27. številka.
Ljubljana, v sohtto 3. febravarja 1900.
XXXIII. let*.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znata pogtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod11 telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Kje je pravica?
Objavili smo pred kratkim članek, ki je bil posvečen celjskemu Wurmserju. Skoraj od besede do besede bil je ta Članek prenesen na nemščino, ter ga je na to objavila „Siidsteierische Post" v Mariboru. Članek je obsezal stvarno, dasi tudi ostro kritiko koraka gospoda Wurmserja, s kojim se je hotela porotna klop v Celju germanizirati, ter se je za jedno leto prej kot ne tudi germanizirala. Ne trdimo, da se je to zgodilo zategadelj, ker nemško-na cionalni fanatizem hoče nekaj žrtev imeti radi znanih celjskih izgredov. In ker so sedaj pri celjskih sodnikih samih doživeli veliko iznenađenje, stavljajo celjski razgrajači vse svoje upanje na porotnike, ki naj bi posebno z obsodbo učitelja Gostinčarja oprali tisto svojat, ki tišči dandanes Celje v svojih kleščah. Nikakor ne trdimo, da je hotel predsednik Wurmser na pomoč priskočiti ti celjski svojati; pač pa je resnica, da mož s svojim nemško-nacionalnim duhom tiči globoko še v tisti stari, kruti tradiciji, da je spodnji Štajer prav za prav nemška pokrajina in da se ima zategadelj še celo porotna klop tako sestaviti, da imajo Nemci večino v nji. Z gotovimi praktikami se da kaj tacega doseči — na Spodnjem Štajerskem Črtajo kar cela sodnijska okrožja, češ, da v njih ni niti jedne sposobne po-rotniške osobe — ali resnica pa je, da se te praktike razven Celja še samo na Primorskem uporabljajo! Iztrebiti pa se morajo in to povsod, kjer se ž njimi — in naj je to tudi nehote — prav za prav zanese falzifikacija v zakonske predpise. Senati kakor porote, pri obeh politični duh ne sme vplivati na njihovo sestavljanje. Zatorej smo storili le dobro delo, če smo osvetlili postopanje W u r m s e r j e v o , ker nam vsem mora biti na tem, da so sodniki vsikdar neodvisni, in da izreka j o s o d b e i n o b s o d b e po svoji v e s t i i n p r i s e g i, ne pa po svojem političnem prepričanju. Da pri tem nikjer nismo prestopili meje dopustne kritike, temu je najboljši dokaz to,
da našega članka državno pravdništvo v Ljubljani  ni  zaplenilo,   in zaplenilo ga   tudi   ni   državno pravdništvo  v Mariboru.  Ko pa je članek, ki je bil srečno se otel roki dveh državnih pravdnikov, doslovno ponatisnil se v celjski „Domovini", postavil se je znani Ekel nad svoja dva kolega v Ljubljani in Mariboru, ter je zaplenil omenjeni članek do zadnje besede. Kje je pravica? povprašuje sedaj uredništvo celjske »Domovine", in tudi mi povprašujemo, kje je pravica, ali v Ljubljani, ali v Mariboru, ali pa Še celo v Celju?   Nekje v teh treh mestih mora tičati pravica, in tudi nas gospod Ekel vendar ne bode imel za tako najivne, da si bomo mislili, da sme ena in ista pravica imeti dvojno lice, v Mariboru drugače, in drugače zopet v Celju!   Ni naš namen pečati se še na dalje z dolgočasno osebo  celjskega državnega pravdnika, ali to pa smemo vendar zahtevati, da se državna pravdništva mej sabo ne smejo tako nasprotovati, kakor se je to sedaj zgodilo. Ker drugače se lahko pripeti, da si občinstvo, opazivši,  kako   dementuje državni pravnik v Celju svoja tovariša v Mariboru in v Ljubljani, ne bode več vpraševalo: kje je pravica?, temveč: ali je še sploh kaj pravice, ko še celo državni pravdni ki v jednem samem, in pri tem še prav pri-prostem slučaju niso jedini o tem, kaj je pravica?   Gotovo je, da so razmere pri celjskem državnem pravdništvu nepravilne, in da se za dalje ne morejo in ne smejo vzdržati. Prav dajemo torej svojemu dopisniku iz Celja, ki v današnji številki poživlja državne poslance, da naj v tem pogledu kaj storijo, to se pravi, kaj dela razvijejo.   Pri tem pa ne mislimo na tisto berksovanje okrog ministrov in sekcijskih načelnikov, mi zahtevamo nekaj čvrstega in zdravega ožigosanja v javnih sejah našega parlamenta. Gospodje državni poslanci naj se le vprašajo: kako bi se na primer obnašal poslanec Wolf, Če bi celjskemu državnemu pravdništvu ne načeloval nemški Ekel, temveč slovenski Ekel? Časih bi bilo le dobro, če bi naši kopirali tega Wolfa! Pa brez zamere!
Nekaj cerkvene zgodovine.
VIL
Iz cerkvenih zgodovinarjev naj podamo o tej dobi še naslednje izčrpke : Gospodstvo in grabežljivost klera je provzro-čila nasprotje z lajiki. To nasprotje se je tudi raztegnilo na oskrbovanje revežev. Razni redi, društva in delavske, trgovinske zadruge začele so odtezati dobrotljivosti in revežem podarjena premoženja cerkvenemu vplivu. To nasprotje in boj med klerom in lajiki je povzročilo poznejše ločenje od cerkve. Grabežljivost cerkve je bila mati vsega zla.
Bogastvo ni bilo usodepolno samo posvetnemu, ampak vedno tudi samostanskemu kleru. V bogatih samostanih so se dogajale velike zlorabe; gizdavost, grabežljivost se je v njih širila; ljubezen do dela in revežev pa se je v njih ohladila.
Frančiškani, Dominikanci, beraški menihi, ki so nastali v teh časih mej meščani, so dobili največ podpore od meščanov. Dokler so ti živeli v redu, so jih imeli radi. Bili so tudi dobri pridigarji. Ko je bogastvo posvetnega klera in starejših redovnikov, ter tudi komaj 100 let stariL cistercijencev '.c prem nstatencev lajikom presedalo, so pridobili beraški menihi ljubezen in zaupanje posebno med meščani.
Torej je neka konkurenca v teh rodovih. Če se je kak meniški red ljudem pristudil, je nastal drug, sloneč na organizaciji, ki je bila ravno nasprotna oni, ki je prišla ob kredit To pa je vzklilo tudi vse iz dražega gospodarstva in ne iz verskega sistema. Ta je bil v teh časih že pozabljen. Med 1.—3. stoletjem in 12.—14. stoletjem je velik razloček. Gospodarski razvoj je imel za posledico razločitev mej deželo in mestom, mej kmetijstvom in rokodelstvom. Bogastvo raznih samostanov je dovedlo prepogosto stariše, da so svoje sinove in hčere utaknili v samostane. Ple-manitaši so jemali bogate samostane za oskrbovišča drugih, tretjih sinov, ki pa niso bili ponižni in delavni, nego jim je tičalo v krvi nagnenje k razkošnemu in neveza nemu življenju. V samostanih so torej raz-
uzdano živeli, pili in ljubkovali ženstvo. Posvetni fevdalci so hodili na obisk v samostane. In poleg druzega je prihajalo na mizo sadje južnih krajev in imenitna latinska vina. Bogato so obdarovali samostanski očetje posvetne brate fevdalce. Ljudstvo pa se je samostanom odtujilo in se popolnoma obrnilo od njih, ko je nastopila namesto dela in treznosti pri menihih razuzdanost in pijanost.
Hospitali, (bolnišnice združene z varstvom otrok ter prenočevanjem tujcev ter prehranjenjem ubožcev), katerim je podaril pobožni svet toliko bogastva, so propadli. Njihova organizacija se je spremenila v družbe kanonikov in iz bogastva teh ho-spitalov so se napravile pozneje ustanove, katere so v Rimu višji duhovniki zapravljali. Meščani so potem dali denar za druge hospitale, katerih administracijo pa niso več izročili cerkvi. Ti so bili pametni ra-čunarji pri vsem dobrem srcu. Te ustanove prestale so tudi poznejše revolucije, kakor bratstvo sv. Duha. Bolnišnice tega reda, ki niso bile pokorne občinski administraciji mest, so kmalu razpadle. Kar je preostalo bogatih hospitaJov iz prejšnjega časa, so zamrli, njihovo veliko premoženje pa so
Zapravili V Rimr*. Škofi, narUškoin, kardinali iu
papeži so vlekli take komende, mej tem, ko so reveži, za katere se je bilo zbralo to bogastvo, lakoto trpeli. Ta grdobija preživela je celo reformacijo in se je obdržala pri življenju do francoske prekucije.
Veliko vrišča se dela s tem, da je fevdalec, bodi posvetni, bodi cerkveni, dobro skrbel za tlačane in mu celo v časih slabih letinj in lakote dajal jesti. Oj ti dobrotljivi ljudje, uprežni živini se mora dati jesti, sicer pogine, in potem ni kaj vpreči spomladi!
V času križarskih vojsk so nastali takozvani vitežki redovi, mej njimi na Slovenskem dobro znani nemški vitežki red. Bogati meščani trgovci so jih v Jeruzalemu organizirali, da bi pripravili svojim ljudem varna zavetja v Orijentu, kamor jih je gnala trgovina. Ko je bilo že kaj premoženja vkup, so ga vzeli fevdalci in njim na čelu cerkev pod svoje krilo. Razredjeni
LISTEK.
Izgubljeni Bog,
(Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visoko-častitega knezoškofijskega ordinarjata.)
I.
Kaplan Peter svedrčaril je že skoraj dve leti v Moravski župniji. Pridobil si je bil v hipu ljubezen starih in mladih devic, in odkar je z ustanovitvijo prepotrebnega konsumnega društva pri laškem olju ceno za dva vinarja potisnil pod prejšnjo ceno, prikupil se je prav izdatno vrlim katoliškim možem cele fare. Stari župnik, kojega sta protinin kašelj le redkokdaj puščala iz sobe, izgubil je skoraj vso veljavo. Gospodu Petru je bilo to všeč, in prav spretno je vpletal v svojo govorico pomenljivo opazko, da je »gospod" že prestar, in da časi zahtevajo čilejših in bistrejših duhovnikov.
Konsumno društvo pa je bilo glavno delo gospoda Petra; za to društvo je živel in skrbel, za „konsum" se je pehal in trgal, dokler ni dospelo društvo do vrhunca popolnosti, v kateri ga opazujemo binkoštni ponedeljek leta 1899.
• Tem občudovanja vrednejša pa je bila delavnost gospoda duhovnega pomočnika,
/7 Vv'
ker ni imel od pričetka nikake prave podpore Vsa župnija, ki je laškega olja itak malo potrebovala, je bila prepričana, da konsumnega društva ni potreba Ali kapelan Peter ni opešal v svojem naporu, in napel in napenjal se je, prav kakor da ga je ob-senčil čisti duh župnika Schweigerja, ki je prelival tedaj svoje laške olje še v Rado-viškem župnišču, in ne po tolsti nadžup-niji Leskovški.
Ko je bila konsumna zadruga, ali kakor jo je krstilo Moravsko ljudstvo konsumna „zadrega" gotova, ter je bil gospod Peter navozil v njo sladkorja in kave, usnja in svilnatih rutic, železja in krtač, dobila se je tudi pripravna pomočnica. In sicer v osobi Kruljačeve Urše, ki je bila z nekolikimi nesrečami prekoračila cgrajo nekdanjega devištva.
Ker pišem romantično, ter je romantika po sodbi dr. Lampeta dandanes brez pomena, in brez vsaoega vpliva, lahko povem, da se je šlo za otročeta, katerega mater so dobro poznali, o očetu pa se je govorilo to in ono, ali vedelo se je o njem za gotovo le toliko, da je vzeti ni mogel, ker ni služboval — v Južni Ameriki. Se-reče, če se je res izdala papeževa enciklika, kakor je to trdil neki klerikalen nemški list.'
No pa ji ni mnogo škodilo, Urši Kru-Ijačevi! Bila je tiste dni še vedno prav čedna ženska, dobro razvita na zgornjem telesu in tudi drugod ne napačna. „ Gospodje" so jo radi imeli, tudi kaplanu Petru je padlo oko na njo, in vzel jo je za prodajalko v svojo konsumno B zadrego". Sicer to ni bilo všeč nekaternicam, ki bi bi'e tudi radi hodile na trg za našega Petra, pa so se kmalo pomirile. Naš Peter je znal z žensko govoriti, in kmalo je potolažil vsako telo, ki je pod krilom hodilo po fari Moravski.
In če je bil gospod Peter kako nedeljo, aii kak praznik v hitrici „pomečkal", kakor se pravi, kršanski nauk, hitel je takoj v društveno prodajalnico. Z Uršo v družbi bilo ga je kaj lepo gledati za „pudelnom". Ginljiv prizor! bi pisal .Slovenec"! Hvalila sta konsumno blago, kakor rojena Žida; posebno pri svilnatih ruticah bil je Peter pravi mojster: če je le bilo mogoče, jo je obesil na dekleta, mej tem, ko je Urša hvalila fantom blago za- spodnje in gornje hlače, in druge jednake potrebščine. Da! v istini! Peter in Urša sta se za „pudelnom ■ jedinila v krasno harmonijo; bila sta veličasten akord, ki je mogočno prikipel z gospod arskoorganiziranih orgel naše katoliško narodne stranke! A gospod Peter je vedel
tudi ceniti vrednost svoje konsumne tovar -šice. Ljudstvo, mesto da je po popoludanski božji službi opravilo še križev pot, kakor je bila prej Moravčanov navada, se je zateklo raje v Petrovo kramarijo, kjer so se posebno fantje z lačnimi pogledi pasli ob tresočih se delih Urškinega gornjega telesa, mej tem ko so dekleta z vdano pobož nostjo visela na rožnocvetočem obrazu g. Petra.
Pri takih prilikah se je „ladelček" kaj urno napolnil z bakrenim, srebrnem in tudi papirnatim denarjem, tako da je velika zadovoljnost čisto preplula gospoda Petra. In ponosno vskliknil:
.Dobro gre, Urša! prav dobro!"
To rekši je tlesknil z blagoslovljeno roko Kruljačevi po tistem kosu telesu, na katerega se je brez dvoma spominjal Do-brepoljski Jaklič, ko se mu je v povesti „pri Košičkovih peč podirala". Prav res, tlesknil je gospod Peter vpričo zbranega ljudstva Uršo po tistem oddelku človeškega telesa, ki ne nosi v spodobni dražbi nika* cega imena, ki pa ima vzlic temu za življenje večji pomen od romantike, kar čuti Dobrepoljski verlina istolako dobro, kadar v te pa s palčico Dobrepoljski pipfcpl kr-šanstvo in katoličanstvo!
Pa menite,: da mu je narod kaj ta-
so bili ti redovniki v viteze — ti so se ukvarjali z mečem, v redovne duhovnike, ki so cerkveno upravljali v podvrženih krajih in manjši bratje, ki so se pečali začetkoma z bolniki in z reveži. Pridružili pa so si tudi ženske, takozvane „halb-schvvestern". Vsi ti vitežki redovi so gojili tudi politiko. Neizmerno bogastvo so si pridobili tekom časa. Današnje Prusko so požrli Slovanom; koliko Slovencev so po-nemčili, to Bog ve, ker o nas revčkih kat. cerkve se ni pisalo dosti zgodovine! „Le sveta cerkev ga je varovala pogina", je pisal dr. Toman.
Kakor vsi redovniki iz najboljših časov kat. cerkve, so utonili tudi ti v grabežljivosti, poginili so v bogatem življenju in razkošju. Pa te bogatije je še danes precej. Nekateri plemenita ši, ki še danes opravljajo ceremonije tega reda, imajo lepo življenje v tem ostalem premoženju. Nekaj duhovnikov se vzdrži. Na Slovenskem n. pr. v Semiču, Črnomlju, Metliki, Podzemlju, Vinici, v Veliki Nedelji pri sv. Miklavžu v Slov. Goricah. Najlepše lege teh goric, jeruzalemske imenovane, so še last tega reda. Koliko so duhovniki tega reda slovenskega naroda rešili, še prost Dajnko v Vel. Nedelji ni vedel. Včasih nastopajo duhovniki tega reda v belih plaščih s črnim križem. Na poslopjih okrajnih sodišč v Ljubljani in v Novem mestu so še vezna vsrata s Črnimi križi, zato ime „kržetije".
Stari samostani pa so bili konkurentom, beraškim menihom, frančiškanom in Dominikancem zavidljivi. In kregali so se med sabo, kakor se krega vsa druga konkurenca na svetu. »Škofi in kapitelji so delali težkoče ustanovljenju teh beraških redovnikov, ker so bile kreposti in Čednosti teh začetnikov vedna obtožba grehov drugih klerikov."
Meščani so bili v dvojnem oziru, zlasti pa glede oskrbovanja revežev važni. Njih duševne sile, njih podjetnost niso bile spretne samo v trgovini, obrtu in drugem pribavljanju premoženja, ampak tudi v zgradbah velikih cerkvenih stavb ter bolnišnic, V stare, izročene jim bolnišnice so spravili red.   Na drugi strani so meščani skrb za
reveže Odvzeli ocikvi ter oprotno opravljali
to delo. Cerkev je prej razpolagala z velikanskimi gmotnimi sredstvi v prid revežev, ti meščani pa so z malimi prispevki še več napravili in velika premoženja teh fondov, ki so se tekom časa nabrala, ohranili revežem.
Zadruge rokodelcev, obrtnikov so delo meščanov. „V gospodarstvo istih niso pripuščali zadružniki duhovnikov. Opravljali so cerkvene pobožnosti, imele svoje zastave, ali ker so zadruge bogatele tudi z nabiranjem, vsled volil, oskrbovale so premoženje same. Iz teh zadrug se je rodilo dosti bratovščin, ki so imele cerkvene statute, ali podrejene so bile glede oskrbovanja premoženja mestnim občinam."
V I Jnhljujii. 3 februvarja
Spravne konference.
V ponedeljek opoludne se snidejo nemški in češki poslanci v palači ministrskega predsednika na Dunaju, da se posvetujejo na podlagi načrta jezikovnega zakona, ki ga je izdelal Korber sam, kako naj se urede
cega štel v zlo? Bog ne daj! Urša se je smejala, da se je na nji vse treslo, kar se je moglo tresti. In smejale so se tudi dekleta in ženice in občna sodba je bila, da tako poljudnega in prijaznega gospoda Moravče še niso imele, nego ga imajo v go spodu Petru.
Ko je Presvitli nekdaj birmoval v Moravčah, je odpadel debel žarek njegove posebne milosti na gospoda Petra. Pri mizi, kjer so obedovali dekani, župniki in kapelani, je spregovoril Presvetli tudi o potrebi, veliki potrebi konsumnih društev. Z jedrnato, a prekrasno besedo je pohvalil gospoda Petra, češ, da je ž njim nad vse zadovoljen, „ker deluje v narodu za zarod, se reče, za narod, in sicer tako vspešno!"
Ravno takrat pa se je v velikem palcu desne noge domačemu župniku gospodu Andreju zbudila putika, da je hipoma občutil vse muke peklenske žerjavice. Od bolečin ga je pograbila nekaka togota, da se je spozabil in spregovoril:
„Pa bo treba, Presvitli, alumne od sedaj poučevati v dvojnem knjigovodstvu, v zakonih vatla in vage, ter sploh v kra-mariji, katero je nekdaj Gospod pregnal
jezikovne razmere na Moravskom in Češkem. Kakor poroča „Grazer Tagblatt", sta dr. Reininger in dr. Schucker izvolitev za te konference odklonila, in da morda tudi dr. Prade ne pride. S tem se radikalni nemški nacionalci na Češkem postavljajo na stališče Wolf Schonererjeve frakcije, ki je proti spravi, dokler Čehi ne priznajo nemščini prvega mesta v avstrijskih uradih brez vsakega razločka. Mesto odstopi vših radi-kalcev dobe nemški veleposestniki še tri nove mandate. „Information" je prinesla iz jugoslovanskih političnih krogov dopis, ki se pritožuje proti temu, da so omejene bodoče konference le na Čehe in Nemce, do-čim se razmere na jugu docela prezirajo ter ne bo na konferencah nobenega zastopnika Slovencev in Hrvatov.
Milan ne pojdd iz Srbije, dasi hrepene za tem vsi srbski rodoljubi. Po najnovejši armadni organizaciji je imenoval kralj Aleksander svojega očeta „armadnim generalom44, kar je najvišja stopinja v srbskem kraljestvu. „Ar-madni general" bo imel 12 500 frankov na leto, toraj več kakor vsak minister. Določeno je, da more postati „armadni general" oficir, ki je bil vsaj pet let že navaden general. Srbski oficiozni listi pišejo, da je hotel Aleksander s svojim imenovanjem izraziti očetu Milanu svoje priznanje za njegove zasluge, ki si jih je pridobil v reorganizaciji srbske vojske. S tem imenovanjem Milana so torej ovržene vse vesti, katere so prinašali sicer izborno informo vani ruski listi, da bode Mdan Srbijo vkrat-kem za vedno zapustil.
Nov udarec Rusije po Angliji.
V tem ko izkrvavlja Anglija na južno-afričanskih bojiščih ter se maje njen upliv v Aziji, ji je zadala Rusija v Perziji, kjer se že dolgo tiho i ujeta, nov hud udarec. Sklenila se je namreč rusko-perzijska finančna pogodba. S tem je že nekoliko pojasnjena ruska ekspedicija v Kušk, ki je imela pač namen omehčati Perzijo. Rusija stremi sedaj še za tem, da ji dovoli Perzija graditi neko trgovinsko važno že Kjznico, ter da ji da luko v perzijskem zalivu. Za sedaj pa so v Peterburgu s svojim fiuančnim uspehom lahno zadovoljni. V boju za posojilo je Rusija Anglijo izpodrinila — kar nikakor ni bilo lahko — ter dobila Perzijo financialno v svojo oblast. Rusi bodo znali svoj finančni upliv v Perziji tudi politično izrabiti. Sedaj ima nadzorstvo nad perzijskimi carinskimi uradi in pri netočnosti perzijske finančne uprave se bo mogla Rusija glasom pogodbe polastiti še drugih „po-kroviteijste v ".Anglija pa mora mirno gledati, kako neprestano raste moč Rusije v Aziji! Vojna v Južni Afriki.
Angleški časopisi zopet nesramno lažejo, pišoč, da je general Buller reko Tugelo znova in sicer na treh krajih prekoračil, ter da divja med Buri in Angleži vroč boj. Resnica je, da se odpravljajo Angleži še dalje proti jugu, morda prav do Estcourta. Tudi Buri mirujejo, kar je jako čudno. Ako bi zasledovali pobito in v skrajno neredno Bullerjevo armado ter jo zgrabili še predno se je ustanovila v varnih in trdnih pozicijah, bi si mogli priboriti novo veliko zmago, hkratu pa bi Bullerjevo armado docela
Presvitli je nervozno prevrgel dvakrat tja in sem rudečo kapico vrhu svoje glave, potem pa je z roko vsekal po mizi, da so kupe in kupice na nji kar zažven-ketale.
„Gospod Andrej", spregovoril je ne milostno, „zdi se mi, da ste že skoraj prestari. Mi smo proti oderuštvu. ter ho čemo pomagati izstradanemu ljudstvu. Mi vemo kaj je lakot!"
To rekši, zmetal si je na krožnik ve liki   dve rudečepikasti   postrvi,   ter jih povžil z blagoslovljenim apetitom.
Prost Lambert, star nemškutar, ki je sedel tik škofa, pa je domačega župnika vprašal:
„Herr Pfarrer, kommt heute kein Hos auf den Tisch?"
Ko je na to družba izvedela, da pride tudi zajec na mizo, zasukal se je razgovor k drugim predmetom.
Ali gospodu Petru je ostala hvala, gospodu Andreju pa putika v velikem palcu desne noge!
Pa vrnimo se k binkoštnemu ponedeljku leta 1899. —
(Dajje prih.)
uničili in razbili. Toda Buri nikdar ne napadajo, nego se vedno le branijo, zato pa tudi v tem slučaju ne store, kar bi v Evropi storil nedvomno vsak strateg. Kakor se kaže, so Angleži izprevideli, da v Natalu ni možno doseči uspehov, zato hočejo preložiti vso svojo akcijo menda v Kaplandijo. Med Colesbergom in Strombergom stojita generala Gatacre inKellykennyz 12.000 možmi ter menita zgrabiti Strom-berg, kjer imajo Buri jako močne pozicije. Dokler Angleži ne dobe pomoči, niti misliti ne morejo na uspešen naskok Stromberga. General French je poskusil že opetovano vreči Bure proti Norvalspontu, a doslej še vselej brez uspeha. Ker ima premalo čet, se French sedaj niti ne upa ganiti. Čakati mora, da mu pripeljeta Roberts in njegov šef generalnega štaba, novih čet, ki pa se vozijo še po morju. Lord Methuen se tudi ne more ganiti. Tudi iz Kaplandije se torej ni nadejati kmalu kake vesti o večji bitki. Listi so raznesli tudi iznova že tolikokrat uvrženo laž, da je vihovni poveljnik Burov, Joubert mrtev. Sedaj poročajo, da ga je ubila granata, ki je priletela iz Lady smitha. Seveda je Joubert še živ in zdrav ter je sedaj pri četah ob Tugeli.
Dopisi.
Iz Dolenje vasi pri Ribnici, 31. januarja. Meseca maja bode leto, odkar obstoji konsumno društvo pri nas. Od povsod, kjer so se ustanavljale te tako imenovane zadruge, se je kaj pisalo, le mi smo molčali, dasi smo imeli mnogo gradiva. Mislili smo si, saj nam taki dopisi nič ne koristijo in tudi dobro vedoč, da naši nasprotniki izkoriščajo vsako priliko v našo škjlo, saj imajo v pomoč lečo in spovednico in se ponašajo s tem, da so božji namestniki. V tem oziru imamo vezane roke in ne moremo tako nastopati proti našim brezvestnim nasprotnikom. Molčali smo in molčali bi bili še nadalje, da nas ni pretečeno nedeljo izzival naš kaplan sam v cerkvi na leci.
Poseči moram malo nazaj in spregovoriti nekoliko besedi o razmerah, v katerih se je ustanovile tukajšnje konsumno društvo Mi trgovci smo nasprotniki našega župana 0 tem se je ravno v tem listu že pisalo. Lanske božične praznike je poslal naš župan k meni moža s poročilom, ako sem pripravljen spraviti se ž njim, je pripravljen storiti v to prvi korak. Dotičnemu sem odgovoril, da bi moralo biti mene sa mega sebe sram, biti še kdaj prijatelj z županom. Kmalu potem se je govorilo okoli, da je župan priznal v svoji gostilni, da, ker smo mi trgovci njemu nasprotni, bode tudi on nam, in tako sta se zjedinila naš kaplan in župan, ter ustanovila skupno konsumno društvo. No, kaplanu je bilo to zelo po volji že radi tega, ker je s tem preskrbel svojega brata, katerega je nastavil v tem društvu kot prodajalca, in kateri je prišel ravno iz tritednega zapora iz Novega mesta. Povedano naj bode še, da je imel ta vrli Joško, kakor ga tu imenujejo, tudi pri nas in sicer že letos neprijetnih opravil pri okrajnem sodišču V županovo gostilno je bil sklican prvi shod v svrho ustanovitve tega društva, v županovi gostilni so se lovili udje in župan je bil izvoljen predsednikom tega društva. Tacih ljudi je res malo, kakor je naš župan Kadar le more, povdarja, kako da je i on liberalen in res, tak človek najboljše izhaja. Pri klerikalcih je kandidiral pred leti za deželni zbor, a bil je pri tem naročen na „Narod". Pa moj namen ni govoriti tu o Nacetu. Odgovoriti hočem tu le na nedeljski napad našega kaplana na nas trgovce in gostilničarje. Če bi bil humorist, bi imel res hvaležno delo, a pri najboljši volji prijeti se stvari od humoristične strani, se mi na jeziku izpremeni vsaka beseda v suho resnost. Povod že v začetku omenje nemu izzivanju je bil našemu kaplanu dopis iz Ribnice v šestnajsti številki „Slovenskoga Naroda". Porabil je z veseljem to priliko v izvrstno agitacijsko sredstvo za konsumno društvo in se sam sebe predstavil v cerkvi na leci našemu vernemu ljudstvu kot pravi mučenik. Rekel je med drugim, da ni imel še vesele ure, odkar je pri nas in rotil ljudi, naj ne podpirajo ljudi, kateri so naročeni na „Slovenski Narod", „Rodoljuba", »Učiteljskega Tovariša", in naj ne hodijo v take gostilne, kjer je na razpolago .Narod0, kajti te niso v službi Kristusa, ampak hudiča. Nadalje je rekel, da je dopis iz Ribnice, a
dopisa v Potenji
vasi. No, da je naš kaplan tako drzen, da
na samo sumničenje tako nastopa, in da dela na podlagi sumničenja ovadbe na višje oblasti, o tem že vemo. Mi nimamo na razpolago lece, ne spovednice, vprašali bi pa našega kaplana, v kako vrsto ljudi spada tak človek, kateri napada svojega bližnjega, dobro vedć, da se ta ne more braniti? Odgovorite si sami na to vprašanje, le toliko Vam rečemo, da morate imeti bore malo spoštovanja do samega sebe, ker na podlagi sumničenja uničujete naše, do obstanka opravičene eksistence. Priznam Vam, da ste dosegli lep uspeh, znali ste zlasti ženskim tako globoko poseči v srce, da so nekatere jokale. Tudi zapisalo se jih je mnogo na novo v konsumno društvo od nedelje naprej, in ako Vam daje to dejstvo mirno vest, lahko sladko zaspite. Kakor rečeno, izzivali ste nas in mi sprejmemo ponuđeni nam boj, saj več nam škoditi ne morete kakor ste nam že. Pomislite le, kako ste postopali prej! Pri lanskem velikonočnem izpraševanju ste vedeli napasti vsacega in spravili s tem marsikaterega v zadrego, dokler Vas ni bil neki mož zavrnil odločno. Ali še veste, da ste žugal', da ne pojdete nikdar več pobirat bire, ker so pri nas tako nesnažne hiše, in da morate v šoli suknjo skupaj stisniti, da ne dobite uši, ko greste med klopmi! A tu Vam bodi rečeno, da naše lončarice slove še daleč Čez ribniško dolino, kako ljubijo snago. Seveda, ko ste ustanovili konsumno društvo, ste izpreme-nili barvo, hvalili ste potem raz lečo naše ljudi in očitno kazali v svoji strasti, da je Vaš namen uničiti nas. Ziasti mene in jed-nega mojih kolegov morate uničiti, ste govorili vspričo več ljudi v Vaši zadrugi. Ali ste pozabili, kako so se učili v Vaši navzočnosti otroci lagati, ko ste jih pošiljali v naše prodajalnice po d r o ž i v Vi seveda smete storiti vse, saj je smrten greh duhovnika zaničevati ali sploh njegova dela kritikovati. A tudi škof ima smrten greh po naši veri, ker nam jemlje vsakdanji kruh izpred ust. To Vam pa vendar rečem, da ste dajali našemu mlademu svetu marsikaterikrat povod k ne slanim opazkam, ko ste šli ob enajstih zvečer iz gostilne in Vas je spremljevala na vsaki strani ženska. Izobraženec ne vidi v tem seveda nikake pregrehe, a preprosto ljudstvo sodi o tem drugače in to bi morali vedeti. V dokaz naj Vam bode tudi to, da je lansko Veliko noč mislil mladi svet, da stojite radi nekih dam vedno pri oknu in gledate doli na vas, a v resnici ste šteli ljudi, kateri so šli v ptodajalnico, katera leži ravno pod župniščem. Stali ste namreč veliki četrtek in veliki petek ves dan pri oknu, tako ste se zanimali že tedaj za trgovino. Po Veliki noči lani je bil tudi misijon pri nas in to je bilo zopet zelo ugodno za konsumno društvo, kajti misijonarji so nagovarjali v spovednici ljudi, naj se zapišejo v zadrugo. Da ne bo-dete pa temu ugovarjali, Vam precej tu povem, da je bila moja lastna mati tudi med tistimi v spovednici nagovorjenimi. Ali spada kaj tacega v spovednico? In ali je prav, da ste v nedeljo raz lečo vpili, da v zadnji uri Vas bomo pa radi klicali? Pač žalostno je to. Človek je slab, in zlasti v zadnjih trenutkih svojega življenja, ko je že fizično popolnoma oslabel, se oklene svoje vere kot zadnje upanje, v strahu pred smrtjo. Tedaj pokliče vsaki skoraj da le more k sebi božjega namestnika. Tu ne pride oseba dotičnega duhovnika v poštev. Ali mislite, da ne kale tedaj pri temu zadnjemu upanju umirajočega to upanje dvomi, da morda zastonj upa, da je bedak in misel mu pride, saj mnogi duhovniki, kateri bi morali biti najbolj prepričani o resnicah svete vere, ne žive po tej veri, saj zlorabljajo spovednico in lečo, da dosežejo svoje posvetne namene. V spomin bi Vam poklical še v nebovpijoči greh: zatiranje ubožcev, vdov in sirot. Zašel bi pa predaleč, da bi hotel o tem razpravljati tu, le toliko rečem, da tolike zlobe Vam vendar ne bi bil prisojal. Storili ste bili to seveda zopet le na podlagi popolnoma izmišljenega sumničenja. Res rad verjamem, da niste imeli še prijetne ure pri nas, saj vest Vam gotovo tega ne da. Jaz sem tega mnenja, naj me spovednik še tolikrat odveze mojih grehov, če me pa moja vest sama teh grehov ne odveze, in če ne popravim krivice, katero sem storil svojemu bližnjemu, mi to nič ne pomaga. Vi pa ne
_Dalje v prilogi. ~£uQ
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 27, dn6 3. februvarja 1900.
morete popraviti krivic, katere ste storili svojemu bližnjemu.
To naj za danes zadostuje. Lahko berete i to raz lečo, lahko Vam dam še stare številke .Slovenskega Naroda" na razpolago. V neki Številki je med dnev njmi novicami tudi Članek pod zavlavjem: „Bela ruta bel denar". Na podlagi tega članka bi ravno Vi lahko storili ljudem lepo pridigo, saj se je bil v Velikih Laščah položil temelj dotični tragediji in Vi ste hodili tedaj še iz semenišča na počitnice domov v Velike Lašče in tudi Vam je morda tisti dogodek dobro znan. Z Bogom.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 3 februvarja.
— „Slovenčev" poročevalec v mestnem svetu ljubljanskem je znano otroče, ki je vodilo že s svojim rojstvom pod pa-tronanco ljubljanskih korarjev in proštov svet za nos. Tega, po rojstvu mu odkaza-nega poklica se fantiček ne more odvaditi, dasi se mu sedaj velikokrat pripeti, da vodi za nos kanonike pri „Slovencu", katerim odjemlje s svojimi otročarijami velik del uredniškega posla. Tako je ta poročevalec svojega „Slovenca" včeraj zopet na led speljal s trditvijo, da v zadnji seji mestnega sveta dr. Tavčar ni glasoval za pritožbo — za rekurz sicer res ni glasoval — na upravno sodišče radi ustavljenega sklepa, tičočega se znanih celjskih izgredov. Šlo se je tu za predlog, ki je bil sam ob sebi umljiv, o kojem ni bilo nikake razprave, in o kojem se je tudi glasovanje dognalo prav hitro. Pri tem glasovanju je dr. Tavčar ravno tako mehanično dvignil roko, kakor vsi drugi mestni očetje. „Slovenčev" poročevalec visoko gori na galeriji pa tega ni hotel videti, in izkuhal je malo laž ter jo razobesil kot strašilo obmejnim Slovencem v glasilu ljubljanskega knezoškofa, pišoč : „Za rekurz je zopet vzdignila večina roke, vzdignil je pa ni dr. Ivan Tavčar. Zrl je v papir pred seboj, v tla pa so tudi zrli napredni gospodje na galeriji ob tem sokol-skem pogumu svojega vodje. Ta čin drja. Ivana Tavčarja, ki se zvesto zlaga z njegovim nastopom ob mariborskem shodu nemškuterskih trgovcev in njegovim nasprotovanjem „Naši Straži", naj si pokrajinski Slovenci dobro zapomnijo. Pa tudi kolikor je poštene slovenske inteligence, naj krepko zakliče z „Edinostjo": To in Laki so vzroki, da smo mi Slovenci pred vlado ponižni kužki. Zdaj bi bil čas obrniti voz slovenske politike. Obrnimo ta voz!" Torej tudi za „Edinostjo" tiči tvoj veleum, slavni Štefek! Deček se je, kakor videti, od korarjev in proštov korenito navadil, kako se zanašajo kukovičja jajca v tuja gnezda, in zanesel je zadnje jajčice v tržaško »Edinost". Sedaj nam je šele um-ljivo, odkod da se je dotična številka „Edinosti" vsiljevala po Ljubljani. Postreščeki — kakor časih „Slovenca", če priobčuje kako posebno veliko budalost — raznašali so sedaj „Edinost" od prodajalnice do pro-dajalnice, tako da je bilo prav smešno. Za to agitacija je tičal torej »Slovencev" glavni sotrudnik! Sedaj naj pa se ti tržaški »akciji" pridruži še — Gostinčar — pa nas bo strah! Potem pa se bo tresla tudi vlada, kateri gospod Štefe brezdvojbeno že danes prav močno imponuje. Tako je, in mi bi se čudili, če bi ne bilo tako!
— O gospodarskih zadrugah izdalo je justično ministrstvo zanimivo naredbo z dne 17. januvarja t. 1., koje obseg je tudi za Kranjsko velepoučen. Očita se sodiščem, da so pri registrovanju zadrug iz zakona z dne 14. maja 1873, št. 71 drž. zak. do sedaj brezbrižno in največkrat protipostavno postopala, ker so v zadružni register vpisala vsako zadrugo, ki se je ravno tako imenovala dasi ni bila zadruga v smislu zgorajš-njega zakona. Ministrstvo pravi, da ni vsaka zadruga, ki se v svojih pravilih sklicuje na državni zakon z dne 14. maja 1873, zadruga v smislu tega zakona. Kot take zadruge so le tiste imeti, v kojih členi skupno gospodarsko delujejo, mednje pa ne spadajo kapitalistične asocijacije, ki gospodarstvu členov le neposredno — to se pravi z dobičkom, ki si ga pridobivajo od leta do leta — služijo. Ravno tako ne spadajo, mej zadruge omenjenega zakona kreditni zavodi, ki dajejo kredit nečlenom, ali pa opravljajo še celo bančni posel, će bi se bila sodišča ravnala po načelih, izrečenih v ti navedbi justičnega ministrstva, ne bila bi
smela v zadružni register niti polovico zadrug vpisati, koje je v življenje poklicala tako imenovana gospodarska organizacija nase klerikalne stranke. Kar se je do sedaj preziralo, ne sme se prezreti v bodoče, in zatrdno pričakujemo, da se posebno deželno sodišče v Ljubljani v bodoče vestno ravna po navodilih; obseženih v justičnega ministrstva z dne 17. januvarja 1900., tako da ne bode presadilo v zadružni register vsake gobe,ki se je pognala iz gospodar-sko-organiziranih možgan dr. Šu-steršičevih!
— Kmetje računite ! kmetje tehtajte I kmetje štejte 1 tako hujska sedaj .Slovenski Gospodar" kmeta proti trgovcu. Ta je v vsakem slučaju slepar! Če ti pove ceno blaga, začni računati, vbogi kmetic, ker to moraš že naprej vedeti, da te trgovec pri vsaki ceni opehari. Če kupiš kaj na vago, ljubi kmetic, glej, da to takoj kje drugje zvagaš, ker te je trgovec pri vagi isto gotovo osleparil. če si dal za blago desetak, pa imaš kaj .nazaj dobiti", preštej takoj v pričo trgovca, ker te ta, vrli moj kmetic, brez dvojbe lopne s tem, da ti premalo .nazaj da" ! Tako je trgovec povsod in pri vsaki priliki slepar, goljuf in oderuh! Pri tem se pa gospodje okrog .Gospodarja" še čudijo, da se tudi slovenski trgovci proti taki pravcati farški gonji z vso silo branijo, in da ne puste, da bi jim požrešna duhovščina pri živem telesu trgala kožo raz mesa!
— „Tugomer" predstavljal se bode samo pred povabljenimi gosti. Deželna vlada se ni dala omehčati, dasi je pri nji posredoval predsednik „Dramatičnega društva" v ta namen. Ostalo je pri preklicu in pri rekurzu, kojega je društvo vložilo do ministrstva Da js prepoved naravnost neverjetna, izhaja tudi iz tega, da se je hotel predstavljati nekak izvleček iz izvirnega .Tugomera". Intendanca »Dramatičnega društva" je že sama vse črtala, na čemer bi se bila vlada spodtakniti mogla. Izčrtala je še celo' »Nemce" iz Jurčičeve žaloigre, ter na njihovo mesto postavila nedolžne „Franke". Nič ni pomagalo, deželna vlada je vendar staknila, da se v izvlečku nahaja še vendar desetkrat beseda .Nemec", in da je že ime Jurčič tako, da ni želeti javne predstave. Tako se delajo pri nas »afere" in ustvarjajo se razburjenja! In to vse, ker je pri deželni vladi nekoliko gospodov, ki brez tacih »afer" živeti ne morejo! Če ministrstvo rekurza pravočasno ne reši, predstavljal se bo „Tugomer" v »povabljeni" družbi.
— „Vzoren" dušni pastir. „Soča" piše: V italijanskih listih smo čitali prav ostre dopise proti župniku Lovru Ju van-čiču v Dornbergu Reč je ta-le: Nekemu Fr. Bercetu št. 315 v Dornbergu je umrla hčerka v goriški bolnici. Berce je želel, da bi zvonilo tu'i v Dornbergu, ko bo pogreb v Gorici. Toda župnik Juvančič ni hotel nič slišati o tem. Berce je prosil potem pri ordinarijatu, ki je to dovolil, „ako ni proti kakega kanoniškega vzroka". Pod pismeno dovolitvijo je ordinar. pečat in podpis kanclerja mons. Kravanje. Tudi zdaj ni nič pomagalo; še več, župnik Juvančič je vrgel Bercetu ordinarijatsko dovoljenje pod noge in ga surovo ozmerjal in zapodil. Zvonilo torej ni! — Nekaj dnij potem je padla Bercetu v glavo posebno hudomušna misel: nesel je župniku 5 gld. za sv.maSe, kar je župnika Juvančiča tako omečilo, da je dal »post festum" tudi zvoniti... Nismo hoteli verjeti, da je vse to resnica. Zato smo se obrnili v Dornberg, da jo izvemo: in v svoje veliko presenečenje moramo reči, da so italijanski listi pisali resnico. — Radovedni smo, kaj pravi na take profanacije knezonadškofijski ordinarijati
— Promocija. Gosp. cand. med. Ivan Oražen iz Kostanjevice bo v pondeljek 5. t m. promoviran na praškem vseučilišča doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo I
— Repertoar slovanskega gledališča. Današnja predstava na novo uprizorjenega .Zapravljivca" bode v marsikaterem ozira zanimiva in se je nadejati dobrega obiska. Opozarjamo še enkrat, da je začetek jutrišnje predstave opere .Prodana nevesta" iz navedenih razlogov že točno ob 6. uri. — V torek dne 6. t m. se bode pela tretjikrat pri nekoliko znižanih cenah, krasna in tudi scenicno efektna Wagnerjeva opera „ V e č n i
mornar" ter opozarjamo na to predstavo posebno vnanje prijatelje slovenskega gledališča.
— Slovansko gledališča. Pri včerajšnji popoldanski predstavi so spet grali »Rokovnjače" in sicer vsi z najlepšim v8pehom. Gledališče je bilo — kar je pri „Rokovnjačih" navadno — natlačeno polno. V parterju so stali atoli. A mnogo občinstva je moralo oditi, ker ni bilo več nobene vstopnice dobiti. V gledališču smo čuli mnogo navdušenega ploskanja in klicanja. G. Vero všek je bil pozdravljen s hrupnim aplavzom, precej ko se je prikazal na oder. Srčno smo veseli, da ima izvirna igra tako privlačno silo. Gotovo bodo „Rokovnjači" še večkrat napolnili gledališče.    — a —
— Akademija osobja slovenske opere in drame, ki se bo vršila 17. t. m, to je naslednjega dne po 1000. slovenski predstavi v „Narodnem domu", že danes živo zanima narodno občinstvo. Vabila se začno razpošiljati te dni. Poleg akademije (po vzoru Ronacherjevih večerov) bo tudi ples. Za neplesalce pa bodo nudili razni paviljoni dosti zabav. Pri tej priliki nam je popraviti pomoto v svoji prvi beležki o tej akademiji.-Med patronesami je čitati tudi ime vrle in požrtvovalne rodoljubkinje gospe Ivane Supančičeve (ne pa Marije Zupančičeve).
— Jury za Prešernov spomenik je pri včerajšnji svoji seji sklenila, da se naj podelita razpisani častni nagradi po 600 in 400 K za najboljši načrt Prešernovemu spomeniku načrtoma z gesloma .Največ sveta otrokom sliši Slave" (štev. 1.) in „0 zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!" Častno priznanje pa naj se izreče pošiljateljem načrtov z gesli .Mornar", »Lirika" in »Ena se Tebi je želja spolnila". Jury je nato odprla pisma, iz katerih je bilo razvidno, da je pripadla I. častna nagrada gospodu akad. kiparju Ivanu Zajcu na Dunaju, II. Častna nagrada pa gosp. akad. kiparju Alojziju Progarj u v Celovcu. Častna priznanja pa sodijo gosp. akad. kiparju Fr. Bernekerju na Dunaju, gosp kiparju Antonu Bitežniku-Štanti v Gorici in gosp akad. kiparju Jak. Žniderju na Dunaju. Jury je sklenila priporočiti odboru za nabiranje prispevkov Iv. Zajcev, s I. nagrado odlikovani načrt (z nekaterimi nebistvenimi spremembami) v izvršitev ter mu kot prostor za postavljenje predlagati trg pred »Narodnim domom1' ali pa sredo „Zvezde". Vsi načrti se te dni razstavijo občinstvu na ogled.
— Jutrišnja maskarada. Pevsko društvo .Ljubljana" vabi še jedenkrat p. n. slavno občinstvo na svojo maskarado, katera se vrši jutri, dne 4. t. m. v Sokolovi dvorani. Začetek je ob 8. uri. Nihče naj ne zamudi posetiti to maskarado, katera bo vstrezala vsem okolnostim. Maskarada »Ljubljane" bo prekašala glede dekoracijskih del vse doslej prirejene maskarade. Obilo zabave nudilo se bo posetnikom v „Chambre separeejih," kakor tudi v »peklenski kavarni", kjer se bo vsakdo vsled prevelike vročine v peklu v kavarni, poleg vsega druzega še celo s sladoledom lahko ohladil. Prijave večih skupin, kakor tudi posameznih kostu-mirancev kažejo, da bo maskarada gotovo zadoščala svojemu namenu. Na svidenje torej jutri v „ Dantejevem peklu", kamor je tudi najeta vojaška godba, da se bo ob njenih zvokih veselo rajalo in plesalo nedvomno do ranega jutra! "\
— Maskarada „Ljubljane" se udeleži jutri deputacija „Sokola" Tisti člani, ki se hote" pridružiti deputaciji v popolni društveni opravi, se opozarjajo, da se deputacija zbira jutri zvečer ob 8. uri v restavraciji v »Narodnem domu". Naj se udeleži obilo članov!
— Odbor „Narodne čitalnice" opozarja svoje člane na maskarado pevskega društva »Ljubljana", ki se vrši jutri, v nedeljo v dvorani »Sokola* v »Narodnem domu". Za maskarado se vrše velikanske priprave, katere pa zahtevajo velike gmotne žrtve.
— Pevsko društvo „Slaveo" je dobilo vabilo na maskarado bratskega pevskega društva .Ljubljana" ter vabi tem potom vse člane, kakor tudi člane kolesarskega kluba »Slavca", da se jutrišnje maskarade mnogobrojno udeleže. Odbor.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo je razposlalo vabila za svoj ples, ki * se bode vršil dne 10. t m. v veliki dvorani .Narodnega doma". Kdor ni vabila
dobil in bi se plesa rad udeležil, naj se obrne na odbor, kateri bode z veseljem z vabilom ustregel.
— Pevski zbor ,,Glasbene Matice"
ima prihodnjo vajo v pondeljek, dne 5. t. m v društvenih prostorih. Vsi člani se poživljajo, da naj pridejo po'noštevilno k tej in k vsem poznejšim vajam, ker bode le ob rednem obiskovanja vaj mogoče veliko Dvorakovo delo ,Sv. Ljudmila" dostojno izvajati. Začetek vaje kakor doslej.
— Za premogarje na Češkem in Moravskom se bode pobiralo tudi po L ubijani. Mi prosimo tudi svoje somišljenike, da se spominjajo teh. za svoje pravice bo-rečih se delavcev ter prispevajo k podporam, kakoršne dohajajo premogarjem in njihovim ubožnim rodovinam od vseh stranij. Opozarjamo pa hkratu, da se naj izročajo prispevki le onim nabiralcem, ki pridejo s tiskanimi polarni.
— „Narodna čitalnica". Plesna zabava, katero je priredila .Čitalnica" v sredo v veliki čitalniški dvorani, privabila je veliko število elegantnih plesalk, vztrajnih plesalcev in mnogo starejših gospodov, najodličnejših članov .Čitalnice". Četvorko plesalo je okolu 50 parov, vesela družba je ostala v živahni zabavi do 4. ure zjutraj. .Čitalnica" je pridobila baš vsled svojih zadnjih plesnih zabav mnogo novih članov, ki so čuli, da se v .Čitalnici" v prijetni družbi, lepih in pripravnih prostorih najboljše zabava. To naj služi odboru v dokaz, da je sedaj v pravem tiru in veseliškemu odseku v spodbudo, da vztraja v svojem trudoljubivem in vspeš-nem delovanju.
— „Schulverein" v Šiški. Pišejo nam: V Spodnji Šiški straši schulvereinska šola. Vrše se že tajni pogovori. Zahteva nemške šole oprta bo na to, da na Šišenski šoli ni nemškega pouka. Železničarji in dr. pa za svoje otroke tega žele. Ako se ne razširi šišenska šola na IV razrednico, je verjetno, da se vgnjezdi v slovenski Šiški „Schulverein". Merodajni krogi naj pravočasno potrebno ukrenejo, t. j. naj podaljšajo ali zvišajo šolsko poslopje ter vpeljejo IV. razred.
— Iz Šiške nam poročajo: »Vodnikova beseda" dne 2. svečana je prav dobro vspela. Čitalnični pevci so si pridobili spričalo marljivosti in napredka. Burka „Dva gospoda, jeden sluga" je šla gladko. Gosp. Belič predstavljal je „Ivana" drastično in pokazal žilo pristnega komika. Izredno živahno priznanje žel je g. stud. jur. Jančigaj za dovršen govor Vekosl. Mrharjevega slavospeva. Oddelek 15 mož c. in kr. vojaške godbe je eksaktno sviral pri koncertu in plesu, ki je trajal do 4 ure. Vsa veselica se je vršila točno in v popolnem redu Tudi obisk je bil, zlasti od strani društvenikov, povoljen. Da je bilo mestnih gostov manj, kakor pričakovano, temu vzrok utegne biti slaba pot in kričeči ne-dostatki prostorov.
— Iz Celja se nam piše: Pred našim sodiščem je bil včeraj za nas dan zmage, za nasprotnike in za celjsko zaslovelo policijo pa dan obsodbe in sramote. Prvi je sedel na zatožni klopi France Karlovšek, hišnik v .Narodnem domu", zatožen radi pregreška rabuke. O priliki Siidmarkine slavnosti smo namreč hišnika postavili pred hišna vrata .Narodnega dema" z naročilom, da naj straži, da kdo znanih celjskih hudodelcev ne vlomi v poslopje. Kar pride znani policaj Kunst ter meni tebi nič aretuje hišnika. To pa je bilo naši policiji še premalo in storila je lažnjivo ovadbo na državno pravdništvo, češ, da je hišnik klical na pomoč druge ljudi, da bi ga oprostili, in da se je sploh upiral aretovanju. Seve je Kunst vse te laži včeraj pod pri-sego — ne službeno — potrdil, dasi je šest prič na mestu opovrglo njegove lažnjive trditve. Spričo te okolnosti je imel zagovornik dr. Dečko hvaležen posel. Udarec za udarcom je padal na — ovaditelja, kateri je končno tu stal kot obtoženec in obsojenec. Kunstova zaprisežna povedba ni bila nič dragega kot debela laž, in le čudimo se, da državni pravdni k ni stavil primernega predloga. Opomniti je treba, da je ravno isti Kunst državnemu pravdništvu znosil več enako lažnjivih ovadb; a že tekom preiskovalnega postopka ae je izkazala neresničnost istih ter se je moralo postopanje zoper o vajene osebe ustaviti. Storil je Kunst te ovadbe iz gole maščevalnosti, ker je bil sam radi svojega po«
stopanja povodom čeških slsvnostij obsojen na tri dni zapora. Hišnik Karlovšek je bil seveda popolnoma oproščen.  Kot druga obtoženka je prišla na vrsto neka ženska, ki je v preiskavi zoper celjske razbojnike odločno trdila, da je videla celjskega policaja v družbi drugih izgred-nikov metati kamenje.   Ona je svojo povedbo na včerajšnji razpravi vzdržala v polnem obsega. Sodišče jo je obtožbe radi hudodelstva goljufije, storjenega po krivem pričevanju   pred sodiščem, popolnoma oprostilo, ker seje prepričalo, da govori resnico.   Tretji obtoženec je bil neki Šeligo, obtožen, da je povodom poseta čeških akademikov metal v nas kamenje, katerih eden je zadel g. Perdana. Ko se je Šeligo zopet pripognil, da bi pobral kamen, zgrabil ga je Perdan ter ga hotel pustiti aretovati. Toda policija je aretovala g. Perdana ter izpustila storilca Šeligo ta. G. Perdan pa je moral za svojo navdušenost poldrugi dan duhati smrdljive prostore celjskih mestnih zaporov. Šeligo je včeraj na razpravi svoje dejanje popolnoma obstal ter ga je sodišče obsodilo na 10 dni zapora. — Senatu je predsedoval Wurmser sam, kot prisednike si je pa pri-vzel svetnika Reitterja, adjunkta Rogožin-skija ter svetnika   Gregorina. Včerajšne sodbe so bile najhujše obsodbe za mestno policijo celjsko. Dokazale so znova ne samo, da celjski policaji namenoma niso hoteli preprečiti izgredov dne 9. in 10. avgusta lanskega leta, temveč da so asistirali izgredniko m ter se dejanski vdeleževali izgredov. Vsega tega naša vlada ne vidi in celjska policija v neskaljenem veselji uživa vse jej priznane Časti.   Presenetila ne bo nikogar novica, da je slavno naše državno pravd-ništvo sinoči izišlo „Domovino" zaplenilo in to radi članka „Wurmser prekosil Hein-richerja". „Domovina" je zaplenjeni članek doslovno   posnela po istonaslovljenem članku v „Slovenskem Narodu", oziroma „Siidsteirische Post".  Stroga cenzura ljubljanskega državnega pravdnika in še strožja mariborskega  državnega pravdnika nista mogli v članku zaslediti ničesar pregrešnega; a tiskovni oddelek celjskega državnega pravdništva jo je iztaknil — dlako v jajci. Slovenski državni poslanci, kam vendar ste se zabubali, da Vas ni videti ? Ali ne vidite, kako postopa državni uradnik, ali ne vidite, kaj se namerava?   Ali boste tedaj stoprav začeli nastopati, ko bode dosežen namen — zatreti „Domovino", uničiti slovensko tiskarno v Celji? Quousque tandem--!
— V varstvo otrok. Justično ministrstvo je razposlalo na vsa sodišča poziv, da naj strogo pazijo na izpolnjevanje zakonov in naredb, tičočih se varstva otrok. Tak poziv je razposlalo tudi notranje ministrstvo do vseh v svoje področje spadajočih oblastev, da naj podpirajo sodišča v zasledovanju starišev in varuhov, ki postopajo proti svojim otrokom ali varovancem neusmiljeno ali lahkomiselno. Zlasti je paziti na to, da se otroci ne zlorabljajo za beračenje. Vsi taki slučaji, ki so kvarni zdravju ali morali otrok, naj se naznanijo sodiščem nemudoma. Učiteljstvo, duhovščina in županstva store lahko mnogo v varstvo mladine.
— Himen. Gospod Anton Storich, tajnik pokraj, sodišča v Zadru se je oženil z gospodično Ivanko Bončkovo v Spletu.
— Plesna veselica poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani vršila se bode letos „na debeli četrtek", to je dne 22. t. m. (ne 21. t. m.) na starem strelišču, pri kateri sodeluje vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27. Priredi se med drugim tudi šaljiva pošta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K, jedna dama prosta, za vsako drugo osebo 1 krono. Čisti dohodek je namenjen podpornemu zakladu društvene skupine tukajšnih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Maskam vstop ni dovoljen.
— Od Savinje se nam piše: Blagovolite vsprejeti v svoj cenjeni list sledeče vrste, ki naj služijo v pojasnitev krasnih razmer, v katerih živijo slovenski narodni učitelji na Štajerskem. Prijatelj mi namreč poroča sledeče: „Pred kratkim je bilo raz pisano učiteljsko mesto v Zidanem mostu. Za to mesto je prosil tudi učitelj g. Drag. P., ki sedaj službuje v pozabljeni luknji v Slov. g. Krajni šolski svet ga je predlagal kot prvega v terni,   okr. š. nadzornik
kot drugega. Pri seji okrajnega šolskega sveta pa je nekdo povedal, da je gospod D. P. prenaroden in tako je bil iz teme izbacnjen. Gospod P. je dovršil vse letnike mariborskega učiteljišča z odliko, je položil izpite zrelosti in sposobnosti oba v Mariboru z odliko, je marljiv in že • znan pedagogiški pisatelj, vzoren učitelj, a zavoljo narodnosti je moral iz teme. Bomo videli, kaj poreče k temu štajerski deželni šolski svet, a upati ni mnogo. Gospod Dra-gotin P. je bil pred nekaj leti na Dunaju v pedagogiju. Ker je imel kot dijak borno štipendijo letnih 40 gld., ga je prisilil štaj. dež. šolski svet, da je moral iti nazaj na Štajersko služit v — rovte, da odsluži tistih 6 let. Seveda, da je na njegovem mestu bil Nemec, dobil bi bil še podporo! Tako torej delajo štajerske šolske oblasti s slovenskimi značajnimi učitelji, ki se ne marajo odpovedati svoji narodnosti. Dobre službe po trgih in mestih imajo samo z malimi izjemami nemčurski učitelji. Ne enega nemčurja-učitelja ne poznam na Štajerskem, ki bi deloval na vaški šoli III. plač. razreda. Proti takšnemu nezakonitemu postopanju šolskih oblasti moramo štajerski učitelji odločno protestirati.
— Umrl je v Gorici dne 51. m. m. vpokojeni dvorni svetnik dunajske finančne prokurature dr. Fran R o s a s. Rodom Du-najčan privadil, se je slovenskega jezika, katerega je kaj rad govoril. Na dunajski univerzi je bil prijatelj in sošolec dr. Lovro T o mana. Čislal je visoko in ljubil narod slovenski, mej katerim je čestokrat bival na dopustu. Naj počiva blagi mož v miru!
— Učitelj Ivan Brinšek f. Pred štirimi meseci se je ustrelil na Dunaju v nekem hotelu neznan mož, kateri je bil v knjigi tujcev vpisan kot »Fran Quartisch, slikar iz Gradca." Policija pa je sedaj dognala, da je ustreljeni učitelj Ivan Brinšek iz Šmarja pri Jelšah. Kaj je gnalo nesrečnika v smrt, ni znano, najbrže pa je bila vzrok njegova mučna in neozdravljiva bolezen — j etika. Pogrešanemu je bilo priti tem težje na sled, ker je izrazil pred odpo-tovanjem, da gre na Rusko.
— Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. V poročilu o zborovanji »Slov. čebelarskega društva" izostalo je pomotoma ime g. H. Likarja, nadučitelja v Grahovem, ki je voljen podpredsednikom istega društva, kar s tem popravljamo.
— Maskarado priredi čitalnica na Vrhniki v nedeljo 11. februvarja 1900 točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Svira oddelek vojaške godbe slavnega c in kr. pešpolka št. 27. Vstopnina maskovanim ali kostumovanim 1 krona, nemaskovanim 2 kroni. Vstopnice, brez katerih vstop ni dovoljen, dobe se pri g. Gabr. Jelovšeku. Vstop je dovoljen le vabljenim in po dru-štvenikih vpeljanim gostom.
— Ples „rakovskih fantov". Z Rakeka nam pišejo: Zanimanje za „plesni venček", katerega prirede „rakovski fantje" dne 10. februvarja v prostorih g. Stergulca (prej Gaspari), je vsestransko. Odbor že pridno deluje in skrbi, da se bode občin stvu ustreglo v vsakem oziru. Pri venčku svira godba slavnega pešpolka štev. 27 iz Ljubljane.
— Češki krog v Trstu priredi v četrtek, dne 15. februvarja 1.1. plesni venček v prostorih »Slovanske Čitalnice". Čisti dobiček namenjen je v zaklad »Narodnega doma" v Trstu.
— Umetniške razglednice. Božidara Bohma tiskarna v Novem mestu na Metuji je izdala troje krasnih razglednic v barvah z naslovi: »Kje dom je moj", »Hej Slovani" in »Pobratimstvo Slovanov". Originale je naslikal akademični slikar K. V. M u 11 i c h. Vse tri razglednice v skupnem zavitku stanejo 40 vin. Izredno okusne in pomembne razglednice toplo priporočamo.
— Grozna nesreča zgodila se je dne 26. januvarja t. 1. v vasi na Vitanu pri Središču. Središki tržan Franc Kolarič je hotel napajati iz nekega vodnjaka konje. Privlekel je vodo navzgor s škafom nad vodnjakom. Ker pa je bil nagnjen nad studencem, ga je premagala teža vode, zgubil je ravnotežje ter se prekucnil v 30 metrov globok vodnjak in se pri priči ubil. Ko so so ga potegnili iz vodnjaka, je truplo kazalo več ran, posebno pa glava je bila vsa razmesarjena in razbita. Kako priljubljen je bil rajnki, pokazalo se je na dan pogreba, katerega je razun središkega odbora,
I čegar večletni član je bil pokojnik, udele-
žilo gasilno društvo in velika množica ljudstva Pogreb, da že trg dolgo ni videl takega.
— Tamburaški in pevski zbor „Krim" Viške in Glinške čitalnice priredi jutri, v nedeljo, dne 4 februvarja t. 1. pri Travnu na Glincah predpustno plesno veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Vspored: Petje, tamburanje, sreč-kanje, ples.
— „Centralna posojilnica slovenska" ima v četrtek, 26 aprila t. 1., popoludne ob 3. uri v Sevnici (v gostilni g. Simon-čiča) letošnji občni zbor. Dnevni red: 1) Letni račun. 2) določitev dividende, 3) prememba pravil, 4) volitev načelstva in nadzorstva, 5) predlogi.
— Duhovnik proti zakonom. V teku letošnjega pusta se bode vršilo le v župniji sv. Justa v Trstu 25 porok, katerih večina je iz okolice Kaštela. Pri običajnem nedeljskem oklicevanju je dotični duhovnik obžaloval, da se jih v takih časih, kot so sedanji, toliko poroči, češ, da to ni veselo znamenje. Resnično, famozen duhovnik, ki dela reklamo za celibat tudi med narodom!
— Epidemije. V zdravstvenem okrožju Litija, v Žalni. Dobu in Zagorju razsajajo ošpice. Umrl še ni noben bolnik. V Zagorju se je pojavil ušen. V občinah Vel. Gaber in Št. Vid imajo posamezne slučaje difterije.
— Izgubil se je 16Ietni Gregor Ošaben iz Grahovega, cerkniške občine. Zmanjkalo ga je dne 22. oktobra minolega leta. Dotlej je bil včasih duševno zmedeni fant pri svojem bratu črevljarju Jurju v Škriljah. Gregor Ošaben je majhen, močan mladenič. Ako kdo kaj o njem izve, naj blagovoli obvestiti glavarstvo v Logatcu.
— Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec prosinc je bil povsem precej moker, pa zato zelo mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v letošnjih stopnjah: ob sedmih zjutraj 08°, ob dveh popoldne 35°, ob devetih zvečer 19°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 21°, za 44° nad normalom. Opazovanje na tlakomeru dado 733 65 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za 2 35 mm pod normalom. Mokrih dnij bilo je IS, med temi 8 snežnih; padavina, dež in sneg, znaša 130 3 mm. Med vetrovi sta jugo zahodni in južni daleč nadkrilila vse druge.
* Spomenik ruskega carja Aleksandra II. v Zofiji. Kakor posnemamo iz „Narodnih No v in", je odbor za postavljenje spomenika carja Aleksandra II. razpisal natečaj za kip carja osvoboditelja, kateri se postavi v Zofiji s proračunom 300.000 frankov v zlatu. Tekmujejo lahko kiparji vseh narodov. Spomenik mora biti gotov do konca leta 1904.
* Blazen morilec matere. Iz Cha-rentona pri Parizu poročajo, da so nedavno izpustili iz bolniščnice 22letnega Pavla Laurenta, ki si je pred štirimi tedni pognal troje krogelj v glavo, katere pa so potom operacije zopet vzeli iz glave. Lau-rent se je vrnil navidezno docela zdrav domov. Tri dni pozneje pa je, vrnivši se z dela, napadel v kuhinji za ognjiščem stoječo mater ter ji je z nožem malone popolnoma odrezal vrat. Ne da bi si umil roke, je šel na to k policiji ter ondi smehljaje povedal, kaj je storil. Na policiji mu tega niso verjeli, toda kmalu so se prepričali, da je govoril resnico. Blaznega morilca so seveda takoj poslali v blaznico.
* Otrok s puško. Te dni so se igrali trije otroci v Pranzu z lovsko puško, ki jo je bil njen lastnik pustil v sobi. Eden izmed dečkov pomeri na svoja tovariša ter zakliče : „Stojta, ustrelim vaju !" Nato sproži puško in svinčenke so prodrle otro-čiča. Štiri leta stara deklica je bila takoj mrtva, devetletni deček pa je bil težko ranjen.
* Influenca v Italiji. Nekaj tednov imajo po Italiji influenco v takem obsegu, da imajo škodo javni uradi in razna podjetja, šole itd. V Benetkah ni menda družine brez bolnika. Bolniščnice so prenapolnjene. Večidel so oboleli otroci in stari ljudje. V Livornu je baje okoli 15.000 bolnikov, kar se čuti posebno pri trgovini in pri javnem prometu. V Ferrariju so zboleli vsi profesorji, da so morali zapreti šole. V Parmi je do 14.000 bolnikov, takisto ima influenca veliko žrtev v Rimu, Genovi in Torinu. V Rimu leži baje preko 30.000 bolnikov radi .flaaeloe".
Književnost
— Janka Kersnika zbrani spisi. Založništvo L. Schwentner v Ljubljani naznanja, da je od dedičev umrlega slovenskega pisatelja Janka Kersnika kupilo pravico, da založi in izda njegove zbrane spise, kolikor jih je razstresenih po raznih slovenskih časopisih in listih. Redakcijo je prevzel g. Vladimir Leveč, ki poskrbi za to, da vsi spisi izidejo v jednotni obliki ter napiše k njim tolmač in literarno-bio-grafično črtico. Janka Kersnika zbrani spisi bodo izhajali v sešitkih, po dva na leto v obsegu 12—14 pol, ki bodeta tvorila jeden zvezek, za katerega bodo po načrtu mladega slovenskega umetnika izšle izvirne platnice. Isto založništvo javlja tudi, da izidejo vkratkem Izbrane poezije prezgodaj umrlega pesnika Karla Ketteja. Priglasitve za naročbo naznanjenih knjig že sedaj sprejema imenovano založništvo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3. februvarja. Danes ob 3. uri se je sešel ministrski svet, da definitivno dožene predloge za spravne konference. Ilkratu se bavi ministrski svet s štrajki na Češkem in Morav-skem.
Dunaj februvarja. Moravsko veleposestništvo bo zastopal tudi baron Chlumeckv.
Dunaj 3. februvarja. Knez Kamilo Starhenberg. odličen člen gospodske zbornice, je umrl danes G5 let star na neki operaciji. Bil je člen kluba nemških ustavovernih veleposestnikov ter se je že 1. 1873. pod ministrstvom Laser-Auersperg odločno potezal za socialne reforme.
Praga 3. februvarja. Danes ob 8. uri zjutraj se je začelo zborovanje plenuma čeških deželnih in državnih poslancev radi spravnih konferenc. Seja traja še.
Ljubno 3. februvarja. Med premo-garji in posestniki ondotnih premogarjev so se začela pogajanja, ki se menda zaključijo z uspehom.
Bruselj 3. februvarja. Iz Pretorije se poroča, da so zbrali Buri pri Co-lesbergu okoli 20.000 mož, da zabra-nijo Angležem vdreti v državo Oranje.
London 3. februvarja. Maršal Roberts namerava zbrati v Kapstadtu do 20.000 vojakov ter iti generaloma Gatacru in Kellykennyju na pomoč.
London 3. februvarja. Ministrstvo je sklenilo poklicati k orožju še 40 000 miličnih vojakov in 50.000 prostovoljcev. Listi dvomijo, da bi bilo možno nabrati še toliko prostovoljcev.
London 3. februvarja. Po porazih Angležev v decembru minolega leta je hotelo ministrstvo nabrati 10.000 prostovoljcev, a oglasilo se jih je doslej le 2000. Vzrok pa ni nedostajanje za vojno sposobnih ljudi, nego velik strah pred Buri. Ljudje tudi za najboljšo plačo nočejo stopiti med prostovoljce.
London 3. februvarja. Med angleškimi konji in mulami, ki so dospele te dni z ladijami, je nastala kužna bolezen. V De Aarju prodajajo konje po 5—20 šilingov. Tudi med ovcami je nastala neka kužna epidemija.
VVashington 3. februvarja. V zbornici je dejal poslanec Schafsroth, da je dolžnost Zjedinjenih držav poseči v južnoafričansko vojno. Ta govor je bil sprejet s hrupnim ploskanjem.
Listnica uredništva.
Radi potrjujemo, da nam dopisa iz Ribnice v 16. št. (20. jan.) niso poslali gospodje Iv. Lovšin, Jos. Merhar in Ant. Pauser ter da niso s tistim dopisom v prav nobeni zvezi.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „AIoll oveni francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 80 a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOlili. c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—2)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a
Medicinami svetnik dr. J. Miiller piše: V svoji večletni dolgi praksi še nisem našel nobenega sredstva, katero bi se le najmanje moglo primerjati velikim izbornim lastnostim, katere ima Anathrrlnova uulna voda, dvornega zobnega zdravnika dr. J. G. Poppa. Vpliva izborno na zobno meso, ozdravi zobobol, osveži izredno usta, odpravi slabodišeče dihanje, temeljito in na neškodljiv način desinticira ustno votlino, kar je največjega pomena. Zobovje se ohrani lahko do visoke starosti, ako se ta ustna voda vporablja trajno.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 59. _^r. pr. 997.
V nedeljo, dne 4. februvarja 1900.
Zarctek Inrno ol» «1. uri EVMCT.
Šestikrat v sezoni:
Prodana nevesta.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in Kr. peh, polka Leopold II. St. V.
Prihodnja predstava v torek, 6. februvarja 1900. Tretjikrat romantična VVagnerjeva opera „Večni mornar".
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 3 m. Srednji zračni tlalc 73C0 mm.
Februvar	Čas opa-j zovanja	Stanje barometra v mm.	rt O t- o Pk > S rt	: Vetrovi	|| Nebo J* — >
1	9. zvečer	734-5	1-6	brezvetr.	jasno S
	7. zjutraj 2. popol.	732-9 7322	03 3-4	si. vzhod si. jug	dež ij oblačno ^
n	9. zvečer	7316	22	si. sever	dež    i § I s
3. •	7. zjutraj 2. popol.	731-0 7316	14 33	si. jjvzh. si. jjvzh.	dež L, oblačno csi
Srednja temperatura četrtka in pe}ka r9°
in 2 3°, normale: —16° in —15°.
ZD'o.in.sosIssi borza
dne 3. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah
Skkpni državni dolg v srebru . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 470   • •
Ogrska zlata renta 4°/0.....
Ogrska kronska renta 4°/0_ . . . Avstro-ogrske bančne delnice . .
Kreditne delnice........235
London vista.........242
NemSki drž. bankovci za 100 mark . 115
20 mark...........23
20 frankov..........19
Italijanski bankovci.......89
C. kr. cekini..........11
99 K
99 „
99 „
99 „
98 „
•'4 „
32 „
75 h 60 „ 20 , 15 „ 85 „ 25 „
45 l 25 . 05 , 62 „ 24 „ 7 0 „ 39 n
....
flmmmTi MS
... ■   ... ~ ■
(36-2)
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve GiesshObler slatine.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecorijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Poštna »iti
se sprejme na.deželo.
Vsa nadaljna vprašanja in ponudbe naj se adresirajo pod šifro ...TI" na upravnistvo tega lista. (259)
Solicitatoi*
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in piavi, kateri je deloval v odvetniških in notarskih pisarnah išče službe. Nastop takoj; plača po do govoru. Več pove upravnistvo ,.Slovenskega Naroda". (256—1)
Trgovina z drobnino,
trakovi in galanterijam na debelo
Dunaj IX., Horlgasse IO.
Poslano.^
Svojim p. n. naročnikom
s Štajerskega in Kranjskega.
Na notico, katero je prijavila firma Schiller & Rom na tem mestu, mi je na stopno odgovoriti:
Naravnost neresnično je, da sem kon-sumna društva obiskoval, ne da bi za to vedela firma in bila s tem sporazumljena. Nasprotno, firma Schiller & Rom je izvedela, da so se ustanovila konsumna društva in me je napotila iz Bolzana, kjer sem bival, naravnost v Rečico, kjer me je naznanila s prošnjo, naj se mi reservira naročilo, kar konsumno društo v Rečici lahko potrdi vsak hip.
Očitna laž je, da sem bil zaradi tega odpuščen, ker sem temveč sam prostovoljno odpovedal službo, da začnem na svoje. S kakimi sredstvi mi sedaj skuša škodovati lirma Schiller & Rom, to prepuščam sodbi svojih gg. naročnikov. Da oni takim praznim govoricam in očitnim lažem ne verujejo, dokazuje mi zaupanje, s katerim so me počastili moji dragi naročniki v kratkem Času mojega delovanja, in se bodem potrudil, da isto vedno opravičim.
Z velespoštovanjem
Henrik Sommer.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (258)
NAPOVEDI (FASIJE) ZA OSEBNO DOHO-DARINO   IZDELUJE s IN POJASNILA V TEM | DAJE KONCES. PRIVATNA PISARNA #
JOS. PERHAUC-A
Prešernove ul. 50.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1899. leta. Odhod iz Ljubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čes Selzthal v Aus«e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dnnai via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vL.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-gran, i'ez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Oirih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Htb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri >4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj o*.->bni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd«, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lr'nd-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lieaca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. nri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
oderce
najnovejše facone, najboljši izdelek
priporeča
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
■»«» najnižjih «5«i
———
6
C 0)
o ©
'ta
Ljubljana, Dunaj sli a cesta 13.
Tovarniška zaloga —
šivalnih strojev \(i ^ in velocipedov. "*
poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine se sprejme pri tvrdki Ljudevit Smole, Sevnica.  252 1
Kovačnica i
s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj oženjenem, dobro iz-vežbanemu kovaču v najem.
Natančneje  poizve se pri gospodu K. Lenčetu, na Laverci pri Ljubljani._
Špecerijska trgovina
v mestu z 2000 prebivalci ter lepim prometom,
se radi družinskih razmer odda.
Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda". (145-6)
e.
Pleskarska in Sakirarska obrt
A. Bricel t ir -t -t F. Gražem & ir ir J. Korbar ♦ in -r t
ir ir 30 Florjanske ulice 30
SE PRIPOROČA SPOŠT. 6BČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI CENI. ^sgsisg««*« (254—1)
8
V*
domačo veselico!
» plenom
katera se bode vršila
v soboto zvečer
4. svečana t. I.
v gostilni Vospernig |
Gospodska ulica, poleg Narodne kavarne, jj
ti
Vstopnina prosta. Zaretek. ob 8. url zveeer.
J
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča z velespoStovanjem
250-2) M. Vospernig.
Učenec
14 let star sprejme se v špecerijsko trgovino.       (200—3)
Kje? pove upravnistvo „Slov Nar.".
Kovaški učenec
sprejme se takoj pri      (249 —2)
Jcslp-o. ^ZuLT^-stler-j-UL v Ljubljani, Gradišče št. 10.
Trgovski pomočnik
izurjen v manufakturski in špecerijski stroki, se sprejme v službo.
Vencel Arko
v Šmartnem pri Litiji.
(248-2.
Gostilna in pekarija
v večjem župnijskem kraju na Dolenjskem, z lepimi prostornimi lokalitetami in veliko napolnjeno ledenico, se pod ugodnimi pogoji odda na račun ali v najem. (243—2) Natančneja pojasnila daje g A. Kališ, posredovalna pisarna na Jurčičevem trgu.
Izvrsten
nrarski pomočnik
se vsprejme takoj proti navadni plači, ali pa dobi stanovanje in hrano, tudi če nima orodja. Istotam se vsprejme proti pogodbi tudi
Anton Murovec
(238—2) urar v Radovljici štev. 7.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Lepa posest
obsegajoča hiše, tovarno za testenine, zemljišče za tovarno vse v Pulji, nadalje pol ure hoda iz mesta 90 oralov skupno posestvo zemljišč, tretje obstoječe iz še-nožet, oziroma obdelane zemlje in paš, več hlevov, hiš za stanovanje, parnega mlina, mlekarne itd. se zaradi bolezni radovoljno zamenja z gojzdi ter žagami na Kranjskem ali na Koroškem eventuelno se tudi proda.
Natančneje poizvedbe daje gosp Ant. Deghenghi pri gosp. L. Fantiniju, restav-raterju v Ljubljani. (253—1)
^ f% ^"L^^0^' priporoča
\*\<^^J. Soklič.
S*)0«   tr«. Z l? ooubjj. pod •«•$
{Avgust Repič
1 sodar
I Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
tt Trnovem se ipriporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko 5 posodo. ®°*"*ooajooa>»a^
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 5
J   Josip Reich [
4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica £ 4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t
4 5
Postrežba točna. — O ene nizke.
a. r a.
"V
Fran Detter
i.
LJUBLJANA, Stavi trg M.
5 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojov.
Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katare ae dobivajo vslic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
!!
—si1 m
Ign. Fasching-a vdove
5 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
urifrn wiwi ■MWMawiiiia»aaiiaii jiiijjmijj .:jj.sjiiJMiiMa
SK2ffi£SSS8S83
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 5
Alojzij Persche
kotijo it. 22, poleg mestne hiše.
Lepo "belo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših norčijah pri
I*. Maček t£ Oo.
žgalnica apna in premogokop Zabukovoe (Buohberg), poŠta Pletrovče (Pletrovitsoh)
pri Celju. (143-6)
LLnsePoMižza tnrislp..
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim 06» — som, žuljem itd. itd. —
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj-hleidling
Luser-jev-Sft
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (38—5)
Zahtevajte
ckolandsko-ametišha crta.
ParniKi voriju po lkr it do 2krat as tc4«a
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kaj u te: Dunaj, L, Kolowratrlng 10.
Piiuna u medkror: Dunaj, IV., W eyrmg9rg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 280—400*) m   1. novembra do 31. marca .     „     230—330 H. kajata:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... s 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (24—5)
Vsem kašljujoelm se nujno priporačajo
Kaiserjevi prsni bonboni.
QjQf\ notarsko overovljenih spričeval je w*OU najboljši dokaz, da so nepreie-ženi pri kaslju, hrlpavostl, kataru ln zasliženju. Zavoj i O Ur. in «© fer. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta, pri Ubaldu pl. Trn-k6czyju in v deželni lekarni Milana Leusteka v LJubljani. (1919-15)
I
Za škrofulozne, tuberkulozne, slabokrvna -slabotne osobe, otroke in odrasle pripo ročam zdravljenje z mojim priljubljenim In obče znanim
Lahusen-a Jodoželeznatim
jetrnim tranom.
Najboljši In najbolje učinkujoči Jetrni tran. Okus posebno fin. Se lahko In brez neprijetnosti Jemlje. Letošnja napolnitev posebno lepa. Mnogo zdravniških spričeval in zahvelnlc. Zdravljenje traja od septembra do maja. Izvirne steklenice v sivih zabojih S gld. 1.60. Zahteva naj se vedno Jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen.   Natancnej&a pojasnila daje rad
izdelovatelj. (2333-5) Dobiva se vedno svež v LJubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu.
Čokolada
i
(213-2)
SUCHARD
I
Povsod K na prodaj. *
Cacao
I
FRAN OGRIZEK
v Planini pri Rakeku
prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, Izvrstna naravna
bela in črna vina, muška-telca, šilharja in refoško
po cenah od 16 do 24 gld., postavljeno voznine prosto na vsa ko železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini.
Za pristnost vin se jamči. Vzorci se  na zahtevanje  radovoljno poštnine prosto dopošljejo. (246—2)
Ustanovljen 1899 I.
Prvi za.grre"bjšlacl
Pod drž. nadzr.
Vojno - pripravljalni zavod
šola in internat: Marije Valerije ulica 2, I. nadstr.
Ta vzorni vzgoje valni zavod za
aspirante za enoletne prostovoljce in za kadetne šole
odpre z dnem
1. marca semestralne glavne kurze
-v Ksza-vocftaaeaaa internatu z Popolno oskrnljenje pri
vojaški čvrsti upravi In disciplini. — Natančneje informacije in programe pošilja
na željo brezplačno
načelništvo zavoda: Zagreb, Marije Valerije ul. 2, I. nst.
mšmm Vpisuje es«£ vsak đan. SSJSJ (215—2) 02S"  Učni pripomočki za zmožnostno izkušnjo se dobe v vseh knjigarnah.
do 300 goldinarjev na mesec
!■ 11 I lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v lili vseh krajih gotovo in pošteno brez ka-tjj U pitala in rizike s prodajo zakonito do-j voljenih državnih papirjev in srečk. — nudbe na: Ludwig dsterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, BudapssL (221—2)
Veliki krah!
lNew-York in London nista prizanašala I niti evropski celini ter je bila velika to-'varna ser brni ne prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea is juho;
1 kom. amer. pat. srebrna rajemalnica za mleko;
2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnice za sladkor. 44 komadov skupaj samo arld. «•««».
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
■alZ*«Z**aaM Nlepurlji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se Jedino le v (1841—17)
A. II1 It SC IIB E H C- -u
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II,, Rembrandstr. 19/W. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. d>^*Vv Čistilni prašek za njo lO ki
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^p^^e Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.   Anton Marx. c. kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Mi Doackestei
gladke in pisane, sort. velikosti Mm   OsTord — srajce z ovratniki in brez njih, kompl. velike
Trlkot- sz-amj«?« oddaja preprodajalcem
BP najeeneje
v Bo d en bacil u o. L.
Pošilja se proti povzetju. Neugajajoče se zamenja. (214—2)
TJradno do-voljezia,
posredovalnica stanovanj in služeti
Gospodske ulice št. 6
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano in druarod. \anieseaJo  se  vsak  dan.  — Keelna, solidna  In strokovnjaska poMtrežba zajamčena. (255)
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati) (112—6) ter se dobi za predplačilo 1 a»ld. -»«» kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Pristen francoski konjak.
Naravnost importiran. Za slabotne osobe, bolnike in okrevajoče. (2300-7) Velika steklenica 2 gld., mala steklenica 1 gld. 25 kr., potovalna steklenica 40 kr.
Lekarna Piccoli v Ljubljani.
Vnanja naročila proti povzetju.
Naznaniam, da sem prevzel od .Narodne Tinkamn" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, petem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broSiran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. .LJubljanaki Zvon", letniki II., ni., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broSiran a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice
a 5 glri. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broSiran a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona"
po 4o kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikov! zbrani aplsl. I. zvezek, broSiran k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000*. Povest, broS. a hO kr.
Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broSiran a 50 kr.
— Štiri novele, broS. a 20 kr. Bene5-Tfebizsky: Blodne  duie. Roman,
broSiran a 70 kr. Lef ebvre: Pariz v Ameriki, broSiran a 50 kr. Stat nominis nmbra: časnikarstvo ln
naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr.
Hale v v: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne  pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   TJndina.  Povest, broš. a 20 kr. Sonvestre: Vil enaki brodnik Povest, broš.
a 15 kr.
Jnrćič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broS. a 30 kr. Avstrijski patrijot: lrPartelwesen der
Slaven", broširano a 5" kr. 57
A. Aškerc: blat v Carigrad, broš. a 20 kr Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki
feta.mo 30 kr.
Prej 60 kr., sedaj
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "Jj^jj
i. Sch.wentner S
knjigotržec
V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Trgovinazzeleznino
Val. Golob
(Andr.  »ruškovle-a naslednik)
Ljubljana, Glavni trg št. 10
priporoča kuhinjsko in poljedalsko orodja, štedilnike, mesoreznlre, ravnotežnice ln decimalke, nepremočljive plahte, gura-nate cevi, kose, „krondlamant", trombe za vodnjake, štajersko železo itd.
Velika izber nagrobnih križev.
roman- in portland-cementa.
/zir Alojzij Erjavec ^£
črevljarski mojster ? Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za crno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. b Mer« u ihrujijej«. — Trnja tmSkm nj n prida« sme.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palico za okna od 50 kr. do 2 gld. 26 kr., kegljlške kroglje 12 cm debele 1 gld. 26 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge zs omara od 3 do 6 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstveno pipo do najfinejšo vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, c>    lesa izvršuje po najnižji ceni. 5
moderoe natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconl @   m   @   ®   @   priporoča ®
henrjk vmumLsn lg.
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo. • • a a> a klobuke sa dame, tkana In roba    dab*lo In drobti<>. S a • a •
.  ck   o   >.| r.t, / * -   -' ^   - ------- t j,
********************************
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalazni*
Olavna trgovina:
= Stari trg št. 21.=
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat ns dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slssčl-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter s Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitka s smetano napolnjene. 6
fteff##i##i#M#iliiwmi«iff#
a
a-
i
stranka išče zdravo statn.CTra.ri.j3 z dvema ali tremi sobami za majnikov ali avgustov termin.
Ponudbe pod: „C. R. stalno" poste restante Ljubljana. (242-2)
Vse vrste
2240-3
iamburic
priporoča tvrdka
J. Stjepušin
na Hrvatskem.
Ilustr, ceniki
mv pošiljajo l'riiiiko.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-
relev-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje
Bamoiznajdene pomade. To so naj-slovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pouspešuje rast istih, poživlja lasnik, po-U8pešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po poitl vsak dan. ako se
znesek naprej potite   ali   pa s
poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Dunaj I., Seilergasse 5. 2097-12 )
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec, TJallliaiissjrassJSO 1.
Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si Je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.______
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 kron.
L. 1S97 se Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890—
1897 se Je izplačalo 1,654-378-16 kron.
Tedenska premija cd 10 vinarjev više.
Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev
preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5% obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (117—4)
Glavni sastop sa Kranjsko: v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura.
~&j| Založena 1847. |§4» *^žl Založena 1847. l&r
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 5
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Za mnogobrojna naročila
na
izvozno, vležano in granatno
pimame
ir Budjevicah
v sodih in steklenicah po konkurenčnih cenah
Pomožnega uradnika
kateri je vešč slovenskega in nemškega jezika ter v malem konceptu izvežban, sprejme takoj Vilibald Svvoboda, c. kr. notar v Tržiču. (226-3)
I
se priporoča
Anton Ditrich, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 2.
*3F" Češka delniška pivovarna v Budjevicah je dobila na strukovni izložbi v Stutgartu I. 1897 Jedino ..pr%o častno nagrado" izrecno
Izvršno |»l%o--. (2261—19)
T3P
Neobhodno potrebno
IV Saj l> o 1j s a,
priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno
ANATHERIN
od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju
v steklenicah a gld. 140, gld. 1.—, gld. —"50 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2098—7) Zobni prah 03 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plomba gld. 1—,  aromatično zeliščno
milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr. V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristna le, če je v st>-klenicah, kakor je na strani, z m<>dro etiketo v franco*kenP^eziku in v zlatem tisku z mojo tvrdko. zii vsako rodbino
I
Compagnie Generale Transatlantique
francoska proga z brzlmi poštnimi parobrodi Base!-Pariz-Havre-N8w York.
Vozna cena v III. razredu i« BaMrla v Kew Yorl4 SO (osemdeset) ff Id.
ZE'riia.odbije cd.pl-o.tToe: i j. II a»«*l n   8. februvarja, i*. Ilavra 10. februvarja parobrod ..La Tonraine'*
, .        ..I.a \oi*iiiamli«*"
15. 22.
1. marca
8. . 15. .
17. 24.
3. marca 19. „ 17.
a Bticiiitut" ..I/ \ iitiitain«*" ..l.a (■uncokik'" ..!<>« Touraiiir"
Za sklepanje pogodb se priporoča (235—2)
Zwilchenbart, 9 Centralbahnpiatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
Naznanjam p. n. občinstvu, da otvorim se 2* febrnai*|em
"p, I
i gostilno pri „kranjskem biseru" m
Slomškove ulice št. 25.
Točila se bodo pristna vina iz kleti g. Zajca in slovito vrhniško pivo.   Tudi se bode ^ skrbelo za gorka in mrzla jedila na večer.
/Si K obilnemu obisku vabi
raJ _ _
J. Kaveie. ra
C. kr, pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten a"optland>cemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč* nadltriljajoei dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2210-9) = Dunaja I., IVTaximili»ristr»asse 8. =
iSVEHSlBBBlBBBBBBBBBBBBl
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala Mamo (1996—13)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobivaše c ^ Driv p o vso d I.
„Jj§ PriY-
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- 3flF~ CjA T?««.«»1 Ji "*BBJ sti pazi naj se natančno na moje ime jaJT W W. £ cr&OlcDCLU.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.:
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv.j 6 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.)
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Volika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.)
Zaloga
vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, sil-, karje ln zidarje, itedllnega mazila za? hrastove pode, karbollneja Itd. |
Posebno priporočava si. obcinstm najnovejše,! najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje!
sobnih tal pod imenom „Rapldol'. | Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v na-a jino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi! kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.8
eriio za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 6
s Alojzij Perschšs
škofijo, poleg mestne hiše.
11. Ifan M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni Ml roj I po najnižjih cenah, ■laisflii in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno. 6 *£SF' Vnanja naročila se točno izvrše", -afea;
Si. Petra cesta it. 6 Ljubljana  Sv. Petra cesta št. G
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Oblaka po marl se po najnovejših azorcih in po najnižjih cenah 6 solidno in najhitreje izgotovljajo.
Pristne ili ruske
priporoča po nizki «5«asJL
J. S. Benedikt1
Izubijana, Nt o. vi trgf.
•P*	
	'm
	*5* C
	<D
\ m	_o
	"to*
	
	C
	KO
	"o
	jO
	"5T C
Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam bogato, največjo zalogo srebrnine in zlatnine, ure. verižice, prstane, stenske ure.
budilke. Namizna oprava (žlice, vilice, nože} iz pravega in kina srebra.
ipij^   Vse to P° Jako nizkih cenah in najnovejše vrste.
Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem      Jg* Jf g;
,>~k (123-7)
urar
na Velikem trgu nasproti rctovža.
J- So
Q_
¥ Narodni kavarni t Ljubljani
oddajo se še sledeči časopisi
v drugo roko: (244—2) „Edinost", „Hrvatska domovina", „Reichs-wehr", „Fremdenblatt", „Budapester Hir-lap", „Moderne Kunst", „Kikeriki", „Die Bombe", „Figaro" mit „Wiener Luft".
Varst. znamka: Sidro. A A,.
mašilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva t vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko  „Sidro"   iz   Ricuter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le   take  steklenice  kot  pristne, ki imajo to varst. znamko.
Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-17)
r >
l
w W^ Wf w ww w w
Dr. Rose balzam
—saaa bbbi ►
za, želodec i
riz lekarne B. FKAGMER-ja v Prn^i |
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo
zraven stoječo postavno
deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga ekarna B. Fragnerja v Prag
Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po pošti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-sc h lager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.   a (367—21)
Vsak dan sveži
pustni krofi
potice, pince, šarkelji
_ ipritj-   '__(21—7)
Jakobu Zalazniku
mam Stafem* a:«-gy«m ;čtev.*21.
i
i
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se   priporoča  v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(110) vam c sni ki zastonj. (4)
i
S
m
S
S 3
3
994)99 09S«»» H S i •»•»••O M
Glavna slovenska
in poeO
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po4,|2°o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po S%-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(228—3) DFi jM. Hudnik^ predsednik.
J.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in otvoril «•»»<«» na novo veliko tovarniško podjetje pod firmo
I. slovenska mehameno-avtomatična # # # # # ^ # * * tvornica tkanin in pletenin
Dragotin Uritiai?
Ljubljana g Tržaška cesta št. 57 W Ljubljana
Ta tvornica opremljena je z najnovejšimi stroji na roke in gonilno električno silo, tako da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tucatov vsakojakih nogavic od priprostih do najfinejših za gospe in gospode, otroke itd.
Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževine in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za na glavo in za ogrinjati, rokavice, štučke, telovnike za gospode kakor tudi vse potrebščine za gospode bicikliste.
Tvornica postavljena je na stališče, da lehko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi glede izdelka kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postreženi v vsakem oziru najpošteneje. DjCRgOtill fTvi llgLT*
Xlt. Gospode trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in ker poto-valec z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kdo želi kak poseben vzorec, prosi se. da ga vpošlje, napravi se takoj protivzoroc g ceno •, naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov.
(245-2)
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z vesoljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoc družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
jo tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih .oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angle-. 8ko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spa-, dajoče predmete, kakor: sablje, meče, 8 klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nirn uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 5
Darila za vsako priliko!
" E-rid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovcstl ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 6 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno.
5
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
«
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 5 J
suknenih ostankov, k- i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Imtmm. ijLtiak .Narodne Tiakarne'.