Carella in Pace 2001, 66), ter leta 2005, ko so legalizirali status približno 700 tisoË ilegalnim priseljencem. Migracijska flproblematika«, interesi kapitala in nezmožnost enakopravne integracije Zadnja regularizacija, ki so jo pripravili jeseni 2004, zaËela pa se je spomladi 2005, je del spremenjene integracijske politike, ki jo skušajo vpeljati španski socialisti. Kot trdijo, so s tem skušali popraviti težave, ki jih je povzroËila prejšnja oblast, ki se je strogo držala naËela, flkdor vstopi ilegalno, ne more legalizirati svojega statusa, temveË se mora vrniti v svojo državo«. Težave pa so kompleksne, saj je ilegalnost imigrantov moËno povezana s potrebami v rastoËi neformalni ekonomiji, ki jo želi vlada uËinkoviteje nadzorovati. Pri regularizaciji ilegalnih imigrantov so upoštevali kriterije, kot so Ëas bivanja v Španiji, družinska situacija in delo. Kdor ima delovno pogodbo, je lahko zaprosil za avtomatiËno ureditev statusa, sicer pa so lahko status legalizirali tisti, ki so živeli v Španiji fldogleden Ëas« pred napovedano regularizacijo, gotovo pa vsaj v flkaotiËnem Ëasu« prejšnje vlade. 13 Vladna uredba o možnosti legalizacije ilegalnih statusov je bila velika priložnost za tisoËe ilegalnih migrantov, ki so lahko z ureditvijo statusov rešili vrsto birokratskih absurdnosti, uredili socialna in zdravstvena zavarovanja ter se normalno vkljuËili na trg delovne sile in v formalno ekonomijo. Toda ilegalnost migrantov in kontinuiteta njihove neintegracije ostajata pomembna dejavnika španske ekonomije, ki še vedno moËno temelji na neformalnem izkorišËanju poceni delovne sile. Dokler bo glavno vodilo družbenega razvoja le Ëisti dobiËek, lahko priËakujemo nadaljevanje socialne neenakosti in izkljuËevanja ter vrsto drugih družbenih problemov, ki jih sprožajo migracijski procesi v Evropi. 12 ObËasne možnosti zakonske ureditve pravnih statusov ilegalnih priseljencev v Španiji imenujejo ‘regularizacija’ (regularización) ali celo ‘legalizacija’ (legalización) oziroma ‘rehabilitacija’ (blanqueada ‡ dobesedni pomen je ‘pranje’ in ‘beljenje’), kar poudarja kriminalni znaËaj ilegalne migracije. 13 Dokazati so morali vsaj šestmeseËno stalno bivanje v Španiji, kar so dosegli s predložitvijo obËinskega potrdila o registraciji (Certificado de Empadronamiento). To je na prvi pogled absurdna zahteva, vendar se je veËina ilegalnih imigrantov dejansko registrirala pri obËini, kar jim je zagotovilo brezplaËno zdravstveno zavarovanje in pravico otrok do šolanja. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 35 Literatura: BAGHANA, Maria (ur.) 1997: Immigration in Southern Europe. Oeiras: Celta Editora. BAGHANA, Maria 1998: Immigrant Involvement in the Informal Economy: The Portugese Case. V: Journal of Ethnic and Migration Studies let. 24, št. 2. Brighton: JEMS, Sussex centre for migration research, University of Sussex, UK, 367‡385. BALDWIN-EDWARDS, Martin 1999: Where Free Markets Reign: Aliens in the Twilight Zone. V: Martin Baldwin-Edwards in Joaquin Arango (ur.), Immigrants and the Informal Economy in Southern Europe. London: Frank Cass, 1‡15. BALDWIN-EDWARDS, Martin in Joaquin ARANGO (ur.) 1999: Immigrants and the Informal Economy in Southern Europe. London: Frank Cass. CARELLA, Maria in Roberta PACE 2001: Some Migration Dynamics Specific to Southern Europe: South-North and East-West Axis. V: International migration let. 39, št. 4. Oxford: Blackwell Publishers, 63‡99. CHECA, Francisco 2001: Introduccion: żQue ha pasado en El Ejido? V: Francisco Checa (ur.), El Ejido: La ciudad-cortijo. Barcelona: Icaria, 11‡29. CORKILL, David 2001: Economic Migrants and the Labour Market in Spain and Portugal. V: Ethnic and Racial Studies let. 24, št. 5. London, New York: Routledge, 828‡844. DeGENOVA, Nicholas P. 2002: Migrant flIllegality« and Deportability in Everyday Life. V: Annual Review of Anthropology let. 31. Palo Alto, Calif.: Annual Reviews Inc., 419‡447. GEDDES, Andrew 2000: Immigration and European Integration: Towards Fortress Europe? Manchester: Manchester University Press. - - 2003: The Politics of Migration and Immigration in Europe. London: Sage. JAHN, Andreas in Thomas STRAUBHAAR 1999: A Survey of the Economics of Illegal Migration. V: Martin Baldwin-Edwards in Joaquin Arango (ur.), Immigrants and the Informal Economy in Southern Europe. London: Frank Cass, 16‡42. KING, Russell 2000: Southern Europe in the Changing Global Map of Migration. V: Russell King, Gabriella Lazaridis in C. Tsardanidis (ur.), Eldorado or Fortress? Migration in Southern Europe. London: Macmillan, 1‡26. KING, Russell (ur.) 2001: The Mediterranean Passage: Migration and New Cultural Encounters in Southern Europe. Liverpool: Liverpool University Press. KING, Russel in K. RYBACZUK 1993: Southern Europe and the International Division of Labour: From Emigration to Immigration. V: Russel King (ur.), The New Geography of European Migration. London: Belhaven, 175‡206. LIPOVEC »EBRON, Uršula (ur.) 2002: V zoni prebežništva: Antropološke raziskave. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. MARTÍNEZ VEIGA, Ubaldo 1997: La Integración Social de los Inmigrantes Extranjeros en Espańa. Madrid: Trotta. - - 1999: Immigrants in the Spanish Labour Market. V: Martin Baldwin-Edwards in Joaquin Arango (ur.), Immigrants and the Informal Economy in Southern Europe. London: Frank Cass, 105‡128. AZGLABLJANJA MJM MENDOZA, Cristóbal 2000: African Employment in Iberian Construction: A Cross-border Analysis. V: Journal of Ethnic and Racial Studies let. 26, št. 4. London, New York: Routled-ge, 609‡634. O’REILLY, Karen 2000: flNew Europe, Old Boundaries«: British Migrants in Spain. V: Journal of Social Welfare and Family Law let. 22, št. 4. London, New York: Routledge, 479‡491. OLMO, Margarita del 1990: La construcción cultural de la identidad: Inmigrantes argentinos en Espańa. Madrid: Uni-versidad Complutense. - - 2002: La utopía en el exilio. Madrid: Departamento de antropología de Espańa y América. PAJNIK, Mojca, Petra LESJAK-TUŠEK in Marta GREGORCIC 2001: Prebežniki, kdo ste? Ljubljana: Mirovni inštitut. SOLÉ, Carlota in Sňnia PARELLA 2003: The Labour Market and Racial Discrimination in Spain. V: Journal of Ethnic and Migration Studies let. 29, št. 1. Brighton: JEMS, Sussex centre for migration research, University of Sussex, UK, 121‡140. STALKER, Peter 2002: Migration Trends and Migration Policy in Europe. V: International migration let. 40, št. 5. Oxford: Blackwell Publishers, 151‡179. STOLCKE, Verena 1995: Talking Culture: New Boundaries, New Rhetorics of Exclusion in Europe. V: Current Anthropology let. 36, št. 1. Chicago, etc.: University of Chicago Press,1‡24. VIDEMŠEK, Boštjan 2005: Ko AfriËan odide od doma, se ne sme vrniti praznih rok. V: Delo, Sobotna priloga, 29. 10. 2005. Ljubljana, 10‡14. WIKAN, Unni 2002: Generous Betrayal: Politics of Culture in the New Europe. Chicago: University of Chicago Press. WILLIAMS, C. in J. WINDEBANK 1995: Black Market in the European Community: Peripheral Work for Peripheral Localities? V: International Journal of Urban and Regional Research let. 19, št. 1. Oxford, Cambridge: Blackwell Publishing, 23‡39. ZOLBERG, Aristide R. 2001: Introduction: Beyond the Crisis. V: Aristide R. Zolberg in Peter M. Benda (ur.), Global Migrants, Global Refugees: Problems and Solutions. New York in Oxford: Berghahn Books, 1‡16. Datum prejema prispevka v uredništvo: 11. 9. 2006 OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 36 Kratki znanstveni prispevek / 1.03 Teja MoËnik PODOBA AMERIKE IZPOD LITERARNIH PERES SLOVENSKIH USTVARJALCEV IzvleËek Naše vsakdanje podobe Amerike se najpogosteje nanašajo na predstave, s katerimi nas obsipajo (popularni) mediji, med katere spada tudi beletristika. Okamenele zgodbe v knjigah vzpostavljajo ali so celo plod vrste stereotipnih predstav, ki bi jih po svoji narativni obliki lahko primerjali z antropološko pripovedjo, Ëeprav je slednja omejena na nefiktivno dogajanje in objektivnejše poroËanje. Louis AdamiË, Vinko Rode, Ciril Bergles, Drago JanËar in Aleš Šteger so predstavniki treh literarnih generacij, ki zastopajo jedro primerjalne raziskave o metaforah ter odnosu do Amerike in njenih prvotnih prebivalcev, s Ëimer pisci tvorijo literarno podobo Amerike v slovenski književnosti. Abstract Our standard image of America has been largely created by the (popular) media, one of which is also literature. Stories, frozen in books, either create or are a product of numerous stereotyped notions. Their narrative form can be compared to anthropological narrative, even though the latter operates in the realm of nonfiction and possesses a higher degree of objectivity. Focusing on metaphors and the attitude toward America and its indigenous peoples, this article explores the work of three generations of Slovene writers (Louis AdamiË, Vinko Rode, Ciril Bergles, Drago JanËar, and Aleš Šteger) and the literary image of America they have created in Slovene literature. Uvodne misli Antropologija je veda, za katero se mnogokrat sliši, da se ukvarja s pisanjem zgodb. Primerjava z beletristiËnim pisanjem se zato zdi povsem na mestu, Ëeprav je vendarle treba upoštevati, da si antropolog oz. antropologinja kljub vsemu prizadevata priti Ëim bližje objektivnemu poroËanju, in osebno prizadeto dojemanje situacije, ki jo preuËujeta, prepušËata svojemu terenskemu dnevniku, kajti v primerjavi z romanopisjem je antropologija odvisna od fltega, kaj se dogaja v skupnosti, ne more si izmisliti rojstev, porok, smrti ipd.« (Weber 2003, 109) Nekateri antropologi pa se vsemu navkljub niso mogli upreti povsem literarnemu pisanju. Margaret Mead in Ruth Benedict, na primer, sta se preizkušali tudi kot pesnici. »eprav lahko med žanroma potegnemo tanko loËnico, pa imejmo v mislih, da se flodnos med tekstom in socialno realnostjo v etnografiji in v potopisih ali v fikciji razlikuje, vendar to ne pomeni, da en žanr družbo predstavlja bolje kot drugi«. (Weber po Eri-ksen 2003, 117) Oba žanra pa ‡ seveda vsak na svoj naËin ‡ pripomoreta k ustvarjanju stereotipov s tem, ko zamrzneta neko dogajanje. PriËujoËa raziskava je osredišËena okrog predstav, ki so se v slovenski literaturi napletle na variacije Amerike. Predstave izhajajo pretežno iz popotniške percepcije, kar za literate spet ni parelela z antropološkimi raziskavami. Oboji namreË za svoje delo Ërpajo iz istega ali vsaj podobnega navdiha. Svoja odkritja nato sejejo skozi razliËna sita. In v vsakem primeru, najsi bo to znanstvena monografija ali literarno delo, postane konËen rezultat za bralca anonimen, saj ne doživi neposrednega stika s flterenom«, kot ga je doživljal pisec. Tako se zgodi, da fltipizacije neposrednih odnosov postajajo z oddaljevanjem od neposrednih stikov narašËajoËe anonimne, Ëeprav seveda vsaka tipizacija sproži neko zaËetno anonimnost«. (Berger, Luckmann 1988, 38) Prav to sito lahko v bralcu vzbudi drugaËno predstavo od tiste, ki jo je doživljal bodisi antropolog bodisi literat na flterenu«. Kako bo flteren« pisec Ëim bolj približal bralcu, je seveda odvisno tudi od njegovih pisateljskih spretnosti. Beletristiko lahko antropologija izkoristi kot dober dokumentarni vir, iz katerega nato antropologi oz. antropologinje Ërpajo možnost razbiranja podatkov, na kakšen naËin nam leposlovje sporoËa, posreduje in ustvarja neke predstave o doloËenih Ëasih, prostorih in njihovih ljudeh. Literatura ima v nasprotju z antropologijo, ki je omejena le na specifiËen in pretežno znanstveno omejen krog ljudi, pri nastajanju predstave o Drugem pomembno vlogo v naši stvarnosti. Kot dokaj množiËen medij ustvarja in razširja doloËene tipizacije, pod katerimi razumemo druge, ali kot sta ta proces definirala Thomas Luckmann in Peter L. Berger: flDružbeno realnost vsakdanjega življenja razumemo s pomoËjo vrste tipizacij, katerih anonimnost se stopnjuje z oddaljenostjo od ‘tukaj in zdaj’ neposredne situacije.« (Berger, Luckmann 1988, 39) Vzorec petih reprezentanËnih del slovenske književnosti, ki sem jih vzela pod drobnogled, si je zvrstno, kronološko in vsebinsko razliËen. Združuje jih le ena skupna komponenta: izkušnja Amerike ‡ bodisi skozi popotništvo ali izseljenstvo. Temu primerne so tudi predstave, ki so skozi dela posredovane. Predstavitev obravnavanih del in njihova postavitev v literarnoteoretiËni kontekst Predstavi Amerike, ki jo podaja posamezno literarno delo, v veliki meri botrujejo tudi žanrske usmeritve, Ëasovni prelomi ter življenjski konteksti avtorjev. Predvsem je treba poudariti historiËno umestitev idej, ki je bistvena v vsem družboslovju in humanistiki, ne zgolj v lite-rarnoteoretiËnem kontekstu. Ideje so plod veË dejavnikov, h katerim veliko prispevata obdobje in okolje, v katerem je nek Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 37 O literarni ustvarjalec živel in delal. Iz te perspektive nam postanejo razumljive tudi nekatere arhaiËne in stereotipne naracije avtorjev, saj fletiËne prvine, ki jih odkrivamo v literaturi, z zgodovinskim Ëasom spremenijo svoj prvotni pomen, vËasih kmalu postanejo nesprejemljive, tako da jih v bralËevi zavesti nadomestijo nove, kar pomeni, da se do takšnih literarnih del etiËno opredeljuje iz Ëisto novih historiËnih, družbenosocial-nih in ideološko etiËnih obzorij.« (Kos 2001, 177) V izbranih delih je Amerika kot snov rabljena na razliËne naËine. Iz nje so avtorji Ërpali mnoge teme (manj motive) in jih idejno uporabili od Ëiste abstrakcije pa vse do naturali-stiËnih opisov. Pisci namreË lahko uporabijo kateri koli pojav flnotranjega ali zunanjega, duhovnega ali stvarnega sveta, kot ga zaznavajo v sebi ali zunaj sebe, pri Ëemer seveda ne pridejo v poštev samo konkretne zaznave takšnega sveta, ampak tudi predstave in ideje o njem, vse do najbolj abstraktnih likov in smislov, ki si jih lahko mislimo«. (Kos 2001, 65‡66) »e na kratko opišem izbrana dela: kratka proza Louisa Ada-miËa meji že na polliterarno pisanje. V delu Iz dveh domovin iz leta 1951 se ukvarja predvsem z izseljensko problematiko in je med obravnavanimi najstarejše delo. Zvrstno se še najbolj približa socialnemu realizmu, saj se ukvarja s preživetjem priseljencev, ki so v Ameriko množiËno zaËeli prihajati dve desetletji pred prvo svetovno vojno. Kot nam da vedeti že v podnaslovu, je knjiga zbir izjav, reportaž in slovstva. Med kratko izseljensko prozo spada tudi delo Otok miru pisatelja Vinka Rodeta. Njegovo pisanje se nagiba k potopisnim vodam. Opisuje argentinsko pokrajino in se med opisi sprašuje o prebivalcih, ki so nekdaj tam živeli. RomantiËno posredovani popotniški izsledki so bili zapisani v letu 1987. Kot primer sodobnega slovenskega romana bom postavila v ospredje JanËarjevo delo Katarina, pav in jezuit iz leta 2000. Glavni motiv njegovega romana je ljubezenski trikotnik med romarko Katarino Poljanec, jezuitom Simonom Lovrencem ter oficirjem Francem Henrikom Windischem, tema pa je romanje v Kelmorajn. JanËar poskuša rekonstruirati Ëas 18. stoletja; torej Ëas velike ljudske pobožnosti, moË Katoliške cerkve, romanj in nenazadnje misijonov, ki so v tem obdobju nastajali flËez lužo«. Gre za zgodovinski roman. Fikcija in potopis o izbrani lokaciji spadata med antropologovo pripravljalno gradivo pred odhodom na teren. Vendar pa je predvsem za potopis znaËilno, da spada med flžanr, ki je pogosto nelagodno umešËen med antropologijo in fikcijo kot nekakšna ‘siva cona’«. (Weber 2003, 117) »eravno kar nekaj predstavljenih del meji na potopis, pa to poimenovanje v najveËji meri ustreza le enemu samemu: VËa-sih je januar sredi poletja. Potopis se zvrstno še najbolj približa antropološki pripovedi, kajti flklasiËna etnografija je bila vpeta v podobne okvire krajinskih opisov kot potopisi, prav tako pa najdemo izrazite vzporednice v stilu naracije, v uporabi prve osebe in v preskokih iz osebne pripovedi v splošne sodbe. Tudi itinerarij potovanja, inkorporiran v naracijo, služi vzpostavljanju avtoritete tako etnografov kot potopiscev.« (Weber 2003, 117) Štegrov potopis VËasih je januar sredi poletja ni klasiËen potopis. V ospredje namreË postavlja predvsem svoj jaz, lasten notranji svet, ki neprestano buta ob zunanjega, se z njim sreËu-je in razhaja. ZORJA STROKE M ^fl Liriko zastopa pesnik Ciril Bergles. Njegova poezija ne vsebuje pretirano zapletenih ali abstraktnih modernih metafor, za katere je znaËilno, da nastajajo v flmiselno Ëustvenih in predstavno zaznavnih asociacijah, ki so najpogosteje nezavedne in torej odvisne od globljih dogajanj pesnikove zavesti«. (Kos 2001, 130‡131). »e vzamem za primer le ameriške staroselce; ti zanj niso metafora za doloËena Ëustvena stanja, kot bi v slovenski liriki to našli npr. pri Alešu Debeljaku v pesniški zbirki Minute strahu, temveË so staroselci predmet poezije, skozi katero posreduje njihova Ëustva in trpeËnost. Pesniška zbirka Cirila Berglesa, kot že zgoraj omenjena kratka proza Louisa AdamiËa, sodi med zdomsko literaturo. Andrej Blatnik jo v spremni besedi oznaËi kot potopisno poezijo. Zbirka Ellis island je nekoliko starejšega datuma: 1988. Berglesova poezija sicer jemlje navdih iz celotnega ameriškega konteksta. VËasih se celo zdi, da njegov stik z Ameriko ni bil neposreden in da Ërpa iz že obstojeËih stereotipnih predstav. Primer je npr. pesem, ki moËno spominja na westerne v filmski umetnosti: flVËasih, sredi belega dne, kot krhka imitacija, za skrušenimi nihajkami opušËenega saloona, za zavesami pajËevin šepeta-je: o zlatu v skritem rudniku, o ženskah, v žametu, svili, o zelenih ranËih na plodni ravnini … Iz praznih steklenic se potoËi viski.« (Bergles 1988, 46) Za tovrstna jezikovna sporoËila je znaËilno, da imajo veË pomembnih funkcij, s katerimi vplivajo na bralca; poleg estetske tudi moralno in etiËno: flPod etiËno funkcijo je v literarni umetnini potrebno razumeti vse tisto, kar lahko vpliva na bralËevo vrednostno razmerje do sebe, okolja in sveta; kar oblikuje njegove težnje, želje in namere, mu doloËene pojave kaže kot pozitivne, druge kot negativne in v tem smislu celotno življenjsko obzorje postavlja pod izrazito vrednostno perspektivo.« (Kos 2001, 32) Kakšno vrednostno perspektivo so preko umetnosti svojega sporoËila uporabili izbrani pisatelji in pesniki in na kakšen naËin pomagajo pri sooblikovanju naše stvarnosti v odnosu do drugih, s katerimi smo imeli ali pa tudi ne neposredno izkušnjo, bom podrobneje predstavila v naslednjih odstavkih. Amerika kot pojem v oËeh, dušah in peresih literatov Z ozirom na to, da gre za literarna in s tem v zvezi tudi pretežno fiktivna pisanja, je treba upoštevati tudi pristop, ki so ga obravnavani avtorji zavzeli do samega pojma Amerika. Gre za vprašanje asociacij in vprašanje o Ameriki kot literarni metafori, ki kot taka nastopa v relativno abstraktni obliki, in ki je v tem kontekstu lahko tudi nadvse stereotipizirana. Pravzaprav je to okvir, v katerega so vpeta vsa druga dojemanja, s katerimi se bom ukvarjala v nadaljevanju priËujoËega besedila. Naj zaËnem z najstarejšim delom Iz dveh domovin. flAdamiËeva« Amerika je skoncentrirana v substratu ZDA, Kanade ter še nekaterih držav Severne Amerike, v katere se je doseljevalo najveË evropskih prišlekov. Pisatelj je v svojem delu osredotoËen na toËno doloËeni (prej omenjeni) del Amerike, ki ga v svojih literarnih poskusih abstrahira na njeno celoto, pri Ëemer pa nima v mislih tudi preostalih predelov ameriškega kontinenta. Amerika je zanj novi svet, metafora, ki poglavitno zaznamuje njegovo delo in jo uporablja kot OBZORJA STRO nasprotje stari celini flmateri Evropi«. AdamiËevo delo je prepleteno z evropocentriËnim pogledom, ki ga opredeljuje zgodovinska prelomnica naseljevanja (z evropskega vidika torej) novega kontinenta in pisanje zgodovine, razliËne od evropske, ki jo bodo v na novo osvojeni prostor vtisnili evropski naseljenci: flTa novi svet ne bo veË svet teptanih in ponižanih, ampak svet svobodnih ljudi in svobodnih narodov, ki bodo vsi enako spoštovali in cenili Ëloveka.« (AdamiË 1951, 32) AdamiË svoj pogled na Ameriko utemeljuje z vidika novona-seljenih prišlekov. Novi svet je prav dežela priseljencev, zato je ostro loËena od zgodovinskega prostora ameriških staroselcev, ki ga AdamiË v tem delu ne omenja. Prebivalci, ki jo naseljujejo, se delijo na Staroamerikance (prišleki iz zahodnoevropskega dela sveta) in Novoamerikance, pod katere avtor umešËa predvsem Hrvate, Litvance, Madžare, Slovence in druge pretežno vzhodnoevropske narode, ki svoj zgodovinski prostor na ameriških tleh šele ustvarjajo. Naj iz AdamiËevega dela izlušËim še eno pomembno metaforo, na kateri je osnovano njegovo razmišljanje (v veliki meri se pravzaprav navezuje na prejšnjo in je povezana z osnovanjem novega sveta v nasprotju s flstaro« celino Evropo): Amerika kot upanje. V tej podobi se skriva upanje v blaginjo, demokracijo in praviËnejši svet, kljub temu, da se latentno vseeno zaveda protislovij, ki prav tako sestavljajo njegovo podobo Amerike (revšËina ‡ bogastvo, konzervativnost ‡ napredek, ipd.). Pogled v zrcalo nam razkriva flAdamiËevo« Ameriko kot fetus nove razvitejše in boljše civilizacije, ki se bo razvila s pomoËjo novonaseljenih evropskih prišlekov. AdamiË in Rode se sreËata na stiËišËu fascinacije nad Ameriko, vendar se njuna pogleda v marsiËem razlikujeta. Treba je upoštevati, da je AdamiË pisal v Ëasu množiËnega priseljevanja Evropejcev v nekatere dele Amerike in je bilo s tem pomembno navdahnjeno tudi njegovo delo. Metafora Amerike, ki se ponuja pri Rodetu, je podoba roman-tiËne, divje pokrajine: flTu pod mano dolina La Punilla, vsa zelena, vsa prosojna v sonËnem zlatu! In vas Dolores v preprosti in Ëisti lepoti!« (Rode 1993, 224) Med svoje opise vpleta razmišljanja o staroselskih prebivalcih, ki so klonili pot pritiskom Ëasa in kolonizatorjev, vendar v samem navdušenju nad pokrajino hitro splahnijo in izgubijo težo ter pomen za bralca. Rodetova zgodba metaforiËni višek doseže v rajski pokrajini, ki zasenËi vse druge pomene. Pa vendar je Rode v neËem specifiËen. »e je za slovensko izseljensko literaturo precej znaËilno, da matiËno pokrajino nemalokrat nostalgiËno idealizira, pa v Rodetovem pogledu tega ne najdemo, kajti popolnost narave najde in priznava tudi daleË stran od rodne grude: flRad bi shranil globoko v srcu to lepoto, to preprosto domaËnost, za dni asfalta in brezobzorja. (…) Tu naj se utrdi vera, da je preprosto življenje v naravi še možno. Hvala Bogu za te blagoslovljene dni, polne sonca, vetra, žuborenja voda in ptiËjega petja. Za sprehode, za poËitek, za kopanje, za premišljevanje. To je bil zares otok miru v morju moderne civilizacije.« (Rode 1993, 230) Nasprotno kot AdamiË, Rode nikjer ne uporablja termina Amerika, temveË ves Ëas eksplicitno govori o Argentini, med- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 38 tem ko AdamiË v svojem pojmovanju konstantno posplošuje posamezne dele na njeno celotno obmoËje, Ëeprav ga dejansko nima v mislih. Šteger na popotovanju po Peruju neprestano nosi s seboj breme belca kolonizatorja, v Ëemer se skriva tudi glavna podoba njegove predstave Amerike: flŠele daleË proË Ëlovek zaËuti, kaj pomeni biti Evropejec, ta že tisoËletje umirajoËi križanec Satirikona in uši na Mozartovem ovratniku.« (Šteger 1999, 96) Sebe kot drugega daleË nekje v Peruju Ëuti izredno negativno, s priËo kolonializma pa se mera negativnosti samo še poveËa: flBila sva tujka znotraj kroga, ki ga je s svojo ostro obalo v gladino jezera zarisoval otok, kroga, ki naju je moral Ëim prej izpljuniti. Ena prvih stvari, ki se jih otrok v šoli uËi, je lekcija sorodnosti in pripadnosti. Razlikovati modre plošËice od rdeËih in zelenih, razvrstiti modre k modrim, rdeËe k rdeËim, zelene k zelenim.« (Šteger 1999, 98) Svoje potovanje izrabi za popotovanje po sebi. Njegov potopis je prepleten z najglobljim notranjim doživljanjem krajev, po katerih hodi. Te aplicira ne mentalne zemljevide in jih pretvarja v odnos do lastnega jaza in na odnose, ki jih vzpostavlja z drugimi. Predvsem mu Peru pomeni sooËenje s samim sabo in vso svojo kulturno prtljago, ki jo nosi v sebi kot indivi-duum, Slovenec, Evropejec in nenazadnje Ëlovek. Njegovo dojemanje Peruja se prepleta s starimi inkovskimi verovanji, poudarek je predvsem na bogovih ‡ najveËkrat se v njegovem delu pojavlja Bog sonca, pojavi pa se tudi motiv pume. Vse te podobe spretno vpleta v svoje besedilo in iz njih sestavlja metafore za svoj notranji svet. Pesnik Ciril Bergles v nasprotju z drugimi avtorji Ameriko doživlja v vsej njeni pojavnosti. Zanima ga fldivji zahod« iz filmskih podob, ukvarja se z zdomsko problematiko, s Ërnskimi priseljenci in nenazadnje staroselci. Kljub tej pestrosti njegova podoba Amerike pogosto zapada v stereotipe in je precej površinsko predstavljena, Ëe poudarim zgolj naslednji verz s poenostavljeno azteško metaforiko iz pesmi, ki predstavlja Mehiko: flBilo je na vrhu piramide, ko me je zadel hlad sonca. SveËeniki so mi odprli prsi in pili kri iz živega srca.« (Bergles 1998, 69) Ves Ëas bega med stereotipno predstavo kot posledico lastne kulturalizacije, ki jo povezuje s Ëustvenim, a tudi povsem konkretnim doživljanjem dežele. Amerika - Evropa, Amerika - domovina flV svoji avtobiografiji je Margaret Mead v poglavju Dom in potovanje zapisala, da je biti doma, seliti se, potovati in prispeti del celote. Dom lahko definiramo z enim samim predmetom, ki ga postavimo v prostor, v katerem smo, vkljuËno s terenom.« (Weber 2003, 110) Primerjave in opredelitve med domovino in Ameriko so logiËne, vendar so v nekaterih delih postavljene moËno v ospredje, v drugih pa jih sploh ni. SpecifiËen odnos do domovine zastopajo izseljenci. Odnos je prežet z nostalgijo, s skoraj romantiËnim dojemanjem Slovenije, medtem ko ima Amerika razliËne konotacije ‡ od izrazito pozitivne, kot jo dojemata AdamiË in Rode, pa do nekoliko bolj negativne; vsaj kar se Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 39 O tiËe zdomske problematike, ki jo zasledimo pri pesniku Cirilu Berglesu: flV zenicah bom videl njih upe, dišeËe po jabolkih in hruškah. Stali bodo tam, na Ellis Island, dolgo in v vrsti, kakor na kakem semnju. Ta velika dežela jih bo izbrala po zdravih zobeh in krepkih mišicah in jim dovolila, da se bodo spenili v rudnikih in zgoreli v prerijah, ob plavžih …« (Bergles 1988, 14) Rode v nasprotju z Berglesom v odnosu do druge kulture nastopa v prizanesljivejšem tonu. Pravzaprav ga zlitje dveh kultur navdaja z vzhiËenostjo: flGloboko doživetje, kako se dve kulturi zlivata v eno. Iz poËit-niške hišice, ki stoji nad nami, se je jel razlivati po poboËju ‡ kot v nevidnih slapovih ‡ zvok zelo znanih slovenskih nabožnih pesmi. Takrat sem obnemel in zajadral v obmoËje prve domovine.« (Rode 1993, 230) Šteger svojega odnosa do Slovenije nikjer specifiËno ne poudari, a je kljub temu zaslediti zanimive konotacije o lastnem narodu, ki jih v njem poraja bivanje v drugi kulturi. Ob živahnem peruanskem praznovanju novega leta se mu je utrnila primerjalna misel o karakternih lastnostih Slovencev: flSlovenci smo primarna bitja, vezana na naravo, na njene premene in krog letnih Ëasov. Ti veËinoma doloËajo naše poËutje in vedenje, naše želje in potrebe. »e postanemo ob razcvetu pomladi samomorilsko razigrani in nas v poletni vroËini priËne najedati odsotnost, nas v jeseni zajame velika eksta-tiËna slovesnost, ki v zimskih mesecih skorajda vsakega od nas pokrije s tanko plastjo depresije.« (Šteger 1999, 103‡104). Najbolj oËitno se na duh Slovenije kot idiliËne dežele opira Berglesova koleracija med domovino in Ameriko: flBil je veËer, sinji in mehak. Pili smo naš tepkovec, poskušali naše klobase in govorili po naše in tuje. (…) In smo sedeli vso noË na vrtu v daljni deželi Colorado, govorili po naše in po tuje, peli slovensko in do zore razgrevali to slovensko kri.« (Bergles 1988, 17) IzstopajoË odnos med Ameriko in domovino je znaËilen predvsem za izseljensko literaturo, medtem ko v popotniških delih ni zaslediti toliko primerjav. Za novejša slovenska dela je sploh znaËilno, da svet dojemajo bolj globalno. Avtorji sami sebe postavljajo v širši kontekst Evropejcev in ne poudarjajo veË pretirano svoje nacionalne identitete. Šteger si razliko med Slovenijo in Ameriko razlaga kot neko metaforo med sabo in sabo. Jazom, ki išËe jaz. Najde stiËne toËke in se spet razide. Bolj kot Slovenec se Ëuti Evropejec, ves Ëas ga navdaja krivda evropske kolonialne zgodovine: flTa veliki privilegij ‡ živeti povpreËno osnovno življenje ‡ so si naši oËetje skozi stoletja med drugim izborili na raËun divjih, neciviliziranih narodov, kakršen so bili Inki. (…) Resnici na ljubo je treba tudi dodati, da so imeli zdesetkani barbari mnogo bolj uËinkovito cestno omrežje kot današnji Peru, izjemno medrazredno in socialno pomoË, protipotresno gradnjo in namakalne sisteme, ki zdaleË prekašajo današnje (…)« (Šteger 1999, 23‡24) Šteger vzpostavi izrazito negativno pozicijo Zahoda in tako zapade v druge vrste skrajnosti, saj ustvarja negativno in posplošujoËo podobo zahodnega sveta. Evropejci so prikazani kot destruktivna, razvajena in pomehkužena bitja: flTrinajst razvajenih neznancev, pragmatiËni vodiË in štirje nosaËi šotorov in hrane. Šestindvajset kvalitetnih gorskih ZORJA STROKE M ^fl Ëevljev, par superg in osem sandalov, zataknjenih med bos palec in razbrazdan kazalec. Po nekaj sto metrih hoje je priËelo rositi. Trinajstkrat so se odprle zadrge in žepi, iz katerih je pogledalo na dan trinajst kosov dragih nepremoËljivih pelerin. Trinajst nerodnih vetrnic je kot po modni pisti odhitelo prek mostu, pod katerim je buËala Urubamba. Trinajst zasoplih rdeËih obrazov, vajenih obvladovanja velemestnih situacij, katerih peklensko vroËe vetrovke in pelerine so smešno frfotale v tistih nekaj kapljah in lenem zehanju vetra, en zdolgoËasen obraz vodiËa, vajenega te slike, in štirje nasmejani obrazi nosaËev, z ogromnim tovorom na pleËih. Trinajst z drekom stvarstva popackanih božjih otrok, na prvem vzponu v oËišËenje.« (Šteger 1999, 106‡107) Podobno naracijo uporablja tudi Drago JanËar, ki se ne more izogniti posplošeni primerjavi med sprošËenimi Paragvajci in zavrtimi Evropejci: fl(…) med indijanskimi vojaki ni nemške discipline, vsi se nenehno premikajo, hodijo sem in tja prav tako kakor otroci pod rdeËo fasado, kakor množica odraslih Gvaranijev, ËakajoËa na obeh straneh velikega kvadratastega prostora, vse se giblje in valovi, od povsod odmevajo klici.« (JanËar 2000, 218) Staroselska problematika v literarnih delih Izbor literature je zanimiv s tega stališËa, ker se doloËena dela ukvarjajo zgolj s preteklostjo ameriških staroselcev, spet druga pa z njihovimi sedanjimi težavami. Nekatera dela so povsem fiktivna, druga realistiËno pristna, in tudi konteksti, v katerih so staroselci predstavljeni, so zelo razliËni. AdamiË se v svojem delu Iz dveh domovin s staroselci skorajda ne ukvarja. Zanimajo ga zgolj v povezavi s slovenskim misio-narjem Friderikom Barago in sami po sebi niso v središËu njegovega zanimanja: flNekaj let pozneje sem na zašËitenem indijanskem ozemlju okrožja Baraga v Michiganu vprašal nekega Ëemernega Chippeva, Indijanca srednjih let, Ëe kaj ve o Baragu (…)« (AdamiË 1951, 18) Kot je bilo že omenjeno, je v ospredju Rodetovega zanimanja narava. Med njene opise vpleta vprašanja o morebitnem obstoju staroselcev na obmoËju, po katerem potuje. Ves Ëas ga preganja dvom in zaËudenje nad možnostjo visokega civilizacijskega razvoja staroselskih kultur, ki se mu zdi nemogoËe: flIz daljave ‡ z nekoliko domišljije ‡ zagledamo v skalovju Ëudno formacijo: v krogu zaokrožena, zmaju podobna zver, a s konjsko glavo, v premeru morda dvajset do trideset metrov. Jasno se odraža relief iz golega skalovja. Otrokom domišljija vzleti! Kaj Ëe je res relief, izklesan v kamen! A kdo naj bi ga naredil? Indijanska kultura ni dosegla te stopnje razvoja. Kaj Ëe so bila tu zunajzemeljska bitja?« (Rode 1993, 224) V njegovo delo je vtisnjen moËan peËat paternalizma. Ameriškim staroselskim kulturam s svojimi retoriËno naivnimi vprašanji o njihovih strategijah preživetja pogosto pripisuje manko civilizacije, kar se na koncu zaradi domnevne nižje stopnje razvoja staroselcev v primerjavi z avtorjevo lastno kulturo stopnjuje v sentimentalno pomilovanje in neprizna-vanje razliËnih kulturnih percepcij, saj kot edine relevantne prenašalce zgodovinskega in kulturnega spomina upošteva pisne vire, ki so znaËilni za njegovo matiËno kulturo, ne pa OBZORJA STRO nujno tudi za vse druge: flKje je vendar ta svet ameriških Indijancev zabeležen? (…) Ves njihov svet je obmolknil v gluhi temini Ëasa. Nemi kamniti izdelki priËajo o njihovi prisotnosti ‡ nekoË ‡ v teh krajih, a besede ni Ëuti, sporoËila ni nikjer zaznati. Kje in kako bi tedaj zaslutil odmev njihove misli? Kje naj bi zaËutil korenino ameriške zemlje? Komaj nevidne stopinje po zabrisanih stezah!« (Rode 1993, 226) Podobnost, ki ga zaznamuje z mlajšim literarnim kolegom Alešem Štegrom, je grozeËi duh kolonizacije ameriškega kontinenta, pri Ëemer si tudi Rode prizadeva oprati kolonizatorsko plast krivde, ki prekriva njegovo evropsko kulturno zavest, vendar kljub temu ostaja na superiorni strani pogleda. Staroselce prepoznava kot nekakšne pozitivne divjake, ob Ëemer ga misel, da bi za kratek Ëas tudi sam obËutil kanËek njihove flprvinskosti«, nadvse vznemirja: flŽelel bi naleteti na izdelek indijanskih rok, na Ërepinjo! Hotel bi prodreti v njihovo skrivnost; v njihov svet: svet njihovih upov in bojazni, njihovih bajk in resnic. V svet njihovih bogov in besov.« (Rode 1993, 227) Koncept flpozitivnega divjaka« Rode gradi s specifiËnim izborom besed, s katerimi pri bralcu vzpostavlja asociacije prvin-skosti in evolucijskega razvoja Ëloveka. Ena izmed kljuËnih besed, ki staroselce opredeljuje kot take, je votlina: flLe curek vode meri Ëas iz leta v leto, v stoletja! DrugaËe je vse kot okamenelo. Vse je zastalo tisti trenutek, ko so iz votline zbežali zadnji premagani, njihov svet se je zrušil v prah. V pesku in prahu te votline so brez dvoma solze mnogih rodov, pa tudi obup in kri zadnjih prebivalcev.« (Rode 1993, 228) Štegrov potopis je mešanica podob iz staroselske sedanjosti in preteklosti. Staroselska preteklost je svet bogov, sedanjost pa postkolonizatorska beda. Med svojim potovanjem se jasno zaveda staroselske prisotnosti. Prav ta ga po svoje tudi najbolj uniËuje, saj ga neprestano opominja na evropsko kolonialno zgodovino, ob kateri se tudi sam poËuti sokrivega. V svojih pesniških vzgibih se napaja v staroselski preteklosti, kjer se še najveËkrat zanese na peruanske bogove: flPod mano je divjal vsakdan sodobne prestolnice, ene izmed mnogih, navidez enakih, nad mano pa je za kopreno smoga viselo sonce, staro božanstvo, v katerega so Inki, praoËetje dežele, v kateri sem se tisto novembrsko jutro prviË prebudil, verjeli, se mu klanjali, mu nosili daritve, ga spoštovali in obËudovali, ki so mu prilagajali svoja življenja in obiËaje, po katerem so uravnavali svoje rituale in najskrivnejša izroËila, okrog katerega so krožili, zapisovali minljive tirnice svojega bivanja, risali svoj krog v razmerju do edinega izvira luËi, rojevalca dnevov, prinašalca plodov in prihodnosti, edinega pravega središËa.« (Šteger 1999, 20). Ko odškrtnemo Štegrov pogled na staroselsko problematiko, se nam razpre podoba starobitnega ameriškega prebivalca kot Ëloveka, ki je moËno povezan s svojimi božanstvi in skupnostjo, ob kateri diametralno nasprotno nastopa razcerkvenjen in individualistiËno usmerjen Evropejec. S tem se Šteger giblje po tanki liniji druge skrajnosti stereotipnih dojemanj lastnega kulturnega sveta. flŠestero indijancev, ki se je v avtobusu zabavalo z mojim kislim, nakremženim izrazom na obrazu, najverjetneje ni vedelo, da ta obraz prihaja iz sveta želje po popolnih nadomestkih. EGlasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 40 Iz sveta, katerega glavni trud je posveËen vzpostavljanju iluzije, da je s pomoËjo tehnike moË zares premagati zakone narave.« (Šteger 1999, 67) Še ena opazka k Štegrovemu delu se nanaša na najbolj ËašËen zoomorfiËni inkovski simbol pume. Ta se nemalokrat ulovi na njegove metafore, a ne v klasiËni formi inkovske tradicije, temveË zopet, kot že veËkrat omenjeno, v povezavi z njegovim notranjim doživljanjem lastnega jaza. Torej uporabi staroselsko ikonografijo v popolnoma drugaËnih pomenih od prvotnih. Jo literalizira. JanËar se skozi staroselsko problematiko sprehodi v kontekstu misijonarstva. V romanu predstavi del jezuitske zgodovine, v kateri so jezuiti poskušali staroselcem zagotoviti boljše življenje. Njihova politika je bila sledeËa: v zameno za možnost kvalitetnejšega življenja, ki je zajemalo boljše zdravstvo, šolstvo ipd., so se morali staroselci pokristjaniti. Jezuiti so s strani drugih kolonizatorjev neprestano želi kritike, da se s staroselci okorišËajo in da so na ta raËun nasilno obogateli. Stvar se je razplamtela do te mere, da so se morali jezuiti tako rekoË Ëez noË umakniti iz svojih misijonov: flNajvišji pravijo, da smo v Indijancih, ki se upirajo, ki hoËejo, da ostanemo z njimi, vzgojili suženjsko zvestobo … zvestobo že, a ne suženjsko, zvestobo evangeliju, (…).« (JanËar 2000, 233) Staroselce predstavi v precej nestereotipni podobi, vendar znotraj Ëasa, v katerem se roman dogaja; torej v obdobju kolonizacije ameriškega kontinenta okrog leta 1755. V svoji domišljiji se poigrava s takratno miselnostjo ljudi, ki jo je najbolj jasno vzpostavil Krištof Kolumb. Njegova percepcija je temeljila na dejstvu, da je staroselcem v zameno za naravno bogastvo treba ponuditi kulturno bogastvo, za katerega je Kolumb staroselcem pripisal, da ga nimajo. Kolonialisti so bili prepriËani, da z vsiljevanjem lastne (torej po njihovem mnenju tudi boljše) kulture nasproti staroselskim navadam in obiËajem prinašajo le dobro. S tem so vzpostavili izrazito pokroviteljski odnos in staroselca kot Drugega postavili na razvojno raven infantilnega bitja. V JanËarjevem delu je zastopan misijon v Paragvaju. Delo misijonarjev je predstavljeno kot pozitivno, saj je Gvaranijem (staroselskemu ljudstvu, ki ga JanËar v romanu opisuje) prineslo neko blagostanje, v nasprotju z neusmiljenimi portugalskimi kolonizatorji: fl(…) divji portugalski jezdeci na svojem neusmiljenem pohodu skozi misijone, skozi njegovo davno življenje, bandeirantes, nosilci ropa, uboja, brezsramnega posiljevanja, teptalci rdeËe zemlje in razdiralci stoletnega dela Jezusove družbe.« (JanËar 2000, 65) Ljudstvo Gvaranijev primerja s preprosto množico slovenskih romarjev. S tem jih civilizacijsko izenaËi in se tako izogne pokroviteljskemu pogledu na staroselce: (…) flHodil je po poljih in gledal kmeËke ljudi pri delu, gledal je njihove pobožne procesije in nekaj se mu je zganilo v srcu, ta preprostost, ta jasnost, njihova romanja, vËasih se mu je zazdelo, da je tu tista skrivnost razodetja enostavnega in jasnega Boga, ki jo je Ëutil med Gvaraniji.« (JanËar 200, 356) Kljub vsemu tudi JanËarju, podobno kot že njegovemu sodobniku Alešu Štegru, na uspe ubežati limanicam, ki jih predenj Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 41 O postavljajo razmišljanja o prvinskosti prvotnih ameriških prebivalcev. Gvaranije zaËrta kot ljudstvo, ki je prvobitno povezano z naravo: flIz globoËin prihaja, tam so njene korenine, zasajene globoko, Gvaraniji so vedeli, duša je iz zemlje in iz gozda, iz živali in iz reke, iz vsega, kar je, in zlahka so razumeli, da duša hoËe navzgor, pod kupolo nebeškega svoda, kamor jo kliËe Gospod.« (JanËar 2000, 115) Za Ëim pristnejši prikaz duha Ëasa, v katerem se roman dogaja, JanËar uporablja svojevrstno besedišËe. Tako namesto imena Amerika uporablja izraz Indija. Za vzpostavitev veËjega (literarnega) prepada med kulturami uporablja za podobne stvari razliËna poimenovanja, o katerih dobimo vtis neke distance, oddaljenosti in nerazvitosti doloËenega ljudstva. Tako na primer jezuiti poznajo molitve in zdravnike, Gvaraniji pa gozdna zaklinjanja in ranocelnike ter vraËe. Pomen jezuitov igra v romanu nosilno vlogo, saj so poleg duhovnih vodij kljuËni tudi za preostali razvoj gvaranijskega ljudstva. Gvaranijem tako pogosto pripade vloga infantilnega ljudstva, ki mu brez pomoËi drugega (civilizacijsko naprednejšega) grozi izumrtje: fl (…) v misijonih, niË ni prinesenega iz Španije in drugih evropskih dežel, vse izcizelirano v spretnih rokah gvaranijskih kiparjev, ki so jih te umetnosti nauËili jezuiti.« (JanËar 2000, 151) JanËar se ves Ëas vrti okrog predsodkov in stereotipov družbe, ki je šele vstopala v novi vek in je bila polna bajeslovnih in mistiËnih gledanj na tuja ljudstva: flO Ëem naj ti pripovedujem Katarina? O Indijancih, o divjakih, ki hodijo v cerkve. Niso divjaki, reËe Simon, takšni so kakor ti in jaz.« (JanËar 2000, 164) Berglesove podobe staroselcev se kot na dlani ponujajo za antropološko analizo. So precej konkretne in jasne. Pri sta-roselski problematiki se izrazito postavi na stran staroselcev. Rezervate vidi povsem enostransko ‡ negativno, v luËi nekakšnega geta: flOstali so jim strgani šotori, velika pešËena pustota, jalovost rdeËe prsti in podpis belega poglavarja na pismu, ki jim zagotavlja dolgo umiranje.« (Bergles 1988, 52) PoslediËno s tem je tudi odnos do kolonialistov negativen in s tem enako posplošujoË za Zahod kot pri Štegru. V izbrani literaturi petih slovenskih književnih del, ki se nanašajo na Ameriko in njene prebivalce, lahko sledimo tudi paleti razliËnih poimenovanj za staroselske ameriške naseljence. AdamiËeva (sicer vrednostno zaznamovana) terminologija spriËo metaforiËnih preskokov iz rdeËekožcev (kot imenuje staroselce) na bleda lica (belopolti priseljenci) postane nevtralna: flTu in tam je imel Baraga nekaj Ëasa uspehe; nazadnje pa se je nakopiËilo proti njemu in rdeËekožcem preveË težav.« (AdamiË 1951, 19) flNi (Baraga op. p.) mogel prepreËiti uvažanja ‘ognjene vode’ (žganja), s katerim so ‘bleda lica’ opajala Indijance in sklepala z njimi kupËije.« (AdamiË 1951, 19) Jezikovno bogata poimenovanja za staroselce ima tudi Štegrov potopis. Med uteËeno kolonialistiËno evropsko poimenovanje Indijanci se bolj pogosto vrine ime Peruanci. Tudi pri poimenovanjih za belce ne skopari in v skladu s svojo protikolonia- ZORJA STROKE M ^fl listiËno držo imenuje belega Ëloveka gringo. Poleg izraza Indijanci, JanËar za Gvaranijsko ljudstvo najde še eno poimenovanje: flTa gozdna bitja so se nauËila tiskati knjige (…).« (JanËar 2000, 352) Skoraj nobeno delo pa ne izhaja iz staroselskih poimenovanj, tudi pojem staroselci se ne pojavi nikjer. Epilog RazliËnost izbranih del v vseh pogledih (kronološko, žanr-sko, ipd.) seveda pogojuje med seboj povsem izkljuËujoËa si dojemanja, a tudi mnogo vzporednic v odnosu do Amerike in njenih (predvsem staroselskih) prebivalcev. »eprav gre za literarna dela, ki so že apriori zašËitena z nalepko fikcije, pa se skozi dela jasno odražajo razliËna osebna stališËa avtorjev. V niËemer se pisanje (kakršno koli že) ne more odreËi subjektivnim in objektivnim predstavam, ki izhajajo iz okolja pišoËega. Skozi literaturo se odražajo ne samo doloËene estetske smernice, temveË tudi politiËne in kulturne. Literarna dela so pomembno zrcalo dobe, v kateri so nastala, zato je prerez priËujoËe problematike relevanten primer tega, kako se je dojemanje Amerike pri slovenskih književnikih spreminjalo (in se še spreminja) skozi Ëas. Medtem ko se AdamiËeva pripovedna naracija osredotoËa na Ameriko kot novi svet, ki lahko ponudi evropskim prišlekom plodna tla za nastanek nove in boljše civilizacije kot ji je bil priËa na stari evropski celini in ga veliko bolj kot prvobitni prebivalci Amerike zanimajo evropski prišleki, pa druga generacija izseljenskih avtorjev, ki ju zastopata Bergles in Rode, kaže na povsem drug tip pripovedi, v kateri lahko sledimo predvsem razliki med Ameriko in domovino ter poslediËno s tem romanticiziranim predstavam. Zanju je v veliki meri znaËilna nostalgiËnost in celo sentimentalnost, predvsem v odnosu do slovenske zemlje in kulture. Ta dva pojma sta pogosto žrtvi idealizacije, ki pa dejansko nima nikakršne realne podlage, temveË je le plod konstruktov, ki sta si jih avtorja ustvarila daleË stran od doma. V sodobni slovenski literaturi, kamor prištevam JanËarja in Štegra, je zaznati še veË narativnih sprememb. V igri je nekakšen postmodernistiËni obrat, ki se tiËe predvsem kritiËnega in veËplastnega dojemanja kolonizatorskega procesa, ni pa še opaziti bistvenih zavedanj o procesu staroselskega preporoda. Podobe Amerike so zaobjete dosti bolj subtilno, kritiËno in previdno, Ëeprav predvsem Šteger še vedno prepogosto naseda limanicam negativne stereotipizacije lastnega zahodnega sveta. Tudi stereotipna podoba staroselca kot primarnega in manj razvitega ameriškega prebivalca, neenakovrednega evropskemu, se poËasi spreminja, ostajajo pa še kolonizatorska poimenovanja, ki ne izhajajo iz staroselskega besedišËa, npr. Indijanci. Kot je pokazalo priËujoËe besedilo, predvsem sodobni avtorji do problema zavzemajo doloËeno distanco in zato premorejo zadostno mero samorefleksije, da njihova dela bralcev v veËji meri ne zavajajo k predsodkom in stereotipizaciji Amerike. Predvsem izpušËajo pomembno lastnost, in sicer posploševanje in pogrevanje nekih že obstojeËih konstruktov, ki so v OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 42 najveËji meri plod medijske realnosti. PriËujoËa raziskava se opredeljuje le do petih literarnih del in obravnava tri generacije avtorjev ter njihove poglede na ameriški kontinent in njihove prebivalce s poudarkom na staroselcih. S tega zornega kota paË ne more zajeti vseh pogledov avtorjev na tovrstno problematiko, ki je še mnogo bolj kompleksna, kot je pokazal priËujoËi poskus rekonstrukcije literarnih predstav v slovenskih književnih delih, vendar pa vseeno kaže doloËeno sliko, ki se prenaša na bralca kot kljuËnega prenosnika in kon-zumenta predstav, ki jih literatura posreduje. Beletristika kot konkurenËen medij vsem drugim oblikam, kot so svetovni splet, T V, Ëasopisi, radio ipd. igra pri risanju in oblikovanju naše podobe o stvarnosti pomembno vlogo, zato ni vseeno, kako nam jo posreduje. Sama po sebi mora biti zadostno orožje v boju proti stereotipnim podobam in se tega tudi zavedati. Literatura: ADAMI», Louis 1951: Iz dveh domovin. Maribor: Obzorja. BERGER L., Peter, Thomas LUCKMANN 1988: Družbena konstrukcija realnosti: Razprava iz sociologije znanja. Ljubljana: Cankarjeva založba. BERGLES, Ciril 1988: Ellis Island. Ljubljana: Književna mladina. JAN»AR, Drago 2000: Katarina, pav in jezuit. Ljubljana: Slovenska matica. KOS, Janko 2001: Literarna teorija. Ljubljana: DZS. RODE, Vinko 1993: Otok miru. V: Andrej Rot (ur.), Ob srebrni reki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 224‡231. ŠTEGER, Aleš 1999: VËasih je januar sredi poletja. Ljubljana: Študentska založba. WEBER, Irena 2003: Ženski itinerariji: Med antropologijo potovanja in literaturo. Koper: Znanstvenoraziskovalno sre-dišËe Koper. fV Datum prejema prispevka v uredništvo: 1. 6. 2006 STi / Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 43 RAZGLABLJANJA Izvirni znanstveni prispevek / 1.01 Dr. Nina Vodopivec TOVARNIŠKI PROSTOR: PROSTORSKA RAZMERJA IN HIERARHIJE IzvleËek V prispevku se sprašujem o prostorskih ureditvah in hierarhijah v tekstilni tovarni Predilnica Litija. OsredotoËam se na oblikovanje tovarniške discipline in na spreminjanje prostorskih razmerij, prostorske mobilnosti oz. determiniranosti delavcev in upraviteljev v proizvodnji v kontekstu spreminjanja socialistiËne tovarne v preoblikovano postsocialistiËno podjetje. V Predilnici Litija sem se leta 2004 za krajši Ëas zaposlila v proizvodnji. Analizo terenskih zapisov sooËam z intervjuji z upokojenimi in s še zaposlenimi ljudmi v Predilnici. Teza, ki jo postavljam, je, da prostorska ureditev, v katero so implicirana hierarhiËna razmerja in razmerja moËi, ni le odraz tovarniške discipline, temveË tudi prostor, kjer se vzpostavlja spomin. Abstract The article analyzes spatial relations and hierarchical structures in the Predilnica Litija textile factory. Examined are disciplinary measures in the plant and the changes in spatial relations and mobility of production workers and management, all within the context of transformation from a socialist textile factory to a restructured post-socialist enterprise. After having obtained a short-time employment in the factory in 2004 I kept a fieldwork diary and interviewed factory employees as well as those who have already retired from the plant. On the basis of my findings I posit that the spatial arrangement within the plant, with its implicit hierarchical structure and proportions of power, reflects not only work discipline but also forms a space that creates a memory. Za uvod Projekt zgodnje industrializacije, ki se je tako rekoË rodil prav v tekstilnih tovarnah, so v Sloveniji po drugi svetovni vojni vzeli v roke inženirji socialistiËne ideologije, v sodobnem Ëasu pa upravitelji, ki poskušajo slediti strategijam mednarodnih trendov upravljanja podjetij. Kot sestavni del socialistiËnega projekta je Predilnica Litija tako kot druge tovarne utemeljevala svoj razvoj s posebnimi parolami o uËinkovitosti in racionalizaciji. Zanimivo je, da so po politiËnem preobratu po letih 1990 in 1991 na dan znova prišle enake parole, Ëeprav s popolnoma drugaËnimi pomeni. SocialistiËne tovarne so z ekspanzivnim veËanjem števila zaposlenih in s širjenjem prostorov uresniËevale parole o (socialistiËni) tehnološki modernizaciji in napredku. Tudi Predilnica je v tem duhu dograjevala nove prostore, ki jih je odpirala ob politiËnih obletnicah, in tako z odprtjem novega prostora potrjevala politiËne zmage, krepila pripadnost tovarni in (tudi) politiËnemu režimu. V sodobnem Ëasu se je tovarna skrËila tako v številu zaposlenih kot v prostoru. 1 Delavke in delavci so mi vsi najprej hiteli zatrjevati, kako veliko se je v tovarni spremenilo: flZdaj se zgubiš notri, ker se je toliko spremenilo,« so mi razlagale delavke. flVËasih je bilo 1100 ljudi, zdaj pa …,« so ostajali stavki veËinoma nedokonËani, kot da jih sploh ni treba izgovoriti, saj naj bi to videla že sama. NajveËjo prostorsko spremembo je po pripovedovanju prineslo zmanjšano število zaposlenih v proizvodnji. Spreminjanje tovarniškega prostora pri zaposlenih je tesno povezano s Ëasovno delitvijo na flvËasih« in flzdaj«. Pri tem lahko oznaËevalec zdaj zajame zelo široko obdobje; lahko je danes, vËeraj ali pred petimi leti. Prav tako lahko vËasih pomeni tudi preteklost pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti. Dogodek, ki Ëas razdeli med vËasih in zdaj, ni jasno definiran; lahko je to leto 1990 (odpušËanje delavcev v tovarni in ne poli-tiËne volitve), leto 1991 (izguba jugoslovanskega trga in vojna v Sloveniji) ali pa prelom ostaja Ëasovno nedoloËen. Predilnico Litija sem izbrala za bolj poglobljeno študijo predvsem zato, ker je ena redkih predilnic v Sloveniji, ki še vedno deluje. S specializacijo za posebna vlakna, ki jih izdelujejo za potrebe medicine, pohištvene in avtomobilske industrije, je Predilnica specializirala proizvodnjo, redefinirala podjetniško usmerjenost, reorganizirala delovno organizacijo in prostorske relacije ter s tem socialna razmerja med ljudmi. Vodstvo Predilnice ponosno opozarja na predilniško tradicijo; s tem pravzaprav poimenuje Ëasovno kontinuiteto obstoja tovarne, hkrati pa neprestano poudarja tehnološko modernizacijo in vizije prihodnosti. V takšnih okvirih tudi delavci s ponosom poudarjajo, kako se je s tehnološkim razvojem vse spremenilo. Ob najinem prvem pogovoru leta 2003 je direktor Predilnice pokazal na tovarniški dimnik ter vodni stolp na fotografiji, in rekel: flTole je simbol predilnice in ljudje se tega premalo zavedajo.« Nekdanji direktor, ki je Predilnico vodil skoraj 30 let, je v intervjuju poudaril, da je, ko se je zaposlil v tovarni, najprej poskušal flutrditi pripadnost delavcev do tovarne«. Tudi v tem primeru je tovarniški dimnik postavil za simbol. Dimnik je simbol tovarne tako v klasiËni industriji kot tudi v socialistiËni ideologiji. V obeh primerih uteleša produkcijsko moË v materialnem in simbolnem smislu. 2 V imaginariju 1 Dele tovarniškega poslopja Predilnica oddaja v najem drugim podjetjem. Po oceni nekdanjega direktorja naj bi Predilnica zdaj delovala le še v tretjini nekdanjega obsega. 2 Tovarna ne proizvaja le dobrin, temveË tudi subjektne pozicije ljudi (prim. Rofel 2001, 170): delavke, delavce, uslužbence, upravitelje in vodje. RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 44 zaposlenih in upokojenih pripovedovalcev dimnik prinaša niz predstav, med drugim predstavlja flkruh« oz. zaslužek, v industrijski krajini pa pooseblja napredek in uspeh. V postsocialistiËnem Ëasu se je pomen dimnika spremenil. V diskurzu postsocializma in deindustrializacije so industrijska poslopja zamenjala servisna podjetja, moderne poslovne stavbe s pisarnami in trgovski centri. S preoblikovanjem socialnega prostora so tudi delavke in delavce v medijskem diskurzu zaËeli nadomešËati nove proletarke in proletarci, to so trgovke in trgovci. 3 Vzdrževalec v proizvodnji Predilnice se mi je pritožil nad spreminjanjem okolja in se pri tem skliceval prav na izganjanje kadeËih dimnikov: flPotem imamo še bencinske Ërpalke, pa trgovine. Industrije pa ni. Da bi se še kaj ven kadil iz raufenka, to se pa samo pri nas. Povsod so same trgovine, pa trgovke. Saj je prav, da so trgovke, ampak Ëe drugih firm ne bo, tudi v trgovine ne boš mogel iti.« Fotografija dimnika in vodnega stolpa Predilnice Litija. Vir: Litijski predilec, september 2003, letnik 3, št. 2, 1 Kljub temu pa se upravitelji Predilnice ob opredeljevanju podjetja tudi danes obraËajo na klasiËni simbol industrije. fl117 let štejejo. Tovarniški dimnik kot izraz industrijske moËi, rasti in tudi kot simbol naše enotne volje,« je septembra leta 2003 v uvodnik tovarniškega Ëasopisa Litijski predilec zapisal direktor. Sodobno poslanstvo podjetja, ki je definirano ob prepletanju preteklosti in sedanjosti, nakazuje tudi slika na spletni strani Predilnice Litija: v zgornjem kotu je na manjši sliki v narodni noši upodobljena predica, ki prede na kolovratu, v ozadju pa se Ëez cel kader razteza industrijsko poslopje z dobro vidnima dimnikom in vodnim stolpom. Iz dimnika se vali dim, tovarna torej deluje. Pred tovarno je železnica, pomembna za razvoj tekstilne industrije. Pod sliko pa je zapisana letnica 1886, kar poudarja Ëasovno kontinuiteto obstoja tovarne. Osrednje 3 Boštjan Videmšek, Novi proletariat, trgovke: Nasmeh je eno najpomembnejših pravil korporacijskega kodeksa. In prav je tako. V: Delo, Sobotna priloga, 26. 2. 2005, 12‡14. tovarniško poslopje, zgrajeno v stilu predvojne, zgodnje industrijske arhitekture 4 se do danes ni veliko spreminjalo. Osrednji del zgodnje predilnice je ostal, dodajali pa so se novi prostori. Tovarniško poslopje je ograjeno. Zaposleni vstopajo v ograjeni tovarniški prostor po dvorišËu mimo vratarnice, kjer se nahajajo tudi skladišËa. Vrata so v dopoldanskem Ëasu odprta, vstop kontrolira vratar, ki je danes hkrati tudi telefonist, v popoldanskem in noËnem Ëasu pa so vrata zaprta. Z racionalizacijo delovnih mest so se (po letu 1990) v Predilnici ukinila nekatera delovna mesta, med drugim tudi mesto vratarja v popoldanskem in noËnem Ëasu. V popoldanskem in noËnem Ëasu vhod prek monitorja in kamere nadzoruje delavka v vlagalnici. Slika spletne strani Predilnice Litija. Vir: www.litija.com, 9. 1. 2005 5 Nižje poslopje ob glavni proizvodni stavbi naseljujejo uslužbenci tržnega sektorja, marketinga in drugih servisnih služb. Kadrovska služba in raËunovodstvo sta v stavbi, ki je odmaknjena od tovarniškega poslopja in zunaj ograjenega prostora. Proizvodnja Predilnice je razdeljena na tri oddelke: predpre-dilnico, predilnico in sukalnico. V proizvodnji poleg delavk in delavcev za stroji delajo tudi Ëistilci, snemalke, transportni delavci, ki skrbijo za prevoze, in vzdrževalci, ki popravljajo oz. vzdržujejo stroje. Vsak oddelek ima svojega vodjo, po formalni hierarhiËni lestvici so nižje od njih vodje posameznih izmen. Njihova naloga je organizacija in koordinacija dela v proizvodnji. Njihov formalni naziv je vodja izmene, zaposleni v proizvodnji pa jim pravijo majstri. Pogosto jih kliËejo kar po imenu, le tistega, s katerimi se ne razumejo najbolje, naslavljajo z neosebno obliko majster. 6 4 Z zgodnjo industrijsko arhitekturo raziskovalci oznaËujejo Ëas od tridesetih let 19. stoletja do propada Avstro-Ogrske. Breda MiheliË, Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: Zgodovinski uvod. V: Breda MiheliË, Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem. Ljubljana 2002: Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, 5‡26. 5 V Ëasu, ko je bil prispevek že napisan, so v Predilnici Litija spremenili naslovnico spletne strani. 6 Beseda je nemškega izvora. Še danes pri delu vsi v proizvodnji uporabljajo veliko nemških popaËenk. Zdi pa se, da vodje spodbujajo uporabo slovenskih razliËic, saj so mene vedno, ko sem tudi sama spregovorila z nemškimi popaËenkami, vprašali, Ëe vem za slovenski prevod. Delavke in delavci so mi razložili, da je zato toliko nemških besed, ker je bila Predilnica vËasih nemška. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 45 Zaposleni na vodstvenih položajih, ki svoje delo opravljajo v pisarnah, le redko vstopijo v proizvodnjo, npr. ko imajo tam kakšno konkretno delo. Delavci v proizvodnji jih ne vidijo pogosto in jih le redko naslavljajo s priimki, še redkeje z imeni, Ëeprav na videz, in kadar jim omeniš priimek, prepoznajo vse. Ko govorijo o njih, jih naslavljajo z uni iz pisarn ali uni gor. Tudi vodstvo je hierarhiËno razdeljeno in za delavce tako obstajajo šefi in še veËji šefi, se pravi uni gor, to so pisarniški uslužbenci. V tovarni je kljuËna razdelitev na proizvodnjo in pisarne. Za razumevanje dihotomije zgoraj‡spodaj pa moramo spoznati hierarhiËno strukturo v tovarni. HierarhiËna struktura v tovarni V pogovorih delavke in delavci proizvodnjo pogosto oznaËu-jejo z noter. Noter in zunaj sta kljuËna oznaËevalca, prav tako tudi zgoraj in spodaj, ki jih moramo brati v mreži hierarhiËnih razmerij in socialnih interakcij. Z oznaËevalcema zgoraj in spodaj zaposleni v proizvodnji loËujejo pisarne upraviteljev, kamor pogosto v pogovorih delavk, delavcev in vzdrževalcev sodijo tudi druge servisne službe, pa Ëeprav se številne pisarne ne nahajajo v zgornjem delu glavne stavbe. Takšna poimenovanja niso povezana s prostorskim stanjem, temveË odražajo hierarhiËno razdelitev. Noter v interpretacijah delavk in delavcev predstavlja proizvodnjo, lahko pa tudi notranji, prostorsko in Ëasovno omejen prostor, ki ga delavka in delavec ne smeta zapustiti, dokler ni konec šihta. Kot mi je v pogovoru rekel vzdrževalec: flZunaj je pa moje življenje, tukaj si ga pa ne morem sam urejati, tukaj si pa s sodelavci, zunaj je pa zunaj, se pa družimo vsi …« V delavskih interpretacijah noter pogosto z negativno kono-tacijo omejenega prostora predstavlja omejenost miselnega horizonta. flSvojim otrokom ne bi tega pustila, da se zaposli v predilnici, jaz sem se kot otrok, kaj pa otrok ve. Potem pa tukaj ostaneš in se zabubiš … in ne greš nikamor veË drugam,« se mi je pritožila delavka. Prostor lahko v takšnem smislu determinira horizont življenja posameznice oz. posameznika. Oddelki so loËeni med seboj; v pritliËju sta predpredilnica, prva faza obdelave, in sukalnica, zadnja faza. Predilnica, vmesna faza, se nahaja v dveh nadstropjih, v zgornjem nadstropju, delno pa tudi spodaj, v istem prostoru kot sukalnica. Prva in tretja faza sta zaradi lažjega dovoza materiala (na primer bombaža) in odvoza preje (konËnega izdelka Predilnice) spodaj. V vsakem oddelku so pisarne majstrov in njihovih pomoËnikov. Predilnica je pred kratkim prenovila proizvodno pisarno svojega oddelka, ki se kot galerija razteza v prostor dveh proizvodnih oddelkov, predilnice in sukalnice. »ez celo steno pisarne je okno z razgledom nad proizvodnjo. Pisarne kadrovske službe, raËunovodstva, generalnega direktorja in direktorice hËerinskega podjetja Liti 7 so v drugi stavbi, kjer je bilo nekoË še veË pisarn, in se nahaja za tovarniško vratarnico, se pravi zunaj ograjenega prostora. 8 Laboratorij in pisarne trženja, prodaje in razvoja so v poslopju poleg proizvodnje. 7 HËerinsko podjetje Liti je bilo s statusom invalidskega podjetja ustanovljeno leta 1994. 8 Poslovna stavba je loËena od glavnega tovarniškega kompleksa. V stavbi je bila še pred letom 1986 zdravstvena ambulanta, pozneje pa tudi trgovina. AZGLABLJANJA MJM VeËina pisarn je tudi prostorsko odmaknjena od proizvodnje; brez razgleda nanjo ali stikov z njo. Lisa Rofel je v analizi tovarniškega prostora tekstilne tovarne svile na Kitajskem postavila zanimivo vprašanje o prostorski oddaljenosti. Vprašanje je, kdo se skriva pred kom; pisarniški uslužbenci pred delavci ali obratno. Njena teza je, da upravitelji niso skriti le zato, da bi lahko Ëim bolj prikrito opazovali in nadzorovali delavce, temveË tudi zato, da sami ostajajo skriti pred njimi. Na takšen naËin ohranjajo moË nad svojim delom; delavci namreË nikoli ne vedo prav dobro, kaj delajo upravitelji in uslužbenci v svojih pisarnah. Po Rofelovi moramo raziskovalci razmišljati v kontekstu moËi, saj imajo tisti, ki so v pisarnah, dostop do znanja. (2001, 170) To velja predvsem za pisarne upraviteljev ter pisarniških uslužbencev, ne pa vodij v proizvodnji. Pisarne majstrov niso neprehoden prostor. Majstri v pisarnah izraËunavajo zmogljivost strojev pri obdelavi raznolikih surovin, program dela oz. organizacijo strojev pa vpisujejo v tabele na veliko tablo, ki se nahaja v vsaki pisarni na razliËnih oddelkih. V pisarnah so tudi izraËuni in popisi koliËine, ki sta jih pridelala posamezna delavka ali delavec. flKo v pisarni ni nikogar, skoËim pogledat, koliko sem naredila,« mi je povedala delavka, pri kateri sem delala. V pisarno pa vstopita delavka ali delavec tudi takrat, ko se pokvari stroj, da po telefonu pokliËeta vzdrževalce. Delavke in delavci pogosto vedo, kaj se dogaja v pisarni. Skozi okno, ki se nahaja v vseh treh oddelkih, imajo namreË vsaj delen vpogled v prostor, zato se tudi govorice med njimi hitro širijo. Delavke so veËinoma jezne, Ëe v garderobo vstopi nepovabljen nadrejeni. flOn je tudi v garderobo za mano prišel,« so mi za doloËenega vodjo veËkrat rekle v pogovoru. Garderoba je intimni prostor delavk, kamor imajo dostop le one ali delavke drugih izmen istega oddelka. »eprav to v praksi ne drži vedno. V garderobo lahko stopi vodja izmene z nalogami, navodili in opozorili, ali pa tam poišËe delavko, da se vrne za stroj. Po pripovedovanju se to v sodobnem Ëasu redkeje dogaja, v preteklosti pa se je veËkrat. Uslužbenci in upravitelji v njihovo garderobo nikoli ne vstopijo. Garderobe moških in žensk so loËene, moški pa so lahko v nekaterih oddelkih in izmenah tudi povabljeni na kavo v žensko garderobo. Pisarna v proizvodnji je tudi v razumevanju delavcev prostor vodij izmen, kamor se ti poskušajo tudi skriti, predvsem v noËnem delovnem Ëasu, ko naj ne bi bilo kontrole z vrha, nadzora, ki so mu izpostavljeni tudi vodje v proizvodnji. Po mnenju delavk in delavcev so vodje v proizvodnji tudi sami izpostavljeni nadzoru upraviteljev. Takšne razlage so odvisne od odnosa med vodjo in njegovo izmeno. V splošnem pa med razliËnimi položaji znotraj proizvodnje, se pravi med vodjo izmene, delavkami, delavci in vzdrževalci obstaja povezanost, ki se navezuje na skupni delovni prostor. Predvsem to drži v razmejevanju s pisarniškimi uslužbenci; takšen prostor je namreË situacijsko in relacijsko oblikovan. Številni majstri so bili pred napredovanjem delavci oz. vzdrževalci v proizvodnji. Razlika med zaposlenimi v proizvodnji in zaposlenimi v pisarni je vidna tudi v oblekah; vodje v proizvodnji (Ëeprav ne vsi) imajo halje, pisarniški delavci oz. zaposleni v drugih sektorjih pa jih nimajo. Vodje izmen popravljajo oz. nastavljajo stroje, tako da so sami pogosto Ërni od olja, ali pa kot delavke in delavci beli od bombaža ter lanu; njihovo delo namreË pote- jfljjfl RAZGLABLJANJ ka v proizvodni dvorani. Pisarniški uslužbenci se, obleËeni civilno, pogosto le sprehodijo skozi tovarno. Redko se med njimi in delavci v proizvodnji sliši pozdrav, ali pa si v pozdrav pokimajo z glavo. Oddelki so prostorsko loËeni, vsak ima svojo garderobo, se pravi, da se zaposleni niti med malico, ki poteka v garderobi, ne vidijo med seboj. Ker je moških v proizvodnji toliko manj, imajo zdaj skupno garderobo. Zaposleni se vidijo le, ko prihajajo ali odhajajo iz skupne zgradbe. Vendar sta tudi vhoda v zgradbo dva: v predpredilnico oz. predilnico smo šli veËinoma skozi drug vhod kot v sukalnico. Oddelki so med seboj povezani, Ëeprav se delavke in delavci ne sprehajajo naokoli. Njihovo mesto je toËno doloËeno. »e jih vodje ne prestavijo na drugo delovno mesto, delavke in delavci ne zapušËajo proizvodnih hal svojega oddelka. VeËina jih že dolgo ni bila v drugih oddelkih, in sami so rekli, da bi bilo dobro, da bi se razgledali naokoli in videli, kako se je spremenila proizvodnja. To pa je mogoËe le enkrat letno ob dnevu odprtih vrat, ko obiskovalce po proizvodnji vodijo vodje izmen, oddelkov ali proizvodnje. Kjer poteka delo v skupini, na primer na nekaterih delovnih mestih v predilnici, delavke z ukanjem, kot to same imenujejo (podaljšano Ërko u zategnjeno in glasno zapojejo), kliËejo k delu na doloËenem stroju. Poleg telesne komunikacije, kretenj rok in glave, ostaja med njimi ukanje še danes kljuËni naËin komunikacije pri delu. V predilnici delavke v skupini pripravljajo stroj. Ko ga vodja skupine flzalaufa«, zraven zaúka, takrat pa z vseh strani dvorane priteËejo delavke ter zaËnejo vezati prejo. Stroji so dolgi; na obeh njihovih straneh stoji in prejo veže veË delavk. Sama tega nisem delala, ker se nikakor nisem mogla nauËiti. Ko smo konËale delo pri pripravi stroja, sem na zaËetku kar stala v kakšnem kotu. Vendar so me delavke opozorile, da to ni dobro; da se moram znajti in si sama najti opravilo. Stati križem rok prikrito in odkrito odklanjajo vsi v proizvodnji. Še preden sem vstopila v proizvodnjo, mi je prijatelj, uslužbenec v Predilnici, svetoval, naj v proizvodnji nikakor ne stojim z rokami v žepih. Tudi sam je namreË kot pripravnik v proizvodnji delal tri mesece. 9 V proizvodni dvorani nikoli nisem videla, da bi kdorkoli stal pred strojem in Ëakal. »e v nekem trenutku v doloËeni fazi ni dela, ker se na primer Ëaka na material, se delavke (Ëeprav je prepovedano) umaknejo v garderobo, skrijejo za kakšnim veËjim strojem in poklepetajo ali pa v roke vzamejo metlo in poËistijo okolico stroja. Zato sem v takšnih trenutkih sËasoma v roke kar sama vzela metlo in zaËela pometati. Enkrat pa sem, ko se je z ukanjem klicalo k vezanju preje, odšla od stroja, da bi se razgledala po proizvodnji. Do mene je prišla delavka, ki je zaslišala ukanje. Bila je razjarjena, ker sem odšla, nato pa je sama v ihti skoËila k stroju. Ukanje namreË v trenutku definira natanËno koreografijo delavk v prostoru. »eprav se osredotoËam na verbalno artikulirane pripovedi, na tem mestu vendar opozarjam tudi na neverbalno artikulirane pomene, kar zajema tudi samo uËenje dela v tovarni. Delavke in delavci se dela za stroji namreË priuËijo z opazovanjem in s telesnim posnemanjem gibov. Precej samouško uËenje zajema 9 Vsi pripravniki, ki se zaposlijo kot uslužbenci v Predilnici, najprej tri mesece delajo v proizvodnji. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 46 utelešeno znanje in nebesedne komunikacije. (prim. Herzfeld 2003, 101) UËenje telesne discipline na podlagi posnemanja zahteva aktivno udeležbo posameznice oz. posameznika. Telesno uËenje predvsem na zaËetku redko spremljajo verbalna pojasnila. Marsikatera upokojena delavka mi je v intervjuju zatrdila, da lahko še danes sredi noËi naredi vozel; v dokaz je z rokami takoj v zrak zarisala kretnjo. Ob tem pa je ponosno poudarila, da se je teh vozlov nauËila sama. UËenje s telesnim posnemanjem pa je lahko problematiËno. Marsikatera se je pritožila, da ji dolgo nihËe ni povedal, da ne dela pravilno. Delavke in delavci se dela za stroji uËijo od starejših sodelavk in ne od formalno nadrejenih vodij. V zaËetni fazi je tako zelo pomemben odnos med starejšo delavko in novinko. Starejša delavka je namreË tista, ki ve, kako najbolje in najhitreje delati na stroju. V nadaljevanju se takšen odnos odvisnosti prenese na vodjo izmene in delavko. Nova delavka mora poskrbeti, da bo stroj deloval. Ko se pokvari, mora o tem obvestiti vodjo izmene, ki pokliËe vzdrževalca, da stroj popravi. Hitreje ko sta pri stroju vodja izmene in vzdrževalec, hitreje lahko delavka nadaljuje z delom, to pa se na koncu pozna na števcu njenega stroja ali pri stehtani kilaži. Delo v proizvodnji je fiziËno, delavke in delavci delajo z rokami oz. s telesi. Popisujejo šefi; tisti, ki samo popisujejo, v proizvodnji niso najbolj priljubljeni. Pred kratkim so upravitelji zaËeli v proizvodnjo uvajati sistem podpisovanja; delavke in delavci se podpisujejo na listke, ki jih priložijo svojim izdelkom, ali na sezname opisanih del, ki visijo na strojih. Za nekatera dela, kot na primer ËišËenje stroja ipd., je Ëasovno doloËe-no, kdaj se izvajajo, in ko jih delavka oz. delavec opravita, na seznamu naredita kljukico. S kljukico in podpisom prav tako potrdita, da sta pri prevzemu in ob odhodu z delovnega mesta stroj lastnoroËno pregledala. Podpis naj bi v tem primeru potrdil identifikacijo posameznice ali posameznika z njunim izdelkom, v primeru podpisovanja opravljenih del pa dokazal njuno fiziËno prisotnost in moralno odgovornost do dela za strojem: flZdaj smo jih že tako navadili, da imajo vsi svinËni-ke, ker morajo. Na strojih morajo opraviti doloËena opravila, potem imajo pa kontrolni list, kakor recimo na stranišËih snažilka. Ima listo, to sem naredil, to, to, tako da zdaj niso vsi majstri, ki imajo svinËnike.« Upravitelj v citatu posredno opozarja na pomensko spreminjanje svinËnika ali samega pisanja v proizvodnji. V preteklosti je kontrolni list podpisoval vodja izmene, zdaj je to postala naloga delavk. Razlaga upraviteljev je, da poskušajo na ta naËin delavce osamosvojiti. Delavke in delavci pa tovrstna nova opravila pogosto težko sprejemajo, veËina vidi v tem le dodatno delo. Pri tem pa je zanimiv tudi sam pomen pisanja ob fiziËnem delu za strojem v proizvodnji. Delavke in delavci še danes negativno ocenjujejo tiste vodje, ki se s svinËnikom in papirji v rokah sprehajajo po proizvodnji, sami pa nikoli niso poskušali ali ne poskušajo delati na strojih. Takšni pogledi so odraz razmejevanja med priuËenimi oz. izkušenimi in izobraženimi, šolanimi ljudmi. flDelavka je mojster svojega stroja in svoj stroj najbolje pozna,« so mi veËkrat povedale sodelavke. Izkušnje so namreË tiste, ki v proizvodnji ostajajo pomembne. Nadrejene, ki niso nikoli delali na stroju, delavke in delavci prav zaradi tega pogosto oznaËujejo negativno. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 47 Tovarniška disciplina Vsaka delovna faza je odvisna od dela, ki so ga delavke in delavci opravili v prejšnjih delovnih fazah; tako organizirano delo po tekoËem traku oz. zaporedju delovnih faz namreË postavlja delavke in delavce v razmerje odvisnosti. Delavke so v pogovoru veËkrat poudarile, da so bila vedno pomembna vsa delovna mesta v tovarni, nihËe namreË ne more brez drugega. Vendar pa je delavka iz predpredilnice, ko se je pri meni ustavila skupaj s transportnim delavcem iz sukalnice, v šali rekla sodelavcu z drugega oddelka: flBrez nas tudi vas ne bi bilo.« V sodobnem Ëasu se takšna delitev spreminja, v predpredilnici vodje uvajajo linije, kjer naj bi delavec ali delavka obvladala celotno linijo. Z racionalizacijo in s prilagodljivostjo delovnih mest 10 ista delavka oz. delavec ne delata za enim, temveË za dvema ali tremi stroji ene linije. Ena linija namreË predstavlja veË razliËnih faz, kjer se obdeluje doloËena vrsta materiala; na primer bombaž, lan ali mešanica. Pot oz. potek delovnih postopkov sta v proizvodnji toËno doloËena: neoËišËen bombaž (ali lan, surovin je namreË veË), ki ga pripeljejo s tovornjaki ali po železnici, najprej obdelajo v predpredilnici. V navitkih prepeljejo transportni delavci material v voziËkih v predilnico, kjer se predeluje preja, in na koncu v sukalnico, kjer se oblikuje fina nit. VoziËki za prevoz navitkov v predpredilnici. Foto: Nina Vodopivec, 9. 9. 2005 Vodje oddelkov utemeljujejo sodobno proizvodnjo z veË urejenosti, ki sledi naËelom veËje uËinkovitosti. Takšne so tudi pogoste interpretacije delavcev in delavk. Upravitelji tovarne neprestano poudarjajo red. Tudi nekdanja gospodarska ministrica Petrinova naj bi bila ob obisku Predilnice zadovoljna z notranjo organizacijo dela, flkjer dela ena delavka na veË strojih, in izredno Ëisto proizvodnjo, kjer je vse, kot je povedala, na svojem mestu. Njenim oËem ni bilo skrito, da se delavci ne 10 Prilagodljivost in racionalizacijo delovnih mest izpostavljajo tako merila sodobnih strategij upravljanja podjetij kot tudi dokumenti Sveta Evrope. O kritiki in problematiËnosti takšnih pogledov gl. Angela Procolli (ur.), Workers and Narratives of Survival in Europe: The Management of Precariousness at the End of the Twentieth Century. New York 2004: State University Press. AZGLABLJANJA MJM sprehajajo brez potrebe in vsak natanËno ve, kaj dela.« 11 Prostorska preureditev pomeni drugaËno razdelitev dela, kar vpliva tudi na drugaËno socialno interakcijo. Pri tem je pomembna spremenjena postavitev strojev, ki so drugaËni tudi tehnološko. flVËasih nisi smel stran od mašine,« povedo delavke. Že sama pozicija strojev je zahtevala veË sodelovanja med delavkami. Po pripovedovanju so bili stroji postavljeni drug nasproti drugega, tako da sta si bili delavki prostorsko blizu. Ker na strojih ni bilo luËk, ki bi oznaËevale napake (kot na sodobnih strojih), je morala delavka neprestano nadzorovati, kako se napeljuje preja na sprednji in zadnji strani stroja. »etudi je šla preverit zadnji del ali zadaj vezat prejo, kar je sestavni del delovnega procesa, je njena sodelavka nadzirala, kaj se dogaja na sprednji strani. Delovna mesta po oddelkih so razliËno porazdeljena: v pred-predilnici delata delavka ali delavec sama za enim ali tremi stroji, v predilnici in sukalnici pa delo veËinoma poteka v skupini. To je pomembno tudi v prostorskem smislu, saj sta v prvem primeru delavka oz. delavec sama za strojem, v drugem pa sta v neprestani interakciji z drugimi sodelavci. Razlikuje se torej njuna prostorska determiniranost v proizvodni hali, ki je lahko vezana na majhen prostor obiËajno tik ob stroju, ali pa zavzame veËjo prostorsko mobilnost. Prostorska razmerja ne zajemajo le prostorskega disciplinira-nja teles, temveË tudi prostorsko discipliniranje zavesti. (Rofel 2001, 163) ToËno je doloËeno, kje stoji delavec in koliko korakov stran stoji drugi delavec. Sistem linij v predpredilnici predstavljajo na tleh zarisane Ërte, ki zaznamujejo delovna mesta, pozicijo strojev, loncev, voziËkov in poti ter toËno doloËijo pozicijo delavcev, njihove gibe in poteze. Kot že reËeno, je težnja vodstva, da bi delavka ali delavec obvladala celo linijo, kar pomeni veË faz in veË razliËnih strojev. Delavka in delavec nadzirata svojo linijo, ki je prostorsko odmaknjena od drugih linij. Tudi zaradi prostorske razdalje in hrupa je komunikacija med njima onemogoËena, saj bi to zahtevalo, da zapustita svoj prostor. Po eni strani je mesto delavke in delavca toËno doloËeno, 12 ne smeta se sprehajati po drugih proizvodnih dvoranah. Po drugi strani pa naj bi bilo delo delavke in delavca danes ‡ v skladu z merili mednarodnih standardov ‡ bolj prilagodljivo; glede na potrebe dela naj bi delavka oz. delavec sprejela tudi druga delovna mesta. (prim. Stenning www.nowahuta.info/papers/stenning%20wes.pdf, 27. 1. 2005; Dunn 2004). Nad takšnim spreminjanjem delovnih mest v sodobnem Ëasu delavke in delavci niso navdušeni, predvsem Ëe naj bi zapustili svojo skupino in oddelek. 11 Novinar je ob tem dodal: flŽal si ministrica ni uspela vzeti nekaj minut Ëasa za kratek klepet z zaposlenimi ženami, ki v zelo težkih delovnih pogojih in v štirih izmenah prejmejo v povpreËju zgolj 70.000 tolarjev meseËne plaËe.« Bojan Rajšek, Predilnica se ne boji Kitajcev. V: Delo, 19. 2. 2004, 3. Pozneje pa so upravitelji Predilnice napisali odgovor, da je bila ocena o plaËah neresniËna. Manja Tesla. V: Delo, 3. 3. 2004, 3. 12 Na oglasni deski je zapisano, katere stroje zna upravljati. Sistem linij v predpredilnici predstavljajo na tleh zarisane Ërte, ki zaznamujejo delovna mesta, pozicijo strojev, loncev, voziËkov in transportnih poti. »rte na tleh toËno doloËajo pozicijo delavcev, njihove gibe in poteze. Foto: Nina Vodopivec, 9. 9. 2005 Mobilnost posameznika v prostoru je odvisna od delovnega mesta. Delavke in delavci, ki delajo v proizvodnji za stroji, so omejeni na majhen prostor. Ko smo se oktobra leta 2004 med delom zaklepetali z delavko predpredilnice in transportnim delavcem drugega oddelka, je prišel vodja. Delavko je poslal na delovno mesto, transportnega delavca pa nazaj na njegov oddelek. Pri tem ga ni niti vprašal, ali ima kot transportni delavec, ki edini med proizvodnimi delavci lahko zapušËa prostore svojega oddelka, kakšno opravilo v oddelku predpredilnice. Vodje oddelkov obesijo na oglasne deske liste s tabelami, na katere vodje izmen vpisujejo prisotnost, neopraviËene in opraviËene izostanke posameznic in posameznikov. 13 NihËe ni komentiral, da bi ga to motilo ali da bi karkoli pomenilo; tako ali tako naj bi vsi v prostoru videli in vedeli, da te ni in zakaj te ni. »as je pomemben predvsem v proizvodnji pri normiranem delu. 14 Kot že reËeno, delo za strojem onemogoËa mobilnost delavk in delavcev po prostoru in zapušËanje delovnih prostorov. Takšna Ëasovna determiniranost razmejuje ljudi, predvsem zaposlene v proizvodnji (razen vzdrževalcev) od vodij oddelkov in uslužbencev drugih služb v tovarni. Vodja je v najinem pogovoru delavkam in delavcem pripisal nostalgijo po socializmu, a vendar mi je, ko sva se sreËala v pisarni v proizvodnji, rekel, da tudi sam pogreša urnik, ko je lahko delal od osme ure zjutraj do treh popoldan, sedaj pa ostaja do petih ali še dlje. Razdelitev na delovni in nedelovni Ëas je pri delavkah in delavcih toËno doloËena, vendar se tudi konËa po osmih urah, medtem ko je urnik upraviteljev in nekaterih 13 OpraviËena ali neopraviËena odsotnost z dela se oznaËujeta z razliËnimi barvami. NeopraviËenih odsotnosti, ki se oznaËujejo z modro barvo, po pripovedovanju vodje danes ni veË. Kaznovana bi bila lahko tudi z izkljuËitvijo iz podjetja. 14 V sodobnem Ëasu je delo v proizvodnji razdeljeno na štiri izmene. Izmena je dolga osem ur in se spreminja na dva dni. Kar pomeni, da dela izmena v proizvodnji dva dni dopoldne, dva dni popoldne, dva dni ponoËi, dva dni pa so delavci izmene prosti. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 48 uslužbencev servisnih služb v sodobnem Ëasu bolj raztegljiv. Delavka, ki je v zaËetku devetdesetih let delala kot samostojna trgovka, je opozorila, da se kljub temu, da je fiziËno naporno, delo v proizvodnji za delavke in delavce zakljuËi po osmih urah, za marsikoga pa danes ni tako. To je izkusila tudi sama, ko je imela trgovsko podjetje. Odsotnost z dela je med delavkami in delavci sankcionirana. 15 Pod vtisom sodobnih strategij o veËjem redu in uËinkovitosti tudi delavke in delavci sodobnost utemeljujejo v nasprotju s socializmom, flko se je veliko ljudi šetal naokoli«. Sama sem bila sprva preseneËena, da je bil nadzor v proizvodnji tako minimalen. O tem sem takoj povprašala delavko, ki mi je odgovorila: flSaj ni treba, da je ravno nadzor, saj te takoj vidi, koliko si naredil, po števcih.« Discipline pa ne zagotavljajo le števci; tovarniški prostor je namreË strukturiran tako, da so vsi ves Ëas vidni. Tovarniška organizacija s hierarhiËnim, kontinuiranim, funkcionalnim in samostojnim nadzorom zajema pogled, ki nikoli ne neha gledati. Rezultat takšnega pogleda so delavci, ki predvidevajo odgovornost za samodisciplino. 16 MoË pogleda je vsem oËi-tna, ni pa preverljiva. Arhitekturna struktura tovarniškega prostora je tako bolj anonimna in produktivna kot pa represivna. (Foucault 1984, 171‡177) O veËjem nadzoru v primerjavi s preteklostjo pa se delavke neprestano pogovarjajo v garderobi. Ko sem enkrat vprašala sodelavko po mehanizmih na stropu proizvodnje, mi je odgovorila, da je slišala, da bodo na strop pritrdili videokamere. Ko sem jo preseneËeno vprašala, zakaj, mi je odgovorila flza nas«. Pri tem se mi ne zdi tako pomembno vprašanje, ali bodo upravitelji v proizvodnji dejansko postavili videokamere, temveË dejstvo, da se med delavci sploh oblikujejo take interpretacije. Zgodbo z videokamero sem zasledila tudi v Ëasopisih, ko naj bi leta 2002 v eno od tovarn direktor namestil videokamere. 17 PomoËnik, ki se je v Predilnici Litija zaposlil šele pred kratkim, in je o razmerah v socialistiËni preteklosti slišal le od sodelavcev, odgovarja: flPrej so bili delavci bolj med sabo. Zdaj po devetdesetih se je vse spremenilo. Ko greš naokoli, vsak delavec gleda, kot da ga kontroliraš, da izvajaš nadzor nad njim, zdaj so bolj zaprti.« Spominjanje preteklosti je v tem primeru posredovano, vendar ponotranjeno. Na izobraževalnem seminarju za delavke in delavce je med drugim vodstvo zaposlenim v proizvodnji predstavilo kodeks oblaËenja in obnašanja. Delavka mi je v pogovoru rekla, da je bila prizadeta, ko je slišala predavateljico govoriti o tem, kako morajo imeti delavke urejene nohte in kakšno frizuro naj imajo: flTo je moja svoboda,« je rekla, flali bom imela lase zgoraj ali nazaj. Dobro, nekaj je, da Ëe imaš dolge, da imaš spete zaradi varnosti, ampak drugaËe je pa moja izbira. Sem 15 V preteklosti naj bi po pripovedovanju zaposlenih vodstvo toleri-ralo odsotnost kmetov ob veËjih sezonskih delih, kar so delno sprejeli tudi zaposleni v proizvodnji. 16 Michel Foucault je s konceptualizacijo panoptikona opozoril, da prostorska razmerja oblikujejo subjektivitete. Foucault je panoptikon spremenil v metonim za moderni pogled discipline; s konstitucijo vednosti raznolikih inštitucij postanejo subjekti pravzaprav objekti nadzora. (Foucault 1984) 17 Brane Piano, Na monitorju opazujejo delavke v spodnjem perilu. V: Delo, 25. 1. 2002, 6 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 49 stara štirideset let in Ëe se v štiridesetih letih nisem nauËila pozdravljati, se tudi zdaj ne bom.« Kljub temu, da sem se tudi sama s svojo izmeno udeležila istega izobraževanja, tega predavanja nisem slišala, Ëeprav je bilo napovedano na vabilu, ki so ga dobili vsi zaposleni. Predavanja so bila namreË organizirana za vse zaposlene v proizvodnji, poslušala pa jih je vsaka izmena posebej. O tem sem slišala govorice in nekaj šal v garderobi: flPokaži mi, a imaš urejene nohte, Ëe ne pa domov« ali flbolje desetkrat pozdraviti kot nikoli«. Številne delavke 18 so bile užaljene, da jih vodstvo tako obravnava, vendar pa mi je sodelavka v pogovoru rekla, da je sama opazila, kako se nekatere res ne znajo obnašati. Njena interpretacija je bila, da upravitelji tega ne morejo naravnost povedati posameznici ali posamezniku, zato so povedali vsem v skupini; da pa jim je verjetno nerodno pred tujimi partnerji, ki obËasno obišËejo proizvodnjo. Številne so bile prepriËane, da je bilo predavanje o pravilnih naËinih obnašanja namenjeno vsem, tudi njihovim nadrejenim. Kljub tovarniški disciplini (Foucault 1984), ki nadzira delavce in gibanje v proizvodnji, pa v praksi dejansko prihaja do neprestanih pogajanj. Na cigarete smo sicer predvsem v nekaterih izmenah redko hodile, kava (pet minut) in malica (dvajset minut) sta bili Ëasovno toËno doloËeni. Delo v hrupnem, zakajenem in vroËem prostoru s ponavljajoËimi se gibi je fiziËno naporno in preoblikuje telesa delavk oz. delavcev. To pa ne pomeni, da delavke nimajo nobenega nadzora veË nad svojimi telesi in svojim gibanjem. Sodelavka je rekla, da Ëe ji nagajata stroj ali preja, vËasih kar na glas reËe: flUdaj, pa grem na cigaret.« Ko si umiri živce, se vrne: flTako bom veË naredila, kot pa da tukaj v mašino brcam.« Dodala je, da je med delom prepovedano hoditi v garderobo, to je dovoljeno le med odmorom. flTa starejše reËejo, da je bilo vËasih tega veË.« Po njenem mnenju pri tem tudi mojstri zamižijo na eno oko, saj vidijo, da flne gre« in jih vËasih celo tolažijo: flNe se sekirat, saj bo.« Med socialistiËno tovarno in postsocialis-tiËnim podjetjem Z družbenopolitiËno spremembo so po letih 1990 in 1991 številne tekstilne tovarne konËale v steËaju, število zaposlenih pa se je zmanjšalo. Pred osamosvojitvijo leta 1990 je bilo v tekstilni industriji zaposlenih 74.845 ljudi, leta 2004 pa 21.535. (SURS, obdelava GZS ZTOUPI) V Sloveniji so priËeli v tem Ëasu mediji, ekonomske in poli-tiËne elite v ospredje postavljati popolnoma druge akterje, kot so jih postavljali v socialistiËnem Ëasu. Delavci, ki so bili v preteklem sistemu portretirani kot nosilci revolucije in revolucionarne zavesti, so v sodobnem Ëasu tisti, ki v javnem dis-kurzu kot relikti socialistiËnega ekspanzivnega zaposlovanja v industriji odplaËujejo napake socialistiËnega režima. Danes delavec ni zamenljiv le v konkretnih praksah, temveË tudi v diskurzu ekonomske politike ter sodobnih politik vodenja in upravljanja podjetij. Raziskovalci moramo torej upoštevati 18 O tem sem se pogovarjala predvsem z ženskami, vendar naj bi se v predavanju obraËali tudi na moške, kako morajo biti obriti, postri-ženi in poËesani. AZGLABLJANJA MJM diskurz o delavcu v sodobni ekonomiji in politiki. V takem diskurzu je delavec vpisan v drugaËno mrežo politike in moËi, kot je bil v socialistiËni preteklosti. Kot je bilo reËeno že na zaËetku prispevka, o pomenski konstrukciji tovarniškega prostora razmišljamo tako v povezavi s spreminjanjem ekonomskih ter politiËnih inštitucij kot tudi socialnega prostora, se pravi v kontekstu postsocialistiËne transformacije. Postsocializem obravnavam kot popolno predelavo temeljnih pomenskih in interpretativnih sistemov in ne popolnoma loËeno od procesov deindustrializacije. Pri tem se sklicujem tudi na kritiko tranzicije v smislu linearnega prehoda od ene statiËne kategorije k drugi, ki naj bi premoËrtno sledila ideji napredka in kapitalistiËnim zahtevam ekonomije. Transformacija zavzema veË možnih oblik razvoja in ne zgolj enega konËnega rezultata. (Brumen in MuršiË 1999, Buchow-ski 2001, Burawoy in Verdery 1999, Rona Tas 1997) Z idejo transformacije hkrati problematiziramo družbeno evolucioni-stiËne poglede, ki socializem portretirajo kot totalitarni režim, v nasprotju z demokratiËnim sistemom v kapitalizmu. Vprašanje torej je, kako vizije o prostorskih preureditvah in o novih oblikah discipliniranja zaposlenih ter mednarodne strategije o razvoju podjetja v praksi realizira vodstvo in kako te vizije sprejemajo ter oblikujejo delavci. Nove strategije namreË ne nastajajo v praznem prostoru, temveË tudi v okviru spomina delavk in delavcev ter upraviteljev. Prostor ni le rezultat socialnih procesov, temveË tudi medij, ki konstituira družbeno. (Gupta in Ferguson 2001, Low in Zuńiga 2003) V spominu ljudi socialistiËna tovarna ni bila le delovni prostor; bila je prostor, kjer so se delavke in delavci tudi zabavali, se med seboj poroËali, si pridobivali izkušnje in se seznanjali z drugaËnim naËinom življenja. (prim. Kürti 1996) K spoznavanju drugaËnega življenja so prispevali tudi sindikalni izleti; nekateri so prviË v življenju odpotovali v tujino, se šolali v Vzhodni NemËiji, Švici ali na Švedskem, ali pa so prviË poleteli z letalom v druge jugoslovanske republike. Predilnica je gradila stanovanjske bloke in naselja, s poËitniškimi domovi na morju in v hribih pa je organizirala prosti Ëas zaposlenih in njihovih družin. 19 Predilnica je zgradila sindikalno dvorano, ki je bila še v osemdesetih letih pomemben prostor, kjer so potekale tudi lokalne proslave. Delovno mesto v tovarni je odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju družbenih mrež, v družinskem življenju in pri integraciji v skupnost. Starejši upokojenci se spominjajo, da je imela tovarna svoj zelenjavni vrt, menzo, trgovino, zdravstveno, zobozdravstveno in ginekološko ambulanto, 20 nekaj Ëasa v prvem povojnem obdobju tudi vrtec (leta 1947 so odprli Dom igre in dela). Leta 1994 se je podjetje kot številna druga podjetja v Sloveniji privatiziralo z notranjim odkupom. 21 Kljub temu, da je prihajalo do prestrukturiranj in da je pomembno vprašanje, kdo ima danes v Predilnici delnice in kaj to pomeni v kontekstu moËi, 19 Stanovanjsko infrastrukturo so oblikovali lastniki Predilnice že med obema vojnama. VeË o zgodovini Predilnice gl. France Kresal, Zgodovina predilnice Litija 1886‡1986: Predilnica Litija 100 let. Litija 1986: Predilnica Litija. 20 Prva zdravstvena posvetovalnica je bila ustanovljena leta 1962, zobna ambulanta pa leta 1963. 21 Leta 2005 se je Predilnica d. d. preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. jfljjfl RAZGLABLJANJ so delniËarji v popolni veËini še vedno zaposleni v tovarni, in upokojenci, ki delnic niso prodali. Prestrukturiranje Predilnice nakazuje že sprememba imena: Predilnica se je namreË preoblikovala iz tovarne v podjetje, pa Ëeprav se zaposleni nanjo še vedno sklicujejo kot na fabrko. Delniška družba ostaja za zaposlene v proizvodnji precej abstraktna entiteta. Upravitelji v tovarni utemeljujejo sodobne strategije s kritiko nekdanjega socialistiËnega sistema oz. v opoziciji z njim in ga oznaËujejo kot neuËinkovitega, pogosto ga poimenujejo kot demokracijo v narekovajih, kjer so bili delavci preveË svobodni in preveË zašËiteni (s Ëimer se velikokrat strinjajo tudi delavci). V primerjavi s sodobnim racionalizmom prostega trga socializem portretirajo kot Ëustveni sistem. flTovarna je gospodarsko podjetje in ne socialna ustanova,« mi je v pogovoru razložila uslužbenka in ob tem dodala, da je bila najprej huda, ko so drugi tako govorili, zdaj pa razume, da tako mora biti. Takšni pogledi predstavljajo socialistiËno podjetje kot socialni ventil, ki je prepreËeval nemire, ni pa skrbel za dobiËek in zahteve trga. Vodstvo sicer utemeljuje nove strategije v nasprotju s socializmom, vendar jih kljub temu delavcem veËkrat predstavi na takšen naËin, da poudari kontinuiteto s preteklostjo. Upravitelji delavce pogosto povezujejo s socialistiËno preteklostjo, pa vendar so sami tisti, ki o njej eksplicitno zelo pogosto govorijo. V takšnih njihovih interpretacijah so delavci tisti, ki se težje prilagajajo. Prilagodljivost, ki jo zahtevajo upravitelji, pa je drugaËna od prilagodljivosti v razlagah delavcev, kjer so delavci tisti, ki se znajo prilagoditi in znajo delati vse. Delavci uporabljajo nekdanje izkušnje, s katerimi zagovarjajo in dokazujejo, da so se znali prilagoditi v Ëasu pomanjkanja, ko so delali nadure, ob slabi tehniËni opremi, slabi kvaliteti surovin (ko se je flneprestano trgala preja«) in v slabih delovnih pogojih (ko je bil flbeton po tleh in ni bilo klimatskih naprav«). Delavci ne trdijo, da je bila socialistiËna organizacija dela ali produkcije boljša, temveË da njihove izkušnje iz Ëasa socialistiËnih napetosti legitimirajo njihove sodobne položaje dobrih delavcev v kapitalistiËnem podjetju in da so zaradi teh izkušenj boljši delavci. Na podobne naËine preteklost uporabljajo tudi upravitelji, ko pripovedujejo o razliËnih preteklih izkušnjah pomanjkanja in strateških naËinih preživetja. Te izkušnje naj bi jim pomagale preživeti tudi v sodobnem Ëasu. Predilnica Litija je bila, kot že reËeno, zgrajena leta 1886 in deluje še danes. Zaposlovanje v tovarni je potekalo po sorodstvenih linijah okoliškega prebivalstva, kar pomeni, da so imele delavke, delavci, uslužbenci, vzdrževalci ali upravitelji zaposlene že babice, tete, mame, v redkejših primerih tudi oËete, strice in može. Pri tem igra pomembno vlogo tudi dejstvo, da je direktor domaËin, nekdanji štipendist tovarne, doma iz bližnje okolice, kot tudi veËina drugih zaposlenih na vodstvenih položajih. Pogovor z ljudmi kaže, da je to pomembno dejstvo, saj je po eni strani tovarna dolgoletni vir preživetja, hkrati pa je simbolni kapital ‡ za zaposlene je tovarna namreË prostor in vir identifikacije. Tovarna je prostor, ki na prav poseben naËin neprestano povezuje preteklost s sedanjostjo, saj vzpostavlja obËutke trajanja. Ob ekonomskih, politiËnih in družbenih spremembah se sodobnost v nekaterih pomembnih dejanjih na prav posebne naËine prepleta s preteklostjo; v družinskem življenju, v nekaterih delovnih postopkih še delujoËih tovarn, kot na primer Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 50 Predilnice, se pravi v vsakodnevnih telesnih gibih v tovarni, v socialnih odnosih, v obnašanju ljudi v vsakdanjem življenju in v neformalnih normah. Na tem mestu pa vendar opozarjam, da raziskovalci na odzive vodstva Predilnice, njenih upraviteljev, delniËarjev, delavk in delavcev ne gledamo kot na ostanke socialistiËne preteklosti, temveË kot na odgovor, ki nastaja ob prepletanju preteklosti in sedanjosti. Strategije ljudi v sodobnem Ëasu so tudi reakcije na mednarodne povezave in premestitve kapitala v inštitucijah, s katerimi se sooËajo nekdanje komunistiËne države. Slovenija je v mreže delovanja nekaterih od naštetih mednarodnih organizacij vstopala že v devetdesetih letih, kot na primer v Svetovno trgovinsko organizacijo leta 1994. Leta 2004 pa je postala formalna Ëlanica Evropske unije in Nata. Ob tem se sklicujem na kritiko Michaela Burawoya in Kathe-rine Verdery (1999, 2), s katero se avtorja usmerjata proti raziskovalcem, ki ob dokazovanju kontinuitete med socializmom in postsocializmom spregledajo, da je preteklost preoblikovana in konstituirana v reakciji kot odgovor na sodobne napetosti in tržne iniciative. Tovarna je produkcijski in socialni prostor, kjer neprestano prihaja do mobilizacije in pogajanj med razliËnimi interpretacijami preteklosti in sodobnosti. Ravno spreminjanje prostorskih razmerij, nove strategije upraviteljev, pogajanja med vodstvom in delavci in med samimi zaposlenimi v vodstvu ustvarja napete situacije. Upokojeni in še zaposleni v Predilnici s spominom na pretekli pomen dela utemeljujejo svoja priËakovanja in zahteve tudi v spremenjenem sodobnem socialnem okolju. Pri tem je pomenska konstrukcija tovarne kot socialistiËnega projekta v spominu ljudi pomembna, saj na razliËne naËine legitimira njihove sodobne položaje. Prostorska ureditev tovarne, v katero so vkljuËena razmerja moËi, ni le odraz discipliniranja delavcev, temveË je tudi prostor, kjer se vzpostavlja spomin. Literatura: BRUMEN, Borut in Rajko MURŠI» 1999: Uvod v odËaranje tranzicije. V: Borut Brumen in Rajko MuršiË (ur.), Cultural processes and transformations in transition of the Central and Eastern European post-communist countries. Etnološka stiËi-šËa 9. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 7‡12. BUCHOWSKI, Michal 2001: Rethinking Transformation: An Anthropological Perspecitve on Postsocialism. Poznan: Wydawnictwo Humaniora. BURAWOY, Michael in Katherine VERDERY (ur.) 1999: Uncertain Transition: Ethnographies of Change in the Postso-cialist World. Lanham: Rowman & Littlefield. DUNN, Elizabeth C. 2004: Privatizing Poland, Baby food, Big Business, and the Remaking of Labor. London, Ithaca: Cornel University. FOUCAULT, Michel 1984: Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Ljubljana: Delavska enotnost. GUPTA, Akhil in James FERGUSON 2001 [1997]: Culture, Power, Place: Ethnography at the End of an Era. V: Akhil Gupta in James Ferguson (ur.), Culture, Power, Place: Explorations in Critical Anthropology. Durham, London: Duke University Press, 1‡32. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 51 RAZGLABLJANJA HERZFELD, Michael 2003: The Body Impolitic; Artisans and Artifice in the Global Hierarchy of Value. Chicago: The University of Chicago Press. KÜRTI, Laszlo 1996: Fieldwork Experiences in Socialist and Post-socialist Hungarian Communities. V: Zmago Šmitek in Rajko MuršiË (ur.), MESS Mediterranean Ethnological Summer School Piran, Pirano, Slovenia 1997 and 1998, Vol. 3. Ljubljana: ŽupaniËeva knjižica, 185‡208. LOW, Setha in Denise LAWRENCE-ZUŃIGA 2003: The Anthropology of Space and Place: Locating Culture. Malden, Oxford, Carlton, Berlin: Blackwell Publisher. ROFEL, Lisa 2001 [1997]: Rethinking Modernity: Space and Factory Discipline in China. V: Akhil Gupta in James Ferguson (ur.), Culture, Power, Place: Explorations in Critical Anthropology. Durham, London: Duke University Press, 155‡178. RONA TAS, Akos 1997: The Great Surprise of the Small Transformation: the Demise of Communism and the Rise of the Private Sector in Hungary. Ann Arbor: University of Michigan Press. STENNING, Alison 2005: Re-placing Work: Economic Transformation and the Shape of a Community in Post-socialist Poland. V: Work, Employment & Society 19/2, 235‡259. www.nowahuta.info/papers/stenning%20wes.pdf, 27. 1. 2005. Datum prejema prispevka v uredništvo: 14. 12. 2006 Izvirni znanstveni prispevek / 1.01 Jasna Fakin Bajec RAZISKOVANJE KULTURNE DEDIŠ»INE NA KRASU PO SLEDEH JEZIKOSLOVCA IN NARODOPISCA DR. KARLA ŠTREKLJA IzvleËek Dr. Karel Štrekelj, rojen v Gorjanskem na Krasu, je kot priznan slavist, jezikoslovec in narodopisec pri svojem raziskovalnem delu uveljavil pomembne smernice etnografskega raziskovanja. Kraševci v nekaterih vaških skupnostih vse bolj posnemajo raziskovalne nagibe svojega rojaka, v drugih skupnostih pa raziskovanje dedišËine nikakor ne obrodi želenih sadov. Avtorica v prispevku na podlagi Štrekljevih metodoloških izhodišË analizira vzroke za uspešnost / neuspešnost raziskovanja, ohranjanja in vkljuËevanja dedišËine v sodoben razvoj lokalnih skupnosti. Abstract Dr. Karel Štrekelj, born in the village of Gorjansko in the Karst region, was a prominent Slavicist, linguist, and ethnographer who had formed significant directives in ethnographic research. In several village communities in the Karst region locals have started to follow the lead of their compatriot to research their cultural heritage. While some attempts have been successful others have not generated any significant results. In view of Štrekelj’s methodology, the author analyzes the key factors of their success or failure, the degree of heritage preservation in the area, and its inclusion in the present development of local communities. Namesto uvoda ‡ o dedišËini DedišËina je v sodobnem Ëasu pogosta tema mnogih znanstvenih diskusij, konferenc, obravnav, saj je v današnjem svetu porabniške družbe poznega kapitalizma, transnacionalnih gibanj in s tem povezane globalizacije v osrËju procesa soustvarjanja, utemeljevanja in poudarjanja nacionalne in lokalne identitete, poleg tega pa je postala tudi podlaga za ekonomsko in komercialno izrabo, predvsem pri naËrtovanju turistiËnih vsebin (t. i. heritage industry). Z dedišËino kot sodobnim globalnim pojmom ‡ Ëeprav ima beseda za sabo že dolgo zgodovino (gl. Lowenthal 1985) ‡ pa se ne ukvarjajo le znanstveniki in strokovnjaki razliËnih humanistiËnih in družboslovnih ved, katerih podroËja raziskovanja so Ëlovek, njegovo družbeno okolje in stvaritve, tem-veË se z odkrivanjem dedišËine pravzaprav ukvarja širši krog prebivalstva: otroci v okviru izobraževalnih projektov, predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti, Ëlani najrazliËnejših kulturnih, turistiËnih, razvojnih in drugih društev itn. Skrb za dedišËino je tudi glavno poslanstvo Organizacije združenih narodov za šolstvo, znanost in kulturo (Unesco), ki v okviru svojih konvencij skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dedišËine vsega Ëloveštva. Pri Svetu Evrope 1 in v EU sprejemajo konvencije, ki uveljavljajo doktrino integralnega ‡ celostnega varstva kulturne dedišËine, kar pomeni, da je ohranjanje vrednot kulturne dedišËine treba vkljuËiti v razvoj družbe, saj dedišËina predstavlja temelj razvoja civilizacije in jo je zato treba vkljuËiti v dinamiËne spremembe in transformacije. Varstvo dedišËine naj bi postalo integralni del naËrtovanja in upravljanja skupnosti in prispevalo k njenemu 1 Svet Evrope je meddržavna organizacija, ki združuje razliËne evropske države, katere cilj je: varovati Ëlovekove pravice, plurali-stiËno demokracijo in pravno državo; ozavešËati ljudi in spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti in raznolikosti; iskati rešitve za probleme, s katerimi se sreËuje evropska družba (zapostavljanje manjšin, sovraštvo do tujcev, nestrpnost, varstvo okolja, kloniranje ljudi, aids, mamila, organiziran kriminal itd.); pomagati pri uveljavljanju trdne demokracije v Evropi s podporo politiËnim, zakonodajnim in ustavnim reformam (http://www.coe.si/sl/predstavitev_sveta_ evrope/na_kratko/, 5. 3. 2007). jfljjfl RAZGLABLJANJ trajnostnemu, kakovostnemu, ekonomskemu in socialnemu razvoju. (Lah 2002, 42) 2 »eprav v znanstvenem diskurzu ni temeljne definicije, ki bi povsem enoumno povzemala pojem dedišËine, saj jo lahko vsak znanstvenik in strokovnjak interpretira skoz svoj raziskovalni pogled, poleg tega pa je odvisna tudi od posamiËnih držav oziroma opredelitev v njihovih zakonih o varstvu kulturne dedišËine, mnogi zaradi splošne predstave o pomenu izraza dedišËina niti ne razmišljajo in ga uporabljajo bolj v vsakdanjem smislu ‡ kot stvaritve, ki so nam jih zapustili naši predniki in jih moramo v sodobnem Ëasu ohraniti. Prav ohranjanje, restavriranje, predstavljanje in vkljuËevanje dedišËine v trajnostni razvoj 3 so torej najpogostejši izrazi, ki dopolnjujejo razumevanje dedišËine in so tudi kljuËni cilji mnogih razvojnih projektov, ki jih finanËno podpirajo Evropska unija in druge evropske in svetovne organizacije. S poglobljenim razumevanjem pomena dedišËine v doloËeni skupnosti pa lahko kaj hitro spoznamo, da je dedišËina v vsakdanjih pogovorih postala medij, ki krepi obËutek pripadnosti in legitimira tako lokalne, regionalne skupnosti kot nacionalne in širše transnacionalne korporacije (dedišËina Krasa, Slovenije, EU). Z drugimi besedami, ukvarjanje z dedišËino lahko brez veËjega truda pritegne širšo javnost (npr. pripadnike doloËene skupnosti), da s skupnimi moËmi zavaruje ostanke, ki so jih zapustili predniki, ob tem pa še zadovolji potrebo po druženju in zabavi. Za ohranjanje elementov dedišËine in njenega trženja je mogoËe zaprositi za finanËna sredstva tako na obËinski in državni ravni kakor tudi širši evropski, saj je trenutno ohranjanje dedišËine ena pomembnih in temeljnih evropskih razvojnih usmeritev. Na Slovenskem je izraz dedišËina pogosteje v rabi od 80. let 20. stoletja. To so bila leta, ko je zaradi razliËnih politiËnih, gospodarskih in kulturnih kriz rasel obËutek ogroženosti slovenske nacionalne identitete, ki je dosegel vrhunec v izbruhu politiËnega upora proti centralizaciji v nekdanji SFRJ in leta 1991 v osamosvojitvi Slovenije. Samostojna nacionalna država je za svoj obstoj in prepoznavnost zaËela uporabljati preteklost, z iskanjem narodovih korenin in utemeljevanjem dolgoletnega, veËstoletnega obstoja Slovencev in slovenstva. DedišËina, ki naj bi bila vir o slovenski preteklosti in naj bi potrjevala dolgo zgodovino, je postala pomembno sredstvo, s katerim je politiËna oblast utemeljevala nacionalno državo. Ob tem vsekakor ne smemo prezreti dejstva, da je zaradi evforiËnega iskanja nacionalnih korenin prihajalo in še prihaja tudi do izumljanja elementov dedišËine oziroma tradicij 2 To doloËata deklaraciji, sprejeti pri Svetu Evrope, in sicer: Amsterdamska deklaracija, sprejeto leta 1975, in Krakovska listina iz leta 2000, ki med drugim posebej poudarja upravljanje s kulturno dedišËino. (Lah 2002, 42) 3 Strategija trajnostnega razvoja upošteva spoštljiv odnos do kulturne dedišËine, zahteva integracijo konzervatorskih prizadevanj s sodobnimi ekonomskimi in socialnimi cilji, ki vkljuËujejo tudi turizem kot sestavni del sodobne družbe in razvoja. Zato, kakor poudarja arhitekt Ljubo Lah, moderno konzervatorstvo ne pomeni vrnitve v preteklost; nasprotno, zahteva pogum za zavezo k trajnostnemu razvoju v okvirih stvarnosti in potencialov kulturnega bogastva in fiziËnih ter okoljskih zmožnosti. (Lah 2002, 46) Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 52 (invented tradition). 4 Tako je bil npr. v 90. letih aktualiziran mit o kralju Matjažu, junaku ljudske pripovedke, ki pooseblja moËan znaËaj in prvega slovenskega kralja. V medijih je stekla obširnejša razprava o Karantancih kot neposrednih prednikih današnjih Slovencev. Cilj konstruiranih in oživljenjih mitov je bil ustvariti med Slovenci obËutek, da ima slovenski narod dolgo in nepretrgano zgodovino. Ukvarjanje z dedišËino kot sodobnim produktom, ki v svoji pojavni obliki pravzaprav odseva širši institucionaliziran družbeni red, je zanimivo raziskovalno polje tudi za etnologe in kulturne antropologe, ki pojavnost dedišËine lahko obravnavajo z dveh zornih kotov: aplikativno (kot npr. muzealci, konzervatorji, svetovalci za razvoj turizma itn.), in po definiciji dedišËine Barbare Kirshenblatt-Gimblett postanejo ustvarjalci oz. izumitelji dedišËine (1998, 150), ali bolj teo-retiËno oz. refleksivno, ko se sprašujejo, kako v sodobni družbi misliti dedišËino. »eprav po besedah Rajka MuršiËa v primerjavi s tujimi znanstveniki v slovenskem prostoru dokaj pozno zaznavamo potrebo po kritiËnem pretresu pojma dedišËina, in, kakor nadaljuje, je kritiËen pretres sicer ustrezen, ker je kritika … pomembna prav sedaj, kot ta pojem dobiva vse veËji pomen v dejanskem življenju (MuršiË 2005a, 8), pa je treba poudariti, da se je v slovenski etnologiji s kritiko in z analizo pojma dedišËina, predvsem pa z njeno vlogo v življenju ljudi, zaËel ukvarjati Janez Bogataj že v 80. letih 20. stoletja. V delu Sto sreËanj z dedišËino na Slovenskem (1992) je poleg postavitve lastne definicije problematiziral temeljna vprašanja o dedišËini, 5 ki sta jih v tujini poudarjala David Lowenthal in Marcus Binney. (Jezernik 2005, 12) »eprav v znanstveni in strokovni literaturi o dedišËini zasledimo razliËne interpretacije (prim. Lowenthal 1985; Kirshen-blatt-Gimblett 1998; Bogataj 1992 idr.) in pojem dedišËine opredeljujejo in omejujejo tudi razliËni mednarodni dokumenti, se velja za nadaljnje razumevanje ustaviti pri samih definicijah. »e zanemarimo posebnosti, lahko sprejmemo ugotovitev, da so opredelitve pojma dokaj sorodne in podobne. Pomembne konceptualne razlike je mogoËe zaznati predvsem v širini oziroma obsegu pojma. Še nedavno je bil pojem dedišËina najveËkrat uporabljen v povezavi z dedovanjem (kar posameznik dobi od svojih prednikov), danes pa se je uporaba termina pomensko 4 Eric Hobsbawm loËi dve vrsti izumljenih tradicij. Prva je ustvarjena in formalno institucionalizirana (npr. kurjenje kresov in postavljanje mlajev na veËer pred 1. majem ‡ praznikom dela), druga pa bolj ustreza novim razmeram in pojavom, ki sËasoma postanejo tradicionalni (npr. bolšja tržnica in sejem domaËe obrti v Štanjelu). Za flizumljene tradicije« je znaËilno, da je njihova kontinuiteta s preteklostjo pretežno navidezna, saj so dejansko odzivi na nove okolišËine, prevzamejo oblike s sklicevanjem na stare oz. pretekle razmere ali ustvarjajo svojo lastno preteklost s kvaziobligatornim ponavljanjem. (Hobsbawm 1996, 2) 5 Božidar Jezernik je v zborniku DedišËina v rokah znanosti poudaril naslednja temeljna problemska vprašanja o dedišËini: Zakaj je sploh potrebno in pomembno ohranjati zgradbe, predmete in pokrajine iz preteklih dob? Kakšen pomen ima otipljiva dedišËina za nas kot posameznike, za skupnost in za nacijo? Kako lahko najboljše uporabljamo, kar smo obvarovali pred zobom Ëasa? Kako naj ravnamo, da ne bi s tem, ko jih prilagajamo našim smotrom, razvrednotili takšne preostanke? (Jezernik 2005, 12) Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 53 precej razširila: pomeni kakršno koli obliko medgeneracijske izmenjave ali medgeneracijskih odnosov in dobrin tako na ravni družbe kakor posameznika. Elementi dedišËine niso izraženi le v materialnih oblikah, kakor je leta 1972 dedišËino opredeljevala tudi Unescova Konvencija o varovanju naravne in kulturne dedišËine, 6 temveË je danes pod pojmom dedišËina razumljen tudi flneviden« in flneotipljiv«, nesnovni del, ki obstaja zgolj v Ëloveški zavesti. To je dedišËina idej, znanstvenih odkritij, Ëloveške duhovne ustvarjalnosti. Poleg tega k dedišËino sodi vse, kar je ustvarjeno danes in bo postalo dedišËina v prihodnosti. K dedišËini smo zaËeli vkljuËevati tudi stvaritve iz vsakdanjega življenja, torej neumetniške in flnezgodovinske« predmete ‡ naravno dedišËino, dedišËino znanosti in tehnologije ter dedišËino izroËil in folklore. Leta 2003 je tudi Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dedišËine, ki obsega prakse, reprezentacije, izraznost, znanje in vešËine, ki jih skupnosti, skupine in v nekaterih primerih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dedišËine. (nav. po MuršiË 2005b, 30) Skratka, kulturna dedišËina predstavlja bogastvo (angl. wealth), torej vse tisto, kar je v Ëasu pridobilo kulturno vrednost. Ugotavljanje, kaj je kulturno pomembno, pa se spreminja s Ëasom, prostorom in spreminjanjem politiËnih nazorov. Spremembe politiËne ideologije in sistema praviloma povzroËajo tudi spremembe v razumevanju in interpretaciji preteklosti, kolektivnega spomina in konstruiranju dedišËine, kar povzroËa prevrednotenje simbolov 7 države, s katerimi politiËna oblast legitimira in utemeljuje državno in narodno identiteto. To pomeni, da ob spremembi politiËne oblasti lahko prihaja do odstranitve simbolov stare ureditve in vpeljave tistih, ki predstavljajo novo ideologijo in novo politiËno vodstvo. V sklopu postmodernih konstruktivistiËnih teorij je interpretacija dedišËine odvisna od sodobnih pogledov na preteklost, je konstrukt sodobnosti, ki je za družbo, politiËno oblast in posameznike simbol samoopredeljevanja, oziroma, kakor zapiše David Lowenthal, legalizira in povzdigne sedanjost (Lowenthal 1985, 16), saj nihËe ne bi hrepenel za njo, Ëe bi bila zgolj replika sedanjosti. Da dedišËine nikoli ne smemo razumeti le kot oblike preteklosti, temveË predvsem kot obliko sedanjosti in sodobnosti z razsežnostjo zgodovine, se je zavedal in odloËno poudarjal tudi Bogataj. Njegovo izhodišËe je potrdila poznejša teza Barbare Kirshenblatt-Gimblett, ki razlaga, da so elementi (predmeti) dedišËine ustvarjeni skozi proces razstavljanja, saj razstavljanje podeli predmetu sožitje 6 Konvencija opredeljuje kulturno dedišËino kot spomenik, skupino stavb ali kraj zgodovinskega, estetskega, arheološkega, znanstvenega, etnološkega ali antropološkega pomena. (nav. po MuršiË 2005b, 30) 7 Simboli so razliËni elementi in ideje (šege, hrana, arhitektura, starost, jezik, vedenje, spol itn.), ki so skupni ljudem v isti skupnosti. Njihova poglavitna znaËilnost je, Ëeprav si jih delijo pripadniki iste skupnosti, pomenska veËplastnost kot nasledek razliËnih interpretacij oz. razumevanj. Vsak pomen, ki ga Ëlan skupnosti pripisuje doloËe-nemu simbolu, je namreË povezan z njegovimi izkušnjami, na podlagi katerih jih osmišlja, pri Ëemer so pomeni lahko spremenljivi. Simboli so pogosto definirani kot stvari, ki pomenijo oziroma izražajo druge stvari. Vendar te druge stvari niso jasno izražene in doloËene. Pri izražanju sopomenov se navadno oblika simbola med Ëlani iste skupnosti ohranja in deli, medtem ko se pomen transformira. (Cohen 1985) AZGLABLJANJA MJM z vsakdanjim življenjem. Že zavržen, porušen predmet oživi v drugi obliki, obliki dedišËine. (Kirshenblatt-Gimblett 1998, 149) Zato po njenem mnenju tudi ne moremo govoriti, da dedišËino ohranjamo, restavriramo, šËitimo, oglašujemo, saj dedišËina v sedanjosti producira nekaj novega, kar ima vir v preteklosti. (Kirshenblatt-Gimblett 1998, 150) S tem smo vsi, ki se tako ali drugaËe ukvarjamo s predmeti iz preteklosti, ustvarjalci dedišËine. Ne smemo prezreti, da o dedišËini vedno govorimo na doloËenem politiËnem prizorišËu skupnosti. Njeno vrednotenje torej ni odvisno izkljuËno ali predvsem od pripadnikov te skupnosti, temveË jo bistveno soustvarja politiËna moË oblastnikov, ki s svojimi finanËnimi viri podpirajo ali zavraËajo razumevanje in rabo sledi preteklosti. Skoz zgodovino lahko opazujemo razliËne odnose do pomnikov preteklosti oziroma do nenehnega spreminjanja vrednotenja in poudarjanja izbranih preteklih spoznanj in zavraËanja drugih. V sodobni postindustrijski družbi, pogosto imenovani porabniška, medijska, informacijska, družba elektronike ali visoke tehnologije (Jameson 2001, 9), ko estetska produkcija postaja temelj produkcije dobrin, se ljudje vse bolj zatekajo k razpoznavnim, domaËim lokalnim identifikacijam, ki jih ponujajo lastna, domaËa preteklost in njena dedišËina (nareËja, lokalna arhitektura, kulinarika, ljudske pesmi itn.). Kot odziv na obdobje moderne, ki je v duhu tehniËnega napredka in razvoja povzroËila odtujenost, anomijo, samoto, družbeno razdrobljenost in izoliranost, pravzaprav dobo tesnobe, je za postmodernizem znaËilno, da rešitve za takšne razmere išËemo prav v lokalni preteklosti, tradiciji in konstruirani lokalni dedišËini. Iskanje fllastnih korenin«, nostalgiËno zbiranje starih predmetov, oživljanje starih šeg in navad odsevajo hrepenenje po boljši, idealizirani preteklosti, preteklosti brez vsakdanjih tegob in težav. Ostanki preteklih Ëasov in restavrirani spomeniki so tudi simbol lokalne ali regionalne identitete, ki v globalni družbi, ko postanejo nacionalne meje zaradi gospodarskih in kulturnih sprememb šibke in spodkopane, izraža pomembno toËko osebnega in skupinskega opredeljevanja. Kakor poudarja Cohen, je oživljanje tradicije še posebej znaËilno za tiste družbe, ki so bile skoz zgodovino podvržene hudim asimilacijskim pritiskom (npr. kolonizaciji, centralizaciji, avtoritarnim režimom ‡ npr. socializmu), ti pa so zamajali obstoj skupnosti. (Cohen 1985, 106) V socializmu je bil na Slovenskem odnos do lokalne preteklosti in stvaritev, ki so jih oblikovali naši predniki, mnogokrat negativen. V duhu napredka, tehniËnega razvoja in urbanizacije podeželja so bili kmeËki predmeti uniËevani, zapušËene so bile stare, v lokalnem / regionalnem stavbnem slogu grajene stavbe, in zgrajene nove tipske hiše. Vendar je tudi v socializmu, ki je svojo ideologijo utemeljeval na predpostavkah moderne, selektivno poudarjanje elementov preteklosti (npr. zgodovina osvobodilnega boja in s tem povezani simboli ‡ spomeniki, proslave) rabilo krepitvi komunistiËne ideologije in nacionalnosti. V tem Ëasu so bile odloËno zavrnjene tradicionalne religiozne prakse (npr. praznovanje božiËa) oziroma prakse, ki so imele svoje korenine v religioznih in mistiËnih znaËilnostih, utemeljenih na lokalnih posebnostih. Na drugi strani pa je država z ideološkimi nagibi množiËno podpirala folklorizem, za katerega je mdr. znaËilno, da pozabljene tradi- jfljjfl RAZGLABLJANJ cionalne prakse oživlja kot rekonstrukcijo in jih vkljuËuje v razliËne javne prireditve za potrjevanje skupinske identitete. 8 Tradicionalne prakse predsocialistiËne kulture so zaživele zunaj naravnega, izvirnega oz. avtohtonega okolja, spremenile funkcijo, z lokalno pripadnostjo povezan socialni in simbolni pomen je bil prenesen na širšo državno raven. V duhu slogana flbratstvo in enotnost« naj bi folklorizem zatrl lokalno, regionalno razliËnost in konstruiral novo (nad)nacionalno, tj. jugoslovansko identiteto. 9 Obširno razumevanje interpretacij preteklosti in manipuliranje z zgodovino, s tradicijo in folklorizmom v socialistiËni državi je v delu Kdo poseduje preteklost (Who Owns the Past. The Politics of Time in a flModel« Bulgarian Village) predstavila Deema Kaneff (2004); analizira izrabo preteklosti tako s strani centralizirane države kot s strani lokalnega prebivalstva, ki so preteklost uporabljali kot florodje« za samoopredeljevanje v razmerju s centralizirano državo. DružbenopolitiËno dogajanje v Bolgariji je bilo v veË pogledih primerljivo z dogajanjem v nekdanji SFR Jugoslaviji. S folklorizmi, ki jih je še posebej poudarjala socialistiËna država (Ëeprav seveda folklorizma nikakor ne smemo razumeti kot konstrukta socializma / socialistiËne ideologije), 10 se spoprijemamo tudi v sodobnem Ëasu; pri samem pojavu so udeleženi tudi strokovnjaki, vendar je pomembno, da so o tem zaËeli kritiËno razmišljati in ga znanstveno utemeljevati. (Stanonik 1990) Poleg tega je strokovno poslanstvo usmerjeno tudi v opozarjanje ljudi o naËinih izkrivljanja, romantiËno-nos-talgiËnega odnosa do preteklosti in razvrednotenja znaËilnosti kulturnih praks, ki so nam jih zapustili predniki. Zavedati se moramo, da so ljudje, ki soustvarjajo folklorizem, bolj ali manj posredno ali neposredno udeleženi v širšem družbenokulturnem in politiËnem dogajanju in se vseh razsežnosti in implikacij folklorizma niti ne ali pa sploh ne zavedajo. Folklorizem je v sodobni globalni in porabniški družbi, družbi porabe kulturnih dobrin, temelj turistiËne industrije, ki v svojo vsebino med drugim vkljuËuje tudi trženje dedišËine. Prav na dedišËini utemeljen turizem pa je glavna gospodarska smernica državne gospodarske politike in politike mnogih obËinskih uprav, predvsem tam, kjer so lokalni prebivalci množiËno izgubljali delovna mesta. Zato smo strokovnjaki in znanstveniki, ki preuËujemo in reflektiramo sodobne pojave folklorizma in manipulacijo z dedišËino, odgovorni, da lokalnemu prebivalstvu pomagamo pri interpretaciji lokalne preteklosti in soustvarjanju lokalne dedišËine. Zmotno je priËakovati, da se ob sodobnem gospodarskem in kulturnem 8 Tako so npr. pri uradnih sprejemih dobrodošlico uprizorili s soljo in domaËim kruhom. »eprav v slovenskem kulturnem prostoru ta navada ni bila poznana, je bila v Ëasu življenja v socialistiËni Jugoslaviji dokaj splošna tudi na Slovenskem. 9 Zanimiv, znaËilen in splošno poznan zgled propagandno-poli-tiËnega folklorizma mdr. navaja Dunja Rihtman-Auguštin: v nekdanji Jugoslaviji so folklorne skupine plesale tudi plese iz drugih republik prav zato, da bi utrjevale politiko flbratstva in enotnosti« (Rihtman - Auguštin 2001, 146). 10 Marija Stanonik poudarja, da zaËetki folklorizma sodijo v obdobje razsvetljenstva, ko je pojavljajoËa se industrializacija s svojimi spremenjenimi kulturnimi pojavi do dna zaËela spreminjati naËin življenja množice prebivalcev. (Stanonik 1990, 20) Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 54 Pogled na stari del Štanjela. Foto: Vojko FranetiË, maj 2004 razvoju ter spoprijemanju s širšimi, svetovnimi družbenimi pojavi, folklorizem ne bo pojavil in ljudje v ta namen ne bodo uporabljali objektov ali predmetov svojih prednikov (npr. kozolcev, lesenih vozov, starih lesenih orodij). Pomembno je, da elemente dedišËine, ki nam danes zaradi razliËnih pomenov predstavljajo vrednoto, atraktivno in funkcionalno vkljuËimo v sodoben naËin življenja, tako tudi v turizem, ki je v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost, kakor tudi v druge oblike sodobnega življenja, npr. v prenovo in oživitev starih mestnih, trških in vaških središË. In kako lahko to dosežemo? Z etnografskim delom na terenu. Etnografska metoda dela raziskovalcu omogoËa, da ljudi v pogovoru o problemu, ki ga raziskuje, informira, izobražuje in hkrati razišËe in ugotovi posebnosti v naËinu življenja in za doloËeno okolje znaËilne glavne vrednote. Ker s pisanjem etnografskih monografij navadno podajamo holistiËno podobo nekega kraja, njegovih ljudi in pogled na navidez trivialne in nepomembne segmente naËina življenja, nam v resnici analiza zbranih podatkov na terenu omogoËa, da se dokopljemo do kljuËnih segmentov življenja v neki skupnosti, ki so lahko bistvenega pomena za opredeljevanje in naËrtovanje razvoja v prihodnosti. Z natanËno raziskavo naËina življenja skupnosti, pojavnostjo kakega elementa, pojava, šege ali navade v sodobnosti (npr. pri trženju dedišËine za namene turizma ali pri revitalizaciji vaških jeder) se izognemo izkrivljanju podobe pojava v sodobnosti in ga lažje vkljuËimo v trajnostni razvoj. Pri raziskavi moramo biti pozorni na vsa podroËja Ëloveko-vega delovanja: gospodarstvo, socialno življenje in duhovno prizadevanje. Te naloge niso novost pri raziskovanju dedišËine, saj jih že od vsega zaËetka svojega raziskovanja in aplikativnega delovanja utemeljeval Bogataj, tega se zavedajo tudi etnologi ‡ konzervatorji, ki delujejo na Zavodih za ohranjanje kulturne dedišËine. (Hazler 1999) Zavedal pa se jih je tudi eden izmed pomembnih utemeljiteljev etnografskega raziskovalnega dela na Slovenskem ‡ dr. Karel Štrekelj. V duhu prebujanja, iskanja in utemeljevanja slovenske nacionalne identitete so mu bile prav omenjene raziskovalne smernice temelj za zbiranje in razumevanje t. i. narodnega blaga, kot je imenoval predmet svojega raziskovalnega podroËja, v katerem je videl podlago za izobraževanje in vzgojo širših plasti prebivalstva, da bi se zavedale svojih nacionalnih korenin in ne Ëastile vsega, kar je tuje. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 55 V nadaljevanju Ëlanka opozarjam na temeljne smernice Štre-kljevega raziskovalnega dela, kakor jih je podal pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu. S pomoËjo Štrekljevih raziskovalnih pristopov skušam premisliti sodobne naËine raziskovanja dedišËine oziroma rabe dedišËine pri oživljanju življenja v doloËeni skupnosti. Pokazati želim, da je prav od naËina raziskovanja odvisno, kako bo (iz)raba dedišËine in njeno varstvo vplivalo na trajnostni razvoj. Glavni namen je predstaviti, zakaj raziskovanje dedišËine in njeno vkljuËeva-nje v trajnostni razvoj v nekaterih skupnostih obrodi želene razvojne cilje, v drugih pa ne. Ob kaki drugi priložnosti bi bilo treba opraviti tudi raziskavo, koliko Karla Štreklja in njegovo delo poznajo sami Kraševci. Vemo, da je v obËini Komen dejavno Kulturno društvo Karel Štrekelj, katerega glavno poslanstvo je plesanje folklornih plesov, prepevanje, igranje in zbiranje ljudskih pesmi. Poleg tega društvo v poletnih mesecih pripravlja Štrekljeve veËere, ki so namenjeni predstavitvi ljudskih iger in pesmi iz razliËnih krajev Slovenije in zamejstva. VeËeri se v jeseni sklenejo s podelitvijo Štrekljeve nagrade, priznanjem najzaslužnejšim zbiralcem in ljubiteljem ljudskega blaga. Ne vemo pa, koliko ljudje poznajo njegova raziskovalna oz. teoretska izhodišËa. Ker obsega ukvarjanje z dedišËino obširno raziskovalno polje, na katerem so dejavne razliËne stroke (arhitekti, umetnostni zgodovinarji, slavisti, zgodovinarji, biologi itd.), bi bilo treba za njeno celostno varstvo pristopiti interdisciplinarno in ob tem uveljaviti skupna metodološka izhodišËa. »eprav se vede in stroke, ki se ukvarjajo z raziskovanjem dedišËine, na teo-retiËni ravni tega zavedajo, v praksi navadno spregledujejo izsledke drugih strok in rezultati neinterdisciplinarnosti se kažejo tudi v (ne)uspešnosti mnogih raziskovalnih projektov. Za ponazoritev aktualnega in težavnega problema naËina raziskovanja in vkljuËevanja dedišËine v sodoben razvoj v nadaljevanju Ëlanka predstavljam analizo nekaterih razvojnih projektov v dveh vaških skupnostih na Komenskem Krasu (od koder je bil doma tudi Karel Štrekelj) ‡ v vaški skupnosti VolËji Grad in vaški skupnosti Štanjel. 11 Predstavljeni so razvojni projekti, ki jih je podpirala tako država Slovenija kot Evropska unija. VkljuËujejo raziskovanje, ohranjanje, predstavljanje in trženje dedišËine za razvoj turizma in obnovo vaškega življenja. Ker so doloËeni projekti dobro zaživeli v praksi, drugi pa nikakor ne, postavljam tezo, da je za uspeh razvojnega projekta potrebno troje: potreba po etnografski metodi dela in etnološki topografski monografiji, potreba po interdisciplinarnem pristopu, pri katerem imamo tudi etnologi in kulturni antropologi pomembno nalogo, in to, da so v raziskavo vkljuËeni domaËini, ki so ustvarjalci, nosilci in prenašal-ci dedišËine. Ta naËela je poudarjal že Štrekelj, za njimi seveda tudi drugi etnologi in kulturni antropologi, žal pa vse premalo strokovnjaki drugih ved, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in s trženjem kulturne dedišËine. Vendar naj pred predstavitvijo projektov na kratko predstavim glavna naËela raziskovalnega dela Karla Štreklja, ki bi moral biti na Krasu (pa tudi širše) pomemben zgled raziskovanja in izobraževanja o pravilnih korakih sodobnega raziskovanja dedišËine. Obe sta vkljuËeni v obËino Komen. AZGLABLJANJA MJM Glavna naËela raziskovalnega dela Karla Štreklja Dr. Karel Štrekelj je v slovenski znanosti najbolj znan kot urednik monumentalne zbirke Slovenske narodne pesmi. Pri raziskovalnem in pedagoškem delu je zaslovel kot zelo natanËen dialektolog, etimolog in jezikoslovec, raziskovalec slovenskega jezika, ki pa je v okviru zanimanja takratne filologije svoj raziskovalni opus razširil tudi na podroËje današnje etnologije. V slovenski etnologiji velja za pionirja na znanstvenih temeljih osnovane etnologije, pri Ëemer je bil bistvenega pomena prav njegov odmik od romantiËnega pojmovanja ljudske pesmi k realistiËnemu gledanju. (Kropej 2001, 97) Pri razvoju etnološkega raziskovanja je uveljavil veË strokovnih vidikov, katerih pomen poudarjamo še danes. Zavzemal se je, da je treba ljudsko blago zabeležiti Ëisto avtentiËno iz ust pripovedovalca (Kropej 2001, 25), kar v tistem Ëasu ni bilo splošno v navadi. Pesmi, zapisanih med ljudmi, ni popravljal, temveË se je zavzemal, da so obdržale lice in obliko, kateri jih je zajel prvi zapisovalec iz vedno tekoËega in izpreminjajoËega se potoka narodnega duševnega delovanja. (nav. po Kropej 2001, 33) Tudi pri izdajanju in urejanju ljudskih pesmi je zagovarjal in želel slediti naËelom, ki jih je natanËno predstavil v flProšnji za narodno blago«. Ker je k zbiranju želel pritegniti širši krog zbirateljev, je namenil precejšen del razlagi, kaj je narodovo blago, 12 pri katerem je loËil t. i. realno stran ustnega slovstva in t. i. formalno stran narodnega blaga. Zavedal se je namreË, da je treba t. i. narodov duhovni proizvod nujno obravnavati in razumeti v kontekstu z njegovim formalnim ozadjem. Torej, Ëe hoËemo spoznati narodovo ‘dušeslovje’ oz. narod v njegovem bistvu, se ne smemo zadovoljiti le z njegovim ustnim slovstvom oz. duhovnimi podatki, ampak moramo nujno spoznati tudi kontekst ‡ tj. formalno stran narodnega blaga. (Kropej 2001, 37) Štrekelj se je ob svojem pedagoškem delu zavedal, da etnologija, ki je v tistem Ëasu spadala pod okrilje filologije, na Slovenskem ni znanstveno opredeljena, kaj šele podprta z raziskavami in s študijami za znanstveno delo. Zato je natanËno opredelil delo etnografa / etnologa, ki naj obravnava Ëloveka kot posameznika, pripadajoËega doloËeni družbi, ki je osnovana na šegah in izroËilu in jo druži skupni jezik. (Kropej 2001, 44) Pri raziskavah je združeval filologijo, etnologijo oz. antropologijo (razumel jo je kot vedo o Ëlovekovih fiziËnih znaËilnostih) in historiËne vede, predvsem arheologijo. PrepriËan je bil, da je treba za poznavanje etnološke podobe nekega naroda najprej temeljito poznati zgodovinski razvoj naroda od 12 … to Ëemur sicer pravijo tudi ustno ali tradicionalno slovstvo, ki obsega vse, kar pomaga spoznavati in preiskovati ‘dušeslovje’ kakega naroda, ali kakor današnji radi pravijo, ‘demopsihologijo’ njegovo. V novejšem Ëasu se rabi za narodno blago in uËenje o njem pogosto angleška beseda folklore, nauk ali vesti o narodu. Folklorista ne zanima samo narodna pesem, pravljica, pripovedka, uganka, vraža, narodni pregovor rek in zagovor ‡ on pazi tudi na šege in obiËaje, na narodno pravo, narodne igre, narodno medicino in vremenska pravila kmetova; tudi kletvin in narodnih anekdot ne zameta. (nav. po Kropej 2001, 34) jfljjfl RAZGLABLJANJ najstarejših obdobij. To problematiko pa je mogoËe spoznati z etnološkimi metodami in s študijami najstarejših pisnih virov in materialnih spomenikov. Zato se po njegovem mnenju etnologija in arheologija na tem podroËju tesno prepletata. (Kropej 2001, 46) Kakor poudarja Monika Kropej, ki je raziskovala Štrekljevo zapušËino, je bila povezava antropologije, etnologije in prazgodovine v splošnem znaËilna za drugo polovico 19. stoletja (Kropej 2001, 46), vendar, kar velja poudariti, je njegovo zavedanje, da je za preuËevanje Ëloveka in njegovih stvaritev treba poznati tako njegovo zgodovino kot družbeno okolje, v katerem je Ëlovek živel. Pri svojem delu je, Ëe je le utegnil, odšel med ljudi, na deželo, kajti uËil se je rad od prvega in glavnega jezikotvorca, od naroda samega. Spoznal je, da pri ustvarjanju jezika ne more noben filolog sam presti posamiËnih besed, kakor prede pajek nit. Jasno mu je bilo, da je pri jeziku najpomembnejši družbeni dejavnik in da je treba iskati oz. iti vprašati tistega, ki je besedo ustvaril, torej narod sam. Prav zato si je tudi tako prizadeval za zapisovanje žive govorice. (Kropej 2001, 94) Strnjeno bi bila temeljna naËela Štrekljevega raziskovanja naslednja: - za poznavanje etnološke podobe nekega naroda je treba najprej temeljito poznati zgodovinski razvoj naroda od najstarejših obdobij, kar je mogoËe spoznati z etnološkimi metodami in s študijami najstarejših pisnih virov ‡ s tem je poudaril pomen raziskovanja zgodovine naËina življenja; - pri preuËevanju svojega raziskovalnega podroËja ‡ jezika se je zavedal, da je jezik družbeni dejavnik in ga je treba raziskovati med ljudmi, ki so besedo ustvarili sami ‡ s tem je poudaril raziskovalno delo na terenu oziroma etnografsko metodo dela; - pri raziskavah je združeval filologijo, etnologijo oz. antropologijo in historiËne vede, predvsem arheologijo ‡ zavedal se je pomena upoštevanja izsledkov raziskav drugih ved; danes tak pristop razumemo kot interdisciplinarni; - temelj etnološkega raziskovanja je Ëlovek kot posameznik, ki pripada doloËenemu družbenemu okolju, kar pomeni, raziskovati Ëloveka in njegovo družbeno okolje. Sodobna izhodišca Smernice, ki jih je poudarjal Štrekelj, v sodobni etnologiji in kulturni antropologiji niso novost. V znanstvenem razvoju vede in z utemeljevanjem predmeta etnologije in kulturne antropologije (Slavec Gradišnik 2000; MuršiË 1995, 2001) se danes kot glavni predmet etnološkega in kulturnoantropo-loškega raziskovanja uveljavljajo prav Ëlovek in stvari, ki jih Ëlovek producira in uporablja v svojem življenju in kulturnem prostoru. (MuršiË 1995, 151) Za razumevanje Ëlovekovega delovanja in ravnanja oziroma poznavanja individualnih in kolektivnih praks pa je kljuËno poznavanje njegovega habitusa, kakor ga je opredelil Bour-dieu: sistem trajnih in premestljivih dispozicij, strukturiranih struktur, ki so vnaprej doloËene, da bodo funkcionirale kot … naËela, ki porajajo in organizirajo prakse in predstave. (Bourdieu 2002, 90) Dispozicije, ki trajno in generativno zaznamujejo habitus, so razumljene kot prvi pogoj, težnja, nagnjenje ali naklonjenost skupnosti, da proizvaja individu- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 56 Otroci sprašujejo informatorko iz VolËjega Grada o zgodovini vasi. Foto: Jasna Fakin Bajec, junij 2005 alne in kolektivne prakse (dejanja, naËin dela, naËin življenja, šege in navade skupnosti in posameznikov), ki se morajo ujemati s shemami oz. logiko skupine, ki je zasnovana zgodovinsko. Habitus kot sistem trajnih, spremenljivih dispozicij združuje pretekle Ëloveške izkušnje, in na podlagi sodobnih objektivnih okolišËin proizvaja misli, zaznavanja, ravnanja in dejanja Ëlanov skupine. Habitus ustvarja družba, ki se nenehno krepi s posameznimi in skupinskimi ukrepi, ki jih zahteva skupina, katere last je. Ni konstantna kategorija, temveË so samo posamezne internalizirane in eksternalizirane Ëloveške izkušnje (MuršiË 1995, 151), Ëloveška dejanja, ki so odvisna od preteklih Ëloveških izkušenj in ravnanj v sodobni družbi (socialni strukturi z doloËenimi pravili in strategijami). Prek raziskovanja Ëloveških izkušenj in ravnanj predremo v razumevanje logike skupnosti, ki se je oblikovala skoz zgodovino. Pomen raziskovanja in razumevanja Ëloveških izkušenj pri opredeljevanju in oblikovanju socialne skupnosti poudarja tudi Cohen (1985), saj je prav od izkušenj odvisno opredeljevanje identifikacijskega znaka ‡ simbola, s katerim Ëlani skupnosti oznaËujejo skupinsko identiteto. Zato je pri izvajanju razvojnih projektov, ki se zavzemajo za vkljuËevanje dedišËine v trajnostni razvoj skupnosti, treba raziskati Ëlovekove izkušnje in družbeni kontekst, ki je odvisen od preteklih in soËasnih družbenih dogajanj. Skratka, potreben je stik z ljudmi, poglobitev v njihovo preteklo pot, pa tudi v okolje, v katerem živijo, da lahko iz njihove zgodovine, izkušenj in sedanjih praks sestavimo logiko skupnosti ter na podlagi ovrednotenj pomembnih sestavin njihovega življenja ponudimo smernice za prihodnost. Raziskave o zgodovini naËina življenja in o vlogi dedišËine pri oživljanju skupnosti naj zato ne bi nastajale v strokovnjaških kabinetih, temveË med ljudmi kot glavnimi akterji življenja skupnosti. Zaradi tega moramo pred kakršno koli uporabo dedišËine za trajno-stni razvoj (npr. za turistiËne, revitalizacijske namene) poznati zgodovino naËina življenja skupnosti oz. življenjske izkušnje ljudi v skupnosti, logiko okolja, v katerem je skupnost ustaljena, in širše, danes že kar svetovno dogajanje. Le tako bo mogoËe izlušËiti glavne vrednote skupnosti in pripraviti uspešno strategijo trajnostnega razvoja. »eprav se je tega ob koncu 19. stoletja zavedal že Štrekelj in za njim še številni etnologi, Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 57 v zadnjih desetletjih predvsem konzervatorji, 13 se žal vsega tega vse premalo zavedajo drugi strokovnjaki, 14 ki vodijo najrazliËnejše razvojne projekte. Za ponazoritev omenjenih tez v nadaljevanju najprej predstavljam razvojne projekte v vaški skupnosti Štanjel, kjer kljub številnim prizadevanjem za ohranjanje in vkljuËevanje dedi-šËine v integralni razvoj, stari del naselja (utrjeno naselje z gradom) zaradi neustreznega pristopa izumira oziroma zaživi le v poletnih mesecih, ko so v gradu poroke in razliËne druge prireditve. Na drugi strani pa je vaška skupnost VolËji Grad zaradi drugaËnih pristopov k oživljanju vasi najaktivnejše naselje v obËini Komen. Ali vaška skupnost Štanjel res ne zmore dejavno sodelovati pri prenovi starega dela svoje vasi? Štanjel je v širšem prostoru znan po kakovostno oblikovanem, zgodovinsko in arhitekturno izjemno dragocenem starem naselbinskem jedru s prazgodovinsko tradicijo. Posebnost starega dela naselja sta predvsem krajinsko izjemna lega na griËu Turn in terasasto grajeno utrjeno naselje, sestavljeno iz grajskega kompleksa, cerkve sv. Danijela in okoliške vasi. 15 V slovenskem merilu je stari del vasi znan tudi kot znaËi-len primer odmirajoËega kraškega naselja. V drugi polovici 20. stoletja je bila v starem Štanjelu pretrgana kontinuiteta bivanja in je danes bolj ali manj prazno, propadajoËe naselje. Tako potekajo številna prizadevanja najrazliËnejših ustanov, ki si s finanËno podporo ObËine Komen, 16 države Slovenije in Sveta Evrope prizadevajo z najrazliËnejšimi programi in projekti ponovno oživiti in ohraniti najznaËilnejše naselje na Krasu. Cilji projektov so urediti Štanjel v bivalno prijetno, 13 Na podroËju dedišËine in turizma je takšna izhodišËa poudarjal Bogataj (1989), pri prenovah mestnih in vaških naselij pa Sedej (1964), Cevc (1980), Hazler (1998, 1999), Delak-Koželj (2001) idr. 14 Pomen interdisciplinarnosti pri revitalizaciji naselij je sicer poudarjal arhitekt Peter Fister (1979), vendar je pri svojem delu le redko upošteval prispevke drugih strok. Arhitekti in etnologi so sodelovali pri veËjih raziskavah za prenove mestnih jeder in deloma vasi, ki so se zaËele v 60. in 70. letih 20. stoletja. Sodelavci in študenti Oddelka za etnologijo FF v Ljubljani so npr. opravili raziskave naËina življenja v Stari Ljubljani, Škofji Loki, Izoli, Radovljici in na GoËah, vendar kljub vrsti kakovostnih raziskav in pomembnih spoznanj nosilci projektov prenove ‡ navadno arhitekti, etnoloških podatkov in dela etnologov niso razumeli. Od etnologov so priËakovali, da opravijo delo vestnih anketarjev, ne pa raziskovalcev naËina življenja. Hkrati so jim diktirali, kaj in kako raziskati, da bi bili potrjeni njihovi že vnaprej pripravljeni naËrti prenove. Vse to je pripeljalo do nesporazumov in sporov, tako da so zadnjiË sodelovali pri projektu revitalizacije naselja GoËe v Vipavski dolini leta 1978. (Hazler 1999, 72) 15 Stari Štanjel je zaradi svojih veËplastnih vrednosti razglašen za spomenik nepremiËne kulturne dedišËine in je zavarovan z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na obmoËju obËine Sežana, objavljenim v Uradnih objavah št. 13, Koper, 17. 4. 1992; obmoËje Ferrarijevega vrta je zašËiteno z odlokom Ministrstva za kulturo št. 3852 iz leta 1999. (Deu 2005, 116) 16 ObËina Komen je postala lastnica gradu Štanjel, Kvadratnega stolpa, Stolpa na vratih in hiše ob Stolpu na vratih leta 1995, po nastanku novih obËin na ozemlju nekdanje obËine Sežana. AZGLABLJANJA MJM gospodarsko, kulturno in turistiËno stiËišËe Krasa, predvsem pa prepreËiti izseljevanje domaËinov, ki so glavni nosilci tamkajšnjega življenja. Prvi najpomembnejši urbanist in arhitekt, ki je po grozotah prve svetovne vojne zaËel s prenovo zgornjega dela Štanjela, je bil domaËin, arhitekt Maks Fabiani, doma iz sosednje vasi Kob-dilj. Leta 1917 se je odloËil, da se bo posvetil povojni rekonstrukciji Goriške dežele in svoje ožje domovine ‡ Krasa. Vse, kar je bilo zgrajeno v Štanjelu med obema vojnama, je naËrtoval Fabiani. Nekateri njegovi naËrti za Štanjel so bili v tistem Ëasu konceptualna novost v evropski arhitekturi. Tako je s spremembo namembnosti hiš, zgrajenih na obzidju, te preoblikoval v Ferrarijevo vilo, pri tem pa je ohranil njihovo prvotno zunanjo obliko v zgornjem nizu (v delu starega Štanjela) in z dodatkom mogoËne lože v spodnjem nizu, z zunanje strani, vilo arhitekturno vkljuËil v del Ferrarijevega vrta. Obnovljenemu gradu je dal upravno funkcijo, saj so bili v njem sedež obËine, šola, zdravstvena postaja, kinodvorana, plesna dvorana in obËinsko središËe. Med drugo svetovno vojno so bili grad in nekatere stanovanjske hiše moËno prizadeti. V spopadu Kosovelove brigade z Nemci je bil grad miniran in požgan. Anglo-ameriška uprava je po vojni hotela pomagati pri obnovitvi gradu, vendar je jugoslovansko vodstvo pomoË odklonilo. Revitalizacija se je zaËela v šestdesetih letih 20. stoletja. V zbirki vodnikov kulturnih in naravnih spomenikov Slovenije s podnaslovom Štanjel in grad Štanjel avtorice arhitektke Nataše Štupar-Šumi (1987) se lahko poleg kratke zgodovine in arhitekturnih znaËilnosti naselja in gradu seznanimo tudi s problemi revitalizacije Štanjela. Prenova Štanjela, kot navaja avtorica, se je zaËela že leta 1964, ko je takratni Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije uvrstil Štanjel med štirinajst najpomembnejših spomenikov. Takrat sta bili opravljeni prva valorizacija in dokumentacija povojnega stanja tega spomenika in Štanjel je bil deležen prvih finanËnih sredstev za reševanje spomeniškega fonda. Leta 1972 je takratni republiški zavod pripravil obširno študijo o štanjelskem naselju in njegovi arhitekturi. Na podlagi te dokumentacije je stekla sistematiËna spomeniška obnova zlasti grajskega kompleksa pa tudi srednjeveških stanovanjskih zgradb v naselju samem. Obnovljeni so bili grajski palacij, delno osrednji grajski stolp z delom gradu onstran stolpa, obzidje ob vhodu v naselje, vhodni stolp v naselje, Kobdiljski stolp in enoceliËna hiša (romanska hiša), kamor so postavili etnografsko muzejsko zbirko in kamnite strehe Ferrarijevih hiš. Komunalno podjetje iz Sežane je zaËelo vzdrževati in Ëistiti Ferrarijev vrt. Pred tem pa so arheologi zaËeli arheološke raziskave, ki so prinesle pomembna spoznanja in zapolnile vrzel o stavbni zgodovini med srednjim vekom in prazgodovino. Po mnenju Štuparjeve je takratna spomeniška služba nenehno preuËevala in dokumentirala ostaline naselja starega Štanjela in s tem pridobila dragocene podatke za primerno in strokovno utemeljeno rekonstrukcijo posamiËnih stavb in ambientov. Spomeniška služba je v elaboratu nakazala tudi možne rabe oz. funkcije za prihodnje življenje gradu in naselja. V spomeniškem elaboratu, ki obravnava revitalizacijo z namembnostjo posamiËnih objektov, zlasti v hotelske turistiËne namene, je bilo nakazanih še nekaj zamisli: spomenik NOB z muzejem NOB v gradu, etnografsko središËe Krasa, kjer bi bile v starih hišah prodajalnice izdelkov domaËe obrti. Prizor s snemanja dokumentarnega filma Takú je blo na VolËjem Gradi: predstavitev preteklega naËina življenja v kraški vasici VolËji Grad. Foto: Boštjan Štolfa, junij 2005 V gradu naj bi zaživele gostinska in muzejska dejavnost in trgovina z lastnimi izdelki. Avtorica je prispevek sklenila z ugotovitvijo, da Štanjel ni le spomeniška vrednota, temveË gospodarski kapital, ki ga žal ne znajo ovrednotiti in uporabiti (Štupar-Šumi 1987, 13‡18). Delo arhitektke Štuparjeve je vsekakor zelo pomemben in neprecenljiv zaËetek prenove štanjelskega naselja po drugi svetovni vojni. Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije je k prenovi pristopil celovito, saj so se poleg evidentiranja in dokumentiranja nepremiËne kulturne dedišËine in priprave topografije, ukvarjali tudi z zgodovinskim razvojem naselja in razvojem v sodobnosti. Avtorica je v delu natanËno predstavila graditev naselja in gradu skozi Ëas, ni pa se lotila temeljitega raziskovanja naËina življenja vseh tistih socialnih in poklicnih skupin prebivalstva, ki so takrat prebivali v tem zavarovanem obmoËju. »eprav so nakazali smernice za prihodnost (delavnice domaËih obrti, trgovina prodaje izdelkov domaËih obrti), niso preuËili, katere so bile npr. tradicionalne štanjelske domaËe obrti, ki bi bile lahko še danes aktualne za turistiËne namene. S tem bi današnja turistiËna ponudba temeljila na predstavitvi glavnih kvalitet dedišËine tamkajšnjega naËina življenja. Zaradi tega je pri preuËevanju naËina življenja potrebno raziskati vse tiste kulturne sestavine, ki so v doloËenih obdobjih odloËilno vplivale na podobo naselja in na življenje ljudi. Naj bo to kmetijstvo, trgovina, industrija, obrt, prehrana, družabno življenje (Hazler 1999, 77‡104), bistvo je le, kakor poudarja Hazler, da jih razi-šËemo skoz zorni kot življenja ljudi, torej nosilcev navedenih kulturnih pojavov. Leta 1998 so študentje Fakultete za arhitekturo popisali veË hiš znotraj obzidja, da bi popise lahko uporabili za nadaljnje naËrte in za potencialne investitorje. Prav tako je bila leta 1999 na Fakulteti za arhitekturo pripravljena Programska zasnova za naselje Štanjel (Štanjel 1990c), izpeljana v okviru programa Phare za Ëezmejno sodelovanje Slovenija / Italija na pobudo TuristiËnega društva Štanjel in ObËine Komen, usklajevalno vlogo pa je prevzelo Ministrstvo za kulturo. Temeljna predpostavka projekta je bila, da je varstvo izjemnih kulturnih spomenikov uËinkovito le, Ëe se njegove kulturne, zgodovinske in krajinske vrednote Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 58 na primeren naËin vkljuËijo v življenje skupnosti in se hkrati zagotovi prostorsko varstvo. 17 »eprav je bil glavni cilj ureditev Štanjela v bivalno prijetno in privlaËno podeželsko središËe z razvito turistiËno ponudbo v lokalnem in regionalnem okviru, ki bi temeljila na prednostih Štanjela zaradi izjemnih kulturnih vrednot, raziskave in predstavitve vrednot, ki bi jih bilo smiselno ohranjati, ne zasledimo. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije ‡ ObmoËna enota Nova Gorica je leta 1999 pripravil konzervatorski program za Štanjel ‡ širše obmoËje (1999b) in za Štanjel ‡ ožje obmoËje (1999a). Dokument je popis že evidentiranih in še neevidentiranih enot kulturne dedišËine na obmoËju Štanjel‡Kobdilj in v zavarovanem zgodovinskem jedru Štanjela. Hkrati je avtorica, etnologinja ‡ konzervatorka Eda Belin-gar, doloËila tudi varstveni režim, vrednost, konzervatorsko kategorijo in usmeritve za varstvo vsake dedišËinske enote. Program rabi le kot seznam evidentiranih enot kulturne dedišËine (Štanjel 1999a). V osemdesetih letih 20. stoletja je Goriški muzej odprl muzejsko zbirko kraškega slikarja Lojzeta Spacala, TuristiËno društvo Štanjel pa je s kulturnimi prireditvami na grajskem dvorišËu skušalo ponovno oživiti stari del naselja, ki je vse od druge svetovne vojne zgubljal svoje domaËine. Poleti leta 1999 je Goriški muzej izpeljal tudi projekt zbiranja starih fotografij od izuma fotografije do konca druge svetovne vojne. Vodila sta ga etnolog Andrej MalniË iz Goriškega muzeja in domaËinka Dušana Švagelj. Namen zbiranja ni bila le dokumentacija, temveË so se želeli približati ljudem, jih spoznati in jih pridobiti za sodelovanje. Projekt so konËali z razstavo izbranih fotografij o življenju v Štanjelu do okrog leta 1950. Po besedah vodje je bil odziv domaËinov izjemen, saj jih je veselilo, da se zanimajo za njihovo življenje in ne le za kamen. (MalniË 2000, 66) To je bil do leta 1999 edini projekt v Štanjelu, pri katerem so strokovnjaki k sodelovanju povabili domaËine. V letih 1999‡2001 je obËina Komen nadaljevala revitalizacijo Štanjelskega gradu ‡ z obnovo Kvadratnega stolpa in vzhodnega dela gornjega palacija. Pokazala se je želja po celoviti ureditvi, ki bi doloËila ne le tehniËne podrobnosti obnove, temveË tudi celovito namembnost tega pomembnega spomenika. ObËina Komen je kot lastnica grajskega kompleksa in kot lokalni upravni organ, odgovoren za razvoj Štanjela, želela pripraviti konkretni predlog prihodnje namembnosti in ureditve štanjelskega gradu, ki bi na eni strani zagotavljal ustrezna finanËna sredstva za obnovo in sprotno vzdrževanje obnovljenega objekta, na drugi strani pa doloËal tako namembnost, ki bi bila skladna s prostorskimi možnostmi naselja in bi imela Ëim moËnejše razvojne impulze za Štanjel in okolico. Tako je obËina Komen s projektom flRevitalizacija štanjelskega gradu« (Deu [ur.] 2002), ki je vseboval pripravo idejne zasnove, gradbene in investicijske dokumentacije za cel grajski kompleks, kandidirala za sredstva Programa Phare za Ëezmej-no sodelovanje Slovenija / Italija ‡ Sklad za male projekte. 17 Bistveni cilji projekta so bili: pripraviti programsko zasnovo, ki bi izhajajoË iz vrednot spomenika in iz drugih danosti predstavljala programsko orientacijo obmoËja ter dajala izhodišËa za ureditvene in obnovitvene posege v Štanjelu in okolici; pripraviti tehniËno dokumentacijo za obnovo stolpa na Trgu in spodbuditi zanimanje lokalne skupnosti in javnosti za sodelovanje v tem in v vseh naslednjih projektih. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 59 Glavni cilj projekta je bil doloËiti sistem, ki najbolj ustreza uvajanju raznovrstnosti uporabe prostorov ‡ da zadovolji veË mogoËih flakterjev«, ki bi dejavno ‡ ekonomsko ‡ sodelovali pri revitalizaciji in bi bil hkrati najmanj invaziven do strukture zgodovinskega objekta. KonËna odloËitev se je nagibala v prid razvitja visokošolskega sistema, ker naj bi ta najbolj ustrezal zastavljenim ciljem, saj omogoËa uporabo prostorov in zagotavlja kontinuirano delovanje skozi vse leto. Sistem je razmeroma usklajen z obstojeËimi funkcijami, ima pozitiven vpliv na lokalno skupnost, ki lahko investira v stavbni fond, ga tako zašËiti pred degradacijo in zadovolji potrebe po prenoËišËih in spremnih dejavnostih. Leta 2002 je potekala delavnica, na kateri so slovenski in tuji arhitekti podali smernice za lokalni razvojni naËrt in akcijski program Štanjela in Kobdilja v letih 2003‡2006. S tem dokumentom so želeli odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti integralni pristop pri varovanju zgodovinskih obmoËij, kakršno je Štanjel. Na podlagi številnih programov, analiz, projektov in dokumentov, zlasti programske zasnove iz leta 1999, so izlušËili razvojno vizijo Štanjel ‡ živo naselje (2002). Skladno s tem so predložili izhodišËa za izdelavo podprojektov, ki jih je treba še razËleniti po posamiËnih podroËjih. Leta 2000 so štanjelske žene v okviru TuristiËnega društva Štanjel (krožek za spodbujanje družabnosti in oživljanja starih šeg, navad in znanj, ki ga je vodila Vesna Jazbec - Mary) obudile šego za Ivanovo (24. 6.), ko so na predveËer godovanja sv. Ivana v krogu družine matere in dekleta pletle zlatorumene vence ‡ venËke sv. Ivana. V prvih dveh letih so vence, ki so jih pletle na grajskem dvorišËu, podarile starim hišam v Štanjelu, v naslednjih letih pa so pripravile tudi tekmovanje za najlepši in najizvirnejši venËek. Ljudje so preprost dogodek lepo sprejeli, saj je bil prvovrsten turistiËni in za prazno vas tudi vaški družabni dogodek. (MalniË 2002, 39) To je bil drugi projekt, pri katerem so bili pri oživljanju in revitalizaciji starega naselja dejavno vkljuËeni domaËini. V skladu z Zakonom o urejanju prostora, ki je podlaga za pripravo obËinske lokacijske dokumentacije za prostorsko ureditev Štanjela ‡ staro jedro je bila leta 2005 sprejeta urbanistiËna zasnova, tj. temelj normativnega dokumenta za izdelavo lokacijskega naËrta. Pri pripravi lokacijskega naËrta, ki so ga oblikovali v letu 2005, so bili povezano vkljuËeni tako lokalna skupnost kot strokovnjaki z Ministrstva za kulturo in strokovnjaki, konzervatorji z Zavoda za varstvo kulturne dedišËine Slovenije ‡ ObmoËna enota Nova Gorica. Po navedbah arhitektke Žive Deu, strokovne vodje projekta, so bili projektni predlogi, povezani z novo vsebino, sprotno usklajeni s prebivalci oz. lastniki stavb v starem jedru. Konzervatorji pa so skrbeli za uresniËitev razvojne vizije, da postane naselje Štanjel s svojo kulturno dedišËino eden od stebrov prihodnjega razvoja kraškega prostora. (Deu 2005, 111) V lokacijskem naËrtu je podana razmestitev vizij razvoja predvidenih dejavnosti tako v obnovljeni strukturi gradu kot v restavriranih, rekonstruiranih in kako drugaËe saniranih stavbah. Ker je kulturna dedišËina starega jedra temeljni vir prihodnjega razvoja, je celostna prenova urbane in arhitekturne podobe z vsemi razvojnimi spremembami usmerjena v ohranitev izvirne oblike urbane strukture naselja in stavb. (Deu 2005, 115) Vodja projekta se sicer strinja, da kakovostno obnavljanje Obnavljanje starodavnega zbiralnika vode ‡ kala v VolËjem Gradu. Foto: Boštjan Štolfa, junij 2004 starega jedra ne more biti uresniËeno brez kakovostnega sodelovanja med prebivalci, izvajalci in naËrtovalci ter brez stalne udeležbe skupine strokovnjakov, vendar, Ëe si ogledamo dosedanje projekte, so skoraj vse projekte (razen dveh, ko sta sodelovala etnologa Andrej MalniË in Eda Belingar) vodili arhitekti, ki so po mojem mnenju premalo postorili za veËje sodelovanje z domaËini. Iz pogovorov z njimi je videti, da se lokalno prebivalstvo, ki želi restavrirati svoje stavbe, najveËkrat sreËuje s strokovnjaki ‡ arhitekti. Nerazumevanje strokovnega jezika in pa številne napake, nastale pri dolgoletni revitalizaciji, so med domaËini in strokovnjaki praviloma predmet spora in nesoglasij. Do sedaj nihËe od sodelujoËih arhitektov ni pristopil do ljudi, da bi se z njimi pogovoril, kaj jim Štanjel pomeni, kako so nekoË v njem živeli, s katerimi gospodarskimi dejavnostmi so se ukvarjali, kako vidijo naselje v prihodnosti itn. Tudi obËina Komen kot naroËnica dosedanjih projektov v svoja prizadevanja oživljanja vasi še ni vkljuËila drugih strokovnjakov, ki bi tako kakor arhitekti, vendar s svojo metodologijo, osvetlili restavracijske probleme. Na drugi strani pa tudi samo lokalno prebivalstvo ne Ëuti potrebe po tesnejši vaški solidarnosti, medsebojnem povezovanju, da bi s skupnimi moËmi postorili kaj tako za oživitev starega dela naselja kakor za razvoj turizma. Poleg skromnega števila domaËinov, ki si z raznimi akcijami prizadeva oživiti dejavnosti v gradu (skupaj s TuristiËno informacijsko pisarno enkrat na mesec pripravijo boljšjo tržnico), veËina domaËi-nov pasivno sprejema oživljanje starega dela oziroma se za revitalizacijo niti ne zanima. Sprašujem se, kje so vzroki, da v Štanjelu ni lokalne zavesti, zakaj imajo ljudje težave, ko gre za skupno dobro, zakaj ni dialoga med strokovnjaki, ki so sodelujejo pri obnovi, in prebivalci, kdo je kriv, da Štanjel kljub številnim razvojnim projektom in porabljenemu denarju ni zaživel, kakor bi si želeli, itn. Odgovore na ta vprašanja bi lahko dobili le z natanËno raziskavo tamkajšnjega življenja tako v sodobnem Ëasu kot v preteklosti, ob tem pa bi nam raziskava podala temelje za ustrezno prenovo in oživljanje vasi. Z njo bi ugotovili spremembe družbenih in prostorskih struktur, doloËili specifiËnosti in vrednote jfljjfl RAZGLABLJANJ naselja, in tradicijo naselja prilagodili sodobnim vrednotam in sodobnemu naËinu življenja. Po mnenju etnologa Janeza Bogataja je dedišËina starega jedra, stavbe ali ulice tisti model, ki ga je zgodovina že neštetokrat preverila, in nam ponuja številne rešitve za novo življenje. Iz dedišËine naËrtovana nova vsebina prenovljenega središËa, stavbe ali obmoËja ohranja njihovo identiteto in pokaže na nekatere oblike, ki lahko prihodnje življenje v takih ambientih postavijo na popolnoma drugaËne temelje, s tem pa tudi medsebojne odnose med ljudmi. (Bogataj 1992, 24) Zavedam se dejstva, da je bilo vse dosedanje strokovno gradivo razliËnih tehniËnih strok potrebno za arhitekturno obnovo starega jedra, vendar mislim, da bi k njegovi pripravi morali vkljuËiti tudi širšo strokovno javnost (mdr. etnologe in kulturne antropologe, sociologe, zgodovinarje, geografe), ki bi s terenskimi in drugimi raziskavami spoznala naËin življenja tamkajšnjih ljudi, njihov interes, želje in zahteve za naËrtovanje in uresniËevanje uspešnega varstva. »eprav se ob opravljenih projektih zavedajo, da je treba kulturne, zgodovinske in krajinske vrednote vkljuËiti v življenje skupnosti, da je neogibno spodbujati zanimanje lokalne skupnosti za sodelovanje v projektu, da morajo vizije obnovljenih objektov temeljiti na ohranjanju in trženju dedišËine, pa nihËe od nosilcev projektov ni upošteval tamkajšnjega Ëloveka. Ker je arhitektura najvidnejša Ëlovekova stvaritev in v veliki meri soustvarja Ëlovekovo okolje, sta za njeno prenovo glavni izhodišËi Ëlovek in kontinuiteta naËina življenja. Poleg tega je z ovrednotenjem družbenega pomena življenjskega prostora arhitekturni stvaritvi podana vsebina (naËin in kontinuiteta življenja, identiteta prostora in Ëloveka), ki je najpomembnejša vrednota prenavljanja. Velikokrat lahko le iz vsebine obravnavanega prostora sklepamo o vzrokih za nastanek in ohranitev prostorskih vrednot, spoznavamo povezanost med prebivalci ter naËrtujemo razvoj, varstvo in prenovo. Vsebine prostora ne moremo razumeti brez poznavanja odnosa uporabnikov do stavbne dedišËine, njihovega razumevanja in pogledov v prihodnost. Vaška skupnost Volcji grad - dober zgled drugim skupnostim na Krasu V nasprotju z vaško skupnostjo Štanjel pa so se ob problemu oživljanja in vkljuËevanja dedišËine v trajnostni razvoj skupnosti povsem drugaËe angažirali prebivalci vaške skupnosti VolËji Grad, ki je danes ena izmed najdejavnejših in najbolj živih vaških skupnosti v obËini Komen. VolËji Grad je manjša vasica na južnem poboËju Komenskega Krasa, kilometer in pol oddaljena od obËinskega središËa ‡ Komna. V vasi živi okoli sto ljudi, ki so v zadnjih letih veliko naredili za raziskovanje, ohranjanje in predstavitev pomnikov lokalne preteklosti. Ker je vas skoz zgodovino slovela kot priznana kamnoseška vas, saj so v njej delovale kar štiri kamnoseške delavnice, veliko domaËinov pa je bilo zaposlenih v okoliških kamnolomih, je danes arhitekturno najbolje ohranjeno naselje na Krasu. S stavbno strukturo kraških domaËij in arhitektonskimi detajli privablja mnogo arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev, zgodovinarjev, etnologov in drugih obiskovalcev. Vas pa ni zaslovela le po stavbarskih znaËilno- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 60 stih, temveË tudi po najstarejšem prazgodovinskem gradišËu ‡ Debeli griži ‡ v neposredni bližini vasi. Prav zanimanje za gradišËe, ki v bližnji in daljni okolici velja za najbolje ohranjeno gradišËe na slovenskem delu Krasa, je v preteklosti v vas privabljalo vedno veË obiskovalcev, ki so si poleg gradišËa ogledovali tudi druge znaËilnosti kraške vasi. VašËani se še pred desetletjem niso zavedali pomena lokalnih stvaritev iz preteklosti. V duhu modernega življenja tudi niso posveËali izjemne pozornosti ohranjanju pomnikov preteklosti in prenovi svojih domaËij. S ponovnim vrednotenjem in zanimanjem za lokalno preteklost, ki sta znaËilna za sodobno globalizirano družbo, pa se je tudi v VolËjem Gradu zaËel spreminjati odnos do lokalne preteklosti. »eprav tega ne priznajo radi, so k vrednotenju kraških posebnosti veliko prispevali priseljenci, ki so v vas prihajali kot flvikendaši«, si tu kupili staro, zapušËeno hišo in si jo prizadevali prenoviti v starem kraškem slogu. Sprva so bili deležni posmeha, Ëeš, kdo pa bo danes še živel v taki hiši, z leti pa se je ta odnos bistveno spremenil in v duhu širših družbe-nokulturnih in porabniških sprememb so domaËini spoznali, da stvaritve iz preteklosti lahko zaËnejo izkorišËati tako za poudarjanje identitete svoje lokalne skupnosti, lastno promocijo in za turistiËne namene. Ker je v vas prihajalo vse veË obiskovalcev, saj je Kras v 90. letih 20. stoletja postal vabljiv turistiËni cilj, poleg tega pa so se ob glavnih stebrih turizma na Krasu ‡ tj. Lipice, Škocjanskih jam in Štanjela ‡ zaËele turistiËno prebujati tudi manjše vasi (Sveto, Lokev, Pliskovica idr.), so tudi vašËani VolËjega Gradu sami, brez pomoËi državnih in obËinskih organov, spoznali, da lahko sami poskrbijo za razvoj turizma, ohranjanje lokalne identitete in oživljanje vasi. Leta 2003 so ustanovili razvojno Društvo za ohranjanje, oživljanje in razvoj naravne, kulturne in etnološke dedišËine, da bi se lahko kot pravna oseba prijavljali na razpise razvojnih projektov razliËnih ministrstev Republike Slovenije in ustanov Evropske unije. V nasprotju s projekti v Štanjelu, pri katerih vašËani niso imeli veËje vloge, so bili v VolËjem Gradu prav vašËani glavni predlagatelji projektov, snovalci zamisli in glavni akterji pri uresniËevanju postavljenih ciljev. Zavedali so se, da je pomembna vkljuËitev celotne vaške skupnosti, tako starejših vašËanov kot otrok. Prav otroci so veliko prispevali k zavesti o pomenu ohranjanja dedišËine: za osnovnošolske raziskovalne naloge so si izbirali prav VolËji Grad in so bili pri tem deležni obilo pomoËi in podpore vaške skupnosti in društva. Z delom na terenu in v pogovorih s starejšimi vašËani so vašËanom pod strokovnim vodstvom etnologa in kulturnega antropologa (Fakin 2005) zaËeli flodpirati oËi« za zanimivosti, za vse, kar bi lahko predstavili vse številËnejšim obiskovalcem, in za naËine trženja dedišËine. VašËani znanja otrok, njihovih zamisli in predlogov niso zavraËali, temveË so jih uporabili kot pomembne zamisli in vsebine za nadaljnji razvoj. S skupnimi moËmi so na t. i. rabutah (‘prostovoljnih delovnih akcijah’) izvedli veË aktivnosti: oËistili so stare ‘vodne zbiralnike’ ‡ kale, restavrirali ‘vaške kamnite zbiralnike za vodo’ ‡ štirne, po vasi in okolici uredili tematsko uËno pot ‡ Pot kamna (ali VolËjo pot), na kateri predstavljajo glavne kulturne in naravne znaËilnosti Krasa (gradišËe, vrzel, pastirsko hiško, bezen, suhokamnite zidove, kaverno, kale, lokev itn.), in še Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 61 mnogo drugega. Iz pogovorov z glavnimi pobudniki pa tudi spoznamo, da v obnavljanju stvaritev iz preteklosti vidijo in cenijo priložnost za medsebojno druženje, zabavo, krepitev medsebojne povezanosti in razumevanja, tako da je mnogokrat samo ohranjanje in restavriranje dedišËine sekundarnega pomena. DedišËina je zanje medij za graditev lokalne zavesti in za medsebojno sodelovanje. Za vašËane najpomembnejši in najdragocenejši projekt so izvedli leta 2005, ko so v poletnih mesecih posneli film o zgodovini naËina življenja v vasi z naslovom flTaku je blo v VolËjem gradi: predstavitev preteklega naËina življenja v kraški vasici VolËji Grad.« Glavni akterji dokumentarnega filma so prav vašËani. Ti so pod strokovnim vodstvom poleg arhitekture predstavili glavna kmeËka opravila, ki so se na kraški kmetiji odvijala v poletnem in jesenskem Ëasu: peko kruha, kamnoseštvo in kamnarstvo. »eprav gre za rekonstrukcijo naËina življenja, pravzaprav za folklorizem, saj so prizori izvzeti iz Ëasa in predstavljeni za namene turizma in promocije vasi, pa tudi vir za nadaljnje rodove, so vašËani na svoj izdelek zelo ponosni, saj so sami nekaj postorili tako za oživljanje lokalne skupnosti, ohranjanje dedišËine in predstavitev svoje preteklosti. Ob tem sicer radi prisluhnejo strokovnjakom, ki se ukvarjamo z raziskovanjem dedišËine, vendar se tudi zavedajo, da brez lastne pobude, vztrajnosti in požrtvovalnosti, strokovnjaki ne bodo oživili njihove vasi. Morda se zdi, da nikakor ne moremo primerjati vaške skupnosti VolËji Grad z vaško skupnostjo Štanjel, saj gre za precej razliËni naselji, tako po zgodovini, številu prebivalstva in vitalnih dejavnostih. Za oživljanje starega dela Štanjela je namreË potrebna obËinska, državna kot evropska finanËna pomoË, VolËji Grad pa ne potrebuje tako velike denarne podpore, vendar lahko kljub temu na predstavljenih zgledih spoznamo, kako pomembno je za pripravo smernic za sonaravni in trajnostni razvoj vasi vkljuËiti njene prebivalce, saj je prav od njih odvisno, kakšna bosta njihov naËin življenja in kultura v prihodnosti. Sklepne misli Štrekelj se je že konec 19. stoletja pri svojem raziskovalnem delu zavedal pomena preuËevanja tako družbenega sveta ‡ socialne strukture kot Ëloveka ‡ akterja družbe in glavnega nosilca kulturnih procesov. Zavedal se je, da je Ëlovek glavni predmet raziskave in da s svojim delovanjem (vsakdanjimi praksami) producira snovne in nesnovne kulturne artefakte. Vse, kar ustvari, posredno ali neposredno vpliva na življenje družbenih skupin, kakor to dopušËajo ali narekujejo odnosi med Ëlani te skupine oz. družbe in njihova zgodovinska prtljaga. Kakor je poudaril že E. Durkheim, družba ni nominalno bitje, ki bi ga ustvaril razum, temveË sistem delovnih sil, ki se kaže v razumevanju Ëloveških dejavnosti oziroma Ëloveškem delovanju. Zato je pri raziskovanju naËina življenja doloËe-ne družbe oziroma skupnosti in njenih stvaritev neogibno v ospredju razumevanje Ëlovekovega delovanja in njegovih izkušenj, ki nam pomagajo predreti v tkivo skupnosti. »lovek je tudi glavni nosilec, transformator in prenašalec kulturnih stvaritev, ki so danes dedišËina, vËasih im. narodovo blago, izroËilo, spomeniki. Poleg tega je treba preuËiti tudi širše druž- AZGLABLJANJA MJM benokulturne znaËilnosti okolja, v katerem skupnost živi. In tu tiËi kljuË za razumevanje, zakaj razliËni raziskovalni projekti, ki si prizadevajo ohranjati dedišËino, v doloËenih skupnostih dosežejo svoje cilje, drugod pa ne. Primer Štanjela in VolËjega Gradu kaže, da je rešitev v metodološki zasnovi, ki upošteva ali pa ne Ëloveka, njegovo okolje in zgodovino. Raziskava in analiza predstavljenih razvojnih projektov v vaških skupnostih Štanjel in Vaški skupnosti VolËji Grad, ki vsebinsko vkljuËujeta (iz)rabo dedišËine za trajnostni razvoj skupnosti, nam nazorno pokažeta, kako pomembni so problematiki ustrezni raziskovalni pristopi in metodologija. Namen prispevka je bil na konkretnih primerih opozoriti in pokazati posledice ustreznih oz neustreznih prijemov, ko na eni strani projekt zaživi in prinese zaželene rezultate ter s tem zadovolji skupnost in širše družbeno okolje, na drugi strani pa kljub številnim finanËnim spodbudam nikakor ne doseže svojega namena. Kolikšno je število takšnih flneuspelih« projektov v naših razvojnih agencijah?! Viri in literatura: BARTOL, Blanka 2000: IzhodišËa Pharejevega projekta Štanjel, pridobljene izkušnje in kulturni tolar. Kras april‡maj, št. 38/39, 10‡12. BOGATAJ, Janez 1992: Sto sreËanj z dedišËino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. BOURDIEU, Pierre 2002: PraktiËni Ëut I. Ljubljana: Studia humanitatis. COHEN, P. Anthony 1985: The Simbolic Construction of Community. London in New York: Routledge. DELAK-KOŽELJ, Zvezda 2001: IzhodišËa za pripravo posebnih strokovnih podlag za izdelavo ureditvenih naËrtov na nivoju najpomembnejše kulturne dedišËine ‡ urbanistiËnih spomenikov. Glasnik SED let. 41, št. 3‡4, 9‡11. DEU, Živa 2000: Štanjel ‡ znamenito, najznamenitejše slovensko mestece. Kras, april‡maj, št. 38/39, 13‡19. DEU, Živa (ur.) 2002: Revitalizacija štanjelskega gradu. Komen: ObËina Komen. DEU, Živa 2005: Celovita prenova naselja Štanjel: mednarodna naËela celovitega varstva stavbne dedišËine v izdelani dokumentaciji za prostorsko, urbano in arhitekturno prenovo naselja Štanjel. Urbani izziv let. 16, št. 1, 108‡116. FAKIN, Jasna 2005: Globalno v lokalnem. Raziskovanje Komenskega Krasa skozi sodobno teorijo identitetne dinamike. V: Hudales in VisoËnik (ur.), DedišËina v oËeh znanosti. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (ŽupaniËeva knjižnica; 12), 189‡208. FISTER, Peter 1978: Etnologija kot sestavina naËrtovanja prenove urbanega in ruralnega prostora. V: J. Bogataj in M. Guštin (ur.), Etnologija in sodobna slovenska družba. Brežice in Ljubljana: Posavki muzej in Slovensko etnološko društvo, 90‡94. FISTER, Peter 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dedišËi-ne. Ljubljana: Partizanska knjiga. HAZLER, Vito 1998: Predlog standardov za delo etnologov v spomeniškem varstvu. Etnolog let. 8, št. 59, 77‡104. jfljjfl RAZGLABLJANJ HAZLER, Vito 1999: Podreti ali obnoviti? Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konzervatorstva na Slovenskem. Ljubljana: Rokus. HOBSBAWN, Eric 1983: Introduction. V: E. Hobsbawn in T. Ranger (ur.), The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press (ponatis: Canto 1995). HUDALES, Jože, Nataša VISOCNIK (ur.) 2005: DedišËina v oËeh znanosti. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Županiceva knjižnica; 12). JAMESON, Fredric 2001: Postmodernizem. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta). JEZERNIK, Božidar 2005: Preteklost in dedišcina. V: Huda-les in Visocnik (ur.), DedišËina v oËeh znanosti. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Županiceva knjižnica; 12), 11-24. KANEFF, Deema 2004: Who Owns the Past? The politics of Time in a flModel« Bulgarian Village. New York in Oxford: Berghahn Books. LAH, Ljubo 2002: Muzeji na prostem ‡ veËplastnost pomenov za ohranjanje arhitekturne dedišËine. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. LOWENTHAL, David 1985: The Past is a Foreign Country. Cambridge University Press. KIRSHENBLATT-GIMBLETT, Barbara 1998: Destination Culture. Tourism, Museums and Heritage. Berkeley, Los Angeles in London: University of California Press. KROPEJ, Monika 2001: Karel Štrekelj. Iz vrelcev besedne ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. MALNIC, Andrej 2000: Prenova in revitalizacija Štanjela je prvorazredno ekonomsko vprašanje. Kras april-maj, št. 38/39, 66. MALNIC, Andrej 2002: Kaj je osnovno poslanstvo turisticnega društva? Kras 54/55, 38-39. MURŠIC, Rajko 1995: Oddaljeni pogled na preplete etnološke samorefleksije. Etnološki raziskovalni programi. V: R. Muršic in M. Ramšak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo in Znanstveni inštitut FF (Knjižnica Glasnika SED; 23), 147-154. MURŠIC, Rajko 2001: Slovenska etnologija in marksizem. V vrtincu stoterih možnosti. Glasnik SED let. 41, št. 1, 2, 19-26. MURŠIC, Rajko 2005a: Uvod. H kritiki ideologije dedišcinstva ter slepega enacenja znanosti in stroke. V: Hudales in Visocnik (ur.), DedišËina v oËeh znanosti. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Županiceva knjižnica; 12), 7-10. MURŠIC, Rajko 2005b: Kvadratura kroga dedišcine. Toposi ideologij na secišcu starega in novega ter tujega in domacega. V: Hudales in Visocnik (ur.), DedišËina v oËeh znanosti. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Županiceva knjižnica; 12): 25-39. RENER, Tatjana 2000: Pilotni projekt Kras in pomen Štanjela v njem. Kras april-maj, št. 38/39, 22-23. RIHTMAN-AUGUŠTIN, Dunja 2001: Etnologija i etnomit. Zagreb: ABS95. SEDEJ, Ivan 1964: Problemi raziskovanja slovenske ljudske kulture. Slovenski etnograf let. 16-17 (1963-64), 331-336. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 62 SEDEJ, Ivan 1967: Nekaj naËelnih vprašanj varstva etnoloških spomenikov. Varstvo spomenikov let. 11, 74‡80. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid 2000: Etnologija na Slovenskem. Med Ëermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Založba ZRC. STANONIK, Marija 1990: O folklorizmu na splošno. Glasnik SED let.30, št. 1‡4, 20‡42. ŠTANJEL 1999a: Štanjel ‡ ožje obmoËje. Konzervatorski program. Nova Gorica: Zavod za ohranjanje kulturne dedišËine Slovenije ‡ ObmoËna enota Nova Gorica [interno gradivo]. ŠTANJEL 1999b: Štanjel ‡ širše obmoËje. Konzervatorske smernice za varovanje kulturne dedišËine. Nova Gorica: Zavod za ohranjanje kulturne dedišËine Slovenije ‡ ObmoËna enota Nova Gorica [interno gradivo]. ŠTANJEL 1999c: Programska zasnova za naselje Štanjel. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za arhitekturo. ŠTANJEL 2002: Štanjel ‡ živo naselje, smernice za lokalni in razvojni naËrt in akcijski program 2003‡2006. Štanjel: Agencija RS za regionalni razvoj [idr.] [interno gradivo]. ŠTUPAR-ŠUMI, Nataša 1987: Štanjel in grad Štanjel. Maribor: Obzorja (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 125‡126). ŠTUPAR-ŠUMI, Nataša 2000a: Štanjel ‡ Castri sancti Danie-lis. Kras april‡maj, št. 38/39, 24‡29. ŠTUPAR-ŠUMI, Nataša 2000b: Na vrhunskih spomenikih morajo delati vrhunski strokovnjaki. Kras let. 38/39, 30‡33. Elektronski viri: Slovenija: Informacijsko Dokumentacijski Center Sveta Evrope. http://www.coe.si/sl/predstavitev_sveta_evrope/na_ kratko/, 5. 3. 2007. Datum prejema prispevka v uredništvo: 8. 11. 2006 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 63 RAZGLABLJANJA Izvirni znanstveni prispevek / 1.01 Mag. Marjetka Balkovec Debevec O PREU»EVANJU DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V ETNOLOGIJI IN KULTURNI ANTROPOLOGIJI Primer »rnomlja od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne1 IzvleËek »lanek vsebuje osnovne povzetke iz magistrske naloge o družabnem življenju v »rnomlju od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Uvodni del predstavlja namen raziskave in naËin raziskovalnega dela. Prispeva kratek prikaz razvoja termina družabno življenje ob pregledu temeljnih del z obravnavo družabnega življenja na Slovenskem in prinaša pogled v nekatera druga dela in prispevke, ki obravnavajo (tudi) družabno življenje doma in na tujem. Osrednja vsebina povzema osnovne ugotovitve iz razliËnih podroËij in aspektov družabnega življenja v »rnomlju. Abstract This article recapitulates the basic findings from a M.A. thesis on social activities in »rnomelj between the second half of the 19 th century and the Second World War. After an initial description of the principal aims of her research on this topic and research methodology employed in her ethnological study the author briefly discusses the development of the term social life and reviews bibliographic works on this topic in Slovenia and abroad. The article focuses on the principal findings on different aspects of social activities in the town of »rnomelj. Pogled v terminologijo, razmerje med kulturnim, kulturno-družabnim, družabnim in družbenim življenjem Etnološke, antropološke, zgodovinske, kulturnozgodovinske in sociološke raziskave ob obravnavi širših tem družbene kulture zajemajo tudi družabnost. Z nastankom obsežnejših del, florisov družabnega življenja«, so raziskovalci oblikovanju pojma fldružabno življenje« namenjali veË pozornosti, razmišljanj, sklepnih ugotovitev. Uvodoma je v konkretno preuËevanje družabnega življenja v »rnomlju sodila obravnava tovrstne literature in pogled v razvojno pot terminologije družabnega življenja, kar v temeljnih potezah zajema priËujoËi prispevek. Podrobnejše poznavanje terminoloških oznak pojmov kulturno ‡ družabno ‡ družbeno podaja temeljno podlago pri doloËitvi temeljev raziskovalnega podroËja. (Termine med drugim pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika 1994, 175, 465‡466.) 1 »lanek je povzet po: Marjetka Balkovec Debevec, Družabno življenje v »rnomlju od druge polovice 19. stoletja. Magistrsko delo. Ljubljana 2005, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 312 str. Ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja je Damjan Ovsec ob raziskavi družabnega življenja v Ljubljani ugotavljal, da je flpojem ‘družabno življenje’ zelo širok. Težko ga je opredeliti, tako da ostaja marsikatera njegova oblika nejasna, predvsem seveda tam, kjer prehaja na druga podroËja, ki sama zase pomenijo celoto, a se zaradi posebnega socialnega znaËaja in položaja dotikajo po svoji funkciji tudi družabnosti in družabnega življenja. Gotovo je, da družabno življenje zajema vse sloje prebivalstva in je kot tako pomemben del socialne strukture. Oblike družabnega življenja tudi dokaj dobro oznaËujejo specifiËnost dobe, v kateri so nastajale in se razvijale ...« (Ovsec 1979, 7) Na delo Oris družabnega življenja v Ljubljani se je naslonila veËina nadaljnjih raziskovalcev obravnavane tematike. Avtor je vprašalnik za pomoË pri pogovorih z informatorji izdelal že leta 1971, flki so ga kasneje prevzemali ali posnemali tako etnologi kot zgodovinarji, kadar so se lotevali enakih tem«. (Ovsec 1997, 19) Ovsec posebej raziskuje in poudarja mešËanstvo, ki se mu predvsem v delu Kulturna zgodovina mesta Ljubljane v veliki meri posveËa tudi z vidika psiholoških vprašanj. Sredi osemdesetih let je Maja Godina pri raziskovanju družabnega življenja v drugem najveËjem slovenskem mestu, Mariboru, podobno ugotavljala, da je flpojem družabno življenje izredno širok in v slovenski etnologiji še ni globlje obdelan. Obdelana pa so bila posamezna podroËja socialne kulture, ki se delno vkljuËujejo tudi v obravnavo družabnega življenja (družbene organizacije, fantovske in dekliške skupnosti, prijateljstva, poznanstva, klike, združbe odraslih ...).« (Godina 1986, 3) Maja Godina je v nasprotju z Ovscem, ki je posebej opozoril na mešËanstvo, pozornost namenjala razliËni narodnostni in socialno-poklicni sestavi. Avtorica je v sklepu zapisala misel, ki glede na zaËetne vzgibe pri odloËitvi za preuËevanje družabnega življenja povezuje tako mariborsko kot Ërnomaljsko raziskavo. flTemeljitejše poznavanje preteklosti pogojuje tudi boljše razumevanje sedanjosti. Tudi pri poznavanju družabnega življenja je tako. Saj ti prav ob njegovem poznavanju postane razumljivejše sedanje življenje mestnega prebivalstva in funkcioniranje samega mesta … Že se pojavljajo tudi želje po obujanju nekaterih oblik družabnega življenja, ki so bile znane pred vojno (kavarne, raznovrstne plesne prireditve, eli-tnejši gostinski lokali ...). Upam, da bo kot tovrstna spodbuda služilo tudi priËujoËe delo.« (Godina 1986, 68) Godinova je v letu 1991 pripravila tudi dobrodošel pripo-moËek za raziskovalce življenja v mestih ‡ etnološko bibliografijo del o preuËevanju industrijskih naselij in mest. (Godina RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 64 1991, 180‡183) Marija KlobËar je v delu KamniËani med izroËilom in sodobnostjo kamniške mešËane obravnavala z razliËnih zornih kotov. Ravno fl… zaradi celovitosti obravnavanega naËina življenja« je bilo delo oznaËeno za fl… strokovni prvenec na podroËju etnoloških raziskav mest na Slovenskem«. (KlobËar 1998, iz ocene dr. J. Bogataja) Primerjava obravnave družabnega življenja v Ljubljani (Ovsec) in Mariboru (Godina) kaže fl… pomemben razloËek med njima …«, saj flse OvšËev oris omejuje na mešËansko plast prebivalstva (višje in srednje družbene plasti), Godinova pa upošteva razvejeno družbeno in tudi nacionalno sestavo ... Zanimiva je skupna poanta sicer razliËno naravnanih del Ovsca in KlobËarjeve o središËnosti posameznika in individualnosti, ki je v obzorju obËestvenosti ni bilo mogoËe misliti.« (Slavec Gradišnik 2000, 493) Omenjene obravnave (Ovsec, Godina, KlobËar) so s posameznimi poudarki pomembna spodbuda pri raziskovanju stiËnih vprašanj in poti kulturnega in družabnega življenja v »rnomlju. Od osemdesetih let dvajsetega stoletja lahko sledimo veËjemu številu raziskav, ki se podrobneje ali bolj obrobno dotikajo vprašanj družabnega življenja. Skladno s podrobnejšimi pre-uËevanji se je oblikoval tudi tęrmin družabno življenje, ki je strnjeno predstavljen v Slovenskem etnološkem leksikonu (2004). Pri pojmu družábno življęnje gre v ožjem pomenu za fla. družabne prireditve in igre«, v širšem pomenu pa so to flb. Ëloveški odnosi v doloËenem okolju in druženje zaradi pomembnega osebnega, kult(urnega), verskega ali športnega dogodka. D. ž. zajema vse plasti preb(ivalstva) v mestih in na podeželju in je pomemben del soc(ialne) strukture in kulture. /…/ D(ružabno) ž(ivljenje) pouËno oznaËuje doloËene posebnosti dobe, v kateri oblike d(ružabnega) ž(ivljenja) nastajajo in se razvijajo. To velja zlasti za preteklost, ko so d(ružabno) ž(ivljenje) spremljale številne šege in navade oz. natanËna pravila ravnanja in je bilo d. ž. tudi sestavina družb(enega) ugleda …« (Ovsec 2004, 101) Raziskava družabnega življenja v »rnomlju je zajemala obravnavo družabnega življenja v najširšem pomenu pojma družabno življenje, postavljeno v doloËeno mestno okolje in v doloËeno Ëasovno obdobje. Pogled v nekatera druga dela in prispevke, ki obravnavajo (tudi) družabno življenje Poglavje vsebuje pogled v nekatere prispevke z obravnavo sorodnega raziskovalnega podroËja ali pa v prispevke s splošnimi in teoretskimi tezami in razmišljanji, ki se navezujejo na raziskave družabnega življenja v mestu in jih dodatno osvetljujejo. Pri raziskavah z elementi kulturnega, družabnega ali družbenega življenja je pri izbiri terminologije v naslovu ali podnaslovu prispevkov opazna precejšnja raznolikost, ponazorjena tudi s poudarkom na posamezen predmet raziskave (bolj družbene ali bolj družabne narave). Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je nastalo veË nalog na to temo ali z obravnavo posameznih segmentov z zanimivimi razmišljanji, izsledki, ugotovitvami. fl»rnomaljsko tromostovje« ‡ trije mostovi nad DobliËico in Lahinjo, ki oblivata staro mestno jedro. NajveËji, železo-betonski most, je bil kot pomembna pridobitev zgrajen leta 1912. Fotografija je iz obdobja med obema vojnama. Original hrani H. FranËeškin, Ljubljana. Eno temeljnih del, ki je iz razliËnih razlogov uporabno za raziskovalce mestnega življenja, je Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem avtorja Slavka Kremenška. Delo, ki ga odlikujejo številni podatki, širina in globina preuËevane-ga, v vsebinskem pogledu med drugim zajema tudi naslednja poglavja: uporaba prostega Ëasa; udeležba v organizacijskem življenju; zanimanje mladine za šport, za delo v kulturno-prosvetnih društvih in neformalna združevanja; izvenšolska dejavnost mladine; povezanost mladih; medsebojna povezovanja in sestajanja odraslih; delo v družbenih organizacijah; obiËaji; obiskovanje gledališËa in kina idr. (Kremenšek 1970) Prav tako je za poznavanje raznih splošnih in teoretskih vprašanj dobrodošlo poznavanje drugih Kremenškovih del in prispevkov, npr. ObËa etnologija, Uvod v etnološko preuËevanje Ljubljane novejše dobe, Etnološki razgledi in dileme 1‡4 in druga. Mojca Ravnik je v Galjevici upoštevala že uveljavljena naËela pri obravnavi mest, ob njih pa vnesla nova in jih posebej predstavila in utemeljila. Je eno tistih temeljnih del, na katerega se vedno znova oziramo. (Ravnik 1979) V Slovenskem ljudskem izroËilu, pregledu etnologije Slovencev (1980), je bilo v poglavju Družbeno življenje prikazano takratno stanje: fl… preuËevanje družbenih pojavov v slovenski etnologiji (se) šele zaËenja, Ëeprav lahko obilo podatkov o njih najdemo v etnoloških spisih, ki jim niso neposredno namenjeni. V tem pogledu so zgovorni predvsem najštevilnejši opisi ter raziskave življenjskih, letnih in delovnih šeg, stavbarstva, noše, prehrane in slovstva, ki nam skozi védenje in ustvarjanje nosilcev kulture razkrivajo tudi vsebino in funkcijo njihovih medsebojnih odnosov ...« (Ravnik 1980, 134) Hkrati je Ravnikova v Slovenskem ljudskem izroËilu v sintezi o družbenem življenju ugotavljala, da spoznanja novejših raziskav opozarjajo flna prepotrebne vsebinske in metodološke dopolnitve v vedi«. (Ravnik 1980, 134) Borut Brumen je v središËe razmišljanj v delu Na robu zgodovine in spomina: Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941 postavil vprašanje o bistvu in zakonitostih urbanega naËina življenja. Delo v uvodu zajema izsledke tovrstnih tujih raziskovanj, pri obravnavi izËrpne vsebine sledimo prepletu etnološko-sociološke obravnave. (Brumen 1995) Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 65 Brumen se je z vprašanji obravnave mest ukvarjal tudi v drugih prispevkih, tako v Ëlanku Evropske urbane študije pred durmi posturbanosti (Brumen 1994) ter Naprej v preteklost in nazaj v prihodnost: Od etnologije mesta k urbani etnologiji (Brumen 1995a). V Ëlanku MešËani mesta Kranja v obdobju med svetovnima vojnama je ob temeljno zastavljenem vprašanju, kdo je sploh mešËan, avtorica Tatjana Dolžan doloËila in obrazložila temeljne kriterije, ki jih je upoštevala v raziskavi: prostor in Ëas, bogastvo, razgledanost, zavest pripadnosti boljšemu svetu. Izsledki v poglavju Plesi, družabnost, prireditve in MešËanski naËin življenja se še posebej stikajo s sorodnostjo ugotovitev pri raziskovanju družabnega življenja v »rnomlju: fl... Pred drugo svetovno vojno so bili izrazito mešËansko razvedrilo plesi. ... Veselice so bile dosti bolj sprošËena oblika plesnega razvedrila, namenjena nižjim slojem mešËanstva, zlasti obrtnikom in okoliËanom. Prirejala so jih stanovska ali interesna društva ... Delo, družinsko življenje, nedelje, praznovanja okroglih obletnic, družabnost, izkazovanje in razkazovanje mešËanskega na prireditvah, razgibanost duha in telesa z umetnostjo in športom so se prepletali in se izkazovali ponekod izrazito, drugod zamolklo, paË odvisno od premoženjskega in duhovnega blagostanja.« (Dolžan 1993, 90‡95) flVeË krajevnih monografij avtorice Marije MakaroviË (Kostanjevica in okolica (1975), Strojna in Strojanci (1982), Predgrad in Predgrajci (1985), »rna in »rnjani (1986), Sele in Seljani (1994)) po vsebinski širini najbolj ustrezajo modelu celovitih krajevnih obravnav, nekakšni idealni monografiji, v katerih so izrisana, Ëeprav ne povsem enakomerno, vsa podroËja kulture …« (Slavec Gradišnik 2000, 490) Med monografijami Marije MakaroviË je delo Predgrad in Predgrajci v celoti, še posebej pa poglavje o družabnem življenju, zanimivo zaradi primerljivosti s podatki za preostalo Belo krajino. Monografija Vitanja (ur. Duša Krnel-Umek in Zmago Šmi-tek) združuje veË prispevkov razliËnih avtorjev, zanimiva je uvodna predstavitev dela. Duša Krnel-Umek je v tem delu svoja raziskovalna spoznanja strnila v poglavju Skupnosti in družbeno razlikovanje. Družabno in družbeno življenje je zastopano tudi v delih etnološke topografije slovenskega etniËnega ozemlja. Med zvezki etnoloških topografij sta izšli tudi deli za obmoËje Bele krajine, najprej za obËino »rnomelj (Dular 1986) in nato za obËino Metlika (Balkovec 1994). »lanek Tanje TomažiË Nekatera bistvena dogajanja in pojavi na podroËju družbene kulture v 19. stoletju na Slovenskem strnjeno povzema splošna dognanja, predvsem pa postavlja vrsto vprašanj in razmišljanj o obravnavani tematiki. V preglednem Ëlanku, objavljenem v Slovenskem etnografu leta 1991, je Tanja TomažiË med drugim poudarila: flLjudje živimo v skupnostih, za katere so znaËilni razliËni družbeni odnosi. Ti odnosi se spreminjajo skupno z materialno podlago življenja. To so vezi, ki se prepletajo med družinskimi Ëlani, vezi, ki povezujejo prebivalce sosesk, župnij, krajevnih skupnosti, pa tudi soglasja ali nasprotja, ki prihajajo na dan med inte-retniËnimi odnosi, razliËne stopnje družbenega razlikovanja med pripadniki posameznih družbenih skupin ...« (TomažiË 1991, 389‡431) Med temeljna dela, ki združujejo splošna raziskovalna in zgodovinska vprašanja etnologije, sodi delo Ingrid Slavec AZGLABLJANJA MJM Gradišnik Etnologija na Slovenskem: med Ëermi narodopisja in antropologije (izšlo 2000). Avtorica dela je izrazitejša sporoËila raziskav o fldružbenem« in fldružabnem« strnila v poglavju Ljudje v družbi in prostoru, kjer je ugotovila tudi: flKakor kažejo izhodišËa novejših raziskav snovnega sveta, družbenost ni nekaj, kar bi mogli osamiti, je vezivo in gibalo, ki prežema vsakdanje življenje in je drugi obraz kulturnega ...« (Slavec Gradišnik 2000, 484) Nove poglede in razmišljanja o podobi narodopisja v drugi polovici 19. stoletja prinaša knjiga Jurija Fikfaka Ljudstvo mora spoznati sebe. (1999) Pri oblikovanju trdnega okvirja in vsebine praznikov, letnih, delovnih in življenjskih šeg, je raziskovalcu v pomoË delo Nika Kureta PrazniËno leto Slovencev. (Kuret 1965‡1971) Niz podatkov, sintez, misli, naËinov obdelave nudijo raziskovalcu (tudi) družabnega življenja dela Janeza Bogataja, med njimi predvsem: Mlinarji in žagarji v dolini Krke, Sto sreËanj z dedišËino na Slovenskem, Smo kaj šegavi, in druga. (Bogataj 1982, 1998) Ravno tako ne gre prezreti drugih pomembnih del slovenskih etnologov, ki razna podroËja družabnosti uvršËajo v svoje raziskovalno delo. Tudi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je nastalo veË nalog, ki vsebujejo vprašanja družabnega življenja v širših obravnavah ali pa v posameznih segmentih. Orisu družabnega življenja lahko sledimo tudi v delih zgodovinarjev. Med prva, temeljna kulturnozgodovinska dela sodi knjiga Josipa Mala Stara Ljubljana in njeni ljudje: Kulturnozgodovinski oris, ki je izšla v Ljubljani leta 1957. Avtor je v uvodu zapisal tudi, da je flrazen teh zunanjih, vojnih in politiËnih dogodkov … prav tako važno in potrebno poznati tudi notranjost Ëloveka, opisati njegovo duševnost in prepletanje materialne in duhovne kulture v njem ter poudariti vsa tista dejstva, ki zbudijo v nas Ëustveni odmev bodisi s svojo sorodnostjo bodisi s svojim nasprotjem do nas. V ospredju in žarišËu kulturne zgodovine stoji vedno Ëlovek kot tak … In prav po življenjskem odražanju v navadah in obiËajih, v hrani in obleki, v opremi, stanovanju in v igri, zabavi in celem družabnem izživljanju sploh se javlja Ëlovek vsake dobe v svoji nezlagani podobi, v svojih pravih težnjah in željah, v svojih nagnjenjih in zopervanjih, v svoji moËi in slabosti, v svojih spoznanjih in v svojih dostikrat smešnih predsodkih.« (Mal 1957, 5‡6) Janez Cvirn se je v knjigi z naslovom Kri v luft! »reve na plot! in podnaslovom Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja posvetil družabnemu življenju v Celju, s posebnim poudarkom na narodnostnih nasprotjih med Nemci in Slovenci. V Pokrajinskem muzeju Celje so leta 1995 pripravili razstavo Iz življenja celjskega mešËanstva v 19. stoletju in ob njej izdali katalog To in ono o mešËanstvu v provinci, v katerem so razliËni avtorji prispevali svoja videnja in raziskovalne sinteze o mešËanski kulturi. Monografija o Spodnji Šiški, ki je bila nekdaj flprva vas na Gorenjskem ob poti proti Celovcu in najbližja soseda Ljubljani« (Šuštar 1996, 306), je delo zgodovinarja Branka Šuštarja. Temelji na arhivskih virih, Ëasopisnih Ëlankih, spominski in drugi literaturi. Tako kot je v recenziji k delu navedel Vasilij Melik, je fl... Avtor zajel gospodarstvo, politiko in kulturo z jfljjfl RAZGLABLJANJ najrazliËnejših strani in daje zelo veliko novih podatkov, ki bodo lahko koristili tudi raziskovalcem zgodovine vsakdanjega življenja ...« (Šuštar 1996, iz recenzije dr. V. Melika) Pri preuËevanju vloge društvene dejavnosti v družabnem življenju doloËenega okolja sta priporoËljivi deli zgodovinark Majde Žontar in Zore Torkar. V katalogu razstave Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914 (avtorica Majda Žontar) je poleg obravnave posameznih društev na Gorenjskem v uvodu objavljen tudi splošni pregled: Razvoj slovenskega narodnega gibanja in društev, ki ga je pripravil Vasilij Melik. Zanimive podatke prinaša tudi katalog o narodni Ëitalnici v Kamniku avtorice Zore Torkar, ki konkretne obravnave dogajanj v kamniški Ëitalnici povezuje s širšimi ugotovitvami o delovanju Ëitalnic na Slovenskem. Ker je družabnost pomembna sestavina prazniËnih dni, spoznamo zgodovinske razmere in kulturne elemente praznikov v delu Damjana Ovsca Velika knjiga o praznikih in v delu zgodovinarjev Franca Rozmana, Vasilija Melika in Boža Repeta Zastave vihrajo: Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes. Med tujo literaturo zasledimo vrsto razmišljanj in spoznanj, ki so širila raziskovalne meje in polja etnološki stroki. Predvsem nas je zanimal pogled v nekatera dela tujih raziskovalcev, ki so namenjali pozornost raziskavam življenja v mestih in oblikam družabnosti v njih. Na Hrvaškem se je v zaËetku sedemdesetih let z vprašanji preuËevanja mest ukvarjala predvsem Dunja Rihtman-Auguštin. Z doloËitvijo mesta kot predmeta etnoloških preuËevanj je spodbudila vrsto novih etnoloških del, posveËenih kulturi in naËinu življenja v urbanih naseljih. Eno njenih temeljnih del je Etnologija naše svakodnevice iz leta 1988. Svoje raziskovalno delo je vprašanjem urbane kulture namenjala tudi Aleksandra Muraj, npr. Transformiranje naËina i kulture stanovanja u Jalševcu, 1977 idr. Zanimive izsledke prinašajo prispevki Lele RoĘenoviĘ, ki je med drugim pisala o nekdanjih in današnjih (ritualnih in politiËnih) funkcijah mlaja, ki ga v nekaterih urbanih in ruralnih sredinah postavljajo ob 1. maju (1989). Milivoj Vodopija se je ukvarjal s šegami in z navadami ob maturi na temelju terenskih preuËevanj v Zagrebu, Ines Prica je preuËevala politiËne in nacionalne manifestacije v Zagrebu (1990), v doktorski disertaciji Posli-jeratna svadba u Zagrebu je analizirala spremembe in razvoj svadbenih ritualov v kontekstu sodobnih sociokulturnih procesov. V delu Mala europska etnologija je zajela vrsto vprašanj iz etnološkega raziskovalnega podroËja, med drugim tudi obravnave urbane kulture v hrvaški etnološki praksi. Maja PovrzanoviË je namenjala posebno pozornost obravnavi pojavov spontanega zbiranja prebivalcev v središËu mesta ‡ Okupljališta na otvorenom u središtu Zagreba, ob vojni na Hrvaškem pa se je ukvarjala predvsem z vsakodnevnim življenjem med vojno. Delo hrvaških etnologov Etnografija ‡ svagdan i blagdan hrvatskoga puka prinaša strnjen pregled temeljnih etnoloških obravnav. Podrobnejši prikaz razvoja in pomena letnih šeg in navad prinaša delo Vitomira Belaja Hod kroz godinu. Z obravnavo družabnega življenja se poleg etnologov ukvarjajo tudi drugi pisci. Tako je hrvaški novinar in književnik Zvonimir MilËec napisal knjigo Galantni Zagreb, bogato ilustrirano s slikovnim gradivom iz družabnega življenja Zagreba Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 66 Veselice na GriËku so bile med osrednjimi družabnimi prireditvami v »rnomlju. Gasilska veselica pod lipami na GriËku. »rnomelj, okrog leta 1935. Original hrani B. Pezdirc, »rnomelj. in ZagrebËanov. Med temeljna dela evropske etnologije po drugi svetovni vojni sodi delo nemškega etnologa Hermanna Bausingerja Volkskultur in der technischen Welt, ki je izšlo v Stuttgartu leta 1961. V veliki meri je knjiga spodbudila teoretiËni premik z usmeritvijo etnologije k raziskovanju vsakdanjosti. Z njo je Bausinger odprl prostor, v katerem je nešteto poti za etnologijo modernih kompleksnih družb. (Brumen 1991, 97) Prav tako je naslednje pomembno Bausingerjevo delo Volkskunde: Von der Altertumsforschung zur Kulturanalyse (Berlin 1971) prineslo odgovore na temeljna etnološka razmišljanja. V NemËiji (nekdanji ZRN) je mesto postalo predmet etnoloških raziskav v 60. letih 20. stoletja, s teoretiËno usmeritvijo etnologije k raziskovanju vsakdanjosti. Nemško etnološko društvo je z namenom sistematiËnega preuËevanja mest leta 1983 organiziralo 24. kongres nemških etnologov z delovnim naslovom ‡ Velemesto. V nekdanji NDR pa je v 60. letih 20. stoletja z usmeritvijo etnologije k vprašanjem sedanjosti tudi mesto postalo predmet etnoloških raziskav (predstavnika Paul Nedo in Wolfgang Jacobeit). (Brumen 1991, 96, 97, 99) Pomembno vlogo pri raziskavi mest zavzemajo švicarski etnologi. Tako je Richard Weiss v delu Volkskunde der Schweiz utemeljil etnologijo mesta kot nedvoumen sestavni del etnološke problematike. (Brumen 1991, 100) V knjigi Leopolda Schmidta Wiener Volkskunde iz poznih tridesetih let 20. stoletja in v naslednjih delih je bil nauk o mestu priznan za samoumeven del stroke, Ëeprav so ostali v središËu raziskovanja obiËaji in ljudska glasba, noša in ljudsko verovanje. Preobrat v tej smeri je bila med deli avstrijskih etnologov disertacija Wolfdietra Zupferja o kulturnih premenah v dunajskih predmestjih v 19. stoletju. (Slapansky 1991, 75, 77) S preuËevanjem kulture in naËina življenja (byt) mestnega prebivalstva so se ukvarjali tudi raziskovalci v nekdanji Sovjetski zvezi, med njimi V. J. Krupjanskaja (industrijsko središËe srednjega Urala, Nižnji Tagil), v 70. letih 20. stoletja so se raziskovalci ukvarjali s preuËevanjem mestnega prebivalstva v srednjem delu Rusije (Kaluga, Jelec, Jefremov). Zanimive rekonstrukcije posameznih plati življenja mešËanov v preteklosti so bile narejene v delih o Peterburgu. Pomembna je tudi raziskava Mesto in ljudske tradicije Rusov ter Stari Tbilisi: Mesto in mešËani v 19. stoletju. (Budina 1991, 83‡85) Med deli poljskih etnologov zbujajo posebno pozornost raziskave prazniËnih obiËajev v velikih mestih Jadwige Komo- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 67 rowske. Poleg raziskovanj delavske kulture in raziskav v mestnih industrijskih središËih na Poljskem je Center za znanstvene raziskave Wojciecha Kettrzynskega v Olsztynu zaËel z raziskavami malih mest in mestec. (Kopczynska-Jaworska 1991, 34) Leta 1993 je izšel zbornik Wybrane problemy etno-logii miasta. (ur. B. Kopczynska-Jaworska) Ob raziskovanju življenja delavcev in s tem hkrati tudi življenja v mestih je dobrodošla primerjava z delom, ki ga je pripravilo veË Ëeških etnologov in folkloristov, Stará delnická Praha. Prinaša opredelitve pojma Ëeškega delavstva in njegov razvoj, družbeno, društveno, družabno življenje, socialno strukturo, družinsko življenje, kulturo bivanja, prehrano in nošo. Na Slovaškem je leta 1991 izšlo delo Petra Salnerja Taká bola Bratislava, ki prav tako zajema vprašanja urbane etnologije, mešËanstva, še posebej je predstavljeno druženje v kavarnah Bratislave. Poseben poudarek družbeni slojevito-sti in narodni identiteti mestnega prebivalstva namenja delo Etnicita a mesto: etnicita ako faktor polarizácie mestského spoloËenstva v 20. storoËí. Zbornik sta uredila Peter Salner in Daniel Luther. (Salner-Luther, 2001) Katharina Oxenius prinaša v svojem delu Vom Promenieren zum Spazieren kulturnozgodovinski pregled razvoja in namena pariških parkov; zanimiv je predvsem razvoj parkov kot otroških igrišË in pomen parkov kot prostor za sreËevanje ljudi in preživljanje prostega Ëasa. (Oxenius 1992) Delo Margaret Stacey Tradition and change je izšlo že leta 1960 in prinaša obravnavo življenja v Banburyu, mestu na deželi. Vsebina zajema portret mesta, vire zaslužka, politiko, religijo, prostovoljna združenja, hiše in sosedske odnose, družino in socialni status. (Stacey 1960) Zbornik Anthropologists in cities, ki sta ga uredila George M. Foster (Univerza v Kaliforniji, Berkeley) in Robert V. Kemper (Southern Methodist University), je izšel leta 1974, potem ko so tri leta prej na Univerzi v Kaliforniji (Berkeley) zaËeli seminar o urbanizaciji. V zborniku je objavljenih deset Ëlankov z obravnavo vprašanj antropologije v mestih. Raziskavam urbane antropologije sta namenjena tudi strokovna Ëasopisa Urban Anthropology in Urban Anthropology Newsletter ter vrsta druge antropološke literature. V priËujoËem prispevku navajam le izbor nekaterih del, ki se navezujejo na raziskave družabnega življenja. Predvsem gre za dela, ki so zaËetek uvršËanja problematike (tudi) družabnega življenja v etnološke obravnave mest. Navedena dela so prinašala razmislek in bila hkrati v pomoË pri razliËnih vidikih nastajanja in oblikovanja dela o družabnem življenju v »rnomlju. Obstaja pa še cela vrsta domaËih in zlasti tujih del, ki obravnavajo razna podroËja družabnosti in jih ob etnologiji in kulturni antropologiji najdemo v kulturni zgodovini, sociologiji, psihologiji in drugih vedah. O metodologiji raziskovanja »e strnemo glavno metodološko usmerjenost del, ki se ukvarjajo z raziskovanjem (tudi) družabnega življenja, lahko ugotovimo, da prevladuje genetiËno strukturalna, historiËno usmerjena metoda, so pa tudi dela, ki so v metodološkem pogledu bolj pluralistiËna. (Brumen 1995, iz ocene dr. S. Kremenška) AZGLABLJANJA MJM Primer preuËevanja družabnega življenja v »rnomlju od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne Navedena dela so bila pri raziskovanju družabnega življenja v »rnomlju v pomoË predvsem ob uvodnih pripravah na preuËevanje ter pri spremljajoËih razmislekih o sami vsebini in njenem obsegu, o metodah in postopkih raziskovalnega dela. Predhodna obdelanost oz. neobdelanost problematike, dostopnost podatkov in virov, združitev etnološke in zgodovinske obravnave pa je dokonËno oblikovala metodologijo raziskovanja in vsebino dela v konkretni raziskavi družabnega življenja v »rnomlju. Pri doloËitvi osrednjega vsebinskega jedra raziskovanja so nudila oporo predvsem nekatera tovrstna temeljna etnološka dela. Raziskava družabnega življenja v »rnomlju je iskala tudi primerjavo, vzporednice in razmerja v florisih družabnega življenja« med Ljubljano, Mariborom in Kamnikom. Etnološka dela omenjenih mest so izšla vsako v enem od zadnjih treh desetletij 20. stoletja. Leta 1979 je izšlo delo Damjana Ovsca Oris družabnega življenja v Ljubljani od zaËetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne; leta 1986 delo Maje Godina Oris družabnega življenja v Mariboru od leta 1919 do 1941, in leta 1998 delo Marije KlobËar KamniËani med izroËilom in sodobnostjo: Življenje kamniških mešËanov od leta 1880 do druge svetovne vojne. Ljubljana in Maribor sta dve najveËji mesti na Slovenskem. Vzporednice z majhnim podeželskim mestom, kakršen je bil predvojni »rnomelj, je vËasih težko potegniti. Nekoliko bližje je primerjava oblik in vsebin družabnega življenja z mestom Kamnikom. V obravnavanem obdobju so v »rnomlju živeli (predvsem manjši) obrtniki, gostilniËarji, trgovci, katerim je bila dodatna gospodarska dejavnost kmetijstvo. Z zaËetkom industrije in ob gradnji železnice se je v kraju naselilo nekaj delavcev, ki so prišli iz razliËnih predelov Slovenije in tudi od drugod. Višji sloj prebivalstva v mestu je bila pešËica uradništva in izobražencev (uËitelji, zdravniki, sodniki, duhovniki). V zaËetku 20. stoletja je Ljubljana štela veË kot 26.000 prebivalcev, »rnomelj pa 1.055, torej lahko na »rnomelj gledamo pod lupo petindvajsetkratne pomanjšave Ljubljane. Tako lahko ob primerjavi prikaza posameznih segmentov družabnega življenja v Ljubljani in tudi Mariboru ugotavljamo, da se množiËnost, številËna pojavnost in zunanja razkošna podoba v primeru »rnomlja izraža v pomanjšani, skromnejši zunanji obliki. Pri preuËevanju družabnega življenja v »rnomlju lahko ob primerjavi z obema najveËjima mestoma na Slovenskem sledimo bolj izrazitemu prepletu sestavin družabnega življenja, kakršno je bilo bolj znaËilno za kmeËko prebivalstvo po vaseh, in elementom, ki so odraz mestnega naËina življenja in druženja. Navedena ugotovitev je v nadaljevanju prikazana s konkretnimi primeri. Razmerja o velikosti in majhnosti ali o bogastvu in revšËini so sicer lahko zelo razliËna, odvisna od tega, kaj nekomu pomeni velikost in kaj bogastvo. Hudomušno, a zgovorno nam razmerje med Ljubljano in »rnomljem prikaže pripoved, objavljena v knjigi Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit, ki govori o tem, kako je Ërnomaljski stoletnik videl Ljubljano ‡ s svojimi oËmi. Stole-tnik BeliË je šel leta 1938 v Ljubljano na evharistiËni kongres. Uprizoritve dramskih del, ki so jih prirejala razliËna društva, so si domaËini radi ogledali. Igro PavelËkova pišËalka so igrali pri flProsveti« leta 1934. Original hrani A. Jerman, »rnomelj. flPo Lublani je hódo bus, v noši, pred sabo pa je nóso tablo z napisom: 100 lejt. Póle je pravo duma: ‘Kok so tej lódi rejvni, nobenega gnoja ni okuli hiš’.« (Kure 2004, 181) Pripoved sodi v Ëas, ko je kup gnoja pred hišo še predstavljal pojem bogastva in blagostanja. Tega je bilo v »rnomlju obilo, v Ljubljani ga pa ni bilo! Raziskovalno delo o družabnem življenju v »rnomlju Beli krajini in njenim prebivalcem na jugovzhodu Slovenije so zgodovinski dogodki, odloËitve in pojavi oblikovali svojstveno kulturno-družbeno-zgodovinsko podobo. »rnomelj je upravno središËe Bele krajine, drugo, petnajst kilometrov oddaljeno belokranjsko mesto je Metlika. Z mestoma se ves Ëas povezujejo bolj ali manj oddaljeni trgi in vasi. Medtem ko je Metlika v neposredni bližini hrvaške meje, je »rnomelj od nje oddaljen okrog petnajst kilometrov. O preuËevanju družabnega življenja v »rnomlju so že pred Ëasom zaËeli razmišljati snovalci kulturno-družabnih prireditev na takratni ObËini »rnomelj, z željo, da bi to védenje ne le odstrlo del zgodovinske in etnološke podobe o »rnomlju in njenih prebivalcih, paË pa bi iz tega temelja lahko izhajale tudi nove prireditve in nove oblike praznovanj in druženj. Namig je spodbudil priËujoËo raziskavo s postopnim razkrivanjem in preuËevanjem tovrstnih vprašanj. Splošna ugotovitev, da lahko pojem družabno življenje razumemo izjemno široko, se je ob vsakem nadaljnjem raziskovalnem koraku dodatno potrjevala. Pojavljala se je stalna dilema o tem, kje postaviti meje raziskovanja, saj se tematika tesno stika z drugimi obravnavami snovne in nesnovne kulture. Tudi zato je bilo treba raziskovalno podroËje umestiti v doloËene okvirje. Prvi je bil Ëasovni ‡ zajema obdobje od druge polovice 19. stoletja in traja do zaËetka druge svetovne vojne. Oris družabnega življenja v »rnomlju je bil postavljen tudi v dovolj trdno zgodovinsko ogrodje, saj je tako bolj jasno razvidna pot od samih pogojev za doloËen naËin življenja do nastanka posameznih pojavnih oblik in vsebin družabnega življenja, ki se ob danih pogojih razvijajo in nastajajo. Uvodna poglavja raziskave družabnega življenja v »rnomlju prinašajo temeljna spoznanja o terminologiji, metodologiji Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 68 raziskovanja in delih, ki zajemajo obravnave družabnega življenja. Delo se nadaljuje s splošno zgodovinsko, gospodarsko in socialno predstavitvijo »rnomlja. S tem se pravzaprav flodprejo vrata« v nadaljnje predstavitve družabnega življenja. V posameznih poglavjih je veËinoma razvojno, kronološko, z opisom temeljnih znaËilnosti predstavljena obravnavana tematika. Celotno vsebino raziskave je težko strniti v posplošene ugotovitve, ne da bi ob tem tvegali, da katerega od elementov prezremo ali pa kakšnemu namenimo veËjo pozornost, kot bi bilo treba. Vendarle so poudarjeni nekateri poudarki, ki so pri preuËevanju prišli najbolj do izraza. Tudi v sami nalogi so posamezni bolj reprezentativni elementi družabnega življenja predstavljeni podrobneje, posebej, Ëe je bilo za to na voljo tudi veË ustreznih virov in literature. Namen raziskave je bil zadostiti tudi naslednjim ciljem: mnoge teme naj bi vedno novim raziskovalcem življenja v »rnomlju ponudile temeljno izhodišËe za nadaljnje preuËevanje. Pridobljena spoznanja naj bi osvetlila del preteklosti »rnomlja in naËina življenja njenih prebivalcev ter hkrati nudila doloËene možnosti pri obogatitvi in nadgradnji družabnih dogajanj v sodobnosti. Poseben del raziskave je namenjen obravnavi šolstva v »rno-mlju, poudarjena je vloga šole v družabnem življenju kraja. Šolstvo je bilo (in je) vpeto v širša družbena dogajanja, tako je privlaËno (tudi) za etnološke obravnave. 2 V želji, da bi bila obravnavana problematika Ëim bolje in Ëim bolj raznovrstno osvetljena, hkrati pa bi zajela bistvo vsebine, sem poskušala pridobiti Ëim veË razpoložljivih virov, sredstev in možnosti za oblikovanje raziskovalnega dela. Poleg literature, pregledovanja razliËnih virov in gradiva v arhivih, muzejih, knjižnicah, so dodatno vrednost raziskavi dala ustna sporoËila. Bela krajina je znana kot fldober teren«, kar sem lahko znova z veseljem potrdila. Z informatorji sem opravljala delno vodene intervjuje, za katere je bila smer pogovora vnaprej uokvirjena in v najosnovnejših potezah tudi dogovorjena. Seveda pa je bil vsak pogovor drugaËen, poseben in se je kdaj zasukal tudi po nekoliko drugaËni poti od prvotno naËrtovane - vsekakor pa je bil dragocen. Pripovedovalke in pripovedovalci s svojim spominom, do koder jim paË lahko seže, ponazarjajo zgodovinska dejstva s konkretno življenjsko izkušnjo, nam jih na ta naËin približajo, jih oživijo in celotni vsebini dodajo žlahtnost. SreËanja s sogovorniki dajo pravo vrednost tako raziskavi sami kot konËni podobi dela. Pomemben dodatek besedilu so pridobljene fotografije in drugi dokumenti, ki predstavljenim ugotovitvam pridajo bolj slikovito in hkrati realnejšo podobo. V pomoË pri razumevanju naËina življenja, mišljenja in doživljanja »rnomaljcev mi je bilo to, da je »rnomelj moj domaËi kraj. Bolj ko je raziskovanje vodilo v širino in globino obravnavane teme, bolj se je oddaljevala neka posplošena, poenostavljena sinteza družabnega dogajanja v »rnomlju. Ne le, da je vsako obdobje prinašalo svoje znaËilnosti, družabno življenje so razliËno doživljali posamezni socialni sloji. Pri premožnih je življenje teklo drugaËe kot pri revnih; politiËno katoliški krog je razmišljal in živel drugaËe kot liberalni; v samem središËu 2 RazliËni aspekti raziskav tradicije šolstva nas še posebej zanimajo v Slovenskem šolskem muzeju, kjer sem zaposlena kot kustosinja. Raziskava naj bi bila v prid tudi mojemu poklicnemu delu. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 69 RAZGLABLJANJA mesta so se spominjali povsem drugih znaËilnosti družabnega življenja kot na enem ali drugem skrajnem predelu »rnomlja. Raziskava je poskušala to množico razliËnosti in drugaËnosti vendarle povezati v skupno sled o družabnem življenju v »rnomlju med drugo polovico 19. stoletja in drugo svetovno vojno. V priËujoËem prispevku so v posameznih segmentih nakazani le nekateri bistveni elementi raziskave. O življenju v »rnomlju od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne Osrednje zgodovinsko jedro »rnomlja leži na dvignjenem pomolu v reËnem okljuku oziroma medvodju rek, ki ga oblikujeta reki DobliËica in Lahinja. Urbano jedro, kakršno se je ohranilo do sodobnega obdobja, prikazuje že Franciscejski naËrt iz leta 1824. (Bernik 1987, 14‡15) V obravnavanem obdobju je »rnomelj štel dobrih tisoË prebivalcev, skupaj z bližnjo okolico do tisoË devetsto prebivalcev, ki so se preživljali pretežno z raznimi obrtnimi dejavnostmi ob nepogrešljivem kmetijstvu (poljedelstvu, vinogradništvu, tudi živinoreji). Nekoliko drugaËe se je preživljala pešËica državnih uradnikov, zdravnikov, uËiteljev, duhovnikov. Med dvajsetimi okrajnimi glavarstvi na današnjem ozemlju Slovenije brez Prekmurja je »rnomelj po štetju leta 1880 zasedal trinajsto mesto po velikosti sedežev okrajnih glavarstev. (Melik 1995, 5‡10) V belokranjskem okolju je bilo mesto pomembno sredi-šËe, tako v upravnem, gospodarskem in kulturno-družabnem pomenu. Podobo »rnomlja v zaËetku 20. stoletja je v nekoliko roman-tiËnem zapisu ohranil kronist Leopold Podlogar in lahko rabi kot dobra primerjava tega, kar se je v mestnem središËu ohranilo do zadnjega obdobja. Zapis Podlogar zaËenja: flGlej, globoko spodaj, skoraj pod teboj leži malo, pa prijazno belokranjsko mestece »rnomelj ... Majhno mestece je: ima le 1.240 prebivalcev, 198 hiš in leži 156 m nad morsko gladino. MešËani so Slovenci, vendar se lahko po vseh gostilnah in prodajalnah nemško pomeniš …« (Podlogar 1906, 4) Mestu je dajal posebno podobo grad, ki je bil moËno povezan tudi z družabnim dogajanjem, saj se je v njegovih prostorih odvijalo veliko prireditev, plesov, družabnih sreËanj. V poznejšem razvoju se mesto na pomolu ni bistveno spreminjalo. Zaradi stiske s prostorom so si mestni kmetje postavili gospodarska poslopja pred Vavtaro (pozneje Suhim mostom), kjer so se razvile njihove pristave. (Krajevni leksikon Slovenije 1971, 27) Gibanje števila prebivalstva v obravnavanem obdobju ObËina »rnomelj je leta 1869 štela 21.684 prebivalcev, število prebivalstva je v naslednjih desetletjih upadalo in pred drugo svetovno vojno doseglo najnižje število v letu 1910, ko je štela 17.479 prebivalcev. V mestu »rnomelj je leta 1869 živelo 1.071 prebivalcev, najmanj jih je bilo leta 1910 ‡ le 978 (z okolico 1.394 prebivalcev), do leta 1931 je število naraslo na 1.400 prebivalcev (z okolico 1.938). Upadanje števila prebivalstva so povzroËile slabe gospodarske razmere, nerazvita industrija, odmaknjenost od tržišË in skromne prometne pove- Družba je veselo zaplesala pri Laknerjevi zidanici v Stražnjem vrhu pri »rnomlju. Pred drugo svetovno vojno. Original hrani M. Lakner, »rnomelj. zave. V osemdesetih letih 19. stoletja so trtne bolezni skoraj popolnoma uniËile belokranjske vinograde, kar je revšËino še poveËalo. Predvsem zaradi navedenih razlogov so ljudje iskali zaposlitev zunaj Bele krajine, veËinoma v tujini. Izseljevanje prebivalstva se je moËno poveËevalo in v zadnjih letih pred prvo vojno ter kmalu po njej v obËini »rnomelj skorajda ni bilo hiše brez izseljenca. (Krajevni leksikon Slovenije 1971, 19) NajveË ljudi se je izselilo v Ameriko, pa tudi v Kanado, Argentino in Francijo. (Dular 1986, 8) V zaËetku tridesetih let 20. stoletja so se razmere nekoliko umirile, saj so se vendarle zaËele pojavljati prve možnosti zaposlovanja v industriji. Tako se je število prebivalstva poveËalo, še posebno v samem mestu, ki je leta 1931 štelo najveË prebivalcev v celotnem obdobju ‡ 1.400, število prebivalstva se je na splošno poveËalo tudi v obËini »rnomelj, ko se je upadanje spet zaustavilo in tudi nekoliko naraslo ‡ na 18.153 prebivalcev. (Krajevni leksikon Slovenije 1971, 19) Pred prvo svetovno vojno industrije v »rnomlju, razen rudnika rjavega premoga v Kanižarici pri »rnomlju, ki so ga odprli leta 1857, ni bilo. Industrija v »rnomlju se je zaËela razvijati šele po prvi svetovni vojni. Kljub zaËetnemu razvoju industrije je Ërnomaljski okraj še dolgo sodil med okraje z najveËjim deležem kmeËkega prebivalstva. Tako je bil leta 1931 Ërnomaljski okraj med vsemi dolenjskimi okraji najbolj kmeËki, saj je od kmetijstva živelo kar 81,9 odstotka prebivalcev. (Dular 1986, 93) Ob upravni razdelitvi Kraljevine Jugoslavije na banovine je bilo leta 1929 ozemlje takratnega sreza »rnomelj dodeljeno Savski banovini s sedežem v Zagrebu, že leta 1931 pa spet Dravski banovini s sedežem v Ljubljani. Prebivalci se spominjajo nezadovoljstva ob prikljuËitvi k Savski banovini in tega, da so poskusili vse, da bi odloËitev iz leta 1929 Ëim hitreje razveljavili. (Dular 1986, 14) Vplivi na oblikovanje podobe družabnega življenja v »rnomlju Poleg družbenih in socialnih pogojev, ki so vplivali na oblikovanje doloËene podobe družabnega življenja v »rnomlju, so poudarjeni še nekateri elementi, ki so sooblikovali družabnost v »rnomlju. Pri tem je poudarjen pomen belokranjske žele- Družba ob fltrtju« v Stražnjem vrhu pri »rnomlju, flpri Medvedi«. Tudi mimoidoËim so radi ponudili kakšen kozarËek. Pred 2. svetovno vojno. Original hrani B. Pavlin, »rnomelj. znice, doloËen vpliv je imelo širše obzorje, ki ga je prinašalo neformalno in formalno izobraževanje odraslih, posebno vlogo pa so odigrale tudi posamezne družine, kot na primer Haringovi v »rnomlju. Oblike in vsebine družabnega življenja v »rnomlju Društvena dejavnost Pomembna sestavina Ërnomaljskega družabnega življenja je bila društvena dejavnost, ki ji v raziskavi sledimo od ustanovitve Narodne Ëitalnice leta 1868. Društveno življenje je prinašalo napredek v skladu s temeljnimi cilji in nameni društva. Družabni dogodek so lahko predstavljala posamezna društvena sreËanja, še posebej pa prireditve, ki so jih društva prirejala. Narodna Ëitalnica v »rnomlju je živahno zacvetela predvsem v prvem obdobju svojega delovanja, kar je nakazala že prireditev ob slovesnem odprtju 29. junija 1868. flŽe ob Ëetrti uri zjutraj je igranje godbe in pokanje možnarjev razglasilo »rnomaljcem, da bo to poseben dan. … Glavna prireditev je bila ob 8. uri zveËer, v lepo okrašeni grajski dvorani. ZaËela se je z besedami Dragotina Kastelca, ki je v govoru vsem nav-zoËim pojasnil pomen Ëitalnice. Temu je sledil nastop pevskega društva, sestavljenega iz okoliških uËiteljev, pod vodstvom g. Juvana, za konec pa so si navzoËi ogledali še igro ‘Bob iz Kranja’, ki so jo »rnomaljci pripravili s pomoËjo MetliËanov. Na prireditvi so bili številni gostje iz okoliških krajev, iz novomeške in metliške Ëitalnice, gospod baron Vranicani in drugi iz Hrvaškega.« 3 Gasilsko društvo »rnomelj, z ustanovno letnico 1881, je odigralo pomembno vlogo v družabnem življenju. Gasilci so bili vedno navzoËi pri vseh pomembnejših dogodkih v mestu. Posebno pozornost so Ërnomaljski gasilci posveËali florjano-vemu, flki je od pradavnih Ëasov mestni praznik«, saj so se po dvakratnem hudem požaru v mestu mešËani zaobljubili k sv. Florjanu. 4 Nepogrešljive so bile tudi gasilske veselice, tako fltrikraljevske«, ki so se najveËkrat odvijale v Hotelu Lackner, Novice, 1. 7. 1868. Dolenjske Novice št. 6, 15. 5. 1914, 24. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 70 kot letne veselice na GriËku (v zadnjih letih pred drugo vojno v Sokolskem domu), pri katerih je tako ali drugaËe sodelovala veËina krajanov. Ob pripravi gasilskih veselic in ob njihovi izpeljavi je dejansko zaživelo celotno mesto. O teh veselicah podrobno priËajo zapisniki sej požarne brambe v »rnomlju od leta 1884 do 1940, vir pa dodatno oživljajo še spomini informatorjev. Gasilci so priredili nekaj odmevnih tombol, slovesni so bili trenutki ob novih tehniËnih pridobitvah za uspešnejšo obrambo pred požari, posebno pozornost pa so gasilci namenjali tudi zadnjemu slovesu svojih Ëlanov. ZnaËilna je še prepletenost družabnih aktivnosti gasilcev in mestne godbe, katere nastanek sega v leto 1866. Tako eni kot drugi so bili nepogrešljivi pri vseh pomembnejših kulturnih dogodkih in prireditvah, godba je praviloma igrala tudi na mestnem, gasilskem prazniku ‡ na florjanovem in na gasilskih veselicah. Za druženje so bili pomembni še flplac koncerti« ‡ koncerti godbe na pihala na mestnem trgu pred Posojilnico. »e je bilo delovanje gasilskega društva (kar so radi poudarjali) nadstrankarsko, je bila naslednja znaËilnost društvenega življenja delitev na društva glede na svetovno nazorsko prepriËanje. Tako sta si bila tudi v »rnomlju nasproti dva pola. Enega je predstavljalo društvo Sokol in njemu sorodna društva z liberalno politiËno usmeritvijo, drugega pa Orel in sorodna društva s katoliško nazorsko opredelitvijo. Obe društvi sta prirejali zanimive, kvalitetne in po zunanji organizaciji sorodne prireditve, ki so si jih pogosto množiËno ogledali gledalci iz flobeh polov«. Predvsem so bili privlaËni telovadni nastopi Sokolov in Orlov, gledališke predstave obeh društev; miklavževanja ‡ ena v sokolskem, druga v prosvetnem domu; novoletne zabave s programom pri obeh društvih. Sokoli so imeli od srede tridesetih let 20. stoletja v svojem domu tudi kino. Kino predstave so si z veseljem ogledovali prebivalci »rnomlja in okolice, razliËnih plasti in razliËnih prepriËanj, Ëe so si jih le lahko privošËili. Kulturna dejavnost je bila pomemben element, ki je mestu dodal žlahtnejši in bolj živahen znaËaj. Ljudje so se radi udeleževali uprizoritev gledaliških iger, koncertov in drugih nastopov. Prva poroËila o igralskih uprizoritvah sodijo v obdobje delovanja narodne Ëitalnice, sicer pa so igre prirejali tudi Sokoli in Orli. Slednji so se v dramski dejavnosti še posebej odlikovali. Ljudje se spomnijo mnogih nadarjenih igralcev, posebej pa je bila znana igralska družina Plut, ki je leta 1936 ustanovila svojo gledališko skupino. Posebno mesto v gledaliških dogodkih »rnomlja ima slavnostna gledališka predstava Ustanovitev Ërnomaljske župnije. Nastala je ob poËastitvi 700-letnice Ërnomaljske župnije leta 1928. Igro je za to priložnost napisal Oton Berkopec, režiral pa dekan Pavlin Bitnar. Plesi, veselice Plesi sodijo med najbolj priljubljene prireditve, kjer je družabna vloga jasna in poudarjena. Tudi v »rnomlju so plese pripravljala razliËna društva, nekatera so bila namenjena ožjemu krogu ljudi, druga so na široko odprla vrata vsem, ki jih je ta vrsta zabave mikala. Tudi po opravljenih kmeËkih delih so veËkrat zaplesali ob zvokih domaËega godca. »e je bilo najveË plesov v hotelu Lakner in v gostilnah, se je v tem primeru v plesišËe spremenil prostor v skednju ali v domaËi hiši. V letih pred drugo svetovno vojno so bili zanimiva novost plesni teËa-ji, ki so jih prirejali v Sokolskem domu. Plesu so nekateri pripisovali tudi kali neprimernega, nemoral- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 71 nega vedenja, zato se je pojavljal odklonilen odnos. Sledimo ga predvsem ob delovanju Dekliške Marijine družbe »rno-melj. Že v pravilih družbe, potrjenih leta 1902, so zapisali, da se bodo hËere Marijine družbe poleg drugega neprimernega vedenja popolnoma varovale tudi plesa. Kot kažejo vedno nova in nova svarila, se plesu dekleta, kljub strogim prepovedim, preprosto niso mogla odreËi. 5 Obiskovanje in druženje na domu »rnomaljci in »rnomaljke so sicer kar pogosto hodili drug k drugemu flv vas, saj se ni nikjer vrat zapiralo«. (ustni viri: A. G., A. J.) Med najbolj znaËilne primere obiska na domu je sodilo godovanje, ko so šli sosedje, sorodniki, prijatelji godov-niku flbobnat«, slavljenec pa jih je sprejel in pogostil. Nedelja in prosti Ëas sta pomembna elementa pri oblikovanju družabnega življenja. V letu 1905 so o pomenu druženja v prostem Ëasu zapisali: fl»lovek je društven stvor, brez družbe zlasti prostega Ëasa ne more uživati z istim slajem kakor v zvezi z mnogimi sebi enakimi …« (Popotnik 1905, 256) Nedeljo in prosti Ëas so posamezniki v »rnomlju preživljali razliËno. Predvsem za prebivalstvo višjega in srednjega sloja, ki je v najveËji meri živelo v središËu »rnomlja, je redno navado predstavljala nedeljska promenada. Prosti Ëas je zaznamovalo predvsem zbiranje sosedov, prijateljev, sorodnikov na klopeh pred hišami. Tu so stekli številni pogovori, širili so novice, šale, zgodbe; družbe so rade skupaj tudi kaj zapopevale. Ob nedeljah so obiskovali flžlahto«, šli peš ali z zapravljivËkom do vinograda, flv gôro«. Nedeljske izlete so vsaj premožnejši prebivalci združili še z obiskom gostilne ali pušlšanka v okolici »rnomlja. Številne Ërnomaljske gostilne so bile priËa razliËnim družabnim dogodkom, posebej zanimive so bile predpustne zabave, tako imenovani bali, ki so jih prirejala društva in so se vrstila po doloËenem vrstnem redu od gostilne do gostilne. Živah-neje je bilo v gostilnah ob sejemskih dnevih, ko je v mesto prišlo veliko ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. NajveË slavnostnih obedov in drugih praznovanj, ki so se jih udeležili tudi pomembni gostje, so pripravili v gradu, v hotelu Lakner. Druge javne prireditve Prebivalstvo iz mesta in okolice se je rado udeleževalo razliËnih drugih javnih prireditev, ki so se najveËkrat odvijali na trgu pred Posojilnico. Med velike dogodke je sodilo tudi slovesno odprtje novega mosta Ëez DobliËico leta 1912. Gradnja je bila zahtevno delo, most je po tedanjih merilih veljal za enega pomembnejših tovrstnih objektov. Novi most je blagoslovil knezoškof JegliË, ki je zapisal: fl… Napravljen je Ëez vodo krasen most iz željeznega betona: drzovita zgradba …« 6 Sejemski dnevi Ko so »rnomelj preplavile sejemske stojnice, se je zaËel živahen sejemski mestni vrvež. Najpomembnejšemu elementu, trgovanju, se je ob bok postavljala pomembna družabna vloga, saj so bili sejemski dnevi priložnost za medsebojno sreËeva-nje, spoznavanje in druženje. Romanja in žegnanja so poleg verskega elementa predstavlja- 5 Dekliška Marijina družba »rnomelj, pravila in zapisniki 1902‡1930, NšaLj. 6 Dnevnik A. B. JegliËa, prepis v knjižnici INZG, 8. zvezek, 1912 (12. 8.), 224‡225. Zabavne maškarade so razveseljevale pustni Ëas. Skupina »rnomaljcev je uprizorila cirkus, s cirkuško direktorico in direktorjem. Okrog 1936. Original hrani V. Kvas, Ljubljana. la tudi možnost druženja, spoznavanja novih ljudi, krajev in navad. KopališËa, šport Poletje je prineslo veliko zabavnega druženja ob kopanju na Lahinji in DobliËici. Predvsem je bilo lepo urejeno kopališËe RdeËega križa. Nekoliko premožnejši so se odpravili na kopalne izlete na Kolpo, posamezniki pa kdaj tudi na morje. Znali so uživati v zimskih radostih, posebno pa je športni in družabni utrip razburkal nogomet. Družabno življenje ob šegah in navadah Ustaljeni vsakdanji ritem življenja so ljudem obogatili cerkveni, posvetni in osebni prazniki ter šege in navade (»rnomaljci raje uporabljajo izraz obiËaj), ki so se ob njih razvile. Družabno življenje kmeËkega in obrtniškega prebivalstva je bilo pogosto povezano z delom, predvsem velja to za prašËine (koline), cofanje perja, ruženje koruze in za trgatev. Na prašËino in na trgatev so vsaj nekateri kmetje poleg sorodnikov radi povabili še kakšno bolj imenitno osebo, bodisi uËitelja, zdravnika, pomembnejšega uradnika. VeËja opravila je v marsikateri hiši spremljalo vedro razpoloženje. Ob prašËini je za šalo poskrbel že mesar ob razkosavanju prašiËa. Ko je na primer odrezal ušesa, je v šali flvuho« rad vrgel kakšnemu Ëlanu družine, denimo odrašËajoËemu fantiËu, ki ni bil poseben ljubitelj vode in umivanja ter se pohecal: flNa, to je zate! »e se ne boš vmival, bojo i tvoja vuha taka!« (Ustni viri: A. G., M. B.) Otroški prosti Ëas Poseben svét je bil otroški svét. Njihovo družabno življenje se je najveËkrat pletlo ob igri. Prostega Ëasa ni bilo veliko, a je mnogo možnosti zabave ponujala paša, drobne trenutke igrivosti so, brez velikih in dragih igraË, znali poiskati tudi ob razliËnih drugih opravilih. Vloga šole v družabnem življenju »rnomlja PreuËevanje je potrdilo predvidevanja o pomembnem deležu šole, uËiteljev in uËiteljic ne le pri pridobivanju in postopnem razširjanju osnovne izobrazbe, paË pa tudi v gospodarstvu, društvenem življenju, kulturni dejavnosti in družabnem življenju. UËitelji so imeli kot redki izobraženci v kraju poseben položaj, pogosto so bili glavni ustvarjalci novih razvojnih poti ter s tem življenjskega utripa v mestu. Na šoli v »rnomlju jfljjfl RAZGLABLJANJ se je od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne zvrstilo veË uËiteljev, vloga nekaterih je bila še posebej izrazita. Med slednje lahko uvrstimo Antona JeršinoviËa, Franca Šetino, Rudolfa Schillerja, Josipino PrimožiË in druge, ki so jim sledili. Za širši družbeni razvoj kraja je bila pomembna ustanovitev mešËanske šole leta 1935 (od 1944 gimnazija) in med drugimi uËitelji tudi njen upravitelj Karel Štrbenk. UËenci in uËitelji so sodelovali pri razliËnih prireditvah v kraju. S prirejanjem proslav, iger, razstav, koncertov in drugih nastopov so predstavljali enega pomembnejših dejavnikov kulturnega in družabnega življenja. V raziskavi je prikazan razvoj šolstva, podrobneje je predstavljena vloga uËiteljev in uËiteljic v kulturnem in družabnem življenju mesta, nanizani so kulturni dogodki, proslave, šolske prireditve in njihov vpliv v družabnem utripu. Sklep Družabno življenje v »rnomlju sodi med obravnave s širše zastavljenim okvirom etnološkega in kulturnozgodovinskega prikaza. V primerjavi z nekaterimi drugimi tovrstnimi raziskavami je nekaj veË pozornosti namenjene splošnemu prikazu in razvoju razliËnih dejavnosti, saj te v preteklosti še niso bile podrobneje raziskane. Osrednji poudarek preuËevanja vsebuje prikaz družabnega življenja v posameznih vsebinah in oblikah predstavljenih tem. Med temeljne ugotovitve v raziskavi družabnega življenja v »rnomlju v primerjavi z veËjimi mesti sodi ta, da veËino glavnih pojavnih oblik družabnega življenja v velikem mestu vsaj v obrisih zaznamo tudi v »rnomlju (npr. prireditve Narodne Ëitalnice, Sokolov, Orlov in drugih društev; predpustni plesi in pustovanja; promenade, flplac koncerti«, obiskovanje gostiln, tudi s stalnimi omizji; nedeljski izleti v bližnjo okolico; obiski na domu, razliËne javne prireditve; kopanje na kopališËih idr.). V veËini primerov bi težje govorili o blišËu in razkošnosti tovrstnih prireditev in dogodkov, Ëe jih primerjamo s podobnimi v Ljubljani, Mariboru ali tudi v Kamniku. Lahko bi posplošeno dejali, da gre v »rnomlju za bolj skromno obliko družabnih prireditev, morda za veËjo vpetost, tudi podrejenost okolju in družbi, in hkrati za veËjo domaËnost. Pojavnost oblik družabnega življenja v obravnavanem obdobju je bila pestra in raznotera. Zbrano gradivo kaže, da je tudi Ërnomaljska družba iz desetletja v desetletje ohranjala nekatere oblike družabnosti in soËasno sprejemala nove oblike družabnega življenja, vpletene in prepletene s širšimi kulturnodružbenimi dogajanji. Nekatere izrazite pojavne oblike druženja, kar denimo velja za zbiranje ljudi na klopeh pred hišami, so v sodobnem Ëasu, tudi zaradi prometnega vrveža, skorajda povsem zamrle. Tako znaËilne gasilske veselice, ko je ob pripravah nanje zaživelo vse mesto, so po drugi svetovni vojni doživljale bolj in manj uspešne izvedbe. Razlike in spremembe bi lahko ugotavljali tudi pri drugih segmentih družabnega življenja. Raziskava prinaša mnogo spodbud, na podlagi katerih bi lahko, tako kot je bilo zamišljeno že pred zaËetkom raziskovanja, temeljile priprave tovrstnih novih prireditev ob upoštevanju sestavin sodobnega življenja. Spremembe v naËinu življenja prebivalcev so vplivale tudi na v preteklosti ugotovljeno znaËilno domaËnost v družabnem življenju kraja. Morda lahko to domaËnost v Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 72 zadnjem obdobju zasledimo med prebivalci doloËenih predelov mesta ob posebnih priložnostih, tako kot na primer leta 2005, ko so se prebivalci ulice Sadež zbrali ob zakljuËku del posodobitve in asfaltiranja ceste in ploËnikov. Ta dogodek so obeležili s skupnim druženjem ob kulturnem in zabavnem programu in s pogostitvijo. V pripravo in izvedbo družabnega dogodka je bila aktivno vkljuËena veËina prebivalcev tega predela »rnomlja. Spodbudno je, da obravnavana problematika zanima tudi mlade raziskovalce, tako kot študente etnologije, ki so leta 2005 sodelovali na delavnici Oživljanje mestnega jedra »rno-mlja in rezultate raziskovanja predstavili na Dnevih etnologije, ki so bili v tem letu organizirani v »rnomlju. Izsledke raziskave družabnega življenja v »rnomlju je mogoËe uporabiti pri razstavni postavitvi krajevne muzejske zbirke. Uporabna bi bila v izobraževanju, saj bi bilo tako za osnovnošolsko kot srednješolsko generacijo dobrodošlo, da spozna tudi ta obraz domaËega mesta. Nadgradnja raziskave je mogoËa pri delu študijskih krožkov in razliËnih domoznanskih delavnic. Sklenemo lahko, da raziskava družabnega življenja v »rno-mlju od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne nudi podlago za nadaljnjo raziskovanje, spodbuditi želi primerjavo med preteklostjo in sodobnostjo, kliËe po obravnavi vprašanj, katere oblike družabnosti so se v mestu ohranile, kako sta se njihova oblika in obseg spreminjala, koliko in kaj se ohranja v sodobnost. Konkretnejšo praktiËno uporabnost raziskave lahko priËakujemo ob predvidenem izidu knjige v letu 2007, ko bodo v mestu potekala tudi praznovanja ob šest-stoti obletnici prve pisne omembe »rnomlja kot mesta. Dobrodošle bi bile še nove raziskave družabnega življenja v drugih slovenskih mestih in krajih, kar bi lahko s primerjalnimi študijami obrodilo tudi tehtno sintezo družabnega življenja na Slovenskem. Viri in literatura: BADOVINAC, Tatjana, Rolanda FUGGER-GERMADNIK (ur.) 1995: To in ono o mešËanstvu v provinci. Celje: Pokrajinski muzej Celje. BAUSINGER, Hermann 1971: Volkskunde: Von der Altertumsforschung zur Kulturanalyse. Berlin: Carl Hebel. BELAJ, Vitomir 1998: Hod kroz godinu. Mitska pozadina hrvatskih narodnih obiËaja i vjerovanja. Zagreb: Golden marketing. BOGATAJ, Janez 1982: Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke. Novo mesto: Dolenjski list, Dolenjski muzej Novo mesto. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete. BOGATAJ, Janez 1998: Smo kaj šegavi?: Leto šeg in navad na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. BRUMEN, Borut 1991: Raziskovanje mestne in delavske kulture v ZRN, NDR in Švici. »asopis za zgodovino in narodopisje (»ZN) 62, zv. 1. Maribor, 95‡101. BRUMEN, Borut 1995: Na robu zgodovine in spomina: Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota: Pomurska založba. BRUMEN, Borut 1995a: Naprej v preteklost in nazaj v prihodnost: Od etnologije mesta k urbani etnologiji. V: Rajko MuršiË Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 73 in Mojca Ramšak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ljubljana: SED, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 161‡165. BUDINA, O(ksana) R(uvimovna) 1991: O rezultatih in problemih etnografskega preuËevanja mestnega prebivalstva. »ZN 62, zv. 1. Maribor, 82‡87. DEKLIŠKA Marijina družba »rnomelj, pravila in zapisniki 1902‡1930. Ljubljana: Nadškofijski arhiv. DNEVNIK Antona Bonaventura JegliËa (prepis), 8. zvezek, 1912 (12. 8.), 224‡225. Ljubljana: Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino. DOLENJSKE Novice 1914, št. 6 (15. 5.), 24. Novo mesto. DOLŽAN, Tatjana 1993: MešËani mesta Kranja v obdobju med svetovnima vojnama. V: Cene Avguštin idr. (ur.), 40 let Gorenjskega muzeja. Kranj: Gorenjski muzej, 90‡95. DRAŽUMERI», Marija 1977/78: Društveno življenje v »rnomlju med leti 1920‡1970. Proseminarska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo. DULAR, Andrej 1985: ETSEO »rnomelj. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. FIKFAK, Jurij 1999: Ljudstvo mora spoznati sebe: Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU. GODINA, Maja 1986: Maribor 1919‡1941: Oris družabnega življenja. Maribor: Obzorja. GODINA, Maja 1991: Etnološka bibliografija del o preuËeva-nju industrijskih naselij in mest. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 31, 3‡4. Ljubljana: SED, 180‡183. KLOB»AR, Marija 1998: KamniËani med izroËilom in sodobnostjo: Življenje kamniških mešËanov od leta 1880 do druge svetovne vojne. Ljubljana: ZRC SAZU. KOPCZYNSKA-JAWORSKA, B(ronislava) 1991: Raziskave antropologije mesta v poljski znanosti. »ZN 62, zv. 1. Maribor, 31‡36. KRAJEVNI leksikon Slovenije, II. knjiga 1971: Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana: MK, 19‡27. KRAMARI», Janez 1999: »rnomelj v daljni in bližnji preteklosti. »rnomelj: ObËina »rnomelj. KREMENŠEK, Slavko 1970: Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem. Ljubljana: SAZU. KRNEL-UMEK, Duša in Zmago ŠMITEK (ur.) 1987: Kruh in politika: Poglavja iz etnologije Vitanja. Ljubljana: Partizanska knjiga. KRONIKA župnije »rnomelj 1883‡1928. »rnomelj: Župnijski urad. KURE, Bogomira 2004: Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit. Ljubljana: Založba kmeËki glas. MAL, Josip 1957: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. MATKOVI», Anita 2001: Obrtna zadruga obrtnikov Ërno-maljskega sodnega okraja. V: Katalog obrti in podjetništva. »rnomelj: ObmoËna obrtna zbornica »rnomelj, 10‡11. MELIK, Vasilij 1995: SredišËa, provinca, mešËani. V: Tatjana Badovinac idr. (ur.), To in ono o mešËanstvu v provinci. Celje: Pokrajinski muzej Celje, 5‡10. MELIK, Vasilij, Majda ŽONTAR 1980: Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914: Razstava Gorenjskega muzeja Kranj. Kranj: Gorenjski muzej. AZGLABLJANJA MJM MILCEC, Zvonimir 1990: Galantni Zagreb. Zagreb: Mladost. NOVICE 1868 (1. 7.). Ljubljana. OSNOVNA šola »rnomelj, šolska mapa. Slovenski šolski muzej: dokumentacijska zbirka. OVSEC, Damjan 1992: Velika knjiga o praznikih ‡ Praznovanja na Slovenskem in po svetu. Ljubljana: Domus. OVSEC, Damjan 1979: Oris družabnega življenja v Ljubljani od zaËetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne. Ljubljana: Društvo arhitektov Ljubljana. OVSEC, J. Damjan 1997: Družabno življenje v Ljubljani in na to nanašajoËa se kulturna zgodovina mesta od zaËetka stoletja do druge svetovne vojne. Raziskovalna naloga: Kulturna zgodovina mesta Ljubljane, II. faza (tipkopis). Ljubljana: Mestna obËina Ljubljana. OVSEC, Damjan 2004: Družábno življęnje (geslo). V: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 101. POPOTNIK 1905: 256. Ljubljana. POVRZANOVIC, Maja 1991: Etnološka i folkloristiËka istraživanja kulture i naËina života stanovnika gradova u Hrvatskoj. »ZN 62, zv. 1. Maribor, 67‡72. RAVNIK, Mojca 1979: Galjevica: etnološka monografija. Ljubljana: RSS. RAVNIK, Mojca 1980: Družbeno življenje. V: Slovensko ljudsko izroËilo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 133‡144. RIHTMAN-AUGUŠTIN, Dunja 1988: Etnologija naše sva-kodnevice. Zagreb: Školska knjiga. ROZMAN, Franc, Vasilij MELIK, Božo REPE 1999: Zastave vihrajo. Ljubljana: Založba Modrijan. SALNER, Peter 1991: Taká bola Bratislava. Bratislava: Veda. SALNER, Peter, Daniel LUTHER 2001: Etnicita a mesto: etnicita ako faktor polarizácie mestského spoloËenstva v 20. storoËí. Bratislava: Ústav etnológie SAV. SLAPANSKY, Wolfgang 1991: Raziskovanje mestne in delavske kulture v Avstriji. »ZN zv. 1. Maribor: 75‡77. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid 2000: Etnologija na Slovenskem: Med Ëermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: ZRC SAZU. SLOVAR slovenskega knjižnega jezika 1994. Ljubljana: DZS. SLOVENSKI etnološki leksikon 2004. Ljubljana: MK. SLOVENSKI šolski muzej (SŠM), dokumentacijska zbirka, šolska mapa OŠ »rnomelj. STARÁ DELNICKÁ PRAHA, 1981: Život a kultura pra-žských delniku 1848‡1939. Praha. ŠUŠTAR, C. Branko 1996: Spodnja Šiška pušeljc Ljubljane: Arhivski zapiski s poti vasi v predmestje 1885‡1914. Ljubljana: Zgodovinski arhiv (Gradivo in razprave 18). TOMAŽIC, Tanja 1991: Povzetek o nekaterih bistvenih dogajanjih in pojavih na podroËju družbene kulture v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33‡34 (1988‡1990). Ljubljana, 389‡431. TORKAR, Zora 1991: Narodna Ëitalnica v Kamniku od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Kamnik: Kulturni center Kamnik. Ustni viri: A. G., A. J., M. B. Datum prejema prispevka v uredništvo: 29. 1. 2007 OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 74 Strokovni Ëlanek / 1.04 Helena Rant ZBIRKA SVITKOV V GORENJSKEM MUZEJU IzvleËek: Prispevek predstavlja zbirko svitkov v Gorenjskem muzeju, naËine njihove izdelave in materiale, iz katerih so bili izdelani. Raba svitkov za posebne ali vsakdanje priložnosti je doloËala tudi njihovo izdelavo in izgled. Na svitkih iz zbirke prevladujeta dva okrasna vzorca, sicer pa je bilo veË vrst svitkov: nekateri so bili obrtniški izdelek, druge so ženske naredile same, eni so imeli okrasne vzorce, narejene s prepletanjem trakov, drugi so bili narejeni kar iz stare nogavice, zvitega predpasnika ali praproti. Gre za predstavitev svitkov iz konca 19. do srede 20. stoletja na podlagi analize zbirke in pogovorov z informatorji. Abstract Gorenjski muzej houses a collection of coiled pads (the svitki) th th from the end of the 19 to the middle of the 20 centuries. The present paper, whose data had been obtained by a detailed analysis and interviews with a number of informants, examines their making, their use, and different materials employed in the process. Used everyday or for celebrations, the coiled pads differ according to their purpose. Two patterns prevail on most of the twenty-five pads in the collection. Some of the pads, either hand made by the women who were using them or by artisans, were made by intertwining many-colored ribbons into special patterns. Others were made from old stockings, coiled aprons, or fern leaves. Prenašanje in prevažanje bremen in tovorov je v preteklosti potekalo na razliËne naËine in z razliËnimi pripomoËki, ki so lajšali ali krajšali transport. Med njegove posebno starinske oblike spada prenašanje bremen na glavi, pri Ëemer so si pomagali z enostavnim pripomoËkom ‡ svitkom. (Novak 1960, 105) Kako in kje so uporabljali svitke? Svitek je narejen kot majhna blazinica v obliki obroËa, ki so si jo položili na glavo in nanjo postavili breme (vedro, škaf, vrË, košaro, jerbas, rjuho ali vreËo). Tako jim teža bremena ni pritiskala neposredno na glavo, hkrati pa je bilo lažje ohranjati ravnotežje. S pomoËjo svitka so po vsej Gorenjski bremena nosile najveËkrat ženske, pogosto na daljše razdalje: vodo iz vodnjaka, malico koscem na travnik, delavcem na polje ali v gozd, pridelke s polja ali na tržnico, velikonoËne jedi k žegnu, celo novorojenËke so v posebnih zibelkah nosili h krstu. V prvi polovici 19. stoletja in prej so ženske rabile svitke tudi pri nošnji rude ali oglja z Jelovice v fužine ob njenem vznožju. Naenkrat so nesle tudi do 32 kilogramov rude (toliko je nekoË nosil tudi rimski vojak). (Jarc 2004, 167) O tem pripoveduje kroparska zgodba o rudarju Štajselnu. flDelala sta skupaj z ženo, on v jami, žena pa je vlaËila nakopano rudo v dolino. Delo ju je upognilo in postaralo, in zgodilo se je, da je rudarju žena nenadoma zbolela in umrla. Tedaj je tudi Štajsel zapustil jamo in sporoËil v fužino, da ne bo veË kopal, ker je konja izgubil, poginil, da mu je. Trde in surove besede, toda izpovedane z veliko boleËino, ki ni prenesla veË navzoËnosti in samote kraja, kjer sta toliko let družno delala in se potila.« (Bertoncelj 1973, 8) Moški so svitek uporabljali predvsem, ko so nosili razliËne tovore v veliki krošnji, na primer pastirji v planino. Mnoge žene so bile nošenja bremen na glavi tako vajene, da so lahko nosile vedro ali jerbas na glavi, ne da bi ga držale z rokami. V eni roki so pogosto, ko so šle na polje, nesle še kakšno kanglico, culo ali orodje, drugo roko pa so imele prosto. Zato pa je moral biti jerbas pravilno (enakomerno) naložen. Da vaja dela mojstra, potrjuje tudi tole: flMoja mama je s polja nesla v jerbasu na glavi krompir ali korenje, pa je spotoma sreËala kakšno žensko ali se ustavila pri kateri, ki je bila ravno zunaj ali je plela vrt. Potem sta pa govorili deset, petnajst minut, vËasih tudi pol ure, pa medtem jerbasa ni odložila na tla.« 1 Jera Pekovec, po domaËe Agotnica iz Stare Fužine, nese koscem zajtrk. Fototeka Gorenjskega muzeja, po drugi svetovni vojni 1 NakljuËni udeleženec delavnice izdelovanja svitkov Mercatorjevem centru v Kranju. v Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 75 O Ženske so v cambohih 2 in jerbasih s polja nosile tudi krompir, korenje, repo in druge pridelke. Kadar pa so svitek pozabile doma, so, da so lahko nesle poln jerbas na glavi, zvile v obliko svitka kar predpasnik. 3 KmeËke žene in dekle iz Strahinja pri Naklem so nosile prodajat na plac v TržiË v jerbasih jajca, suho meso, maslo, sadje, borovnice, gobe, kislo zelje in drugo. Ob takih dneh so se lepo oblekle, pridelke so dale v lep jerbas, vzele so tudi ta lep svitek in šle peš v TržiË. Veljalo je, da Ëe so urejene, Ëe je videz lepši, bodo tudi lažje in bolje prodale. Z eno roko so držale jerbas, v drugi roki pa so nesle še kanglo mleka. 4 Tudi vodo za gospodinjstvo je bilo treba nanositi v škafih, vedrih, vrËih in kanglah iz vaških korit ali izvirov, kar je bila pogosto naloga deklet. Posebej težko opravilo pa je bilo pranje perila, predvsem v mrzlih zimskih dneh. Ženske so perilo, ki so ga doma najprej oprale v velikih loncih, ožele in na poseben naËin naložile na perivnik, ki so ga na svitku nesle do najbližjega korita, potoka ali reke. Na vrhu je bilo naloženo bolj slabo in sprano perilo in rjuhe, ki so jih, potem ko so jih v vodi dobro splaknile, razgrnile po kamenju ali travi, da so nanje zložile lepše oprano perilo. 5 Raba za zaslužek Mnoge ženske so služile denar tudi z delom pri zidarjih in pomoËjo pri gradnji stavb. Opeko, kamenje in malto so na glavi nosile zidarjem v peharjih ali posebnih lahkih zabojih in mavtarkah. Tako se npr. ženske v letih pred drugo svetovno vojno pomagale pri gradnji prosvetnega doma v Naklem. Mnoge žene iz Naklega in okolice so hodile v prvi polovici 20. stoletja pomagat zidarjem predvsem v tržiški konec, kjer so znosile ves sipki material, opeko in malto zidarjem na zidarske odre in v nadstropja. 6 flMoja mama pa je velikokrat pripovedovala, kako sta njena mati in ta star fotr (dedek in babica) kupila na zaËetku 20. stoletja svet, kjer je naša hiša, in ker sta bila revna in sta imela šest otrok, je hiša najprej imela samo eno sobo. Za zidavo pa so uporabili kar kamenje od stare hiše, ki so ga vsega znosili v peharjih. VËasih je bila revšËina in so porabili vse, kar so imeli,« pripoveduje Jožica KukoviË iz Strahinja. 7 VelikonoËne žegnanske zgodbe Še posebej ponosne, kar bahave, pa so bile žene in dekleta, ko so prazniËno obleËene nosile k velikonoËnemu žegnu pisan jerbas, pokrit z lepim vezenim prtom. Tudi svitek je bil ta lep, pisan, in so ga uporabljali samo za to priložnost. V mnogih krajih je bilo to opravilo naloga najstarejše domaËe hËere, veljalo pa je tudi, da se bo tista, ki bo prva prišla domov od blagoslova, še tisto leto poroËila (za poroËene žene pa je veljalo, da bo prva doma tudi prva pri delu ali da bo prva 2 V nizkih pletenih košarah z roËaji, vdelanimi v ustju. 3 Informator Tone SokliË iz Loma. 4 Informatorka Jožica KukoviË iz Strahinja. 5 Informatorka Francka Osterman iz Kranja. 6 Informatorki FranËiška Pajk in Jožica KukoviË iz Strahinja. 7 Kamenje za novo hišo so nosili na novo parcelo, oddaljeno približno 300 metrov. ZORJA STROKE M ^fl oplela korenje, proso ...). (Kuret 1989, 196, 202; Kragl 1936, 417) Zato so mnoga dekleta po blagoslovu zelo hitela domov. Naglica pa mnogokrat naredi veË škode kot koristi in znane so zgodbice o dekletih, ki so se med tekom domov spotaknile ali padle, iz prevrnjenega jerbasa pa se je prikazalo marsikaj, kar ni sodilo vanj ‡ blazina, polena, valjar, Ëevlji ... Vse to so velikonoËnim jedem dodale iz baharije, saj je bil obilno naložen jerbas družini v ponos, vsako dekle pa je hotelo, da bi bil Ëim višje naložen. Smehu in posmehu pa ob takih nesreËah ni bilo konca. (Kuret 1989, 205; Komanova 1928, 21, 22; Kragl 1936, 417) Takih in podobnih zgodb je zabeleženih mnogo. V Lomu pod StoržiËem so npr. fantje neki zelo bahavi in košati punci nalašË preko poti napeli vrvico, da se je na poti domov spotaknila in raztresla vsebino jerbasa ‡ stare Ëevlje in polena. 8 V Svetem Duhu pri Škofji Loki pa poznajo zgodbo o dveh ženskah, ki sta tudi nesli polna jerbasa k žegnu. Pa je ena želela biti bolj imenitna in je rekla drugi: flNekaj se mi poliva v jerbasu!« flJa, kaj se ti poliva? Saj nimaš niË takega notri,« se je Ëudila druga. flJa, potica se mi ne, štruklji se mi tudi ne, pirhi tudi ne ...,« je ugibala prva. flPokaži no, kaj se ti poliva,« je vztrajala druga. A prva ni in ni hotela pokazati. KonËno je morala popustiti in odložiti ter odkriti jerbas. A v njem so bile le stare škrpete. 9 Tudi v TržiËu so razkrinkali sumljiv jerbas in njegovo lastnico. flŠe dandanes pomnijo, kako je bila nekoË neka bahaška nosilka kaznovana za svojo baharijo. Nekam nezaupljivo so že par let gledale nekatere svojo vrstnico, ki je kar vedno imela zelo napolnjen jerbas. Ena najbližjih je bila na videz zelo nerodna, tako da se je zaletela vanjo, pa tako moËno, da se je mogla prepriËati, Ëe je v jerbasu vse v redu ali ne. Jerbas se je prevrnil, kolaË in vse drugo se je zaËelo valiti navzdol in nazadnje se je iz jerbasa privalila še velika blazina. Tako je bila bahata nosilka na mestu ponižana, pa tudi druge so dobile pouk, da je le najboljše, Ëe naloži v jerbas le velikonoËne jestvine, naj bo jerbas poln ali ne.« (Kragl 1936, 417) Uporaba svitka za prenos velikonoËnega žegna je poËasi zamrla v letih po drugi svetovni vojni. Ta velikonoËni motiv pa je pogost tudi pri našem slikarju ljudskega življenja, Maksimu Gaspariju. Upodobitve so take, kot so pripovedovali informatorji: ta lep gvant, ta lep jerbas in ta lep svitek. Opušcanje rabe svitkov Z izgradnjo vodovodov in razvojem transporta je v prvi polovici 20. stoletja uporaba svitkov zaËela poËasi zamirati. Svitke so v letih po drugi svetovni vojni uporabljali predvsem, ko so nesli k žegnu, nekatere ženske, ki pa so bile še iz mladih let vajene nošenja na glavi, so še kdaj pa kdaj nesle zajtrk ali malico koscem. Z opušËanjem tradicionalnega planšarstva je poËasi zamrla tudi uporaba krošnje. MogoËe se je najdlje (do 70., 80. let 20. stoletja) ohranila uporaba posebnih svitkov, narejenih doma iz stare nogavice, napolnjene z vato in zašite v kolobar. Take svitke so uporabljali npr. bajtarji iz vasi ob Udin borštu, ko so iz gozda na glavi nosili na rami borovce ‡ les za kurjavo ali butare. »e je bila pot iz gozda do doma dolga, so Informator Tone SokliË iz Loma. Informatorka Francka Osterman iz Kranja. OBZORJA STRO vmes poËivali. V hladnejših mesecih so se usedli na svitke, da se niso na mrzlih tleh prehladili. Kadar pa so pozabili vzeti svitek, so natrgali praprot in jo zvili v obliko svitka, da jih breme ni preveË tišËalo. 10 Zbirka svitkov v Gorenjskem muzeju ‡ zakladnica pestrih vzorcev V muzeju hranimo 25 svitkov. VeËina je bila izdelana v prvi polovici 20. stoletja, najstarejši so iz druge polovice 19. stoletja. Pridobili smo jih na Planini pod Golico, v Bohinju, Kamni Gorici, ŠenËurju, TržiËu, Mengšu, Selški dolini in Strahinju pri Naklem. Domnevamo, da so veËino svitkov naredili poklicni izdelovalci ‡ obrtniki, druge pa so za vsakdanjo rabo izdelale gospodinje same. V grobem loËimo dva tipa okrasnih vzorcev. NajveË svitkov ima vertikalne trakove (trakovi, ki so oviti okrog polnila) Ërne, mednje pa so ob zunanji strani vpleteni trakovi živih barv (rdeËe, zelene, rumene, bele, redkeje modre, oker, sive, rjave, oranžne, mareliËne, turkizne, vijoliËne in roza), ki tvorijo razliËne vzorce trikotnih, trapezastih in drugih oblik. Izdelava takih vzorcev je zahtevna in natanËna, zato predvidevamo, da so ti svitki obrtniški izdelek. flSpodnji« in flzgornji« del (kjer se svitek dotika glave oz. bremena) je Ërne barve. Take svitke hranijo tudi mnogi informatorji kot spomin na mame, babice, tete, nihËe pa ne ve, od kod so ti svitki prišli k hiši oz. kdo jih je izdelal. Zelo lep svitek s Planine nad Golico (E 1971). Foto: Helena Rant, 2006 Pri drugem tipu svitkov pa vertikalni trakovi tvorijo razliËne barvne pasove, preËni pa so pri dveh svitkih Ërni, pri enem pa rdeËi in ob zunanji strani dopolnjeni z belimi. Takih svitkov je manj, izdelava je prav tako zahtevna, saj je s šivanjem razliËnih barvnih trakov veliko dela. V zbirki pa je še nekaj svitkov, ki bi jih težko uvrstili v prvo ali drugo skupino, saj imajo Ëisto posebne vzorce ali pa poteze obeh omenjenih skupin. Veliko svitkov ima preprost vzorec, kjer je en trak speljan okrog zunanjega dela svitka. Taki trakovi, ki so na robu ‡ zunanjem delu prepleteni med osnovne trakove, so, da tvorijo nek vzorec, razliËnih barv. Informatorke iz Strahinja. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 76 Svitek iz Selške doline. Ženske so ga uporabljale, ko so v jer-basu nosile velikonoËne jedi k žegnu (E 1041). Foto: Helena Rant, 2005 Kako so izdelovali svitke? Svitke so lahko naredile ženske same iz materiala, ki so ga imele doma. Za nekatere svitke pa predvidevamo, da so bili obrtniški izdelek, ker so izdelani natanËno, estetsko so zanimivi ter zahtevnih in pisanih vzorcev, iz boljšega materiala (volnene ali bombažne tkanine, filca, pri nekaterih so dodani trakovi iz svile). Trakovi so natanËno narezani, zato so enakomerno široki. Pogosto so ti svitki tudi bolje ohranjeni, saj so jih uporabljali le za posebne priložnosti, npr. za velikonoËni žegen. Take svitke se je dalo kupiti pri izdelovalcu ‡ obrtniku, v nekaterih trgovinah, na tržnici ali na stojnicah na vaških sejmih. 11 Svitki, ki so bili narejeni doma, so že na videz bolj okorno izdelani in preprosto okrašeni. Na krpo blaga so dali žimo (ali pa volno, lase, pleve, žagovino, konËke blaga, košËke usnja) in ga zavili tako, da je svitek dobil temeljno obliko, preko te pa so prepletli barvne trakove. Za trakove so uporabili tkanino, ki so jo imeli (ostanke volnenega ali bombažnega blaga, pogosto pa tudi bombažni keper trak, kakšno vrvico ali volnene niti), pomemben je bil barvni vzorec. Ponekod je veljalo, da mora biti v svitku tudi rdeËa barva, da so ga lažje našli, Ëe so ga odložili v travo. Ker so svitke uporabljali za vsakdanja opravila in ker najbrž niso bili tako trdno izdelani, so mnogi zelo dotrajani in poškodovani. Svitki danes Danes svitki ne rabijo veË svojemu prvotnemu transportnemu namenu, ampak le kot spomin na pretekle Ëase krasijo nekatere domove, uporabljajo pa jih najbrž samo še folklorne skupine za ples s štefanom ali z jerbasom. Nekatere ženske svitke uporabljajo tudi za shranjevanje šivank in bucik. Znanje izdelovanja svitkov pa se je ohranilo, saj kar nekaj rokodelk še izdeluje svitke v naravni in pomanjšani velikosti. (Bogataj 1999, 257) 11 Kdo so bili ti izdelovalci svitkov, nam še ni uspelo odkriti, tako da raziskava zdaj poteka predvsem v to smer. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 77 OBZORJA STROKE Kako smo obudili izdelavo svitkov v Gorenjskem muzeju? V muzeju že nekaj let organiziramo delavnice izdelovanja svitkov za otroke in odrasle, vkljuËene pa so tudi v naš pedagoški program flKulturni dan z dr. Francetom Prešernom«, kjer otroci v enem dopoldnevu spoznajo Prešerna, Kranj v Prešernovem Ëasu, modo, prehrano in promet v 19. stoletju ter si izdelajo svoj svitek. Navdušeni morajo seveda svoj svitek tudi preizkusiti, zato ob koncu ne manjka smeha in zabave, ko se pomerijo v hoji s svitkom in z jerbasom na glavi. Lepo je videti, ko dedišËina oživi in se znanje prenaša naprej. Svitkom in transportu smo posvetili tudi eno od letošnjih flVitrin meseca«. Odprli smo jo aprila, v velikonoËnem Ëasu, saj se je uporaba svitkov najdlje ohranila prav v povezavi z velikonoËnim žegnom. Razstavo smo obogatili z demonstracijo nošenja jerbasa na glavi, informativnimi listi in številnimi delavnicami izdelovanja svitkov v Kranju in na Jesenicah. Na muzejski spletni strani (www.gorenjski-muzej.si) je s sliko in z besedo zbirka svitkov tudi podrobneje predstavljena, mogoËe pa si je ogledati tudi kratek film o njihovi uporabi. Zlasti v Kranju je bil odziv na razstavo in spremljajoËe prireditve zelo dober, in mnogi obiskovalci so z nami delili svoje spomine na uporabo svitkov. Navdušeni so pohvalili naše delo in mnogi so pripomnili, da si želijo še veË takih prireditev. To pa je najveË, kar si muzejski delavci želimo ‡ dobiti potrditev, da znamo dedišËino, ki nam je zaupana v varstvo, z znanjem, predvsem pa s srcem in z obËutkom tako za ljudi kot za muzejske predmete, oživiti za javnost. Ustni viri: Polona »rnilec, Jožica KukoviË, Rezka Nadižovec, FranËiška Pajk, Marija Rant, Mihela Švegelj, Strahinj pri Naklem; Mara »rnilec, Naklo; Tone SokliË, Lom pod StoržiËem; Marija Korleale, Francka Osterman, Mira Perne, Kranj; Mira Novak, Jesenice; Štefanija Kukovec, Metlika; Marija Humar, BanjšËica; NakljuËni obiskovalci delavnic izdelovanja svitkov. Viri: Dokumentacija Gorenjskega muzeja (predmetne kartoteke kustodiata za etnologijo). Literatura: KRAGL, Viktor 1936: Zgodovinski drobci župnije TržiË. TržiË: Župni urad. KURET, Niko 1989: PrazniËno leto Slovencev: Starodavne šege in navade od pomladi do zime. Prva knjiga. Ljubljana: Družina. MAKAROVI», Marija; Jana DOLENC, 1999: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi: 10, Bela Krajina: Krajevne skupnosti AdlešiËi, Sinji vrh in Vinica. Ljubljana: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. NOVAK, Vilko 1960: Slovenska ljudska kultura: Oris. Ljubljana: Državna založba Slovenije. RAVNIK, Mojca 2004: Svitek. Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 597. Datum prejema prispevka v uredništvo: 23. 6. 2006 BERTONCELJ, Joža 1973: Kroparske zgodbe. Kropa. BOGATAJ, Janez 1999: Mojstrovine Slovenije: SreËanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus. BOGATAJ, Janez 2000: Maksim Gaspari: Bogastvo razglednic. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. JARC, Valentin 2004: Starodavne poti pod Karavankami. Radovljica: Medium. KOMANOVA, Manica 1928: Na GorenšËem je fletno. Ljubljana. OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 78 Strokovni Ëlanek / 1.04 Adela Ramovš PROGRAMI IN VSEBINE V OBJEKTIH KULTURNE DEDIŠ»INE IzvleËek »lanek obravnava stanje objektov 1 kulturne dedišËine v Sloveniji ter njihove programe in vsebine. Težava je v nepravilnem poimenovanju, rabi napaËnih terminov in pomanjkanju strokovnjakov, ki bi na terenu usmerjali navdušene ljubitelje. Velikokrat se izpelje obnova hiše ali celotne domaËije, ki se ne nadgradi s primernimi programi. Možnosti za revitalizacijo objektov kulturne dedišËine je veliko, le izkorititi jih je treba. Abstract Limiting her research to open-air museums, homes of prominent personalities, and houses and homesteads in situ, the author examines these buildings that have been classified as part of Slovene cultural heritage, their programs, and contents. Improper terminology and a burning lack of experts who would act as mentors to enthusiasts in the field present a great difficulty. All too often, a restoration of a house or a homestead is completed without adequate programs that would follow afterwards. There are plenty of opportunities for revitalization of Slovene cultural heritage; they just need to be sought and carried out. Objekti kulturne dedišËine v Sloveniji ter njihovi programi in vsebine Slovenija je država z izredno raznoliko in pestro stavbarsko kulturno dedišËino, vendar pa sta stopnji ohranjenosti in strokovnega upravljanja številnih objektov kulturne dedišËi-ne ponavadi vprašljivi in odvisni od lastnika, upravljavca, prisotnosti strokovnjakov in volonterjev. Tanja Hohnec na podlagi izkušenj s podroËja konservatorstva meni, da prenova objektov kulturne dedišËine v veËini primerov poteka ciljno, z upoštevanjem vnaprej doloËenih programov, ki stavbi lahko ohranijo primarno funkcijo ali ji namenijo nove programe in vsebine. (Hohnec 2003, 78) Obravnavani objekti kulturne dedišËine so muzeji na prostem, hiše in domaËije znanih osebnosti ter hiše oz. domaËije in situ. 2 Že sama terminologija omenjenih objektov se med seboj razlikuje. Obenem so znotraj njih spominske hiše, muzeji ali zbirke, kar pestrost in raznolikost le še poveËuje. flV Sloveniji nimamo povsem doloËene klasifikacije muzejev, galerij in muzejskih zbirk, zato je tudi 1 Avtorica se je omejila le na muzeje na prostem, hiše in domaËije in situ ter hiše in domaËije znanih osebnosti. 2 Zavedam se, da so gradovi, grašËine, samostani, cerkve, spomeniki, mestna in vaška jedra in drugo prav tako pomembni objekti kulturne dedišËine, vendar sem svoje raziskovalno polje omejila le na omenjene objekte. Oplenova hiša v Studorju pri Bohinju. Foto: Adela Ramovš, 2006 uporaba pojma ‘muzej na prostem’ prepušËena vsakomur oziroma vsaki enoti zase, da se proglaša in poimenuje skorajda samostojno in neodvisno. Ob tem ni mogoËe spregledati ugotovitve, da ni posebej velikih razlik med strokovnjaki in laiki v uporabi pojma.« (Lah 2002, 24) Zaradi napaËne rabe terminov in napaËnega samopoimenovanja je nastala ena izmed glavnih težav pri preuËevanju stanja objektov kulturne dedišËine v Sloveniji. Veliko ljubiteljev oz. amaterjev z dobro voljo ohranja kulturno dedišËino na deloma nestrokoven naËin, pri tem pa uporablja strokovno terminologijo. Ob vsem njihovem trudu je opazno pomanjkanje strokovnega znanja. Terminologija s podroËja nepremiËne kulturne dedišËine DedišËina je zapušËina preteklosti, s katero živimo v sedanjosti in jo ohranjamo za prihodnje generacije. Naši kulturna in naravna dedišËina sta nenadomestljiva vira življenja in inspiracije. 3 Definicije kulturne dedišËine po Zakonu o varstvu kulturne dedišËine (Ur. l. RS 7/99): flKulturna dedišËina (v nadaljnjem besedilu dedišËina) so obmoËja in kompleksi, grajeni in drugaËe oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma tista ohranjena materializirana dela, ki so rezultat ustvarjalnosti tistega Ëloveka in njegovih razliËnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, znaËilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.« VeË o tem na http://whc.unesco.org 3 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 79 O Ministrstvo za kulturo je leta 1991 zaËelo razvijati sistem registra nepremiËne kulturne dedišËine. Leta 1995 so sprejeli Pravilnik o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dedi-šËine ter leta 1996 zaËeli z vpisovanjem enot v register. Podatki o nepremiËni kulturni dedišËini so na voljo na spletni strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije www.kultura.gov. si, register za nepremiËno kulturno dedišËino. NepremiËno kulturno dedišËino 4 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije 5 delijo na tipe enot: - Arheološka dedišËina - Profana stavbna dedišËina - Sakralna stavbna dedišËina - Sakralno-profana stavbna dedišËina - Memorialna dedišËina - Vrtnoarhitekturna dedišËina - Naselbinska dedišËina - Kulturna krajina - Zgodovinska krajina - Drugo Glede na vrsto spomenikov pa jih delimo na: - Spomeniki državnega pomena - Spomeniki lokalnega pomena Objekti kulturne dedišËine so nepremiËna kulturna dedišËina lokalnega ali državnega pomena in so hkrati središËa, kjer se ohranjata socialna in duhovna kultura. Pri tem pa naj bi bile po besedah Aleša GaËnika naloge etnološke muzeologije usmerjene v zašËito materialnih priËevanj zlasti premiËne kulturne dedišËine in tudi v zašËito ljudi, znanj, (tradicionalnega) Ëasa in prostora, povezanega z biologijo šeg in navad. (GaËnik 2004, 40) Vsekakor je treba najprej definirati posamezne termine za obravnavane objekte kulturne dedišËine. flDomaËija, dom v ožjem pomenu, v naselju ali na samoti s hišo, s pripadajoËimi gospodarskimi poslopji in z zemljišËem. Izraz d. se uporablja zlasti v zvezi s kmetijo (kmeËka d.), ... Zasnova d., razporeditev poslopij in oblika zemljišËa, na katerem so stavbe, je odvisna od konfiguracije terena, sestave tal in zemljiške razdelitve. V oblikovnem pogledu so stavbe d. razporejene v gruËi, vzporedno, v nizu ali so pod skupno streho bivalne in gosp. enote.« (Slovenski etnološki leksikon 2004: 95) flHiša, stavba namenjena bivanju, kuhanju, spanju in delu.« (Slovenski etnološki leksikon 2004: 166) flRazstava, prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled. /…/ zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno, …« (SSKJ 1994: 1137) flZbirka, sistematiËno in po doloËenih merilih (npr. kronološko, podroËno, tematsko, zvrstno) urejena skupina gradiva ‡ podatkov, predmetov. Ti so naËrtno zbrani in shranjeni …« (Slovenski etnološki leksikon 2004: 704) flMuzej, ustanova, ki zbira, hrani, raziskuje in razstavlja gmotna priËevanja o oblikah kulture in naËinih življenja oz. kult. in naravne dedišËine.« (Slovenski etnološki leksikon 2004: 344) flMuzej na prostem, a. javna stalna razstava na odprtem 4 Delitev nepremiËne kulturne dedišËine po Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je le eden od sistemov delitve kulturne dedišËi-ne. 5 www.kultura.gov.si ZORJA STROKE M ^fl prostoru, na njej so predstavljena gmotna priËevanja o ljudeh ali njihovem okolju; b. ustanova, ki zbira, ohranja, raziskuje in obj. takšna priËevanja in je takšno razstavo postavila in jo oskrbuje (Ëe razstava ni le njeno dopolnilo). ... c. etnol. m. n. p., imenovan tudi etnopark in neustrezno skansen (obËe poimenovanje po enem prvih in najbolj sistematiËno urejenih m. n. p., postavljenem v Skansnu v Stockholmu 1891), je primerna oblika za etnol. predstavitev naËina poselitve, gradnje kmeËkega, podeželskega stavbarstva, opreme bivališË in gosp. poslopij, naprav, gosp. prizadevanj in dejavnosti.« (Slovenski etnološki leksikon 2004: 345) flMuzej na prostem je znanstveno naËrtovana, vodena ali nadzorovana ustanova, ki na izbranem zemljišËu prikazuje naËin poselitve, graditve stavb, življenja, gospodarjenja v doloËeni kulturi. Odprt mora biti javnosti. Rabi znanstvenim in izobraževalnim namenom. Po 3. Ëlenu ICOM-ovih pravil dobiËek ne sme postati glavni namen take ustanove. Tak muzej morajo naËrtovati izvedenci. Ko je ustanovljen, ga mora(jo) voditi znanstvenik(i) s tega podroËja. Izjemoma ga lahko vodi volonter, ki pa ima znanje s tega podroËja in sposobnost vodenja (ki je znanstveniki velikokrat nimajo).« (KeršiË 1992, 407) Ekomuzej flpredstavlja naËin življenja in razmerja med Ëlovekom in okoljem v doloËenem Ëasu … Predpona fleko-« oznaËuje družbeno, industrijsko naravno okolje. Gre za sodelovanje, interdisciplinarnost prebivalstva, ozemlja, narave, Ëloveka in Ëasa.« (Grafenauer 2000, 60) Iz ekomuzeja so pozneje v Kanadi razvili ekonomuzej. Eko-nomuzej (Economuseum) je podjetje domaËe obrti ali kmetijsko-prehrambeno podjetje, ki izdeluje svoje proizvode po tradicionalnih metodah. Njihovo delovanje temelji na odprtosti za javnost, saj obiskovalcu omogoËajo vpogled v izdelavo. Ekonomuzej vsebuje proizvodnjo doloËenih izdelkov, ki je na ogled obiskovalcu, in razstavni prostor kot medij za predstavitev zgodovine, sedanjosti in razvojne vizije. Obiskovalcu mora biti na voljo vsa dokumentacija, ki opisuje postopke pridelovanja oz. izdelovanja, ter prodajalna, kjer so izdelki naprodaj. (What is an Economuseum?, http://www.economu-sees.com/whatisaneconomuseum.cfm)To vrsto muzeja je v Kanadi razvil Cyril Simard in ponuja novo priložnost za rabo objektov kulturne dedišËine, nov gospodarski pristop ter varovanje nematerialne in materialne kulturne dedišËine. Številni objekti kulturne dedišËine v Sloveniji imajo naziv muzej, Ëeprav po strokovni terminologiji to niso, saj ne opravljajo vseh temeljnih funkcij, ki bi jih kot profesionalne dedišËinske inštitucije (zlasti muzeji) morale. Kateri muzej se lahko imenuje (seveda pod doloËenimi pogoji) muzej na prostem, je definiral Vito Hazler, ki s pojmom muzej na prostem oznaËuje poleg klasiËnih skansnov ali etnoparkov tudi vrsto muzejsko prezentiranih etnoloških spomenikov, ki so, ohranjeni in situ, pomembni kot avtentiËni spomeniki naše ljudske revolucije in delavskega gibanja ali pa so se v njih rodili in živeli pomembni Slovenci. Pri tem gre za dve obliki muzejev stavbarstva na prostem: za muzeje, ki se oblikujejo in situ, in za takšne, da se na izbrano lokacijo premesti doloËeno število poslopij. (Hazler 1993, 123) Vendar morajo vsi ti muzeji na prostem zadošËati pogojem za muzej, ki po Alešu GaËniku opravlja štiri temeljne muzeološke funkcije: varovanje, raziskovanje, komuniciranje in razvoj. (GaËnik 2004, 28) OBZORJA STRO Glede na vsa nepravilna pojmovanja predlagam, da vse objekte kulturne dedišËine (domaËije in situ, mline, muzeje na prostem, hiše oz. domaËije znanih osebnosti, …), ki ne ustrezajo definiciji muzeja kot strokovne institucije, in ne opravljajo vseh štirih temeljnih muzeoloških funkcij, poimenujemo zbirka. Zbirke so lahko v sklopu hiš ali domaËij, kar pomeni, da je npr. uraden naziv Oplenova hiša, znotraj nje pa se nahaja zbirka in ne muzej, kot je v doloËenih primerih napaËno navedeno. Za vse druge ljubiteljske oblike predstavitve kulturne dedišËine predlagam poimenovanje stalna razstava. Tako sta oblika objekta kulturne dedišËine lahko hiša ali domaËija, vsebina pa so zbirka, muzej, stalna razstava ipd. Stanje v Sloveniji s poudarkom na muzejih na prostem, domaËijah in hišah in situ ter domaËijah in hišah znanih Slovencev V knjigi Vodnik po slovenskih muzejih, ki ga je uredila Skupnost muzejev Slovenije, je naveden Muzej na prostem Ralo (Cuber pri Ljutomeru), v katerem je na ogled stalna razstava kmeËkega orodja in opreme. Zbrala sem dodatne informacije o njihovem delovanju. 6 Muzej na prostem Ralo upravljajo domaËini, ki se s stroko še niso povezali, kljub temu, da sta v uvodni besedi za Vodnik po slovenskih muzejih urednici Andreja Rihter in Marjeta CigleneËki zapisali, da se je uredniški odbor pri Skupnosti muzejev Slovenije odloËil, da prostor v vodniku dobijo vsi tisti, ki so odprti za javnost in strokovno bdijo nad gradivom. (2001, 11) Zanimiv je podatek, da to ni edini primer napaËnega poimenovanja in nestrokovnega upravljanja muzeja. Vsekakor podpiram zasebne zbiralce in menim, da so strokovnjaki tisti, ki nimajo nadzora nad zasebnimi in amaterskimi zbiratelji. To, kar je zapisal Janez Bogataj o prenovi objektov, prav tako velja za njihove vsebine in programe. flLjudje so namreË za stanje, kakršno je na tem podroËju naše dedišËine, še najmanj krivi. Krivi smo predvsem mi, od najrazliËnejših strok, ki se ukvarjamo z dedišËino, do drugih, upravnih, oblastnih ‘struktur’. V Ëasu, ki ga živimo, je nosilec stavbne dedišËine podvržen najrazliËnejšim vplivom, od sredstev obvešËanja in reklame do odlokov in mnenj, ki jih dajejo strokovne ustanove. Menim, da bomo v bodoËe le s skupnimi moËmi strok, oblasti in nosilcev dedišËine lahko prenovili in ohranili posamezna zakljuËena obmoËja. Vendar ne v njihovi mrtvi, ‘spomeniški’ strukturi, ampak kot živa, bivalna okolja kakovostnih življenjskih vsebin.« (Bogataj 1992, 26) Zakaj je v Sloveniji tako malo flpravih« (tistih, ki ustrezajo vsem zakonom, deklaracijam, …) muzejev na prostem, je razvidno iz stanja na terenu. Zvezda Koželj meni, da gre za 6 Pri preuËevanju stanja na terenu sem naletela na naslednjo situacijo, ki jo dodajam kot dopolnilo: A: flGlede na to, da ste muzej na prostem, morate imeti kakšne zgradbe, hiše?« B: flNimamo hiš, mi smo muzej na prostem.« A: flKje pa imate shranjena orodja in stroje?« B: flMi smo muzej na prostem, torej na prostem in nekaj pod kozolcem. No, imamo tudi Ërno kuhinjo. Nekaj kmeËkega orodja pa je razstavljenega (obešenega) na hiši.« A: flAli je vaš muzej kje registriran, prijavljen na Ministrstvu za kulturo, Zavodu za varstvo kulturne dedišËine?« B: flMi smo društvo za varovanje kulturne dedišËine.« EGlasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 80 nenaËrtno, nakljuËno in ljubiteljsko delo, ki je bilo izvedeno predvsem s prenosom ‘odpisanih’ spomeniško visoko ovrednotenih objektov. Izpeljali so jih zavzeti krajani, ljubiteljski zanesenjaki, strokovnjaki v muzejih in na zavodih za varstvo naravne in kulturne dedišËine z odloËilno podporo družbenih in družbenopolitiËnih organizacij. (Koželj 1996, 104) Da je v Sloveniji kar nekaj muzejev na prostem ali vsaj njihovih zametkov, ki delujejo bolj ali manj ljubiteljsko in le redko v tesni povezavi s stroko, je pisalo v vabilu na posvet Muzeji na prostem ‡ na stiËišËu novih poti kulturne dedišËi-ne. 7 V bližini TržiËa, v dolini Tržiške Bistrice, se promovira muzej na prostem Smuk, ki deluje v sklopu gostišËa in druge ponudbe (tenis in druge športnorekreativne dejavnosti). Del posodobljene ICOM-ove deklaracije o muzejih na prostem iz leta 1982 se nanaša prav na zgornji primer, kjer piše: flSprejeto mora biti, da muzejev ali muzejem podobnih ustanov, ki ne ustrezajo zgornjim pogojem, ne bi smeli poimenovati ‘muzej na prostem’. NajrazliËnejši komercialno vodeni krajinski parki in podobno delujoËe enote ne bi smeli kovati dobiËka na raËun znanstvenega znaËaja pravih muzejev na prostem, ker jih na tak naËin razvrednotijo in si hkrati prilašËajo ime, do katerega niso upraviËeni.« (KeršiË 1992, 407) Žal pa muzej na prostem Smuk (poimenovanje ni pravilno, vendar uporabljam njegov naziv) ni edini primer v Sloveniji, ki ne ustreza ICOM-ovi deklaraciji. V Sloveniji lahko vsak posameznik, društvo ali institucija sami poimenujejo objekt oz. objekt kulturne dedišËine, ki ga upravljajo. Tako prihaja do napaËne rabe tipologij, kot so domaËija, hiša, dom, muzej na prostem, muzej, zbirka ipd. Tako je Trubarjeva domaËija poimenovana domaËija, vendar tej ne ustreza. Razumljivo je, da ljubitelji in nestrokovnjaki napaËno poimenujejo in uporabljajo strokovno terminologijo, saj si marsikatero definicijo lahko razlagajo narobe oz. jo poenostavijo. flNeorganizirano in nesistematizirano, neurejeno, nenaËrtno, slepo, stihijsko so predznaki, ki ilustrirajo vezi med ljubitelji in stroko.« (Roženbergar Šega 2003, 27) ZaskrbljujoËe je dejstvo, da strokovnjaki v inštitucijah, ki so odgovorne za ohranjanje in predstavitev kulturne dedišËine na terenu, popularizirajo napaËno rabo terminologij. Tak primer je Oplenova hiša v Studorju pri Bohinju, ki je v zasebni lasti, strokovno pa jo upravlja Gorenjski muzej Kranj. Na njihovi spletni strani in v prospektih je Oplenova hiša muzej bivalne kulture v Bohinju. V istem prospektu pa je na drugi strani navedeno, da zbirko strokovno upravlja Gorenjski muzej Kranj. Postavlja se vprašanje, ali je Oplenova hiša zbirka ali muzej? Direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju je obrazložila, da se muzej imenuje zato, da ljudje vedo, da je na ogled, drugaËe pa je zbirka. V strokovni rabi oz. klasifikaciji je takšna terminološka raba pomankljiva, vendar pa je za obiskovalce pravilna, saj sami nimajo temeljnih znanj, da bi loËevali zgoraj navedene termine. Pojavljajo se vprašanja: Kam uvrstiti ljubiteljske zbiralce in muzeje na prostem, ki niso pod strokovnim vodstvom? In kaj pomeni strokovno vodstvo? Ali je to le bdenje nad zbirkami 7 Posvet je organiziralo Slovensko konservatorsko društvo 12. 5. 2005 v Pokrajinskem muzeju Koper. Sklepi, ki so nastali na podlagi referatov in razprav, in ki ilustrirajo stanje muzejev na prostem v Sloveniji, so bili objavljeni v: Hohnec 2005, 16‡17. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 81 O in objekti kulturne dedišËine oziroma nad tako imenovanimi muzeji in muzeji na prostem? Ali je to nekaj veË, tako kot piše v veËini definicij, da je muzej (pa naj bo muzej, muzej na prostem ali zbirka) ustanova, ki zbira, hrani, raziskuje in razstavlja gmotna priËevanja o oblikah kulture? Odgovor na ta vprašanja je preprost: treba je loËiti strokovno vodene muzeje in ljubiteljske organizacije. Treba je upoštevati terminologijo in definicije, ki so jasne, in doloËajo, kaj je zbirka, muzej, muzej na prostem, domaËija, hiša. Podatki o veliki veËini obravnavanih objektov so dosegljivi prek interneta. Spletne strani so ponekod skope, drugod izredno pestre in osvežene z novimi podatki. Internet nam danes omogoËa hiter prenos podatkov, njihova dosegljivost pa je neverjetna lahka in hitra. Zato bi morali biti podatki o vseh objektih kulturne dedišËine dostopni prek spletnih strani (vsaj tisti najbolj temeljni: kje se nahajajo, odpiralni Ëas, kontaktno osebo, morebitno vstopnino in fotografije). Menim, da so spletne strani ogledalo inštitucij in posameznikov, ki predstavljajo kulturno dedišËino. Urejena spletna stran kaže, ali se želijo približati sodobnemu Ëloveku in ali znajo izkoristiti prednosti sodobnih medijev. Odnos do kulturne dedišËine flNe preseneËajo razmeroma pestre (pozitivne in negativne) ravni odnosov do dedišËine. Med njimi je seveda najbolj izpostavljeno vprašanje aplikativnih možnosti in rešitev, med katerimi je veliko tudi precej dvomljivih strokovnih odloËitev. Zato se postavlja na eni strani vprašanje kriterijev strokovnega vrednotenja in na drugi vprašanje vloge in mesta dedišËine v sistemu vrednot in norm vsakega posameznika ter družbe v celoti.« 8 Odnos do kulturne dedišËine je zelo razliËen. Kaj za lokalno okolje pomeni obnova kulturnega spomenika in uvajanje vsebin in programov? V veËini primerov se je izkazalo, da je postopek prilagajanja na nov element v delovanju skupnosti izredno poËasen. Odnos je na zaËetku odklonilen, ljudje so nezaupljivi. Ko sËasoma ugotovijo, da objekt ali veË objektov kulturne dedišËine lahko izkoristijo sebi v prid, se z njim identificirajo. Kakšen je odnos obiskovalcev do muzejev ali zbirk? Nekateri gredo tja iz zanimanja, drugi, ker morajo. flPoleg tega še vedno obstaja precejšnja populacijska skupina (med petino in tretjino), ki muzeja zaradi njegove podobe in navezav na visoko 9 kulturo ne razume kot možnosti za preživljanje prostega Ëasa.« (Mikuž 2003, 142) Muzejev je veliko in vsi se trudijo za Ëim veËje število obiskovalcev. Zato mora biti obisk muzeja / objekta kulturne dedišËine atraktiven, nezapleten, lahko dostopen, z urejenim parkirišËem, … (Boylan [ur.] 1992, 24) Samo take muzeje bodo ljudje sprejeli kot možnost za preživljanje prostega Ëasa, hkrati pa spoznavali dedišËino, ki kot vrednoto fldokazuje kulturno identiteto nekega prostora«. (Hazler 1995, 246) Izredno pomembno vlogo pri oblikovanju odnosa do kulturne dedišËine imajo mediji; radio, televizija, Ëasopisi. Vsak dan 8 Uvodne besede Janeza Bogataja na znanstvenem simpoziju flDedišËina, spomeniki in njihovi lastniki« leta 2003 v ZreËah. 9 Gre za problematiËno rabo pojma visoka kultura, saj kulturo težko delimo na visoko ali nizko. ZORJA STROKE M ^fl nas flbombardirajo« z informacijami z vseh podroËij. NajveË jih je s podroËja politike, sledi gospodarstvo, nekje na koncu lestvice se znajde kulturna dedišËina. Seveda izhajajo posebne revije, predvajajo se oddaje, vendar le za tiste, ki jih to res zanima. Obiskovalci muzejev pa niso vedno strokovnjaki s tega podroËja, ki bi prišli dopolnit svoje znanje. Prihajajo kot nepopisane knjige in polni priËakovanj. Zato mora biti njihova izkušnja v muzeju, kjer je predstavljena kulturna dedišËina, prijetna, sprošËena, a še vedno strokovna. Z vsakim obiskom take inštitucije naj bi kulturna dedišËina postajala veËja vrednota. SWOT analiza možnih programov in vsebin v objektih kulturne dedišËine Odnos okolja do objektov kulturne dedišËine oblikujejo številni dejavniki. Nekateri so izredno negativni, drugi spet pozitivni. Analiza SWOT kaže, kakšne so možnosti, da kulturni spomenik preraste konservatorske programe in temeljne muzejske funkcije. Danes sta zbiranje in predstavitev temelj, na katerem gradimo programe in vsebine, ki privabljajo številne obiskovalce z vseh strani. Saj kot je zapisal Aleš GaËnik, so se že pred veË kot stoletjem zavedali pomena zbiranja predmetov tako iz sedanjosti kot tudi iz razliËnih kulturnih in socialnih okolij. (GaËnik 1995, 67) Prednosti Že obnovljen objekt kulturne dedišËine Zainteresiranost lastnika oz. upravljavca za nadgradnjo vsebine Slabosti Slabo medsebojno povezovanje muzejev in drugih inštitucij Amaterski pristopi Slaba promocija in oglaševanje Priložnosti Nova delovna mesta Povezovanje razliËnih inštitucij (muzejev, šol, LTO, …) Javno zasebno partnerstvo Povezovanje na razliËnih ravneh: lokalni, regionalni, nacionalni Razvoj podeželja Skupen nastop na tržišËu Dvig kakovosti življenja Nevarnosti Oddaljenost od veËjih mest Pomanjkanje finanËnih sredstev Nelojalna konkurenca Nezainteresiranost vlagateljev in okolice Programi in vsebine v objektih kulturne dedišËine Stanje programov in vsebin v objektih kulturne dedišËine v Sloveniji je izredno raznoliko. V nekaterih primerih sta brez dodatne ponudbe predstavljeni samo premiËna in nepremiËna kulturna dedišËina. Dodatno ponudbo lahko razdelimo na stal- OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 82 no in obËasno. Stalna ponudba so v veËini primerov muzejske trgovine, ki ponujajo publikacije, izdelke domaËe in umetnostne obrti, spominke, razglednice, svinËnike, majice. ObËasna ponudba so delavnice za otroke in dijake, manj je delavnic za odrasle, sledijo literarni veËeri, kulturne prireditve ter obujanje šeg in navad. To so klasiËne vsebine in programi v slovenskih spomenikih kulturne dedišËine. Slovenija je majhna, a zanimiva država. Prav zaradi majhnih razdalj med razliËnimi zanimivostmi bi veËino objektov lahko ohranili in situ (kadar to res ni mogoËe, se stavbe prenese) v njihovem avtentiËnem okolju. Med seboj bi jih povezali in pripravili projekt po poteh dedišËine. 10 V to ponudbo lahko vkljuËujemo gostinstvo, kulturno in naravno dedišËino, programe za aktivno preživljanje prostega Ëasa in oddih, športne aktivnosti, rekreacijo, turistiËne kmetije, zdravilišËa, idr. TuristiËna ponudba potrebuje središËa, ki bi posredovala vse potrebne informacije in usmerjala obiskovalce oz. turiste. Menim, da bi objekti kulturne dedišËine lahko poleg svoje temeljne funkcije predstavitve materialne in nematerialne kulturne dedišËine, 11 postali središËa, 12 ki bi: - opravljali izobraževalne in znanstvenoraziskovalne funkcije; - posredovali znanja o domaËih obrteh; - prevzeli funkcijo promocijskega središËa kulturne in naravne dedišËine; - bili nosilci kulturnega turizma; - bili centri za nakup roËno izdelanih izdelkov domaËe obrti in drugih izdelkov, znaËilnih za Slovenijo in za regijo, kjer bi se središËe nahajalo; - postali kraji oddiha in razvedrila; - podpirali in razvijali lokalno društveno organiziranost; - vzpodbujali lokalno ekonomijo; - razvijali blagovne znamke; - se vkljuËevali v razne projekte Slovenije in Evropske unije (CRPOV, Interreg); - pomagali in izobraževali o pripravi evropskih projektov s podroËja kmetijstva, gospodarstva, svetovali pri prijavah na razpise razliËnih ministrstev in Evropske unije. 10 Projekt flHeritage trail« je že narejen za obmoËje Dolenjske in Bele krajine. Izdali so tudi brošuro z naslovom Po poteh dedišËine Dolenjske in Bele krajine. 11 Ves Ëas se ukvarjamo z že obstojeËimi objekti in pripravljamo programe in vsebine, ki bi popestrile in dopolnile temeljno ponudbo. Vedno najprej poišËemo objekt in nato vsebine. Aleš GaËnik si je kot vodja projekta zadal nalogo v obratnem vrstnem redu. Center za varovanje in razvoj podeželskih kultur je projekt v pripravi. Na raziskovalnem taboru v Skorbi 2003 smo najprej preuËili teren, zanimanje obËanov in možne vsebine, ki bi se odvijale v tem centru. Nato so na podlagi naših izsledkov arhitekti izdelali naËrt, kjer so pri snovanju sledili arhitekturni zasnovi bogatejših kmetij s Ptujsko-Dravskega polja. Kmetija bi bila novogradnja. Zunanjost bi temeljila na starejši kmetiji, notranji prostori pa bi bili prilagojeni za opravljanje muzejske, informacijske, gostinske, kongresne dejavnosti. (VeË v: GaËnik 2004) 12 Predlogi so delno povzeti po predavanju Ljuba Laha z naslovom: flIzpeljave ideje muzejev na prostem«, ki je bil 12. 5. 2005 predstavljen na simpoziju v Kopru. Muzeji imajo kljuËno vlogo pri razvijanju Ëuta za pripadnost in identiteto. S svojim delovanjem prispevajo k dvigu kakovosti življenja ljudi in življenja v okolici. Seveda pa morajo biti dobro, strokovno in managersko vodeni. (Mikuž 2003, 107) Zato današnji muzeji v svetu v svojo ponudbo vkljuËujejo restavracije, kavarne, pekarne, knjižnice, trgovine, antikvariate, multimedijske dvorane za koncerte in prireditve, posebne prostore za delavnice, namenjene tako otrokom kot odraslim. Tako se ljudje v muzejih poËutijo dobro, samozavestno, domaËe. Muzeji niso veË sterilne, tuje in neprijazne inštitucije. Marketing v muzejih ugotavlja, kaj obiskovalci želijo oz. kaj išËejo. Zato morajo o vsebinah odloËati obiskovalci, saj brez njih muzejev ne bi bilo. flCelovitost tematike zahteva od nas celovit raziskovalni postopek. V nasprotnem primeru si lahko ustvarimo popaËeno sliko o posameznem kulturnem pojavu, kar lahko vpliva na nepravilne strokovne odloËitve pri naËr-tovanju nadaljnjega razvoja.« (GaËnik 2004, 45) Internet in vedno lažja dostopnost do kulturne dedišËine sta pripomogla Tabla oznaËuje parkirišËe pred Oplenovo hišo, ki je navedena kot muzej. Foto: Adela Ramovš, 2006 k razvijanju vse bolj poduhovljenega obËinstva, ki od muzeja priËakuje kvalitetno, namensko popolno in lahko dostopno muzejsko izkušnjo. (Mikuž 2003, 47) Zato moramo najprej preuËiti, kaj ljudi zanima, jih privlaËi in motivira. Na podlagi teh raziskav lahko pripravimo strokovno primerne vsebine in programe. Vse veË je interdisciplinarnega dela, kjer sodelujejo strokovnjaki razliËnih strok, ki se med seboj dopolnjujejo. Vendar je tega sodelovanja še vedno premalo, saj se nekateri strokovnjaki in inštitucije obnašajo, kot da so univerzalni in vse zmorejo sami. flPri tem pa upravljalec ni vedno in povsod obstojeËa inštitucija, kot sta na primer muzej ali zavod za varstvo kulturne dedišËine, kjer so predvsem zaposleni strokovnjaki specialisti, pa tudi ti imajo le izjemoma tudi ustrezna sodobna upravljavska znanja, kot so npr. vodenje, naËrtovanje, financiranje, komuniciranje in druga manager-ska znanja in spretnosti (npr. lobistiËna, pedagoška, projektni management).« (Omersel 2003, 81) V primeru, da so muzeji sami sebi namen, ne potrebujemo posebnih znanj. Ko pa gre za muzej, ki naj bi bil sestavni del turistiËne ponudbe nekega kraja, mora biti namenjen obiskovalcem. Programi morajo biti sestavljeni in prilagojeni za vse vrste obiskovalcev, za vse vremenske razmere, ko se obiskovalci v hladnih in deževnih dneh zateËejo pod streho objektov kulturne dedišËine in spoznavajo tradicijo iz razliËnih medijev. Klopi, kjer si ljudje lahko spoËijejo ali uživajo v lepem vremenu, in igrala (stara igrala) Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 83 OBZORJA STROKE za otroke bi morala biti sestavni del ponudbe. Prav tako je zelo pomembna kulinariËna ponudba, ki hkrati prinaša dodatna finanËna sredstva. Muzejska prodajalna je lahko prostor, kjer obiskovalci preživijo precej Ëasa in obenem zapravijo denar. Lahko pa je tudi prostor, v katerem ljudje spoznavajo dedišËino, se izobražujejo. Paša po trgovini lahko pomeni tudi eno od smeri, ki pokaže na možne naËine življenja z dedišËino ali ob njej v sodobnem svetu. (Bogataj 2003, 20) Lahko pa so to prostori, katere takoj, ko vanje vstopijo, tudi zapustijo. Vse je odvisno od ponudbe, cen in strokovnosti zaposlenega. Kot pravi Tomislav Šola, naj bosta tako muzej kot njegova prodajalna samoumevno kakovostna. (Šola 2003, 33) Ko bo muzejska prodajalna pridobila svoj ugled, bodo ljudje v njej in ne v nakupovalnem centru kupovali darila in spominke. Ponudbo v muzejskih trgovinah ponavadi oblikujejo rokodelski izdelki, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine: na tiste, ki nadaljujejo dedišËino posameznih rokodelskih panog, in sicer v njihovih ponovitvah ali replikah. Sledijo tisti, ki vitalno nadaljujejo dedišËino posameznih rokodelskih panog, in na koncu tisti, ki ustvarjajo popolnoma nove oblikovalske rešitve, brez navezav na dedišËino. (Bogataj 2005, 20) Muzeji pogosto poveËujejo promet svojih prodajaln s tem, da odprejo svoje vhode tudi na cesto ali v preddverje, kamor lahko ljudje vstopijo brez muzejske vstopnice. (Šola 2003, 35) Vzoren primer je muzejska trgovina Skansna v Sto-ckholmu. V njej ponujajo tipiËne švedske izdelke, raznovrstne publikacije, spominke, povsem uporabne izdelke za vsakdanjo rabo. Ponudba je raznolika, cena izdelkov raste s kakovostjo. Tako si lahko otroci privošËijo spominek, lahko pa v njej kupimo uporabno, kakovostno darilo za vse priložnosti. flNajboljši porabniki so otroci in obiskovalci, ki kupujejo darila. Ob obËasnih razstavah smemo, pogosto pa v prodajalni celo moramo pripraviti posebno ponudbo.« (Šola 2003, 35) Zato bi morale trgovine prodajati spominke, ki so zanimivi in cenovno ugodni za otroke. Najbolj pomembno je, kot je poudarila Majda Slokan, da moramo najprej ljudi / obiskovalce privabiti v muzeje, jim ponuditi kakovostne programe in dobre razstave. Šele takrat jim bomo lahko prodali ponujene spominke in izdelke, ki jih imamo v muzejskih trgovinah. (Kastelic [ur.] 2003, 131) In kot je zapisala Irena Destovnik, so muzeji, kljub temu, da so po definiciji neprofitne ustanove, v svetu že dolgo Ëasa obenem institucije, ki morajo s svojimi storitvami konkurirati na trgu informacij in storitev (1996). Vse zgoraj naštete možnosti za razvoj programov in vsebin, ki bi dopolnjevale temeljne funkcije muzejev v objektih kulturne dedišËine, se lahko razvijejo v skladu z Zakonom o ohranjanju kulturne dedišËine, ne posegajo v varstvo kulturne dedišËine in ne kršijo konservatorskih naËel. Tukaj je pomembno sodelovanje med konservatorji, muzealci in managerji, ki morajo najti dialog o obnovi in namembnosti objekta. V današnjem Ëasu po mnenju Marjete Mikuž muzeji niso veË zgrajeni kot monumentalni templji, ki izpriËujejo veliËastno sliko nacionalne kulture. Danes so muzeji lahko na posestvih, ladjah, v rudnikih, zaporih, gradovih ali navadnih kmeËkih hišah. (Mikuž 2003, 118) Vsak objekt kulturne dedišËine ima svojo zgodbo in zgodovino, ki ju je treba upoštevati pri razvoju in pripravi programov, prav tako pa pri etnološkem vidiku trženja kulturne dedišËine, ki naj temelji na njenem spoznavanju, preuËevanju in varovanju. (Kranjc 2005, 38) Gibanje EMYA (European Museum of the Year Award) že od leta 1977 pripravlja tekmovanja, kjer izbirajo najboljši muzej. Med nominiranimi je bilo tudi nekaj slovenskih. Zanimivo je, da so zadnja leta ocenjevalci bolj pozorni na to, kako se muzej financira, kakšne dejavnosti se odvijajo v njem, kako se staplja z okolico oziroma ali vkljuËuje lokalno prebivalstvo. Zavedam se, da v Sloveniji stalno primanjkuje denarja, vendar je z dobro organizacijo in ponudbo mogoËe privabiti vlagatelje. Za raziskave in potencialne vlagatelje potrebujemo strategijo in jasno vizijo, kaj jim lahko ponudimo, da bodo spoznali korist, ki bi jim jo prineslo sodelovanje z upravitelji objektov kulturne dedišËine. Kot pravi Smrekar, je trženje vedno bolj pomemben del dejavnosti, s katero lahko muzej ustvari dodatna sredstva. (Smrekar 2003, 61) Sklep flKulturni spomeniki obstanejo le zaradi ljudi, ki z njimi ali zanje živijo, padejo pa zaradi brezbrižnosti za vrednote, ki jih ponujajo, zaradi pohlepa ali malomarnosti. Vsak Ëas prinaša varuhom kulturne dedišËine nove izzive, naloge pa tudi nepriËakovane ovire.« 13 Stanje objektov kulturne dedišËine v Sloveniji je z vidika ohranjanja in varovanja dobro, saj veliko ljubiteljev ohranja kulturno dedišËino po svojih najboljših moËeh in z dobro voljo ter veliko energije. Tako prihaja do nepravilne rabe strokovne terminologije, kar se žal dogaja tudi med strokovnjaki (nekateri ne poznajo razlike med muzejem in zbirko). Pri pregledu objektov kulturne dedišËine na Slovenskem, to je domaËij ali hiš pomembnih osebnosti, hiš ali domaËij in situ ter muzejev na prostem je razvidno, da se kategorije med seboj prepletajo, saj muzej na prostem vsebuje stavbe in situ, stavba in situ je lahko hkrati hiša oz. domaËija znane osebnosti, ter da ni nujno, da je v hiši oz. domaËiji znane osebnosti spominska soba. Nadgradnja fiziËnega ohranjanja in varovanja objektov kulturne dedišËine so programi in vsebine. Za veËino slovenskih muzejev, zbirk in razstav so to delavnice na temo domaËih in umetnostnih obrti, manjše muzejske trgovine, delavnice za otroke, delovni listi, prikaz doloËenih opravil, povezanih z letnimi Ëasi. Težave se pojavijo s koncepti in z družbenim pozicioniranjem, saj se inštitucije med seboj ne povezujejo in ne sodelujejo. Programi in vsebine v objektih kulturne dedišËine so odvisni od veËjega števila dejavnikov: lastnika, upravljalca, vira financiranja, prisotnosti strokovnjaka in volonterjev, … Izredno pomembna je promocija: kako, kje in kdaj oglaševati, kje objavljati programe dela: v lokalnih Ëasopisih, katalogih, brošurah, na spletnih straneh. VkljuËevanje objektov v turistiËno ponudbo poveËuje pestrost in zanimivost lokacije ali regije ter vzpostavlja medsebojno povezovanje in skupen nastop na tržišËu. Objekti kulturne dedišËine so za turiste zanimivi takrat, ko je njihova ponudba široka in izobraževalna. Odnos do kulturne dedišËine je zelo razliËen: negativen, tržen, romantiËno nostalgiËen, strokoven ali razvojen. Vsak posameznik ima specifiËen odnos do kulturne dedišËine. 14 Programi in vsebine v objektih kulturne dedišËine imajo zato poglavitno vlogo pri oblikovanju odnosa 13 Podrobno o tem na: www.kultura.gov.si/_templates/si. 14 Odnosa posameznikov do kulturne dedišËine ne moremo posploševati, zato moramo biti pazljivi. OBZORJA STRO do dedišËine. Pri tem ne smemo pozabiti na besede Vita Haz-lerja, da ni prenove brez programa. (Hazler 1999, 230) Ali smo pripravljeni sprejeti nove izzive, ki v objekte kulturne dedišËine prinašajo inovativnost, pestrost in prepoznano kakovost, poslediËno pa tudi marsikatero skušnjavo in dilemo, kar je odvisno od: - ustreznega razumevanja in vrednotenja družbenega položaja; - lastništva; - lokalnih skupnosti, države in zasebnikov; - upravljavcev; - splošnega statusa kulturne dedišËine v družbi ‡ vkljuËevanja v razvoj. Vsekakor je treba narediti korak naprej in se približati vzornim domaËim in tujim primerom. Pri tem ne smemo pozabiti, da je naša kulturna dedišËina edinstvena in jo moramo na tak naËin tudi predstavljati. Viri in literatura: BOGATAJ, Janez 1992: Sto sreËanj z dedišËino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 394 str. BOGATAJ, Janez 2003: Spominki v turizmu in muzejskih trgovinah. V: Ivan Kastelic (ur.), Spominki, muzej, turizem. Brežice: Posavski muzej, 13‡25. BOGATAJ, Janez 2005: Ustvarjalna Slovenija. Ljubljana: Rokus, 283 str. BOYLAN, Patrick John (ur.) 1992: Museums 2000: Politics, people, professionals and profit. London, New York: Museums Association. DESTOVNIK, Irena 1996: Muzeologija kot umetnost in ljubezen. (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo kulture. GA»NIK, Aleš 1995: Matija Murko ‡ muzejski kritik in muzeolog: Med narodopisno razstavo Ëeškoslovansko v Pragi leta 1895 in flspominom« nanjo leta 1995. V: Rajko MuršiË, Mojca Ramšak in Monika Kropej (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 67‡75. GA»NIK, Aleš 2003: Center za varovanje in razvoj podeželskih tradicij ‡ Skorba. Ptuj: Znanstvenoraziskovalno središËe Bistra Ptuj, 48 str. GA»NIK, Aleš 2004: DedišËina kurenta v kulturi Evrope. Ptuj: Znanstvenoraziskovalno središËe Bistra Ptuj, 438 str. GRAFENAUER, Boža 2000: Muzej na prostem, skansen, ekomuzej …? Glasnik SED let. 40, št. 3, 4. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 58‡61. HAZLER, Vito 1993: Muzeji na prostem v Sloveniji. Tradi-tiones 22. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 121‡126. HAZLER, Vito 1995: Ohranjevanje etnološke dedišËine ‡ realnost ali (zgolj) utopija. V: Rajko MuršiË, Mojca Ramšak in Monika Kropej (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štre-klja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 242‡246. HAZLER, Vito 1999: Podreti ali obnoviti? Ljubljana: Rokus, 325 str. HOHNEC, Tanja 2003: NepremiËna kulturna dedišËina in EGlasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 84 njena promocija. V: Aleš GaËnik (ur.), Etnologija in regionalni razvoj. Ljubljana, Ptuj: Slovensko etnološko društvo, Znanstveno raziskovalno središËe Bistra Ptuj, 76‡80. HOHNEC, Tanja 2005: Govorica muzejev na prostem na Slovenskem. Spomeniškovarstveni razgledi 9. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, 16‡17. HORNE, Donald 1992: Reading museums. V: Politics, people, professionals and profit. London, New York: Museums Association, 62‡74. KASTELIC, Ivan (ur.) 2003: Spominki, muzej, turizem. Brežice: Posavski muzej Brežice. KERŠI», Irena 1991: Mreža regionalnih muzejev na prostem v Sloveniji in ICOM-ova deklaracija o muzejih na prostem iz leta 1957. Etnolog 1. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 227‡234. KERŠI», Irena 1992: Dopolnila k deklaraciji o muzejih na prostem. Etnolog 2/2. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 405‡415. KOŽELJ, Zvezdana 1996: Mreža regionalnih muzejev na prostem na Slovenskem. Etnolog 6. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 99‡122. KRANJC, Darja 2005: MoË prepoznavnosti: Predlog notranje opreme obnovljene zavarovane domaËije. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 220 str. LAH, Ljubo 2002: Muzeji na prostem ‡ veËplastnost pomenov za ohranjanje arhitekturne dedišËine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 345 str. MIKUŽ, Marjeta 2003: Pogledi na muzeje v dobi globalizaci-je. Ljubljana: ISH, 223 str. OMERSEL, Bojana 2003: Sodobni principi naËrtovanja in upravljanja s kulturnimi spomeniki. V: Aleš GaËnik (ur.), Etnologija in regionalni razvoj. Ljubljana, Ptuj: Slovensko etnološko društvo, Znanstvenoraziskovalno središËe Bistra Ptuj, 81‡88. PETRUŠA ŠTRUKELJ, Elizabeta (ur.) 2005: Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2005‡2007. Ljubljana: Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije. PETRUŠA ŠTRUKELJ, Elizabeta 2003: Zbirke znamenitih osebnosti in njihova dostopnost na spletnih straneh. V: Katja Esih, Tanja Roženbergar Šega in Adrijana Zupanc (ur.), Mala šola muzeologije. Celje: Regijsko študijsko središËe, 15‡20. RIHTER, Andreja, Marjeta CIGLENE»KI (ur.) 2001: Vodnik po slovenskih muzejih: 252 muzejev in galerij. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, Mladinska knjiga. ROŽENBERGAR ŠEGA, Tanja 2003: LaiËno muzejstvo ‡ ko lokalno postane stvarno. V: Katja Esih, Tanja Roženbergar Šega in Adrijana Zupanc (ur.), Mala šola muzeologije. Celje: Regijsko študijsko središËe, 24‡30. Slovar slovenskega knjižnega jezika 1994. Ljubljana: DZS. Slovenski etnološki leksikon 2004. Ljubljana: Mladinska knjiga, 730 str. SMREKAR, Andrej 2003: Trženje v muzejih. V: Ivan Kaste-lic (ur.), Spominki, muzej, turizem. Brežice: Posavski muzej, 61‡65. ŠOLA, Tomislav 2003: Muzejska prodajalna. V: Ivan Kaste-lic (ur.), Spominki, muzej, turizem. Brežice: Posavski muzej, 33‡38. Datum prejema prispevka v uredništvo: 12. 9. 2006 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 85 OBZORJA STROKE Intervju / 1.22 Doc. dr. Mojca Ravnik IZ HIŠE V SVET: ŽIVLJENJE SUHOROBARSKIH IN ZDO-MARSKIH DRUŽIN V RIBNIŠKI DOLINI V 20. STOLETJU Razstava v Muzeju Miklova hiša v Ribnici V Muzeju Miklova hiša so junija 2006 odprli razstavo flIz hiše v svet: Življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribniški dolini v 20. stoletju«. Pripravili sta jo kustodinja Polona Rigler Grm in samostojna raziskovalka dr. Irena Rožman. Razstava je zelo zanimiva že zato, ker družbena kultura ni pogost predmet muzejskih razstav. Poleg tega je tudi sodelovanje med muzejem in zunanjo raziskovalko vredno pozornosti, morda tudi posnemanja. Etnologinji smo zato zaprosili za odgovore na nekaj vprašanj v zvezi z njunim delom in naËrti. V ribniškem muzeju je bilo na etnološkem podroËju od ustanovitve leta 1958 najveË pozornosti posveËeno suhorobarstvu kot znaËilni gospodarski dejavnosti, ki je dala tako izrazite poteze naËinu življenja prebivalcev Ribniške doline. Kakšno mesto ima razstava flIz hiše v svet« v sedanjih in prihodnjih muzejskih postavitvah v ribniškem muzeju? Polona: Razstava je obËasna, njena podlaga je raziskava življenja suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribniški dolini v 20. stoletju. Predstavlja družbeno kulturo in bo del celotne postavitve razstave o ribniški suhi robi. Sedaj je na ogled stalna razstava ribniške suhe robe, predvsem materialne kulture. Vaš namen je bil torej prikazati družbeno kulturo v zvezi s to gospodarsko dejavnostjo, kar pa je gotovo obsežna tematika, saj zajema vse od družine, sorodstva in sosedstva do delovnih odnosov, stikov z drugimi skupinami prebivalcev doma in v krajih, ki so jih obiskovali zaradi prodaje itd. Vendar ste na razstavi izpostavili družino. Zakaj? Polona: Želeli smo izpostaviti nosilca te dedišËine, to je prav gotovo družina oziroma posameznik v njej. Vendar se družine ne da loËiti od širše skupnosti in je tudi na razstavi nismo nasilno omejevali. Želeli smo se približati liku RibniËana, ki ne sloni na lastnostih posameznika, ampak je odsev gospodarske dejavnosti širše skupnosti. Irena: Ravnateljica muzeja Vesna Horžen in kustodinja Polona Rigler Grm sta ugotovili, da jim v muzeju primanjkuje podatkov zlasti o družbenem življenju suhorobarjev in krošnjarjev. OdliËno so dokumentirani izdelava, izdelki in prostorska razprostranjenost suhe robe, krošnjarstvo, pa tudi ljudska pesem in pripovedništvo. Etnoloških del o družbeni kulturi je na sploh malo. Za ribniško obmoËje je deloma to vrzel zapolnilo raziskovalno delo etnologinje dr. Polone Šega, ki je v Ëlankih, razpravah in doktorski nalogi z naslovom flNaËin življenja krošnjarjev iz Ribniške doline v 19. in 20. stoletju« (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF, 1999) osvetlila naËin življenja ribniških kostanjarjev in krošnjarjev oziroma zdomarjev. Na voljo so tudi diplomska dela in raziskovalne naloge, na primer o izseljevanju v Ameriko, gospodarstvu v Ribniški dolini in nedavno tega objavljene življenjske zgodbe avtorice Majde Slabe, Življenjske pripovedi iz Ribniške doline (Ribnica 2003) idr. Vendar smo na razstavi želeli prikazati vsakdanje življenje družin suhorobarjev in zdomarjev, ki je še vedno manj znano, in sicer skozi optiko družinskega gospodarstva, kar je suhorobarstvo in zdomarstvo navsezadnje tudi bilo. Zato smo v raziskavo vkljuËevali kot informatorje ne samo posamezne izdelovalce oziroma prodajalce suhe robe, ampak tudi njihove družinske Ëlane. V prvi fazi raziskave so bile to predvsem njihove žene. Janez Lovšin starejši in mlajši iz Otavic pri Ribnici, krošnjarja v Peimkirchnu (okolica Dunaja). Svojo potujoËo trgovino sta prevaćala s kulo. Okoli 1920. Fototeka Muzeja Miklova hiša Kako je prišlo do vašega sodelovanja? Je bil cilj sodelovanja le razstava ali se bo še nadaljevalo? Polona: Ko sem se pred sedmi leti zaposlila v Muzeju Miklova hiša, sem kmalu spoznala, da bo treba veË pozornosti posvetiti družbeni kulturi suhorobarjev in zdomarjev, saj so bile dotedanje raziskave povezane predvsem z materialno kulturo. Irena je podala osnutek projekta, na tej podlagi smo zasnovali cilje sodelovanja pri raziskavi, razstavi in publikaciji. Kako je potekala raziskava, kakšno gradivo je bil pridobljeno, kje bo to gradivo hranjeno? Irena: Na ribniški teren sem odšla oktobra 2005. Tam sem živela osem mesecev. Pri delu sta mi pomagali tudi izredni študentki etnologije, Vasja Pavlin, domaËinka, in Sandra Jazbec, ki sta s tem opravili terensko prakso. Na terenu sem intervjuvala domaËine in snemala pogovore, pridobila fotografsko gradivo, s Polono pa sva zbrali tudi precej predmetov in dokumentov, kot so ženitovanjsko pismo, dovoljenje za krošnjarjenje, posestne liste, ženitovanjska, otroška in delovna oblaËila, poljedelsko orodje, spominske predmete, ki so jih zdomarji prinašali domov idr. OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 86 Polona: Raziskava je potekala terensko, najprej pri domaËinih, ki sem jih že poznala. Naš cilj je bil zbrati gradivo iz razliËnih vasi ribniške obËine. Pozneje si je Irena informatorje izbirala še po lastnem kljuËu. Po konËani raziskavi, ki se bo nadaljevala še v letu 2007, bodo fotografije, arhivski dokumenti in transkribcije shranjeni v muzeju, prav tako zvoËni zapisi, ki so dober vir za preuËevanje nareËja in pripravo muzejskih pedagoških uËnih ur. Poroka Marije Korošec in Alojza Kosa iz Gorenje vasi pri Ribnici. Nekdaj je poroka pomenila nadaljevanje rodu, možnost preživetja, zavetje, obstoj. V Ribniški dolini so se ženske v prvi polovici poroËale v Ërni obleki, kar je bila posebnost obmoËja. Fototeka Muzeja Miklova hiša Katera so glavna spoznanja raziskave? Irena: Povezana so z razliËnimi vidiki družinske ekonomije, z gospodarjenjem, kot so se izrazili domaËini. Suhorobarstvo in zdomarstvo sta bili predvsem dopolnilni gospodarski dejavnosti, temelj družinske ekonomije pa je bilo kmetijstvo, zlasti živinoreja in gozdarstvo. V kmetijstvo, torej tudi v nakup zemlje, so vlagali ves dohodek od suhe robe in zdomarstva, s Ëimer so si nekatere družine znatno dvignile življenjsko raven. To še posebej velja za uspešne zdomarje, kar odseva tudi v njihovi bivanjski kulturi, ki je bila v primerjavi z bivanjsko kulturo suhorobarjev praviloma na višji ravni. V primerjavi z življenjsko ravnjo Dolenjcev pod Gorjanci, kjer sem najveË raziskovala, ugotavljam, da je bilo življenje ribniških ljudi ravno zaradi suhe robe in zdomarstva bistveno kvalitetnejše. To kaže, kako pomembni sta bili ti gospodarski dejavnosti. S tega vidika bi bilo bolj natanËno, da bi v prihodnje o ribniškem vaškem gospodarstvu govorili kot o mešanem gospodarstvu, saj je bilo Ëistih suhorobarjev, zdomarjev ali kmetov le pešËica. Donosnost vseh dejavnosti, med katere uvršËam tudi izseljevanje, je bila odvisna od gospodarskih tokov na državni in krajevni ravni in vsakokratnih družbenih, politiËnih, tudi ideoloških razmer. Na primer po 2. svetovni vojni, ko so se tudi v Ribniški dolini zaËeli ustanavljati tovarniški obrati, so se družine manj intenzivno ukvarjale z izdelavo suhe robe in zdomarstvom, paË pa so se intenzivno zaposlovali in vlagali v kmetijstvo, živinorejo. To zlasti velja za sedemdeseta leta 20. stoletja, ki jih imajo na gospodarskem podroËju tudi domaËini za zlato obdobje socializma. Z osamosvojitvijo pa je veliko delavcev ‡ kmetov izgubilo zaposlitev, nazadovati je zaËelo tudi kmetijstvo. Zato so se nekatere družine vrnile k tradicionalnemu delu ‡ suhi robi in zdomarstvu, ki jim danes zagotavljata preživetje. Omenila bi samo še eno posebnost, in sicer, da so v Ribniški dolini, na obmoËju zdomarskih vasi, tipiËna moška dela zaradi odsotnosti mož opravljale ženske. Naj dodam še zelo zanimivo spoznanje, ki se tiËe regionalne identitete. Prebivalci Ribniške doline se namreË nimajo za Dolenjce. To so zelo lepo izrazili z odgovorom na moje vprašnje, kje so kupovali vino. flJa, na Dolenjskem!« flKaj vi niste Dolenjci?« sem jih vprašala. flNe, to pa ne, mi smo RibenËani!« Slavka Šega na bratovem motorju, ki mu ga je prinesel oËe iz NemËije. Ravni Dol 1965. Fototeka Muzeja Miklova hiša Kakšne izkušnje sta pridobili v zvezi z muzejsko predstavitvijo družbene kulture? Polona: Predvsem domaËini so razstavo sprejeli zelo Ëustveno pozitivno, odprto, saj se z njo lahko poistovetijo otrok, odrasel in starejši. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 87 OBZORJA STROKE Irena: Zame je bila to predvsem nova izkušnja, ki mi je na zaËetku povzroËala precej skrbi. Slikovno gradivo in predmeti so zelo pomembni, zlasti ko hoËemo rezultate raziskave približati Ëim širšemu krogu ljudi. A osebno so mi bliže beseda, zvok in neposreden stik s sogovornikom, ker se najveË ukvarjam z raziskovanjem medËloveških odnosov, za katere, predvsem za preteklost, nimamo na voljo slikovnega gradiva. Zato sem se spraševala, kako medËloveške odnose, o katerih so mi pripovedovali domaËini, spremeniti v razstavni jezik, ne da bi pri tem okrnila njihovo vsebino in verodostojnost. Zastavila sem si cilj, da bi na razstavi obiskovalci Ëimbolj neposredno zaËutili utrip vsakdanjega življenje ribniških ljudi. Zato smo se odloËili, da jo opremimo s podnapisi v nareËju; gre pravzaprav za izseke iz intervjujev. O vsem tem sva se s Polono veliko pogovarjali in skupaj z oblikovalko razstave Matejo GoršiË iskali rešitve. Kako bi za nekoga, ki si razstave ni ogledal, opisali koncept postavitve? Polona: Razstava obsega štiri panoje v obliki hiške na sredini prostora in pet stranskih stenskih panojev. S fotografijami in z dokumenti so predstavljena poglavja flDružina«, flSpoznavanje in poroka, socialna slojevitost in status družine«, flPreživetje in gospodarstvo družine« in flMedsebojna pomoË«. GrafiËna predstavitev vsebine razstave. RaËunalniška obdelava Mateja GoršiË, 2006 Irena: Gre za osvetlitev ne samo gospodarskih naËinov, kot so kmetijstvo, suhorobarstvo, krošnjarstvo ter delo v domaËi in tuji industriji, ampak tudi tistih strategij zagotavljanja preživetja, ki so izvirale iz pogojev mešanega gospodarstva ‡ ženitne strategije, dednih obiËajev in medsebojne pomoËi. Zlasti veliko pozornosti je pritegnila sorodstvena medsebojna pomoË, ki je bila zelo izražena zlasti pri gradnji hiše, v kriznih trenutkih družine in drugih težkih situacijah. Na razstavi predvajate posnetke govora domaËinov, tudi del besedil na panojih je v nareËju. Kako ste rešili vprašanje zapisa nareËja? Polona: Celotno zgodbo spremlja zvoËni zapis v nareËju, tako da lahko obiskovalec sliši ribniško nareËje. Posebnost razstave je, da je besedna vsebina na panojih navpiËno zapisana v knjižnem jeziku, vodoravno pa v nareËju. Zapis nareËja so uredile Anica Mohar, Metka Kljun in Tadeja Topolnik. Pri tem so upoštevale predvsem to, da bi bilo besedilo v celoti v ribniškem nareËju in hkrati razumljivo oziroma berljivo za vse slovenske obiskovalce in ne samo za domaËine. Irena: Navedki zato niso dosledno zapisani s fonetiËnimi znaki, ki najbolje oznaËujejo pravilno nareËno izgovorjavo, prav tako so se lektorice odloËile, da bodo slovenske knjižne besede zamenjale z ribniškimi izrazi, predvsem zato, da bi se osnovnošolci pri ogledu razstave lahko seznanili s flpravim« ribniškim nareËjem. Razstavni prostor. Foto Marko Burger, 2006 Zgledov, da bi kak muzej pritegnil k pripravi razstave zunanjo raziskovalko, je malo, Ëeprav bi bilo verjetno marsikdaj ravno tako skupno delo najboljši naËin za celovito obravnavo pojavov. Kako bi opisali to izkušnjo, ne samo v smislu vajinega osebnega sodelovanja, ampak tudi v smislu uresniËevanja muzejskih nalog z zunanjimi sodelavci? Polona: Skupno delo med raziskovalci in muzealci je zelo dobrodošlo. Za majhne muzeje po številu zaposlenih zato, ker ti nimajo dovolj Ëasa, da bi lahko raziskali vse vsebine. Konkretno v Muzeju Miklova hiša ni bil do leta 1990 nihËe uradno zaposlen in je zaradi tega prišlo do izostanka celotnega delovanja muzeja. Šele zadnja štiri leta sva zaposleni dve kustosinji, ki nikakor ne moreva zapolniti vseh vsebin. Vsem bralcem, posebej raziskovalcem in kustosom želim povedati, da je projekt lahko uspešen tedaj, kadar so med avtorji razstave in postavitve dobri strokovni in osebni odnosi. Ob razstavi flIz hiše v svet« lahko reËem, da je bilo tako. Irena: Rada bi poudarila, da sem bila sedaj, ko živimo v svetu odtujenih odnosov in silnega flgrebatorstva«, s sodelovanjem zadovoljna do te mere, da mi je povrnilo naËeto zaupanje v dobre delovne odnose. Zahvaljujem se vsem delavcem Muzeja Miklova hiša, zlasti Poloni Rigler Grm, Vesni Horžen in Marini Gradišnik ter delavkam v knjižnici, ki so mi pomagale in pokazale veliko razumevanja za težave. Prav tako se zahvaljujem ribniškim ljudem, ki so me zelo prijazno sprejeli in obdarovali. Edina flslaba« izkušnja je, da me je v nekaterih hišah prezeblo do kosti; sprašujem se, ali sem tako zmrznjena, pomanjkljivo obleËena ali so RibniËani tako vroËi ali pa se je potrdil rek, da flRibniËan ne more iz svoje kože in špara, pa naj stane, kar hoËe«. Naj bodo ta vprašanja iztoËnica za prihodnje raziskave. Datum prejema prispevka v uredništvo: 24. 1. 2007 ETNOGRAFSKI FILM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 88 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Doc. dr. Naško Križnar DNEVNIK NAMESTO PORO»ILA Beograjski festival etnološkega filma Etnografski muzej v Beogradu, 1.‡5. november 2006 »etrtek, 2. november V Beograd pridem na drugi festivalski dan okoli 11.30, zamudim torej odprtje in program prvega dne. Na letališËu me doËakata Irena GvozdenoviĘ in dr. Sofija KostiĘ, ob Saši SreËkoviĘu selektorica filmov, ki se pohvali, da je dobro sprejela naš film flLeto oraËev«. Za zaËetek se dobro sliši. V muzeju me prisrËno sprejmejo Ëlanice in Ëlani festivalskega odbora, Irena, drobna Jelena SaviĘ, Mirjana MiliËeviĘ-Netto, Saša SreËkoviĘ, duša in motor beograjskega festivala, in drugi. Tudi ZagrebËana Aleksej Pavlovsky in Ivan KuzmaniĘ sta že tam in z njima Makedonka Sonjica Rizoska Jovanovska. Poznava se iz Zagreba, z letošnje konference o etnografskem filmu v muzeju. Že prej sem spoznal tudi prvega tujega gosta, mladega Danca Esbena Hansena, pozneje pa še dva Romuna (Ovidiu Dumitrana in muzejskega konservatorja iz Maramure-ša). Izvem, da je prvi dan prišel tudi Asen Balikci, a že drugi dan odšel zaradi slabega poËutja. Prej je imel še predavanje za študente etnologije in antropologije na Filozofski fakulteti. Zelo mi je žal, da se nisva sreËala. Stari Ljubo ReljiË prikazuje svoje filme v sejni dvorani. Ne utegnem veliko gledati. Urejam gradiva, ki so mi jih dali, pregledujem program. Katalog je v cirilici in anglešËini. Ni preveË pregleden in praktiËen. Predvsem manjka abecedno kazalo filmov in avtorjev. Prejeli so 109 filmov iz 28 držav. V program so uvrstili 64 filmov. V katalogu je poleg festivalskega osebja objavljen tudi spisek nagrad na prejšnjih festivalih in dva uvodna Ëlanka. Saša SreËkoviĘ piše o zaželenem profilu festivala, ki naj bi se osredotoËil predvsem na vlogo etnografskega filma v upiranju globalizaciji, mag. Vesna MarjanoviĘ pa piše o Ljubomiru ReljiĘu. ReljiĘ je ustanovitelj festivala, nekdanji dolgoletni direktor muzeja in srbski Kuret za etnografski film. SreËal sem ga že konec osemdesetih let, ko sem obiskal etnografski muzej zaradi možnih kontaktov na podroËju etnografskega filma. Doslej je naredil okoli 80 oddaj s srbsko državno televizijo. VeËinoma je snemal verske rituale. Prvi festival (1992) je postavil v samostan Prohor PËinjski, da bi s tem poudaril njegovo srbskost in verske vsebine etnografskih filmov. Dobil je tudi glavno nagrado na tem festivalu. Njegovi filmi so zelo tradicionalni. Prikazujejo dolge verske rituale, opremljeni so z glasbo in s komentarjem. Ob velikem ekranu z ReljiĘevimi filmi se zaËnemo pogovarjati. Polemiko o demokratizaciji vizualne tehnologije zaËne filmski zgodovinar Stevan JoviËiĘ, Ëlan žirije. Zagovarja prednost male videokamere, ki zna vse sama, razen kreativnosti. Oporeka mu Aleks Pavlovsky, Ëeš da je kamera še vedno zelo zahtevno orodje (verjetno misli na profesionalno opremo za broadcasting), jaz pa JoviËiĘevo izhodišËe podprem. Gledam nekaj filmov festivalskega programa, a je veliko drugih obveznosti. Pride tudi Dragomir Zupanc-Zule, moj stari beograjski prijatelj, režiser, ki je konËno dobil slovenski potni list zaradi zaslug pri posredovanju slovenske kulture v Srbiji. SreËkoviĘ nas pelje k Slobodanu NaumoviĘu, docentu poli-tiËne antropologije, na Filozofsko fakulteto. Tja so povabljeni tudi Hrvati z makedonskim filmom, da ga bodo predstavili v NaumoviĘevem seminarju. Mi trije, SreËkoviĘ, Zule in jaz pridemo prvi na fakulteto. Slobodana nisem prepoznal. Sam je pristopil in pozdravil. V kabinetu sem takoj povedal, da sem prišel v Beograd poizvedovat, kakšno je stanje na podroËju etnografskega filma v raziskovalnih ustanovah. Oba s Sašom sta pazljivo poslušala. Uvidel sem, da sem malo hiter za srbske navade. Moral bi bolj taktizirati. Vseeno se mi zdi, da sta razumela, kaj hoËem in da je bil moj predlog za sodelovanje dobro sprejet. Sklenemo, da se bomo o tem še pogovarjali v naslednjih festivalskih dneh. Petek, 3. november NoseËa novinarka Isidora MasnikoviĘ me intervjuja za Politiko. Fotograf naredi veË portretov. Govorim v diktafon o zasnovah etnografskega filma v Jugoslaviji, o nekdanjih kontaktih in o sedanjih predpostavkah. Pozneje izvem, da je bil intervju objavljen 20. 11. 2006. Saši SreËkoviĘu izroËim zbornik 61. kongresa FIAF v Ljubljani, ki je pravkar izšel, in DVD z izborom filmov Poletne šole vizualnega ob 10-letnici. Slobodanu NaumoviĘu izroËim isti zbornik in DVD s filmi Poletne šole vizualnega 2006. Okrogla miza Naslov okrogle mize je flConveying reality to ethnological film«. Mag. Vesna MarjanoviĘ poda temeljne teze, SreËkoviĘ pa udeležence povabi k besedi. PoËakam, da se oglasi prvi govornik, neka ženska z zelo nevtralnim stališËem. Nato po dolgem molku avditorija prosim za besedo in zaËnem s pozdravom in pohvalo festivalskim organizatorjem. Neumno se mi zdi taktizirati in Ëakati na zadnjo besedo, kot to oËitno nameravajo drugi. Razen tega se mi zdi, da lahko podam temeljne teze in s tem usmerim diskusijo. Razložim, kako danes gledamo na odnos etnofilma do realnosti. Zavedamo se, da je etnografski film v bistvu konstrukcija realnosti in ne realnost sama. Omenim pomembno znaËilnost vizualne etnografije, to je, da sta snemalec in raziskovalec v eni osebi. Podam paË podobo etnografskega filma kot medija etnološkega pogleda in razumevanja. Festivali naj bi omo-goËali komunikacijo med to specifiËno vizualno produkcijo in gledalci. Še dobro, da sem se prvi oglasil. Za mano je namreË nastopil Nikola Lorencin (takrat ga še nisem prepoznal) s popolnoma obratno tezo, da namreË v etnografskem filmu ne rabimo strokovnega svetovalca. Za zgled etnološkega filma je postavil znane kratke filme Vlatka GiliĘa, kar me je pretreslo. GiliĘevi filmi izpred 30 let so vendar najlepši primer zelo osebnega art dokumentarca s skrajno estetizirano podobo stvarnosti. Razmišljam, kako bo treba odgovoriti. Prvi je repliciral Ljubo ReljiĘ, Ëeš da je sam vedno zagovarjal tezo, da ni etnografskega filma brez strokovnega svetovalca. OdloËno se je uprl Lorencinovi zamisli, tako da meni tega ni Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 89 ET bilo treba. Opozoril pa sem, da je Lorencinovo stališËe staro najmanj 50 let in da danes nima veË smisla graditi na taki strategiji. Omenil sem CIFE in Granada TV s serijo antropoloških filmov Disappearing World, ki je ustanovila univerzitetni študij vizualne antropologije na univerzi v Manchestru zaradi potreb TV-produkcije. Omenil sem tudi primer dobre prakse hrvaške televizije, ki ima etnologa za urednika. S Slobodanom sva sedela skupaj in sva že pred zaËetkom ugibala, kdo od TV-urednikov bo prvi omenil reality show. In res ga omeni Svetlana Paroški, urednica novosadske televizije. Podobno kot je Lorencin prikazoval GiliĘeve filme kot etnološke, Paroški prikazuje reality show kot najboljšo obliko TV-etnografije. Grozno. Moral sem se oglasiti, da je za etnologe reality show zanimiv kot medijska oblika in da nas zanima percepcija gledalcev in nastopajoËih, sama oblika oddaje pa je ravno nasprotna idealom etnografskega filma (skrita kamera nasproti participaciji). Dušan DrljaËa se je oglasil s svojo staro tezo o dokumentarcih z etnološko vsebino in mahal s svojim Ëlankom v Slovenskem etnografu (1972). Precej ostro je nastopil proti festivalu, Ëesar nisem prav razumel. Vztrajal je, da bi morali najprej analizirati profil festivala, preštudirati programe vseh dosedanjih festivalov in se šele potem pogovarjati. Sklepal sem, da gre verjetno za kakšne stare zamere med njim in organizatorji festivala. Nato se je oglasil Slobodan NaumoviĘ in pomirljivo razložil, da gre pri etnografskem filmu prvenstveno za most razumevanja med kulturami. Zato moramo pozornost usmeriti na to njegovo vlogo, ne pa na manj važne zadeve. Tako sem ga razumel. Imel sem obËutek, da se noËe opredeliti do nobene strani v diskusiji. ZagrebËanov in Sonjice ni bilo na okrogli mizi. Po koncu okrogle mize sem pristopil k Lorencinu in ga spomnil na naše druženje v Ëasu Jugoslavije. On je bil v uredništvu sarajevskega Sineasta skupaj z Nikolo StojanoviĘem, jaz pa sem prihajal na jugoslovanski festival kratkega filma v Beogradu. Tudi on se je spomnil mene in flBelih ljudi«. Razložila in poravnala sva najini stališËi. Kosilo v znameniti restavraciji Znak pitanja v družbi upokojenega profesorja Nikole PavkoviĘa in Slobodana NaumoviĘa, njegovega nekdanjega asistenta, na katerega je Nikola zelo ponosen. Slobodan mu to vraËa z naklonjenostjo in s pozornostjo. Nikola PavkoviĘ, specialist za pravno etnologijo, je naš zvesti kolega iz Ëasov jugoslovanskega Združenja etnoloških društev, ko smo imeli konference in kongrese po vsej Jugoslaviji. PreseneËen in vesel sem, da me je prišel pozdravit na festival. Vsi naroËimo postne jedi, ki so trenutno zelo moderne v Beogradu. Ko vztrajam, da jima plaËam kosilo, Nikola izjavi, da imam balkanske navade. Vidim, da sem ga spravil v zadrego. Vse naslednje dni bi rad povrnil moje gostoljubje, a ni bilo niti priložnosti niti potrebe. »e sem ga prizadel, sva oba flBalkanca«. ZveËer pripravijo festivalci žur v muzejskem klubu, kljub temu, da v dvorani teËe veËerni tekmovalni program. Ni prijetno, ker je vroËe, ni zraka, glasba je glasna. Ne moremo se pogovarjati. Razen tega je v zraku veliko tobaËnega dima. V Srbiji oËitno kadilskega zakona nihËe ne upošteva. Veliko ljudi kadi v javnih prostorih. Natakar postavi nekaj ventilatorjev, kar spominja na Rusijo. Najprej sem z novosadsko kustosinjo, OGRAFSKI FILM M W nato pa gostujem pri veË mizah, pri SreËkoviĘu in nazadnje pri Romunih. Ovidiu Dimitrana je prav prijazen in samozavesten mladeniË. SreËkoviĘ mi razlaga svojo vizijo kulturnega menežerstva. Pravi, da ga najbolj zanima, kako bi ustvaril družbeno klimo, v kateri bi kulturo, ob ekonomiji in politiki, šteli za enakopravno družbeno sfero. Skratka, zavzema se za enakopravnejši položaj kulture v srbski družbi. Festival naj bi opozoril politike in gospodarstvenike na moË kulture. Pomislim, da je to sicer plemenita, a zahtevna naloga za festival etnografskega filma. Omeni tudi zamisel o ustanovitvi Centra za vizualno antropologijo. Sobota, 4. november S prijateljem Zuletom se dogovoriva za obisk »ubure, njegove rojstne Ëetrti. Dan je sonËen, a mrzel in vetroven. Ko grem Zuletu naproti, fotografiram odtise gum oklepnega vozila pred nekdanjo jugoslovansko skupšËino, ki jih je še precej videti v asfaltu. Mislim si, da gotovo ni veliko evropskih prestolnic, kjer bi pred parlamentom videli odtise oklepnih vozil. Ker sem se izgubil na veliki aveniji, pokliËem na pomoË Zuleta in sreËava se pri KaradiËevem spomeniku. Ogledava si celo Ëetrt »ubura. Najprej obišËeva kotlarja, kazandijo. Zule mi kupi džezvo za tri kave. Pred mrazom se zateËeva v kavarnico ob velikem živilskem trgu in pijeva kavo. (Mimogrede: v Srbiji sem zaËel piti kavo, sicer bi se moral zelo nedostojno izogibati njihovi gostoljubnosti in pravemu beograjskemu vzdušju.) Pridejo še Ilija Slani, upokojeni producent beograjske televizije, Zuletov prijatelj, neki doktor kemije, ki je stalno poudarjal vernakularno poreklo kulture, in Miodrag Zupanc, pisatelj, Zuletov mlajši brat. Pozneje greva preko živilskega trga, ki je tudi boljšji trg. Kupim rože za Zuletovo ženo Rado. Kosimo pri njih na Dubljanski; lazanjo in veliko zelenjave. Tam je nekaj trenutkov tudi Zuletov starejši sin Ivan. Z bratom Gregorjem sicer stanujeta v hiši na koncu ulice. Oba sta umetnika: fotograf in filmski režiser. K mami nosita perilo v pranje in prideta obËasno na kakšen priboljšek. Mehko osamosvajanje odraslih otrok. Po kosilu se pogovarjamo o starih Ëasih. Rada je »rnogorka. Vzela bo Ërnogorski potni list, ker ima nekaj podedovane lastnine v »rni gori. Vsi skupaj, tudi sinova, bi želeli priti v Slovenijo. Pred mano je lep primer jugoslovanske transnaci-onalnosti v razliËnih smereh. Na poti v etnografski muzej mi Zule razkaže hram sv. Save, ki ga v marmor oblaËi Marmor Hotavlje. Božji mraz v hramu in zunaj njega. Nedelja, 5. november Novinarska konferenca Predsednik žirije Vladimir Bocev iz skopskega etnografskega muzeja je eleganten. Žirija se je v kaosu popolnoma raznolikih filmov kar dobro znašla. Iznašli so nekakšne glavne kategorije in nagrade usmerili po njih. Grand prix je dobil romunski film flOnostrana vatra / Fire from beyond«, avtor: Ovidiu Dumitrana. Prikazuje obisk pravoslavnega pokopališËa v noËi na velikonoËni Ëetrtek, ko žene kurijo ognje na grobovih, darujejo hrano in flpojejo« (naricajo). Glavna nagrada dobro kaže, kakšen je profil festivala oz. kakšno je na tem festivalu razumevanje metodologije etnografskega filma. Meni se zdi ETNOGRAFSKI predvsem sporno, da s to nagrado žirija in s tem beograjski festival sporoËata, da je odlika etnografskega filma komentar off in raËunalniško generirana umetna glasba. Nikola PavkoviĘ je rekel, da ga glasba spominja na flGospodarja prstanov« in da bi se film na to temo moral posvetiti predvsem svetlobi, hrani in petju (= naricanju). Besedilo, ki je postavljeno tako, da moti percepcijo slike, je v tem filmu zgolj mašilo za luknje v vizualni naraciji. Poleg tega mi je mladi romunski režiser, ko sem mu Ëestital za nagrado, ponosno izjavil, da je bil paË v pravem trenutku na pravem mestu. Kako, prosim? Ni važna etnološka raziskava, etnološko razumevanje in dolgotrajno navezovanje stikov z informatorji in okoljem, važno je, da si v pravem trenutku na pravem mestu, kot kakšen paparac!? Pomislim na to, da ljudje zamenjujejo ekskluzivnost ali filmsko ekspresivnost za etnološko spoznanje, dokumentarni film pa proglašajo za etnografski, ker obravnava etnološko temo. To je veËno žalostna usoda etnografskega filma! ZakljuËek: Malo sem vendarle razoËaran, da žirija ni omenila našega filma flLeto oraËev«. Moral bi dobiti vsaj nagrado za etnološki prispevek, saj je bil na festivalu edini, ki z anali-tiËnostjo presega opisnost. To nagrado je dobil film Sonjice Rizoske Jovanovske flPrilepski meËkari«, Ëeš da se je avtorica dobro znašla v moški družbi. Žirija je to formulirala takole: flUdeležba etnologinje v ritualu, ki je tradicionalno ekskluziv-no zaprto moško združenje, je zelo dobro in naravno vkljuËena v film in predstavlja model za etnološko terensko delo.« Te odloËitve žirije ne morem komentirati, saj je bil moj film neposredni konkurent. PaË pa lahko komentiram odloËitev žirije, da ni opazila kakovosti Sulfurja (mladega Floriana Geyerja), ki je dobil za ta film letos nagrado na Mednarodnem festivalu etnografskega filma v Göttingenu, in simpatiËne produkcije zajeËarske lokalne televizije. Že prej pa sem Saši SreËkoviĘu omenil zaËudenje, da indijskega filma flJuly boys« (Gautama Sontija) ni v tekmovalni sekciji. Tudi žirija ga ni opazila. Škoda, saj prikazuje popolnoma novo temo vizualne etnografije ‡ dejavnost softverskega podjetja v Indiji in njegove kapitalske povezave po vsem svetu. Tema filma so trenutki bistvenih odloËitev za nove kapitalske povezave podjetja. To je prvi film, ki z metodo observacijskega realizma obravnava japijevsko kulturo. Pod Ërto pa film nakazuje težave lokalne identitete v globalnih kapitalskih in podjetniških strukturah. Zakaj beograjski festival sploh vabi tuje filme, Ëe selekcija in žirija ne prepoznata njihovih odlik? O teh stvareh bi organizatorji festivala v Beogradu morali resno razmisliti. Od nekaterih sogovornikov v kuloarjih festivala sem veËkrat slišal mnenje, da je etnografski vsak film o ljudeh. S tem mnenjem je polemiziral Jay Ruby že v sedemdesetih letih. Ljudje zamenjujejo etnografsko spoznanje in zeitgeist. Res gre za podobne uËinke, a hkrati ogromne razlike. Vsako umetniško delo, pa naj bo literatura, slikarstvo, glasba ali film, nosi spo-roËila o naËinu življenja in mišljenja, o politiki in ideologijah avtorjevega Ëasa. Umetniško delo nastaja kot izmišljena konstrukcija po naËrtu avtorja, etnografskost filma pa nastaja z observacijskim snemanjem vsakdanjega življenja na podlagi neke etnološke teorije ali spoznanja, ne da bi avtorji posegali v obnašanje ljudi in ne da bi režirali prizore pred kamero. Etnografski film posneto gradivo montažno razvršËa v strukturo LMGlasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 90 vizualnega teksta oz. v naracijsko strukturo, da lahko komunicira z gledalcem, vendar ta naracijska struktura navadno ne sledi krivulji z uvodom, zapletom, vrhuncem in zakljuËkom. Naracijska krivulja v etnografskem filmu po uvodu zelo hitro doseže najvišjo toËko, ki jo drži do konca filma. Zanimanje za informacije v etnografskem filmu je linearno. To je logiËno, saj nas zanimajo celotna vizualna struktura in vsi njeni elementi. Za razumevanje kulture je vse, kar je avtor dognal, enako pomembno. Z drugimi besedami: Etnografski film odkriva zgodbo, ki je skrita v življenju, medtem ko fikcijski film najprej zamisli zgodbo, nato pa ji vdahne življenje. Posebno vprašanje na beograjskem festivalu so televizijski filmi. Dobil sem vtis, da je beograjski festival postal domena TV-dokumentarcev in promocija njihovih producentov. V tem se morda kaže moËna tradicija srbskega dokumentarnega filma, ki je dobil zatoËišËe na televiziji. MnožiËna prisotnost TV-dokumentarcev povzroËa strašno erozijo sodobnih naËel etnografskega filma. Televizijski dokumentarni film razrešuje druga vprašanja kot etnografski film in na drugaËen naËin. Usmerjen je na drugo ciljno publiko kot etnografski in ima zagotovljeno distribucijo. Etnografski film pa razen specialnega festivala nima druge možnosti za komunikacijo s širšo publiko. Žirija bi morala sistematizirati televizijsko produkcijo in ji dati mesto na festivalu s tem, da bi poudarila najproduktivnejše etnofilmske tokove v TV-dokumentarcu, ne pa dovoliti vsesplošne mimikrije TV-dokumentarca v programu etnografskih filmov. Od 15 beograjskih festivalov je na desetih dobil grand prix TV-dokumentarec! Seveda so pa lahko tudi izjeme. Na letošnjem festivalu so bili to, kot reËeno, filmi zajeËarske lokalne televizije in film fl»uvari potonulog doma / Sunken home keepers« (RTV Pi Channel, Zoran »oliĘ), ki je dobil stransko nagrado in je vsaj pošten dokumentarec o ljudeh. Domnevam, da bratenje znanosti in televizije traja toliko Ëasa, dokler znanost ne organizira svoje vizualne produkcije. Spet z Zuletom. V lokalni restavraciji »ubura, znani po dobri srbski kuhinji, se zbirajo znameniti krajani ali bolje ‡ krajevne moške družbe. »aka naju omizje Zuletovih prijateljev. Tam je tudi Ilija Slani. Zelo dobri ËevapËiËi in poËutje ter radovedni sogovorniki. Vsi me sprašujejo, kako se mi zdi v Beogradu. Med drugim omenim fotografiranje odtisov gum oklepnih vozil pred skupšËino. Vsi se Ëudijo, da sem opazil kaj takega. Komaj verjamejo. Zdi se mi, da jim je nerodno. Pogovarjajo se o JankoviËevi volilni zmagi v Ljubljani. To je sploh pogosta tema beograjskih razgovorov te dni. Ljudje ugibajo, ali njegova zmaga pomeni, da je 62 odstotkov LjubljanËanov Srbov. Ali pa se skušajo spomniti, ali so oni in njihovi sorodniki poznali JankoviËa ali kakšnega njegovega sorodnika. Marsikaj dobrega in slabega izvem o JankoviËevi rodbini. Govorimo tudi o razlikah med Slovenijo in Srbijo. Vse zanimajo plaËe in življenjski stroški v Sloveniji in primerjava s položajem v Srbiji. Nisem si zapomnil imen, paË pa dejavnosti in poklice sobesednikov. Na levi je bil navdušen alpinist, na desni arhitekt, nasproti ob Zuletu na eni strani odvetnik, na drugi simpa-tiËni upokojeni direktor Jugoslovenskog dramskog pozorišta, nestor naše družbe. Izvem za mnogo krajevnih posebnosti in lastnosti »uburcev in BeograjËanov. Najbolj sem si zapomnil misel: Beograd ni Srbija. BeograjËani so zelo ponosni na nekdanji mednarodni znaËaj mesta. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 91 ET Projekcija flLeta oraËev« Pridejo Ilija Slani, Miodrag Zupanc, Slobodan NaumoviĘ in Aleksandra SekuliĘ, urednica Akademskega kulturnega centra, ki me je že veËkrat vabila, naj pridem k njim predavat. Po projekciji sedimo v muzejskem klubu in kujemo naËrte. Najprej je Ilija podal kritiko filma. KritiËen je do dramaturške zgradbe. Pravi, da sem z njo uniËil zgodbo in da najbolj zanimive stvari niso prišle do izraza. Miodrag me brani, prav tako NaumoviĘ. Ilijeva kritika je morda upraviËena s stališËa TV-dokumentarca, meni pa se ne zdi napaËno, da gledalec ostane nezadošËen, saj do neke mere (etnografski) film postavlja vprašanja, odpira probleme, ne razvaja pa gledalËevega ega. Vprašajmo se: kdaj pa raziskovalec ve vse odgovore? Škoda je, da z Ilijo nisva mogla najti prave komunikacijske podlage, na kateri bi lahko diskutirala. Gotovo pa je, da se sam najbolj zavedam šibkih strani svojega filma, zato ga nerad branim. Ne bi o tem! Po razgovorih z Aleksandro SekuliĘ, s Slobodanom NaumoviĘem in Sašo SreËkoviĘem sem takole razdelil svoje zadolžitve ob svojem spomladanskem obisku Beograda: - Predavanje v Akademskem filmskem centru o kontinuiteti ustvarjalnosti med umetniško in znanstveno prakso na primeru ohojevske filmske produkcije in etnofilma. - Predavanje na Filozofski fakulteti: Predstavitev Poletne šole vizualnega in njenih metodoloških izhodišË. - Predavanje v Etnografskem muzeju Beograd: Predstavitev geneze Avdiovizualnega laboratorija oz. vizualne antropologije v Sloveniji. V Beograd bom prišel enkrat konec februarja ali v zaËetku marca 2007. Podlaga mojega obiska bo inštitutski bilateralni projekt Slovenija‡Srbija. Moje kolegice in kolegi v Srbiji preuËujejo življenje in delovanje Slovencev, srbske kolegice in kolegi z Inštituta za etnologiju SANU pa v Sloveniji preuËujejo življenje srbske etniËne skupnosti. Jaz sem izbral preuËevanje stanja etnografskega filma v Srbiji in naËrtovanje morebitnih skupnih dejavnosti na tem podroËju. Bomo videli, kaj bo iz tega. Saša SreËkoviĘ me je prosil, Ëe bi pred slovesom za njegovo malo kamero povedal nekaj o svojih vtisih. Najprej sem razložil, kakšen etnografski film zastopam. Njegove temeljne postavke so: komunikacija med raziskovalcem, informatorjem in gledalcem. Podrobno sem obrazložil, kaj vsaka od teh relacij predpostavlja. Konec koncev pa je najbolj pomembno vprašanje, koliko etnologije lahko spravimo v film, kot se je lepo izrazil Miodrag Zupanc. To so bistvena vprašanja etnografskega filma danes. Nato me je prosil še za mnenje o vlogi in prihodnosti beograjskega festivala. Povedal sem svoje mnenje o festivalski mreži v Evropi in o mestu beograjskega festivala v njej. Konec koncev je ta festival že vkljuËen v CAFFE (Coordination of anthropological film festivals in Europe). Bolj se mi zdi sporen naËin oblikovanja festivalskega programa. Selekcijska komisija razvrsti filme v tri neprepriËljive kategorije (informativna, amaterska in tekmovalna sekcija). Žirija izbira nagrajence samo v tekmovalni sekciji. Zdi se mi, da se je tokrat žirija premalo zavedala odgovornosti, da je festival zelo pomemben za vzgojo producentov in avtorjev etnografskega filma. S svojimi odloËitvami žirija postavlja merila sodobnega etnografskega filma. V tem pogledu mora beograjski festival najti razloËnejši OGRAFSKI FILM M W profil med drugimi festivali in se opredeliti za doloËen, rekel bi, modernejši tip etnografskega filma. Vsekakor se mi zdi beograjski festival etnološkega filma tudi na sedanji stopnji razvoja pomembna toËka za razvoj vizualne antropologije na Balkanu in tudi širše. Bližnja soseda sta Sibiu severovzhodno, Firence zahodno in Göttingen severno od Beograda. Ali bo kdaj vmes Ljubljana? Prijazna študentka Ivana TodoroviĘ mi je ob slovesu dala DVD s svojim filmom. Spoznal sem jo v Göttingenu, kjer je korajžno predstavljala svoj film in beograjski festival. Takoj ko sem prišel domov, sem še enkrat pogledal njen film. To je prisrËna vizualno-etnografska reportaža in dober zaËetek za mlado raziskovalko. Lepo prikazuje komunikacijo z romskimi otroci s pomoËjo kamere in hkrati vso bedo ciganskega življenja, na koncu pa (zaËuda) deklarativni napis o uradni skrbi Srbije za Rome. Ali je njen film t. i. flgovernamental film«? ZakljuËni napis lahko razumemo celo kot ironijo. V filmu se mladi ciganËki pritožujejo, da bi šli radi v šolo, Ëe bi jih tam enakopravno obravnavali. Iz filma se dobro prepoznajo kratko otroštvo (otroci morajo zelo zgodaj zaËeti delati, zato ne morejo hoditi v šolo) in zgodnje poroke. Vse ženske so izjavile, da so se poroËile v starosti okoli 14 let. Ivana je našla med otroki zelo zanimivega, duhovitega in inteligentnega informatorja, podobno kot ga je našel MacDougall v zadnjem filmu o Doon School. Škoda, da ni veË gradila na njem. Morala bi ga spet poiskati in narediti še kaj z njim. Kamera je preprosta, vËasih diletantska, a dokaj radovedna in neposredna. Montaža rešuje, kar se da. Pri teh filmih o Romih se najbolj Ëudim, zakaj po eni strani skoraj vsi avtorji prikazujejo Rome kot simpatiËne, njihove težke življenjske razmere pa kot nekaj romantiËnega. Ali oponašajo Flahertyja, ki je to poËel z Eskimi? Tej glorifikaciji kulturne prvinskosti reËemo sindrom nobel savage (plemeniti divjaki). Po drugi strani pa avtorji ne zmorejo kritiËnosti do romskih razmer, kot je bil kritiËen do skrajne Ëloveške bede Buńuel v flZemlji brez kruha«. Spomnim se na PetroviĘevo in KusturiËino glorificiranje romske kulture in pomislim, da njun vpliv sega tudi v (srbski) etnografski film. Mislim, da ti avtorji delajo slabo uslugo Romom, saj jih na tihem prepriËujejo, naj vztrajajo v svojem posebnem položaju bedne, a veliËastne marginalizacije in naj ne popustijo pred kulturno in družbeno integracijo. Tako poveliËevanje romske kulture je v bistvu zakriti rasizem. V tem pogledu se mi je zdel veliko prepriËljivejši grški film o Romih v Atenah, flUnplanned / Neplanirani«, ki me je spominjal na položaj Romov v Sloveniji. Po zadnji festivalski toËki se z Zuletom sprehodiva po noËnem Beogradu, po lepi Knez Mihajlovi do Terazij. Kljub pozni uri so lokali še odprti. V slašËiËarni z mešano orientalsko-srbsko ponudbo si privošËiva sezonski kesten pire in šampite, oboje odliËno. Vmes Zule najavi snemanje dokumentarnega filma o meni. To sem priËakoval, zato odgovorim s protizamislijo, o kateri že dolgo razmišljam, to je snemanje filma o primerih transnacionalnosti, v katerem bi obravnaval tudi primer dvojnega državljanstva oz. potencialne dvojne nacionalnosti njegove družine. Ni bil preveË navdušen. Taki so režiserji. Snemali bi druge, sami pa se ne pustijo posneti. Datum prejema prispevka v uredništvo: 22. 12. 2006 ETNOGRAFSKI FILM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 92 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Nadja ValentinËiË Furlan ORA»I V HALOZAH IN V CITY PARKU V produkciji Avdiovizualnega laboratorija sta na prehodu let 2005 in 2006 nastala etnografski film in urejeno gradivo, ki oba prikazujeta pustovalsko kulturo. »lanek prinaša recenzijo obeh vizualnih enot, ker pa skupaj nudita izredno možnost za primerjavo konkretnega primera te tradicijske kulture v razponu med folkloro in folklorizmom, Ëlanek prinaša tudi analizo omenjenega fenomena. Leto oraËev je etnografski film, za katerega lahko trdimo, da je pravi znanstveni film. V prvem delu podaja strokovni pregled pustne kulture v Sloveniji, še posebno v Halozah, v drugem delu pa se loteva poglobljene analize izbranega Etnografskega društva OraËev iz OkiËa, ki skrbi za ohranjanje pustovalske kulture. PrviË smo ga videli februarja na strokovnem posvetovanju Fašenk v etnografskem filmu na Ptuju. Urejeno gradivo OraËi v City Parku prikazuje Ëlane istega društva, ki so leta 2005 v pustnem Ëasu nastopili v Intersparu v Ljubljani. Prikazuje njihovo pot, priprave pred BTC-jem in njihov nastop. Naško Križnar je to vizualno enoto z živim komentarjem predstavil na lanskem 4. Etnovideo maratonu v Slovenskem etnografskem muzeju. Leto oraËev V pregledu pustne kulture v Sloveniji Naško Križnar citira Nika Kureta in njegovo razdelitev šemskih pokrajin in likov. Gledamo knjigo Maske slovenskih pokrajin in zemljevid, pa tudi pustne skupine iz Ronca v BeneËiji, Drežnice, Cerknega, Rakitovca, Hrušice, Vrbice, LibuË, Ponikev, Vidma Dobrepo-lja, Kostanjevice, Jurovcev, Velikega OkiËa, Ptuja in Preda-novcev. Zahod in severovzhod Slovenije sta najbogatejša v pustni tradiciji, zato se film v prehodu na regionalno oziroma lokalno raven osredotoËa na oraËe v Halozah. Spremljamo skupine oraËev iz Lancove vasi, Malega OkiËa in Zgornjega Gruškovja. Avtor postavi tezo, da so te skupine prevzele funkcijo nekdanjih fantovskih skupnosti, kar demonstrira na primeru Etnografske skupine iz Lancove vasi in Etnografskega društva OraËi iz OkiËa. Zadnje društvo avtor vzame pod drobnogled in naredi študijo primera. Pri tem v skladu s tradicijo etnografskega filma Ëlanom društva namenja precej aktivno vlogo. Predstavijo se s pripovedmi o zaËetkih in delovanju društva, gledamo gostovanja oraËev in ruse v razliËnih krajih po Sloveniji in na Hrvaškem, celo nastop v Intersparu v Ljubljani. Izvemo, da ne delujejo samo pri pripravah in izvedbi fašenka, ampak tudi ob vuzenci, martinovanju, krstu mošta, prvomajskem pohodu po Halozah, roËni košnji in izdaji svojega koledarja, skratka Ëez vse leto, kot sugerira tudi naslov filma. Društvo ima sedež v stari cimpraËi, ki so jo obnovili na tradicionalni naËin. OËitno se dobro zavedajo pomena in ciljev svojega društva, zato skrbijo tudi za kakovostno (vizualno) dokumentacijo delovanja, ki je seveda vkljuËena v film. V zakljuËku se Naško Križnar sprašuje, kako ohraniti izvirno podobo fašenka tam, kjer je to važen sestavni del krajevne kulture, in v odgovor ponuja željo Bena VidoviËa, tajnika društva OraËi, naj fašenk ohranja tradicijo doma in naj ga ne potepta svet. To spoznanje verjetno delijo vsi Ëlani društva in je torej nekakšno vodilo, celo poslanstvo društva. Ker je Naško Križnar film konËal prav s to mislijo, lahko sklepamo, da je to tudi bistveno sporoËilo filma. Film je natanËno strukturiran in vizualno zelo zgošËen. En ogled je pravzaprav premalo, Ëe hoËemo dojeti vse njegove razsežnosti. Naško Križar se skozi film pojavlja kot znanstveni komentator: razlaga, citira, postavlja trditve, odpira vprašanja. Zanimivo je izvedeno citiranje strokovne literature v sliki in besedi, ki ga dopolnjujejo vizualni navedki o pustnih skupinah v Sloveniji. Ko se v drugem delu film osredotoËi na Etnografsko društvo OraËi iz OkiËa, jim avtor prepusti veliko prostora: videnje lastne dejavnosti in njenega pomena spoznamo skozi njihova priËevanja in delno tudi njihove posnetke. Še veË, eden od Ëlanov društva, Beno VidoviË, je hkrati v vlogi soavtorja filma. V zakljuËnih napisih je ob Našku Križnarju zapisan kot strokovni sodelavec in soavtor besedila. S tem je Naško Križnar udejanjil svoj razmislek, podan lani na 4. Etno-video maratonu, da ljudje na terenu niso veË samo predmet naših raziskav, ampak zaradi svojega znanja in široke razgledanosti vse bolj postajajo naši sodelavci. OraËi v City Parku Naško Križnar je v nastopu oraËev v nakupovalnem centru leta 1995 zaslutil temo, ki je za etnologa nadvse intrigantna in sproža mnoge dileme, zato ga je natanËno dokumentiral in predstavil v obliki urejenega gradiva. V nasprotju z zelo strukturiranim gornjim filmom gre pri OraËih v City Parku za Ëisti observacijski pristop. Gradivo je urejeno kronološko, v skladu z razvojem dogajanja. Tri kamere na terenu omogoËajo bogato dokumentacijo dogajanja, tako da so zabeleženi vsi bistveni dogodki in prvine. V urejenem gradivu ni izjav, niti komentarja, Ëeprav je, seveda, prvi komentar že izbor snemalcev, kaj posnamejo, in drugi komentar izbor montažerja, katere posnetke uporabi v konËni verziji. Na predstavitvi OraËev v City Parku je Naško Križnar prispeval soËasni živi komentar, v katerem je razložil etnološki kontekst dogodka in razmišljanja o novih izzivih etnologov pri terenskem delu; te sem omenila že zgoraj. OraËi v Halozah in v City Parku V Letu oraËev je fašenk, kot ga ohranjajo Ëlani Etnografskega društva OraËi, predstavljen kot sestavni del doloËene tradicijske kulture in identitete nekega kraja, medtem ko urejeno gradivo OraËi v City Parku beleži povsem nasproten primer. Odstopanja se kažejo na petih bistvenih podroËjih: 1. Kulturno okolje: Iz svojega naravnega in kulturnega okolja gredo oraËi v okolje nakupovalnega centra, ki nima nobene zveze z njihovo tradicijo. 2. Maske: Za haloški fašenk so znaËilni zajËji in kozji kurenti ‡ takega si nadene samo en Ëlan. Drugi raje uporabijo ovËje kurente, za katere menijo, da jih javnost bolj ceni in so bolj estetski. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 93 ETNOGRAFSKI FILM 3. Obnašanje in vloga likov: »lani društva morajo svoje obnašanje prilagoditi zaprtemu prostoru, v katerem so zelo omejeni ‡ oraËi florjejo« previdno, da ne bi uniËili poda, pokaËi zaradi gneËe sploh ne nastopijo, da bi z biËi ne poškodovali ljudi. Komunikacije s publiko je malo. 4. Dramaturgija: Pri razvijanju svoje zgodbe niso avtonomni. Dogajanje usmerja moderatorka, ki jih vabi na oder, da predstavijo svoj lik in ga razložijo. 5. Funkcija fašenka: Originalno funkcijo preganjanja zime in prinašanja rodovitnosti zamenja okrnjen, delno odrski nastop v funkciji zabave množice nakupovalcev. Lahko zakljuËimo, da oraËi za nastop v trgovskem centru Interspar žrtvujejo folkloro in tradicijo ter pristanejo na folklo-rizem in komercializacijo. Sklepam, da jih je prav ta izkušnja vzpodbudila k zakljuËku, da je to stranpot in da je pomen njihovega delovanja predvsem v regionalnem delovanju in ohranjanju tradicionalnega izroËila (kar slišimo v izjavi na koncu Leta oraËev). Etnografsko društvo OraËi iz OkiËa je lani za svoje delovanje prejelo tudi Murkovo listino. Ogled obeh filmov priporoËam vsem etnologom, ki jih zanimajo vizualna etnologija, pustovanja ter razmerje med folkloro in folklorizmom, prav tako vsem študentom etnologije in/ali antropologije ter vsem posameznikom in društvom, ki v Ëasu pospešene globalizacije skrbijo za ohranjanje dedišËine v svojem okolju. Filmografija: Leto oraËev. Avdiovizualni laboratorij ISN ZRC SAZU, 2006. Strokovno vodstvo in besedilo Naško Križnar, Beno VidoviË, snemalci Naško Križnar, Miha PeËe, Marjan VidoviË, Sašo KuhariË, Drago Kokolj, montaža Miha PeËe, režija Naško Križnar. DVD, 39 min. OraËi v City parku. Avdiovizualni laboratorij ISN ZRC SAZU, 2005. Strokovni sodelavec dr. Naško Križnar, kamera Naško Križnar, Miha PeËe, Sašo KuhariË, montaža Miha PeËe. DVD, 24 min. Literatura: KRIŽNAR, Naško 2003: Skupne prvine pustovalske kulture na primerih iz vizualne dokumentacije. V: Jurij Fikfak idr. (ur.), O pustu, maskah in maskiranju: razprave in gradiva. Ljubljana: Založba ZRC SAZU: 21‡40 (Opera ethnologica slovenica). KURET, Niko 1984: Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana: Cankarjeva založba, Založba ZRC SAZU. Datum prejema prispevka v uredništvo: 12. 4. 2007 \ / OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 94 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Doc. dr. Mojca Ramšak LEE HARING, ANU KOLEKSYONN FOLKLOR MORIS / COLLECTING FOLKLORE IN MAURITIUS TWO LANGUAGE EDITION, PORT LOUIS 2001, LEDI-KASYON PU TRAVAYER DAEWOOD AULEEAR, LEE HARING (UR.), INDIAN FOLKTALES FROM MAURITIUS, CHENNAI, INDIA 2006, NATIONAL FOLKLORE SUPPORT CENTRE Newyorški profesor angleškega jezika na Brooklyn Colledge in folkloristike na Univerzi v Pensilvaniji, dr. Lee Haring, je veËji del svojega terenskega dela preživel v Vzhodni Afriki in na Maskarenskih otokih v Indijskem oceanu, zlasti na Mau-ritiusu, kjer je raziskoval ljudsko pripovedništvo. Mauritius, otok z 1.300.000 prebivalci, kjer so poleg anglešËine kot uradnega jezika in francošËine glavni pogovorni jeziki francoska kreolšËina, hindustanski jezik Bojpuri, kitajski jezik Haka, tamilšËina in drugi indijski jeziki, je predmet obravnave v njegovih dvojeziËnih knjigah Anu Koleksyonn Folklor Moris / Collecting Folklore in Mauritius ter Indian Folktales from Mauritius, ki jo je uredil in prevedel skupaj z Daewoodom Auleearom. Terenski priroËnik Collecting Folklore in Mauritius je samo v angleškem jeziku izšel že leta 1991. Leta 2006 je izšel še v kreolskem prevodu in tako postal še bolj dostopen domaËi-nom, da bi lažje zapisovali lastno tradicijsko kulturo. Po prvih splošnih poglavjih o folklori, pomenu zbiranja, ljudstvu, spremembah vsakdanjega življenja ter napotkih za zbiralce in zapisovalce, ki jih seznanijo z metodo opazovanja in razliËnih oblik snemanja, s pomenom intervjujskih situacij, z vlogami obeh udeleženih strani pri terenskem delu, s pisanjem zapiskov, z arhiviranjem gradiva in s temeljno literaturo, sledijo vprašalnice. Te so po tematiki prirejene kulturi Mauritiusa in so urejene tako, da se pet veËjih sklopov vprašanj spretno prepleta z razlagami folkloristiËnih pojmov ter z odgovori na pogosta laiËna vprašanja o stroki. Vsak sklop je še podrobneje razËlenjen na manjša podpoglavja, ki v glavnem sprašujejo po duhovnem in družabnem življenju; materialni kulturi je posveËen le manjši del. Kar pri teh vprašalnicah zbuja pozornost, niso sama vprašanja, ki so slovenskim etnologom blizu že iz zbirke Etnološka topografija slovenskega etniËnega ozemlja iz prve polovice 70. let, paË pa podatki o kulturi in naËinu življenja na Mauritiusu, iz katerih ta vprašanja izhajajo. Pisec bralcem in zbiralcem najprej ponudi nekaj, kar jim je že dobro znano, nato pa jih opozori na vse tisto, kar je še vredno njihove zbirateljske in raziskovalne pozornosti. Tako jih npr. v poglavju o verskih festivalih zelo konkretno opozori na konkretne praznike ter na literaturo o njih; v poglavju o ljudski medicini imenuje bolezni in zdravilne rastline, ki so znaËilne za to obmoËje, v poglavju o ljudskem pripovedništvu našteje najpogostejše pripovedi in jih klasificira po Stith Thompsonovem motivnem indeksu (Motif-Index of Folklore Literature, 1955‡58) itd. Ker je knjižica natisnjena v manjšem formatu in v mehki vezavi, je cenovno dostopna širšemu krogu bralstva, zbiralce napo-tuje na ustrezne ustanove, ki jih folklorno gradivo zanima, in ker se zgleduje po nekaterih starejših, a uspešnih vprašalnicah (npr. Kenneth S. Goldstein, A Guide for Field Workers in Folklore, 1964; Edward D. Ives, The Tape-recorded Interview: a Manual for Field Workers in Folklore and Oral History, 1980; Bruce Jackson, Fieldwork, 1987), je priËakovati, da bo tudi druga dvojeziËna izdaja dobrodošel pripomoËek pri terenskem delu ljubiteljem folklore, dijakom in študentom. Druga knjiga, Indian Folktales from Mauritius, je zbirka osemnajstih ilustriranih romantiËnih in komiËnih ustnih pripovedk z Mauritiusa, ki so bile med letoma 1984 in 1995 originalno posnete in zapisane v bojpurskem jeziku. V knjižici so prviË prevedene v anglešËino, devet jih je objavljenih v obeh jezikih. Odlikuje jih natanËnost zapisovalca (Dawood Auleear) in prevajalcev (Dawood Auleear, Lee Haring), ki sta ohranila stil in zgodb nista v niËemer popravljala ali okraševala, na zaËetku zgodbe pa sta na kratko opisala pripovedno situacijo in pripoved uvrstila v motivni indeks. V uvodu knjige preberemo, kako to, da bojpurski jezik, ki ga govori 20 milijonov ljudi na severu Indije, govorijo tudi na Mauritiusu. Leta 1833 so se nekatera plemena v južnem Biharju na severu Indije uprla grobi britanski vladavini, zato so mnoge od njih kot delavce odpeljali na Mauritius. Tam so uspeli ohraniti svoj jezik in danes ga na Mauritiusu govori petina vseh prebivalcev, to je kakih 250.000, razume pa ga še mnogo veË ljudi. »eprav so se avtorji, ki so tam zbirali pripovedke, osredotoËali v glavnem na kreolske zgodbe, obstajajo tudi zgodbe z indijskim poreklom, ki si jih ljudje še vedno pripovedujejo. Dawood Auleear, uËitelj, ki živi na severnem delu Mauritiu-sa, že od osemdesetih let 20. stoletja zbira bojpurske šale in pripovedke. Objavljene zgodbe izpriËujejo etniËne parodije in kreativnost multikulturnega in multijezikovnega okolja Mauri-tiusa, s šalami o nerazumevanju jezikov, ki so primerne za tako multikulturno družbo. Kar odlikuje to knjigo med drugimi zbirkami ljudskih pripovedk, je uvodni transkript intervjujske situacije iz leta 1990, ko so trije ostareli pripovedovalci in sedem mladih mož živahno Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 95 recenzije OBZORJA STROKE JÄnu IKokksmnn {JoMor CMoris Lee Haiin? - Ł^, 1 ~*%?JŁw~^ . I Collec fwo-longuage edition <*> w pripovedovali Auleearu in Haringu o pripovedovanju zgodb v preteklosti. Toda ni šlo za metanaracijo, paË pa so ob omembi vsake zgodbe to tudi še enkrat povedali, pogosto z vsemi razliËicami. To je bil dolg veËer … Za bralce pa je hkrati izvirno svarilo, da ne bi mislili, da imajo pred seboj zbirko floriginalnih« pripovedk z Mauritiusa. Tam je namreË vsa folklora kreolizirana, v njej se prepletajo jezikovno-versko-politiËno indonezijske, indijske, afriške, arabske in evropske prvine. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 11. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Mojca Tercelj Otorepec MIRA HIRŠEL: SPOMINI NA KOVOR PRED 2. SVETOVNO VOJNO O NEKDANJEM VSESTRANSKEM KULTURNEM POSLANSTVU U»ITELJEV NA PODEŽELJU Tita Porenta (ur.), TrćiË: Trćipki muzej 2006, 124 str., fotografije, zapisniki in karta Knjiga Mire Hiršel, Kovorjanke, ki se je pred 2. svetovno vojno rodila v uËiteljski družini ‡ zato se je je prijel vzdevek Šolska Mira, na vsakdanji ravni odslikava vpogled v življenje in delo takratnih Kovorjanov, prebivalcev ZvirË, Križ in TržiËa. Življenje v Kovorju in bližnjih vaseh opisuje avtoriËin rojstni kraj in kraj njenega otroštva, TržiË kot mesto pa kraj, kamor se je preselila po poroki, ko je tudi sama postala uËi-teljica. Najprej je pouËevala v Pomožnem oddelku OŠ heroja Grajzerja, nato pa na samostojni Pomožni šoli v TržiËu; na agrarnem obmoËju so bile le redke flpomožne« šole ustanovljene kmalu po drugi svetovni vojni. Knjiga je razdeljena na uvodno poglavje urednice Tite Porenta, višje kustodinje Tržiškega muzeja, na avtoriËino avtobiografijo ter na spomine na Kovor med letom 1917 in drugo svetovno vojno. Ta del je na podlagi pogovorov z avtoriËinim oËetom, Josipom Ber-toncljem iz Kamne Gorice, šolskim upraviteljem v Kovorju, predstavljen skozi retrospektivni pogled. Dodana je še razlaga doc. dr. Mojce Ramšak o znanstvenem prouËevanju življenjskih zgodb in o tem, kako se jih lotevajo raziskovalci. Knjigi je dodana tudi karta hiš z oznaËenimi domaËimi imeni in javnimi zgradbami, ki so omenjene v pripovedi. Urednica v uvodniku razmišlja o pomembnosti ustnih in pisnih virov za preuËevanje zgodovine in etnologije na podeželju oziroma na tržiškem agrarnem obmoËju. Predstavlja do sedaj zbrano gradivo v Tržiškem muzeju, od topografskih zbirk, zapisov o pomembnih možeh, pisnih arhivskih virov, ki jih hranijo Zgodovinski arhiv Ljubljana ‡ enota za Gorenjsko Kranj, Arhiv republike Slovenije, Slovenski šolski muzej, rojstne, poroËne in mrliške knjige, kronike razliËnih društev ‡ Kovorskega prostovoljnega gasilskega društva, Prosvetnega društva v Kovorju, Tržiškega muzeja in drugih, zasebnih zbiralcev. Prav zadnji so napeljali urednico v raziskovanje in evidentiranje zasebnih zbirk, ki niso v javni ali državni lasti, in so del tako zgodovine kot dedišËine celotnega slovenskega etniËnega ozemlja. Ta dedišËina je javnosti zaenkrat neznana, saj je skrita na podoben naËin, kot so skrite življenjske, avtobiografske in druge zgodbe. Ob javni objavi veliko pripomorejo k boljšemu razumevanju regije, okolja in Ëasa ter so dragocene tudi za današnje raziskovalce dedišËine naËinov življenja. Prav zato je delo Mire Hiršel dobrodošlo v zbirki domoznanskih pripovedi, ki odslikavajo poglede v življenje tako Kovor-janov kot prebivalcev ZvirË in Križ, bližnjih vasi, in mesta TržiËa. V poglavjih, ki ju je napisala avtorica, bralec spoznava drobce dogodkov iz zgodovine tako, kot jih je doživljala avtorica sama. Bralca seznanja z dogodki iz vsakdanjega življenja Kovorjanov, z družabnim življenjem ljudi, dojemanjem razliËnih vrednot o splošnih, vsakdanjih, šolskih in vaških medËloveških odnosih, o ljudeh, ki so na tem obmoËju živeli, hišah, ki še danes nosijo domaËa imena, nekdanjem skupnem prostoru v Kovorju pod Kajžarjevo hruško, o stanovanjski kulturi Kovorjanov in TržiËanov, o naËinih gospodarjenja in o spremenjenih odnosih, ki jih je že naËenjala druga svetovna vojna. Takšen pogled, ki je nastal na podlagi avtoriËinih spominov oziroma njenega subjektivnega doživljanja, je med temeljnimi ne le za etnološko in zgodovinsko preuËevanje naËinov življenja v okviru muzejske dejavnosti, temveË tudi za raziskovanje dedišËine naËinov življenja ljudi. Avtobiografske in druge življenjske izpovedi lahko mnogo pripomorejo k doloËanju nepremiËne kulturne dedišËine in k drugim antropogenim pogledom na prostor. Knjigo sem prebrala z zanimanjem, saj na podroËju varstva nepremiËne kulturne dedišËine delam tudi na obmoËju obËine TržiË. Ob doloËanju stavb in obmoËij kot objektov in obmoËij registrirane nepremiËne kulturne (etnološke) dedišËine bi bila vesela, Ëe bi imela na razpolago veËje število objavljenih virov, tudi v obliki življenjskih zgodb. Ob raziskovanju zgodovine stavb je za njihovo razumevanje nepogrešljivo védenje o nekdanjem življenju njihovih prebivalcev. Stavbe, s katerimi se sreËujem kot raziskovalka nepremiËne kulturne dedišËine, so navsezadnje eden od rezultatov naËinov življenja ljudi. Današnjega raziskovalca dedišËine naËinov življenja vsaka OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 96 Pogled na vas Kovor danes. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, 3. 3. 2007 regija postavlja pred vrsto ugank. Tudi knjige spominov na doloËene kraje, življenje ljudi, medsebojne odnose, rabo takratnih tradicionalnih imen za posamezne hiše, travnike, loge in druge prostore so v povezavi s terenskim delom in z drugimi arhivskimi viri ter literaturo dobrodošel vir in pomoË pri raziskovanju nepremiËne, premiËne in nematerialne dedišËine na celotnem slovenskem ozemlju. Datum prejema prispevka v uredništvo: 8. 2. 2007 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Majda Fister MARIJA STANONIK: HIŠNA IMENA V ŽIREH SlavistiËno društvo, Maribor 2005, (Zbirka Zora št. 37) Pred nedavnim sem dobila v roke povsem neznano delo dr. Marije Stanonik Hišna imena v Žireh, ki je leta 2005 v zbirki Zora izšla pri SlavistiËnem društvu v Mariboru. Vem, da je avtorica izredno delavna etnologinja, slavistka, folkloristka, pesnica, znanstvenica, kar gotovo najbolje izpriËuje njena obširna bibliografija. Vendar sem se ustavila ob dejstvu, da med kolegi, razen enega prispevka, ni bilo nobenega odmeva, tudi med domaËimi strokovnjaki v Žireh se ni nihËe posvetil knjigi in napisal recenzije ali ocene dela, ki izpriËuje veliko znanje, poznavanje metodologije raziskovanja hišnih imen in veliko prizadevnost avtorice. V Zborniku Inštituta za slovensko narodopisje in glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Traditiones 35/1 je Barbara IvanËiË Kutin sicer objavila pregleden zapis o delu, vendar bi priËakovali, da bi tako za krajevno zgodovino kot za vedo o imenoslovju zelo pomembno delo našlo širši odziv. Skrbno sem pregledala knjigo in želim z nekaj mislimi opozoriti strokovno javnost na vrednost raziskave. Ena od stalno ponavljajoËih in spreminjajoËih se in vedno znova zanimivih ter povednih znaËilnosti (tudi) slovenskega prostora in njegovih prebivalcev so prav gotovo hišna imena. Dosti veË kot osebna imena povedo o zelo razliËnih krajevnih, Ëasovnih in še mnogih drugih posebnostih, zlasti pa o medËlo-veških odnosih, vlogi posameznikov ali še veËkrat družin v nekem okolju in o izjemni iznajdljivosti prebivalcev nekega kraja, ki so s hišnimi imeni na poseben naËin zaznamovali vsako hišo, domaËijo ali njene prebivalce ter s tem na poseben naËin tudi ohranjali krajevno izroËilo. Prav zaradi povedanega je monografska študija znanstvene svetnice dr. Marije Stanonik o hišnih imenih v Žireh na Gorenjskem ena izmed redkih tovrstnih raziskav, ki z vso možno širino in izjemno natanËnostjo podajajo enega od temeljev za odkrivanje mnogih posebnosti življenja v tem kraju. Avtorica se v nasprotju z drugimi raziskovalci osebnih ali družinskih imen ne ukvarja le z enoznaËnimi razlagami ali iskanji izvora jezikovnega ali etimološkega znaËaja hišnih imen, ampak poleg uveljavljenih, strogo strokovnih razlag, išËe tudi vse mogoËe povezave za njihov nastanek, od lokacije in navezave na naravo do bolj ali manj privošËljivih ali pohvalnih lastnosti prebivalcev (flpo zmerjanju«) posamezne hiše ali domaËije. Ker so za kraj hišna imena v urbarjih znana že iz 13. stoletja, pozneje pa so mu sledili še drugi seznami, je novi podrobni popis lahko tudi zelo pomembna povezava skozi 700 in veË let zgodovine prebivalcev tega kraja ‡ seveda le ob razumevanju tako vsestranske razlage nastankov in sprememb imen, kot jih podaja dr. Marija Stanonik. Monografijo zaËenja avtorica z neke vrste uËno uro o tem, kaj hišna imena pomenijo in kako jih raziskovati ter razlagati. Njen strogo strokoven pristop na eni strani in hkrati dodane tudi dovolj razumljive razlage njene metode dela zato poleg zanimive informacije, pomembne za kraj sam, predstavljajo vzorec, kakršnega bi stroka lahko (ali celo morala Ëimprej, da ne bo prepozno ...) upoštevati in izpeljati še v mnogih naših krajih. To bi bilo lahko hkrati tudi izjemno strokovno izhodi-šËe ali fls podatkovno širino dana trdna podlaga za nadaljnjo analizo in morda za drugaËno (npr. etimološko ali zgodovinsko) interpretacijo«, kot je v svoji recenziji pravilno ugotovila že dr. Majda Merše. V 13 sklopih nato avtorica odgrinja povezave hišnih imen Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 97 recenzije OBZORJA STROKE tako z besedotvornimi vzorci ali nareËnimi znaËilnostmi kot z navezavo na doloËene lastnosti ali osebna imena prebivalcev, njihovega gospodarskega ali družbenega položaja, pa vse do zelo razliËnih navezav na naravne posebnosti kraja. Vse svoje ugotovitve izjemno skrbno dokumentira s pomoËjo terenskih informatorjev, hkrati pa razlaga z bogatim opusom strokovne literature. Ta veËkratna in podrobna pojasnjevanja ter citiranja obsežne strokovne literature in virov (preko 13 strani je namenjeno samo navedbi literature in virov!) so ena od posebnosti monografije in so zato izjemno izhodišËe za nadaljevanje strokovnih analiz ‡ verjetno pa manj flznanstveno razgledanemu« domaËinu pomenijo prvi stik s tako razlago navidezno preprostih domaËih hišnih imen in so mu zato tudi v poseben ponos ... V zakljuËnem poglavju o flPreteklosti Žirov v luËi hišnih imen« dr. Marija Stanonik podaja eno od možnih sintez svoje poglobljene raziskave. Prav ta del pokaže tisti cilj, zaradi katerega bi flmorali« podobne raziskave opraviti tudi v drugih krajih. V njem razpira nenapisano zgodovino, podaja temeljne prvine identitete raziskovanega kraja in omogoËa tudi zanimive druge raziskovalne cilje. Na videz skromna knjižica je v resnici bogata zakladnica podatkov in vedenja o Žireh in Žirovcih in strokovna podlaga za nove raziskave. Datum prejema prispevka v uredništvo: 26. 3. 2007 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Mag. Tanja Roženbergar Šega in Helena Rožman 9. VZPOREDNICE MED SLOVENSKO IN HRVAŠKO ETNOLOGIJO »MESTO IN TRG NA MEJI / GRAD I TRG NA GRANICI«: KOZJANSKO, 25.-26. MAJ 2006 Alenka Cernelic Krošelj, Željka Jelavic, Tanja Roženbergar Šega in Helena Rozman (ur.), Ljubljana: Knjižnica Glasnika SED, št. 38, 2006, 82 str. V 38. številki Knjižnice Slovenskega etnološkega društva je konec leta 2006 izšel zbornik z referati mednarodnega simpozija 9. vzporednic med slovensko in hrvaško etnologijo z naslovom Mesto in trg na meji / Grad i trg na granici, ki je potekal 25. in 26. maja na Kozjanskem. Izvedba tovrstnega simpozija pomeni sooËanje etnoloških pogledov slovenskih in hrvaških etnologov, pretres razmišljanj in razliËnih usmeritev, nenazadnje pa dokazuje tudi kontinuiteto strokovnih sreËanj, ki s presledkom potekajo vse od leta 1981 (Ormož, 1981; Varaždin, 1982; Portorož, 1984; Karlovac 1985; Dolenjske Toplice, 1987; Kumrovec, 1989; Lendava, 1991; Motovun, 2004; Kozjansko, 2007). Zaradi pomena simpozija in aktualnosti predstavljenih referatov smo se potrudili, da je zbornik 9. vzporednic izšel še v letu njegove izvedbe. To nam je omogoËil tudi uredniški program Knjižnice Glasnika SED, v sklopu katerega so bili izdani tudi zborniki drugih posvetov, ki so potekali na slovenski strani meje. V zborniku je objavljenih 21 prispevkov avtoric in avtorjev, predstavnic in predstavnikov razliËnih strokovnih in znanstvenoraziskovalnih inštitucij, od nacionalnih in pokrajinskih muzejev, znanstvenoraziskovalnih inštitutov, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani in Odsjeka za etnologiju i kulturnu antropologiju FF SveuËilišta u Zagrebu, Zavoda za varstvo kulturne dedišËine Slovenije in nekaterih drugih. V prispevke avtorjev nas uvajata besedili predsednic Slovenskega in Hrvaškega etnološkega društva, dr. Brede »ebulj Sajko in mag. Željke JelaviĘ, ter misli Ëastnega Ëlana SED, prof. dr. Slavka Kremenška, ki nam predstavljajo tudi genezo sreËanj med slovenskimi in hrvaškimi etnologi ter njihov pomen za razvoj etnološke vede danes. Notranja delitev prispevkov zbornika Mesto in trg na meji / Grad i trg na granici sledi tisti na posvetu in tako v prvem tematskem sklopu obravnava preplet, problematiko in specifi-ko obmejnega prebivalstva in kulture ter na konkretnih primerih in projektih odstira razliËne poglede na mejo. Alenka »erneliË Krošelj (Valvasorjev raziskovalni center, Krško) predstavlja izbrane projekte, ki so v preteklih letih potekali v Valvasorjevem raziskovalnem centru, Centru za razvoj podeželja Posavje, RRA Posavje ter na ObËini Krško. Poudarja potrebe okolja ter povezavo projektov s preteklostjo in z dedišËino ter še zlasti njihovo usmerjenost v prihodnost. Gre za, kot sama pravi, tesno povezanost z naËinom življenja obmejne regije in njenih ljudi tako na slovenski kot hrvaški strani meje. Skozi prispevek dr. Duške KneževiĘ HoËevar (Družbenomedi-cinski inštitut ZRC SAZU) spoznavamo delo in rezultate širše projektne skupine posameznikov z razliËnim, a dopolnjujoËim MESTO IN TRG NA MEJI GRAD I TRG NA CRANIO 9. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo 9. hrvatsko etnoloSk OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 98 Predstavitev zbornika v Muzeju novejše zgodovine Celje, po obËnem zboru SED, 29. 3. 2007. Od leve: sourednica in povezovalka predstavitve Alenka »erneliË Krošelj, odgovorna urednica Glasnika SED Tita Porenta, mag. Zvjezdana Antoš, podpredsednica HED (Hrvaško etnološko društvo) in novoizvoljena predsednica SED Helena Rožman, tudi sourednica zbornika. Foto: Ivanka PoËkar, 29. 3. 2007 se raziskovalnim ozadjem, ki raziskuje prebivalstveno gibanje ob slovensko-hrvaški meji. Raziskovalci prihajajo s strokovnih podroËij zgodovine, geografije, antropologije, etnologije in demografije. Doc. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF v svojem analitiËnem Ëlanku na primeru nekaterih izbranih povedk in pripovedi o krajih in geografskih posebnostih predstavlja pripovedno folkloro Kozjanskega in Obsotelja. Ob tem kritiËno pokaže na možnosti, prednosti in nevarnosti uporabe tega segmenta dedišËine v turistiËne namene. Anita MatkoviË, kustosinja Belokranjskega muzeja, v svojem objavljenem referatu podaja strokovni pogled na etniËno heterogeno sestavo obmoËja Bele krajine, ki ga gradi na podlagi flizvrstnega etnološkega vira« (kot poudarja sama) ‡ to je pokopališË. Mag. Marko Smole predstavlja flPalËevo šišo« kot primer skoraj v celoti ohranjenega mešËanskega gospodarstva na podeželju iz druge polovice 19. stol. ter petindvajsetletno obdobje oblikovanja ideje in izvedbo prenove domaËije družine »op v javno dostopen kulturni spomenik. Povezavo med ruralno okolico in urbano sredino na primeru odhajanja deklet s Kozjanskega na delo v Zagreb v obdobju med obema vojnama ter o vzrokih in posledicah teh migracij v svojem prispevku podaja mag. Jasna Sok iz Kozjanskega regijskega parka. Doc. dr. Jelka Vince Pallua z Odsjeka za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu je predstavila izsledke svojega raziskovalnega dela med pripadniki italijanske manjšine v Slavoniji. V prispevku razpravlja o vprašanjih identitete ter migracijskih gibanjih na obravnavanem obmoËju. Nosilna tema simpozija flMesto in trg na meji / Grad i trg na granici« je poudarjena v drugem in tretjem tematskem sklopu. Razmišljanja o prouËevanjih urbanih sredin in urbanih pojavov s predstavitvami nekaterih konkretnih raziskav prinašajo imperativ za nadaljnja prouËevanja na tem podroËju. Izr. prof. dr. Vito Hazler (Oddelek za etnologijo in kulturno Predstavitev publikacij SED v letu 2006 po obËnem zboru v Muzeju novejše zgodovine Celje. Foto: Ivanka PoËkar, 29. 3. 2007 antropologijo FF) v svoji razpravi z naslovom Vzhodnoslo-venski trgi in njihova identiteta na teoretiËni ravni opozarja na pomen in vlogo trgov kot dela naše poselitvene zgodovine in problematiko konkretizira s predstavitvijo trgov omenjenega obmoËja, ki so flnajbolj znaËilne razpoznavnosti vzhodnoslo-venskega obmoËja«. Opozarja tudi na odgovorno vlogo, ki jo ima pri raziskovanju teh vsebin etnološka veda. Dr. Valentina Gulin ZrniĘ (Institut za etnologiju i folkloristiku) skozi svojo raziskovalno izkušnjo razpravlja o konceptu mesta, znotraj katerega razmišlja o mestu kot procesu z dinamiËnimi odnosi med posameznikom in njegovim mestom. Mag. Tanja Roženbergar Šega iz Muzeja novejše zgodovine Celje v svojem prispevku poudarja medsebojno prepletenost med raziskovalnimi temami, ki jih obravnava urbana etnologija, ter vizijami, ki jim sledi sodoben muzej. Poudarja pomen vzajemnega delovanja in priložnosti razvoja urbane etnologije znotraj muzejskih okvirov. Pogled na pomen raziskovanja etnoloških sestavin znotraj postavitve modela razvojnega varovanja dedišËine na primeru Kostanjevice na Krki odpira prispevek Helene Rožman (Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki), za katero je etnološki del raziskave eno od izhodišË programskega oživljanja naselbine. Muzejski svetovalec v Pokrajinskem muzeju Celje, mag. Vlado Šlibar, pa v svojem prispevku o prehrani v Obsotelju in na Kozjanskem v prvi polovici 20. st. predstavlja izsledke svojega raziskovalnega dela na obmoËju, kjer je potekal simpozij. Mag. Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetovalka v Slovenskem šolskem muzeju, je iz svoje obširne raziskave družabnega življenja v »rnomlju med sredo 19. st. in drugo svetovno vojno v prispevku predstavila nekatere najbolj reprezentativne oblike ‡ posebej so poudarjene nekatere vzporednice sodelovanja prebivalcev »rnomlja s sosednjo Hrvaško, ki priËajo o stalnih in raznovrstnih stikih med ljudmi z obeh strani meje. Žiri so bile skozi svojo zgodovino pogosto zaznamovane kot obmejni kraj. Genezo kraja v predstavljeni luËi je na simpoziju in v zborniku prispevkov podala izr. prof. dr. Marija Stanonik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 99 recenzije OBZORJA STROKE Tehten prispevek k obravnavi mest z etnološkega vidika podaja Katja Jerman, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. OËrtuje zgodovinsko situacijo na današnji zahodni slovenski meji po drugi svetovni vojni, predstavlja razvoj odloËitve za gradnjo novega mestnega središËa ter iz te perspektive opiše koncept navezanosti Ëloveka na kraj kot bistveno sestavino preuËevanja mesta. Zbornik zaokrožuje tematski sklop Nove usmeritve v slovenski in hrvaški etnologiji / Nova usmjerenja hrvatske i slovenske etnologije, ki izraža pestrost inovativnih raziskovalnih tem in raziskovalnih pristopov ter interpretacij dobljenih rezultatov v primerjavi z nekaterimi drugimi znanostmi. Dr. Reana SenjkoviĘ (Institut za etnologiju i folkloristiku) se s svojim besedilom pridružuje kritikom razumevanja medijskih besedil, ki nadaljujejo s tezo kodiranja in dekodiranja, kakršno je v 70. letih 20. st. predlagal Hall. Razvija tezo, da poenostavljanje, ki se vse pogosteje uporablja pri analizi medijskih besedil v tranzicijskih kulturah, ne zadostuje antropološkemu raziskovalnemu pristopu. Dr. Tea ŠkokiĘ (Institut za etnologiju i folkloristiku) v prispevku analizira transformacijo intimnosti v urbanem prostoru na primeru Zagreba, kjer je potekala njena raziskava. Orisuje diskurz, ki zagovarja delitve na javno in zasebno, na ulico in dom. V tem sklopu nam doc. dr. Aleš GaËnik (ZRS Bistra, Ptuj) predstavlja metodologijo raziskovanja pustnih in karnevalskih tradicij ter svoje prepriËanje, da bi morala biti usmerjena ne le v raziskovanje tradicionalne pustne in karnevalske kulture, teorije in zgodovine mask in maskiranja, temveË tudi v raziskovanje modifikacij, metamorfoz in inovacij v tradicionalni pustni kulturi. Doc. dr. Mojca Ramšak, znanstvena sodelavka v Centru za biografske raziskave, skozi izbrano študijo primera predstavlja petletno preuËevanje Ëasti in dobrega imena med Slovenci ter njihove vzorce obnašanja in govorjenja. »ast in dobro ime opredeljuje kot družbenoideološki kategoriji, ki osvetljujeta intimne strahove in skrbi tako posameznikov kot skupnosti. Dr. Vjera BonifaËiĘ s Tekstilno tehnološke fakultete v Zagrebu je v prispevku opredelila podroËje raziskovanja, opozorila na nekatere terminološke težave ter zaËrtala teoretiËni okvir raziskovanj flprocesov modernizacije oblaËenja« na Hrvaškem. Zvezdana Delak Koželj z Zavoda za varstvo kulturne dedi-šËine Slovenije v svojem objavljenem referatu posega na podroËje varstva dedišËine. Poudarja nujnost kritiËne prevetritve in opredelitev vloge etnologije pri ohranjanju kulturne dedišËine in njeno nadgradnjo pri naËrtovanju razvoja ter prostorskega planiranja. Že kratek strokovni prelet skozi kritiËne prispevke, razprave, analize, razliËne konkretne primere in projekte dokazuje, da se naša znanstvena veda sooËa z inovativnimi raziskovalnimi pristopi, temami in njenimi interpretacijami. 346 strani obsežen zbornik ponuja tehtno in k razmisleku usmerjeno branje, nedvomno pa tudi izhodišËa za nova raziskovalna polja. Zbornik je izšel s finanËno pomoËjo Ministrstva za kulturo RS, izdalo ga je Slovensko etnološko društvo (zanj dr. Breda »ebulj Sajko), zbornik pa so uredile Alenka »erneliË Krošelj, Željka JelaviĘ, Tanja Roženbergar Šega in Helena Rožman. Datum prejema prispevka v uredništvo: 4. 5. 2007 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Doc. dr. Mojca Ravnik SLOVENCI NA HRVAŠKEM: DEDIŠ»INA IN SEDANJOST ZBORNIK REFERATOV S POSVETA flETNOLOŠKA DEDIŠ»INA IN KULTURNA PODOBA SLOVENCEV NA HRVAŠKEM«: ZAGREB 2005. Katalin Munda Hirnök in Mojca Ravnik (ur.), Ljubljana: Knjićnica Glasnika SED, pt. 39, 2006, 276 str. Vsebina zbornika je zelo raznolika tako glede obravnavanih tem kot glede strok, saj so zastopani zgodovina, etnologija, jezikoslovje, literarna in umetnostna zgodovina, antropologija, konservatorstvo, arhitektura in druge, vse do ljubiteljstva. Prispevki so objavljeni v jezikih avtorjev, hrvaški imajo povzetke v slovenšËini, in obratno. Na koncu knjige je seznam avtorjev z naslovi. Vsebina je razdeljena na naslednja poglavja: Iz zgodovine in etnologije; O društvih; O izobražencih in umetnikih; Iz kulturne dedišËine; Stiki in prepletanja. V poglavju Iz zgodovine in etnologije sta prispevka dr. Vere Kržišnik BukiĘ z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani: O Slovencih in slovenstvu na Hrvaškem od nekdaj do danes, in dr. Aleksandre Muraj z Instituta za etnologiju i fol-kloristiku v Zagrebu: Slovenci in Hrvati v zadnjem desetletju življenja v Jugoslaviji: flVzporednice slovenske in hrvaške etnologije« 1981‡1991. »lanek dr. Vere Kržišnik BukiĘ je najobsežnejši v zborniku in podaja sintetiËni pregled celotne zgodovine Slovencev na Hrvaškem po posameznih znaËilnih etapah, vkljuËno s OBZORJA STRO sodobnim družbenim trenutkom. Prvi del je posveËen tematiki Slovencev na Hrvaškem kot pojavu dolgega trajanja, od zgodnjega srednjega veka do izrazito pomembnega 19. stoletja in še pomembnejšega 20. stoletja. Drugi del avtoriËine razprave je namenjen poimenskemu izboru in kratki predstavitvi na Hrvaškem flzelo zaslužnih Slovencev in Slovenk«, zlasti v bolj oddaljeni in bližji preteklosti. V zadnjem delu razprave avtorica predstavlja aktualni družbeni kontekst, v katerem živijo in delujejo Slovenci na Hrvaškem danes. Prispevek dr. Aleksandre Muraj govori o sedmih skupnih strokovno-znanstvenih sreËanjih z naslovom flVzporednice slovenske in hrvaške etnologije«, ki so jih med letoma 1981 in 1991 pripravljali slovenski in hrvaški etnologi. Namenjena so bila spoznavanju razvojnih procesov v okviru same vede in razumevanju interetniËnih razmerij med sosednjima narodoma. Na mikroravni so bili preuËeni pojavi, ki so prispevali k ustvarjanju slovenske oz. hrvaške identitete, posebej na obmoËjih na obeh straneh Dragonje, Kolpe in Sotle. Teore-tiËno razmišljanje pa je pokazalo senzibilnost obeh nacionalnih etnologij za tedanje žgoËe družbene probleme v zadnjih letih skupnega življenja v Jugoslaviji. V razdelku O društvih so prispevki Franca Straška, podpredsednika Slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb: Slovenci na Hrvaškem ‡ samoorganiziranost nekdaj in danes, Marjane MirkoviĘ z Reke: Slovenci na Reki, Barbare Riman z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani: Dvajset let delovanja kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom flBazovica« (1971‡1991) na Reki, dr. Karmen Medica: Perspektive slovenske manjšine v hrvaški Istri skozi kulturne dejavnosti, ter Ivane LuËev in mag. Marine PeriĘ z Instituta za migracije i narodnosti v Zagrebu: Institucionalna oblika etniËne identitete Slovencev v Splitsko-dalmatinski županiji ‡ primer Slovenskega kulturnega društva Triglav iz Splita. Franc Strašek podaja pregled organiziranosti Slovencev na Hrvaškem, od prvih društev, ki so nastajala na zaËetku 20. stoletja, do ustanovitve Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Vseslovenske koordinacije Republike Hrvaške, spregovori pa tudi o razlogih za napredujoËo asimilacijo Slovencev na Hrvaškem. Marjana MirkoviĘ piše o organizaciji slovenske skupnosti na Reki in v Primorsko-goranski županiji ter navaja zanimive statistiËne podatke. Podaja pregled delovanja slovenskega oddelka v OŠ na Reki 1950‡1953 in predstavlja projekt Slovenski prispevek županijski dedišËini, ki obsega tudi ovrednotenje vloge posameznikov slovenskega rodu oz. objave monografskih brošur, napoveduje pa tudi izid prvega zvezka, namenjenega gledališËniku Radetu Pregarcu. 1 »lanku je avtorica dodala še pregledno prilogo o organizaciji slovenske skupnosti na Hrvaškem. Barbara Riman predstavlja dejavnost Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki med letoma 1971‡1991, ko so v društvu 1 Medtem je knjiga že izšla: Nenad Labus, Rade Pregarc (Slovenski prispevek županijski dedišËini / Slovenski doprinos županijskoj bašti-ni zv. 1). Slovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik, Lovran, Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije / VijeĘe slovenske nacionalne manjine Primorsko-goranske županije, Rijeka / Reka 2006. ErecenzijeGlasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 100 delovali pevski zbor, dramsko-recitatorska, folklorna, har-monikarska, tamburaška, literarna in likovna skupina. Predstavljeni so sporedi, Ëlanstvo, nastopi, dosežki in voditelji. Avtorica ugotavlja, da so se reški Slovenci vkljuËili v reško kulturno okolje in pri tem ohranjali in uveljavljali tudi svojo slovensko kulturo in umetnost. Dr. Karmen Medica piše o navzoËnosti in angažiranosti na razliËnih podroËjih družbenega življenja, najbolj v kulturi in umetnosti, kot identifikacijski stalnici, ki je zaznamovala slovensko navzoËnost v Istri. To ponazarja z esejem Martina Bizjaka Orel, Štandeker in Rotar v Pulju. 2 Avtorica ugotavlja, da sodobno organizirano povezovanje Slovencev v hrvaški Istri priËa o spremembah v današnjem dojemanju manjšinske problematike. Ivana LuËev in mag. Marina PeriĘ v svojem prispevku opisujeta slovensko kulturno društvo flTriglav« iz Splita, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 z namenom ohranjanja identitete slovenske etniËne skupnosti v Splitsko-dalmatinski županiji in povezovanja slovenske in hrvaške kulture. Glavne društvene dejavnosti so informiranje v slovenskem jeziku v meseËniku Planika, mešani pevski zbor, sekcija slikarjev in maketarjev, klekljanje in pouk slovenskega jezika, namenjen slušateljem vseh starosti. V razdelku O izobražencih in umetnikih so objavljeni prispevki dr. Irene Gantar Godina z Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani: Slovenski izobraženci na Hrvaškem: Tri generacije (do 1848, do 1859, do 1868), dr. Katje Mihurko Poniž iz Šolskega centra Ljubljana, in Vladke TucoviË iz Maj-šperka: flSlovenke me veË noËejo, Hrvatice me ne priznavajo Ëisto za svojo« (Zofka Kveder v hrvaškem kulturnem življenju), dr. Marije Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani: NareËna poezija Zlatka Pochobrad-skega, in Vladimirja Alojzija Šestana iz Beograda, diplomata v pokoju: Kristina HoËevar-Šestan ‡ Slovenka na Hrvaškem. Dr. Irena Gantar Godina obravnava tri generacije slovenskih izobražencev, ki so se zaradi zaposlitve preselili na Hrvaško. Med njimi so tako stalno kot zaËasno izseljeni; nekateri so se morali preseliti, drugi so na Hrvaško odšli prostovoljno. Kot pravi slovanofili so bili predvsem tisti, ki so se na Hrvaškem zaposlili kot srednješolski profesorji, po eni strani opora hrvaškim protigermanizacijskim prizadevanjem, po letih 1860 in 1868 pa tudi priËa poveËanemu pritisku odloËnejših hrvaških rodoljubov. V prispevku so predstavljeni nekateri posamezniki, ki so s svojim znanstvenim ali kulturnim delovanjem pustili moËan peËat tako v hrvaški kot slovenski znanosti in kulturi. Dr. Katja Mihurko Poniž in Vladka TucoviË odpirata zanimiv pogled na življenje Zofke Kveder (1878‡1926), ki je živela v Zagrebu od leta 1906. Zaradi idej, ki jih je izražala v svoji reviji Ženski svijet / Jugoslavanska žena (1917‡1920), pa tudi zato, ker je njen drugi mož Juraj DemetroviĘ postal pomemben hrvaški politik v Beogradu, je bila za hrvaško javnost ne samo pisateljica, ampak predvsem žena politika, ki je zagovarjal pro-jugoslovanske interese. Skupaj z možem in najstarejšo hËerjo Vladimiro Jelovšek (1901‡1920) je Zofka Kveder upodobljena v literarnih osebah romana Bjegunci (1933), ki ga je napisal hrvaški pesnik in prozaist August Cesarec (1893‡1941). Slovensko kulturno društvo flIstra«, Pulj 2006. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 101 recenzije Predstavitev zbornika po obËnem zboru v Celju. Od leve: Alenka »erneliË Krošelj, glavna urednica Glasnika SED in povezovalka predstavitve, urednici dr. Katalin Munda Hirnök in dr. Mojca Ravnik. V ozadju podpredsednica HED mag. Zvjezdana Antoš in predsednica SED Helena Rožman. Foto: Ivanka PoËkar, 29. 3. 2007 Dr. Marija Stanonik piše o nareËni poeziji Zlatka Pochobrad-skega iz »abra. Analizira poetiko petih zbirk: Bejle Gauob (»abar 1980), UognišËe (Rijeka 1981), Tiha rejË guodi (»abar 1983), Raki, Prpuvtke (»abar 1996), Vrata (»abar 2005). V njegovi poetiki se posebej ustavlja pri razmerju knjižni jezik : nareËje, ki ga nadrobno analizira. Avtorica opozarja na pomen dela Jožeta Primca, posebej na zbirko folklornih pripovedi Okamneli mož, ki je leta 1997 izšla v zbirki Glasovi. Vladimir Alojzij Šestan piše o svoji materi, Kristini HoËevar, por. Šestan, ki se je rodila v Velikih LašËah, veËino življenja pa je preživela v Zagrebu, kjer sta si z možem, Hrvatom iz Istre, ustvarila družino. Govori o navezanosti na domaËi kraj, ki ji je pomenil vir življenjsko potrebne duševne hrane v vseh življenjskih obdobjih, pa tudi o njeni odprtosti in dejavni vkljuËenosti v hrvaško okolje. V razdelku Iz kulturne dedišËine so Ëlanki Dušanke Gržeta z Ministarstva kulture, Uprava za zaštitu kulturne baštine; Kon-zervatorski odjel u Rijeci: Mavzolej Gorup na reškem poko-pališËu Kozala, Jasne Klesnik, prof. likovne kulture z Reke: Oltarji i oltarna plastika v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Reki, Marka Smoleta iz Ljubljane: Zgodba družine »op iz Hrvaške obmejne vasi Plešce v »abranski dolini: Kontinuiteta prepletanja hrvaške in slovenske tradicije na obmejnem podeželju, in Slavka MariniËa, dipl. inž. arh. iz Karlovca: Prispevek Slovencev v izgradnji in razvoju Karlovca in Karlovške županije. Dušanka Gržeta je referat napisala na podlagi svojega konzer-vatorskega strokovnega dela. »lanek govori o kulturni dedišËi-ni reških pokopališË Kozala in Trsat in o priËevalni vrednosti in kakovosti grobnic. Posebej predstavlja mavzolej družine Gorup, delo znanega hrvaškega kiparja Ivana RendiĘa. Govori tudi o pomenu Josipa Gorupa pl. Slavinskega za gospodarski in kulturni razvoj Reke v drugi polovici 19. stoletja, pa tudi o deležu drugih Slovencev v kulturni dedišËini mesta. Jasna Klesnik na kratko predstavlja baroËne oltarje in oltarno plastiko v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Reki, ki se pripisujejo mojstrom iz Kranjske (npr. Luka Mislej, Jacopo Contiero, Antonio Michelazzi in drugi). Marko Smole govori o domaËiji flPalËava šiša« v Plešcih, ki je dragocen kulturni spomenik, redek primer skoraj v celoti ObËinstvo na predstavitvi zbornika po obËnem zboru v Celju. Foto: Ivanka PoËkar, 29. 3. 2007 ohranjenega mešËanskega gospodarstva na podeželju iz srede 19. stoletja. Z življensko zgodbo štirih generacij družine »op, po domaËe PalËavih, prikazuje rodbinsko, kulturno in ekonomsko povezanost Hrvatov, Slovencev in koËevskih Nemcev v zadnjih 150 letih na tem obmoËju. Opisano je stanje v preteklosti in perspektive v današnjih razmerah. Slavko MariniË na podlagi lastnega zbirateljskega in raziskovalnega dela na kratko predstavlja prispevek Slovencev v razvoju Karlovca do današnjih dni. V zadnjem razdelku Stiki in prepletanja so Ëlanki Alenke »erneliË Krošelj iz Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško: Družina »erneliË v Zagrebu od zaËetka 20. stoletja do danes, Jelke Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota: Poti renkovskih kupinarjev v Medimurje, in Jožeta Primca, upokojenega novinarja iz KoËevja: Slovenci na Hrvaškem. Alenka »erneliË Krošelj govori o družini »erneliË oziroma o sorodstveni skupini, ki izvira iz vasi v Posavju in se je s selitvijo nekaterih svojih Ëlanov v prvi polovici 20. stoletja razširila v Zagreb. Prek nje osvetljuje del preteklosti Posavja in migracijskih tokov med podeželjem v JV Sloveniji in Zagrebom na Hrvaškem. Avtorica opisuje življenje družine v Zagrebu in njene stike s sorodniki v domaËi vasi v Sloveniji in tudi proces asimilacije in sprejemanja zagrebške in hrvaške identitete. Jelka Pšajd je preuËevala kupinarje iz Renkovec v Prekmurju, ki so kupovali in prodajali jajca in perutnino po medimurskih vaseh. V prispevku orisuje njihove glavne poti in rekonstruira njihov vsakdan pri opravljanju kupinarske dejavnosti. V letu 2004 je Kulturno društvo iz Renkovec pripravilo razstavo o kupinarstvu, ki si jo je mogoËe ogledati v gasilsko-vaškem domu v Renkovcih. Jože Primc pa je kot novinar dolga leta spoznaval in preuËeval razliËne zgodovinske, jezikovne in druge kulturne probleme Slovencev na Hrvaškem, predvsem v Gorskem kotarju, in nanje opozarjal v svojih prispevkih. V priËujoËem je kritiËen do slovenskega zgodovinopisja, jezikoslovja in drugih ved, ki so zanemarile to podroËje raziskav. Izid knjige so podprli Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb, Inštitut za narodnostna vprašanja in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Datum prejema prispevka v uredništvo: 10. 5. 2007 NOVI TISKI na kratko Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 102 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Iztok Ilich ZMAGA KUMER: DELO IN LJUDSKA PESEM NA SLOVENSKEM Celjska Mohorjeva, Celje 2006; 175 strani S to knjigo, ki jo je posvetila stoti obletnici rojstva dr. Nika Kureta, je dr. Zmaga Kumer hkrati postavila piko na svoje raziskovalno oziroma publicistiËno delo v zadnjih letih. V obdobju 2003‡2006 je v štirih poljudno zasnovanih knjižicah po svoje zaokrožila prazniËno leto Slovencev ‡ od kolednikov in adventnega venca prek pusta in majnice do florjanovega in velikega šmarna ‡ tukaj pa je namesto praznikom, fldela praznim« dnem, pozornost namenila preostalim, številnejšim, z delom flnapolnjenim« dnem, ali natanËneje, šegam, povezanim z delom oziroma s posameznimi opravili in poklici. Kot muzikologinjo jo je seveda še posebej zanimalo, kako je delo nekoË in kako v spremenjeni obliki še danes odzvanja v ljudski pesmi. MIRA HIRŠEL: SPOMINI NA KOVOR PRED 2. SVETOVNO VOJNO Tržiški muzej, TržiË 2006; 124 strani Jedro knjige s podnaslovom O nekdanjem vsestranskem poslanstvu uËiteljev na podeželju so spomini triinosemdesetletne Mire Hiršel na otroštvo in šolanje. Ker je s starši živela v šoli in je bila pozneje tudi sama uËiteljica, so jo Kovorjani poimenovali Šolska Mira. »eprav je bila torej šola dvakrat njen dom, jo je v tukajšnji avtobiogra-fiji, segajoËi do pomladi 1941, zanimalo tudi življenje zunaj šolskih zidov. Knjiga zato ponuja bralcu ‡ poleg dragocenega priËevanja o vlogi in pomenu uËiteljskega poklica, kot ga je spoznavala pri starših in mu je pozneje sledila tudi sama ‡ še opise dogodkov ter razmišljanje o vrednotah, šegah in navadah, ki so oblikovale nekdanji, v primerjavi z današnjo hlastajoËo naglico še umirjeni življenjski utrip primestne vaške skupnosti. Tovrstna osebna priËevanja so še posebej zanimivo gradivo za etnologe; v okvir stroke jih v knjigi umešËata Tita Porenta z uvodnim poglavjem flSpomini ‡ dragocen vir za prouËevanje zgodovine in etnologije vasi Kovor« in sklepna beseda dr. Mojce Ramšak flNaj zgodbe krožijo!«. Ubesedene podobe preteklosti dopolnjujejo s svojo sporoËilno govorico še številne stare fotografije in reprodukcije razliËnih dokumentov. PO POTEH KULTURNE DEDIŠ»INE OB»INE KOMENDA ObËina Komenda, Komenda 2006; 294 strani ObËinam, ki se lahko ponašajo z monografijami o svoji preteklosti in ogleda vrednih zanimivostih, se je (Ëeprav gre formalno za katalog) pridružila tudi Komenda. Avtorji, Ëlani Odbora za kulturno dedišËino obËine Komenda, dr. Marta Cirej in Mojca Tercelj Otorepec, ki sta izdajo tudi uredili, Jože PavliË, ki je posnel tudi veËino fotografij, in arheolog Miran Bremšak, so se na svojo pobudo osredotoËili na nepremiËno kulturno dedišËino v štirinajstih naseljih na ozemlju obËine. Obseg knjige velikega formata priËa, da so bili popisovalci izjemno prizadevni in natanËni. Poleg cerkva, kapel, fevdalne arhitekture, zapušËine Patra Pavla Glavarja in drugih spomenikov, ki presegajo lokalni pomen, niso spregledali niti posameznih predmetov, kot so številna znamenja ali posamezni ohranjena kosi hišne opreme ter ponekod še komaj prepoznanih detajlov in ostankov starejše kmeËke arhitekture in obrti. Še veË: prispevali so tudi prednostni seznam objektov, ki bi jih veljalo razglasiti za kulturno dedišËino ter s tem zavarovati in sËasoma obnoviti. Datum prejema prispevka v uredništvo: 25. 1. 2007 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 103 DRU©TVENE STRANI Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Helena Rožman SPO©TOVANE »LANICE IN »LANI! V Slovenskem etnološkem društvu smo tik pred prvomajskimi prazniki prejeli odloËbo Ministrstva za kulturo o odobritvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na podroËju kulture in raziskovalne dejavnosti. S tem je konËan postopek, ki smo ga sprožili 15. januarja 2007, ko smo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vložili zahtevek za podelitev statusa društva v javnem interesu za podroËje raziskovalne dejavnosti. OdloËba pt. 0140-44/2007/6 od 26. 3. 2007 je nadomestila odloËbo Ministrstva za kulturo z dne 30. 12. 2005, ki je SED podelila status društva v javnem interesu na podroËju kulture. Novi status nam, med drugim, omogoËa lažje kandidiranje za sredstva za naše raziskovalne projekte in nas hkrati obvezuje, da bomo naše programe tudi v prihodnje obdržali na visoki strokovni ravni. Datum prejema prispevka v uredništvo: 20. 5. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 ZorHa eSllei nv naikR oP žamv lai n ZAPISNIK REDNEGA VOLILNEGA OB»NEGA ZBORA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA 29. 3. 2007 ob 9.30. uri v Muzeju novejše zgodovine v Celju Prisotnih je 35 Ëlanov (glej prilogo 1). V skladu s 15. Ëlenom Statuta SED smo zaradi zaËetne nesklepËnosti z obËnim zborom zaËeli eno uro pozneje. Dnevni red: 1. Uvodni nagovori 2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overoviteljev zapisnika in volilne komisije 3. PoroËilo predsednice SED 4. FinanËno poroËilo raËunovodkinje SED 5. PoroËilo predsednice Nadzornega odbora in »astnega razsodišËa SED 6. Razprava o poroËilih 7. Razrešnica predsednice SED in organov društva 8. Predstavitev kandidatke za predsednico SED, kandidata za podpredsednika SED in programa delovanja SED v novem mandatu 9. Predstavitev novih delovnih skupin 10. Volitve predsednice in drugih organov društva 11. Sprejem novih Ëlanov SED 12. Razno Ad 1). • Pozdravni nagovor višje kustodinje Muzeja novejše zgodovine Celje in podpredsednice SED, mag. Tanje Roženbergar Šega. • Pozdravni nagovor direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje, Andreje Rihtar, s predstavitvijo muzejskega dela in njegove usmeritve v prihodnje. • Nekrolog v spomin pokojnemu kolegu in zaslužnemu Ëlanu SED, dr. Tonetu Cevcu ‡ (o njem spregovoril dr. Naško Križnar ‡ glej prilogo 2). • Dragica Trobec, podpredsednica SMD, se zahvali za povabilo na OZ in za uspešno zaËeto delo in vzpodbude pri povezovanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi stanovskimi društvi. SED zaželi uspešno delo tudi v prihodnje. Ad 2). Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overoviteljev zapisnika in volilne komisije Predlogi za delovno predsedstvo: predsednica: mag. Tanja Roženbergar Šega Ëlanici: Tanja Hohnec, Zvezdana Koželj Delak zapisnikarica: Zora Slivnik Pavlin overoviteljici zapisnika: Alenka »as, mag. Marjetka Balkovec Debevec »lanice volilne komisije: predsednica: Mojca SimonËiË RaËiË Ëlanici: dr. Mojca Ravnik, Tanja TomažiË SKLEP: Predlagani Ëlani so bili soglasno potrjeni. Ad 3). PoroËilo predsednice SED PoroËilo o delovanju SED v preteklem mandatnem obdobju je podala predsednica SED, dr. Breda »ebulj Sajko (glej prilogo 3). Posebej se je zahvalila dr. Ingrid Slavec Gradišnik, predsednici Komisije za podelitev Murkovih nagrad, priznanj in listin, in drugim Ëlanom omenjene komisije, katerim je mandat potekel v letu 2006. Sedanjo komisijo vodi dr. Marko Ter-seglav kot predsednik, Ëlani pa so dr. Slavko Kremenšek, dr. Ivanka PoËkar in dr. Maja Godina Golija. Komisijo je v skladu DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 104 s statutom potrdil IO na svoji redni seji v maju 2006. Nadalje se je predsednica zahvalila tudi vsem Ëlanicam IO SED, Ëlanom uredniškega odbora Glasnika SED, Ëlanom uredniškega odbora Knjižnice Glasnika SED ter vsem drugim Ëlanom, ki so sodelovali pri udejanjanju zastavljenih ciljev SED in jih tudi v celoti izpeljali. Ad 4). FinanËno poroËilo raËunovodkinje SED (glej prilogo 4) ‡ zaradi odsotnosti raËunovodkinje Irme KmetiË je poroËilo prebrala predsednica Nadzornega odbora SED, Helena Rož- Ad 5). PoroËili predsednic Nadzornega odbora (Helena Rožman) in »astnega razsodišËa SED (Damjana PediËek Terseglav) (glej prilogo 5 in 6). Ad 6). Razprava o poroËilih Dr. Breda »ebulj Sajko pojasni, kako je SED v zadnjih mesecih v sodelovanju s Ëlani, ki bodo društvo vodili v naslednjem mandatnem obdobju, pripravil program dela za naslednje triletno obdobje in ga pravoËasno ter brez dopolnitev oddal na Ministrstvo za kulturo. V prvih mesecih letošnjega leta smo s Ëlanarinami za letošnje leto in z denarjem od prodanih knjig izboljšali tudi finanËno stanje društva, saj smo, zaradi obilice dela v preteklem letu (dva simpozija, dve izdani monografiji in en ponatis dela v zbirki Knjižnice Glasnika SED, izdane štiri številke Glasnika SED) kljub obËutnemu zmanjšanju sofinanciranja naše osrednje revije s strani MVZT porabili tudi nekaj rezervnih finanËnih sredstev iz preteklih let društvenega delovanja. V nekaj dneh bomo dobili tudi odgovor na našo vlogo iz MK ter takrat videli, kakšen bo obseg financiranja za letošnje leto, Ëemur bomo prilagodili tudi izvajanje zastavljenih programov. SKLEP: Podana poroËila so bila soglasno potrjena. Ad 7). Razrešnica predsednice SED in organov društva Prisotni Ëlani so potrdili razrešnico predsednici SED, dr. Bredi »ebulj Sajko, Ëlanom IO SED, Ëlanom uredniškega odbora Glasnika SED, Ëlanom uredniškega odbora Knjižnice Glasnika SED, Ëlanom Nadzornega odbora, Ëlanom »astnega razsodi-šËa. Glasovalo je 35 Ëlanov: • za je glasovalo 34 Ëlanov • proti je glasoval 1 Ëlan • vzdržanih ni bilo. SKLEP: Razrešnica dosedanji predsednici SED, dr. Bredi »ebulj Sajko, in Ëlanom naštetih organov SED je bila sprejeta z veËino glasov prisotnih. Predsednica delovnega predsedstva se je dr. Bredi »ebulj Sajko in Ëlanom drugih organov SED zahvalila za dobro opravljeno delo in uspešno vodenje društva. Ad 8). Predstavitev kandidatke za predsednico SED in programa delovanja SED v novem mandatu Kandidatka za predsednico SED, Helena Rožman, je predstavila program delovanja SED v mandatnem obdobju 2007‡2008 (glej prilogo 7). Zahvalila se je dr. Bredi »ebulj Sajko za povabilo k sodelovanju pri pripravi programa dela SED v obdobju 2007‡2009, ki je bilo tudi predmet programskega razpisa MK. Pojasnila je nekaj sprememb pri prijavi programa SED zaradi zmanjšanega števila sklopov v samem razpisu, zaradi Ëesar smo morali nekatere že ustaljene dejavnosti SED združevati po posameznih sklopih. Izpostavila je aktualiziranje in posodabljanje internetne strani. Pomembna naloga tega mandata je tudi priprava novega statuta SED in njegova uskladitev z novim zakonom o društvih ter z novo pridobljenima statusoma SED (društvo v javnem interesu na podroËju kulture in društvo v javnem interesu na podroËju raziskovanja, katerega potrditev statusa še priËakujemo). Zelo vzpodbudno je tudi sodelovanje s stanovskimi društvi, kjer se kaže veliko zanimanje kolegov za skupno in usklajeno delo, kar bomo v tem mandatnem obdobju še vzpodbujali. Ad 9). Predstavitev novih delovnih skupin Helena Rožman je predstavila delovanje do sedaj obstojeËih delovnih skupin SED ter obËnemu zboru v potrditev predlagala tri nove delovne skupine (glej prilogo 8). • Delovna skupina za ljubitelje • Delovna skupina za regionalizacijo • Delovna skupina za sledenje dogajanjem v etnološki stroki Na predlog dr. Mojce Ramšak se bo ponovno aktivirala Delovna skupina za etiko. SKLEP: »lani SED so soglasno potrdili ustanovitev predlaganih delovnih skupin. Ad 10). Volitve predsednice in drugih organov društva Predsednica delovnega predsedstva, mag. Tanja Roženbergar Šega, je obËnemu zboru predstavila kandidatko za predsednico, Heleno Rožman, in kandidata za podpredsednika, dr. Naška Križnarja (glej prilogo 9). A. Volitve za predsednico SED Heleno Rožman: • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 SKLEP: Volilna komisija je ugotovila, da so Ëlani SED soglasno izvolili Heleno Rožman za novo predsednico SED. B. Volitve podpredsednika SED dr. Naška Križnarja: • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 SKLEP: Volilna komisija je ugotovila, da so Ëlani SED soglasno izvolili dr. Naška Križnarja za novega podpredsednika SED. C. Volitve za Ëlane IO SED: Volila se je vnaprej oblikovana lista kandidatov: 1. Alenka »erneliË Krošelj 2. dr. Katalin Munda Hirnök 3. dr. Marija KlobËar 3. mag. Jerneja Ferlež 4. mag. Marko Smole 5. mag. Daša Koprivec 6. dr. Irena Rožman 7. Zora Slivnik Pavlin 8. mag. Inga Brezigar 9. Mojca Tercelj Otorepec 10. Irena Destovnik man. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 105 DRU©TVENE STRANI • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 12. SKLEP: Volilna komisija je ugotovita, da so Ëlani SED soglasno izvolili nov Izvršilni odbor SED. ». Volitve v uredniški odbor Glasnika SED: Volila se je vnaprej oblikovana lista kandidatov: 1. Irena Destovnik, glavna urednica 2. Adela Ramovš, odgovorna urednica 3. Tadej Pungartnik 4. Tita Porenta 5. Helena Rožman ‡ Ëlanica UO po funkciji • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 SKLEP: Volilna komisija je ugotovila, da so »lani SED soglasno izvolili nov uredniški odbor Glasnika SED D. Volitve uredniškega odbora Knjižnice Glasnika SED: Predlagani Ëlani: Volila se je vnaprej oblikovana lista kandidatov: 1. mag. Jerneja Ferlež, odgovorna urednica 2. Iztok Ilich 3. dr. Mateja Habinc 4. Kristina Toplak 5. Suzana Vešligaj • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 SKLEP: Volilna komisija je ugotovila, da so »lani SED soglasno izvolili nov uredniški odbor Knjižnice Glasnika SED. E. Volitve Nadzornega odbora: Volila se je vnaprej pripravljena lista kandidatov: 1. Zvezdana Koželj Delak 2. mag. Karla Oder 3. Ivica Križ • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 SKLEP: Volilna komisija je ugotovila, da so »lani SED soglasno izvolili nov Nadzorni odbor SED. F. Volitve Ëlanov »astnega razsodišËa: Volila se je vnaprej pripravljena lista kandidatov: 1. Damjana Terseglav PediËek 2. mag. Marjetka Balkovec Debevec 3. Nataša Kokošinek • za: 35 Ëlanov • proti: 0 • vzdržani: 0 SKLEP: Volilna komisija je ugotovila, da so »lani SED soglasno izvolili nove Ëlanice »astnega razsodišËa SED SKLEP:Delovno predsedstvo OZ ugotavlja, da so bili soglasno izvoljeni vsi predlagani Ëlani za organe SED. etnolog in kulturni antropolog Miha ŠpiËek, ki so mu vsi Ëlani SED izrazili dobrodošlico. Ad 12). Razno: • Dragica Trobec, podpredsednica SMD, predstavi obËne-mu zboru flPETICIJO«, ki jo je pripravilo SMD v zvezi z ovrednotenjem plaËnega sistema za muzealce in druge kulturne delavce (glej prilogo 11). • Tita Porenta pojasni Ëlanom SED preteklo uredniško politiko Glasnika SED v zvezi z nekaterimi Ëlanki v Glasniku SED. • Dr. Marko Terseglav predlaga, da bi na OZ v prihodnje namenili veË Ëasa debati, tudi o tekoËih problemih in predvidenih programih. • Dr. Breda »ebulj Sajko pojasni, da smo Ëlane veËkrat pisno pozvali, naj podajo svoje predloge in ideje v zvezi z delovanjem SED, vendar ni bilo pravega odziva. • Dr. Marko Terseglav predlaga razmislek o reorganizaciji SED v Zvezo etnoloških društev Slovenije, nato dr. Breda »ebulj Sajko pojasni, da smo se o tem pogovarjali že lani in da je nova Delovna skupina za regionalizacijo namenjena tudi preuËitvi tovrstnih razmišljanj. • Mojca SimonËiË RaËiË ugotavlja, da morda dajemo preveË poudarka finanËnim sredstvom, ki nam jih namenja država oz. MK in da bi bilo morda v prihodnje dobro poiskati tudi druge vire financiranja (na razpisih pri sponzorjih, donatorjih idr). SKLEP: OZ SED podpira predstavljeno peticijo, ki jo je na svojem obËnem zboru sprejel SMD. ObËni zbor smo zakljuËili ob 12. uri! Priloge: 1. Seznam prisotnih 2. Nekrolog dr. Tonetu Cevcu 3. PoroËilo o delu SED ‡ dr. Breda »ebulj Sajko 4. FinanËno poroËilo 5. PoroËilo Nadzornega odbora 6. PoroËilo »astnega razsodišËa 7. Program nove predsednice SED Helene Rožman 8. Nove delovne skupine 9. Življenjepis predsednice in podpredsednika 10. Seznam novih Ëlanov in Ëlanic 11. Peticija SMD 1 Datum prejema prispevka v uredništvo: 13. 4. 2007 Ad 11). Sprejem novih Ëlanov SED (glej prilogo 10): Predsednica delovnega predsedstva je prebrala imena novih Ëlanov SED. Med njimi je bil na OZ prisoten le dipl. Vse priloge so shranjene v arhivu Slovenskega etnološkega dru- štva. DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 106 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Helena Rožman in doc. dr. Naško Križnar PREDSTAVITEV NOVE PREDSEDNICE IN PODPREDSEDNIKA SED Helena Rožman, roj. leta 1966, je leta 1990 diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz zgodovine in etnologije. Leta 1991 je pridobila naziv kustodinje etnologinje, junija 2003 pa naziv višja kustodinja. Od aprila 1993 je vodila podroËje etnološke dejavnosti v Kozjanskem parku. Od leta 1994 je vodila številne raziskovalne delavnice za študente razliËnih strok (etnologije, arhitekture in umetnostne zgodovine), ki so se ukvarjali z raziskovanjem kulturne dedišËine na zavarovanem obmoËju Kozjanskega parka. Med letoma 2000 in 2002 je koordinirala mednarodni projekt Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dedišËine v Kozjanskem parku. Od oktobra 2001 do aprila 2003 je delo v Kozjanskem parku opravljala kot vodja službe za varstvo kulturne dedišËi-ne, raziskovanje in izobraževanje. Od aprila 2003 je zaposlena kot kustodinja pedagoginja v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer se ukvarja z oblikovanjem pedagoških programov kot obliko posredovanja informacij o umetniških fondih ustanove in o kulturni dedišËini nekdanjega cistercijan-skega samostana. Na etnološkem podroËju se je ukvarjala predvsem z raziskovanjem tradicionalnih obrti in znanj, povezanih s kulturo bivanja in stavbarstvom (mlinarstvo v dolini reke Bistrice, vezenine s Kozjanskega, …), ter šeg in navad življenjskega cikla, ki jih je javnosti predstavljala v okviru razstavnega programa Kozjanskega regijskega parka, mednarodne urbanistiËne delavnice za prenovo stavbne dedišËine in pripravi projektov prenov na posameznih projektih znotraj zavarovanega obmoËja. Je podiplomska študentka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja s temo Razvojno varstvo dedišËine na primeru Kostanjevice na Krki. Poleg Slovenskega etnološkega društva je Ëlanica Slovenskega muzejskega društva, ICOM-a in Zveze zgodovinskih društev. Od februarja 1999 je Ëlanica Strokovnega sveta Pokrajinskega muzeja Ptuj. Naško Križnar se je rodil 25. maja 1943 v Ljubljani, kjer je leta 1962 maturiral, leta 1970 pa na Filozofski fakulteti diplomiral iz etnologije in arheologije. Leta 1972 se je zaposlil v Goriškem muzeju v Novi Gorici kot kustos etnolog. PosveËal se je etnološkim terenskim raziskavam zakljuËenih obmoËij zahodne Slovenije in zamejstva, katerih rezultati so bile postavitve muzejskih zbirk in razstav ter strokovni Ëlanki in filmi. Leta 1976 je bil med ustanovnimi Ëlani Slovenskega etnološkega društva. Leta 1979/1980 je pri DDU Univerzum koordiniral strokovne priprave za serijo šolskih filmov Kako živimo in zanjo posnel dva etnološka filma. Od leta 1983 je zaposlen pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU kot vodja Avdiovizualnega laboratorija, ki je od leta 1999 sekcija Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Leta 1993 mu je senat Univerze v Ljubljani odobril temo doktorske naloge z naslovom IzhodišËa vizualnih raziskav v etnologiji; uspešno jo je zagovarjal marca 1996. Od leta 1997 redno obnavlja naziv docenta za etnologijo. PosveËa se študiju metodologije vizualnih raziskav in proizvodnji vizualnih zapisov kulture. V raziskovalnem programu Etnološke raziskave kulture v Sloveniji in v zamejstvu od leta 1998 vodi raziskovalno nalogo Vizualne raziskave kulture. Trenutno je nosilec projekta CRP Register nesnovne dedišËine (2006‡2008). Na Fakulteti za humanistiËne študije UP Koper predava predmet Vizualne raziskave. V okviru programa podiplomskega študija antropologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani vodi izbirni izpitni predmet Vizualna antropologija. Za raziskovalce, uËitelje in študente humanistike od leta 1997 vsako leto z domaËimi in s tujimi predavatelji pripravlja Poletno šolo vizualnega. Leta 2001 je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel najvišjo nagrado za kratki poljudnoznanstveni film PišËalka, ki je bil leta 2002 nagrajen tudi na mednarodnem festivalu arheoloških filmov Cinarchea v Kielu. Leta 2004 je prejel Murkovo nagrado. Datum prejema prispevka v uredništvo: 6. 4. 2007 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 107 DRU©TVENE STRANI Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Helena Rožman PROGRAM SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA 2007-2008 Slovensko etnološko društvo je v veË kot treh desetletjih svojega delovanja izoblikovalo trdne programske stalnice, ki so glavno, nosilno in povezovalno jedro strokovnih društvenih aktivnosti. S programom za obdobje 2007‡2009, ki je bilo oblikovano ob javnem pozivu Ministrstva za kulturo, Slovensko etnološko društvo ponovno dokazuje svojo ambicioznost ‡ tako z izjemno motiviranostjo Ëlanov kakor tudi z mednarodno primerljivo kakovostjo in odmevnostjo ter aktualnostjo društvenih aktivnosti. Slovensko etnološko društvo nedvomno sodi med najaktivnejša strokovna društva na Slovenskem, njegovi programi pa imajo moËan vpliv tako na matiËno strokovno podroËje kot tudi na razvoj humanistike. Slovensko etnolopko druptvo je od Ministrstva za kulturo RS prejelo odloËbo pt. 0140-44/2007/6, z datumom 26. 3. 2007, s katero mu ta po predhodnem soglasju Ministrstva za visoko polstvo, znanost in tehnologijo podeljuje status druptva, ki deluje v javnem interesu na podroËju kulture in raziskovalne dejavnosti. Program, ki ga predstavljam v nadaljevanju, je nadaljevanje zelo uspešnega dela, ki so ga zaËrtali predhodniki, nabor programskih izhodišË, ki so bila prijavljena na poziv Ministrstva za kulturo za programsko obdobje 2007‡2009, pa je v glavnem delo starega IO SED. Vesela sem, da sva bila s takrat še kandidatom za podpredsednika povabljena na usklajevanja programa in da mi je nekdanja predsednica omogoËila, da sem pri pripravi razpisne dokumentacije dejavno sodelovala in tudi na ta naËin dobila vpogled v dosedanje in prihodnje delovanje društva. V mandatnem in programskem obdobju 2007‡2008 so predvidene naslednje aktivnosti: I. Organizacija in izvedba izobraževanih vsebin • Evidentiranje oz. topografija neobdelanih in neobjavljenih etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etniËnem ozemlju • Mala šola etnologije • Etnološki veËeri • Etnologija in regije: Ljubljana ‡ mesto medkulturnega dialoga oz. Dan etnologije (v letu 2008) II. Mednarodna dejavnost in udeležba na mednarodnih konferencah • Dnevi mednarodnega etnografskega filma (s podelitvijo plakete Nika Kureta v letu 2008) • Etnologija in zamejstvo • Slovenci na Hrvaškem ‡ dedišËina in sedanjost oz 10. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo ‡ mednarodni strokovno-znanstveni simpozij (v letu 2008) • Strokovna ekskurzija v »rno goro oz. strokovna ekskurzija v BeneËijo (v letu 2008) III. Promocijske dejavnosti • Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Mur- kove listine za pomembne dosežke na podroËju slovenske etnologije • Tiskovne konference ob izidu Glasnikov SED in publikacij v zbirki Knjižnica Glasnika SED • Posodobitev in ažuriranje spletne strani SED IV. Izdajanje publikacij na podroËju kulturne dedišËine • Glasnik SED • Knjižnica Glasnika SED Zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji je teža dveletnega mandata na programskem letu 2008, ki sta ga Evropski parlament in Svet EU razglasila za leto medkulturnega dialoga. V tem pogledu je treba poudariti posvet s strokovno ekskurzijo Etnologija in regije: Ljubljana ‡ mesto medkulturnega dialoga, ki bo sicer izveden 3. in 4. decembra 2007, a je hkrati uvod v pestro dogajanje leta 2008. Med najpomembnejšimi projekti dveletnega mandatnega obdobja pa bo nedvomno nadaljevanje projekta Evidentiranje oz. topografija neobdelanih in neobjavljenih etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etniËnem ozemlju. Kot programska širitev projekta bodo izvedene delavnice z ljubitelji in strokovni posvet Vezi med ljubitelji in stroko, ki ga bomo organizirali v sodelovanju s SMD, z Društvom konservatorjev ter s Slovenskim etnografskim muzejem. Drug poudarek je na Dnevih etnografskega filma, ki so programska stalnica mandata, znotraj katerih bo v letu 2008 osnovana tudi nagrada za dosežke na podroËju etnografskega filma ‡ Plaketa Nika Kureta. Naj poudarimo še strokovno-znanstve-ni simpozij 10. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, ki ga bo med 24. in 27. aprilom 2008 organiziralo Hrvaško etnološko društvo v soorganizaciji s SED. Delovna tema posveta je Komparacije, razvoj sosednjih etnologij. Posvet je med slovenskimi etnologi tradicionalno dobro sprejet, tako da naËrtujemo aktivno udeležbo najmanj 15 slovenskih etnologinj in etnologov. Oba projekta bogatita mednarodno dejavnost, znotraj katere zadnja leta zelo uspešno izvajamo projekt Etnologija in zamejstvo. Glasnik SED bo tudi vnaprej izhajal v obsegu štirih številk letno, v letu 2007 v dveh dvojnih, v letu 2008 pa predvidoma dveh enojnih in eni dvojni. Z razgrinjanjem razliËnih tem v tematskih številkah ter objavljanjem tehtnih znanstvenih in strokovnih Ëlankov bo uredniški odbor ohranjal usmeritev Glasnika SED, ki so jo zaËrtali prejpnji uredniški odbori. Uredniški odbor in glavna urednica Knjižnice Glasnika SED bodo tudi v tem mandatnem obdobju sledili ciljem zbirke, ki so bili postavljeni v njenih zaËetkih. NaËrtujejo ohranjanje enakomernega razmerja med zborniki s posvetovanj in tematskimi monografijami. Ohranjati pa želijo tudi trend objavljanja kakovostnih besedil, ki jih zaradi specifiËnosti drugje ni mogoËe objaviti. DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 108 Obdržali bomo uveljavljeno prakso, da Ëlani Društva po plaËilu Ëlanarine prejmejo publikacije, ki jih izda SED, brez dodatnih finanËnih obremenitev. Med promocijskimi dejavnostmi pa poudarjam le ureditev (2007) in nato sprotno ažuriranje društvene internetne strani. Ob predstavljenih programskih vsebinah pa bo ena pomembnejših nalog mandatnega obdobja, zlasti v letu 2007, skrb za ureditev pravnih podlag SED ‡ tu je mišljen predvsem statut, ki ga je treba uskladiti z zakonom o društvih in novim statusom SED kot društvom v javnem interesu na podroËju kulture in raziskovanja. Slovensko etnološko društvo je bilo v zadnjem mandatnem obdobju, ko ga je vodila dr. Breda »ebulj Sajko, pobudnik tesnejšega sodelovanja med sorodnimi strokovnimi društvi ‡ dobro utirjeno sodelovanje želimo nadaljevati tudi v naslednjih dveh letih. Velika pozornost bo namenjena tudi regionalizaciji, tako v širokem, upravnem vidiku ter njenem vplivu na delovanje SED v prihodnje, kakor tudi v notranjem, organizacijskem smislu. Društvo bo tudi v naslednjem mandatnem in programskem obdobju delovalo po ustaljenem redu; seje IO SED bodo vsako tretjo sredo v mesecu ob 14. uri in bodo, kot v preteklih letih, javne. Društvena pisarna je odprta vsak Ëetrtek med 11. in 13. uro. Ob koncu želim poudariti, da predstavljeni programski okvir dopušËa tudi širitve, v kolikor se bodo med Ëlani SED pokazale iniciative zanje, vendar ob predpostavki, da so dodatni projekti financirani iz drugih virov. Naj zatorej izkoristim to predstavitev programskih smernic tudi kot povabilo vsem Ëlanom k Ëim aktivnejšemu sodelovanju v predstavljenih programih kakor tudi k sokreiranju novih vsebin in usmeritev delovanja Slovenskega etnološkega društva. Datum prejema prispevka v uredništvo: 6. 4. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Alenka »erneliË Krošelj MURKOVANJE 2006 Podelitev Murkove nagrade in Murkovega priznanja 2006 Pred 20 leti oziroma leta 1986 je bil v Glasniku SED, let. 26, št. 1‡2, objavljen Pravilnik za podeljevanje Murkovih nagrad. Ob 125-letnici rojstva Matije Murka, enega izmed zaËetnikov znanstvene etnologije na Slovenskem, je bil leta 1986 pravi Ëas tudi za ustanovitev stanovske etnološke nagrade. Pravilnik o podeljevanju se je spreminjal, tako so prvi nagrajenci prejeli Murkovo priznanje, med letoma 1994‡1999 smo slavili prejemnice in prejemnike Murkovega priznanja in listine, leta 1999 pa je bila ob Murkovem priznanju kot najvišja stopnja nagrajevanja uvedena Murkova nagrada. Leta 2004 je bila ponovno podeljena Murkova listina, namenjena tistim, ki skrbijo za strokovno podprte naËine ohranjanja etnološke dedišËine. Prvo Murkovo priznanje je bilo podeljeno leta 1988, prireditev pa je poËasi dobila tudi ime. Etnologinje, etnologi in druga javnost smo zadnjih nekaj let vabljeni na Murkovanje. Leta 2006 so nas sprejele kolegice s slovenske obale, podelitev pa je bila v baroËni palaËi Belgramoni-Tacco, ki spada med najlepše baroËne arhitekture v mestu, v njej pa domuje naš takratni gostitelj Pokrajinski muzej Koper. V palaËi, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, so se muzejske zbirke zaËele oblikovati leta 1910. Prvi sedež muzeja je bil v samostanu sv. Klare, po prvi svetovni vojni pa je bil prenešen v sedanje prostore. Direktorica muzeja je kolegica etnologinja Tina Puncer Novak, ki nas je prijazno sprejela in pozdravila tudi v imenu ObËine Koper. Slovensko etnološko društvo je v njegovih dopolnjenih 31. letih vodilo sedem predsednic in šest predsednikov. Najdlje ga je v dveh štiriletnih mandatih vodila dr. Duša Krnel Umek z Obale, prav tako v dveh loËenih mandatih pa ga je do konca marca 2007 vodila tudi dr. Breda »ebulj Sajko, ki je prisotnim namenila uvoden pozdrav in misli ob obletnici ‡ 20-letnici obstoja stanovske etnološke nagrade. Prireditev je povezovala avtorica priËujoËega poroËila, popestrili pa so jo Šavrinski godci, vokalno-instrumentalna skupina, ki deluje kot sekcija pri Kulturnem društvu Franceta Bevka v Šmarju pri Kopru. S pesmijo so oznaËili zaËetek in konec slovesnosti in jo razveseljevali tudi med samo prireditvijo. Skupina, ki skrbi za del bogate kulturne dedišËine Istre, je bila ustanovljena leta 2000. Zbrali so se tisti, ki nekaj znajo ‡ vsi Ëlani pojejo in igrajo na domaËe izvirne ljudske instrumente, kot so se nekoË oglašali v ljudski glasbi Slovenske Istre: rimoniko triještino, škent, istrski bajs, klarin, pero od ruja ipd. Posebno pozornost posveËajo izdelovanju tradicionalnih ljudskih glasbil in zvoËil iz kanele (nonole, pišĘale, piskalĘe, Škrgadice ipd.), ki so bila v teh krajih pogosta, in igranju nanje. Doma so iz šavrinskih vasi v zaledju slovenske obale: Koštabone, Svetega Petra, Šmarij, PuË in Gažona. Namen delovanja skupine je odkrivati bogastvo in lepoto ljudske pesmi Slovenske Istre ter povrniti dostojanstvo nareËni besedi in igranju domaËe mužike, saj njihov repertoar sestavljajo ohranjene pesmi v slovenskem, italijanskem in hrvaškem nareËju. Z ljudskimi glasbili spremljajo petje kakor vËasih na svatbah in ob pustu. Igrajo tudi glasbo za razliËne plese, kot so šaltin, dopaši, šetepaši, mazolka ipd. Slišite jih lahko tudi s pomoËjo zgošËenke in kasete z naslovom Štiri goce godejo. Njihov vodja je Marjan Bažec. Poleg številnih nastopov v Sloveniji so Šavrinski godci gostovali tudi v Italiji, Hrvaški, Avstriji in NemËiji. Posebno odmeven je bil njihov nastop v palaËi OZN v New Yorku leta 2002. Ker je Murkovo nagrado v letu 2005 prejela mag. Inja Smer- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 109 DRU©TVENE STRANI del, je bil slavnostni govor njena Ëastna dolžnost in naloga. V letu 2006 se je iztekel štiriletni mandat Komisiji za podeljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listine, ki jo je vodila KoprËanka na delu v Ljubljani, doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik. Njeno mesto je zasedel dr. Marko Terseglav, ki spremlja SED oz. je njegov Ëlan že od ustanovitve, med letoma 1981 in 1984 pa je bil tudi njegov predsednik. Z besedami nas je vodil iz preteklosti v sedanjost in razkril odloËitev Komisije. Nagrado in listino sta podelila skupaj s predsednico SED, dr. Bredo »ebulj Sajko. Najprej so na oder prišli dobitniki Murkove listine, Etnografsko društvo oraËi ‡ OkiË (Štajerska), Murkovo nagrado pa je prejela doc. dr. Mojca Ravnik. VeËer smo konËali tako kot se pritiËe slovesnim dogodkom, v klepetu s kozarËkom in krožnikom v roki. S prejemnico Murkove nagrade in prejemniki Murkove listine pa smo veËer po prihodu v Ljubljano konËali v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 4. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Prof. dr. Marko Terseglav 20. PODELITEV MURKOVE NAGRADE IN MURKOVE LISTINE KOPER, 9. NOVEMBER 2006, BARO»NA PALA»A BELGRAMONI-TACCO, POKRAJINSKI MUZEJ KOPER, OB 17. URI Komisija za Murkovo nagrado in priznanja pri SED se je v nekoliko spremenjeni sestavi (prof. dr. Marko Terseglav kot predsednik, in Ëlani: prof. dr. Slavko Kremenšek, dr. Maja Godina Golija in dipl. etnol. in muzealka Ivanka PoËkar) sestala 13. 10. 2006 in pregledala vloge in utemeljitve za Murkove nagrade, priznanja in listine. Komisija je prejela tri pisne utemeljitve: dve za Murkovi nagradi in eno za Murkovo listino, ostala pa je brez vloge za Murkovo priznanje, ki tako letos ne bo podeljeno. Zato je Komisija najprej obravnavala nekaj dopolnil k Pravilniku o Murkovih nagradah, ki jih bo na letni skupšËini SED predstavila IO SED. Nato je prebrala prispele vloge in soglasno sklenila, da Murkovo nagrado 2005 dodeli doc. dr. Mojci Ravnik (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) za njeno dolgoletno, vsestransko in bogato zanstvenoraziskovalno delo v etnologiji. Murkovo listino je namenila Etnografskemu društvu OraËi iz OkiËa za ohranjanje etnološke dedišËine kraja in širše haloške okolice. Murkovo nagrado 2005 prejme doc. dr. Mojca Ravnik. Utemeljitev: Mojca Ravnik, doktorica etnoloških znanosti, docentka in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, spada v generacijo, ki ji je bilo v zadnjih treh desetletjih namenjeno ustvarjanje osrednjega toka slovenske etnologije. To vlogo je opravljala in jo opravlja kakovostno. Sodi med glavne poznavalce kulture vsakdanjega življenja v Sloveniji in zamejstvu. Njeno pojmovanje etnologije, njene metodologije, teorije in prakse poznamo iz razprav, monografij, referatov in diskusij. Njena bibliografija šteje 186 bibliografskih enot, od strokovnih Ëlankov do knjig. Med izvirnimi znanstvenimi Ëlanki pa so najpomembnejši tisti, ki odkrivajo njene temeljne raziskovalne teme, kot so obmoËja na mejah etniËnega ozemlja (Istra, BeneËija, Porabje, Prekmurje) in etnološka poglavja o stavbarstvu, identiteti ter o družini in sorodstvu. Poleg tega je Ravnikova med slovenskimi etnologi gotovo naredila najveË za raËunalniško obdelavo besedil. Manj znano je tudi, da je nagrajenka napisala scenarij za dokumentarni film flIstrski kruh« (1993) in je kot strokovna voditeljica sodelovala pri številnih video dokumentih Avdiovizualnega laboratorija ISN ZRC SAZU. V Ëasu (1998‡2002), ko je bila predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje, je bila njena zasluga med drugim tudi ta, da je spet steklo delo za Slovenski etnološki leksikon, ki je izšel leta 2004. Za ta Ëas pa so pomembni inštitutski projekti, pri katerih je sodelovala ali jih vodila (Raziskava družinsko-sorodstvenih odnosov v vaških okoljih Slovenije; Etnološka kulturna dedišËina; Temeljne raziskave slovenske ljudske kulture; Informatizacija neoprijemljive dedišËine za etnologijo in folkloristiko idr.). Njeno celotno strokovno delo je sila razgibano in raznovrstno, iz vsega pa zna potegniti nove poglede na etnologijo. Po diplomi na Oddelku za etnologijo FF (1970) se je tam zaposlila kot bibliotekarka in se zaËela izpopolnjevati v etnološkem znanju najprej v Parizu, na Ecol des Hautes Etudes (1970/71), nekaj let pozneje, po magisteriju v Ljubljani (1978), pa še na Inštitutu za etnologijo švedske Univerze v Lundu (1979). Prav njena magistrska naloga (1978) je v veliki meri doloËila njeno nadaljnjo raziskovalno pot. V ljubljanskem predmestju Galjevica je raziskovala sorodstveno skupnost in je svoje izsledke objavila v knjigi Galjevica (1981). Z delom je pokazala, da je kultura vsakdanjega življenja enako zanimiva in znanstveno relevantna v mestnem in ne le v ruralnem okolju in da je sodobna etnološka metodologija enako uporabna pri raziskovanju in vrednotenju vseh kulturnih pojavov, ne glede na družbeno in etniËno raven. Njena knjiga predstavlja, poleg Kremenškove Zelene jame, kljuËno delo t. i. mestne etnologije in sodobne kulture vsakdanjega življenja. Mojca Ravnik se je tako rekoË podala v skoraj vse oblike raznovrstnega etnološkega dela, zato ne Ëudi, da je pet let (1983‡88) delala kot etnološka konservatorka na MedobËin-skem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišËine Piran. Po odhodu na Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (1988) je svoja recentna in pretekla spoznanja poleg številnih DRU©TVENE ST znanstvenih Ëlankov strnila v doktorski nalogi in v knjigi Bratje, sestre, strniËi, zermani (1996). V njej je skozi preplet zgodovinskega razvoja istrskega naselja, domov in družin, stavbarstva, tradicije in njene transformacije prikazala kulturno specifiko Istre, zlasti pa prerez kulture družinskih odnosov in otroštva najrevnejših slojev prebivalstva, kar je edinstveno v slovenski etnologiji. Monografija predstavlja vrhunsko raziskovalno metodologijo, znaËilno za generacijo Mojce Ravnikove, katere temelj je dolgotrajno terensko delo, tesno sodelovanje z informatorji, emski in primerjalni vidik ter prikaz Ëasovnega in prostorskega razvoja kulturnih prvin. Svoje bogato znanje je kot predavateljica posredovala mladim etnologom, saj jo v letih 1981‡1983 sreËamo kot predavateljico predmeta Etnologija narodov in narodnosti Jugoslavije na Oddelku za etnologijo FF v Ljubljani, leta 2004 je zaËela kot docentka za etnologijo predavati v podiplomskem programu Interkulturni študij na Politehniki v Novi Gorici, kjer je bila nosilka predmeta Izbrana poglavja iz etnologije družine in sorodstva. Na Fakulteti za humanistiËne študije Univerze na Primorskem je na Oddelku za antropologijo in kulturne študije njen predmet Družbena kultura, sodeluje pa tudi pri predmetu Zgodovina in etnologija Istre. Ne smemo pa pozabiti še na tisto naloženo delo in znanje, ki ju je nagrajenka posvetila mladinskim raziskovalnim taborom po Sloveniji in v zamejstvu ter kot mentorica mladim raziskovalcem. Od ustanovitve leta 1975 je aktivna Ëlanica Slovenskega etnološkega društva. Že od zaËetka je bila vkljuËena v delo pri pisanju vprašalnic za etnološko topografijo slovenskega etniËnega ozemlja, leta 2005 pa je spodbudila in vodila odmevno društveno posvetovanje o Slovencih na Hrvaškem in bila tudi sourednica zbornika prispevkov s tega posvetovanja. Sicer pa je dr. Mojca Ravnik v slovenski etnologiji tako vsestranska raziskovalka in tako uspešna oblikovalka njene teore-tiËne misli in praktiËne izvedbe, da smo v tem kratkem orisu mogli zaËrtati komaj najpomembnejše mejnike njene bogate strokovne ustvarjalnosti, v kateri ji nikdar ni bilo vseeno, Ëe je kdaj narobe razumljena ali Ëe koga narobe razume. Z vztrajnostjo raziskovalke skuša stvarem priti do dna, a vedno s tistim Ëloveškim obËutkom za mero, vendar s strokovnimi argumenti in z neprecenljivim znanjem. Je nepristranska kritiËarka dogajanja v etnološki stroki in tudi v širši družbi. Murkovo listino 2005 prejme Etnografsko društvo OraËi iz OkiËa. Utemeljitev: Društvo je bilo ustanovljeno leta 1993 in šteje 20 Ëlanov iz OkiËa in sosednjih vasi. V njem delujeta dve sekciji: OraËi in Rusa. Glavna posebnost OraËev, ki jo sestavljajo štirje kojiËi, štirje koranti, baba in dva pokaËa, je t. i. kozji korant. Skupino Rusa sestavljajo rusa z dvema Ëlanoma, gonjaË in godec. Društvo je leta 2004 samo obnovilo cimpraËo, sodelujejo na prireditvah ob razliËnih praznikih: za martinovanje npr. pripravijo pravo gledališko predstavo z blagoslovitvijo mošta. Dru-štveniki sistematiËno skrbijo za vkljuËevanje mladih Ëlanov in za njihovo uvajanje v pustno prakso. Vsako leto izberejo enega ali dva mladeniËa in ju najprej preizkusijo v vlogi kojiËev, Ëe pa se obneseta, še v vlogi korantov. O Ëlanstvu in dejavnosti vodijo natanËno evidenco, zbirajo ANIGlasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 110 dokumentacijo svoje dejavnosti, za katero sistematiËno skrbijo z zapisovanjem, s fotografiranjem in z video snemanjem. Tajnik Beno VidoviË zapisuje spomine krajanov na fašenk in raziskuje najstarejšo podobo pustnih likov v Halozah. Njihova dokumentacija je dostopna zainteresirani javnosti. Društvo sodeluje tudi z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Nastopili so tudi v filmu flLeto oraËev«, hkrati pa sestavljajo svoj scenarij za film o dogodivšËinah mladega koranta. Skratka, Etnografsko društvo OraËi iz OkiËa na izviren naËin združuje prvine fašenka, zlasti oraËev in ruse, in še vedno goji tradicionalno obiskovanje domaËij v OkiËu in okoliških vaseh, kar je tudi njihova glavna dejavnost. Hkrati pa z velikim obËutkom za mero predstavlja haloški fašenk na javnih prireditvah, ne da bi podleglo folklorizaciji in komercializaciji s spreminjanjem likov in dramaturgije. Podelitev Murkove listine ni le priznanje društvu, ampak tudi okolju, v katerem živijo in delajo, predvsem pa gre priznanje njihovemu nesebiËnemu in vztrajnemu ljubiteljskem delu in ozavešËanju okolja o kulturni dedišËini. Datum prejema prispevka v uredništvo: 7. 12. 2006 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 111 DRU©TVENE STRANI Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Mag. Inja Smerdel NAGOVOR OB flMURKOVANJU« 2006 Spoštovani vsi ‡ letošnja nagrajenka in nagrajenci, predsednica Slovenskega etnološkega društva, Ëlani Komisije za Murkove nagrade, drage kolegice, kolegi in gostje naše tokrat po morju vonjajoËe in baroËno uokvirjene prireditve ‡ prav vsi prisrËno pozdravljeni na jubilejnem, dvajsetem Murkovanju. Ko sem pred letom dni na slovesnosti v Prešernovi dvorani akademijskega pritliËja prejemala flsvojo« Murkovo nagrado, sem kratkost tedanjega zahvalnega nagovora (Ëe se ne motim) pospremila z besedami, da mi je tisti pravi govor, nagovor s težo, usojen šele ob letu osoręj. A zdaj, ko sem ga doËakala, v trenutku, ko sem se zazrla v belino papirja oziroma v praznino raËunalniškega ekrana, se nisem poËutila prav niË usodnostno; bila sem brez tistovrstnega navdiha, ki bi me varno popeljal po uhojeni poti mojih predhodnic in predhodnikov ter mi, ali pomagal osvetliti trenutno stanje duha v slovenski etnologiji ali pa morda oceniti aktualno družbeno zavzetost naše stroke. Tudi zamisel ubesedenja spominskega sreËevanja s cenjeno jubilejno vrsto obrazov in osebnosti nekdanjih nagrajenk in nagrajencev ‡ Ëeprav bi bilo to nedvomno hudo mikavno ‡ kar ni pognala prstov po tipkovnici. Je paË tako, da moja etnologiji posveËena premišljanja trenutno polzijo po drugih poteh. Umik iz intenzivnega javnega strokovnega delovanja in ukvarjanja s skupnim v delovno zasebnost me je v preteklem letu vedno bolj uživaško sukal v raziskovalno delo; v terensko in v tisto bolj tihotno muzejsko delo. Na vso sreËo nosilke in nosilci Murkove krone ne služimo javnostim celo leto ‡ kakor na primer lepotne kraljice. Pokramljamo z novinarji, se vam predamo na tradicionalnem pogovoru z nagrajenci, se izpove-mo v svojem intervjuju in potem imamo do nadaljnjega ‡ do slavnostnega nagovora ob simbolni predaji žezla novemu Mur-kovcu ‡ relativni mir. In sama sem ta mir, kot kaže, tako zelo izkoristila za svoj delovni nemir ‡ najprej za razstavo flSkrinje, skrinje, skrinjice …«, za terensko in drugo raziskovanje skrbi za zdravje delovne živine, za žvižganje in petje delovnim volom, za Orlovo raziskovanje oral in potem še za pisanje raznovrstnih besedil ‡, da sem se pred to svojo le enkratno priložnostjo, edino v življenju, pred slavnostnim nagovorom pretekle Murkove nagrajenke, prav zares znašla v zadregi. Iz nje se izvijam s šopkom miselnih in spominskih okruškov, ki so se mi ob tem utrinjali; in morda bo iz njih vendarle nastala s Ëasom in z nami ubrana fragmentarna sestavljanka. Najprej ‡ ker to paË ni veË skrivnost ‡ mi dovolite, da iskreno navdušeno in prisrËno Ëestitam letošnji Murkovi nagrajenki, kolegici Mojci Ravnik. O njenem delu bo nedvomno spregovorjenih še toliko tehtnih pohvalnih besed, da z njimi ne bom tekmovala. Dodajam jim le spomin iz študentskih let, v katerih nam je prav Mojca, tedanja vladarica knjižnice Oddelka za etnologijo, poleg profesorjev Vilka Novaka in Slavka Kremen-ška (ter seveda tudi tedanje asistentske ekipe) bistrila poglede na etnologijo in nas znala navduševati s svojo zagledanostjo v stroko. Vesela sem, da gre letošnja nagrada v tako pravšnje roke. In iskreno Ëestitam tudi društvu OraËi iz Ptuja, dobitni- kom Murkove listine. Ker malce za šalo in malo zares v vsem rada išËem (ter pogosto tudi najdem) neke miselne ali drugaËe usojene vezi, sem v letu, v katerem sem se toliko ubadala ter se še vedno ukvarjam z orali, oranjem in oraËi, hudomušno vesela, da so listino dobili prav oni. In zdaj k prizorišËu naše tokratne prireditve ‡ a ne k stvarnemu, k muzeju (naj mi obalne kolegice in kolegi ne zamerijo), temveË k malce simbolnemu, k morju. Tudi tega, da vas nagovarjam prav ob morju, po katerem neprestano hrepenim, sem strašansko vesela. Ponavadi sta že en sam vdih modrine in pogled do obzorja dovolj za moje nadvse dobro poËutje; takšno, ko se ti zdi, da bi lahko objel ves svet in imel rad vse ljudi … Morda boste rekli, da vam govorim banalnosti, a zdi se, da bi ne bila odveË nalezljivost takega poËutja. Morje, to veËnostno okno v svet, je ena sama metafora za širino duha. Odprtost pogledov prinaša strpnost, trepetajoËa obmorska vroËina vzdržljivost in z maestralom ubrano petje škržadov navdih za delo in ljubezen do življenja. Morda se motim in posamezniki so paË vedno izvzeti, a zdi se, da vsega tega prav med nami etnologi, zapriseženimi preuËevalci življenja, ni vedno v izobilju. Zato nam, drage kolegice in kolegi, v tem trenutku in morda preveË naivno, želim malce veË strpnosti v medsebojnih odnosih ‡ med nami in med našimi redkimi ustanovami. Želim nam upoštevanja razliËnosti pogledov in spoštovanja raznovrstnosti delovnih rezultatov; sestopanja s piedestalov vase zaverovane strokovnosti; sposobnosti izražanja veselja ob posameznih, tudi skromnejših delovnih podvigih, ki so vsak na svoj naËin prispevek k etnologiji, in še kaj bi se našlo ‡ a naj bo dovolj. Posamezniki tkemo preprogo naše vede. Naše niti so raznobarvne, a Ëe se tega zavedamo in medsebojne razlike spoštujemo, jih je ‡ pa naj bodo še tako pisane ‡ nedvomno mogoËe stkati v ubrano celoto. NauËimo se že vendarle biti skupaj kljub razlikam in še posebej stopiti skupaj, kadar je to za etnologijo pomembno in potrebno. Zakaj takole pletem besede? Le zavoljo tega, ker kadar morda tega nismo zmogli ali kadar tega ne zmoremo, zunanja podoba naše stroke ni niti privlaËna niti prepriËljiva. Ob tem se spominjam ne prav redkih, poveËini zamolËanih in hudo neprijetnih trenutkov iz Ëasa vodenja Slovenskega etnografskega muzeja, ki je bilo morda v oËeh mnogih izmed vas v pretežni meri le menedžerska borba za denar, za novo muzejsko hišo. A v doloËenih pisarnah Ministrstva za kulturo pa tudi v nekaterih muzejskih krogih sem morala vse prepogosto stati na okopih naše vede; pojasnjevati naše razcepljenosti in braniti etnologijo in etnologe ter z vsem strokovnim erosom in prepriËljivimi argumenti vedno znova zagovarjati našo upraviËenost do etnološkega muzeja v zaËrtanem obsegu in sposobnost njegovega snovanja. In zdaj vam bom povedala zgodbo; priliko o dalmatinski vasici, v kateri zadnjih nekaj let preživljam poËitniške dni. Prav majcena je; šteje le rodbine štirih bratov ‡ sinov Filipovega, flod Filipa« Filipa, naseljenih v bregu nad morjem od sredine DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 112 19. stoletja, od Ëasa pradeda Filipa ‡ in nekaj njihovih bratrancev. Do dobe turizma so obdelovali nekaj polja in oljËnih nasadov, ovËarili in ribarili; danes še vedno ovËarijo in ribarijo, le na polje so pozabili. A kar je težko razumljivo v tej majhni, ne samo vaški, temveË tudi sorodstveni skupnosti, je njena notranja sprtost. Barba Ante, ta baraba, je barbi Miletu pobral ušate iz vrše, sem zadnjiË slišala. In vaški Amerikanki Luce je njen neËak, vaški flšerif« Toni, že veË kot pred letom dni samo pobral dolarje, luËi pred hišo pa ji še do danes ni postavil, mi je poleti pravila. Pa sestra Šikinega pokojnega moža, njena flzava«, kakšna nesramnica, hoËe Šiki vzeti nekaj zemlje, so mi ne dolgo tega pripovedovali med Ëakanjem na kruh. A Ëe bi ‡ bog ne daj ‡ pod vtisom njihovih opravljanj sama rekla karkoli slabega Ëez kogarkoli izmed njih, bi v trenutku postali najbolj složna vasica pod jadranskim soncem. Le kaj se mešajo ti tujci, ti nepovabljeni flfurešti« v naše zadeve, bi si pridušali; in njihovi medsebojni spori bi zaËasno potihnili v prid obËutju skupne moËi in zavetja v skupnosti. So nam lahko ti moji Dalmatinci svetál vzgled? Bomo kdaj takole strnili moËi ‡ vsaj ob kakem prihodnjem raziskovalnem projektu, Ëe že ne ob ubranem etnološkem študijskem programu? In kaj v teh dneh mislite o romskem vprašanju, drage kolegice in kolegi? Bi našo skupnost etno-logov lahko ob tem kdo kaj vprašal (pa nas ne)? Bi se moral kdo izmed nas odzvati na aktualno dogajanje? Pred nekaj leti sem v muzeju zasnovala prireditve, posveËene Romom. Naši štirje flHommagi Svetovnemu dnevu Romov« so bili vsebinsko razliËni, vendar vedno namenjeni medkulturnemu dialogu, približevanju romske kulturne drugaËnosti ne-romskim muzejskim obiskovalcem in osmišljeni na podlagi prepriËanja, da spoznano tuje postane manj tuje. A na teh prireditvah, ki so bile kar nekaj let naša programska stalnica, smo se poveËini sreËevali prepriËani s prepriËanimi. Ob nam drugaËnih ali premalo razumljenih Romih in njim drugaËnih nas samih pa se vedno spomnim še ene zgodbe. Pripovedi iz otroštva mojega moža o Sabriji iz skopskega romskega naselja Šutka. Romkinja Sabrija je prihajala Ëistit stanovanje, v katerem je v tistih letih prebival z mamo, in prat njuno perilo. Ko jo je klepetavi radovednež enkrat povprašal, zakaj Romi kradejo, mu je Sabrija zelo preprosto in tako resniËno odgovorila: flVeš sinko, eni Romi sicer res kradejo, a ne kradejo vsi Romi. Eni med nami Ëistimo in peremo; eni zbirajo smeti, drugi perje; eni trgujejo s konji, drugi so kovaËi in spet tretji brusaËi … Vseh vrst nas je in razliËne poklice opravljamo ‡ prav tako kot vi. In med nami eni res kradejo; a sinko ‡ tudi med vami so taki, ki kradejo …« In zdaj, ko je že Ëas, da konËam svoj besedovalski monolog, naj vas le še za hipec popeljem iz sedanjosti v preteklost, vam navržem še en spominski okrušek. Ker gre v tretje rado, vam tako povem še eno zgodbo oziroma vam razkrijem spomine moje mame na Matijo Murka. Na našega Murka. Na moža, katerega ime nosijo naše strokovne nagrade, priznanja in listine. V povojnih dveh letih, do informbiroja, sta bila z oËetom praška študenta. Kot študentski zakonski par sta v Ëeški prestolnici iskala ustrezno stanovanje in s pomoËjo znanke, Mur-kove ovdovele snahe, sta dobila v najem sobico v njegovem petsobnem praškem bivališËu. Naš znameniti Matija je bil v tistem Ëasu že star in skoraj povsem nemoËen. A njegovi negovalka in družabnica sta ga vsak dan posedli za mizo v dnevni sobi, kjer je potem dolgo Ëasa, dokler je zmogel, bral svoje knjige. In takega se mama spominja. Togo sedeËega zamišljenega moža, skozi debela oËala zazrtega v knjigo, prislonjeno na bralni pult. Le njegovi dolgi suhi prsti so se ob tem obËasno premikali in zmogli prav poËasi obrniti prebrano stran … Etnologinje in etnologi smo strokovni dediËi tega moža nezlomljivega duha. Vsem skupaj nam želim, da bi ga bili vredni ‡ našega Matije Murka … Datum prejema prispevka v uredništvo: 7. 12. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 RAJŽA NA OBALO Mojca RaËiË SimonËiË Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Mur-kove listine za leto 2006 smo združili z rajžo, podobno kot podelitev najvišjih etnoloških priznanj za leto 2003 v Rogaški Slatini. Le da nas je tokrat pot vodila na povsem drug konec Slovenije, torej proti zahodu. Devetega novembra navsezgodaj zjutraj se je skoraj poln avtobus slovenskih etnologov in nekaj naših simpatizerjev odpravil proti morju. Z nami je bila tudi letošnja dobitnica nagrade, ki je pet let svoje poklicne poti kot etnologinja ‡ konservatorka preživela prav na Obali, in sicer na MedobËinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi-šËine Piran. NakljuËje, da je bila podelitev prav na obmoËju, kjer je nagrajenka opravila nekaj svojih kljuËnih raziskav, je še dodatno potrdilo pravilnost odloËitve, da je vsakoletna slovesnost v drugem slovenskem kraju. Rajžo so še dodatno popestrili letošnji prejemniki Murkove listine, skrbniki svoje lokalne dedišËine, ki radi predstavljajo pustne posebnosti Haloz tudi zunaj domaËih krajev. Pobudnica Murkovanja na Obali je bila predsednica SED Breda »ebulj Sajko, zato je s pomoËjo Tanje Roženbergar Šega in v sodelovanju s kolegicami in kolegi, zaposlenimi v muzejskih in drugih primorskih kulturnih ustanovah, sama prevzela tudi organizacijsko plat rajže. Naša prva postaja je bila Mestna galerija Piran, kjer nas je priËakal direktor in kustos Andrej Medved. Popeljal nas je po gostujoËi razstavi slik in kipov Joana Mirója in nam povedal tudi nekaj besed o razstavni politiki galerije, sodelovanju s tujimi galerijami, težavah pri pridobivanju razstav slavnih umetnikov in odnosu Ministrstva za kulturo do njihovega dela. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 113 DR Zaradi njegove pripovedi je ta po obsegu sicer skromna razstava zažarela v povsem drugem sijaju kot ga verjetno doživi siceršnji obiskovalec, vajen retrospektivnih razstav velikanov umetnosti v tujini. Obisk galerije se je zavlekel Ëez odmerjeni Ëas, zato ga je zmanjkalo za posedanje ob kavi na prijetnem novembrskem soncu, saj so nas v Pomorskem muzeju flSergej Mašera« že priËakovali naši naslednji gostitelji. Muzej skriva svoje dragocenosti v prostorih klasicistiËne palaËe Gabrielli, veËini obiskovalcev Pirana verjetno bolj znane z zunanje strani, saj se nahaja v neposredni bližini Tartinijevega trga. Direktor muzeja Flavio Bonin nas je v svojem pozdravnem nagovoru seznanil tudi s trenutnimi preureditvenimi posegi v pritliËju, kjer bo dobila svoje nove prostore muzejska knjižnica, ki med drugim hrani tudi dragocene knjige iz 16. stoletja, zapušËino piranske Bibliotece civice. Po muzejskih razstavnih prostorih nas je popeljala etnologinja kustosinja Bogdana Marinac. V pritliËju smo si z zanimanjem ogledali razstavo o ribištvu, v 1. nadstropju kulturnozgodovinsko postavitev (ladijski modeli patra Gabrijela Gruberja, votivne podobe, ladijske polene ‡ lesene figure, ki so vËasih krasile ladijske kljune), najdlje pa smo se zadržali v tretjem nadstropju, kjer je predstavljena zgodovina pomorstva. Razstavo je pripravila kolegica Bogdana, prikazuje pa življenje slovenskih pomoršËakov v mornarici Avstro-Ogrske in v poznejši jugoslovanski mornarici. Tudi v muzeju nam je Ëas spet prehitro tekel, k zamudi na naši naslednji toËki pa je pripomoglo tudi nepredvideno iskanje izolske Mestne knjižnice, skrite med stanovanjskimi bloki v novem delu mesta. V knjižnici je sledil podoben scenarij kot v muzeju. Najprej nas je pozdravila direktorica Marina Hrs, potem pa nam je kolegica Špela Pahor predstavila posebnost te majhne in prijetne knjižnice. To je zbirka igraË, ki je bila povod našega obiska, saj slovi kot najobsežnejša tovrstna slovenska zbirka. VeË o njej in o posameznih razstavljenih igraËah sta nam povedala zakonca Janez in Marija JanežiË, ki sta se pred leti zapisala zbirateljstvu in mu namenjata veËino svojega prostega Ëasa in denarja. Ob ogledu zbirke oziroma razstave se je razvila živahna debata, saj je zbirateljski koncept zasebnika praviloma precej drugaËen od bolj ortodoksnih muzejskih zbiralnih politik. Zaradi kresanja mnenj se je Ëas obiska spet zavlekel in tako smo se brez kosila odpravili proti Kopru. V Kopru nas je priËakala kustosinja Zvona CigliË in nas popeljala po etnografski zbirki Pokrajinskega muzeja Koper. Zbirka je postavljena na Gramšijevem trgu v beneško-gotski hiši z nadstropnim pomolom in zato oËara že s svojo zunanjo podobo. V notranjosti stavbe pa se obiskovalec preseli v drug svet, saj je tam prikazana materialna kultura Slovenske Istre, Brkinov in »iËarije ter gornjega Krasa od 17. stoletja. Kolegica Zvona je kot dobra poznavalka terena in zlasti kamnoseštva želela z razstavo prikazati vpliv te dejavnosti na oblikovanje kulturne krajine, razstavljeni pa so tudi kamniti predmeti, ki so se uporabljali doma in pri delu. Poseben prostor je namenjen mešËanski kuhinji, znaËilni za mediteransko obmoËje, na notranjem dvorišËu pa je še kovaško-kolarsko delavnica. Tudi tu bi se naš obisk zavlekel, Ëe se nam ne bi mudilo na slavnostno podelitev nagrad, ki je bila v eni najlepših koprskih baroËnih zgradb, v palaËi Bergamoni-Tacco, kjer je tudi sedež muzeja. Tam smo se sreËali še z drugimi kolegi, podelitvi Andrej Medved predstavlja razstavo Joana Mirója v Mestni galeriji Piran. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 Bogdana Marinac predstavlja Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 Janez JanežiË predstavlja svojo zbirko igraË v Mestni knjižnici Izola. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 Zvona CigliË med vodstvom po etnografski zbirki Pokrajinskega muzeja Koper. Foto: Savo Nedeljkov, 9. 11. 2006 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 114 je prisostvovala tudi direktorica muzeja Tina Novak Pucer, predstavnik obËine Koper ter seveda lanskoletna nagrajenka in slavnostna govornica Inja Smedel, pa tudi drugi gostje. Podelitev je suvereno in profesionalno vodila kolegica Alenka »erneliË Krošelj, za popestritev in glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Šavrinski godci. Podelitev se je konËala v prijetnem vzdušju ob morskih dobrotah in s kozarcem ali dvema belega ali rdeËega. V poznih veËernih urah nas je avtobus pripeljal nazaj pred Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Pripravljalni odbor prireditve na Ëelu z nagrajenko pa je v kavarni SEM še dolgo v naslednji dan proslavljal in hkrati že koval nove društvene naËrte ... Datum prejema prispevka v uredništvo: 2. 2. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 V Ëetrtek, 17. 5. 2007, na predveËer mednarodnega dneva muzealcev, je Slovensko muzejsko društvo v Narodni galeriji podelilo že 35. Valvazorjeve nagrade. Med nagrajenci so bili kar trije z etnološkega podroËja: Valvazorjevo priznanje je za prvi del stalne razstave Med naravo in kulturo prejel Slovenski etnografski muzej, Ëastni priznanji pa dva naša ljubiteljska zbiralca, in sicer za ureditev flPalËave šiše« v vasi Plešce na Hrvaškem mag. Marko Smole, za ureditev muzejske sobe flPirËeva barvarna in družina« v hiši na Roženvenskem klancu v Kranju pa gospa Darja Okorn. Slovensko etnološko društvo in Uredništvo Glasnika SED vsem trem nagrajencem iz srca Ëestitata in jim še naprej želita tako uspešno promocijo etnološke dedišËine. V imenu Slovenskega etnografskega muzeja je Valvazor-jevo priznanje prevzela direktorica Bojana Rogelj Škafar. Foto: Savo Nedeljkov, 17. 5. 2007 Ga. Darja Okorn sprejema Ëastno Valvazorjevo priznanje za ureditev družinske muzejske zbirke v Kranju. Foto: Bojan Salaj, 17. 5. 2007, ź Narodna galerija Prejemnik Ëastnega Valvazorjevega priznanja za leto 2006 in lastnik flPalËave šiše« na Hrvaškem, mag. Marko Smole. Foto: Bojan Salaj, 17. 5. 2007, © Narodna galerija Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 115 DRU©TVENE STRANI NAROCILNICA NA REVIJO GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA Narocam revijo Glasnik Slovenskega etnološkega društva Letnik: Revijo mi pošljite na naslov: Ime in priimek / ustanova: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 116 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Darja Okorn PIR»EVA BARVARNA V KRANJU Muzejska soba o PirËevi barvarni in družini se nahaja v hiši mojih prednikov. 1 Od prvih desetletij 18. stoletja pa vse do danes je hiša v lasti istega rodu. Njena prostornost po eni, ter spoštljiv odnos prejšnjih generacij do tradicije po drugi strani, sta vzrok, da se je veËina zapušËine ohranila vse do danes. Gre za obsežen hišni arhiv: listine ‡ najstarejša je iz leta 1689, se nanašajo na družinske zadeve in razvoj barvarne, zanimivo je tudi družinsko pohištvo. Teh dvesto in veË let je bilo za družino in njene Ëlane polno razliËnih zanimivih sprememb. Zato za uvod kratek sprehod skozi preteklost. ZaËeli so kot barvarji. Ta obrt je dajala kruh sedmim generacijam Pircev, od nje je bila odvisna njihova eksistenca. Bila je vedno na prvem mestu. Zato so delavnico samo in postopke barvanja v njej neprestano izpopolnjevali in modernizirali. O tem priËata hišni arhiv in literatura o barvanju. Do leta 1797 so za likanje blaga uporabljali prešo, leta 1809 pa prešli na mongo ‡ modernejšo likalno napravo ‡ oboje je še ohranjeno, barve pa so naroËali predvsem v NemËiji. Delo so opravljali kakovostno in barvarna je lepo napredovala. NajveËji razmah je dosegla v drugi polovici 19. stoletja, ko je njeno vodstvo prevzel moj praded Matej Pirc. Po izobrazbi je bil sicer rudarski inženir, ker pa je imela domaËa obrt, kot sem že omenila, vedno prednost, je moral po smrti svoje sestre, tedanje lastnice barvarne, svoj poklic opustiti in prevzeti barvarno. Rudarstvo je študiral na »eškem in že takrat pozorno spremljal gospodarske spremembe po drugih deželah tedanje avstro-ogrske monarhije, svoje poznavanje razmer pa ob prevzemu barvarne koristno uporabil. Obrtno delavnico je zaËel spreminjati v manufakturo. Da bi imel dovolj platna za svoje potrebe, je zaËel pospeševati platnarsko obrt. Po vaseh okoli Kranja je najemal kmete ‡ tkalce, ki so zanj v zimskem Ëasu tkali platno. 2 Platno je od njih odkupil, v domaËi barvarni so ga pobarvali in potiskali, 3 nato pa dostavili v trgovino, ki jo je Matej Pirc kot drugo manufakturno trgovino v Kranju odprl leta 1864. Iz nje je romalo blago na vse konce tedanje avstro-ogrske monarhije. 4 Aktivno se je vkljuËeval tudi v politiËno in kulturno življenje tedanjega Kranja in se vedno bolj približeval mešËanskemu razredu, saj so mu bile blizu njegove takratne ideje: zavzemanje za pravice slovenskega naroda in jezika, samostojnost Slovencev v tedanji Avstro-Ogrski, pospeševanje gospodarstva, zlasti podjetništva. Bil je prvi predsednik Narodne Ëitalnice. Tej kulturni ustanovi so ostali zvesti ne samo njegovi otroci, 1 Na VodopivËevi 11 v Kranju. 2 O tem priËa hišni arhiv: zvezki z imeni in naslovi tkalcev. 3 Iz naše barvarne se je ohranilo okoli 150 modelov za roËno tiskanje. Od leta 1911 veËino hrani Narodni muzej v Ljubljani, tri pa so last Gorenjskega muzeja v Kranju. Trenutno so na ogled v moji muzejski sobi. 4 Hišni arhiv: poslovne knjige z naslovi naroËnikov. Lastnica muzejske zbirke o PirËevi barvarni in družini, ga. Darja Okorn, na odprtju zbirke septembra 2006. Fotografija je v zasebni lasti. Naslovnica zloženke, v kateri so opisani zbirka in njeni ustvarjalci. Fotografija je v zasebni lasti. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 117 ETNOLOGIJA JE POVSOD Pogled v muzejsko zbirko na VodopivËevi 11 v Kranju, september 2006. Fotografija je v zasebni lasti. Del materialne barvarske dedišËine sedmih generacij kranjskih Pircev, september 2006. Fotografija je v zasebni lasti. paË pa tudi njegovi vnuki. 5 Bil je tudi kranjski župan. V obeh funkcijah je izkazoval zavezanost svojemu narodu in jeziku ter svojemu mestu. To ljubezen je prenašal na svoje otroke, tako je njegov sin Karl postal ravnatelj prve slovenske realke v Idriji, njegov sin Gustav je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe, velik strokovnjak za pospeševanje in modernizacijo kmetijstva in sadjarstva, o Ëemer je napisal veË knjig. Njegov sin Ciril, moj ded, pa je svojo usodo povezal s Kranjem. Za njegov napredek se je zavzemal najprej kot deželni poslanec, med letoma 1921 in 1936 pa kot župan. Podobno kot njegov oËe Matej je moral tudi on opustiti študij jusa 6 na Dunaju in prevzeti barvarno. Nagel razvoj industrije, znaËilen za ta Ëas, ga je prepriËal, da je doba manufaktur minila. Delo v domaËi barvarni je poËasi opušËal. Med županovanjem je zaËel ob podpori somišljenikov in skupine ambicioznih mladih slovenskih podjetnikov v Kranj privabljati tekstilno industrijo. NaËrt je uspel in Kranj se je med obema vojnama razvil v drugo najveËje mesto tekstilne industrije v tedanji Sloveniji. Bil je aktivni Ëlan lokalnih narodnih društev: Narodne Ëital-nice, Gorenjskega Sokola, Slovenskega planinskega društva, Glasbene šole, Gasilskega društva itd. Kot deželni poslanec je podpiral odprtje železnice Kranj‡TržiË, gradnjo novega mostu Ëez Savo, zlasti pa napeljavo vodovoda za Kranj in okolico. 7 Kot župan je skrbel za napredek mesta, zlasti je pospeševal tekstilno industrijo, ustanovil tekstilno šolo itd., pa tudi za njegov izgled, za kanalizacijo, tlakovanje ulic in cest, izboljšal je cestno razsvetljavo. Leta 1921 je postal Ëastni mešËan mesta Kranj. Za svoje požrtvovalno delo je prejel veË odlikovanj; razstavljeni so v muzejski sobi. 5 Hišni arhiv: dokumenti in slikovni material, povezan z Narodno Ëitalnico. Jus: pravo. Hišni arhiv: dokumenti. Uspešen gospodarski razvoj je ustavila druga svetovna vojna. Po njej pa je družina v tedanjih politiËnih in kulturnih razmerah delila usodo, znaËilno za marsikatero napredno in podjetno mešËansko družino: politiËno šikaniranje in nadzor vse do leta 1980, odvzem premoženja in trgovine. Tako odrinjena na rob se je zaprla vase. Z letom 1990 je zaËelo oživljati zanimanje za kulturno dedi-šËino. MešËanstvo, vsa povojna leta izpostavljeno preziru in omalovaževanju, je spet zaËelo pridobivati na veljavi, saj se je izkazalo, da si je že med obema vojnama prizadevalo uresniËi-ti, kar je moderno danes ‡ samostojno podjetništvo. Muzeji so zaËeli pripravljati razstave o dosežkih naših prejšnjih generacij in kustosinje Gorenjskega muzeja so se veËkrat oglasile pri meni ter povprašale po tem ali onem predmetu, dokumentu ali fotografiji. Med nami se je zaËelo plodno sodelovanje, ki traja že kar nekaj let. Z gradivom, ki ga hranim doma, sem sodelovala na veË razstavah: Kranj, 1992: flPodjetni KranjËani, naši dedje« Kranj, 1993: flIndustrijska dedišËina Gorenjske« Kranj, 1995: flOdkrivajmo svojo deželo ‡ ostanki starih obrti« Ljubljana (Slovenski etnografski muzej), 2001: flV podobe ujeti indigo« Kranj, 2003: flKruh in srce ‡ Družina v Kranju« Kranj, 2006: flPodjetništvo v Kranju od 1918‡1948« Ob tem sodelovanju se mi je porodila zamisel o muzejski sobi, teme v njej pa sta narekovala domaËa obrt in razgibano življenje mojih prednikov. V sobi so zajeti: - barvarna in delo v njej: zlasti preša iz leta 1797 in pogonski mehanizem iz leta 1809, modeli za tiskanje blaga, roši, bakrena skleda za drobljenje barve, lonËene posode za shranjevanje žveplene kisline; - povezava barvarne s trgovino; - kratek prikaz pridelave lanenega platna, ki je bilo za obstoj 6 7 ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 118 Gorenjske varuhinje etnolopke in zgodovinske premiËne kulturne dedišËine (od leve proti desni): Marija Kos (vodja ZAL ‡ enote za Gorenjsko Kranj), mag. Tatjana Dolžan Eržen (Gorenjski muzej), Marjana Žibert (Gorenjski muzej), Monika Rogelj (Gorenjski muzej), Mojca Šifrer Bulovec (Loški muzej Škofja Loka) in mag. Tita Porenta (Tržiški muzej) na odprtju PirËeve muzejske sobe. Foto: Helena Rant, september 2006 barvarne in trgovine kljuËnega pomena; - predstavitev Ëlanov družine Mateja Pirca; - predstavitev mojega deda Cirila in njegovih zaslug za razvoj Kranja; - ostanki mešËanske oblaËilne kulture pretežno iz 30. let 20. stoletja; - rodbinske listine in dokumenti o razvoju barvarne in trgovine; - arhivsko gradivo o kulturnem, športnem in gospodarskem razvoju našega mesta med obema vojnama. »e bi imela na razpolago finanËna sredstva, bi na podoben naËin kot mongo uredila in predstavila tudi drugo delavnico, tako imenovani virštat ‡ prostor, kjer so se kuhale barve in se je blago v kipah barvalo. Prostor je impozanten in bi ga bilo škoda prepustiti propadu. Žal so moja sredstva izËrpana in ker je hiša v zasebni lasti, jo je tudi težko vkljuËiti v razne projekte. Prostor bi bilo mogoËe uporabiti za dodatne dejavnosti: organiziranje delavnic, obËasne razstave, za katere imam tudi sama še dovolj gradiva, predvsem listin in dokumentov, roËnih del, krstnih jopic, spodnjega perila, igraË, pahljaË, sonËnikov, roËnih torbic itd. Med urejanjem svoje muzejske sobe sem za nasvete in pomoË prosila kar nekaj kustosov iz razliËnih muzejev in bila prijetno preseneËena nad njihovo pripravljenostjo za sodelovanje. »utila sem, da se zavedajo pomembnosti zasebnih zbirk, saj prav tako kot muzeji skrbijo za Ëim boljšo in Ëimbolj pestro predstavitev slovenske kulturne dedišËine, ki je bila za obstoj našega naroda vedno izjemnega pomena, z vstopom v Evropsko unijo pa se je njeno pomembno poslanstvo samo še poveËalo. Datum prejema prispevka v uredništvo: 31. 1. 2007 AI IV / X Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 119 PO©TNI PREDAL Polemika, diskusijski prispevek / 1.21 Doc. dr. Mojca Ravnik ANTROPOLOGIJA PROSTORA V GLASNIKU 46/3,4 2006 ‡ ANTROPOLOGIZEM IN ETNOLOGIJA V Glasniku SED 46/3,4 je bilo objavljenih veË Ëlankov pod temo Antropologija prostora. Prvega je pod naslovom flNova paradigma antropologije prostora: prostorjenje in Ëloveška tvornost« napisal dr. Rajko MuršiË, sledijo Ëlanki Katarine S. Altshul flDiskurzivna praksa interpretiranja narave v nacionalnih parkih ameriškega zahoda kot krajih in prostorih narave«, Dragice MariniË flMladinski kulturni centri, kje je vaša prihodnost?«, Mihe Kozoroga flNa zadnji poti z Dantejem Alighi-erijem po Tolminu«, Anje TkalËiË flHiša kot socialni prostor« in Matene Bassin flProstor kina«. Skupni naslov napoveduje, da gre za skupinski nastop profesorja in študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ki so v antropologiji prostora odkrili nekaj tako novega in pomembnega, da si skupaj prizadevajo za njeno uveljavitev. Vendar pa branje njihovih Ëlankov razodeva, da je vtis, ustvarjen s skupnim naslovom, varljiv. Naslov ustreza le uvodnemu Ëlanku dr. Rajka MuršiËa, uvrstitev drugih Ëlankov pod to temo pa nima globlje zveze z njihovo vsebino in Ëe jim ne bi skupnega peËata dajal uvodni Ëlanek dr. Rajka MuršiËa, bi bralec sploh ne mogel zaslutiti, da gre tudi njim za kako novo paradigmo. Skupno jim je le to, da tako ali drugaËe vsi govorijo o prostoru, od potopisnih opažanj do kulturnozgodovinskih povzetkov in terenske raziskave; da citirajo jedro istih naslovov oz. avtorjev, med katerimi so Akhil Gupta, James Ferguson, Pierre Bourdieu, Arjun Appadurai, Michel Foucault, Rajko MuršiË, a so seznami literature Ëlankom prilepljeni kot nekakšen obvezni formalni hommage, brez vsebinske povezave; da slovenske literature ne navajajo, razen Mihe Kozoroga, ki povzema krajevne dogodke z Dantejevim kipom v Tolminu prav po krajevnih poroËilih in odzivih; da sploh ne navajajo slovenske etnološke literature ‡ še Anja TkalËiË, ki se je edina lotila samostojne raziskave in se tudi najbolj ustvarjalno navezuje na literaturo, se slovenski etnološki literaturi popolnoma izogne, Ëeprav je ravno o temi, ki jo obravnava, napisano marsikaj, kar bi bilo njeni obravnavi le v korist. Ignoriranje slovenske etnologije in avtomatiËno navezovanje na citate antropoloških avtoritet sta, sodeË po teh Ëlankih, najbolj opazni prvini nove paradigme; (samo)cenzura slovenske etnološke literature ni niË novega, a tukaj deluje prav manifestativno. (Da so ti Ëlanki uvršËeni med znanstvene, je absurd.) Za seznanitev z antropologijo prostora je torej pomemben le Ëlanek dr. Rajka MuršiËa, v katerem avtor piše o spremembah v antropologiji, ki jih je povzroËilo odkritje prostora oz. prelomno delo dveh avtorjev, Akhila Gupte in Jamesa Fergusona. Najprej je izšel njun Ëlanek flBeyond Culture; Space, Identity, and the Politics of Difference«, Cultural Anthropology 7, 1, 6‡23, nato pa sta uredila tudi zbornika Anthropological Locations: Boundaries and Grounds of a Field Science, Berkeley, University of California Press 1997 in Culture, Power, Place: Explorations in Critical Anthropology, Durham, Duke University Press 1997. (MuršiË 2006, 49) Dr. Rajko MuršiË meni, da gre za epohalni prelom: flZ današnjega vidika kaže, da ne gre le za kljuËne premike v pojmovanju prostora, ampak za premik v celotni paradigmatski usmeritvi vede: namesto logo-centrizma, ki je dobesedno vsajen v temelje ‘zahodne misli’, se kažejo alternativni pogledi, ki izpostavljajo dinamiko par-ticipativne oziroma telesne, izkustvene tvornosti.« (MuršiË 2006, 48) Pravi, da gre za flprelomen preskok v zgodovini antropologije«, saj v devetdesetih letih in na zaËetku 21. stoletja izide flprava poplava del, ki se tako ali drugaËe nanašajo na problematiko prostora in dinamike njegovega doživljanja, stvarjanja, spreminjanja in upravljanja.« (MuršiË 2006, 49) V Ëlanku si je dr. Rajko MuršiË zadal težko nalogo, osvetliti pomen nove paradigme v luËi razvoja antropološih konceptov in avtorjev iz obdobja pred prelomnim odkritjem in po njem. Glede na obseg tega podviga je popolnoma razumljivo, da vseh ni mogel dovolj pozorno obravnavati in je zato Ëlanek dokaj zmeden in nejasen. Navdušen nad odkritjem prostora je v prikaz preteklega razvoja strpal razne avtorje, usmeritve, koncepte v poenostavljeno zaporedje, polno nejasnosti. Tako pravi, da sicer ni mogoËe trditi flda se družboslovci in humanisti ne bi zavedali pomena prostora pri preuËevanju Ëloveškega sveta, toda benigne predstave difuzije kulturnih prvin in sestavin ter v konkretni prostor usmerjeni pogledi funkcionalistov, skupaj z zemljevidi in skicami, s katerimi so se trudili raziskati družbeno strukturo na posamezni lokaciji, niso mogli tekmovati s potencialno veliko bolj plodnimi teoretskimi uvidi, ki so jih že takrat ponujale na primer ekonomska menjava (dar in blago; prim. Mauss 1996), sorodstvo, tehnologija, politika, verske predstave ali znaki nasploh«. (MuršiË 2006, 48) Kateri družboslovci in humanisti? So benigne predstave difuzije res tekmovale s plodnimi teoretskimi uvidi? In kaj je bilo z zemljevidi in s skicami, katerimi, kaj je bilo na njih? Henri Lefebvre je bil, pravi dr. Rajko MuršiË, flmed prvimi, že v zgodnjih sedemdesetih letih, ki je opozoril na veËplastni preplet izkustva (prostorska praksa), predstav (reprezentacij prostora) in tvornosti (reprezentacijski prostori), ki nam šele omogoËa realnejšo znanstveno konceptualizacijo sodobne in preteklih Ëloveških družb«. (Lefebvre 2005) Nam, komu? Kdo je ta, ki govori v nominativu plurala? Je šlo vse po eni liniji, od logocentrizma na poti k paradigmatskemu prelomu? flV antropologiji,« nadaljuje avtor, flje trajalo še dobro desetletje, da smo se otresli pritiska struktur (Lévi-Strauss 2004), mrež pomena (Geertz 1993), holizma in funkcije (Radcliffe Brown 1994) ter obsedenosti s samorefleksivnostjo.« (Clifford in Marcus 1986) Kdo se je otresel? Zakaj? Je bilo vse to, Ëesar se je otresel, res ovira na poti konceptualizacije prostora? In kaj je nova antropološka paradigma? Dr. Rajko MuršiË piše: PO©TNI PREDAL flMorda je prezgodaj govoriti o tem, vendar vse kaže, da smo priËe velikega paradigmatskega preloma, ki odvraËa pozornost ne le od struktur (naddoloËenega reda in danih pomenskih polj) k tvornosti (agenciji), tamveË od usmeritve analitiËnega pogleda od statiËnega predmeta k dinamiËnemu procesu njegovega tvorjenja.« Je pogled od struktur in statike v dinamiko procesa res nekaj tako novega? In ali ni ta dihotomija nekoliko nasilna? Površnost Ëlanka bi bila razumljiva, ko bi jo zakrivila le avtorjeva želja, Ëim bolje informirati bralca, ki lahko pozneje tudi sam vzame v roke knjige, ki jih avtor navaja, in se o vsem sam bolje pouËi. Vendar pa se zdi, da avtorju niti ni šlo za to, da bi podal razvidno in utemeljeno informacijo, ampak veliko bolj za to, da bi z impresivno kompilacijo poveliËeval antropologijo, ob tem pa omalovažujoËe razvrednotil etnologijo. Res je neverjetno, kako teatraliËno povzdiguje antropološko paradigmo prostora, pri tem pa prezre, zamolËi ali maliËi etnologijo. Avtor sicer mimogrede omeni etnologijo, kontinentalno etnologijo, etnografijo in narodopisje, a je vse, kar napiše na njihov raËun, lažno, neresniËno, izkrivljeno. A tudi o tem, kaj je bistveno novega prinesla antropologiji prostora, je iz bom-bastiËnega poveliËevanja komaj mogoËe kaj razbrati. Dr. Rajko MuršiË v Ëlanku naËenja mnoga vprašanja, ki izzivajo diskusijo; sama želim predvsem izraziti nestrinjanje z njegovim odnosom do etnologije, ki se mi zdi porazen, in se bom v priËujoËem odzivu nanj osredotoËila (del, ki se tiËe antropologije, bom povzela le okvirno); tistemu, ki mi bo oËital iztrgane citate, naj vnaprej povem, da tudi v izvirnem Ëlanku niso bili v nobenem kontekstu. KonËno pa želim spregovoriti še o ideologiji, ki je, po mojem, poglavitni dejavnik izbrisa in prevzema etnologije. Dr. Rajko MuršiË veËinoma govori v imenovalniku množine kot v imenu neke brezimne strokovne množice. Etnologiji podtika popolne nesmisle, npr.: flNobene samoumevnosti ni veË v tem, da za izvajanje etnografske raziskave išËemo najbolj nedotaknjena zakotja tega sveta ali da si ‡ doma oziroma na domaËem terenu ‡ prizadevamo poiskati zadnje sledove pristnega duha naroda v odroËnih vaseh ali zaselkih.« (MuršiË 2006, 48) Kdo je ta, o katerem govori v prvi osebi množine? S kom je iskal zakotja in sledove pristnega naroda v njih? Kje pa je danes na Slovenskem (ali na svetu nasploh) zakotje? Od kod je vzel tako za rep privleËeno samoumevnost? V imenu brezimne množice se sprašuje: flKaj se je torej zgodilo, da ne moremo veË zanemarjati koncepta prostora? Veliko, gotovo pa veliko veË, kot so doslej o prostoru povedali tisti, ki so jemali malodane kot naravno danost (npr. v geografiji ali nekaterih difuzionistiËnih in aplikativnih smereh kontinentalne etnologije, na primer v konservatorstvu).« (MuršiË 2006, 49) Skupaj s kom je doslej zanemarjal prostor, da je šele sedaj spoznal, da ga ne more veË zanemarjati? Kaj je to, kontinentalna etnologija? Ali obstaja kje kontinentalno etnološko konservatorstvo? Je kontinentalna etnologija jemala prostor kot naravno danost? Kako je le mogla? Je s tem sluËajno mislil tudi na etnologijo in konservatorstvo v Sloveniji? 1 1 Mimogrede ‡ zbornika DedišËina v oËeh znanosti in DedišËina v oËeh stroke, ki ju je izdal OEiKA l. 2005, sta bila promovirana flkot plod dolgoletnega raziskovalnega dela sodelavk in sodelavcev oddel- Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 120 V imenu brezimne strokovne množice posvaja pasuse iz del raznih avtorjev, naj se nanašajo na etnografijo ali etnologijo. flSledila je poplava refleksivnih pripovedi, ki so veË govorile o etnografskem junaku (tako kot so že desetletje in pol pred tem poimenovali Clauda Lévi-Straussa ([Hayes in Hayes 1979]; kritiËno pa je to etnografocentriËnost ali etnografski narcizem pretresel Clifford Geertz [1988]), kot o objektih etnografskih pripovedi, ki so jih tako ali tako potiskali v druge Ëase, izvaja-joË raziskave v drugih krajih (gl. Fabian 1983; kako znaËilno o njem molËijo avtorji zbornika o pisanju kultur!).« In dalje: flVsekakor je od vsakega avtorja ali avtorice posebej odvisno, kako se bo udinjal ali udinjala ideologijam in hegemonijam, toda ozavešËanje dejstva, da ne bo relevantne in verificirane pripovedi, ki ne bo postavljena v neki konkretni prostor, je bilo tako ali drugaËe samoumevno priËakovanje, saj konec koncev etnologi pri predstavitvah in posredovanjih naših etnografskih izkušenj pišemo ‡ in pri teh opisih se v vsakem primeru nanašamo na izkušnjo konkretnega prostora.« (MuršiË 2006, 49) Kakšno zvezo imajo, konkretno, refleksivne pripovedi o etnografskem junaku ali Geertzova etnografocentriËnost s konkretnim kontekstom? Ali etnografske izkušnje zunaj antropološke sploh ni? OËitno je avtor sam pripravljen udinjati se vsaki ideologiji, ki potiska etnologijo v nek popolnoma podrejeni kontekst, in ki z razvojem etnologije pri nas sploh nima zveze: fl»eprav si ni mogoËe zamisliti etnografskega priËevanja brez omembe ali opisa kraja etnografske izkušnje, se je antropologija pokrajine oz. krajine (anthropology of landscape) razvila šele v zadnjih dveh desetletjih.« (MuršiË 2006, 50) Kaj pa etnologija? Je etnološko pojmovanje prostora, skupaj z dosežki v raziskavah, vrednotenju in varovanju, popoln niË samo zato, ker ni zavito v modno dikcijo? Ker govori o prostoru, se dr. Rajko MuršiË težko izogne kakršni koli omembi etnologije v zvezi s kartografijo, a jo tudi v tem prikaže popolnoma potvorjeno: flNa zaËetku 21. stoletja torej pojmujemo prostor povsem drugaËe, kot so ga pojmovali difuzionisti, funkcionalisti, historicisti in drugi. Skozi celoten razvoj kontinentalne etnologije je bil prostor njena izjemno pomembna analitiËna komponenta. Novak je vedno poudarjal prostorsko komponento analize ljudske kulture (glej npr. Novak 1956, 1958, 1960), kljub temu pa na Slovenskem nismo razvili takšne etnološke kartografije, kot so jo denimo gojili pod BrataniĘem na Hrvaškem.« (MuršiË 2006, 50) Zemljevidi in skice? Kdo, kje, kdaj? Kontinentalni etnolog Novak? In zakaj je Novakovo upoštevanje prostora v nasprotju s tem, da flnismo razvili kartografije«? 2 Omenjanje Novaka v tej zvezi ka ter drugih raziskovalcev in strokovnjakov s podroËja humanistike in kulturne dedišËine«. (gl. Slovenski muzejski portal, Dogodkovnik, 3. 4. 2006) Zbornika brez sodelovanja etnologov in etnologov konser-vatorjev sploh ne bi imela Ëesa objaviti. Je torej za OEiKA tudi slovenska etnologija sprejemljiva, Ëe se da z njeno pomoËjo postavljati in uveljaviti? 2 Etnološki atlas Jugoslavije je spodbudilo Etnološko društvo Jugoslavije, organizacijo je vodila Komisija za Etnološki atlas Jugoslavije, v njej pa so sodelovali Boris Orel, Vilko Novak in Duša Krnel-Umek. Skratka, šlo je za skupni projekt in delo, ki ga ni mogoËe kar tako na hitro vreËi v niË, Ëeprav je res, da so kartografijo bolje razvijali v Zagrebu, kjer je Branimir BrataniĘ ustanovil Center Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 121 je ponižujoËe, kaže pa na oddelËno prakso, da lahko za samo-promocijo oddelka še kdaj prav pridejo stare avtoritete in se jim zato ne kaže popolnoma odpovedati. MuršiË spregovori tudi o svojem odkrivanju antropologije prostora: flSam sem postal pozoren na antropologijo prostora šele takrat, ko sem ugotovil, da mi starejše konceptualizacije prostora v vedi niso omogoËile dovolj uËinkovitega in prepriËlji-vega razpravljanja o naËinih prisvajanja in uporabe prostorov na Tratah. (glej MuršiË 2000, 489‡509) Starejše paradigme difuzionizma, funkcionalizma in historicizma so lahko ponudile le segmente razlag. Še manj so bili uporabni pristopi nekakšnega etnološkega oz. narodopisnega pozitivizma (ali realizma), ki so ga gojili ‡ ali ga še vedno gojijo ‡ etnologi oziroma narodopisci Srednje in Vzhodne Evrope. Zanje je (bil) prostor samoumevna danost, v kateri se nahaja predvsem nepremiËna gmotna ljudska kultura. »e pa so že razmišljali v bolj primerjalnih ali splošnih okvirih, so se zadovoljili s kartografijo in z ustaljenimi geografskimi koncepti. Takoj ko pa smo sooËeni s fluidnimi pojavi moderne, globalnimi tokovi, navidezno resniËnostjo, vsakdanjimi strukturami moËi in oblasti, telesi in vzajemnimi praksami v nepovezanih mrežah sodobnih medijskih komunikacij, državami, transnacionalnimi povezavami in skupnostmi, kibernetskimi svetovi in vseprisotnimi igrami, umešËenimi v izkustveno in navidezno vsakdanjost, se moramo seznaniti z abecedo in besednjakom, ki nam šele omogoËa prepoznavanje in utemeljeno analizo teh in takšnih pojavov.« (MuršiË 2006, 50) Ali v tem klobËiËu izmišljotin sploh kaj drži? Ni tole v zvezi z narodopisci Srednje in Vzhodne Evrope škandalozno, rasistiËno potvarjanje? Njegove pikrosti zvenijo nestrpno, neracionalno. Tako pravi: flToda preden se posvetimo nekaterim najuporabnejšim konceptom teoretskega diskurza o prostoru, se moram dotakniti še nekaterih drugih konceptov in premikov, ki so zaznamovali teoretski diskurz v kulturni / socialni antropologiji oz. etnologiji zadnjih treh ali štirih desetletij, ki smo jih na Slovenskem (Ëast izjemam!) veË ali manj uspešno prespali v avtistiËnem dogmatskem dremežu.« (MuršiË 2006, 50) Halo? Kdo je izjema, ki ni dremala? Etnografija obstaja le v pojmovnem obzorju antropologov, Ëe se le da, ameriških. flAntropologi so od Geertzovega inter-pretativnega programa dalje, še posebej pa od kritike pozicije etnografa / etnografinje na terenu (Marcus in Fischer 1986) in njegovega / njenega zapisanega ter natisnjenega priËevanja oz. pripovedovanja (Clifford in Marcus 1986) razpravljali predvsem o narativnih razsežnostih antropološkega raziskovalnega dela in o samem raziskovalcu (na kar se je z uniËujoËo kritiko odzval Clifford Geertz). NeskonËne razprave o pisanju etnografskih priËevanj, o dialoškosti, intertekstualnosti itd. so komaj prikrivale egocentriËnost samozaljubljenih razpra-vljalcev. Od Marcusovih in Fischerjevih opozoril o etnografski odgovornosti ni ostalo prav veliko (prim. Marcus 1998, 1999).« (MuršiË 2006, 50) fl»e torej razmišljamo o prostoru, dajemo prednost procesu njegove družbene konstrukcije, dejavnemu prostorjenju (angl. spatialization; prim. van Loon za etnološki atlas Jugoslavije in kjer se je gradivo tudi zbiralo in obdelovalo (danes zanj skrbi Etnološki zavod pri FF v Zagrebu). (glej Ramšak, Slavec Gradišnik 2004, 123 in Ramšak 2004, 228) PO©TNI PREDAL M |Ä 2002, ki piše o ‘družbenem prostorjenju’ v vsakdanjem življenju), ne pa samemu prostoru in njegovim konkretizacijam ([po]krajina, obmoËje, kraj, mesto, nahajališËe, lokacija).« (MuršiË 2006, 51) TeatraliËnost besedila doseže vrhunec v zvezi s kritiko fllogofilije, pozornosti, ki jo posveËamo govoru, njegovim temeljem in derivatom« ... flJoost Van Loon je uporabil hudomušno primero z govorom obsedenih: demoni, ki nas obsedajo, so tisti, ki govorijo skozi nas, pa naj bodo to etnografska priËevanja, znanstvene analize ali javno govorjenje« ... flRazpravljanje o pisanju etnografij je mogoËe premisliti tudi v luËi zgoraj omenjenega govora ‘demonov’, ki obsedajo nedolžne, praviloma nedoletne žrtve: kdo piše etnografije ‡ mi ali hudiË v nas? Van Loon pravi, da potrebujemo eksorcizem: za objektivnost v našem znanstvenem diskurzu se je treba znebiti hudiËev!« Se naj kar sprijaznimo z diktaturo, ki se poslužuje, za svojo prevlado, celo demonizacije? V sklepnem delu Ëlanka pa MuršiË zapiše, spet v brezimnem imenovalniku: flVsakdanje življenje skušamo razumeti tako, da izhajamo iz opazovanja in razumevanja nosilca / nosilke ter nosilcev in nosilk izkušnje vsakdanjega življenja na podlagi našega neposrednega sodelovanja z njim / njo in njimi, to je oseb, ki paË živijo svoje vsakdanje življenje. Mi smo instrument opazovanja v danem prostoru in Ëasu, torej prakticiramo etnografijo z vsemi svojimi Ëuti.« (MuršiË 2006, 52) »e je to nova paradigma, sta izbris in prevzem etnologije zakljuËena. Ob koncu naj dodam še to, da se mi zdi, da je sedaj, po petnajstih letih, odkar se je Oddelek za etnologijo na FF preimenoval v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, postalo jasno, da v takratnih in poznejših razpravah in razhajanjih v bistvu ni šlo in ne gre za nasprotje med etnologijo in antropologijo, kakor se je dozdevalo ali se komu še vedno dozdeva. Izbris etnologije ni in ne more biti v interesu nobene resne antropologije. Gre bolj za ideologijo, ki je na Slovenskem tako prepoznavna, da si zasluži ime ‡ po mojem bi ji lahko rekli antropologizem. Njeni pripadniki so do antropologije popolnoma nekritiËni, do etnologije zaniËevalni. Sklicujejo se na antropologijo, ki je bliže centrom globalne moËi kot etnologija, argumentacijo gradijo na kompilaciji antropoloških avtoritet. Videz teoretiËnosti ustvarjajo z brbotanjem citatov in vedno istimi oËitki etnologiji, da je nacionalistiËna in da nima teorije. Relevantna etnološka vprašanja o pojavih, spremembah, razvoju in strukturi naËina življenja in kulture prebivalcev Slovenije in sosednjih držav, kjer živi slovenska manjšina, nadomešËajo z modnimi antropološkimi, najraje ameriškimi temami. Antropologizem deluje globalizatorsko. Ko se je antropologizem zasidral na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, je o tem tekla burna razprava. (Kre-menšek 1993, 1994; MuršiË 1994; VreËer 1994) Naj povem, da se mi preimenovanje ni zdelo smiselno, kajti tudi prejšnji študijski program je vzpodbujal k širjenju metodološkega in teoretiËnega obzorja s spoznavanjem kulturne in socialne antropologije. Prevladalo je prepriËanje zagovornikov sprememb in verjamem, da so nekateri res priËakovali, da bodo prinesle širino in poglobljenost. Vmesni razvoj poznamo, strokovna razprava ga ni dovolj spremljala. SodeË po Ëlanku dr. Rajka MuršiËa je rezultat za etnologijo porazen. Da pa bi sluËajno kdo ne dobil vtisa, da nasproti MuršiËevemu PO©TNI PREDAL poveliËevanju antropologije idealiziram etnologijo, naj posebej podËrtam, da sploh ne gre za to. Etnologije ne idealiziram, zavedam se njenih pomanjkljivosti, vendar pa sem prepriËana, da jo je treba braniti. Je humanistiËna veda, usmerjena histo-riËno in interdisciplinarno, ki dela to, Ëesar ne dela nobena druga veda. Zavedam se, da mi bo kdo lahko oponesel, zakaj natanËneje ne povem, kaj je etnologija konkretno naredila v zvezi s prostorom. Vendar te naloge tu ne morem izpolniti, ker je absurdna ‡ naj zaËnem s pojasnjevanjem, da je prostor v etnologiji razumljen kot preplet naravnih in kulturnih dejavnikov, ki ga etnologi raziskujejo z vidikov krajine, poselitve, naselij in stavbarstva, sorodstva in sosedstva, prometa, migracij in komunikacij? Kako naj navedem vse etnološke Ëlanke, razprave, knjige, razstave, konservatorske elaborate, ki obravnavajo ta vprašanja in pojave? Bi morala v obrambo etnologije povedati vse od zaËetka ali po abecedi od Alpes Orientales naprej? SodeË po MuršiËevem Ëlanku vse to delo ni omembe vredno, in to se mi zdi, preprosto, velika škoda. Kot da bi se zgledovali po Butalcih, ki so bili vsi zadovoljni, da so razširili cerkev, v resnici pa jim je tat pobral suknje in jo z njimi pobrisal Ëez hrib. (MilËinski 1983) Literatura: KREMENŠEK, Slavko 1993: Razhajanja. Glasnik SED let. 33, št. 3‡4. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2‡8. KREMENŠEK, Slavko 1994: Nazaj k narodopisju? Glasnik SED let. 34, št. 1‡2. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2‡9. MIL»INSKI, Fran 1983: Kako so Butalci širili cerkev. V: Butalci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 27‡29. MURŠI», Rajko 1994: O razmerju med etnologijo in kulturno antropologijo ter predvsem o teoriji v etnologiji. Glasnik SED let. 34, št. 1‡2. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 10‡16. MURŠI», Rajko 2006: Nova paradigma antropologije prostora: Prostorjenje in Ëloveška tvornost. Glasnik SED let. 46, št. 3, 4. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 48‡54. RAMŠAK, Mojca, Ingrid SLAVEC GRADIŠNIK 2004: Etnološki atlas Jugoslavije. V: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 123. RAMŠAK, Mojca 2004: Komisija za etnološki atlas Jugoslavije. V: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 228. VRE»ER, Natalija 1994: Etnološki versus antropološki pristop. Glasnik SED let. 34, št. 1‡2, Ljubljana: Slovensko etnološko društvo: 17‡20. Datum prejema prispevka v uredništvo: 28. 2. 2007 Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 122 ^I Xs v \ Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 123 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 RAZPISI, VABILA, OBVESTILA ETNOLOGIJA IN REGIJE LJUBLJANA - MESTO MEDKULTURNEGA DIALOGA strokovni posvet Atrij ZRC SAZU Ljubljana, 3. in 4. december 2007 Organizator: SLOVENSKO Etnološko DRUŠTVO sloveneS thnologicalsociETY RAZPISI, VABILA, OBVESTILA Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 124 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Spoštovani, Slovensko etnološko društvo (SED) od leta 1975 združuje strokovnjake s podroËja etnologije in sorodnih ved ter zanje zavzete posameznike in posameznice. Organizirano je v veË delovnih skupin in izdaja strokovno glasilo Glasnik SED ter etnološke monografije. Vanj se vkljuËuje tudi vse veË ljubiteljev etnologije, ki po izobrazbi niso etnologi, vendar pa z zbiranjem in varovanjem etnološkega gradiva skrbijo za ohranjanje etnoloških spomenikov in kulturnega okolja, v katerem se ti nahajajo. Željo po sodelovanju ljubiteljev etnologije in strokovnjakov so veËkrat izrazili tudi lastniki zbirk, ki so že bili vkljuËeni v projekt Evidentiranje oz. terenska topografija etnoloških in sorodnih zbirk, ki niso v lasti javnih zavodov na podroËju premiËne kulturne dedišËine, ki ga je v letih 2004‡2005 organiziralo SED v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in drugimi regionalnimi, specialnimi in medobËinskimi muzeji. Delovna skupina za ljubitelje etnologije pri SED je bila ustanovljena na zadnjem obËnem zboru SED v Celju. Sekcija v svojem programu za obdobje 2007‡2009 naËrtuje vzpostavitev medsebojne formalne in neformalne izmenjave informacij, znanj in diskusij o težavah, s katerimi se sreËujejo predvsem zbiratelji in pristojni muzeji. Naši cilji naj bi bili predvsem: spoznavati težave lastnikov zasebnih zbirk, omogoËati posredovanje strokovnih informacij širšemu krogu Ëlanov, popularizirati ljubiteljsko delo na podroËju etnologije in skrbeti za medsebojno izmenjavo dobre prakse, s Ëimer bi pomagali pri iskanju rešitev za ohranitev in razvoj zasebnih zbirk. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v novoustanovljeni skupini. Ugodnosti Ëlan-stva v delovni skupini ljubiteljev obsegajo: - Ëlansko kartico z žigom PRESSE, ki omogoËa brezplaËen vstop v veËino javnih muzejev in galerij po Sloveniji in Evropi; - brezplaËno prejemanje Glasnika SED in možnost obiska etnoloških veËerov; - možnost sodelovanja na strokovnih sreËanjih in ekskurzijah ‡ rajžah; - obvešËanje o dogajanjih z vseh etnoloških podroËij. »lanom delovne skupine za ljubitelje pa nameravamo omogoËati vsaj še: - možnost aktivnega sodelovanja v programih in pri delu skupine; - posebno rubriko v Glasniku SED, ki bo posveËena zasebnim zbirateljem; - redna sreËanja skupine in ekskurzije po zbirkah v Sloveniji in sosedstvu; - strokovno izobraževanje in delavnice po razliËnih slovenskih regijah. Celoletna Ëlanarina za ljubitelje etnologije ‡ Ëlane delovne skupine je 20 EUR, za druge Ëlane pa 30 EUR. Za vËlanitev v SED izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na sedež društva: Slovensko etnološko društvo, Metelkova 2, 1000 Ljubljana, Delovna skupina za ljubitelje etnologije. PrisrËno vabljeni! Z veseljem priËakujemo vašo prijavo in se veselimo sodelovanja! Vodja delovne skupine za ljubitelje: mag. Marko Smole Vodja projekta Evidentiranje zasebnih zbirk: mag. Tita Porenta, prof. zgod. in univ. dipl. etnol. Predsednica SED: Helena Rožman, prof. zgod. in univ. dipl. etnol. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 125 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 RAZPISI, VABILA, OBVESTILA RAZPIS ZA PODELITEV MURKOVE NAGRADE, MURKOVEGA PRIZNANJA IN MURKOVE LISTINE ZA DOSEŽKE V ETNOLOGIJI NA SLOVENSKEM ZA LETO 2006 Na podlagi Pravilnika o podeljevanju Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine (objavljenega v Glasniku SED 44(1), 2004 in na spletnih straneh SED), Slovensko etnološko društvo objavlja razpis za podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanje in Murkove listine. Prosimo, da pri predlogih upoštevate 3. Ëlen Pravilnika, ki doloËa dosežke, za katere se podeljujejo Murkova nagrada, priznanje in listina: za podelitev Murkove nagrade: - izjemni etnološki znanstveni in raziskovalni dosežki posameznikov, skupin ali ustanove; - znanstveni in strokovni dosežki, zaokroženi v življenjskem delu posameznikov; za podelitev Murkovega priznanja: - znanstveni in strokovni dosežki na podroËju etnološke vede na Slovenskem (ali o Sloveniji) v preteklem letu 2006; za podelitev Murkove listine: - kontinuirane dejavnosti, veËletna prizadevanja ali enkratni dosežki, ki bogatijo, ohranjajo in popularizirajo etnološko znanje. Skladno z 8. Ëlenom Pravilnika lahko kandidatke in kandidate za nagrado, priznanje in listino predlagajo Ëlanice in Ëlani SED, družbene organizacije, ustanove in posamezniki iz Republike Slovenije in iz tujine, lahko pa tudi Komisija oziroma njeni Ëlani. Predloge s priloženimi podatki o kandidatkah in kandidatih, z vsebinsko (in bibliografsko) utemeljitvijo bo pregledala in ocenila Komisija za Murkova priznanja in na sveËanosti podelila eno Murkovo nagrado, eno ali veË Murkovih priznanj in eno Murkovo listino. Prosimo, da podpisane predloge pošljete do 20. septembra 2007 na naslov: Slovensko etnološko društvo Komisija za Murkova priznanja Metelkova 2 1000 Ljubljana SUMMARY Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 126 Maša Marty page 8 FROM THE AURAL TO THE VISUAL Folk music collecting began with the romantic quest for a natural, beautiful, and pure world. The enthusiasts of that time were united by the view that simple people have just as much right to their own place in history. This required that folk music be represented in written form. Comparative musicology arose out of an interest in a different kind of music in the last quarter of the 19th century. In order to facilitate the transmission of folk music researchers started to transcribe it, which gave birth to a new discipline, comparative musicology. Music and musical life, which until that time had been private and personal, became public. Collectors and researchers of folk music adopted it and presented it to the world in a new form. A new era had begun in the understanding of folk music, and with its promotion, the purpose and effect that it had had before it started to be transcribed on paper also began to change. Over the past century, the significance and role of transcription have developed and changed, so have its styles and methods. In line with the cultural and social contexts in which ethno-musicology developed, this progress varied from country to country. The history and the development of the methodology, theory, and practice of transcription are diverse. They had introduced a number of solutions, some of which had applicative value while others were mainly theoretical. The issues of why, when, and how to transcribe a song have been examined by musicologists since the very first recordings that helped create this discipline. Initially pursuing their own methods and theories about flthe other« music and using the concept of harmonic universalism, researchers transcribed various types of music with the same western European notation. The separation between prescriptive and descriptive transcription became noticeable in the 1950s. Its result was the melograph, alternative transcriptions, and alternatives to traditional notation. Gradually it became obvious that it made more sense to present musical concepts essential to the culture and music rather than transcribing all objective characteristics of the way the music sounded. The primary aim of this discipline is analytical presentation of a musical work by way of noting down its melodic profiles as had been perceived by the transcriber. Transcription and analysis developed in close connection with the development of audio and video technology. There is a continued discussion on how to achieve a complete transcription that would be not only precise and professional, but also understandable ‡ especially today, when transcription, together with new research methods, faces a crisis with regard to renewed questions about its meaning, importance, reality, and utility. So far, nobody in Slovenia has dealt in depth with transcription as an element of ethnomusicology and with its methodology, history, and general issues. In Slovenia, aspirations for collecting and publishing folk songs in songbooks and various studies never cease. The interweaving of folk music and its motifs into art music and other musical genres remains a stan- dard musical practice. However, a written source, that is transcription, is necessary for the reconstruction of music and for its performance so that new performers and arrangers of folk music can make use of the material. Because of this, transcription remains essential to this process. Its other significance is its applicability in ethnomusicology: here transcription has the status of an independent text that reveals the facts a researcher wished to emphasize. Transcription thus remains a practice of both folk song collectors as well as ethnomusicologists. Both basic purposes of transcription remain essential: its research characteristics intended for scholarly analysis and presentation of music material, and its public significance utilized by performers who use transcription to complete the circle between the visual and the aural. Mojca Tercelj Otorepec page 15 UNDERSTANDING HERITAGE. PUBLIC INTEREST IN THE PROTECTION OF CULTURAL HERITAGE AND OF PUBLICLY OWNED AND PRIVATE MONUMENTS ‡ CONSERVATOR’S VIEW Discussed are theoretical and practical aspects of cultural heritage protection, especially public interest in the protection of cultural heritage and of publicly and privately owned monuments. Cultural monuments that have been declared public property are owned by the state or a local community. The article analyzes the relationship between both kinds of property in relation to current legislation on cultural monument protection. One of the most pertinent issues is how monument protection status is perceived by owners of immovable cultural heritage. Their understanding of this concept of ownership is not always clear nor is it always acceptable for them. Cultural monuments that have been given the status of public property are far less controversial as those in private ownership. Although private property, whether tangible or intangible, is by definition untouchable it becomes an object of public interest once it has been declared a cultural monument and registered in the official register of cultural heritage through acts of proclamation of a cultural monument of state or local importance and of public interest. Other categories discussed in this article are the following: public institutions competent for immovable heritage protection ‡ institutes for the protection of cultural heritage, legislation, protection of secular architectural heritage and of other types of heritage, ethnologist ‡ conservator, local and state interests, civil initiatives that have become active during recent years and have been successfully participating in issues on protection, conservation, and development. Ethnologist ‡ conservator perceives immovable cultural heritage as profoundly rooted in the past while its conservation, Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 127 SUMMARY protection, and restoration all take place in the present. This concept triggers a number of dilemmas and potential problems. Through years, architectural heritage and cultural monuments may change, become renovated, or acquire a completely different purpose. Equipped with expert knowledge and acting in accord with legislation, ethnologists ‡ conservators are public servants who must firstly pay regard to the past and take into account the life style of previous owners of this heritage. A good example is a farmhouse that has been officially registered as cultural heritage, but is situated in a village in which nobody farms any more. Its original purpose can therefore no longer be preserved, except as a museum presentation. Architectural heritage, a group of buildings, or an entire site, are thus actually relics that speak about material, social, and spiritual cultures of the past. Developmental processes, innumerable renovations, and especially new houses that have replaced old ones and are better suited to modern living standards, have completely interrupted the so-called sustainable development. Protection and renovation of this type of heritage entail its preservation or at least a record of its past development and its important details; its purpose, however, changes according to new demands. At this point changes also the past, with the present created anew. The problems that might arise from this situation concern several issues: How do heritage owners understand and value this heritage? What would they like to do with it? What are their pecuniary circumstances? Do they possess adequate knowledge about possible identities of a given region? It is my belief that the last issue has become the most relevant task of ethnologists ‡ conservators. Let us now briefly consider another type of cultural heritage, that of sacral immovable heritage. Since it has been proclaimed public property and its purpose has always been the same, its conservation does not present a problem. However, the preservation of secular architectural heritage or of an entire site, a cultural landscape, is paved with many difficulties. A cultural landscape is namely a result of many past lifestyles, of many different dwelling cultures of people who in the course of decades created their own unique way of life and buildings in which they led their lives. Present lifestyles are no longer in harmony with these dwellings and sites of the past. Cultural and social changes brought about new kinds of heritage and new spatial identities. Legislation that is currently in force does not allow for these many changes. The task of protection and preservation of cultural heritage has been assigned to heritage owners. Yet evaluation and classification of cultural heritage, decisions about which objects should be declared cultural heritage and which not, or which heritage is more important to the community, is the duty of institutes for the protection of cultural heritage. According to legislation, its owners are entitled only to free expert advice on legislation, on necessary procedures, and on how to deal with their cultural heritage. If necessary conservation measures or the costly upkeep of this type of heritage exceeds average maintenance cost the state or local communities may (author’s note) provide a subsidy for this purpose. In practice, this denotes that owners are solely responsible for the upkeep of their property that has the status of cultural heritage. Neither the local community not the state is prepared to invest public funds for private undertakings. Discussed are some other possibilities and procedures that had been practiced by the original institute for the protection of cultural heritage many years ago. Apart from conservators, the institute had its own project team whose task was to prepare conservation projects; this would be absolutely necessary today as well. Mojca Ramšak page 20 IS FIELDWORK RESEARCH ON THE INTERNET POSSIBLE? EPISTEMOLOGICAL MUSINGS ON INTERNET ETHNOLOGY The principal proposition with regard to research of virtual communities is that the ethnologist is able to observe and study virtual communities and everyday life of people creating them just as effectively as traditional ones. Provided that characteristics and peculiarities of the World Wide Web are taken into consideration the objectivity and reliability of procedures employed in this research are equally effective. The internet is commonly used to recruit respondents or simply to collect data. Its users most often seek data in library and magazine databases and from internet links with similar content. While some links are accessible to all, others require payment or membership dues. As a rule, though not without exceptions, payable data is more reliable. In comparison to traditional techniques, collection of data on the internet is much faster, as is their procession. Nevertheless, a careful consideration of the target population, which calls for a certain degree of assumption, is required for this type of research. But since there are still many researchers who do not use the internet, or do not depend on it, traditional ethnological methods shall certainly not disappear into oblivion. Much as the dilemmas in classical ethnological research, ethical issues arise in internet ethnology as well. The former entail the question of possible benefits of ethnological research for participating parties, the right to be informed, data protection, protection of personal dignity, trust, anonymity of informants, and the implications that may be harmful for them. When practicing internet ethnology, the emphasis is on voluntary consent of all participants and on data confidentiality. Jaka RepiË page 29 THE ROLE OF INFORMAL ECONOMY IN MIGRATION PROCESSES IN SPAIN There have been marked changes in the population structure of Spain during the last two decades, and, as a result, a gradual formation of a wholly new economic and social class, that of economic immigrants. Purely as a provocation, let us term SUMMARY Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 128 them flthe servants of slaves«. Their situation is a complex one for their migrations are directly dependent upon social, political, and economic factors as well as immigration and citizen politics. Spain is a country in which the differences between European and African immigrants, be it their border crossing, integration, or social status, are substantial. Despite the fact that both groups of immigrants may often live in the same locale, they occupy structurally different spaces, which is especially evident along the coast of southern Spain. While African immigrants represent the driving force of local informal economy there well-situated European tourists denote a source of funds for formal economy, especially tourism. The first group largely consists of illegal immigrants; members of the second one, on the other hand, are hardly perceived as immigrants, but rather as welcome tourists. The basic causes for this differentiation are European and immigrational politics that determines different legal statuses and culturalism, which represents a continuation of nationalism and even concealed racism. The most essential difference between immigration in northern Europe and that of southern Europe is the illegal status of immigrants in southern European regions. It is the result of European immigrational and border strategies on the one hand and the attraction of informal economy that supports and needs immigrant labor (Baldwin-Edwards 1999: 3) on the other. In the mid-1980’s, African migrants bound for France started to stop in southern Spain where they were able to obtain work in the swiftly developing agricultural sectors. The so-called flAlmerian model« of agriculture, developed by the impoverished locals from the seaport of Almeria who started to construct the first hotbeds, the invernaderos, that enabled produce growing throughout the year, is based on the employment of poorly-paid immigrants; it represents the major factor in the rapid development of the entire economy of this region. Creating a veritable sea of plastic, thousands of hotbeds have been constructed throughout the south of Spain. The ensuing economic growth of the region created employment possibilities for large quantities of immigrants; yet they have remained on the brink of society. Although their illegal status and the informal economy that went hand in hand with it had been desired and encouraged for a number of years, they also gave birth to a number of problems such as increasing xenophobia, discrimination, and violence. Among other things, official responses of the government to these challenges indicate that the process of immigration is a complex one and is closely intertwined with the interest of the capital, thus producing the circumstances that impede integration of these immigrants and foster inequality. Teja MoËnik page 36 THE IMAGE OF AMERICA CREATED IN SLOVENE LITERARY WORKS Literature presents an excellent documentary source for anthropologists who are able to interpret the data and imagery it contains. Literature informs, creates, and conveys images about different periods, places, and people. Since both anthropology and literature deal with stories there is a common ground between the two disciplines. However, there are also differences. Since it creates fiction while anthropology must faithfully follow the data obtained in the field, literature is allowed a much larger maneuvering space. As far as narration goes, their common characteristic is that they both freeze whatever is taking place at a particular moment. This may trigger a number of stereotyped notions, for the strainer represented by a written record can create for a reader a different image from the one experienced by either an anthropologist or a writer fldoing fieldwork«. The manner in which the writer shall bring the reader closer to the flfield« depends upon a number of things, of which his or her penmanship skill is one. In contrast to anthropology, which is targeted toward a rather limited circle of ‡ mostly scholarly ‡ readers, literature as a creator of notions about others plays an important role in our lives. A part of the mass media, it creates and furthers certain typifications of others. This study focuses on different notions about America created in Slovene literature. Examined are five literary works that, although very different in genre, content, and time reference, all deal with America, either through travel or immigration. In spite of their differences, the manner in which these five works perceive America and its ‡ mostly indigenous ‡ peoples share many similarities. Although literary creations and as such regarded as fiction, they clearly reflect personal views of their authors. No writing, whatever its genre, cannot deny subjective nor objective notions arising from the milieu in which its author creates. Literature does not reflect only aesthetical concepts, but political and cultural as well, and it aptly reflects the period in which it originates. The five literary creations are therefore a relevant example of how notions about America, perceived in Slovene society, have been changing through time. Louis Adamic, who perceives America as a new world offering to its European arrivals an abundance of opportunities for the creation of a new and better civilization than the one in the old country, is much more interested in European newcomers than in Native Americans. Bergles and Rode, however, who represent the second generation of Slovene immigrant authors, already examine the differences between America and their considerably romanticized homeland. Slovenia, its land, and its culture, are perceived with a great deal of sentimentality and nostalgia. This idealization, however, is but a construct of two authors living far from their native country and is not based on reality. The modernistic turnabout in the works of JanËar and Šteger, contemporary Slovene authors, already reflects a critical and complex perception of the process of colonization. Although America is depicted much more subtly, cautiously, and with a critical eye, the two authors still do not seem to be aware of the process of the renaissance of Native Americans. Particularly Šteger often succumbs to the pitfall of negative stereotyped notions of his own western milieu. While the stereotype of Native Americans as less developed inhabitants of America and inferior to Europeans slowly fades certain terms, stemming from the period of colonization and Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 129 SUMMARY not used by Native Americans, for instance the term Indians, still remain. The study shows that (especially) contemporary authors have largely been capable of putting some distance between themselves and this subject, thus successfully evading prejudice toward and stereotypes about America. They were able to avoid generalizations and notions constructed mostly by the media. Since this study analyzes only five literary creations by three generations of Slovene authors and their perception of the American continent and Native Americans, it cannot be applied to Slovene authors in general. Nevertheless, it does illustrate the topic in question to a certain degree. It is conveyed to the reader who is the key consumer of ideas and images created in literary works. A serious rival to other forms of media such as the internet, television, newspapers, and the radio, literature plays an important role in creating our notions of reality. It is therefore very important how these notions are conveyed to us. Literature has to represent an adequate weapon against stereotypes and, what is more, it also has to be fully aware of its power. Nina Vodopivec page 43 THE SPACE OF A FACTORY: SPATIAL RELATIONS AND HIERARCHIES Analyzed is the spatial arrangement and hierarchy of the Predilnica Litija textile plant. After having obtained a short-time employment in the factory in 2004 I kept a fieldwork diary and interviewed factory employees as well as those who have already retired from the plant. This particular textile factory had been chosen because it is one of the few spinning mills in Slovenia that is still in operation. Specialized in the production of fibers used in medicine, furniture, and car industry, the plant has been successfully restructured, thereby also reorganizing its spatial relations, social interactions, and relations between its employees. The first part of this article describes spatial arrangement in the plant and its production unit. Accentuated is the key division in the factory, indicated by the terms below - above - and inside - outside. Rather than denoting the situation within the space of the plant, these terms indicate its hierarchical structure. The analysis of the plant’s spatial arrangement emphasizes the question of spatial distance. Although verbal information is extremely important nonverbal information should by no means be neglected. New employees at the production department learn how to work the machines by observing and imitating the movements of more experienced workers, thereby learning from gestures instead of verbal communication. This creates a unique spatial choreography that values experience rather than the knowledge obtained at school. Equally important are the creation of factory discipline and the changing structure of spatial relations and mobility of blue and white-collar workers in the production department, all within the context of the plant’s restructuring from a socialist factory to a post-socialist enterprise. In accordance with the standards of modern international enterprise management strategies the exact positions of workers and the distance between them has been methodically determined. A system of lines in the carding department is represented by lines drawn on the floor that mark the position of people, machines, pots, trolleys, and paths, thus precisely defining positions of workers, their movements, posture, and gestures. Spatial reorganization affects and changes the division of work and with it the social interaction in the production department. Despite the rules of discipline that ensure that workers and their movements are being closely monitored everyday practice represents a slight digression from official regulations. On the basis of my findings I posit that the spatial arrangement within the plant, with its implicit hierarchical structure and proportions of power, reflects not only work discipline but also forms a space that creates a memory. Mobilization and digression between different interpretations of the past and the present namely structure the space of the plant in a number of specific ways. Jasna Fakin Bajec page 51 RESEARCH OF CULTURAL HERITAGE IN THE KARST: IN THE FOOTSTEPS OF LINGUIST AND ETHNOGRAPHER KAREL ŠTREKELJ As the focus of construction, argumentation, and emphasis of national and local identity in contemporary global society, heritage is an important part of scientific discourse. Moreover, it serves as a springboard for economic and commercial enterprises (heritage industry). Although there are many different interpretations of heritage people usually do not ponder over its exact definition, but use the term more generally. Heritage denotes creations, left to us by our ancestors, which must be preserved for future generations. A closer look at this notion reveals that it is also an instrument that emphasizes a feeling of belonging, defines local, regional, state, and transnational communities, and satisfies the need for social interaction and entertainment. Through the course of centuries, positive and negative attitudes toward and emphasis upon creations of our forebearers changed and transformed. While during the period of socialism the prevailing attitude toward local creations was rather negative the modern postindustrial society tends to highly value local heritage, for instance local dialects, architecture, cuisine, and folk songs. Yet even socialist ideology supported a number of traditions. In order to strengthen its political power and emphasize group, especially Yugoslav, identity it revived a number of popular traditions, usually by taking them from their original, indigenous context and including them in different public events. Such reconstructions of traditional practices, which had acquired the name folklorism, can be SUMMARY Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 130 encountered at present as well. Experts, among which are ethnologists and anthropologists, are very critical of this concept that distorts and overly romanticizes popular traditions by playing on people’s yearning for nostalgic past, thereby depreciating original cultural practices and traditions that had been handed down by our ancestors. It is the duty of ethnologists and anthropologists to help interpret local history and co-create cultural heritage by conducting field research and writing ethnographic monographs. Heritage has to be included in the development of a community in a functional and attractive manner. Contemporary ethnologists and anthropologists, however, are not the only ones keenly aware of this task; so was Dr. Karel Štrekelj, the founder of ethnology based on th scientific data. In the course of his scientific work in the 19 century, he established methodological directives that should also serve as the basis of modern heritage research. Unfortunately, his methodological guidelines are often neglected in the present, as is so clearly evident from a number of developmental projects whose principal aim is to include heritage in the sustainable development of a community. In order to illustrate this pressing problem this paper focuses on an analysis of several developmental projects in two village communities in the Karst municipality of Komen, Štanjel and VoËji Grad. The analysis shows that in spite of numerous attempts at preserving local heritage and including it in the integral development of the community the village of Štanjel was unable to do so, largely due to incorrect methodological guidelines. VolËji Grad, on the other hand, employed a correct approach and is currently regarded as the most active village in the municipality of Komen. It is therefore imperative to pay regard to Karel Štrekelj’s methodological guidelines when forming a methodological concept of any developmental project for the sustainable development of a community that includes heritage. It is necessary to study the way of life of the local population, learn about typical features of community life and its structure, and plan its future development accordingly. This is the prerogative for satisfactory results valued by both the local community and the community at large. Marjetka Balkovec Debevec page 63 RESEARCHING SOCIAL LIFE IN ETHNOLOGY AND CULTURAL ANTHROPOLOGY: A CASE STUDY OF »RNOMELJ BETWEEN THE SECOND HALF OF THE 19TH CENTURY AND THE SECOND WORLD WAR After an initial description of the principal aims of her research on this topic and research methodology employed in her ethnological study the author briefly discusses the development of the term social life and examines bibliographic works on social life in Slovenia (in Ljubljana, Maribor, and Kamnik). She reviews other bibliographic works on this topic in Slovenia and abroad. This is followed by a general examination of »rnomelj’s history, economy, and social activities as well as of several key elements that affected the social life of the town. th In the period between the second half of the 19 century and the Second World War, »rnomelj was a small country town in Bela krajina, a region in southeast Slovenia, with a population of between 1,000 and 1,900 residents living in the town and its vicinity. Besides working in agriculture, viticulture, and stockbreeding, most of its inhabitants worked in trades. The present article recapitulates the basic findings from an extensive study on this subject, written for a Master’s degree in ethnology. The article focuses on the principal findings on different aspects of social activities in »rnomelj: cultural activities, dances, and open-air fetes; visiting and socializing at home; leisure and Sunday activities; the role of taverns; public events; market days; pilgrimages; swimming pools and sports; river swimming places; celebrating customs and usages; and children and social life. Special emphasis is given to the role of school in the cultural and social pulse of the town. The author has established that in comparison to larger towns in Slovenia, »rnomelj possessed most of the elements of social events as its much larger counterparts. While managing to preserve certain social activities its inhabitants also embraced new elements closely intertwined with and connected to broader social and cultural circumstances. Helena Rant page 74 COLLECTION OF COILED PADS IN GORENJSKI MUZEJ (THE MUSEUM OF GORENJSKA) Gorenjski muzej (the Museum of Gorenjska) possesses a collection of twenty-five coiled pads, the svitki, that display a rich variety of colors and patters. Although hardly noticeable at first glance, these skillfully made pads, placed on the head to alleviate the pain of carrying heavy burdens and maintain a better balance, attest to their makers’ great sense of craftsmanship and their wish to adorn even a plain object of everyday use. The charm of these coiled pads lies in their expert execution that employed different materials and produced a variety of pads. Aside from their purely practical function, they also denoted a source of income if they were made for sale. Many women made money by transporting goods on their heads, a task that would have been extremely difficult without the padding. The svitek is a small pad formed into a ring and placed on the head to alleviate the burden’s weight and maintain a better balance. It helped women fetch water from the well, bring lunch to reapers in the field, carry farm produce to their house or transport them to an open market, take laundry to the brook and Easter dishes to church for a blessing, etc. The pads for Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 131 SUMMARY everyday use were usually made by each woman herself, utilizing the material they had at hand. Prettier pads like the ones used to support a basketful of Easter foods were often bought from seamstresses, woodenware sellers, and on market stalls. Conveying goods by balancing them on the head is an ancient form of transportation. With the construction of water supply systems and a swift development of transportation means in th the first part of the 20 century the use of coiled pads started to diminish and almost completely vanished in the 1960’s and the 1970’s. Adela Ramovš page 78 PROGRAMS AND ACTIVITIES IN BUILDINGS PERTAINING TO SLOVENE CULTURAL HERITAGE Since their function complements the basic functions of museums, which is protection, research, communication, and development, programs of development and further purpose of the buildings that are part of Slovene cultural heritage are becoming increasingly important. This paper examines the situation in open-air museums, homes of prominent personalities, and houses and homesteads in situ. Although conditions are slowly improving in Slovenia they are still lagging behind many European, and especially Scandinavian, countries. The principal problem is improper terminology and a burning lack of experts who would act as mentors to enthusiasts in the field. Classical examples of such objects are museum shops that sell publications, arts and crafts products, souvenirs, postcards, pens, T-shirts, and organize periodical workshops for young children, primary and secondary school students, and, occasionally, for adults. They also organize literature reading evenings, other cultural events, and revivals of traditional customs. These activities could be further enhanced by offering traditional dishes, by combining natural and cultural heritage, by introducing different programs for leisure time, by developing adequate information systems, by education, and by research. It is very important to combine forces on local, regional, and national levels since only joint presentation on the market and joint promotion will help develop new programs, acquire necessary funding, and attract larger numbers of visitors. NAVODILA AVTORJEM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 132 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN ODDAJO PRISPEVKOV ZA flGLASNIK SED« Glasnik SED je strokovno-znanstvena revija, ki objavlja izvirne znanstvene, strokovne in poljudne prispevke s podroËja etnologije, kulturne antropologije in sorodnih ved ter prispevke ljubiteljev etnološke vede. Uredništvo Glasnika Slovenskega etnološkega društva zato prosi vse sodelavce, da pri pisanju in oddajanju svojih prispevkov upoštevajo spodaj navedena navodila. Tipkopise s svojimi podatki in priloženo zgošËenko pošiljajte na naslov: Uredništvo Glasnika SED, Slovensko etnološko društvo, Metelkova 2, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov glavne urednice: irena.destovnik@ siol.net. Prispevki za rubriki Razglabljanja in Obzorja stroke ‡ strokovni prispevki naj bodo dolgi eno avtorsko polo, to je šestnajst strani A4 raËunalniško napisanega besedila. PoroËila naj ne presegajo polovice avtorske pole, recenzije in ocene knjig, razstav ali filmov pa ne treh strani. Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil Word, z obiËajnim (enojnim) razmikom vrstic, v naboru znakov Times New Roman in v velikosti 12 pik. Znanstveni in obsežnejši strokovni prispevki naj vsebujejo povzetek vsebine (najveË eno stran) in avtorski izvleËek (od pet do deset vrstic). K prispevkom pripišite svoje podatke (ime, priimek, izobrazba, strokovni oz. znanstveni naziv oz. poklic, službeni ali domaËi naslov, elektronski naslov ter telefonsko številko). Vsi prispevki so razvršËeni po veljavni Tipologiji dokumentov / del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, objavljeni na spletni strani (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija-21.11.2002.pdf). Tipologija za znanstvene in strokovne Ëlanke se doloËi na podlagi predlogov avtorja, recenzenta in uredništva. Fotografije, diapozitive, skice in risbe (najveË tri na prispevek), ki jih po izidu posamezne številke vrnemo, priložite v posebni kuverti. Omenjeno gradivo v elektronski obliki (elektronska pošta ali zgošËenka), skenirano v formatu JPG v loËljivosti vsaj 300 dpi, pa pošiljajte posebej (ne vstavljajte ga med besedilo). V besedilu ustrezno oznaËite mesta, kjer naj bo objavljeno, in ga podnaslovite (naslov fotografije, skice ali risbe, avtor in datum nastanka). Za objavo kakršnega koli gradiva iz drugih knjig in revij morate priložiti pisno dovoljenje založnika. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji, vse prispevke recenzirajo uredniški odbor ali zunanji recenzenti anonimno. Recenzije se hranijo v arhivu SED. Prispevki so naËeloma objavljeni v slovenskem jeziku. Za lektoriranje in prevode povzetkov in izvleËkov v angleški jezik poskrbi uredništvo. Pri navajanju virov in literature upoštevajte naslednja navodila: NAVODILO ZA NAVAJANJE REFERENC MED BESEDILOM: (Priimek leto izida: stran) Primer: (Hailbrainer 2003: 41) NAVODILO ZA PISANJE SEZNAMA VIROV IN LITERATURE: Na koncu prispevka v poglavju Viri in literatura napišite vse vire in literaturo, navedene v opombah. Posameznih navedb ne številËite, med njimi ne pušËajte razmaka. LoËeno navajajte arhivske in ustne vire, literaturo ter elektronske vire. Gradivo v posameznih sklopih navajajte po abecednem vrstnem redu. Samostojne publikacije: PRIIMEK, Ime: Naslov. Kraj izida: Založba, leto izida (Naslov zbirke), strani. Primer: HALBRAINER, Heimo: Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev v Radgoni in okolici. Potrna: Kulturno društvo Ëlen 7 za avstrijsko Štajersko, 2003 (Znanstvena zbirka Pavlove hiše, knjiga 2b), 94‡95. PeriodiËne publikacije: PRIIMEK, Ime: Naslov. Ime publikacije let./št., leto izida, strani. Primer: BAJDA, Polona: Rasna neenakost v Južni Afriki: Odnosi med belci in Ërnci na slovenski farmi v Namibiji. Glasnik SED let. 44/1, 2004, 40‡46. Zborniki: PRIIMEK, Ime: Naslov. V: Ime Priimek (ur.), Naslov. Kraj izida: Založba, leto izida (Zbirka), strani. Primer: PIKO - RUSTIA, Martina: Uvodne misli. V: Katalin Munda Hir-nök in Polona Sketelj (ur.), Odstrta dedišËina: Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2003 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 35), 69‡73. VeË avtorjev loËite z vejicami, dva povežite s slovenskim in, pri veË kot treh pa seznam konËajte z idr. Tuje kraje izdaj, kadar je to mogoËe, poslovenite, npr.: Wien ‡ Dunaj, Klagenfurt ‡ Celovec ipd. Filmografija: NASLOV. Producent, leto izdelave. Kraj(i) snemanja, leto snemanja. Scenarij; strokovno vodstvo; snemalec; montaža; glasba; komentar; režija. Format, trajanje, tip enote. Primer: LETO ORA»EV. Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU, 2006. Veliki in Mali OkiË, Gruškovje, Videm pri Ptuju, Ljubljana in razni drugi kraji, 2005. Scenarij in strokovno vodstvo: Naško Križnar, Beno VidoviË; snemalci: Naško Križnar, Miha PeËe, Marijan VidoviË, Sašo KuhariË, Drago Kokolj; asistent: Sašo KuhariË; montaža: Miha PeËe; režija: Naško Križnar. Mini DVD, 38 min., etnografski film. Arhivski viri: Ime in signatura arhivskega fonda, Ime arhiva, arhivska enota, ime in / ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo loËene z vejicami. Primer: AS 730 ‡ Arhiv Republike Slovenije, Fond Gospostvo Dol, fasc. 43, pg. 1332. Elektronski viri: Naslov spletne strani, datum. Primer: http://www.sed-drustvo.si, 7. 12. 2004. NAVODILO ZA NAVAJANJE REFERENC V OPOMBAH: Samostojne publikacije: Ime Priimek, Naslov (Kraj izida: Založba, leto izida; Zbirka), strani. Primer: Heimo Halbrainer, Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev v Radgoni in okolici (Potrna: Kulturno društvo Ëlen 7 za avstrijsko Štajersko, 2003; Znanstvena zbirka Pavlove hiše, knjiga 2b), 94‡95. PeriodiËne publikacije: Ime Priimek, Naslov. Ime publikacije let./ št. (leto izida), strani. Primer: Polona Bajda, Rasna neenakost v Južni Afriki: Odnosi med belci in Ërnci na slovenski farmi v Namibiji. Glasnik SED let. 44/1 (2004), 40‡46. Zborniki: Ime Priimek, Naslov. V: Ime Priimek (ur.), Naslov (Kraj izida: Založba, leto izida; Zbirka), strani. Primer: Martina Piko ‡ Rustia, Uvodne misli. V: Katalin Munda Hirnök in Polona Sketelj (ur.), Odstrta dedišËina: Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji (Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2003; Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 35), 69‡73. Filmografija: Naslov, leto izdelave, avtor, format, trajanje. Primer: Leto oraËev, 2006, Naško Križnar, DVD, 38 min. Arhivski viri: Ime arhiva, ime in signatura arhivskega fonda, arhivska enota, ime in / ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo loËene z vejicami. Primer: Arhiv Republike Slovenije, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 43, pg. 1332 (Pismo 3. 8. 1788). Elektronski viri: Naslov Ëlanka, naslov spletne strani, datum. Primer: Vabilo na posvet Etnološka dedišËina in kulturna podoba štajerskih Slovencev, http://www.sed-drustvo.si, 7. 12. 2004. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo uredniškemu programu in navodilom, ne objavi. Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 133 SODELAVCI TE ©TEVILKE BALKOVEC DEBEVEC mag. Marjetka, univ. dipl. etnol. in prof. zgod., muzejska svetovalka, Slovenski šolski muzej, PleËnikov trg 1, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: marjetka.balkovec@guest.arnes.si »ERNELI» KROŠELJ Alenka, prof. umetn. zgod. in univ. dipl. etnol. in kult. antropol., višja svetovalka za kulturo, tehniËno kulturo in delo z mladimi, ObËina Krško, Cesta krških žrtev 14, Sl ‡ 8270 Krško. Elektronski naslov: alenkack@volja.net FAKIN BAJEC Jasna, prof. zgod. in univ. dipl. etnol. in kult. antropol., mlada raziskovalka ‡ asistentka, ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica, Delpinova 12, Sl ‡ 5000 Nova Gorica. Elektronski naslov: jasna.fakin@zrc-sazu.si FISTER Majda, univ. dipl. etnol., bibliotekarka na SAZU v pokoju, Na jami 5, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: majda.fister@volja.net ILICH Iztok, urednik pri DZS, publicist in prevajalec, Trebinjska 11, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: iztok.ilich@amis.net KRIŽNAR doc. dr. Naško, univ. dipl. etnol. in arheol., znanstveni sodelavec ISN ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronska pošta: nasko@zrc-sazu.si MARTY mag. Maša, prof. glasbe, asistentka, GNI ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: masa@zrc-sazu.si MO»NIK Teja, absolventka OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Hrastje 82, Sl ‡ 4000 Kranj. Elektronski naslov: teja.mocnik@gmail.com OKORN Darja, prof. angl. in slov. jez. v pokoju, VodopivËeva 11, Sl ‡ 4000 Kranj. PORENTA mag. Tita, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., višja kustosinja, Tržiški muzej, Muzejska 11, Sl ‡ 4290 TržiË. Elektronski naslov: tita.porenta@guest.arnes.si RA»I» SIMON»I» Mojca, dipl. etnol. in soc., bibliotekarka, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: mojca.racic@guest.arnes.si RAMOVŠ Adela, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., Krtina 22a, Sl ‡ 1233 Dob. Elektronski naslov: adela_ramovs@yahoo.com RAMŠAK doc. dr. Mojca, znanstvena sodelavka, Zavod ‡ Center za biografske raziskave, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: mojca.ramsak@guest.arnes.si RANT Helena, prof. zgod. in soc., višja kustodinja, Gorenjski muzej, TomšiËeva 44, Sl ‡ 4000 Kranj. Elektronski naslov: info@gorenjski-muzej.si RAVNIK doc. dr. Mojca, višja znanstvena sodelavka, ISN ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: MojcaRa@zrc-sazu.si REPI» dr. Jaka, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., asistent na OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zavetiška 5, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: jaka.repic@guest.arnes.si ROŽENBERGAR ŠEGA mag. Tanja, univ. dipl. etnol. in soc., muzejska svetovalka, Muzej novejše zgodovine Celje, Prešernova 17, Sl ‡ 3000 Celje. Elektronski naslov: tanja.rozenbergar@guest.arnes.si ROŽMAN Helena, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., višja kustodinja, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, Grajska cesta 45, Sl ‡ 8311 Kostanjevica na Krki. Elektronski naslov: helena.rozman@guest.arnes.si SLIVNIK PAVLIN Zora, univ. dipl. etnol. in prof. slov. jez. s knj. RojËeva 18, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: sed-drustvo@sed-drustvo.si SMERDEL mag. Inja, muzejska svetnica, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: inja.smerdel@etno-muzej.si STAREC Saša, absolventka OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Rožna dolina c. III/17f, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: sasa.starec@gmail.com SODELAVCI TE ©TEVILKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 134 TERCELJ OTOREPEC Mojca, univ. dipl. etnol. in soc. kult., višja konservatorka, Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Kranj, TomšiËeva 44, Sl ‡ 4000 Kranj. Elektronski naslov: mojca-tercelj@kr-zvkds-slo.si TERSEGLAV prof. dr. Marko, prof. slov. in prim. knj., mag. starejše slovenske literature, GNI ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: tmarko@zrc-sazu.si VALENTIN»I» FURLAN Nadja, univ. dipl. etnol. in kult. antropol. ter anglistka, višja kustodinja, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: nadja.valentincic@etno-muzej.si VODOPIVEC dr. Nina, soc. antropol., asistentka na Inštitutu za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: nina.vodopivec@guest.arnes.si Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 135 ETNOMANIJA Etnološki vecer, posvecen 75-letnici prof. dr. Slavka Kremenška, Kavarna SEM, 12. 12. 2006 Slovenski etnologi na 5. etnološkem veËeru, na katerem je Slovensko etnološko društvo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja pripravilo pogovor s prof. dr. Slavkom Kremenškom. Foto: Savo Nedeljkov Urednici flGlasnika SED«, Alenka »erneliË Krošelj in Tita Porenta, predstavljata vsebino zadnje številke letnika 46, posveËene 75-letnici prof. dr. Slavka Kremenška. Foto: Savo Nedeljkov Prof. dr. Slavko Kremenšek s kolegicama etnologinjama Anko Novak (v ospredju) in mag. Marjetko Balkovec Debevec. Foto: Savo Nedeljkov Razgovor s prof. dr. Kremenškom je na etnološkem veËeru vodila doc. dr. Mojca Ravnik. V zanimiv pogovor o profesorjevih pogledih na nekdanjo in sedanjo podobo slovenske etnologije se je vkljuËil tudi akademik dr. Milko MatiËetov, prav tako Ëastni Ëlan Slovenskega etnološkega društva. Foto: Savo Nedeljkov ETNOMANIJA Obcni zbor SED, Muzej novejše zgodovine Celje, 29. 3. 2007 Dr. Breda »ebulj Sajko in Helena Rožman ‡ prvi pozdrav v Celju. Foto: Ivanka PoËkar Nova predsednica Helena Roćman predstavlja svoj program. V ozadju predsedstvo obËnega zbora: mag. Tanja Roženbergar Šega, Tanja Hohnec in Zvezda Delak Koželj. Foto: Ivanka PoËkar Zbrani Ëlani SED. Foto: Ivanka PoËkar Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 136 Predsednica SED v mandatnem obdobju 2005‡2007 poroËa o opravljenem delu. Foto: Ivanka PoËkar Dr. Naško Križnar, novi podpredsednik SED. Foto: Ivanka PoËkar Odprtje razstave cvetnonedeljskih butaric. Foto: Ivanka PoËkar