289. številka. Trst, v soboto dne 20. decembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" kbtii enkrat na dan. r&zun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne Naročnina znaša : km celo leto........24 kron cm pol leta........12 „ ca fietrt leta........ 6 „ ca en me*c ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ro^bf brez priložene n*rrw*nine se uprava oe ozira. Po tobakaronh v Tn»tu *e prodajajo po- samezrif- ftevilke po 6 ototink (3 izven T m* pa po 8 ntotink (4 nvč i Telefon Atr. 870. I J Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ee računaio po vrstah v petitu. Za več kratno narorilo - primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domari o«la»i itd., -»e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi *e ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna oe nahajata v ulici Carintia *tv. 12. Upravnlitvo ln sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo *tv. 3, 11. ua.lstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiRkarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. V podkrepljenje. vi. Ako t;i se prneli |>oelužiti termina, običajnega v sodnih dvoranah, rekli bi, da je v tej naš pravdi dokazilno postopanje zaklju-Seno. Se nam li je p'»nrečj dokaz resnice, ki Rmo pa nastopili : da namreč naši cerkveni poglavarji ne morejo b ti voditelji nareda v hudih političnih in narodnih horbah ? ! Mi imamo to zavest, da se nam je posrečil. Mi imamo to zavest, da smo dokazali, da cerkveni poglavarji oe morejo biti voditelji naroda v narodnih in politčnih borbah izlasti is dveh razlogov : ker jim nedostaje neod vitooeti nasproti mogočnim izvencerkvenim činiteljem in ker tako voditeljstvo posebno ob toli srditih nasorotstvih, kakor obstoje pri nas, mora biti le na š codo njihovemu vzvišenemu zvanju. »Slovenec« je bil silno indigniran. kerstno bili rekli, da njegova stianka že radi svojega vrhnega voditelja ne more tirati odločno slov. politike — politike namreč, ki bi b la »slo vanska« v toliki meri, da bi posezala tudi po skrajnih dovoljenih sredstvih, da postane avstrijsko Slovanstvo tolik faktor v državi, kakor sme zahtevati po svojem Številu in po svoji važnosti za državo ! Gladilo katol .s xO-narodne stranke na Kranjsksm nas je v svoji ind'gnaciji pozvalo ali naj dokažem^, ali nej prekličemo in damo zadoščenje ! M sm<> ee od očili za prvo in s tem je odpadla dolžnost, da bi ugodil drugemu delu poziva. Naš dokaz je tem p >pol-neji, ker smo ga oprli na izreke »Slovenca« samega, s katerimi je opravičeval cerkvene obl?»ti radi dogodkov v naši šk< fiji. Sc laj pa naj nam izvoli «S ovenec« odgovoriti : ali ni njegova stranka opetovana in slovesno pr. glašala na«"- lo, da ee moramo tudi v posvetnih, torej tudi v političnih in mn dLili stvareh, p"verjati vodstvu cerkvenih p« glavarjev ? ! Je li ali ni njegova stranka manifestovala v tem zmielu ? ! Kakov je bil glavni namen r> manju na sv. G >ro na grob kardinala Missije ? ' Da 3o nam govorili: Mi pojdemo na sv. Goro le molit za dušni blagor pokojnega vladike, mi hočemo tam, sledeči čutstvu pijetete, pol< žiti na njegov grob tribut hvaležnosti za vse ono, kar je storil in dovršil med nam. za negovanje verskega čata i a korist cerkve : kdo bi mogel oporekati temu ?! A i prireditelji romanja so govorili naravnost, da hočejo na grobu kardinala položiti prisego zvestobe tudi političnim načelom pokojnega in bo tako manifestirali vnovič, da pripoznavajo šk,'fe svojimi voditelji tuli v političnih in narodn h stvareh ! Preidimo torej k zaključkom, ki rastejo kar sami i« stanja stvari : Ce so cerkveni poglavarji odvisni od mrgoČnih p 1 t čnih vplivov in ne uživajo potrebne svebode v nastopanju, če pod temi mogočnimi vplivi moramo v prvi vrsti umeti vladni zistem, če je notorično, da je ta vUdni zistem najodločneje protislovanski, in če, slednjič, kaka stranka izjavlja, da se hoče v vseh stvareh dajati voditi « d cerkvenih poglavarjev, ki niso neodvisni od istega najodločneje slavofobnega zistema, vprašamo : niore-11 stranka, ki je odvisna od činitelje*, ki niso neodvisni od proti slovanskega zistema — more li taka stranka tirati slovansko politiko v gori označeni smeri in meri?! OJgovor na to vprašanje ne more biti drugačen neg) : kratek, jasen in glasen — ne!! Tako. menimo, smo se odzvali kategoričnemu pozivu v »Slovencu«. Ce bi kdo ne bil na jasnem, da-li smo prav storili ali . ne s priobčenjem teh člankov, naj izvoli vpo-števati, da smo bili izzvani in primorani v to po kategoričnem pozivu. Ker nikdo ne more zahtevati od nas, da bi m: oporekali in preklicavali proti svojemu prepričanju celo ob takem vprašanju, iz katerega bi mogle v sedanjih bojih naroda na vstati posledice nedo gledne važnosti, nam ni ostajala odprta druga pot, nego nastop doka/a resnica za svoje tr ditev. Naše prepričanje nam govori, da se nam je ta dokaz posrečil. Ce pa se nam ni, če se motimo, so na vrsti drugi, da nam dokažejo to ! Ali jedno bi prosili : mirno, stvarno, sine ira et studio, brez insinuvacij in podtikanj, izlast: brez žaljenj : tako, kakor smo si prizadevali mi v teh člankih. Pc itićni pregled. V Trstu, 20 decembra 1902. Deželni zbori. Vrsto je odprl deželni zbor avstrijski, ki je imel včeraj svojo otvo- , ritveno s-jo Po taki naravnost fenomenalni zmagi, kakoršnje ne bi bili pričakovali niti oni sami, ni čuda, da so včeraj krščanskim socijalistom 1 ca blestela od rado*t; in samo-svesti. To samosvest so pokazali takoj včeraj z demonstracijo proti predsedniku, novoime- novanemu deželnemu maršalu opatu Schmolku. Krščansko socijalna stranka je bila namreč odločno zahtevala, da bodi princ L:chten stein imenovan deželnim maršalom, češ, da taka večina ima pravico zahtevati, da bodi predsednik deželnega zbora vzet iz nje srede. No, ni vspela se svojim zahtevanjem. Imenovan je bil opat Schmolk, ki je bolj na liberalno stran. Smatrajoči to kakor atVont proti sebi, so krščanski socijalisti v včerajšrji otvoritveni seji demonstrirali s tem, da so mej pozdravn'm govorom deželnega maršala obsedeli, dočim je manjšina poslušala stojč. Krščanski socijalisti so vstali še le tedaj, ko je predstdaik zaklical svoj »hcch« cesarju. V spopolnjenje te demonstracije je kršč. Bocijalna veČina spuščala cele salve pohvale in odobravanja, ko je govoril namestnik dež. maršala, Strobach. Odstop vojnega ministra. Nad devet let je že baron Krieghammer vojni minister. V teh devetih letih se je obrabila lepa vrsta ministrov in zamenjalo se je več ministerskih predsednikov, ali baron Krieghammer je ostajal kakor stalna točka v valovenju dogodkov in menjavanju oseb. Seveda treba o tem upoštevati, da vojni minister ima povsem drugačno oporo, nego drugi njegovi tovariši. Pozicija njegova ni skoro nič zavisna od dogodkov v parlamentu, ali od ljubezni in jeze strank, ampak je odvisna od druge višje volje. No, sedaj odhaja vendar tudi gospod Krieghammer. Kakor vzrok njegovemu odstopu, se v obče — in menda opravičeno — vitli v ponesrečenju vojne predloge, s katero se je hotelo 6000 nadomestnih rezervistov pritegniti v aktivno službo. Ta predloga je najprej naletela na ( >grskem na najhuji odpor, tako, da je ministerski predsednik Szell bežal na Dunaj prosit, naj to predlogo umaknejo in pridejo z drugo, spremenjeno. A pozneje se je tudi v avstrijskem parlamentu rgašal čim huji odpor. Naslednikom barona Krieghammeiju je imtnovan FML. Pietreich, doseduj namestnik načelnika generalnega štaba. Zadnji spomin. Avstro-ogrsko poslaništvo pri vatikanu je nameščeno v palazzo VeDtzi«, v nekdanji hiši reprezentantov beneške republike na papežkem dvoru. To je zadnji ostanek avstrijske posesti v Italiji. Ko je Avstrija po sklepu miru v Campo For-mio dob la obsežje nekdanje beneške republike, zasela je tudi palazzo Venezia v Rimu. Benečija §e je odstopila Italiji, ali palazzo Venezia je ostal v avstrijski posesti. Sedaj pa se pogaja italijanska vlada radi prepu-ščenja rečene palače, da bo v njej zboroval italijanski parlament, dočim dobi avstrijsko poslaništvo palazzo Rraschi v nadomestilo, v katerem se nahaja sedaj italijansko mini-steratvo za notranje stvari. Ta iskana zamen?, ki se l\rmalno opravičuje z nedostatki prostorov, kjer je sedaj italijanski parlament, ni brez političuega namena. S predajo palače Venezia bo odstranjen zadnji spomin na nekdanje položenje Avstrije v Italiji. Kakor znano, se italijanske zahteve po avstrijskih ozemljih opravičujejo s tem, da je Italija dedič po benečanskem gospodstvu. Te zahteve bi bile izdatno podkrepljene, ako bi bil palazzo Venezia kakor sedež parlamenta proglašen za središče Italije. Italia Giulia in Italia Venezia : pod tem naslovom figurira že za sedaj na italijanskih kartah k Avstriji spadajoče ozemlje od Ortlerja do Spiča ; aneksija tega ozemlja se anticipira že s tem, da njega pripadnike, v kolikor so Italijani ali se 7a take izdajajo, smatrajo za pripadnike Italije. Ti bi kmulu zahtevali in tudi dobili zastopstvo v palazzo Venezia, kajti, kakor ZDano, menijo v Italij', da si v senci tro-zveze smejo vse dovoljevati ! In Avstrija se pripravlja, da izbriše še ta zadnji Bpomin na to, kar je bila ! Spravna konferenca. — Nemški in češ^i predlogi so pokopani — živela spravna konferenca ! Nemci niso le odurno odklonili čeških predlogov, ampak govore cei<5, da so globoko razžaljeni po njih, ker da češki predlogi zasmehujejo nemške predloge. Ali za božjo voljo: tega vendar niso mogli pričakovati, da Cehi pritrde nemški zahtevi po nemškem državnem jeziku ? Istotako bo morali vedeti — saj so Cehi vedno in vedno pov-darjali to —, da Ćehi ne dovole, da bi se Moravska in šlezija izključili iz spravne akcije ! Jedni glavnih zahtev Nemcev, po razdeljenju po okrožjih, so Cehi v principu pritrdili. Da pa niso kar pritrdili tudi po Nemcih predlaganemu modusu postopanja, to vendar ne more žaliti nikogar. Istotako ne more nikdo'videti žaljenja v tem, da Cehi ne pritrjajo zahtevi Nemcev — ker je v nasprotju z ustavo — naj se imenovanje državnih uradnikov uredi tako, da je v nemške kraje imenovati le uradnike nemške narodnosti ! Oe so taki pomisleki »žaljenje« in . zasramo-vanje«, potem bi bili morali Cehi, ako si niso hoteli obtežiti svoje vesti s takim grehom, jednostavno reči da in amen k vsemu, kar so zahtevali Nemci. P 11 I. I - ' \ 7 Smrti žrtvovani. Črtica iz anglezko-burske vojske. I'-'-lovenil Leopold M o d i c ml. Iz ra\n ne dohajal je šum gasnega vrvenja k možem na kopji Sovražnikove bojne črte -o bile zoj>ct; pomnožene in so s) raztegnile bolj na š;r«»io, da bi v večjem obsegu lai^e naskočile pozicijo Burov. Topovi bo pričeli na novo grmeti. Van Rith skočil je na največji rob pečine, elekel suknjo in odpel srajco na prsih iD stal tako razgaljen proti sovražniku. Stre Jjanje je postalo že tako gosto, da se ni moglo več razločevati posamezn h strelov, marveč je bilo slišati vse skupaj, kakor nekako grozno grgranj« velikanskega, na smrt ranjenega tigra. Vznemirjenost van Ratha je postala - Ina, prsa so se mu rohneče dvigala v glavi mu je vse gorelo, krčevito etisnjeaimi pestmi pa je grozil sovražniku, kakor bi hotel svojim kletvam dati več moči. A zmanjkalo mu je sape v goltaneu, jezik se mu je prijemal v udtth, pred očmi napravila se mu megla, čul je krik in žvižganje krogel, po zabil pa je že na njih pomen, niti samegi sebe ni več poznal. Tu ga je stari Jan Grat lahno sunil s puško pod koleno in ga potegnil raz pečine k Bebi ter mu šepetal na uho : »Mirno, Abraham, mirno!« Ta spom:n starčga Bura je van Ratha vzbudil iz omamice, sprevidel je, da ga more le neprestana delavnost v bojevanju vz Irže-vati v ravnotežju v tem peklenskem ropotu in gromu, ki se je dozdeval kakor grozna mrtvaška pesem. Premagal je hipno razbur-' jenojt in začel zopet mirno streljati jedno pitrono za druge. Vedel se je o tem, kattor da bi bil na vežbališču. »Vrag«, vskliknil je stari Jan Grat, »si ga vendar-le podrl onega-le. jaz sem že menil, da je varen pred krogljami«, mislil je o tem na nekega sovražnega vojaka, ki je, ravnokar zadet od van Rathove puške, visoko od-skočil in se zgrudil na tla. Čeravno je bila pozicija že popolnoma nevzdržljiva, prekipela je bojna strast v Buri h do besnosti. Stokanje umirajočih in ranjenih jih je le bolj razvnemalo, pozabili so na žgočo žejo, njih jedina želja, jedini čut je bil le maščevati se, in ubijati. Nova nevarnost se je p »javila sedaj za Bure. Sovražnik začel je sedaj še z druge strani stieljati nanjo s topovi. Bilo je čuti prasketanje, pomešano z gromom velikih topov in pokanjem pušk, kar se je vse skupaj zlivalo v grozno melodijo, katero je nemogoče popisati. Tu je bilo sedaj tudi najmanjše premikanje skrajno nevarno Klobuk, ki je bil držan Dad kamenom, bil je v trenotku prevrtan od kakih det t h krogel in mož, katerega je van Rath hotel privleči nazaj za roko, ko je hotel pobegniti, je, ko je hotel svoje mesto menjati, padel zadet v obe senci. Jedna granata, ki je padla skoraj v sredo med nje, ubila je tri Bure. Topništvo namerilo je vse topove na vrh kopje in učinek granat je bil grozovit. Število bojujočih se Burov znašalo je komaj še trideset mož. Takoj na to razletela se je nekoliko korakov pred njima granata, kamenje je brenčalo v zraku, zadaj pa sta slišala sto- kanje ranjenca, katerega bo kosi granate zadeli. Oba sta se ozrla, za njima je ležal misijonar, imel je dolgo, zevajočo rano od ledij do rame, iz katere je lila kri in ste moleli dve goli rebri. Navzlic grozoviti rani, napenjal se je stari misijonar, da bi dosegel brevir, ki mu je o padt u izletel iz rok. Van Ratha je ta prizor ganil in hotel je ranjencu priskočiti na pomoč, a stari Jan Grat, za-branil mu je, da bi ee odstranil izza obrambe. Celi roji svinca leteli so proti kopji, razbijali pečine, kakor da bi bile iz lesa, kamenje pa je letelo na vse strani, kakor da bi sneg padal. Kdor se je le malo pokazal črez rob skalovja, ta je bil gotovo ubit in to se je degajalo često, ker so bili branilci v takem razp »loženju, da niso veo dosti gledali na se, marveč so skrbeli le za to, kako bi lažje pogodili sovražnika in so se preveč izpostavljali. Nekemu Buru je kroglja tako razklala črepinjo, da bi jo najbistrejsi zdravnik ne mogel bolje. Drugi je bil s kamenjem vred zagnan v zrak in vržen čez rob v dolino najmanj deset korakov daleč. (Pride se.) Kakor puatopajo Nemci, se pogaja ODi, ki se — Do«'*e pogoditi. Ali gospod Koerber še ni obuptl, kajti sporočila govore, da vlada naireruje sklicati spravno konferenco na dan 2. januvarja. Iver so češki in nemški predlogi tako narazen, da jih nt možno spojiti v podlago za spravne konference, hoče vlada te 1* žične praznike porabiti, da najde tako podlago. Za s.učaj pa, da se tudi ta vladna podlaga pokaže neporabno — za podlago in da (kakor je to tudi najverjetneje) vsa spravDa akcija ostane brez vspeba, potem pa da pride trenotek, ko bo »odločilnim činiteljem« v dolžm st, izvesti rezultanto iz češkega in nemšKcga st&l sča ter dovesti do rešitve v »primerni obliki«. Torej tako le malce absolutizma, s.ie, oktroi v spravo narodov. Parlament avstrijski kam si se zgubil ? ! Torej : nemški in češki predlogi so mrtvi, živeli spravna konferenca in zanjo — to, Kar pride! Da-li je res g. Koerber tisti probek, ki bo plaval na vseh teb vodah, ali peteršiljČek, ki bo plaval na vseh teh ju hah ? ! Ali pa ne bo morda vsa spravna konferenca imela tudi ta efekt, da — spravi g. Koerberja v kraj ? ! Potovanje ruskega ministra za vnanje stvari. Macedonsko vprašanje je slednjič v en iar-te prišlo v ospredje ia potisnilo vsa ostala vprašanja nekoliko v ozadje političnega [>ozorišča. Nemško in drugo časopisje je toliko časa neizprosno preziralo gibanje v Micedoniji, dokler se je dalo. Sedaj pa vse kaže, da nameruje Rusija se svojo mogočno roko odločno posegniti v macedonske razmere ter napraviti slednjič red. Dokaz temu je potovanje rmkega m ni-stra Lam* iortfi v Sredec in na Duna j in tako si ta javnost to potovanje tu ii tolmačil. Ruski minister misli se baje dogovoriti z našo vlado, da bi se v Maeedoniji ne le uvele potrebne ref»rme, marveč, da bi se Macedoniji podelila avtmomja pod turškim gospodstvom, da bi se torej uvelo v Mica-doniji približno tako stanje , kakor na Kreti. Tržaške vesti. Imenovanje. Gospića Leopoldina A u-g u s t i n je imenovana definitivno podučiteljico na tukajšnji c. kr deški in dekliški ljudski soli. La-ka administracija Pod tem na- s;ni, R ccbeti in Venezian. Finančni odsek je predlagal, naj se ta bilanca odobri in na se sklene, da je odpisati 10°/e od vrednosti plinovodnih naprav, kar je bilo o glasovanju vsprejeto. Nadalje je mestni svet razpravljal o prošnji mestnega gledališča, naj bi se istemu v bodoči zimski sezoni popustili str ski za ogDjegasce in naj bi se za vsako predstavo popustilo od stroškov za plin 200 kron, za vBako generalno skušnjo pa 100 kron. (Do sedaj se je dovoljevalo 150 kron popusta za predstavo.) Finančni odsek je predlagal, naj se popustek določi na 160 kron za predstavo in naj »e gledališke oprosti stroškov za ognje-gasce, kar je mestni svet odobril. Na predlog svet. Veneziana se je potem seja zaključila in se bo dnevni red nadaljeval v nccojšnji ceji. Doirodki v tržaški Škofiji. Voloski »Narodni Ist« piše : Ški f Nagi se torej pripravlja, da iz naš h cerkev, katere smo sezidali se svojo muko in v katerih se že stotine let slavi skemu prosilcu na nesramen način ustijujejo laški »edinozveličavni« jezik in so ce)6 tako impertinentni, da žalijo naše stranke ! Mi svetujemo našincem, naj vračajo šilo za ognjilo in naj ne ostajajo dolžni odgovora onim, ki žalijo. — Magistratni sluge imajo dolžnost vročiti strankam, kar jim je naloženo, nimajo pa pravice da žalijo Btraake. Toliko bi jim morali povedati magistratni gospodje, da ne bo — neljubih posledic ! Ogorčeni prosilec. Primorski vladni list samo za — Lahe ! Navaden človek bi mislil, da vlada objavlja svoje uradne odloke, zakone in druge take stvari zato, da jih ljudstvo razume ! Tak človek pa ne pozna naših primorskih razmer, ker bi, ko bi poznal te, vedel, da je našim vladnim krogom le za to, da za-dovole naše in tuje Lahe. Večino slovanskega prebivalstva se sme enostavno — prezirati ! VTčerajšnji uradni list priobčuje v urad nem delu novi zakon o davku na vezoe Vsemogočega v našem jeziku, iztira ta naš "stke, ki stopi v veljavo s prvim januvarjem tili materini jezik in da uvede latinski, ka- prihodnjega leta; razglas je v — samolaškem terega mi ne umejemo. A zakaj to ? Zato, jeziku ! ! Morebiti pa da Slovenci ne bodo plače- ker tržaški č futi in farizeji okolo »Piccola« nočejo, da so v naših cerkvah čuje n»š je- vali teh najnovejših davkov?! zik, ampak latinski, ker se nadejajo, da bomo »omaČin naj trpi! Pišejo n tako pripravljeni, da spademo pod gladno Italijo. Jezus naš odrešenik je velel apostolom: Pojte po vsem svetu in učite vse narode ! V psalmih se peva : Hvalite Gospoda vsa ljudstva, hvalite Ga vei jeziki ! Mari hoče preBv. g. Nag), da ee Boga časti in slavi samo v italijanskem, ljudstvu nerazumljivem jeziku ? — Naj ve, presvetli gospod škof, da smo mi pred stotinami in stotinami let slavili Gospoda v svojem jeziku in ga bomo tudiftv bodoče, naj je že sedaj za škofa Nagi, ali pa kdo drugi ! Rimski papeži so nam dali pred stotinami let pravico, da se v svojih cerkvah po- opravljali. služujemo svojfga jezika, pak nam sedaj nre- Jaz, da si nisem domačin, svetli gospod škof ne bo jemal te pravice gledati te revne Tržačane, da trpe pomanjka-radi tržaških čifutov ! Će pa bo vendar ho- nja. Tu sicer zaslužijo malo, a ker je njih tel, vedeli bomo, kaj nam je storiti. Mi ho- uboštvo veliko, so reveži zadovoljni rajše z čemo do zadnje kaplje krvi braniti svoje malim, nego z ničem ! Tako mi je govoril pravice, a ne branimo ni Italijanu, ni Nemcu, slovenski posestnik o tržačanih laške na- ni Madjaru, da moli Boga v svojem rodnosti ! Kako pa skrbe slavni tržsški mestni am : V srce me je zabolelo, ko sem bil te dni obiskal prijatelja-poaestnika v okolici in našel tam na obdelovanju zemlje — več finih mestnih rokodelcev. Da niso zemljedtlci, to sem spoznal takoj, in sic€r po obrazu in po obleki. Vprašal sem prijatelja od kodi da je dobil takih delavcev, na kar mi je ta povedal, da so ti ljudje pravi Tržačani, ki da bo sedaj brez vsakega dela vsled navala tujih podanikov ! Mojemu prijatelju so se ci ljudje smilili, zato jih je vzel na delo, da-si niso popolnoma zmožni tega posla — ker ga niso nikdar ne morem jez ku. Tržaški čfuti in farzeji mešajo na vse očetje za svoje Bomeščane, vidimo sleherni mogoče načine, da bi napravili razpor med dan in skoraj na vseh mestnih podjetjih, kjer škofom in njegovimi verniki, samo da bi ti vidimo le laške podanike. slovom bi lahko otvorili stalno rubriko v Rvanje in ljubezen do Tuji državljan naj tu dela, domačin naj svojega škofa. - Na tržaški škofiji ne vi- pa — trpi Ker se nam navadno podtika dijo tega, in ako vidijo, nočejo razumeti. — ščuvanje in razne druge izmišljotine, jav- No, ako hočejo imeti cerkve prazue, naj le ljamo, da smo pripravljeni postreči z imeni, tem listu. Toliko neracijonelnega gospodarstva na vseh koncih in krajih ga menda ni nikjer, kakor ga je v krajih, kjer imajo naši velmožni M, i-a-k, g.spodje upravo v svojih tržaSke «>f»te io f,r:«,j., io „e gla9U ako se kedo hoče prepričati o resn.eoost, pravičnega Boga, kateri veli : daj vsakemu teh vrst. rokah. Ali oni imajo o tem to hrezprimerno pravičnega srečo, da ni nikogar, ki bi jih mogel radi i 8VOJe in PU9ti vsakogar, da me tega vspešao klicati na odgovor. Naj se je zgodilo, kar hotelo, njim se po*reča, da vse pomaše in da se često tudi grehi kažejo v luči — idejalnega patrij tizma. slavi v svo- Narodni delavec. jem jeziku. Poštne pošiljatve v božični dobi. — Mi sporočamo v ime Hrvatov in Slo- Ozirom na množeči se vožno-poštni promet v veticev istrskih tržaškim čifutom in farizejem, božični dobi, odredilo je poštno ravnateljstvo, da nam, naj že kakor-koli odloči presvetli da bodo vožno poštni oddelki v T ratu v ne- Predvčeraj "smo" podali nekoliko kričečih tržažki škof- n0,,ena mo* ne bo mo&,a vzeti fioe -1- decembra t. 1. poslovali, kakor izgledov take neracijonelne uprave, ako ne bi Poviče, da slavimo Stvarnika v svojem je- Gb delavnikih. Obč.nstvu se priporoča, naj bilo umestno za gotove slučaje še neko drugo ziku> a P <• i t a I i n č i t i s e ne damo vožno poštnih pošiljatev z ozirom na izvan- označenie nikoli, nikoli! redno pomrn ženi tovorni promet, ne oddaja šele Na shodu v Trebčah je g. dr. Rvbar Sramota!!! Iz delavskih Krogov nam prav zadnje dni pred b« žičem na pošto, konatatiral, da sta od velikega posojila 24 pišejo : Ko stm pred 6 meseci vložil pro- marveč že nekaj dni popred. Pošiljatve, o milijonov kron na razpolago le ee dva mili- enjo za dosego domovinske pravice v Trstu, katerih se želi, da bi bile onega dne odprav- jona, a ee ta da imata že svojo določeno pot sem upal, da mi magistrat isto reši povoljno, Ijene, katerega so bile na pošto prinesene, — za norišnico. Čim bo torej občina — je ker sem zadostil vsem zahtevam zakona. oddajati je v bežični dobi najpozneje do^ 2. prorokoval dr. Rvbar — hotela izvesti kaka Pred par dnevi pa mi je magistratov ure pop. — Posebno pozornost je obračati dela, morali bo misliti na njVo posojilo, na sluga vročil — odbito prošnjo z motivacijo na to, da so pošiljatve dobro zavite m za-pomnoženjo občinskih dolgov. — da je ista spisana v slovenskem jeziku !! prte, ter da je naslov na istih dobro pričvr- II tro se je uresničilo njegovo, za p. n. — Upal sem, da je kaj izdalo vse ono, ker Š5en. Za male poš ljatve z manjšo težo (do :i občinarje ne ravno prijetno prerokovanje. Iz se je do sedaj pisalo proti temu protizakc- kg.), katerih vsebina ne trpi vsled priteka poročila o predr. seji mestnega sveta je raz- nitemu magistratovemu postopanju. — Upati in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in katere vidno, da se gospodje zopet pripravljajo za je bilo, da namestništvo energično nastopi niso namenjene daleč, zadostuje, da so v najetje dveh novih posojil, enega za izvr- proti onim, ki krše temeljne zakone in mini- močan papir zavite in z vrvico trdno pove- šenje del, ki niso obsežena v proračunu, in sterske naredbe. To se pa, kakor se vidi, ni zane. Večje in težje p šiljatve, potem take, drugega za »eventuvelne potrebe«, v skup-j zgodilo ! ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič Podpisani apelujem na naše politično one v kater h se nahajajo predmeti, ki se štvo »Edinost«, caj ee z vso energijo lahko razbijejo, ali ki puščajo maščobo in nem znesku 4 2O0.00<> K. Dolgovi občine ee torej pomnože za okrogle 4 milijončke. P. n. občinarji, vzemite to na znanje in volite dalje može, ki vam hranijo in zlržu-jejo toli uzorno — laško administracijo. Konstatujemo. da sinočnji »Slovenski Narod« obžaljuje, da praški »Narodni listv« — največe glasilo mladočeške stranke — »še do danes n so popravili krivice, katero so delali v svojih poročilih poslancu Plantanuc. Konstatiramo to, ker je važno za sodbo, da-li jfc naše postopanje nasproti g. poslancu Plactann res bilo »lopovsko« ? ! Mestni sret je v svoji sinočnji seji razpravljal o bilanci občinske plinarne. Navzočih je bilo 33 svetovalcev. Razprave so se udeležili svetovalci Benussi, Ventura, Rava- diuštvi zavzame za to velevažno vprašanje vlažnost, morajo b ti vsaj večkrat zavite v zavoja brez poškodovanja pečatev no more odpreti. Ako je zavitek s čem povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pečatov pokvarilo. Pri pošiljatvah, na katere se ne more pipari in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. ne-zavita divjačina) n«p še naj se naslov na ko=i lepenke, usnja, le*a ali kake drugs trde tva-rine, ter naj se priveze stega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. — Ker se velikokrat dogaja, da odpadajo naslovi odpo-šiljatev vsled mnogokratnega prekladanja o izredno pomnoženem važnem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez nas»lova na posamičnih postajah komisijski odpirati, priporoča se pošiljatvam samim se jeden naslov pridevati. Pri nezavitib pošiljatvah, n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem me^tu, n. pr. na sprednjih nogah, še drug naslov. Na p< š ljaivah, katere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, a katerimi so iste zvezane. Posebno prev;dro morajo biti zaprte one pošiljatve, katere so namenjene črez morje (d. pr. v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s takimi pošiljatvami ne more tako skrbno pcBtopsti, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. — Na pošiljatve, katerih vsebina je pod vi žena už tninskemu davku, se opozarja če po?ebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjena v mesta, kjer je užitninski davek uveden n. pr. v Ljubljano, Grad c, na Dunaj, v Prago itd., priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebiiia in pa tudi količina (kilo, liter, komad), ki služi za podlago pri določevanju užitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavro, ter da se mora vsaka na pošto prinešena, vse po predpisih zavita p >-šiljatev bre?p »gojno zavrniti. Konečno se še omenja, da se bodo došle poštne pošiljatve v božični dobi naslovljencem mesto dvakrat, trikrat na dan dostavljale. /a osnntje slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu je nadalje občina Kastav uložila prošnjo na mi-nisterstvo za pravosodje. Vodovodna eev počila. Daues ob 7. uri zjutraj je počila glavna cev brojenskega vodovoda in sicer na Greti pri hiši štev, 10 pod »Scarpo*. Voda iz vo iovoda je na to preplavila vso gretarsko cesto do hiše štev. 55, kjer je udrla skozi vrzel na polje in tekla na ul co Montorsino, katero je tudi preplavila do rojanskih obokov. Na nekaterih tjčkah ceste stala je voda 20 cm. na visoko. Nesreča na morju. Sedaj ni več m kakega dvoma ; utopljenec, ki se nahaja se laj v Benetkah in katerega so v morju našli laški ribiči, je prav oni U bard Seifart, ki se je v nedeljo popoludne s tremi drug mi prijatelji podal na morje v mali jadrenici ve-elarskega kluba »Hansa«. Spoznal ga je namreč neki gospod v Benetkah, ki je tudi člen kluba »Ilansa«. Valed tega je seveda z vso goto vest i o sklepati, da so tudi ostali trije utonili. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 3.6 ob 'J. uri popoludne —.— C. — Tlakom« rob 7. uri zjutraj 7;V.». 1 — Danes plima ob 3 21 predp. in ob 0.57 pop. ; CBeka 9.26 preripoluilne in ob » popoludne. Društvene vesti. Božičuiee po okoliel. Opozarjamo slovensko občinstvo še enkrat na »Božičnice« slovenckih otroških vrtcev, ki se bodo vršile jutri, v nedeljo dne 21. t. m. in sicer pri S v. Ivanu, v R o c o 1 u in v R o-j a d n. Pričetek v veeh treh kraj.h uri popoludne. Za »Božienieo« po darovali: Kalister 100 K, ga. Ema Ilartel bo ob 4. g. Viktor 10 K, g. Po tej protizakoniti trmoglavosti trža- mečan papir, ali močno platno. Zaklopnice Sutej 4 K. Prisična hvala. škega megistrata trpe revne kmečke občine (škatlje) iz lepenke, osobito takozvani poštni j Za »Božienieoc so na dalje darovali : in trpe prosilci Batni, ker morajo v največ kartoni so dovoljeni, če nimajo znakov Po- Ivan, Milka, Janko 50 K, gg. Joa.p Mahne slučajih trositi denar in izgubljati drago- škodbe. Divjačino, ki ne krvavi več, Pme se msigr. P. F. monsigr. Fabr-s po K, g.i ceni čas. ! poš Ijati v posamičnih komadih nezavito. — Ema K rže 5 Iv, g.a Amalija Ivrže 4 K, Ako veljajo za Trst avstrijski temeljni Pri pošiljatvah zakoni in ako imajo kako veljavo ministerske naredbe, izdane v obrambo našega jezika v Trstu, bi moralo to magistratovo šikanira nje ponehati, za kar naj poBkrbe vrli naši voditelji. Zraven prvega slučaja, ki dela sramoto naši ustavni državi, prihaja še drugi in sicer ta, da magistratovi sluge s'ehernemu slovea- z lahko spridljivo vsebino naj Jakob Prhavc 5 K, gospod dr. Mandič 6 K, se napiše na spremnici doetavek »se naglo g. I. Lenček 4 K, g.a^ Irene Abram 4 Iv, pokvari« tei naj se ta dostavek z m« drim g.a Vekoslava Paviovič 2 K, g.a Marija ali rdečim svinčnikom krepko podčrta. — Pi.vlovič 1 K, g. Edvard Lampe I K, Jakob Pošiljatve v vrednosti nad 400 kroi pa, 000 40 fet., g. Katarina Stoka 10 K, goap. kakor tudi vse pošiljatve se zlatom, srebrom, Zafred 4 K. gotovino, ^rednoBtnimi papirji, dragocenostmi D.>posIali so: Rjdojub v krasni Fran- ali pristnimi čipkami morajo biti na konaeh ciji v velikem Parizu, spomnil se je tudi na- zavoja tolikokrat in tako zapečačene, da se sih otročičev ter nam doposlal 5 frankov t. j. 4 K 77 st.; ta rodoljub je g. Dragotin Malovrc. Gospod dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici 5 K |g. Božidar B žič v družbi z g. K rane v Sv. Luc ji, 'Artur Ix»kar c. kr. notar v Kanalu, g.a Gabrijnla Delak v Storjah Sežana po 4 K, Valentin Batič Tolmin 3 K, A. M u ni h občinski tajnik Marezige, Ivan Duje Zaverhek, Janko Dekleva Brile f, e.ca Mimica Pukl, Marija Ea«er*lort pri Dunaju, ga Z' tija Ribarić Vodice, Hhard Ru-žička župnik v U >ču (Istra), I. Martelanc Prošek, Nikolaj Kr.žaj župnik na Gr.žah pri Podnartu, po i? K. Gg. Ivan Dovgan. c. kr. finančni straž nik in Ivan Tre št Slap pri Vipavi po 1 K. Gg. Vekodava Valenčič 12 robcev, 4 rute, 12 parov zapestnic in (i parov nogavic. I. Anonimus 12 kap, 52 robcev, II. Anonimus 10 m. baibenta. L'daoo se zahvaljuje blagajništvo. Vojaško veteransko podporno društvo za Tr»t in okolico. Prigodom irrea-dne N;eg. c. kr. visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda od Avstrije Est*, pokrovitelja gori imenovanega društva, l»o v nedeljo dne 21. t. m. ob S. uri zjutraj v cerkvi sv. An tona n« vfga svečana s'užba božja. Načeln štvo. »Trgovsko izobnt/evalno društvo v TrMu« vabi na redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 4. januvarja 1903. ob 4. uri popoludne v pr »storih »Slovanske Čitalnice (ulica San Francesco št. 2.) po sledečem dnevnem redu : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora in plesnega odseka. 5. Slučajnosti. P'o*i ee gg. člene, da se v popolnem številu in t čno ob določeni uri udeleže. Opunba: £ 23 društven-h pravil: »Vsi samostojni predli gi, ki so namenjeni za občni zbor, se morajo vsaj osem dni poprej pismeno društvenemu vodstvu naznaniti, drugače bi se ne m« glo ozirati ranje. odbor. in se 3kril na hodniku v peč. Zjutraj so sluge peč zakurili, a niso zapazili v obširni peči skritega bolnika. Skoro na to je planil !>olnik iz peči in strahovito ožgan obležal v nezavesti. Tekom dneva je revež umrl. — Zopet udarec na šolskem polj11« Iz Ormoža prihaja z »pet žalostna novica v narodno šolskem oziru. Kakor drugod, bila je tudi v Ormožu šestrazredna dvojezična ljudska šola, ki je bila ondotnim Nemcem trn v peti. Rovali so tol ko časa, da so jo končno le razbili. Ustanovila se je čisto nemška trirazredn«ca in utra-k v isti«"* na tri razred niča za okolico. Jako znač Ino je, da okolica ni dobila čisto slovenske šole, ona okolica, v kateri ne najdeš niti enega javnega nemškega napisa, in le težko kak dvojezični. Ali Nemcem n: J bilo to dovolj, in dosegli so tudi. kar so že-! leli — deželni šolski svet je razširil nemško ' trirazrednico, in provizor čno znači za Nemce ravno toliko, kakor stalno. Priznati se mora, da vlada v tem postopanju čudovita dosled n« st, katera pa zna pogoltniti Slovencem sčasoma vse obmejne ljudske šole, ako se končno vendar le ne vzdramijo. V zadnjem času je dal g^p. Foerster več koncertov, tako v Prsg , Hamburgu, Lipskem in Berolinu. Nadejamo se, da nam ga mrzli veter kedaj tu li v Trst prinese. S t. Nadina Slavjanskij sestavila je za to zimo popolnoma nov zbor, v katerem so izredni tenorji in basi. S tem zborom kon-certirala je uže kak'h GO krat v južni Rus ji in Rumunski z velikim vspehom. V drugi polovic; januvarja in fibruvarja prihodnjega leta koncertirala bo na Grškem, v Dalmaciji in Italiji, potem v Avs*r t Ogerski. Vesti iz ostale Primorske V Piranu so imeli te dni občinske volit\e, ki so bile znamenite po tem, da s> se vršile 1 l;zu — brez volilcev. Od 2362 volile*v v tretjem razredu jih je prišlo volit 27. od 376 v II. razredu 27 in od 101 v I. razredu 25 ! ! Če bi odklondi glasove mogotcev, ki vladajo obč no in uslužbencev občine — ne vemo. koliko volilcev bi bilo o«talo na volišču ! Od kodi trka ap-tija ? Ali so volilci s tako ogromno neudeležbo hoteli demonstrirati ? Ali j a je to znak brezmejnega zaupanja, tako, da ee občinarjem sploh ne vidi potrebno, kaj brigati se za to, kdo upravlja občino ? ! Dobro zabavo! Dne 31. decembra, na dan sv. S.lvestra, do v Opatiji veliko tekmovanje v — plavanju ! ! To tekmovanje priredi 1- lub plavalcev. Tekmovali bodo za prvrn-tvo kluba na daljavo 100 metrov. — Razpi-ane so tri nagrade. Kopati se v svobodnem morju dne 31. decembra, in še v taki zimi, kakor je letos, to ni kur si bodi! Mi privoščimo gospodom — dobro zabavo Vesti iz Kranjske. * V ljubljanskem slovenskom s eda-liše u iipriz« re nocoj operno noviteto »P»j-glavci« česJtegi sklad itelja in ravnatelja opere narodnega gledališča v Pragi, Karola Kov; r »v ča. L bretto je veledramatičen in pretre*'jiv in prikazuje, kako so češki kmetje izkrvaveli za »svojo pravdo«. V glasbenem oziru stavlja opera največe zahteve do pevcev in do orkestra. Na operi bo sodelovalo vsega skupaj t'> oseb, nrej temi 12 solistov. Toliko število še ni sodelovalo na slovenskem odru. V tlovenskem gledališču v Ljubljani bodo imeli torej nocoj »dogodek« prve vrste. * Skesan tat. Dne i*, t. m. je bila vrtnarskemu pom< čn.'ku Ungerju pri Korz ki na Ble weisovi cesti v Ljubljani iz sol>e ukradena srtbrna žepna ura. — Predvčeraj pa je tat prinesel uro nazaj in jo polož i na pot pred cvetličnjak, kjer jo je l ager našel. Razne vesti. Nizo emska kraljica — opsovana. Mlada nizozemska kraljica Viljelmina se je minolo soboto blizu «»voje rezidencije drsala na ledu. Drsala se je jako spretno in naglo, uli nesreča je h'.tela, da je o tem za lela ob neko kmetico, ki je bila tudi na drkalictb. Trčili sti ena ob drugo tako silno, da se je kmetica komaj rešila in je zato opsovala kralj co z naj^strejimi besedami. Kraljica se je opra-v čila povsem mirno in šla dalje. Kmet ca je izvedela š* le pozneje, koga je op«ovala. Obsojei aristokrat. Porotno sodišče dunajsko je či*»na gr fwske rodbme Potočki spoznalo krivim radi jednega dela sleparij, kater.h je b i obdolžen. Sxl;šče je temu visokemu aristokratu pris diio dvamesečno na vadno ječo. Člen španske kraljeve hiše aretiran. Iz Madrida por čajo : va tehnika je tako dovršena, da se mu ni bati nobenega tekmeca. Nad kri lj uje gotovo S i ne rja. Sploh pa je ^i3pod Foerster silen gralcc, virtuoz in — umetnik ! Tudi dunajske kritike priznavajo go~p. Foersterju izredno bogat > tehniko, in to mora biti njemu gotovo v veliko zadoščenje, ker je znano, da so dunajske umetniške kritike mnogo bolj stroge, nego pa kritike v Nemčij'. Brzojavna poroči. Nevarnost poplave. BUDIMPEŠTA 20. (B.) Ogrska ko-respondečna pisarna iavlja iz IVžuna : Vdled močnega plovenja ledu s> nižji deli okolice mesta v veliki nevarnosti. Pod Požunom je voda stopila črez obrežje, logi so p »d vodo. Prebivalstvo je bilo alarmirano po strelih iz topov. Na povelje nadvojvoda Friderika je vojaštvo odšlo na bce mesta z vsemi razpoložljivimi ponton'. Ob 11. uri je dosegla voda v šino 664 cm. O I tega časa voda zc-pet upada. Povišanje v šolski stroki. DUNAJ 20. (B) »\Vien r Z^itung« objavlja : N;eg. vel. cesar je povišal š »iskpga svetnika Hendricha na državni realki v Trstu v VI. činovni razred. Afera generala de Bourbon. MADRID 20. (B) M>nisterski predsednik potrja, da t-fera t-ga generala z oziri m na njegovo vojaško stopinjo in položpnje prefekta, pride pred najviša sodišče. (G ej razne vesti. Op. ured.) Akeija proti Venezueli. LONDON 20 (B.) Jutranji I sti poročajo iz Caracasa : Na nek^m zborovanju vele-tižcev in z»°topoikov p r v > h tvrdk so se izjavili pripravljene p h idili vladi denar za poplgčanje dolga vlastem. — »DaiV Mailc javlja iz Waahingtona : G!a->i se, da finan cier Seligmann na'»ira denar za poravnavo Venezuelskega dolga in da v ta namen izdaja tudi »bonec. Pa tuli drugi fiinnčai ljudje delujejo v tem smi-lu. PORT OF SPAINT 19. (B) Blokada od strani vlastij je proglašena po običajnih om< jitvj h. Anarhisti. CA DIN 20. (B) Tukajšnje oblasti so pozvale nekatere š;ianj-ke anarhr'ste, došle iz Venezuele na parn'ku »Murija Krstim«, naj se izkrcajo. Več njih je bilo zaslišanih in se je v^peh 7asl savanja piiobčil vladi. Knegiiija Milena. CETINJE 20. (B.) Kneginja M lena je odpotovala v K m. Gospodična želi korespr odirati v slovenskem ali nemškem jeziku stenografu-no — da ne pozabi. Naslov: Josipina. Rudo!-fovo, Dolenjsko. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil boni izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 11 vč., belo vipavsko po 40 11 vč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. I Alojzij Muli! 4 > i nasl. Fr. Hitty | I TRST.-nI. Barriera vecshia 13-TRST. » I Zaloga snovi j za moške iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. I zbor » i FERDO GUSTINCIC klesarski mojster TRST ivia Ginliaai 111 — BARK3VLIE -zraven mtonilirj Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in ljibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pog-odbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič Uea ,,/illa citta ai £on9ra" ■lica Posle rteve Št. 9. (Jburerj« la hiža) Velika zaloga izgotovljenih oblek za molke in de^ke Velik izi->r oblek za mo«ke od gld «>.50 do 24, za dečke od gld 4. do 12. suknene jope ▼ velikem izboru o«! gld 3 do b. zimske močne in pod-ite jope z ovratnikom od amrahnna od gld. 5 — 1 A, ravno take pod-ite h kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld IS — 32 Jopice za dečke v raznih obliknh in barvah, volnene hlače o 1 gld. 2-50 — 4.nO, tinejie od gld 5 — 9 Velik izbor oblek zn otroke in derke od 3 — 12 let od gld 2,.'»0 — 10. Haveloki za moSke in dečke po najnifiih cenah. Hlače od moletkina (zloljeca koža za delavce izgotovije? e v lastni predilnici na roko v aoiminu. Črtane močne sraj e za de a :ce gld. 1.20 Ve lika zaloga snovij za mo*ke obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki -*e izgotovi z največjo točnostjo v p lučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poste nuo\e ar kprejemajo izdelovanja obleki po meri ter se >e posebno vdobiva vsake vTsteoblek r/arrih risanieah in merah za mo^ke in dečke Epilepsija. Kdor trpi na omotiH. krčn in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. V dobiva -e brezplačno in franko v Sctman-nen-Apotheke Frankfurt a. m 0 novi matiifaklurni r----,----- ~ Castilll si ............ sliivm.mu ob. piazza d* Bor jqr!TsH,!r^ergesteo) i prodajalno jestvin .. . - JI I" v ulici Stadion st. 25. Bogata zaloga Konfekcij za dame in deklice, j .„^.jti,,;,, j, .1,1 »m asortirana z Velik izbor svile in modnega baržuna. j™ino svežim Ua^m, kakor: kavo. . . m __• • sladkorjem, ri/.em. moko. milom in sve- Jtovo došle volnemne vseh vrst in barv. L, im,m v ,:tlogi Modni angleški štofi za obleke. testenine iz Napolja. Bolonje in Trsta. Volnene odeje ruzrili boj. pregrinjala in zapinjala raznih vrst in cen. j Posebnost: testenine z jajci. plan i t i t oUJ- i ledni iz pnili tovarn za ohlrl-e fn plasee. Flanele in barlienti ] -- — 1 rondrili I it; h ™ Muze in obleke. Kihče na ne zamudi si ogledati o priliki » Izbor likerjev, vin v buteljkah. bi- z na meni tost i v izložbenih oknih. !! Čudovito nizke cene!! Odlikovana 1894. Odlikovaua 1894. Škotov odlikovane tovarne (fatti v Trstu.. Suho meso. Za obilne naroebe se uljudno pri--poroča Josip Perovšek. * 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Mi Doljak t Sollai pri Gorici." Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej^ib do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. — ---Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strngarskih in rezljarskili izdelkov. 7i\ izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in v s-h drugih mizarskih potrebščin. Vsaka I.« 11 rr Tržaška posojilnica in hranilnica < / leuisriOTana lainaa z omeienim porosrron:. \ / ulica S. Francesco štev. 2, I. £ Telefon 952. D ran line uloge se sprejemajo od vsakega, če . tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°,e / Kentni davek od hranilnih ulog plačuje ^ zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. ^ Posojila dajejo se samo zadružnikom jn flicer N na uknjižbo po 51 a°/0, na nienjico po * V na zastave po 5'g0/,,. Ć Uradne ure so : od 9 —12 dopoludne in o članom iu sicer na i dalm: t n-ka vina ne Farno - usojn« ^nj^j , , i - men ce i»o b° „ m na vknjižbe p ) o llx u/0 na pla^»u kakor izvršna, Mnpak se znamenita, meujn-e 1" /o j i i* to tudi kakor okrepljajočaza bolnike [Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in raalokri vnike, nadejam se za trdno,! in od 2. do 3. ure popol. razvea nedelj registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. JI ran i lil C vlose sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 l/i°/o> ne da bi se odbijal rentn. davek. Specijeliteta : Priprave za tort nje piva. NB. V olajšanj*1 nakupovanja se proda .. jajo v-i predmeti uli »a mesečne obrok*. 1 da me bo s1, občinstvo najmnog< številneje po^apčalo se svojimi naročbami ter s te m vršilo nase narodno geslo : Svoji k svojim ! Odličnim spoštovanj eno Mat ko Puić. in praznikov. itanje mi. rloi leta 1900. Kron 1,263.563 Mno-lran. radii štv. 831.315. Varstvena znamka: SIDRO iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznaiio izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva f»e po 80 f*tot., 1.40 K in po 2 K po v^h lekarnab. Pri vkupovanju tfga povsod priljubljenega domaćega zdravila naj ae pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z na^-o va -rt veno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme *risiiialni izdelek EmierieT? letana pri Mm Isth f Pras X. lUukeUs« allo« 6. Pariz 1900 ..Grand Prix 4 Najveće odlikovanje Najkoristnejša božična darila! ^ Originalni Singerjevi šivalni stroji so najpopolnejši v kon--t uk^ji in izvršenju. Originalni Singerjevi Šivalni stroji to neobhodno potrebni za domačo rabo io obrt. Originalni Singerjevi Šivalni Stroji so najbolj razširjeni v tovarn škem prometu. Originalni Singerjevi Šivalni stroji so nedosežni v šivanju in trpežno?t. Originalni Singerjevi Šivalni stroji so nsjpnlčnejii za moderno um^teljno vezenje. Brezplačni poučni tečaji v vseh domačih Šivalnih delih kakor tudi v modernem umeteljnem vezenji. Zaloga svile za pletenje v Telilem ItarTinem i/born. Klektromotori za posamične šivalne stroje za domačo rabo. Singer Co. delniško društvo šivalnih strojev. TRST — Corso. Palazzo Salem PRST