Julij Titi, Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri, Z aložba L ipa. K oper 1988. str. 166. Več razlogov je , da o Titlovi knjigi poročam o nekoliko obsežneje. O bravnava nam reč m line, ki jih geografi po različnih delih Slovenije že nekaj let načrtno preuču­ jem o pa je zato p rim erjava to liko zanim ivejša. D rugi razlog je , da gre za pokra jino , k jer je bilo m linarstvo v m arsičem m očno drugačno, kakor drugod pri nas, tre tji pa, da je študija m etodološko široko geografska, v pozitivnem pom enu seveda. In čeprav je nastala izven geografskih znanstvenih središč, se z njihovim i preučitvam i zlahka p rim erja , m arsikatero pa tudi p rekaša. N aposled gre za av to rja , ki je raziskovalno aktiven , čeprav je delovna leta že dopolnil. In še bi lahko naštevali razloge za širšo obravnavo Titlove raziskave, m ed drugim tudi to , da Slovensko Istro , čeprav je edina naša obm orska pok ra jina , vse p rem alo poznam o. B rez pom ena naposled ni dejstvo , da je knjiga izšla pri Lipi, torej dom ači, prim orski založbi in tudi tiskarna, ki jo je na­ tisnila, je koprska. Če se najp rej do taknem o m etodologije T itlove raziskave, velja podčrtati, da je geografska v najboljšem pom enu trad icije , saj obravnava m line in m linarstvo z na j­ različnejših pokrajinsk ih vidikov, kakor glede različnih naravnih osnov tako tudi družbenih ; po nekdan je bi rekli kom pleksno. U strezno poudarja tudi historičnogeo- grafske poglede. Pozna se nam reč, da jo je napisal av to r, ki je geograf in zgodovinar hk ra ti, kar raziskavi m očno koristi. Po novem bi zan jo lahko še rekli, da je navse­ zadnje tudi p rob lem ska, ko pojave ne obravnava le kritično, tem več še večpom ensko in se tako ne izogiba tudi nakazovanju njihovih različnih možnosti za današnji čas. Posebej velja podčrtati, kako celo tno poda jan je kaže, da je študija plod večlet­ nega. sistem atičnega in tem eljitega raziskovanja, kar je pravo nasp ro tje m arsikatere na hitrico in brez pravega razm isleka napisane štud ije , čeprav se im a za m oderno. D elo je zato neverje tno bogato z najrazličnejšim i stvarnim i ugotovitvam i in novimi izsledki. T udi zaradi tega sm o T itlovega dela še posebno veseli. R azum ljiva je hkrati želja , da bi se av to r na podoben način lotil še kakšne geografske p roblem atike Slo­ venske Is tre , saj je m ed njenim i najboljšim i poznavalci. K akšna naj bi bila tem atika , av torju pač ni treba sugerirati, saj že v tem delu m arsikaj nakazu je , pa naj gre za zna­ čilno gospodarjen je z gozdom v m editeranskem svetu , za vprašan ja ribištva ali po ­ m orstva sploh in še česa. M orda pa bo av tor proučevanje m linov vseeno raztegnil na flišni pas v okolici T rsta , kakor je imel p rvotno v načrtu . Titi upravičeno naglasa, da je bil razvoj m linarstva v Slovenski Istri precej d ruga­ čen, kakor v drugih delih S lovenije, kar ne u tem elju je to liko z naravnim i osnovam i, kolikor z d ružbenim i, posebno zgodovinskim i (upravno-političnim i) in gospodarski­ m i, npr. z razcvetom avstrijskega T rsta. Ce si T itlove navedbe o osnovnih po tezah istrskega m linarstva ogledam o najprej z vidika celo tne S lovenije, za kar av tor ni imel m ožnosti, se pokaže, da je bila Slo­ venska Istra m ed našimi najin tenzivnejšim i m lin(ar)skim i pokrajinam i, če ni bila sploh prva. Č eprav obsega le šestdesetino slovenskega ozem lja , je im ela skoraj tride- setino vseh mlinov. Na sto kvadratn ih k ilom etrov jih je prišlo kar 26, v vsej Sloveniji le 18, čeprav je tudi slednje število visoko. Še pom em bnejši je delež vodnih koles in m linskih kam nov, kajti istrski mlini so bili povprečno večji in v prim erjavi z drugim i veliko zm ogljivejši, saj so glede na število, ozem lje in prebivalstvo nam leli veliko več žita. Imeli so nam reč za led je , ki je bilo neka jk ra t večje od lastnega ozem lja (Slov. Is tre). O b višku so mleli za velik del istrskega po lo toka , takorekoč za vso zahodno Istro s Puljem vred te r pritegovali žito iz več kot sto k ilom etrov oddaljenih kra jev , če­ sar v no tran ji Sloveniji nism o poznali. K asneje so njihovo zm ogljivost oh ran ja le po ­ trebe naglo rastočega T rsta , vendar je značilno, da je istrsko m linarstvo doseglo prvi vzpon že p red tem in precej prej kakor drugod po Sloveniji. Še veliko večjo razvitost pa je doseglo glede na razm erom a skrom ne naravne osnove, kajti nobena druga naša pokrajina ni svojih voda izrabila tako tem eljito , kakor prav istrska, kar je šlo pone­ kod pravzaprav v skra jnost, ko so se oprli celo na nestalne hudourniške povirne vode pa navsezadnje segli celo po vetru. Skra tka , glede na tekoče vode tolikšnega m li­ narstva v Slovenski Istri ne bi pričakovali. P o trebe pa so bile to likšne, da so pogonsko m oč v celoti izkoristili. Še več! Sča­ som a je postala om ejitveni fak to r m linarskega razvoja, čeprav naravne osnove niso niti tako slabe, če pom islim o na obe poglavitni vodi (R ižano , D ragon jo ), ki ju krepi podzem eljski do tok iz kraškega sosedstva, kar je om ogočalo stalno ob ra tovan je m li­ nov. O dkod tolikšne po trebe po m letju žita? T o je nedvom no posledica tega, da je Slovenska Istra flišno ozem lje sredi kraškega sveta in da je Istra stara žito rodna p o ­ krajina. K asneje se je pridružil še vzpon T rsta s svojimi potrebam i. K ako tem eljito so izkoriščali istrske vode, kaže poda tek , da je bilo nekaj nad sto m linov na približno sto kilom etrih vodnih tokov , povprečno to rej na manj kot kilo­ m eter po 1 mlin. D ejanska gosto ta je bila še večja (1 mlin na 280 m koristnega toka), kajti vsi tokovi niso bili uporabni; spodnji deli im ajo npr. p rem ajhen strm ec in čeprav so najbolj vodnati, so bili brez mlinov. V flišnem K oprskem prim orju je prišel tako po 1 mlin na m anj kot 3 km 2 ozem lja (v SRS na 5,5 km : ). T oda bistvena je bila n jiho­ va velikost in stalnost ob ra tovan ja , kar je od teh talo . O intenzivni, pravzaprav m aksim alni izrabi istrskih voda kaže podatek o veliko­ sti m linov, saj jih je m anj kot petina im ela le po eno kolo , m edtem ko so bili v no ­ tran ji Sloveniji taki mlini v večini. Tu pa so prevladovali mlini z več kolesi, pogosto s trem i do štirim i, številni pa so jih imeli pet do šest, nekate ri tudi do devet, in so bili med največjim i pri nas. Pravzaprav so bili takšni, kakršne so še dopuščale vodne raz­ m ere. Z a to so bili večji ob toku navzdol. K ako intenzivna je bila m linarska izraba istrskih voda, kaže poda tek , da mlinov niso postavljali ob naravne struge, tem več ob um etne m linščice, da so lahko mleli ve­ čino časa, če že ne vse leto . Vseh mlinščic je bilo kar za 23 km , torej za četrtino vseh koristnih vodnih tokov. Pri tem je šlo sicer za d robno , vendar intenzivno preured itev vodne m reže. P rim erjam o jo lahko s p reu re jan jem pobočij v ku ltu rne terase , tako značilne za intenzivno km etijsko izrabo K oprskega p rim orja . Mlinščice so z uravnavanim dotokom vode om ogočale m letje kakor ob (pre)viso- ki tako tudi (pre)nizki vodi. O d tod tri ozirom a štiri vrste mlinščic - običajne, razb re­ m enilne, akum ulacijske in dvojne, kar se drugod po Sloveniji ni n ik jer razvilo v ta ­ kem obsegu. Vse to priča o intenzivni, takorekoč skrajni izrabi istrskih voda. O dtod težn ja , da bi mlini obratovali čim več časa v letu , kar je bilo odvisno od vodnatosti, strm ca in odtočnega režim a. Izoblikovali so se zato različni obratovalni režimi m li­ nov. N a D ragonji kar štirje in na njenih pritokih tr ije , skupno torej sedem . Mlini z najintenzivnejšim režim om so mleli nep rek in jeno (noč in dan) okoli 300 dni na leto , podnevi okoli 50 dni (ob poletni najnižji vodi), preostali čas so mline vzdrževali. Pri najbolj ekstenzivnem režim u pa mlini niso mleli nep rek in jeno , tem več sedem ali osem mesecev sam o podnevi in tri ali štiri m esece le občasno (po deževju ali z nabi­ ran jem vode). M ed obem a skrajnostim a pa je bilo več p rehodnih režimov. V vsem tem se zrcali tesno prilagajan je na naravne osnove te r največja izraba pogonske moči z vrsto vodnega kolesa in obratovalnim časom , kakor so ga om ogoča­ le vodne razm ere. T ako so lahko zmleli največ žita. N orm alna vodna m reža sredi brezvodne kraške okolice, je nudila flišni Istri veli­ ko za led je , kar je sililo v sk ra jno izrabo vodne moči. V 19. stol. se je vodno m linar­ stvo še stopnjevalo te r doseglo višek zaradi silnega razvoja T rsta v tem času. Mlini so celo zanem arili p re jšn je (istrsko) zaledje te r ga zam enjali s tržaškim , a ne le s T rstom kot m estom , tem več tudi pristaniščem . Istrski mlini so se iz storitvenih razvili ne le v proizvodne ozirom a o b rtne , tem več kar v m estne ozirom a industrijske. To funkcijo so imeli vsaj kot celo ta, čeprav vodni pogon ne dopušča resnično velikih obratov. D o tega je prišlo šele z mlini na parni in kasneje električni pogon. M linarstvo K oprskega p rim orja je zelo zgodaj preseglo lokalno vlogo te r si z ob ­ sežnim istrskim zaledjem pridobilo regionalni pom en , m ed drugim tudi zaradi ugodne p rom etne lege (dovoz žita z jadrn icam i vzdolž zahodne istrske obale), kasneje pa se­ veda še širšega, ko se je p reko tržaškega pristanišča oprlo na uvoženo žito in na izvoz m oke (kar govori obenem tudi za p rvovrstno m linarstvo). Ni nak ljuč je , da je bila pri tem odločilna R ižana, a ne le zaradi vodnatosti. ok rep ljene s kraškim dotokom vode, tem več še bolj zaradi lege na pragu T rsta . Na njej je bila sicer le tre tjin a vseh mlinov, a kar polovica vseh mlinskih kam nov, ki pa so nam leli večino vse m oke. V ečje ob rtn e m line in m line, ki so mleli uvoženo žito (npr. iz V o jvodine), m oko pa izvažali, je poznala tudi no tran ja S lovenija, npr. v okolici L jub ljane , zlasti ob K am niški Bistrici, vendar takega razm aha, k ako r v Slovenski Istri, niso dosegli. Za p rim erjavo bi bilo koristno , da bi av to r v večji meri uporabil raziskave, ki so o tej te ­ m atiki izdelane na oddelku za geografijo FF (sem inarske naloge, diplom ska dela itd .). To so, žal. težave raziskovalcev, ki so izven raziskovalnih središč. Slovenska Istra je lahko prispevala kvečjem u nekaj odsto tkov žita, ki so ga zm le­ li njeni mlini. Ti so ga nam leli kar tr ik ra t do štirik rat več, kakor ga je pred približno sto leti pridelala celo tna Is tra , ozirom a več kot petino vsega tak ra t p ridelanega žita na slovenskih tleh. Sredi 19. stol. so istrski mlini zmleli skoraj sto tisoč ton žita (!) in še v začetku tega sto le tja okoli 70000 ton . Še pred nekaj leti pa je skupni pridelek žita v SR Sloveniji le za štirik rat presegal največjo letno količino nekdaj zm letega žita v Slovenski Istri. Ne glede na intenzivno usm erjeno m linarstvo je v K oprskem prim orju prišlo do izrazite m lin(ar)ske regionalizacije. Izoblikovali so se trije glavni deli: obm očje veli­ kih proizvodnih m linov v priobalnem svetu , obm očje m anjših storitvenih m linov v no tran jem delu te r vm esno obm očje s p rehodom . V sa tri so se razlikovala po veliko­ sti m linov, načinu pogona in ob ra tovan ja , vrsti zm letega žita (koruza ozirom a pšeni­ ca), lastnikih in delom a tudi njihovem socialnem in narodnostnem poreklu . T itlova raziskava tudi drugih po tez m linarstva ni prezrla , tako tudi ne prom etnih po ti, ki so povezane z m lini, ne m linarskih zaselkov in ne peke kruha po vaseh za p ro ­ dajo v T rstu in drugod (pojav krušaric) in še vrste drugih črt ne. Tudi istrski mlini so doživljali splošno usodo p ro p ad an ja m linov v tem sto le tju , le s to razliko, da jih je doletela prej kot druge. Pojem ati so začeli že v drugi polovici p re jšn jega s to le tja , ko so se tu že začeli uveljavljati parni mlini. Še bolj so nazadovali v začetku tega s to le tja , posebno m ed obem a vo jnam a, dokončno pa po zadnji vojni. R azcvet velikih proizvodnih m linov, kakor jih im enuje T iti, je bil p ravzaprav k ra tek , tra jal je le dobro sto letje . Z a Slovensko Istro ko t izrazito specializirano vinogradniško, sad jarsko in povrt- n inarsko pok ra jino , je p ravzaprav nenavadno , da so se v njej razvili tako številni in veliki m lini, in da je bila m linarsko tako in tenzivna, veliko bolj kot m arsikatera izra­ zito žito rodna pokra jina drugod po Sloveniji. Istrsko m linarstvo se nedvom no kaže ko t poseben tip m linarstva na naših tleh. Je živo naspro tje npr. m linarstvu sam otnih km etij alpskega sveta, kakor ga sim bolizirajo individualni km ečki, t.im . hišni mlini, kakršnih v Slov. Istri sploh ni bilo , kakor tudi ne pravih km ečkih m linov. Z anim ivo je . da je bilo v sicer enako velikem Pom ežju dvakrat več m linov (seveda hišnih) kakor v K oprskem prim orju . Z a to so bili tudi dva­ krat pogostejši (1 mlin na 1,5 km 2), a so imeli za tre tjino m anj mlinskih kam nov, zmleli pa so kom aj nekaj odsto tkov žita v p rim erjavi z istrskim i. Sm ernice za proučevanje m linov (G eogr, vestnik 1979) je avtor v m arsičem p ri­ lagodil posebnostim istrskega m linarstva, jih v m arsičem dopolnil te r s tem prispeval tudi k m etodologiji geografskega proučevanja vodnih m linov pri nas. T itlova raziska­ va je zato pom em bna stvarno in m etodološko. D arko R adinja Časopis za zgodovino in narodopisje, 58 (nova vrsta 23), 1. zvezek, M aribor 1987. M ed knjižne novosti so bili v našem V estniku doslej zelo redko uvrščeni geo­ grafski prispevki iz Časopisa za zgodovino in narodopisje (prim . G V 43, 45, 46 in 56). C ZN je znanstveno-strokovna revija, ki jo je le ta 1904 ustanovilo D ruštvo zgodovi­ narjev v M ariboru za pospešeno preučevanje zgodovine, arheologije in etnologije na slovenskem Š tajerskem in v P rekm urju . Po 2. svetovni vojni je leta 1965, z nastan ­ kom univerze v M ariboru , začel Č ZN (nova vrsta) ponovno izhajati; danes ga izdaja­ ta U niverza v M ariboru in Z godovinsko društvo M aribor, založnik pa je Z aložba O b­ zorja v M ariboru . O d leta 1985 je glavni in odgovorni urednik prof. dr. V. Bračič. V prvem zvezku 58. letn ika (nova vrsta 23. letn ik) velja opozoriti na tri prispev­ ke, ki so jih napisali geografi. M . P a k je prispeval razpravo N ekateri e lem enti zgradbe in ustro ja m estnega središča M aribora (str. 3 - 20). V njej so osvetljeni poglavitni izsledki preučevanj iz­ rabe ta l, tipa, starosti in nadstropnosti stavb te r njihove funkcijske nam em bnosti. Č e­ prav so raziskave zajele širše m estno obm očje, je glavna pozornost nam en jena ne le poznavanju trgovsko-poslovnega središča, tem več tudi drugim struk tu rno in funkcij­ sko različnim delom M aribora, izpuščeno tudi ni industrijsko-delavsko obm očje na S tudencih. V Pakovi razpravi je uvodom a prikazana rast m estnega.terito rija in s tem v zvezi so podane glavne prebivalstvene značilnosti ožjega m esta in obm estnih naselij. O b tem ugotavlja povezavo m ed kvalifikacijsko sestavo industrijsk ih delavcev in kvalite­ to n jihovega bivalnega okolja . N adrobno preučitev izrabe m estnega zem ljišča je om ogočila določiti, om ejiti in karak teriz ira ti različna obm očja: a) no tran je m esto ozi­ rom a jed ro , ki je zno traj nekdanjega m estnega obzidja; b) gosto zazidani p redel m estnega središča in c) predeli z redkejšo zazidavo, k je r p rev ladu je jo enodružinske hiše. A naliza starosti stavb je m ed drugim razkrila te rito ria lno rast m esta in skupaj s tipi zgradb te r njihovo nadstropnostjo pokazala tudi njihovo nam em bnost. Pak na­ d robno prikazuje funkcijsko sestavo širšega m estnega središča. Poglavitno je spo­ znan je , da je v m ariborskem poslovno-trgovskem središču prišlo do izredno m očne koncentracije dom ala vseh poslovno-trgovinskih in upravnih dejavnosti, ki s p ro m et­ nim sistem om in om režjem spodbu ja jo gravitacijo prebivalstva proti m estnem u sre­ dišču, in sicer s celotnega m estnega obm očja in v m arsikaterem pogledu tudi iz celo t­ nega P odrav ja (m ariborske m akroregije) Pozebe v inogradov in sadovnjakov pozim i 1985 (str. 21 - 26) v subpanonski Slo­ veniji, ki obsega 25 občin ozirom a 36 ,3% ozem lja SR Slovenije, p rikazuje V. B r a č i č . A v to r v aktualni štud iji, ki sega na področje večjih naravnih nesreč, n a j­ prej osvetli podnebne zah teve, ki jih te rja ta sodobno vinogradništvo in sadjarstvo, na to pa prikaže vegetacijski ciklus obravnavanih ku ltu r. O srednji del B račičeve študi­ je razčlenju je g ibanja dnevnih zračnih tem p era tu r m ed 5. januarjem in 20. feb ru ar­ jem 1985, ko je prišlo do dveh dolgotrajnejših vdorov izjem no hladnega zraka (od 6.