tribuna Ljubljana, 8. XII. 1969 Številka 2 Letnik XIX V tetn trenutku moramo priznati, da smo mladi in da zgodovino slovenske Alma mater poznamo le iz pripovedi dokumentov, zato o njenem dosedanjem delu ne moremo pri-zadeto pisati ne hvalospevov in ne kritičnih ocen. Njen utrip življenja poznamo le iz na-šega zornega kota, obenem, pa si tudi zamiš-ljamo njeno prihodnost in po svojih močeh prispevamo k ustvaritvi teh zamisli. Za nas mlade je nesmiselno vprašanje, v kakšnih pogo jih bi živeli in delali, če bi se tok zgodovine obrnil drugače. Zavezani smo vdanosti in prihodnosti, kajti v zgodovini ni-smo živeli in je ne moremo spreminjati za nazaj. Spreminjamo in spreminjali bomo ti-sto, ker bo zgodovtna šele postala. Zaradi vpliva okolja in vzgoje so nam lastne izkuš nje preteklosti. In vendar se zgodovina vča-sih ponavlja! Vprašanje narodovega obstoja je v zgo-dovini slovenskega naroda življenjskega po-mena. Geopolitični položaj Slovenije je za-hteval velike napore in žrtve majhnega na-roda za svoj obstanek. Na križpotju Evrope smo morali razvijati vse tiste institucije. ki narod tvorijo in mu omogočajo suverenost. Univerza je gotovo najpomembnejša institu-cija s tega vidika. Zato je petdesetletnica univerze obenem tudi petdesetletnica novej-še narodne zgodovine in njegove državnosti. V teh desetletjih smo se naučili samostojno in svobodno živeti in izkušnje, ki smo si jih pridobili, so najdragocenejši zaklad. Lepo in prav je, da si jih ob jubileju prikličemo v spomin, ne bi pa bilo prav, ee bi se s tem zadovoljili. če smo se pred petdesetimi leti borili za ustanovitev univerze v Ljubljani, se moramo danes boriti za njeno ustrezno vlogo v naši družbi. Ta borba ni nič manj zahtev-na od prve in njen izhod nič manj pomem ben za vse nas. Da je tako, nam pričajo dej stva. Obdobje znanstveno-tehnološke revolu cije zahteva od nas velike materialne in duhovne napore, če hočemo v današnjem sve-tu ostati to, kar smo, in če se želimo še na-prej razvijati v sodobno družbo. Družba, ki jo gradimo, mora biti znanstveno organizira-na in demokratična. član take družbe pa je lahko le izobražen človek. Ce se zavedamo, da je svoboda spoznanje nujnosti (zakonitosti), potem nam mora biti jasno, da samoupravljanje ni alfa in omega, da ni potreben in zadosten pogoj za napre-dek na naši poti, temveč da je le del logike razvoja v smeri, ki smo si jo zastavili, in si-cer njen potreben pogoj. Potreben pogoj v smislu demokratičnosti družbe. Problemi znanstvenotehnološke revolucije pa so vse prej kot problemi samoupravljanja. Samo-upravljanje je oblika demokracije, vsebino pa ji daje stopnja družbene razvitosti, ki je obenem zadosten pogoj za napredek družbe. Borba za ustrezno vlogo univerze v družbi ne more iti mimo študentov. Položaj študen-ta na univerzi, kakršna je danes, je zelo tež-ko opredeliti. Njegovo delo v tej ustanovi je časovno omejeno in je zato zelo vprašljivo. Ta časovna uzakonjena omejitev študija in obenem dejstvo, da študij ni priznan za družbeno potrebno in koristno delo, pa po vzroča v današnjem času vedno večje in po-gostejše konflikte na relacijah študent—^pro-fesor—univerza ter študent (skupaj s profe-sorjem)—družba. Te konflikte ne moremo sprejemati poenostavljeno niti jih ne smemo vnaprej zavračati in etiketirati s »huliganski-mi izpadi«. Zahteve, ki prihajajo od takih konfliktih na dan, niso kaprice skupine anar-histično ali ostro radikalno usmerjenih študen-tov; to so potrebe sodobnega človeka, ki zahteva večjo dinamiko življenja, tesnejši in neposrednejši stik z ljudmi in sodelavci na vseh nivojih. Današnji Clovek se zaveda kom-pleksnosti družbenega življenja, ki ga ni mo-goče razdeliti ali ograditi na nekaj med se-boj ločenih področij. V znanosti zato zahte va interdisciplinarnost ter obenem povezavo z vsemi sferami družbenega življenja, zahte-va, da se mu omogoči stalno spremljanje no-vih znanstveno-tehnoloških dosežkov, kajti v nasprotnem primeru je kot misleče bitje ob-sojen na stagnacijo in propad, Parole v manifestacijah študentskega gi-banja zahtevajo pogoje, v katerih bo sleher-nemu posamezniku v družbi glede na nje gove sposobnosti zagotovljeno mesto, ki mu pripada, pogoje, v katerih ne bo umetno po stavljenih pregraj in filtrov, ki omogočajo re-produkcijo dolocenega sloja ali skupine. NaS cilj in naša naloga je, da take pogoje ustva-rimo. Za njihovo uresničitev smo se priprav-ljeni vedno boriti, kajti to je zakonita stop-nja v zgodovinskem razvoju tako posamezni-ka kakor družbe. ŠOLEJ UNIIVEIRZE PREDLOG ZA PODELITEV ČASTNIH DOKTORATOV PROF. DR. SREČKU BRODARJU za izredne zasluge, ki jih ima za razvoj kvartaroloških znanosti, in v priznanje za uspešno delo pri razvijanju raziskovalne dejav-nosti v svoji stroki na univerzi v Ljubljani. JOSIPU BROZU TITU za izredne zasluge, ki jih ima kot voditelj osvobodilnega boja na-rodov Jugoslavije, kot borec za socialistični razvoj in napredek naše domovine, za dejavno sožitje med narodi in za mir na svetu. PROF. DR. JOVANU HADŽIJU za izredne zasluge pri utemeljitvi študija biologije na naši uni-verzi, ki mu je dal s svojim plodnim znanstvenim delom velik ugled doma in v svetu. EDVARDU KARDELJU za izredne zasluge, ki si jih je pridobil kot teoretik in politik v boju slovenskega naroda in drugih narodov Jugoslavije za osvo-boditev in socialistični razvoj naše domovine, posebej pa v pri-znanje za ustvarjanje pogojev svobodnega razvoja znanosti. PROF. DR. MILKU KOSU za izredne zasluge, ki jih ima za razvoj slovenske zgodovinske znanosti, in priznanje za uspešno delo pri razvijanju univerze v Ljubljani. PROF. DR. ALIJI KOŠIRJU za izredne zasluge, ki jih ima za razvoj histološke in onkološke znanosti ter za slovensko medicinsko terminologijo in za medicin-sko fakulteto univerze v Ljubljani. PROF. FELIKSU LOBETU za izredne zasluge, ki jih ima za razvoj tehniških znanosti in po-sebej strojništva pri Slovencih, in v priznanje za stalno prizadeva-nje pri razvoju univerze v Ljubljani. PROF. DR. FRANCETU STELETU za izredne zasluge, ki jih ima za razvoj slovenske umetnostno zgo-dovinske znanosti, in v priznanje za uspešno delo pri razvijanju raziskovalne dejavnosti v svoji stroki na univerzi v Ljubljani. PROF. DR. ALOISU TAVCARJU za izreden znanstveni prispevek v genetiki in žlahtnjenju rastlin ter za zasluge, ki jih ima za vzgojo velikega števila slovenskih agronomov. Sekretarii univerzitetnega komiteja ZKS od decembra 1945 od februarja 1946 od jeseni 1946 od jeseni 1947 od novembra 1948 od decembra 1949 od jeseni 1950 od jeseni 1951 od januarja 1952 od januarja 1953 od jeseni 1954 od jeseni 1955 od jeseni 1957 od spomladi 1959 od januarja 1961 od jeseni 1963 od aprila 1964 od januarja 1965 od junija 1967 od junija 1969 Mirko Tušek Sašo Cvahte Peter Grašek Ciril Urbar Jože Legan Jože Legan Drago Druškovič Rino Simoneti Lado Breznik — Hinko Urbanc Stane Markič — Janez šinkovec Janez Vrhunc Janez Vidmar Stane Markič Ludvik Zajc Franc Bitenc Mitja Stupan Marko Bulc Stane Dolanc Gojko Stanič PONEDELJEK, 8. DECEMBRA 1100 Odkritje spomenika Juriju Vegi pred poslopjem fakultete za elektrotehniko, Tržaš^a cesta 25 12.00 Odkritje spomenika Josipu Plemlju pred poslopjem univerze, Trg revoluci-je 11 popoldne — Priihocl gostov v Ljubljaino TOREK, 9. OECEMBRA 10.00 Sprejem zasfcopnikov univerz, viso-ikih šol in znanisibvenih akademij pri rek-torju ter predaja spoiminsikih daril v sej-nih prostoriih univerze, Vegova ulica 1 12.00 Otvoritev razstave »Ob petdesetlet-nici sloven&ke univerze« v poslopju Na-rodne in umiverzitetne knjižnice, Turja-štoa ulica 1 20.00 Koncert Akademskega pevs^ega zbora »Tone Tomaič« v veliki dvorani Slovenske filharmonije, Trg revolucije 9 21.30 Sprejem pri predsednitau skupšči-ne Socialistične reputolike Slovendije v prostorih skupiščine, šuibičeva ulica 4 SREDA, 10. DECEMBRA 9.00 Prihod zastopnikov univerz in viso-tkdJn šol z insignijami v baltkonsko dvo-rano Slovenske filharmonije, Trg Revo-lucdje 9 9.30 Prihod zastopnikov univerz in viso kih šol brez insignij v balkonsko dvo-rano Slovenske filharmonije, Trg revo-lucije 9 10.00 Slovesna proslava v veliki dvorani Slovenske filhairmonije z govoirom rek-torja univerze v Ljubljani ter pozdrav-nimi nagovori predstavnikav javnosti in nekaterih zastopnikov vmiverz in visokih šol 13.30 Kosilo, ki ga priredita za goste predsednik skupščine mesta Ljiuibljama iin rektor undverze v Ljubljani v prostorih hotela Lev, Vošnjaikova ulica 1 ČETRTEK, 11.DECEMBRA 9.00 Priiiod zastapnikov univerz in viso !iih šol z insignijami v sejme prostore univerze, Vegova ulica 1 9.30 Prihod zastopnikov univerz iai viso-kih šo' brez insignij v sejne prostore ttniv&rze, Vegova ulica 1 10.00 Slovesna promooija častnih daktor-jev univerze v Ljubljani v zibornični dvo-rani univerze 12.00 Sprejem, ki ga priredi rektor uni-verze v Ljubljani za udeležence slovesmo-sti v sejniih prostoxih univerze PETEK, 12.DECEMBRA Odhod gostxw iz Ljubdjamie PROGRAM REKTORJI UUBUANSKE UNIVERZE leto: rektor: SEZNAM FAKULTET LETA 1919 Juridična f akulteta Teološka fakulteta Filozofska fakulteta Tehnična fakulteta Medicinska fakulteta IN LETA 1969 Biotehniška fakulteta Ekonomska fakulteta Filozofska fakulteta Medicinska fakulteta Pravna fakulteta Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Fakulteta za strojništvo Opomba uredništva! S to številko nikakor ne zaključujemo našega pisanja o ljubljan-ski univerzi v njenem jubilejnem letu. Popolnoma nemogoče je nam-reč v eni sami številki zajeti vse, kar bi bilo vredno povedati o tako pomembni ustanovi za narod, kot je univerza. Zato vas bomo v pri-hodnjih številkah še naprej seznanjali z njeno zgodovino in njeno problematiko. Avtorju članka Nacionalno vpraša-nje kot odsev ekonomskega sdstema Janezu Košaku, se opravičujemo, ker je zaradi napake v tiskarni iz-padlo njegovo ime v naslovu. Študentski list TRIBUNA urejajo: Milan Dekleva, Stanko Hočevar, Jože Konc, Andrej Medved, Jaro Novak, Marko Pogačnik (likovni urednik), Marko Slod-njak, Slavko Splihal, Tone Stojko (ured-nik fotografije), Sašo Šrot (odgovorni u-rednik), Marko ŠvabiČ, Dušan Tršar (teh-nični urednik), Peler Kuhar (lektor). TRIBUNA — Izdaja IO SŠ ljubljanskih visokošolskih zavodov — Uredništvo in uprava Trg revolucije l/II — Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna naročnina za študente 15 din, za ostale 20 din — Cena posameznega izvoda 1 din — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska ČGP »Delo« Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v go-tovini. ŠTEVILO ŠTUDENTOV« 1923/24 1928/29 1938/39 1950/51 1958/59 1967/66 Slovenija 1151 1285 194« 6342 8757 15688 Hrvateka 4123 4508 6106 16333 23875 47135 BiH — — — 2857 7799 26635 Makedonija 116 71 163 2408 9360 18445 Srbija 5833 6370 9517 32207 46821 100802 črna gora — — — 248 278 2105 ŠTEVILO PREDAVATELJEV Hrvatska 263 270 536 705 184 2718 Bosna in Hercegovina — — — 443 147 1044 Makedonija 14 21 29 306 172 611 Snbija 287 306 542 2258 441 3677 Crna gora — — — 15 48 122 Slovenija 97 104 164 679 525 131 1919—1930 dr.Josip Plemelj 1920—1931 dr.Rihard Zupančič 1921—1932 dr. Gregor Krek 1923—1933 dr. Aleš Ušeničnik 1923—1924 dr. Franc Kidrič 1924—1925 dr-Karel Hinterlechner, dlpl. ing, 1925—1926 dr. Leonid Pitamic 1926—1927 dr. Franc Lukman 1927—1928 dr. Rajko Nahtigal 1928—1929 dr. Milan Vidmar, dipl. ing. 1929—1930 dr. Metod Dolenc 1930—1931 dr. Alfred Šerko 1931—1932 dr. Alfred Šerko 1932—1933 dr. Matija Slavič 1933—1934 dr.Matija Slavič 1934—1935 dr. Franc Ramovš do 14. 1. 1935 dr. Maks Samec od 21. 1. 1935 1935—1936 dr. Maks Samec 1936—1937 dr. Maks Samec 1937—1938 dr.Rado Kušej 1938—1939 dr.Rado Kušej 1939—1940 dr.Matija Slavič 1940—1941 dr. Matija Slavič 1941—1942 dr.Milko Kos 1942—1943 dr.Milko Kos 1943—1944 dr-Milko Kos 1944—1945 dr.Milko Kos 1945—1946 dr. Alojz Kral 1946—1947 dr. Anton Melik 1947—1948 dr. Anton Melik 1948—1949 dr.Anton Melik 1949—1950 dr.Anton Melik 1950—1951 dr.Anton Melik 1951—1952 dr.Gorazd Kušej 1952—1953 dr.Fran Zwitter 1953—1954 dr. Fran Zwitter 1954—1955 dr. Anton Kuhelj dipl. ing. 1955—1956 dr. Anton Kuhelj dipl. ing. 1956—1957 dr. Božidar Lavrič 1957—1958 dr.Božidar Lavrič 1958—1959 dr.Dolfe Vogelnik 1959—1960 dr.Dolfe Vogelnik 1960—1961 dr.Dolfe Vogelnik 1961—1962 dr.Makso Šnuderl 1962—1963 dr.Makso Šnuderl 1963—1964 dr. Makso Šmiderl 1964—1965 Albert Struna dipl. ing. 1965—1966 Albert Struna dipl. ing. 1966—1967 Albert Stmna dipl. ing. 1967—1968 dr. Rotnan Modic dipl. ing. 1968—1969 dr. Roman Modic dipl. ing. Franci Pivec »žalostno je dejstvo, ki prihaja na dan skozi boj za racionalizacijo visokošolskega študija po vsej Evropi, da namreč ustanove, v katerih sedijo nosil-ci človeške misli, nikakor ni laže reformirati kot npr. vojske itd... Kritika pa se začenja pri lastnem pragu ali pa nikjer. Ustvarjalni vpliv univerze na dogaja-nja sodobne družbe, ki je nedvomno velik, se bo še bolj uveljavil in morda bo nekdaj vpliv sploh povr-njen, če bo univerza na temeljit in trajen način rešila nakopičene lastne probleme.« I. Presenetljivo hitro pozabljamo čas, ko so pri prenašanju znanja iz generacije v generacijo veljala pravila več ali manj »enostavne reprodukcije«. Očitno skrajševanje procesa materializacije znanstvenih idej nas kar preveč absolutno prepričuje v neovrgljivost zakonitosti eksponencialnega razvoja, ki da je lastna razvoju znanosti. Ta razvoj se lahko namreč tudi ustavi — civilizacija lahko presahne. ».. .Prava sila danes je sposobnost iznajdbe, se pravi raziskovanja — in sposobnost vključitve iznajdb v proizvodnjo — v tehnologijo. Odkritja, iz katerih je moč črpati, niso ne v zemlji ne v velikih številkah niti v strojih — pač pa v človeškem duhu, ali, točneje rečeno, v človekovi sposobnosti, da razmišlja in da ustvarja.« (Jean Jacques Servan—Schreiber, »Ame-riško izzivanje«) Ob vse splošnejšem priznavanju takega spoznanja je toliko bolj nerazumljiva zanikrnost in omejenost pri ravnanju s takšno »žlahtnino«, kot je človekovo mišljenje ali njegova ustvarjalna moč. Eden od dokazov te zanikrnosti in omejenosti so razmere na današnjih univerzah. Prav univerza je lahko tisto ozko grlo, pri kate-rem se bo danes še samoumeven znanstveni razvoj ustavil. Generacija, ki bo odhajala, ne bo več zmož-na, da bi pred svojo smrtjo prenesla znanstvena do-gnanja, do katerih se je dokopala, na naslednjo ge-neracijo. Kriva bo univerza, ki bo »obratovala« na star način z zastarelim znanjem. »Pri večini izobražencev ni narobe to, da nečesa ne bi znali, pač pa to, da znajo narobe.« (Will Ro-gers) To je podoba zaviralne funkcije univerze. Ves problem se skriva v metodi »univerzalnega« študija, ki jo negativno opredeljujejo: 1. homeostaza univerze; 2. podrejemo&t kraitkoro&rai profitni orientaciji; 3. zatiranje kritike za ceno stabilnosti »establi-shmenta«. II. 1. Univerzi ni v naravi vztrajanje pri starem (homeostaza), je pa to njena česta praksa. To se kaže v pozi univerzitetnega profesorja, ki se predstav-lja kot »duhovni plemič«. To se nadalje kaže v insti-tucionalni strukturi univerze, y kateri so delovni kri-teriji podrejeni tradicionalnim formalno pravnim kriterijem. In končno se to kaže v metodi študija, ki ob vztrajanju na predavanju vse očitneje odstopa od sodobne znanstvene prakse. Univerza na ta način zapada v prosti tek in v družbenem smislu sama sebe postavlja na stranski tir. 2. Vse tesnejše sodelovanje univerze s proizvod-njo je dalo pomembne pozitivne rezultate, ki nakazu-jejo rešitev vprašanj, omenjenih v prejšnji točki. »Kar so prej počenjali učenjaki v majhnih prostorih, je zdaj dobilo obliko industrijskega podjetja. S tem so nastale strukturne spremembe delovnih metod, in to je tako zelo spremerailio cetotno življeoje raizis-kovalcev in študentov, da je staro sestavo od znotraj spodnesla čisto druga« (K. Jaspers) Toda nastopila so nova vprašanja. Univerza se pridružuje industriji kot specializirani obrat za proivodnjo kadrov. To resda sipodnaša staro inisititucionailnio struktu-ro univerze, toda to spodnaša tudi univerzo samo. To je rojstvo »multiverze« ali »strokovne univerze«. To je razpad univerzalnosti znanja za ceno kratkoročno efektne znanstvene specializacije. Toda obsolutna znanstvena specializacija, ki jo napoveduje «multiver-za«, je ogrozitev dolgoročne znanstvene perspektive, ker taka specializacija lahko zaide tako daleč, da se izloči iz celote znanja in postane samostojna celota. S tem pa izgubi notranje impulze razvoja, ki ravno izhajajo iz novih kobinacij, ki jih nudi znanje kot ce-lota. (K. E. Boulding) Pozicija, y katero se je univerza postavila nas-proti profitni logiki, ustvarja konfliktne situacije tudi na relaciji učitelj — študent. Rešitev naštetih vprašanj je vsebovana v zahtevi po »kritični študijski metodi«, v zahtevi po »komuni- kativnem vozu« znanstvenih specializacij, kar naj predstavlja središčno opravilo univerze. 3. Toda v vseh sodobnih družbah se na vse pre-tege trudijo, da bi kritiko in univerzo zadržali vsak-sebi. Univerza naj »socializira«. Višja ko bo stopnja te »socializacije«, nižja bo sposobnost kritičnega spo-znanja asocialne realnosti. Tukaj se začenja najbolj žgoča kritika današnje univerze, tista kritika, ki se je spopadla z najbolj »hudičevimi izmišljotinami« establishmenta. Med temi pa so: prikrivanje socialnega nasprotja s koncepcijo institucionaliziranega družbenega konflikta«, zame-njava socialne revolucije s prevaro socialne stabilno-sti, dvojna laž o vrednostno nevtralni znanosti, pod katero se skriva najpeirverznejša ideologdzaoija znano-sti. »Vprašanja reforme študija je zategadelj treba postavljati kot vprašanja... o političnih konsetoven-cah vstopa znanstvenika v takšen proces socializa-cije, ki mu ne omogoča več sprevideti obstoječega, do aktivne politike sovražno nastrojenega sistema univerzitetnega izobraževanja in kot vprašanje, ali znanstvenik iz tega procesa socializacije prihaja kot nekdo, ki je sploh še lahko politični človek.« (Wolf-gang Lefewre) III. Poglejmo, kako bi se bilo mogoče univerzi pribli-žati z druge, manj »vesoljne« strani — z vidika te-gob, ki so univerzitetna vsakdanjost. Z veliko zamudo, pa vendarle, se je pri nas za-čela uveljavljati Whiteheadova kritika »predavatelj-ske fakultete«. Tako je beograjski profesor Maksi-movid pred leti na mednarodnem univerzitetnem sim-poziju priznal: »Naša univerza je zadržala tradicijo »vorlesunga« kot temedjno sredstvo pouka, ki se od originala razlikuje po tem, da danes imamo več kot en primerek knjige v razredu in da te niso z verigo privezane h katedru... Ne zanikamo vrednosti dob-rega predavanja. Ta pripomba meri na to, da bi pod-črtali anahronizem, da imamo za pomožne vse tiste metode in sredstva, ki jih je znanost razvila pri svo-jem napredovanju, in da mislimo, naj bi bile Ie za oporo glavni metodi v procesu prenašanja znanja.« Pri nas so množičnost spretno izkoristi (tako uni-verza kot njeni financerji, ker je tudi zanje predava-nje najcenejše), da so podaljšali življenje »predava-teljske fakultete«. In še danes je videti, da bomo prej lahko odslovili pol študentov kot pa spodnesli pre-davateljstvo. »Predavateljska fakulteta« absolutno ni prilagojena individualnosti študenta, nasprotno, grdo jo zanemarja. Na splošno velja prepričanje, da je »predavatelj-ska fakulteta« primarna oblika šole, stara toliko, kot izobraževanje samo, da neposredno raste iz bistva izobraževalnega procesa. To pa je zmota. Predstav-ljajte si Platona, ki pride osem in petnajst v svojo Akademijo, se povzpne za kateder, izvleče zamašče-na skripta in odpredava štiriurno lekcijo, skrbno spravi skripta (ker jih bo prihodnje Ieto spet potre-boval) in, ne da bi pozdravil, odkoraka domov. Hva-la bogu, da tako ni bilo, ker sicer bi bili ob antično kulturo. Zelo malo je danes učiteljev, ki bi dosegli raven antične študijske metode, na kakršni je, re-cimo, Platonova »Država« — dialog, dialektika, po-lemika. Pravijo pri nas, da je živa beseda le živa beseda, in tega ne moremo primerjati s čimerkoli drugim. Na splošno je moderen človek absolutno bolj usmerjen k pisani besedi kot h govorjeni. Ali je be-seda »živa« ali »mrtva«, je še najmanj odvisno od te-ga, če je govorjena ali napisana. Od kod torej sploh ideja »predavateljske fakul-tete«? Srednji vek je ustoličil »živo besedo« kot nas-protje dejanju. Resnica se izgovarja, ne pa udejanja. Sanio predaivateilj je praivi stvaritelj. In predaivanje je pravzaprav že misterij ustvarjanja. Zelo počasi se pri nas pod vlado »predavanja« uveljavlja »seminar«. In še pri tem se dogajajo nedo-pustne transformacije ideje seminarja. Po navadi so to nekakšne »duhovne vaje« v popolni odvisnosti od predavanja, ki pa le nosijo oznako »prakse« nasproti predavanjem, ki da so »teorija«. »Seminarska fakul-teta« bi bila kompleks delovnih metod, v katere so vključeni vsi agensi izobraževanja, in ki izhaja iz avtonomne prakse razvoja znanosti same. Taka šola ni brez tradicij — opozorili smo na antiko, opozorili bi lahko na najboljše učitelje iz naše univerzitetne zgodovine — toda zanimivo bi bilo raziskati, zakaj je ta tradicija tako redkim pri srcu. (Dalje prihodnjič) DAUE Jože Konc ZA IČINKOVITEJŠO UNIVERZO Znanstveno-tehnična revolucija prinaša kvalitetno nove, višje, zahtevnejše in bogatejše oblike socijalne organizacije družbe. Popolna avtomatizacija, upora-ba kibernetskih strojev, tj. nastajanje novih proiz-vajalnih sil, zahtevajo bistveno drugačno kvalifika-cijsko sestavo zaposlenih. Dr. M. Pečujlič daje na-slednjo podobo strukture zaposlenih v družbi z vi-soko tehnično in znanstveno civilizacijo: nekvalificiranih priučeni izučenj popolna srednješol. izobrazba visokošolska izobrazba 08 .2 cJ 15 20 60 4 1 60 34 S perspektive manj ala srednje razvite družbe bo ta model še dolgo časa le vizija, ki jo bo potrebno uresničevati. Ob tem m potrebno posebej poudarjati pomen znanosti (ki postaja neposredna proizvajal-na sila). V prihodnosti bodo družbe z najboljšim izobraževalnim sistemom imele tak položaj, kakr-šnega so imele nekoč družbe z največjim naravnim bogastvom ali industrijskimi zmogljivostmi. Glavni nosilec izobraževanja vseh vrst strokovno najvišje usposobljenih kadrov je univerza. Njena vloga v različnih ekonomskih, socialnih in političnih družbenih sistemih je različna glede na konkretne odnose in na stopnjo razvitosti družbe, vendar na splošno današnji čas zahteva od nje predvsem učin-kovitost To pomeni najboljše rezultate ob danih pogojih v izobraževanju m v znanstvenem napred-ku. Univerzo kritizirajo danes zaradi njene družbe-ne nefunkcionalnostl, ker daje premalo ustreznih univerzitetno izobraženih kadrov, študentje pa pro testirajo zaradi njenega položaja družbene inštitu-cije, ki še naprej reproducira družbene odnose, ki naj bi bili že preseženi. Dr. Janez Jerovšek v študiji o socialnem razvoju Slovenije ugotavlja. da je število doktorantov, ki jih dajejo slovenske visoke šole in univerza, smešno nizko (okrog 20 letno). Istočasno v zadnjih letih opažamo ne samo relativen temveč tudi absoluten padec števila diplomantov, kljub porastu vsega šte-vila vpisanih študentov in porastu vpisanih v prve letnike (na univerzo v Ljubljani). 1 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64 1964/65 1965/66 1966/67 1967/68 1968/69 5 7105 8768 9268 8617 8503 8195 8371 8424 8525 9414 O5 |c H učno | g ij >.S-o 5 osebje o tž 1959/60 7105 531 196 254 1960/61 8768 567 198 189 1961/62 9268 636 256 282 1962/63 8617 700 244 292 1963/64 8503 760 321 319 1964/65 8195 786 324 328 1965/66 8371 795 296 340 1966/67 8424 792 283 339 1967/68 8525 815 267 340 1968/69 9414 814 287 — I II! sc 1964/65 258 1965/66 334 1966/67 273 1967/68 240 1968/69 204 Potrebno bi bilo ugotoviti, kolikšen je del tistih (in na katerih fakultetah), ki so vpisani takoj po končani študiji, in koliko je tdstih, ki so že bili v delovnem razmerju. Nadalje: kakšen je karajkter podiplomskega študija: ala gre za renoviranje znanja, ki si ga s hitrim razvojem znanosti in teh-ndke v rednem študiju niso pridobili ali ne. bJ -<-> n -*2 ••-! r ¦*J a * p. •B a 1964/65 1124 258 1965/66 1121 334 1966/67 1077 273 1967/68 1029 240 1968/69 959 204 Dejstvo, da se vpdše na podiploniski študij vsak tretji diplomirani študent, nam daje upe za uresni-čitev narodnega programa izobraževanja najvišjih kadrov, ki ga je dr. Jerovšek zastavil takole: letno povečanje števila diplomantov v naslednjih desetih Ietih naj bi bilo 10 °/b; to pomeni, da bomo leta 1980 namesto sedanjih 1000 imeli 2000 diplomantov in 100 doktorantov namesto sedanjih 20. Seveda ostaja odprto vprašanje organizdranosti in učinkovitosti podiplomskega študija. Štipendije in skladi Drugi način za povečanje števila magistrov in doktorantov so štipendije — predvsem za izpopol-njevanje na tujih univerzah. Sklad Borisa Kraigherja, ki je bil osnovan leta 1967, je dal v prvem letu 40, v drugem 80, sedaj pa 100 štipendij za študente ljubljanske univerze, ki do-segajo vsaj prav dober ali odličen uspeh in ki izha-jajo iz delavskih in kmečkih družin. Višina te šti-pendije za odličnega študenta z gibljivim delom ne preseže 500 din mesečno, kar je premalo. Možnosti za študij in za izpopolnjevanje v tujini so zelo omejene. Univerza sploh nima sk-ladov, ki bi služili za podiplomsko ali podoktorsko specializacijo, zato smo v glavnem odvisni od raznih oblik izmenjave študentov in od mednarodnih fondacij. Koliko je našdh študentov študiralo v tujini v preteklosti, ko-liko jih študira sedaj, o tem mi podatkov niso mo-gli posredovati, ker univerza pregleda nad tem ni-ma. Možnosti pa so take: letna izmenjava 5 študen-tov z univerzo v Namejrju (romanisfcoiv), Knaflove štipendije (1—2) na Dunaju za izvedbo določene ra-ziskovalne naloge, štipendije DAAD za mlajše štu-dente, Humboldtove (za docente), Fulbrightova ;n Fordova fondacija (za raziskovalce), štipendije skla-da Korisa Kidriča in 3-mesečno študijsko bivanje v PREDLOG ZA USTANOVITEV POSLANSKE PISARNE PRl UNIVERZI Ob spomladanskih skupščinskih volitvah smo se študentje zavzemali za hitrejše uveljavljanje temeljev socialistične demokracdje v praksi druž-benih odnosov, za okrepitev samoupravnega položaja univerze kot najviš-je znanstvene, kulturne in pedagoške ustanove, za priznanje študija kot dela in dejansko uveljavitev študenta kot delovnega človeka na vseh pod-ročjih, za kritično-delovni angažma študentskega gibanja v smeri revo-lucioniranja vseh institucij družbenopolitičnega sistema ... Sedaj je v republiški skupščini deset poslancev, ki so. delovno povezani z univerzitetno sredino. To nam omogoča, da se organiziramo na višji stop-nji. Temeljni cilj poslanske pisarne, katere ustanovitev predlagamo, je or-ganiziranje vseh ustvarjalnih strokovnih in političnih potencialov Tako bi univerza, znanstveni in strokovni delavci ter študentje mogli učinkoviteje vplivati na demokratično in strokovno izgrajevanje nacionalne politike, eko-nomike in kulture. RONCEPT ZA RAZPRAVO Poslarska pisarna je potrebna iz dveh raizliogov. 1. združevala in koordinirala bi delo poslancev s področja visokega šolstva v Ljuibliani, najsi bodo v republdški ali mestni skupšeini, na podJagi povezave z visokošolskimi institucijami in njih zdTU-ženjd, povezave v strokovnem in politično-interesnem smislu. 2. bila bi ena od najprimernejših orga-nizacijsko-političnih oblik poseganja viso-kega šolstva in delovnih ljudi, ki jih to združuje, v družbena dogajanja. Pisarna bi učinkovitost družbene angažiranosti uni-verze povečala, hkrati pa okrepila integra-ciijo univerze z (r.ekaterimi) ostalirni diruž-benimi odseki in notranjo integracijo Cpo-jem integracija je treba razumeti kot kon-tinuum, ki sega od izrazite diferenciacije do izrazite homogenosti pogledov in sta-lišč) Dejavnost poslaraske pisarne naj sestoji ia 1. informiranja a) to zahteva zbiranje, dokumentiranje in arhiviiranje gradiva b) organizacijo posredovanija informa-cij med poslanci in univerzo, pri čemer razumemo pod univerzo vse subjekte, ki jo sestavljajc (rektorat, dekanati, ostali samoupravni organi, UK ZKS, društvo profesorjev, sindikat, skupr.ost študen-tov...) ter seveda med pisarno (ikot za-stopnico obojih) in skupščino, vodstvi dnižbenopolitdonih organizacij, drugimi re-tevantnimi institucijami. c) organiziranje stikov med predstavmi-ki že navajanih družbenih subjektov, bodi da poteka iniciatdva preko poslaiisLte pisar-ne bodi, da je k temu samo prifegnjena. 2. konsultiranja a) ob posameanih predlogih, stališčih ' in ocenah . b) ob osnutkih zakonskih in drugih ak-tov (cilj: njih soočenje s stališčd visokega šolstva, profesorjev, študentov) c) ob a.ktualnih družbenopolitičniih in družbenoekonomskih pojavih (cilj: r.jih so-očenje ne le s političnimi ampak tudi stro-kovniind stališči in trditvami, 'jd jih naša sredina zmore in tudi mora dati!) 3. strokovnih analiz, ki jih opravljajo bodd skupine neposredno ob pisarni bodi že abstoječe institucije zanjo ali za pobud-nika kakšnega diružbenega nastopa preko poslancev a) formirati bi bilo treba (aK pa se opreti na že obstoječe, če je tako boljj smiotrno in raciionalno) strokovno politične skupine za obravnavo določenih vprašanj in pripravo nastopov poslancev in drugih univerzitetoih predstavrdkov. c) olani teh strokovnih teles bi tudi sa-md noposredno nastopali 4. stiLtov s stovensko in jugoslovansko javnostjo, sTedstvi množičnega obveščanja itd. Omejitve za realizacijo tolikšne dejav-nosti poslanske pisame niso samo politič-no-motivacijske narave, ampak tudi teh-nično organizacijske. Tem se da izogniti z dobro organizacijo pisarne, ker lahko temelji sasno na dobro pretehtani oceni njenih funkciij in dejavnosti. Namen, furakcije in tehnika reailizacije er«iih in drugih morajo biti določeni s pra-vili, ki jih sprejmejo ustanoviteliji poslan-ske pisarne in se hfcrati tudi zavežejo da-jati materialno podporo. Ustanovitelj poslans'.<;e pisarne za po-slance iz Ljublijane, visokošolske delavce (iprofesorje, študente) naj bo Univerza. Ker pa ta sestoji iz množice bolj ali manj oirganiziranih s-ubjektov, se je treba med njimi odločiti za formalnega nosilca pisar-ne. Najustreznejši so: 1. univerzitetni svet 2. skupnost študentov 3. društvo visoko&olskih profesoirjev 4. univerizdtetnii koimite ZKS 5. sindikat Odiločitev za enega med njimi ali koim-binacijo več subijefetov je odvisna od tega, kako to vpliva na učinkovitost dela p. pi-same. Ce bo ustanoviteljev več, morajo svoje medsebojno porazdeljene obvezr-osti normirat? v pravdlnteu p. pisame. Materialna sredstva lahko zagotavljajo: tuniverza neposredno (preko svojega sve-ta) univerzitetni komite ZKS in skupnost št-udentov. Ugotoviti je fcreba, ali obstoja še kakšna zunanja možnost finansifranja takšnih institucij, kd so del samoupravne družbene strukture s funkcijo narediti jo bolj učinkovito in demokTatično. Pisarna bi potrebovala svojega sekre-tarja, zadolženega za vodstvo in nadzoir izvajanja njenih funLtcij. če bi imeli zago-tovljen primerni honorar, bi bila najbolj uspešna pot iskania sekretar.ja razpis, v eni prihodnih številk bomo objavili javni razpis, s pogojem, da pravdlniik določa njegove naloge in obveznosti in da komii-sija ustanoviteljev iztoere dobrega kandi-data. Med kriteiiiji bi morali prevladovati: strokovnost na družfoenopolitičnem, pa tu-di diružbmoeikonomskem področju (vpo-štev prddejo predvsem diružboslovci) po-zaiavanje diruabenopoliti6nega sistema, se-stava, tehnik delovanja, organdizaeije itd. vee do poznavanja koniferetnih osebnosti; OTganizacijs^e sposobnosti, pristopnost in dostopnost; motiviranost za tovrstno druž. poLitično delo OPOMBA UBEDNIŠTVA Predlog za ustanovitev poslanske pisar-ne sta formuliirala Oiril Baškovič in Tone Remc. Dosleu' so predilog v načelu podprli: IOSš, rektar in posamezni poslanci. Zamisel poslanske pdsarne dajemo ˇ razpravo. Valbimo univeirzitetine delavce, Studente( strokovne ustanove in občane, da se oglasijo s ©vojdmi staiišči, predlogi, kiritikanii... Prišel je dan po prazsnikih na uredni-štvo mož. Star, toda ne zgrbljen aili počasnega duha, ne popolnoma brez Ias, a z veliko, dobro vidno brazgo-tino na tenienu, pa pTesenetljiivo eie-gantno oblečen. 50-letnica univerze je, pa bi nam mogoče koristilo ... Da pozna Rdzmana, da je objav-ijal v Tribuni, da je bivši uslužbe-nec z univerze. Na mizo razgrne ne-kakšne papirje, na vrh pa priloži še drobno in sploh ne preveliko knjigo z oker platnicami. On da ni izobra-žen, ampak nosil je v sebi, »tukaj notri«, bilo bi škoda pozabiti. Zato je naprosil nekega novinarja, da je spomine spravil na papir. IMENUJE SE TONE HABE, RODIL SE JE 21. januarja 1897 NA ČRNEM VRHU nad IDRIJO »Ne, novega leta 1921 si komu-nisti nismo mogli voščiti z vese-Ijem. Bil je neprijazen mrzel dan. Povsod s sten so kričali velikanski lepaki z napovedjo križarske vojne proti komunizmu. Stisnil sem zobe. Ne boste nas! Prav, pa se dajmo! se je oglašala v meni stara upor-nost. Mi nismo položili orožja. Bil sem vnet pristaš veHke ideje. Videl sem rast organizacije in sam sem detlal z vsemi svojimi sicer skrom-nimi močmi, da bi se naša organi-zirana skupnost kar najbolj okrepi-la. Veroval sem v svoje delo. Imel sem ideal, imel sem nekaj, za kar je bilo vredno spet živeti po t/)likih razočaranjdh in obupavanju nad Ijudmi. Zdaj sem imel spet priložnost videti ne le junake, marveč tudi strahopetce. Videl sem jih precej. Mnogi so zapustili naše vrste ob pr-vem udarcu oblastnikov. Ne le, da so prenehali delati za stvar, marveč so celo postali izdajalci svojih biv-ših tovarišev — izdajalci in rablji. Oblastniki so jih nagradili s služba-mi in z belim kruhom... Tako je pač s političnim prepričanjem: do-kler ne škoduje, ga vsatedo drži in rad razkazuje. Ko pa bi utegnilo škodovati, ga marsakdo kaj hitro za-menja.« (Str. 100) TO JE ODLOMEK IZ KNJIGE »POGLED IZ MALEGA SVETA«, KI JO JE LETA 1959 PRI DZS IZDAL NAŠ OBISKOVALEC. V prvi vojni je bil na vseh fron-tah, potem pa se je predal Rusom in kot prostovoljec v prvi srbski prostovoljski diviziji ranjen prišel v bolgarsko ujetništvo. Avstrijci so ga zaradi dezerterstva obsodili na smrt. Danes pravi, da je bil takoj po ustanovitvi ljubljanske univerze na-meščen za uslužbenca, no, bolj toč-no za. . . ampak, ker danes takšnih ni več, recimo kar uslužbenec. Bil je prvi sluga na ljubljanski univerzi in edini komunist prav tam! Orumenel papir, pomečkan, z obledelimi črkami popisan, pravi, da je to »Poročilo Zveze neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani«, in tam takoj na drugi strani vidimo: — Oblast nam je prepovedala več shodov v interesu javnega miru in reda. člana naših organizacij sodru-ga Habeta in Velharja je držalo so-ddšče nad 8 tednov v zaporih, češ da sta pripravljala atentat na kralja. — Tone Habe je na univerzi službo-val s presledki vse do leta 1942, ko je bil spet aretiran. V pokoj je šel leta 1952. O pen-zdji ga nismo nič vpraševali. Tudi težak invalid je, čeprav tega ni opa-ziti, edinole levo roko težko spravi v rokav, kadar oblači plašč. O ženi ni nič povedal. »Po vojni so ljudje nekaj posta-li, nekateri oficirji, drugi podoficir-ji. Jaz nisem postal nič. Eni so se prevzeli, drugi so začeli piti, jaz ni-sem nikoli imel nagnenja do pija-če. Gledal sem. Pa govoril, po res-nici sem govoril. Rekli so, povej re-snico, seveda jo povej, saj hočemo samo resnico. Socializem sem si predstavlja] drugače, pa sem videl, da marsikaj ni bilo prav.« Potem kaže nekaj z gibom desne roke, z navpično dvignjeno dlanjo dela kretnje sem in tja, pa še nekaj o pokoju Tone Habe bere Tribuno in po-sluša Radio študent. študentje ga zanimajo, pa čeprav ne razume vse-ga, kar pišejo. Da nas ne bi več zadrževal... Tone Habe, nisi nas zadrževal. Uslužbenec, sluga, mizar, vojak, ko-munist, pisec, upokojenec, karkoli že, nikogar nisi zadrževal, Tone Habe! Naša čestitka ob petdesetletnici univerze velja fcudi tebi! Sš OBISK Recenzije predavanj kot kritika visoke sole ZAČETKI V nemškem gibanju za reformo univerze se je v letu 1964 pojavila nova oblika, ko je gottingenski štu-dentski list Politikon prinesel obravnavi nekega ger-manističnega in nekega filozofskega predavanja. Ta poskus pa je vzbudil le neznatno pozornost. Dve leti kasneje je ocenil tri predavateljske nastope FU-Spi-egel in nastal je politični škandal na visoki šoli. Razburjenje je nastalo zaradi dveh dejstev: FU-Spiegel ni dal na razpolago vprašalnih pol, ki bi jih izpolnili udeleženci ocenjevanih predavanj, obravnave pa je objavil anonimne. V kritikah s strani profesor-jev se izraža bojazen za »akademski ton«, strah pred »zastrupljevanjem atmosfere« ter dvom v strokovno kvalificiranost študentov, da bi mogli ocenjevati svo-je akademske učitelje. Ugovori so se nanašali pred-vsem na to, da recenzije ne bi smele posredovati ni-kakršnih zaključnih sodb o ocenjevanih učnih nasto-pih. Smele bi biti le kritična stališča in nadobudni poskusi, da bi spet zaživel dialog med poučujočimi in učenci. Primanjkovanje kvalificiranih ocenjevalcev, strah pred represalijaini ter negotovost v metodiko kriti-ke predavanj so večino študentskih listov odvrnili od pogumnega ocenjevanja. Medtem ko so se Gottingenčani omejili na zu-nanje okvire predavanj, na problematiko znanstve-nosti, je v Berlinu FU-Spiegel nadaljeval po že utrti poti imenitne vsebinske kritike. Njegove ocene odpi-rajo tehnično organizacijska vprašanja, sodijo o peda-goški vrednosti učnih nastopov ter o odnosu odpre-davanega gradiva napram ostalim vedam in težijo k sodobnemu raziskovanju ter se same smatrajo za strokovne in znanstvene po prijemih. Kot osnova tak-šne emancipacijske recenzijske prakse, ki poudarja enakopravnost študentov in profesorjev v znanstve-nem procesu, lahko velja v nadaljevanju natisnjena za Tribuno močno skrajšana priredba študije Wolf-ganga Nitscha, ki je nastala v letu 1966. Doslej je bil znan samo primer ameriških in angleških priročni-kov, ki pa se omejujejo na recenzije s tehnično di-daktičnih vidikov. I. RECENZIJE PREDAVANJ IN DEMOKRATIČNA VISOKOŠOLSKA POLITIKA Reakcije na prve poskuse z recenzijami preda-vanj potrjujejo kritične analize o oblastveni akadem-ski strukturi in ideologiji. Profesorji in novinarji, ki zagovarjajo obstoječo strukturo univerze, pravilno ocenjujejo takšne recenzije kot načelen napad na pa-triarhalno apolitično klimo in hierarhično urejenost na visokih šolah. Medtem ko je v USA visokošolski sistem prav tako integriran v vladajoče družbene in politične ve-lestrukture in v birokracijo, so se v socialni klimi in praksi učnega procesa liberalne razmere vendarle še obdržale. Kritični napadi oponirajočih študentovse zavoljo tega malokdaj usmerjajo nasproti autoritar-nim pozicijam ter načinu ponašanja profesorjev, tem-več bolj nasproti njihovi neosveščenosti ali oportuniz-mu napram pritisku gospodarskih in političnih vele-grup. Ocene predavanj so bile tod sprejete kot le-gitimna spodbuda k liberalnejši kritiki ali pa so jih visokošolske oblasti celo same pospeševale in se za-nje zavzele kot za instrumente za racionalizacijo iz-obraževalnega procesa. V visokošolskem sistemu ZR Nemčije takšna integralna klima ne more eksdstirafci in temu ustrezno mora tu skorajda vsaka kritika yi-dikov visokošolske strukture dobiti načelno opozocij-ski značaj. V nemški visokošolski situaciji bi bilo kratko-vidno in neodgovorno, ko bi prikazovali recenzije pre-davanj sprva kot nepolitičen, visokošolsko-pedagoški eksperiment ali program in bi na tej osnovi poskušali pridobiti študente za recenzente. Prvič bi bili pri tem udeleženi študenti in študentska zastopstva nepriprav-ljeni in tako izpostavljeni z gotovostjo pričakovanim napadom s strani profesorjev in visokošolskih obla-sti, drugič pa bi zapravili šanso, da bi hkrati z oce-njevanjem sprožili med študenti socialno-kritično ter visokošolsko-politično reflektirajočo diskusijo okrog stnikture učnega procesa in stanja na visokih šolah. Realne možnosti, da bi izbirali med politično ne-vezano, pedagoško, in pa med visokošolsko-politično programatiko, v osnovi ni več. Recenzijski projekt je že objektivno političen. Samo ob nepolitičnem obrav-navanju bi se ta politizacija v kratkem času zaostrila. Ostaja pa vprašanje, ali je takšen projekt v okvirih strategije demokratične visokošolske politike sploh pomemben? Argumenti, ki bi jih lahko navedli zo-per, so naslednji: 1. Recenzije bi utegnile napeljati mnoge konzer-vativne profesorje, ki so se doslej držali indeferentne napram visokošolski politiki, da bi se močneje vklju-čili ter sistematično nastopili proti študentskemu ti-sku in proti preostanku funkcij študentskih zastop-stev. 2. Recenzije bi mogli uporabiti konzervativni in nepolitični, konformistični študentje za polemiko proti demokratičnim študentskim zastopnikom. 3. »Recenzijski val« bi primoral redke liberalno misleče in visokošolsko-politično aktdvne profesorje, da bi se distancirali bodisi iz »taktičnih« razlogov bo-disi da bi se močneje angažirali za svoje liberalne ide-ale, zato pa bi bili izolirani od konzervativnih kolegov. 4. Pospeševanje visokošolsko-politične recenzijske dejavnosti bi razdrlo zaupne »partnerske« odnose, ki so jih dosegla nekatera študentska zastopstva z libe-ralnimi rektorji in dekani, ter bi zadržalo nekatere koncesije, ki so nastale s tem. Naslednji argumentd pa kažejo, da vendarle od-tehtajo naštete nevarnosti: 1. Recenzije in iz njih sledeče diskusije lahko raz-širijo in utrdijo bazo med latentno kritičnimi in po-litično zainteresiranimi študenti za študentska za-stopstva, študentski tisk itn. 2. Docela nesorazmeren odmev tiska na prve po-skuse kaže, da je mogoče preko ocenjevanja pridobi-vati v širši javnosti publiciteto za študentsko visoko-šolsko politiko. Recenzije bi lahko zastavili že zato, da bi opozorili visoko šolano politično javnost na na-pake, ki so pogojene v strukturi in so publicistično učinkovite, nato pa bi navezali na osrednje pozicije študentske visokošolske politike, hkrati pa bi v jav-nosti spodnašali tudi nestvarno prestižno pozicijo nemškega profesorja. Ni si mogoče zamisliti, da ne bi recenzijski materijal dal povoda nekaterim dnev-nim in tedenskim časopisom, da bi vse češče prina-šali kritične sestavke, ki jih bodo prvič bolj resno kakor študentskevlogeinpublikacije sprejeli kulturno politični izvedenci, drugie pa jih bodo tudi študenti prisiljeni bolj brati kakor članke v študentskem tisku. 3. Liberalnim visokošolsko aktivnim profesorjem daje študentska ocenjevalna aktivnost priložnost, da se distancirajo ali angažirajo. 4. Raziskava je pokazala, da so praktične koristd od patriarhalnih »zaupnih odnošajev« med rektorji in člani študentskih zastopstev ali iluzorne ali pa ne odtehtajo izgube, ki jo utrpi zaradi tega javni odmev študentskih zastopstev. Pri tem je treba upoštevati, da bi relativna samo-zakonitost takšne enkrat sprožene aktivnosti prene-sla težišče študentske visokošolske politike. II. RECENZIJSKI PROGRAM KOT OBLIKA DIREKTNEGA PROTESTA Kritična recenzija kot oblika visokošolske politič-ne razprave je v strukturi svoje prakse podobna nenasilni direktni akciji (direct action), kakršne so razvila single-purpose-movements (odkrita namenska gibanja). To pomeni koncentrirane masovne dispute z eksponenti in zagovorniki oficielne politike in pro-pagande na univerzi. Princip te direktne protestne akcije je publiciteto ustvarjajoč (nenasilen) odpor ali državljanska nepokorščina (civil disobedience) za vaz-liko od partijskega političnega ali birokratskega kana-liziranja in absorbiranja opozicije in kritike. Zuna-nje oblike tega protesta morajo soupadati s poklic-nimi in statusnimi obeležji ter nepoL.rednimi intere-si določene skupine. V svojem izvajanju bo visokošolski recenzijski program sprva izšel iz neposrednih interesov priza-detih študentov po znanstvenem in interesantnem štu-diju proti nesmiselnemu, neproduktivnemu delu. Ne-zadovoljstvo se bo izrazilo drastično ob konkretnih vidikih akademskega učnega procesa, pred vso ana-lizo in integraeijo. Nato bi mogli primarne praktične politdčne im-plikacije, konsekvence in zahteve, ki sledijo iz inte-resa po pomembni vrednoti študija, tako formulirati, da bi se lahko z njimi načelno enačali vsi študenti kot taki. Vendarle je pri tem pričakovati, da se bodo mnogi študenti vzdržali priključitve tem interesom zaradi svoje ideološke predstave o dnižbi ali zaradi preusvojene sprijaznjenosti z bodočimi lastnimi au-toritarnimi pozicijami in načinom vedenja. Direktna in protestna visokošolska politika apeli-ra s tem na intelektualne interese študentov v njihovi še realtivno neodvisni neposrednosti. Recenzijska praksa kot direktni kritični naskok na vladajoči akademski učni režim naj bi izhajala iz kriterijev, zahtev in ciljev zrtanstvene in akademske poklicne izobrazbe, formuliranih v znanstveni teoriji in metodologiji, v znanstveni strokovni javnosti in v poklicnih vzorih. Najprej bi poskušala ugotoviti, ko-liko se docenti programsko enačijostakšnimi norma-mi in kriteriji v svojih učnih nastopih. Recenzijski program, kritični članki in eventuelne kasnejše diskusije, naj bi v prvi vrsti skušali vedno nanovo konstituirati znanstveno in poklicno usmerje-no ožjo študentsko javnost, v kateri se bodo prebu-dili latentni interesi po ekonomično organiziranem ter v smislu znanstvenih in poklicnih norm koristnem študiju. šele kadar bo dosežen ta cilj, ima smisel sto piti v javni dialog s profesorji, v katerem naj bi se demonstrirala nujnost, poiskati doslej vedno nanovo nestabilno skupnost interesov med učitelji in učenci ter jo utrditi. PROBLEMI V PRAKSI RECENZIJE — OPREDELITEV IN OMEJITEV Med novinarji pa tudi med študenti je očitna ten-denca, da bi definirali ali razglasili recenzije učnih nastopov po analogijah z drugimi vpeljanimi tipi recenziranja. V nasprotju s tem je treba že v začetku jasno in razločno navesti, da gre tukaj za popolno-ma novo zvrst recenzije. študentske recenzije predavanj so v prvi vrsti interes vzbujajoča kritika študentov s prispevkom predavateljev k izobraževalnemu procesu, ki načelno teži k medsebojnemu vplivanju učiteljev in učencev. Hkrati s tem pa ne more biti govora, da kritik more ali sme zavzeti stališče, načelno znanstveno po rangu enako ali celo višje od profesionalnih strokov-nih recenzij. Kar najbolj se mora skoncentrirati na to, da uveljavi študentske socialne in intelektualne interese po smiselnem študiju z dokazovanjem proti-slovij med splošnimi in specialnimi zahtevami in pa dosežki učitelja. Poleg te omejitve od drugih zvrsti recenzije je po-trebna tudi omejitev načelne študentske interesne ori-entacije od drugih interesov, ki si to obliko prisvaja-jo. Na eni strani je to svetovnonazorsko ali teoretič-no usmerjena recenzija, ki se zavestno poslužuje pr-venstveno vsebinskih, znanstvenoteoretičnih ali sve-tovnonazorskih kriterijev pri kritiki, na drugi strani pa je čisto »visokošolsko didaktično« orientirana re-cenzija, ki jo v USA pogostokrat pospešujejo visoko-šolske oblasti kot tehnični pripomoček zbiranja infor-macij o študentski reakciji na učni program in meto-de pouka. Prvenstveno nazorsko-teoretično usmerjena recen-zija bi nasprotovala razvitim principom direktne akci-je in aktiviranju študentskih interesov. Pripadniki med študenti bi razumeli recenzijski program kot stvar politično organiziranih manjšin in odgovarja-joče intervencije profesorjev in žarnalistov bi ga uteg-nili diskreditirati pri študentski publiki kot svetovno-nazorski ali teoretični boj, s tem pa bi bil neutrali-ziran za visokošolsko politiko. »Smerno orientirane« recenzije bi zatorej študent-ski časopisi smeli publicirati le z označbo političnega ali nazorskega stališča piscev ali izdajateljev in v po-sebnem oddelku, kakor že običajne diskusijske pri-spevke. šele v sekundarnem oziru bi bilo moč razviti tudi — ne mandpulativno, temveč eraiancipacijsko — »študijsko didaktiko« ali didaktiko znanstvenega uče-nja kot praktičnega procesa, ki bi bil orientiran na osebo »učečega se« — vsekakor v enaki meri na štu-denta, asistenta in profesorja (kot učečega se). Kajti znanstveno učenje je mogoče gledati le kot indivi-ualno perspektivo in ekonomičnost ravnanja ter ude-ležbo pri skupnem znanstvenem procesu. PU — Freie Universitat (Berlin) WOLFGANG NITSCH, roj. 1938 v Berlinu, študiral na FU in v Lon-donu germanistiko, zgodovino, publicistako in sociologijo. Od 1964. svobodni znanstveni sodelavec z eno samostojno knjižno objavo, enim soavtorstvom in časopisnimi članM. Studija v nadaljevanju obravnava še različne forme recenzij z ozirom na žurnalistično prakso in različne tipe ali skupine študentov; dalje pobude za vsebino recenzij; probleme pri prakticiranju recenzij-skega prograina kot so utemeljitev, anonimnost, predpriprava, na-stajanje recenzij tn njihova uporabnost; faze v razvoju recenzijskega programa. Na kraju avtor dodaja bibliografijo nemških virov v zvezi s tovrstno problematiko IZ PRIROCNIKA »WIEDER DIE UNTERTANENFABRIK« PRIREDIL Jaro Novak SKUPSCINA OBCINE LENART čestita UNIVERZI V LJUBLJANI OB 50-LETNICI • • pravijo računajo na govori ne morefo se otresti ni izkijučeno skoraj bi lahko rekii pravijo vse ustreza tej izjavi očitno je tako drži kot pribito to je javna skrivnost • • pravijo Matej Stritih, 3.letnik psihologije Zanima me delo z mladino. Na oddelku je premalo praktičnega in preveč teoretičnega de-la. Verjetno je vzrok v tem, da dobi univerza premalo denarja, ker ga gre preveč za zgre-šene investicije in ostale nepomembne zadeve. študiram zato, ker mislim, da sem dovolj spo-soben, da vrnem družbi denar, ki ga je dala za moje šolanje in da prispevam s tem k njenemu razvoju. Mislim pa, da v praksi kadre, ki pri-hajajo z univerze, premalo upoštevamo. 0. J., 2.letnik strojne fakultete Brez univerze nisi nič, toda univerza bi mo-rala biti še pomembnejša. študiram, ker bi se rad izpopolnil, pa tudi v vojsko še ne bi rad Lel tako kmalu. Tehnika me najbolj veseli. Nov sistem študija, ki ga uvajajo na naši fakulteti. je zgrešen. Nepravilno je, da študente, ki pri-dejo iz tehniških šol, avtomatsko usmerjajo v dveletni študij, gimnazijce pa v štiriletni. Absurd bi bili tudi sprejemni izpiti, ki jih name-ravajo uvesti prihodnje leto, za tiste študente, ki pridejo iz srednje tehniške šole. Tribuno či-tam včasih, nove števdlke nisem prebral. Jaša Zlobec, 1. letnik svetovne književnosti Za študij sem se odločil, ker mi ne ustreza nobeden izmed poklicev in si s tem podaljšam odločitev. Ker me književnost zanima, mislim, da se bom kljub pomanjkanju zaposlitev lahko preživljal s priložnostnimi zaslužki. Kvaliteta študija je srednješolska, saj so študentje popol-noma pasivni. Eden vzrokov je v premajhnem številu profesorjev, saj si aktiven študij predstavljam kot nekakšen debatni klub, v ka-terem se študentje s profesorji pogovarjajo o učni snovi, ki so jo prej predelali. Svetovna književnost je modni študij zaradi profesorja Pirjevca, ki študente prvega letnika navduši s cinizmom in nihilizmom, s katerim zaobjema stvari. Metka Kušar, 1. letnik ekmomije, Celje Ekonomijo študiram, ker mi je všeč in sem se zanjo odločila že v gimnaziji. Z zaposlitvijo ni problemov, gospodarstvo potrebuje diplomi-rane ekonomiste. Sem štipendistka Cinkarne Celje. študentje smo premalo povezani z našo organizacijo, tako da se tisti, ki imajo pro-bleme, nimajo na koga obrniti. Vesela sem, da je letos večji poudarek na vajah. Razdeljeni smo v skupine po 30 do 40 študentov, ki delajo pod vodstvom dveh demonstratorjev — študen-tov višjih letnikov. Tak način dela je mnogo boljši, ker smo asistente preveč respektirali, zdaj pa postajajo vaje pravi debatni klubi, od-prti za vsako polemiko. M. D., 1. lefnik biotehniške fakultete študiram po načelu linije najmanjšega od-pora. V službo bom šel tja, kjer je denar, ne glede na poklic. P. M., absolvent medicine, Marihor študij me zanima, zaposlil bi se rad pred-vsem v večjih krajih. S tem so problemi. Obli-ka študija je nezadovoljiva. Že pred leti smo poskušali z reformo. Razdelili naj bi ga na 10 do 15 specializiranih usmeritev. Za tak način sta bila tudi docenta Vilfan in Kresnik. Ker ni bilo denarja, so se vsi (razen Kresnika, ki pa je bil takrat s fakultete odstranjen), obrnili proti nam. Reforma pa je še vedno nujna. Treba je mnogo več praktičnega dela. Prešibka je tudi povezava študentov med letniki. Nujno je, da bi imeli več demonstratorjev. Vaje niso skla-jene z izpiti, morale bi biti istočasno z njimi. Zvezdana Grubič, 2.letnik svetovne književnosti in nemščine, Kranj študiram zaradi razgledanosti, zato bom na-slednje leto vpisala še filozofijo. Nemščina mi pomeni sigurnost, rada pa bi se posvetila novi-narstvu ali kulturi. Univerza bi morala pokri-vati več dogajanj, ljudi v naši družbi. Vse pre-več je danes nerazgledanosti. Visoko šolo bl bilo treba bolj propagirati. Kdo je rektor Uni-verze, ne vem. Interesira me vse, nočem se usmeriti le v eno stvar. Tribuno berem, morala bi biti na tekočem z dogajanji po svetu, treba bi bilo objavljati več aktualnih prevodov. K. J., 2.letnik kemije, Ljubljana Ni mi všeč, da imamo predavanja na toliko različnih mestih. Predavatelji so v redu. Pogre-šam več praktičnega dela. Asistenti imajo pre-več besede na vajah. študenti bi morali imeti napredno mišljenje, ne pa takšno kot v uradnih organizacijah. UO je predaleč od osnovne štu-dentske populacije. Polovica stvari, ki jih oprav-Ija UO, bi morali prenesti na fakultete. UO bi moral biti samo iniciator akcij. Na kemiji ni pravih ljudi, ki bi v študentskih organizacijah delali, večina se omeji le na obveznosti. Vsaka akcija je del mehanizma, v katerem se iztroši. Vlado Čermak, 1. letnik psihoSogije, Ljubljana Zanima me človek, njegova čustva, gledanja na svet. Psihologija je danes nujnost, saj člo-vek ne sme postati žrtev tehnike, žrtev samega sebe. Z zaposlitvijo ni problemov, saj bo vsako podjetje z 200 zaposlenimi kmalu potrebovalo svojega psihologa. Univerza bi morala zajeti še več ljudi, vpis mora biti prost, saj so tudi ta-lenti, ki bi lahko študirali, čeprav niso končali gimnazije. Selekcija bi se ustvarila sama z izpiti. študentje so pasivni, ker se med seboj ne po-znajo; vsak sektor bi moral imeti svojo orga-nizacijo, kjer bi se študentje sestajali, debati-rali o snovi, vsaj v začetku pod vodstvom pro-fesorja. Jadran Lasnibat, 1. letnik arhitekture, Makarska V Ljubljano sem prišel, ker je tukajšnja fa-kulteta za arhitekturo najnaprednejša. želim si čim več znanja, izobrazbe. Univerza bi morala nuditi predvsem solidno strokovno znanje. Pri nas ni problemov z zaposlitvijo. Aktivnost štu-denta si predstavljam v tem, da se interesira tudi za druge stvari. Sam sem končal šolo za oblikovanje, sodelujem pri različnih natečajih, foto-tečaju, projektiranju plakatov. Partija mi je všeč, a nimam časa, da bi v njej sodeloval. Med študenti je premalo kontakta, zato sem zadovoljen s klubom, bifejem, ki ga imamo na naši fakulteti. Meta Skok, Lletnik germanistike, Ljubljana Germanistiko študiram, ker mi je všeč. Uni-verza naj daje perspektivno gemeracijo. Kdo je rektor, ne vem. O Tribuni ne morem reči niče-sar, je nisem prebrala. študiram, ker je sred-nješolska izobrazba že nujnost. B. K., diplomantka farmacije, Ljubljana Univerza naj da študentu primerno strokov-no izobrazbo, širšo razgledanost mora prinesti iz gimnazije. Bila sem pasivna, kontakta med študenti sploh ni bilo. Osebno me to ne moti. Predavatelji niso slabi, razen fizike, kjer se izpitov sploh ne da narediti. Morda je temu vzrok zgrešen način spraševanja. Janez Kopač, 2.!etnik strojne, Dragomlje študij na strojni fakulteti me veseli. študi-ram, ker sem pri delu opazil ogromno napak in zastarelih metod, treba jih je odpraviti. V, G., Lletnik italijanščine, svetovne književnosti, Goričane Italijanščina me zanima, žal pa mi je, da sem vpisala svetovno književnost. Mislila sem, da se bom spoznavala z zgodovino literature, preda-vajo nam pa samo literano teorijo. Poleg tega nam venomer jemljejo moralo. študiram tudi balet, ki mi bo kasneje poklic. Pasivnost študen-tov me ne moti, ker sem sama pasivna, osebno si želim aktivnejšega sodelovanja edinole pri baletu. Janez Urbas, 4,letnik prava, Ljubljana študiram iz veselja. Z obliko študija sem zadovoljen, ker mi pušča dovolj prostega časa, nisem pa, ker mi daje premalo konkretne iz-obrazbe. Tribune ne čitam, ni mi všeč. Ima pre-več kompliciran stil. Ni se približala študentom. Liljana Sajovic, 1. letnik ekonomije, Ljubljana Od univerze pričakujem, da vzgoji kadre, ki koristijo družbi. Nisem član partije, sem sicer materialističnega prepričanja, a bi se kot član partije počutila le kot element, ki ne more dosti narediti. želim si študirati, r^zen tega imam vse možnosti. Milan Pustinek, 4.letnik psihologije, Velenje Univerza ne izpolnjuje tiste naloge, ki bi jo morala, in se ne more primerjati s podobnimi institucijami v inozemstvu. Sistem in organiza-cija študija sta zastarela in pomanjkljiva. Kadri so slabi in jih primanjkuje. Ni preskrbljeno za ustrezno literaturo, tuja pa je predraga. študi-ram, da bi prišel do poklica, s katerim bi si omogočil najboljši materialni položaj, drugi motiv pa je interes za stroko in želja po znanju. Tribuno čitam občasno in mi je relativno všeč. Poezija v prvi številki mi je bila všeč. članki v Tribuni naj bi bili konkretnejši, da bi jih lahko večina razumela. študentska organizacija je pasivna. Ne vem, če je krivo vodstvo ali pa študentje sami. Njihov interes je v glavnem študirati, niso življenjsko zainteresirani. Stali-šče študentske organizacije je premalo odločno in revolucionarno. Dobro bi bilo, da bi se ZK in UO zavzela za stanovanjske probleme štu-dentov. Nekaj bi bilo treba ukreniti, da se pre-preči izkoriščanje študentov — podnajemnikov. Bernarda Vehtersbah, absolventka kemije, Ljubljana Kemija me zanima. Univerza ima v družbi veliko vlogo, čeprav se to morda jasno ne kaže. Tribuno sem čitala, zdaj je ne več. Izpiti, ki so za pogoj, so preveč na kupu, tako da je težko študiraii več izpitov vzporedno. Zgodovina Zakaj vprašanje"' Megienega decemberfcega dne krenemo po Zarnikovi ulici, nato skozi neka hišna vrata po stopnicah y prvo radstropje. Mogoče bo-mo lahko stopili v svet, ki nam je neznan, svet, ki ni nikoli bi: otš svet, svet, ki mu dolgujemo nekaj, kar pozabljamo. bsemnaj-stega leta je v dvoraao magistrata docent praške univerze dr.Rostohar sklica.l posveto-valni sestanek za sesta^o vseučiliške komisi-je. Dr. Pitamic je bil med njenimi prvimi člani. Stopamo v sobo, med usnjene hrbte starih knjig. Ugasle pipe, odloženi spisi. Gledam v pol-ne knjižne police Ideobgije, ki so mi sodile življenje, svet, ki mi je urejeval zveličanje ali pozabljenje, ostaja zunaj. Sam sem. Za-kaj kdo? Vdiramo y svet, ki ga ne poznamo. So naša vprašanja nasilna? Ali nas je pripeljal samo občutek zavezanosti preteklosti? Kaj nam lahko powste o nastanku uni-verze? Lenart Šetinc, 3.letraik prava, Brežice Gospodarstvo je neporedno odvisno od uni-verze. Ta je najproduitivnejša gospodarska organizacija. Na žalost se bori s firiančnimi pro-blemi, s katerimi se nebi smela. študiram iz osebnega zadovoljstva, \ac želim čim več vedeti. Politično se udejstvujenr zato, ker miislim, da sem družbeno prizadet, • ne morem mirno gle-dati dogajanj okoli seba Trenutno me najbolj zanima, kdo bo novi prtisednik IO, ker je od njega odvisen način in vsebina dela v prihodnje. M. Ž., nemščina, angleščima 2. letnik, Ljubfjaia Literatura me zanimi, želim postati preva-jalka, zato bom vpisala šb slovenščino. Univerza je nekvalitetna, zaradi lezmožnih profesorjev. Tudi ti bi se morali učifi naprej, kot s;e razvija jezik ali literatura, ne pi da ostajajo zaprašeni akademiki. Milivoj Žanetič,3. letnik metalurgije, Malerska študiram, da bi si piriobil znanje. atudij bi moral biti bolj specialiran, z več vajami in podrobnejšim obravnavajem vsakega posamez-nega predmeta. študentia organizacija bi mo-rala biti drugače organiffana: na fakultetah se je sploh ne čuti. Vsak štident pričakuje od nje, da rešuje njegove probtane, konkretno: stano-vanje, denar za študij, ato naj ne bo le poli-tično telo. Stane Vlaj, 4. leiiik prava, Ljubljana Premalo je učnega oaibja, predvsem asisten-tov. Pri nas je študentsls organizacija dosti do-segla. Prav zato so moali nekateri profesorji preiti na modernejšo oiko predavanj. Pouda-rek mora biti na vajah. ti tem so »odpovedali« študentje, ki so vaje znemarjali, vendar mi-slimo njihovo pasivnostrazbiti s tem, da jim pokažemo, kakšno vredn^t ima tako praktično delo. Tribuna naj objavfa poročila s cele uni-verze, najvažnejše dogodie, ki se tam pripetijo. Marko Kokal, štdent oboe na akademiji zaiasbo, Jesenice Problem je zaposlitej čeprav zame ne, saj imam dodatni poklic: set vodovodni instalater. Poučujem na glasbeni kli v Jesenicah, študij oboe me veseli. Javno skrivnost pri-pravila Boris Cizej j Milan Dekieva Torej, stvar je bila, taka. Bil sem imeno-van med prvimi profesorji. Tu je bil Žolgar, potem je bil Vošnjak in jaz. In potem sem šel na mirovno konferenco v Pariz. Tudi žol-gar in Vošnjak. Tako da smo imeli prve scje fakultetnega sveta pravzaprav v Parizu, ker smo bili vsi tam. Napravili smo nekatere sklepe glede nadaljnje organizacije fakulte-te, zlasti pa osebna imenovanja. Nato pa sem bil od univerzitetnega sveta delegiran, naj pridem nazaj organizirat fakulteto. In res, menda osemnajstega decembra leta de-vetnajst sem prišel v Ljubljano nazaj. In sem potem naše sklepe predložil in zagovar-jal pred univerzitetnim svetom in aprila dvaj-setega leta smo pričeli s predavanji. Imel sem otvoritveno predavanje, zdi se mi, ravno dvajsetega aprila, s podnaslovom Pravo in revolucija. Potem so prišle volitve v ustavo-dajno skupščino, jaz nisem bil pri nobeni stranki iii vse stranke so me predlagale, da bi prevzel vodstvo deželne vlade. To sem sprejel, vendar nisem hotel pustiti fakirlteto, zato nisem sprejel predsedstva, samo vod stvo. To je bila ena moja funkcija, potem sem bil hkrati, takrat sem upravljal mnogo stvari, v internacionalni komisiji za Maribor, za meje z Avstrijo, kot ekspert, kot interpret za jezike. Ko se je vse to končalo, sem šel nazaj na univerzo, dokler ni prišla okupacija in smo prenehali. Vdiramo. Ampak vmes ste šli v Washing-ton. Pet let kot poslanik, da, to je res. Takrat je bil Hoower, potem pa je bil Roosvelt. Morate reči Rosvelt ne Ruzvelt, veste, to ni angleško, to je holandsko ime. Ja, pet let sem bil tam. V Parizu ste se menda srečali z Wilsonom. Seveda se spomnim tega. Pri neki seji je bil tudi Wilson, zlasti mi je ostalo v spomi-nu. kako krasno angleško je govoril. Da, bile so težave, da dobi Ljubljana me-dicinsko fakulteto, no potem je vendar šlo. Še ko je bil Radič. Imel sem vtis. da je bil zelo inteligen-ten, ampak nekako nepreračunljiv. Ali bi še kaj radi vedeli. Po vojni, seveda In sicer sem predaval usta^aio pravo tujih držav, komparativno, in pa francosko in angleško pravno terminolo-ffijo. Večkrat še kaj prevajam v nemški jezik ali francoski in v angleščino, pa tudi obrat-jam. no, v slovenščino. S prevajanjem se še ukvar Ne. Ne spominjam se več.. kako bi re-kli, velike spremembe v mojem življenju, v par dneh stopim že v petinosemdeseto leto, pa spomin ni več .. Stisk roke. Loči nas zgodovina slovenske univerze. Petdeset let od prvega do pred kratkim izvoljenega dekana pravne fakultete. LEONIDAS PITAMIC, pravmk in diplomat, noj. 15. decembra 1885 v Postojni. V Gorici je obiskoval 3 ra2 ljudske šole, pripravnico in tri gimnazijske raz., nadaljnje gimn. raz. je dovršil na Dunaju kot gojenec Terezijan-ske akademije, mat. 1903. Na dunajski univer-zi je 1903—1907 študiral pravo, prom. 1908. Nato je stopil v politično upravno službo, bil 1908—1913 pri deželni vladi v Ljubljani in pri okr. glavarstvih v Krškem, Litiji in Postojni, vmes pa 1909—1910 nadaljeval državoslovne študije v Heidelbergu, na Dunaju in Miin-chenu. V letih 1913—1918 je bil dodeljen državnopravnemu oddelku predsedstva mini-strskega sveta na Dunaju i-n se 1915 na du-najski univerzi habilitiral za splošno in av-strijsko državno pravo, 1917 tudi za pravno filozofijo. Leta 1918 je bil im.en.ovan za izred-nega profesorja v Černovicah. Konec nov. 1918 ga je poklicala Narodna vlada v Ljubljano, v upravno komisijo. Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije pri mirovni konfe-renci v Parizu in ondi nadaljeval jezikoslov-ne študije. Dne 31, avgusta 1919 je bil ime-novan za rednega profesorja na juridični fa-kulteti nove ljubljanske univerze in bil njen prvi dekan. Leta 1920 je bil član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Konec avg. 1920 je prevzel vodstvo poverjeništva za notranje zadeve pri deželni vladi v Ljubljani, v decembru 1920 še vod-stvo njenega predsedništva, oboje do februar-ja 1921. Leta 1924 je nadaljeval jezikoslovne študije v CMordu, 1925 pa v Cambridgeu. V letih 1926, 1927 in 1928 je bil namestnik jugoslovanskega. delegata pri letni skupščini Društva narodov v Genevi. Postavljen je bil tudi za člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Leta 1926—1927 je bil rektor Ijub-ljanske univerze. V letih 1929—1934 je bil teredni poslanik vn opoinomočeni minister Kraljevine Jugaslavije pri vladi USA v Wa-shmgtonu. Ko je Ul 1934 kot poslanik upo-kojen, je bii 1936 postavljen za honorarnega profesorja javnega prava na juridični fakul teti v Ljubljani. 1938 je predaval o obči teo riji o državi na pravni fakulteti v Zagrebu. bij 1938 imenoval za rednega profesorja za ustavno pravo in teorijo o državi na pravni fakulteti v Ljubljani in bil 1940—1941 dekan. Glavni predmet njegovega Študija je ustavno-pravna veda in kolikor z njo v zvezi, pravna filozofija. Njegovo obsežno literarno delo obsega knjige, razprave in članke ter ocene in po-ročila. Knjige: Das Recht der Abgeordneten auf Diaten (Wien u Leipzig 1913); Die par lamentarische Mitwirkung bei Staatsvertra-gen in Ostereich (Wien u. Leipzig 1915); Pravo in revolucija (1920 Ljubljana);' Država (Celje, MD 1927); Some Notions of the State and its international Phases (Washington 1931); A Treatise on the State (Baltimore 1933 — angl. dopolnjena predelava knjige Država). Slovenski biografski leksikon Dne 5. decembra 1918 se je v knjižnici vladne palače vseučiliška komisija prvič se-stala: Prisostvovali so tej zgodovinski prvi seji: dr. Grafenauer in dr. Poljanec kot za-stopnika vlade, bogoslovni profesorji; dr. Ja-nežič, dr. Zore in dr. Aleš Ušeničnik, profe sorji: dr. žmavc, dr. Debevec in dr. Kušar od društva slovenskih profesorjev, zastopni-ka društva »Pravnik« dr. Danilo Mjaron in dr. Anton švigelj, zdravnika dr. Alojzij Kra-igher in dr. Ivan Orožen, ing. Pavlin, dr. Ivan žolger ter docenta dr. M. Rostohar in dok-tor Fran Ramovš... od profesorjev in docen-tov pa prof. Grivec, Jesenko, Nahtigal, Oz-vald, Pitamic. Plemelj, B. Zarnik ... Univerzitetni zbornik V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA PETBA I PO MILOSTI BO2JI IN NARODNI VOLJI KRALJA SRBOV HRVATOV IN SLOVENCEV MI ALEKSANDER PRESTOLONASLEDNIK proglašamo in objavljamo vsem in vsako-niur, da je začasno narodno predstavništvo, sklacano z ukazom z dne 26. februarja 1919 na dan 1. marca v prestolno mesto Beograd v LVI redni seji dne 17. julija 1919 sklenilo ter da smo potrdili in potrjujemo ZAKON O QNIVERZI KRALJESTVA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, ki se glasr Člen 1. V Ljubljani se ustanavlja univerza kralje-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev ki ima pet fakultet: teološko, pravoslovno, filozofsko, te-hnično in medicinsko. Pitamic je častni doktor univerze v Wa-shingtonu, častni član filozofske akademije univerze v Georgetownu »America Bar Asso-ciation« in društva za pravno filozofijo in so-ciologijo v Beogradu, član Inernačion, di-plomatske akademije v Parizu, romunskega Instituta za administrativne vede, Ameriške-ga društva za internacion. pravo, Slovanske-ga instituta v Prag: in Masarykovega socio-loškega društva. Leta 1928 je postal dopisni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu, 10 let kasneje pravi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani... Slovenski biografski leksikon zgodovina in dokumentacija. Najpogumnejše človeško dejanje je uprav-ljanje zgodovine. Imam eno samo pravo in večno zgodovino. Imam zgodovinska in nezgo-dovinska dejanja. Imam preteklost ali je ni-mam. Zgodovina je zgodovina ali je ni. Zgo-dovina ne sme postati ideologija. Nag prispevek je zapis k pozabljenim po-glavjem zgodovine slovenske univerze. Vzklikam tudi Vam, Leosnid Pitamic! Meksander Zorn Dokumentaeija Teksti, ki bodo objavljeni na prevodnih straneh TRIBUNE, bodo skušali »za-jeti« tioiočeno misel sodobne evropske filozofije m teorije, kar seveda pomeni, da bodo izpuščeni nekateri (morda ravno tako temeljni) zapisi novodobne kritične li-terature. Le na ta način lahko list izobliKuje (ohrani svojo tipičnost in kontinuiteto (in ne nazadnje »sprejemljivost«), namesto da vegetira v nekakšni lažni univerzal-nosti, ki skuša zajeti vse: svet in (za)-vest v vseh možnih (in nemožnih) razsežno-stih, horizontih in implikacijah. Kajti: tako ga še nikoli ni »zazrla«, kaj šele skusila. Brez omejitve na določen miselni medij (ki je po eni strani izbran z ozirom na domačo kritično/teoretično publicistiko (ki se šele izobiikuje in zato potrebuje mož-nost svoje »vprostoritve«), kot tudi glede na nove impulze in izhodišča moderne ev-ropske zavesti (ki »bi« bili lahko po nekem temeljnejšem premisleku »sprejemljivi« /učinkoviti tudi za naš prostor)): pregledna in kolikor toliko zaključena SKUŠ-NJA in S/POZNANJE (kot eksistenčno do-živetje) nekega miselnega do/sežka nista možna, naj je ta še tako partikularen. Gre nam torej za »urejeno« in pregledno razumevanje nekaterih novodobnih miselnih tokov Zato bomo poleg lažje razumljivih-informativnih prevodov (dialog, intervju, interpretacija) objavljali tudi nekatere težje dostopne-zahtevnejše, a temu primerno krajše originalne tekste. Z današnjo številko odpiramo poseben, za sodobno misel izredno pomemben prostor Nietzschejeve filozofije, in sicer z dvema interpretacijama njegovega frag-mentarnega mišljenja: Deleuzovo in Heideggrovo. Prvo iz teksta NIETZSCHTE ET LA PHILOSOPHIE, drugo iz HOLZWEGE. Da o pomembnosti Heideggrovega sestopa v Nietzschejevo filozofijo ni potrebno govoriti, je razumljivo, saj nam je njegov način mišljenja še posebej blizu. Manj znan pa je opus francoskega filozofa Gillesa Deleu-za, za katerega pravi Henri Lefebvre v La Quinzaine litteraire, da skupaj z deli Ko-stasa Axelosa zaznamuje konec miselne epohe, ki ji med drugim pripada tudi sodob-ni strukturalizem, na čelu z J. Derridajem in Ph. Sollersom. Osnovna razlika med Hei-deggrovo in Deleuzovo reinterpretacijo Nietzscheja2 je v tem, da ga prvi še vedno ra-ziimeva v kontekstu metafizičnega mišljenja, medtem ko za Deleuza (kot za Axelosa) Nietzsche ni več metafizični mislec. Nietzsche odpira dve dimenziji sodobnega miš-tjenja, dva horizonta, v katerima se sprošča misel današnjega: »zdajšnjega« sveta: ho-rizont TEHNIKE in horizont IGRE. Po inavguraciji igre kot filozofskega problema3, igre ki metaforično zaznamuje konec klasične1 metafizije, ki briše (izbris kot ohrani-tev: briseur comme/als Aufhebung) absoluten smisel, nihilizem in humanizem XX. stoletja, je potrebno radikalno spregovoriti o njenem izvoru. Treba je torej ponov-no in generalno premisliti in izreči fragmentarno Nietzschejevo misel in njene im-olikacije v novodobnem mišljenju: igro (phaidia, ludus, jeu, Spiel) znotraj poetičnega mišljenja in/potemtakem tehniko (techne technique, Technik) znotraj sistematičnega in sistematizira-aega, pozitivnega, logično-kategorialnega, metafizičnega (znanstveno/tehničnega) mi-šljenja ki hoče vse, kar je (vse bivajoče) izračunati v santa casa der Logik in tako bit samo izničiti v bistveni, temeljni Nezavesti brezkonfliktne družbe, ki je kot taka: kot ldeološko-ekonomski in politično-znanstveni Estabillishment bistveno ne/bistvo in temeljno brez(d)no. Skušali bomo torej zajeti obe nakazani/označeni sledi evropskega mišljenja (sled igre in sled tehnike) ter njun temeljni novodobni IZVOR: fragmentarno in fra-gmentirano Nietzschejevo misel. A. M. 1 Presentation de Sacher Masoch 1967. — Spinoza et le probleme de ]'expression 1969 (Ed. de Minuit) Empirisme et subjektivitd 1953. — Nietzsche et la philosophie 1962. — La philosophie critique de Kant 1P63. — Marcel Proust et les signes 1964. — Le bergsonisme 1966. — Difference et rep^titiort 1969 (P. U. F. Ed.) in: DOGIQUE du SENS 1969 2 Heidegger je svojo misel o Nietzscheju radikalno razvil v NIETZSCHE B. I, II. Slovenski prevod temeljnega dela tega teksta z naslovom EVROPSKI NIHILIZEM bo v kratkem Objavljen pri založbi DZS ali pa v novi teoretični zbirki MK »Tokovi«. ' O filozofski razsežnosti igre je bilo napisanih več temeljnih del: od Heideggra preko Grossa, Heidemanna, Kujame, Rah-nerja, Haigisa, Pinka. Jiingerja Buytendijka, Scheuerla, Gadamerja, Ballyja, do Heidemannove. Axelosa. Benvenista. Cailloisa. Ehrmanna itd 4 Moderna metafizika kot znanstveno/tehnično raziskovanje ostaja še vedno tu, z in nad nami: kot quasi Totahvissen in quasi Totalkennen, kot Totalni Machtwillen in absolutna Wille zur Macht, se pravi kot quasi Denken des Denkens in quasi In-nerkeit des Inern. MARTIN HEIDEGGER NIETZSCHEJEV REK ,,BOG JE MRTEV" Nietzsche je prvič izrekel stavek ,Bog je mrtev' v tretji knjigi spisa .Vesela znanost' (Frohliche Wis-senschaft), ki je izšel leta 1882. S tem spisom se zače-nja Neitzschejeva pot k izoblikovanju njegovih osnov-nih metafizičnih postav. Svojstvena misel o smrti ne-kega Boga in o umiranju Bogov je bila že mlademu Nietzscheju znana. V nekem zapisu iz leta 1870 piše Nietzsche: »Verjamem v pragermanski rek: vsi Bogo-vi morajo umreti.« Mladi Hegel imenuje na zaključku razprave »Verjeti in vedeti« (Glauben und Wissen) ta ,občutek', na katerem temelji religija novega ča-sa — občutek: Bog sam je mrtev...' Hegelov rek 10 pomeni nekaj drugega kot Nietzschejev. Vendar ob-staja med obema bistvena povezanost, ki se skriva v bistvu vse metafizike Ta od Plutarha prevzeti stavek Pascala »Le grand Pan est mort« (Pe-nsees, 695) spada v isti miselni okvir, kljub temu, da je uporabljen iz nasprotnih razlogov. Najprej si oglej-mo celotno besedilo odstavka št. 125 iz spisa .Vesela znanost'. Odstavek je poimeniovan: »Der tolle Mensch« — Razkačeni človek — in se glasi: »Razkačeni človek. — Ali ste slišali govorice o ti-stem razkačenem človeku, ki si je prižgal v popoldne-vu svetilko in tekel na trg ter neprestano kričal: »Iščem Boga! Iščem Boga!« — Ker je stalo tam dosti takih ljudi, ki niso verjeli v Boga, se je precej osme-šil. Ali se je izgubil, ,je rekel nekdo? Ali je zgrešil pot kot majhni otroci? je rekel drugi. Ali se je vkrcal na ladjo? Emigriral? Tako so se smejali in kričali vse vprek. Razkačeni človek je skočil med nje in jih pre-bodel s svojim prodornim pogledom. Kam je šel Bog? je kričal, to vam hočem povedati! Mi smo ga ubili — vi in jaz! Mi vsi smo njegovi morilci! Ampak ka-ko smo to naredili? Kako smo lahko izpili celotno morje? Kdo nam je dal gobo, da smo lahko izbrisali ves ho-rizont? Kaj smo storili, ko smo razločili ta svet od njegovega sonca? Kam se sedaj premika? Kam se pre-mikamo mi sedaj? Stran od vseh sonc? Ali se ne po-tapljamo neprenehoma? Nazaj, od strani, naprej, na vse strani? Ali še obstaja zgoraj in spodaj? Ali ne blodimo okoli kot skozi neskončno ničnost? Ali se nas ne dotika dih neprostornosti? Ali ni postalo hlad-neje? Ali ne prihaja zmerom samo noč in še več no-či? Se vamne zdi, da moramo prižgati svetilke v po-poldnevu? Ali še ničesar ne slišimo o trušču pokopa-liščnikov, ki pokopavajo Boga? Ali še ne vohamo ni-.česar o božanski trohnobi? — Tudi Bogovi segnijejo! Bog je mrtev! Bog bo ostal mrtev! In mi vsi smo ga ubili! Kako bi se tolažili, mi ubijalci vseh ubijal-cev? Najsvetejše in najmočnejše, kar je svet do se-daj imel, je izkrvavelo pod našimi noži — kdo nas bo očistil te Krvi? Kakšne praznike pokore, kakšne svete igre bomo morali iznajti? Ali ni veličina tega dejanja prevelika za nas? Ali ne bomo morali postati sami Bogovi, da bomo lahko postali dostojni Bogov? Ni-koli ni še obstajalo večjega dejanja — in kdor koli se bo rodil za nami, bo spadal zaradi tega dejanja v višjo zgodovino, kot je bila vsa dosedanja zgodovina!« — Tukaj je umolknil razjarjeni človek ter ponov-no pogledal svoje poslušalce: tudi oni so molčali in ga odtujeno gledali. Končno je vrgel svojo svetilka na tla. tako da se je razbila in ugasnila. »Prihajam pre-zgodaj, je rekel potem, ni še prišel moj čas. Ta ve-likanski dogodek je še na poti, še potuje — ni še prišel do človeških ušes. Strela in grom rabijo čas, svetloba ozvezdja potrebuje čas, dejanja potrebujejo čas tudi potem, ko so že storjena, da jih kdo vidi ter sliši. To dejanje jim je še zmerom bolj oddaljeno kot vse ozvezdje — in vendar so ga storili sami!« Pripovedovali so tudi, da se je vrinil razjarjeni človek še istega dne v različne cerkve in zapel tam svoj Requiem aeternam deo. Ko so ga vrgli čez prag in ga izpraševali, je odvrnil zmerom samo to: »Kaj pa so še te cerkve, če niso nič drugega kot rakve in grobovi Boga?« štiri leta pozneje (1886) je Nietzsche dodal štirhn knjigam »Vesele znanosti« peto, ki nosi naslov »Mi neustrašljivi« (Wir Furcht — losen).Prvi del knjige (aforizem 343) je poimenovan: »V čem je naša veselost« (Was es mit unserer Heiterkedt auf sich hat). Odstavek se začenja: »Največji novejši dogodek — ,Bog je mrtev', izguba vere v krščanskega Boga — začenja polagoma metati svoje sence čez Evropo.« Iz tega stavka je razvidno, da misli Nietzsche z rekom o smrti Boga, krščanskega Boga. Vendar uporablja Nietzsche v svoji filozofiji imeni Bog in krščanski Bog za poimenovanje nadzemeljskega sveta. Bog je ime za področje idej ter idealov. To področje nadze-meljskega se uporablja od Platona naprej, natančneje od poznogrške razlage Platonove filozofije kot res-nični in edino obstoječi svet. Izrek ,Bog je mrtev' pomeni: nadzemeljski svet je brez dejstvujoče moči. Ta moč ne daje nobenega življenja. Metafizika, to se pravi zahodna filozofija, razumljena po Nietzscheju kot platonizem, je kon-čana. Nietzsche vidi v svoji lastni filozofiji premišlje-vanje, usmerjeno proti metafizitki, to se pri njean pravi proti platonizmu. Izrek ,Bog je mrtev' vsebuje tudi ugotovitev, da se ta ničnost razširja. Ničnost pomeni tukaj: od-sotnost povezave sveta z nadzemeljskim. Nihilizem, ta najstrašnejši vseh gostov', stoji pred vrati. Ni-hilizem je zgodovinsko gibanje in ne katerikoli ter po komerkoli zastopani nauk in svetovni nazor. Nihili-zem premika zgodovino z nekim komaj spoznandm 11 osnovnim dogajanjem. v usodnosti zahodnih narodov. Nihilizem potem tudi ni samo zgodovinski pojav zra-ven drugih, ne samo duhovna struja, ki se pojavlja zraven drugih kot recimo zraven krščanstva ali zra-ven humanizma ter zraven razsvetljenosti v sklopu zahodne zgodovine. Nihilizem je, zamišljen v svojem bistvu, osnovno gibalo zgodovine zahodnega sveta. Ta razkazuje tako velike značilnosti propadanja, da se v nadaljnjem raz-širjevaruju latiko konča sarno v svetovni katastrofi. Nihilizem je svetovno-zgodovinsko gibanje, ki zaobse-ga vse narode sveta nove ere. Nihilizem ni prisoten samo tam, kjer ne verujejo v krščanskega Boga ali kjer se borijo proti njemu ali kjer je prisoten samo svobodomiselni ateizem. V izreku , Bog je mrtev' pomeni lme Bog pred-vsem nadzemeljski svet idealov, ki vsebuje cilj za ze-meljsko življenje, za življenje vsakega posameznika, ki ga tako od zunaj v nekem smislu določa. Nevar-nost v smislu odpadnosti od krščanske veroizpovedi zato nikoli ni bistvo in vzrok, temveč vedno samo po-sledica nihilizma; kajti lahko bi kršeansfcvo predstav-ljalo samo tudi postedico in izoblikovanje nihilizma. V zapiskih iz leta 1887 postavlja Nietzsche vpraša-nje: »Kaj pomeni nihilizem? »On odgovarja: »Da se najvišje vrednote razvrednotijo.« Sodeč po zapisku si Nietzsche predstavlja nihi- lizem kot zgodovinsko dogajanje. To dogajanje raz- laga kot razvrednotenje vseh dosedanjih vrednot. Bog, nadzemeljski svet kot resnično bivajoči in vse dolo- čujoči svet, ideali in ideje, cilji in vzroki, ki določajo in vsebujejo vse obstajajoče ter človeško življenje ' posebno, vise to nani je tukaj predsitavljemo v smislu ! višjih vrednot. , Vendar za Nietzscheja nihilizem ni samo deka- i denca, temveč tudi osnovno gibalo zapadne zgodovine in predvsem zakonitost te zgodovine. Zaradi tega Nie- ; tzsche posebno pri svojih premišljevanjih o nihilizmu ; ne poudarja poteka razvrednotenja najvišjih vrednot v historičnem smislu in tudi ne sklepa ter ne izraču- nava propada zahodnega sveta temveč obravnava nihilizem kot »notranjo logiko« zapadne zgodovine. Vendar je Nietzsche hkrati tudi naklonjen nihili- zmu v smislu »prevrednotenja vseh dosedanjih vred- not«. Zato ostane nihilizem zmerom dvorezen. Dvorez- no v tem smislu je tudi to, kar navaja Nietzsche kot predstopnjo nihilizma, namreč pesimizem. Namig na različne stopnje in razlage nihilizma nakaže, da je nihilizem po Nietzschejevi razlagi po- vsod zgodovina, kjer povprašuje po vrednotah, po za- snovi vrednot, po razvrednoteoju vrednot, po pire- vrednotenju vrednot, po novi postavi vrednot in konč- no po drugačnem ocenjevanju pri postavljanju prin- cipa vseh vrednot. Najvišje cilje, vzroke, principe bit- I nosti, ideale in nadzemeljskost, Boga in Bogove — vse to pojmuje kot vrednote. Vendar bomo Nietz- schejev pojem nihilizma šele takrat zajeli v zadostni ; obliki, ko bomo vedeli, kaj ima Nietzsche za vrednoto. ] V nekem zapisu — 1887—88 — Nietzsche določa ! vrednoto: »Zorni kot vrednote je zorni kot, ki omo- goča pogoje za stopnjevanje in ohranjevanje življe- nja glede na kompleksno tvorbo relativno trajajoče- j ga življenja.« I Nietzsche ima za bivajoče osnovni gib vsega res- nicnega, to se pravi, v širšem smislu, celotno bitnost. On vidi v tem tisto, kar določa bitnost v svoji essen- j tii kot ,Voljo po moei'. ,Voija po moči' jje tako : osnovna poteza .žlvljenja'; Volja po moči, bivajoče, I življenje in bitnost pomenijo v Nietzschejevem smislu I eno in isto. Volja po moči je vzrok in nujnost postav- : ljanja vrednot in izvor možnosti za spoštovanje vred- : nost. Zato Nietzsche pravi: »Vrednote in njih spre- membe so v odnosu z močjo tistega, ki jih postav- lja« Volja po moči pa je kot princip nove postave vrednot v odnosu do dosedanjih vrednot hkrati tudi princip prevrednotenja vseh dosedanjih vrednot. Zato ker so vladale dosedanje najvišje vrednote zemelj-skemu iz višine nadzemeljskega in ker je sestavina te vladavine metafizika, tako se potem z novim prin-i cipom prevrednotenja yseh vrednot prevrednoti tudi metafizika. Nietzsche vidi v tej preobrnitvi premaga-nje metafizike. če pa Nietzsche ima nihilizem za zakonitost v zgodovini razvrednotenja vseh dosedanjih najvišjih i vrednot in pojmuje razvrednotenje v smislu prevred-notenja vseh vrednot, temelji nihilizem po njegovi predstavi v vladavini in razpadanju vrednot in s tem v možnosti postavljanja novih vrednot. Zato se' da Nietzschejev pojem nihilizma in reka ,Bog je mrtev' dovolj jasno razložiti šele iz bistva volje po moči. Kaj pomeni v Nietzschejevem smislu volja po mo-či, ne bomo nikoli razumeli iz kakšne ljudske pred-stave o hotenju in moči, temveč samo z metafizičnim premišljevanjem, kar je hkrati celotna metafizika za-hodne zgodovine. Nietzsche omenja prvic ,Voljo po moči' v delu ,Tako je govoril Zaratustra': »Kjer sem našel živ-ljenjskost, tam sem našel voljo po moči; in še v volji služabnika sem našel voljo biti gospod.« Zato Nietzsche lahko trdi: »Hoteti nasploh pome-ni hoteti-postati-močnejši, hoteti se okrepiti...« Bistvo volje po moči je kot bistvo volje osnovna poteza vsega resničnega. Nietzsche pravi: »Volja po moči je najbolj notranje bistvo bitnosti.« Volja po-moči je v svojem bistvu volja, ki postavlja vrednote. Ustvarjanje možnosti za voljo, iz katere se volja po moči osvobodi do same sebe, je za Nietzscheja bistvo umetnosti. Umetnost je bistvo vsega hotečega, ki od-pira nove perspektive ter jih dosega. »Umetnina je tam, kjer se pojavi brez umetnika, in tudi tara, kjer je umetnik, kolikor je samo predstopnja umetnine. Svet kot sam rojeni umotvor ...« Nietzsche je izrazil prvi stavek o vrednotah metafizike volje po moči še v drugi obliki: »Mi imamo umetnost zato, da se ne bomo pogubili v resnici.« V osnovni postavi metafi-zike volje po moči, kot smo jo prej omenili, sta mi-šljenji umetnost in resnica kot prvi tvorbi uporab-ljanja volje po moči pri človeku. Ker temelji teženja po vrednotah v metafiziki vo-Ije po moči, je Nietzschejeva razlaga nihilizma kot dogajanja v razvrednotenju najvišjih vrednot in pre-vrednotenju vseh vrednot metafizična, in sicer v smi-slu metafizike volje po moči. Kolikor pa razume Nie-tzsche svoje lastno premišljevanje, nauk o volji po moči kot ,princip novih postav vrednot', toliko ne pojmuje nihilizma samo negativno kot razvrednote-nje najvišjih vrednot, temveč hkrati pozitivno — kot premagovanje nihilizma. S spoznanjem ,Bog je mrtev', se začenja tudi spoznanje o radikalnem prevrednotenju vseh dose-danjih najvišjih vrednot. človek sam preide po ta-kem spoznanju v drugo zgodovino, ki je višja, ker je v njej princip vseh postavljenih vrednot, volja po moči, prav zaradi resničnosti resničnega, kot bitnost vsega bitnega preizkušen ter prevzet. Samozavest, na kateri temelji sodobno človeštvo, uresniči s tem svoj zadnji korak. želi samo sebe kot vršilca brezpogojne volje po moči. Nihilizem, to se pravi razvrednotenje najvišjih vrednot, je s tem premagan. Tisto človeštvo, ki si želi svojo lastno človečnost kot voljo po moči ter spozna to človečnost kot sebi pripadajočo in z voljo po moči v celoti določeno resničnost, bo od-visno od bistva človeške oblike, ki se bo razvila po sedanjem človeštvu. Ime za tako obliko človečanst-va, ki se bo dvignilo nad sedanji človeški rod, je .Nadčlovek' — Uebermensch —. Pod tem ne razume Nietzsche katerikoli osamljen primer človeka, v ka-terem so povečane ter stopnjevane sposobnosti in na-meni običajno znanega človeka v ogromnost. »Nad-Človek tudi ni vrsta ljudi, ki bi po vplivu Nietzscheje-ve filozofije na življenje šele nastala ...« Pojem ,Nad-Človek' vsebuje bistvo človeštva, ki začenja prehajati kot sodobno bitje v življenjsko popolnost svoje dobe. .Nadčlovek' je človek, ki ga določa volja po moči in resničnost. Bistvo Nadčloveka ni nobena svoboščina za be-snost neke samovoljnosti. Bistvo Nadčloveka je v biti sami zasidrani zakon dolge vrste najvišjih samopre-magovanj, ki šele usposobijo človeka za bitnost; to pripada kot bitnost biti, kjer ta bit kot volja po moči izraža bistvo svoje volje, in postane zaradi tega že epoha, in to zadnja epoha metafizike. Tako je nadzemeljski vzrok nadzemeljskega sveta. mišljen kot dejstvujoča resničnost vsega resničnega, postal neresničen. To je metafizični smisel metafizič-no mišljenega reka ,Bog je mrtev.' Ubijanje Boga pomeni odstranitev obstajajočega nadzemeljskega sveta po človeku. Ubijanje pomeni dogajanje, v katerem se bitnost sama na sebi ne uničuje, vendar pa se v svojem bistvu spremeni. V tem dogajanju pa se predvsem spremeni tudi človek; ta bo odstranjeval bitnost v smislu bitnosti same na sebL Prehod človeka v subjektivnost spremeni bitnost v predmet. Predmetnost pa je tisto, kar je s pomočjo predstavljanja bilo zaustavljeno. Odstranitev bitnosti same na sebi, torej ubijanje Boga, se vrši v zagotav-Ijanju obstanka, pri čemer se človek oskrbi z gmot-nimi, telesnimi, duševnimi ter duhovnimi zalogarai; to zaradi svoje varnosti, ki si želi vladanje nad bit-nostjo kot možno predmetnostjo, da bi s tem lahko ustregel biti bitnosti, torej volji po moči. Zagotavljanje kot priskrbovanje varnosti pa teme-Iji v postavljanju vrednot. Postavljanju vrednot pa je podvržena bitnost sama na sebi, ki je tudu uni-čila bitnost v sebi. Ta zadnji udarec pri ubijanju Bo-ga napravi metafizika, ki zaradi volje po moči zaplo-di premišljevanje v smislu premišljevanja v vredno-tah. Vendar Nietzsche sam ne pozna, kaj pomeni ta zadnji udarec, pri katerem je bila bit znižana k čisti vrednoti. Nietzsche sam pa pravi: »Mi vsi smo nje-govi morilci! — Vi in jaz!« Gotovo, potemtakem sma-tra Nietzsche tudi metafiziko volje po moči za nihi-lizem. Vsekakor; vendar pomeni za Nietzscheja to samo da metafizika kot nasprotno gibanje v smislu prevrednotenja vseh dosedanjih vrednot najostreje in tudi dokončno izvrši prej omenjeno ,razvrednote-nje vseh dosedanjih najvišjih vrednot'. če torej temelji bistvo nihilizma v zgodovini, če pri pojavi bitnosti same na sebi izostane v celoti res-nica biti, in če potemtakem bit sama na sebi in njena resnica ničesar ne pomenita, potem je metafizika kot zgodovina resnice bitnosti same na sebi v svojem bi-stvu nihilizem. V smislu usode biti, pomeni nihili ni-hilizma, da biti ni. Bitnost ne preide v svetlobo svoje-ga lastnega bistva. V pojavnosti bitnostnega samega na sebi se bit sama ne prikaže. Resnica biti odpade, ostane pozabljena. Metafizika je epoha zgodovine biti same. V bist-vu zgodovine pa je metafizika nihilizem. če pa opo-zarja ničnost, kakor Že koli, na bit, potem bi lahko nakazala bitno-zgodovinska določljivost nihilizma po-dročje, v katerem se lahko izkusi bistvo nihilizma, da potem lahko nastane nekaj premišljenega, kar spet lahko prevzame naš spomin. Ime nihilizem pomeni, da je v tem, kar nam izpove, bistveno prisotna nič-aost. Nihilizem pomeni — da je vse v kateremkoli po-gledu Nič. Vse pomeni bitnost v celoti. Ampak bit-nost je nastala iz biti, karkoli naj že pomeni in kar-koli že je. Kajti bit sama je bit v svoji resnici, in ta resnica pripada biti. Preved-3! in sestavil W. H. Iz knjige: Martin Heidegger ,Holzwege' Prihodnjič: GILLES DELEUZE lepr je, če se govori za dom in poje, ampak pravim jaz: še lepše pa je, če gre vsak na delo svoje! (narodna) milan osrajnik' kaj vem vem samo da je prah in rež valjal svetlobo kvadrata do mojega prostora in jo razpustil trije gibi vrgel te bom z roko naprej pod kolo avtomobila in zazidal v piramido da te bodo rastle kosti onstran bom držal tvoje oko trenutek levega očesa pogoltnil sem pljunek piva in ji rekel ljubim te kot sto hudičev ona pa je hotela jesti kalamare srkala je dim iz drave in rekla da sta adriana in republika lepa otročiča potem je šla scat v emono in je pol ure ni bilo ob meni zagrabil sem jo za roko in jo vrgel z nebotičnika tako da je padla na sredino titove in so bili možgani čisto narazen potem so tri ure čistili cesto jaz pa sem sedel za mizo ob oknu pil čaj in gledal na grad ampak ona takrat ni več govorila o adriani zalivala se je z rumom in se smejala ljudem ki so bili tako majhni uroš kalčič spet na rodni zemlji Prišla si k meni v zimi devetinpetdeset m mi rekla: kitajc brez jajc vosek mi je kapljal s čela na predpražnik biie so volitve in zagrebli smo mamo Bilo mi je nerodno ko mi je dnevnik pogledal ven iz hlač in zaklel sem se da se bom še to zimo obrnil Težko je bilo zunaj -26 v sobnem pepelniku strdki tromboza pokazala si mi rdeče vložke zakurila sva peč dunja menjal sem način izgovarjanja črke v lotila sva se Ghrotha in sina Draga mama Tončka spet abortira urinira onanira sortira Draga mama voda zmrzuje kotel je počil v petek drobnarije bom pa kar pustil Bil sem prav posebno mozoljav tiste pomladi ko je prišla videl sem jo nago potem pa se je vse podrlo šel bi raje v šentjakobsko a bilo je vsak petek kaj narobe imel sem prekratke lase vozil sem prestar bicikel Spomladi sva se zapirala v paviljon pri Seti jedla moldavske češnje bilo je že dvestotič ko sva skupaj spala * M. me je še vedno izsiljeval imel je pištolo jaz pa ne bila sva prijatelja do 55 potem sva šla štopat do Portoroža Baja pa je bila že razdevičena Janija so starši porezali ker so židje kupili so si kakaduja pa so biU takoj važni da jim ga je organ zaplenil toplo poletje Potem je prišla ona in mi rekla da je najboljši slovenski pesnik še vedno Bob Dylan Mislil sem da bom izkašljal srce pljuča jetra falos Potem pa si prišla ti Rozi rekla da sem kitajc brez jajc in mi nasula aspirina v čaj božidar bagola igriva grozitev franciju križniku bela črta merilo vesti nevarno ostrižena beseda ne smem pogledati v oči ropar razmetanih kosti ne umivati rok pred jedjo znotraj izžrt zaprt od zunaj vprašaj neme bolečine kdo doume solzni smeh meh s katerim računajo sol s katero modrujejo kri katero uživajo osvabojeni z govorico pričevavci s plamenico iz srede preži oskubena miš toplota izlizanega stola stroj z nedokončanim stavkom tretje poglavje knjige kraljev premišljevanje o mističnem telesu nobena barva ne zadošča igravec brez moči čemu brskati po pepelu hudičev sin hudič hudičev z razklano glavo raztajam led zemlja se bohoti svari reže v dojko zarinjen votel zob z obraza pometen smehljaj vedno strahopeten pred seboj neslani poizkus tuljenja spomin izvirnega teženja izrabljene sanje sem razbil prosečega očeta zaklal pijano mater napodil brata pradal za šalo užitek pregriznjene ledvice vice edino pravične vice lili zavrnik vse bi dal za dan namenjen meni tebi v tolažbo ifigenija zagoričnik napol v strahu napol v nedelji DEŽ PO DNEVU PO SONCU NOC pokončani romeo v sivem črnomodri diamant telesa drugo čez drugo to je zalega trenutek brez imena bodi ali bodi z njini moje ime je gogo gledata me dve nuni nunasto krivina to je gogo pri branju PREKRIŽANA SOFIJINA LETA želi si besede in smrti z zaprtima očesoma šumi mornarsko pesem zakaj ne gleda v sonce ko poje zakaj je neizrazito tiho očesna serije žena ki se spominja v križanih kvadratih je neizrazito kar se ne izraža HIDEU HIDEVARI IZ POSVETILA TRIPTIH DESNA STRAN te banane so slastne hideo hidevara ali so resnične banane ali so samo olupki kaj obleče marija quelquefois ko je hladno ne misli da ni če skriješ lentement je tako ali tako to kar je zapravljanje časa če je ženski spol potem pa že z nikalnico začenjamo v obdobju ki raste se sprašuje ali je čas usmerjen ali je kaj ob času občasnega ikarus v florijanovem vrtu ponovitev smrtonosnega padca grozi in si puli lase bela krava je na videz plešasta ko veter zija vanj ko prst steza lovke v njegove dlani da se tujec obesi na ped zemlje ob sončnem zahodu DILEMA tu so bili iz zemuna poučujem nič ko sem direktor delavci so se najprej štirinajst dni šalili vajen knjig ni za delo delavci so se potem tri dni čudili vajen knjig je lepše oblečen ni vajen ni za rabo latinščina analiza kadar se rabi je dobro da spoznaš proces dela vsi smo potrebni ne marajo smeti odvažat za boljše plače gore smeti delajte sproti da boste kaj imeli meni čez dvajset let ne bo nič koristilo torej dvanajst stavkov o včerajšnji nedelji DIMANCEH D'HIERE podoba iz otroštva nedokončana zgodba cankar suhe hruške domača vzgoja med brati in sestrami telo mu živi od zraka varuje ga varuh mejni v ciklusu vojne je človek ali vedro gogo iz ZnS in svete strogostd OB 50- LETNICI ČESTITAJO IMVERZIV LJIIBLJANI SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA - BEŽIGRAD SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJAJNA - CENTER SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA- MOSTE-POLJE SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA- ŠIŠKA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK EN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA CESTITA UNIVERZI V LJUBLJANI OB 50-LETNICI COMMERCE ZASTOPSTVO INOZEMSKIH TVKDK VERTRETUNG AUSLANDISCHER FIHMEN Tel. 31! 7M TELEX M-ttJ . LJUBLJANA, -TTTOVA CESTA ST. »l REPRESENTATTVES OF FOREIGN FIRM COMMERCE LJUBLJATfi Zastopamo priznane tuje tvrdke ki oskrbujejo našo kemično, tek-stilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter kmetijstvo z zaščitnimi sredstvi za rastbnstvo in gnojili. Spremljevalne dejavnosti (servisne, tehnično-posvetovalne in druge službe) zaokrožajo našo dejavnost. SKOMPAS TURISTICNO IN AVTOBUSNO PODJETJE LJUBLJANA Generalna direkcija: LJUBLJANA, Dvoržakova 11 Tel.: 313-226, 323-466, 312-123 Poslovalnice: Beograd, Bled, Budva, Brnik, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Hercegnovi, Izola, Jese-nice, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Portorož, Postojna, Poreč, Pula, Rabac, Rovinj, Sežana, Sisak, Skopje. Split, Subotica, Vrsar, Vr^ac, Zadar, Zagreb. Poslovalnice na mednarodnih mejnih prehodih: Fernetiči (Sežana), Gradina (Dimitrovgrad), Kozina, Korensko sedlo, Ljubelj, Laza-ret (Ankaran), šentilj, škofije, Vatin (Vršac). Kompas garni hotel Bled — Kompas garni hotel Ljubelj — Kompas hotel Dubrov-nik — Kompas motel Kranjska gora — Hotel »Panorama« Ljubelj — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrovci Žičnica »Zelenica« Ljubelj Rent-a-car IMPORT-EXPORT Tel. centrala 323-241, gen. dir.: 311-353 Brzojav: KOTO, Ljubljana Teleprinter: 31-298, p. p.: 415 PREDMET POSLOVANJA PODJETJA JE TRGOVANJE NA DEBELO, IMPORT-EXPORT Surovine in predelane kože, vse vrste usnja, usnjena galan-terija in konfekcija, umetno usnje, ščetine, volna, dlaka, gu-mirana žima, krzna, kožni in usnjeni odpadki, industrijske maščobe, strojila, pomožna sredstva za usnjarsko in čevljar-sko industrijo, opremo za klavnice in obrate mesne prede-lave. ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM Obiščite našo trgovino visoke mode »BOUTIQUE« v poslovni stavbi, Miklošičeva 5. LEK LJUBUANA CEIOVSKA CESTA 135 TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMICNIH IZDELKOV POB 37 . Telegraml: LEK LJubljana . Telex YU UK 31171 Teltfon: h. e. 55-122 2!ra nLun », 50M-337/4 pr) SOK V IJublJanl ČESTITA UNIVERZIV LJUBLJANI OB 50-LETNICI Študentska reviia 1948 Slika slovenske matere »Ko nam je Oton Župančič podaril »Veroniko De-seniško«, smo vedeli, da nam je dal sliko slovenske žene in matere ...« Grdi slavisti »Med vsemi slavisti jih je bilo le deset pripravlje-nih sodelovati pri literarnem krožku. Vsi ostali so bodisi zaradi preozke zaverovanosti v svoje indivi-dualno delo bodisi zaradi komodnosti in nezanima-nja mirno šli preko literarnega krožka ...« Studentski lisl 1949 V V SE danes ali ZE danes? ;:Ceprav smo material študirali, nekateri člani mladinske organizacije še danes ne pojmujejo dovolj vsebine organizacije Ljudske mladine, njene velike vloge in perspektive ...« S partijskega posvetovanja »Ljubljanska univerza je ustanova, kjer so ... ši-roko odprta vrata malomeščanskim vplivom in ten-dencam.« 0 slabih namenih »Agitacija za delovne akcije se je začela takoj ob pričetku letnega semestra ... Precejšnje težave so bile z mobilizacijo v (našteje oddelke), kjer so se neka-teri poedinci skušali z raznimi izgovori umakniti de-lu... To je jasen dokaz, da so stopili nekateri v novo organizacijo LšM-a zgolj iz špekulativnih na-menov...« 0 zvezi mladih kulturnih delavcev »ZMKDS bo stremela za tem, da se širi in ustvarja visoko idejna, napredna in izrazno dognana umet-nost in kultura... Vsakogar mora navdajati radost novega človeka, skromnost in vztrajnost, nesebičnost in plemenitost v novi družbi... ... Ni lahek poklic pesnika in pisatelja...« Iz obletnice v obletnico do dvajsetletnice »študentski list«, glasilo LM celotne univerze, svo-jemu poslanstvu ne more odgovarjati v celoti... Vsak, četudi površen čitatelj, bo opazil, da večji del sodelujejo samo štiri fakultete: filozofska, ekonorn-ska, medicinska in VPš ...« Tribuna 1959 »Požrl bi karkoli, samo da bi si poplaknil spo-min na Osrednjo študentsko menzo — in je nekomu požrl indeks.« Danes nekdo drug požre precej tekočine, da po-plakne misel na postani indeks v predalu. Tribuna 1963 Fakulteta je šola, ki celo malomeščane prevzgaja v akademske državljane. Izjava nekega študenta: »Raje sem študent z dvaj-setimi čuki kot pa v proizvodnji s štiridesetimi.« Pismo Miha iz Novega mesta »Pred časom je veliko govoric sprožil v mestu neki bunker—bar. Te govoricvj so bile še hujše, ker ljudje niso točno vedeli, kje je ta bar in ker sami niso mogli vanj. V resnici je to neka sekcija jamarskega kluba, katere člani so sami štu-dentje. V kleti neke hiše v mestu so si s svojimi pri-spevki opremili sobo in poskrbeli, da je stalno na za-logi nekaj hrane in pijače. Svoje delo (jamarsko) so omejili na dve ali tri ekspedicije v neraziskane jame, ves ostali čas pa posvetijo menda svojemu najvažnej-šemu opravilu — zabavi. Da bi se zavarovali pred morebitnimi obrekovanji tudi z uradne strani, so si izbrali častne člane z zvenečimi imeni. Tako so prišli do svojevrstnega življenjskega motta: Zabavamo se, torej smo. Razumljivo: skoraj vsi člani kluba so otro-ci dobro situiranih staršev .. Zgražamo se, torej smo Iz škorpijončkov — Brez dovoljenja lastnika si je nekaj študentov izposodilo avtomobil enega od urednikov Tribune. Več kot pol ducata se jih je vozilo v njern čez drn in strn. Poleg drugega so s tem ogrozili pravočasen izid te številke. O težavah na Sorbonni Na filozofski fakulteti v Parizu je 70 % študen-tov, ki neredno opravljajo izpite. Eden od glavnih vzrokov — pomankanje šolskih prostorov... štu-dent, ki pride pol ure pred začetkom predavanj, bo mogoče imel srečo in dobil sedež. V Franciji, kjer imajo samo »Sorbonno« pa »Eco-le normale«, še gre. Pri nas pa imamo »Univerzo«. Tako je treba priti v predavalnico, kjer bo predaval ob 19. uri profesor Pirjevee, vsaj ob 17.45. Razgovor ob dveh Pavle celik »In po diplomi, ki bo kmalu, kam kaniš?« »Vse kaže, da bom zašel na kulturno pedagoško področje. Sicer pa, kaj me sprašuješ, saj sam veš, da nihče ne ve, kaj in kako bo ...« Mate Dolenc se je srečal z njim 1968. na UJV. Tribuna 1965 Da smo si na jasnem »Gregarni (čredni) motiv pri slehernem normal-nem človeku v našem kulturnem svetu je dejstvo. S tem v zvezi irna večina Ijudi v našem drusbenem sve-tu nagon po priznanju katerekoli vrste. Ambiciozni posamezniki se skušajo uveljaviti na različne nači-ne... Individualni način gregarnosti pri publicistih je v kontaktiranju s čim večjo skupino, kar jim omo-goča tisk...« Zamolčani Gregec Demantiramo 1969 Dne 23. 11. ob 17. uri. Uredništvo Tribune. Ura pred izidom prve letošnje številke. Uredniki nestrp-ni. Glas po telefonu zahteva odgovornega urednika. Oglasi se Sašo šrot. — Tu UJV. Bili smo v tiskarni. Takoj ustavite delo. članek o razrednem sovražniku mora ven, ali Tribuna ne bo izšla. Sašo pridno vse obljubi, pripomni, da še ni ured-nik, in Dekleva pa Cizej tečeta v tiskarno. Tedaj pa se na vratih pojavi tovariš UJV sam — Ifi, šef kolpor-taže. Telefoniral je s Pošte. Praznik republike 1969 je v jutranji urah gromovito otvoril naš sotrud-nik Mate Dolenc. Svoj P 403 je dotolkel z vogalom hiše, nato pa uprizoril budnico pri prijateljih. Od-peljali so ga domov, kdaj pa so gasilci odpeljali av-tomobil, ni znano. Tisto jutro je bilo moč poklicati samo milico. Za letošnje praznike je Ijubljanski radio poročal o naši in svetovni premieri Bulajicevega filma. Poro-čilo je bilo pomanjkljivo. Premiera je sarajevska, bo-senska, jugoslovanska, balkanska, evropska šele zdaj svetovna), razen tega še interplanetarna, za luno, ki spada zdaj k nam in kjer ga bodo lahko tudi gledali. OIASHO 13UOSK6 STUDINTSK6 MIADINE btmUANSKE UNIVERZe - Apmi 1948 - ŠTSV. 1 Potvorjeni Heidegger (k slovenskemu prevodu Expressovega intervjuja z M. H.: Naši razgledi, nnvember 1969) V svoji okt. številki (dne 20. do 26. 10. 1969.) je francoski tednik »Express« objavil neki »dokument«. namreč »1 'entretien que Martin Heidegger a bien voulu accorder ... a notre collaborateur«, kar v pre-vodu pomeni, da kot dokument ponuja zapis pogo vora, ki naj bi ga filozof prijazno omogočil nekemu sodelavcu Expressa. K temu piše Martin Heidegger iz Schwarzwalda z (za bralca) razveseljivo nedvoum nostjo: »Pogovor ne more obstajati .., ker nisem ni koli prejel takšnih vprašanj od katerih koli franco skih novinarjev.« In točneje: Heidegger je lani odklo-nil intervju nekega francoskega novinarja, »predvsem zato, kar sem še posebej poudaril, ker pri Spieglu še hranijo zapis obširnega razgovora, ki naj bo objavljen šele po moji smrti.« Kar torej Express ponuja svojim bralcem na osmih straneh kot vprašanja in odgovore. kot diskusijo, in kar »Die Welt« v dobri veri citira kot intervju s Heideggerjem, se je torej izkazalo za kompiliranje neprotokuliranih (očitno niti enkrat do-besedno citiranih izjav. Heeidegger, 29. 10. 1969 po novno Spieglu: »... poudariti pa moram, da še vedno nisem prejel iz Pariza nobenega sporočila in torej sploh ne vem. kaj je bilo v intervjuju objavljeno« (Spiegel, 3. 11. 1969) Anefcdote na 188 m »Ton in montaža« ter graditelj Radaa študent Ljubo Dobrečevič z elektrotehniške je znan in pri-ljubljen zaradi železnih živcev in potrpežljivosti. To-da kaj takega pa še ne: Nekega popoldneva sem že krepke minute čez četrto čakal na »Ko študent na rajžo gre« — pa nič. Nenadoma kar brez običajne avize butne iz radia glas-ba s plošče, ki ji gramofon ni zadel začetka, čez tre-nutke pa še Ljubov glas: »Cenjene poslušalke in po-slušalci, zaradi nepredvidenih težav bomo današnji program začeli z glasbo iz naše diskoteke.« — V skr beh, če so morda zmanjkali članki ali kaj, takoj tele-foniram v Naselje. Oglasi se popolnoma miren glas — zopet Ljubo: »Kaj je narobe? Nič posebnega! De-žurna napovedovalka ni prišla. Ravno zdaj je nekdo stekel po drugega. Nikogar ni bilo tu, pa sem kar sam moral.« Dušan Pirc: študent slavistike, je bil prve tedne oddaj v tem semestru edini moški napovedovalec in je zato moral zvečine sam brati »prima vista di-rektno« tudi, če je bil prehlajen. Od utrujenosti in živčnosti — ker nobena stvar razen oddaj ni stekla ob dogovorjenem času — je večkrat prebral kaj po svoje. Na primer: »Radio študent na valu 188 metrov. Poročila. To-variš Tito in naša žena Jovanka...« Resnična (o)pravljica iz Radia študent — poleg tiste, da bodo honorarji »na začetku prihodnjega ted-na«; — v oddaji »MC5«, torej M(itja) C(iuha) 5; »V neki deželi... (itd.) — ,Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo najbolj vase zaljubljen v slovenski pop-deželi je tej? '— ,Nihče bolj od tebe, Tomaž Domicelj!« ' 1595: ustanovitev jezuitskega kolegija (mednarodno pri-znana letnica ustanovitve ljubljanske univerze) 1658: slovenski deželni stanovi so postavili jezuitom šol-sko poslopje pri sv. Jakobu 1704 S Janez Gregor Thalnicher (Dolničar) sestavi tri pred-raeunske osnutke za ustanovitev slovenske univerze v Ljub-ljani 1773: razpustitev jezuitskega rela, dokoneen udarec_vpli-vu jezuitov na šolstvo v cesarstvu ~-*^ -^ 18981 v Kranjskem deželnem zboru je poslanec Ivan Hri-bar izjavil: »Skrbeti moramo — in to bom smatral kot na-logo svojega življenja, da se uresiiičijo želje vsega sloven-skega naroda. da dobi bela Ljubljana že enkrat svoje vse-učilišče.« ^Ž^^^^T^^ Začne se široka akčija, ki dobi na Slovenskem najširšo 1783 l bogoslovna fakulteta preseljena v Gradee, karij^ posledica reformnih ukrepov v šolstvu, ki sta jih izvajala Marija Terezija in Jožef II, v želji prilagoditi šolstvo načc-lom in težnjam prosvetljenega absolutizma 1785 l v Ljubljani odpravijo filozofski študij zaradi svo« bodomiselnih prcdavanj profesorja Andreja Novaka. 1788 I P° prizadevanjih slovenskih deželnih stanov obno-vijo filozofski študij v prostorih licejskega poslopja 17911 obnovljen je tudi bogoslovni študij 1792: ustanovljena je nova učno-upravna oblast, študij-ski konSens. ki mu načeluje prvi rektor Franc Pogačnik, pro-fesor eerkvene zgodovine 1802: ukinitev konsensa in ponovna uvedba gimnazijskih ravnateljev in podravnateljev. 1810: na podlagi uredbe generala Marmonta o javnem pouku izide »Reglement sur renseignement et la discipline des ecoles centrales de Laibach, pravzaprav statut francoske univerze v Ljubljani. Za rektorja je imenovan Jožef Walland, za kancelarja pa Matej Ravnikar. 1816 —1848: boj za pravno fakulteto, za možnost delo-vanja filozofske fakultete in za ohranitev medicinsko kirur-ške šole. 1848: revolucionarno leto postavi zahtevo po ustanovitvi narodnostnih univerz kot cilj vseh avstrijskih Slovanov, tudi Slovencev, ter predavanja v slovenščini. 1849: Anton Mažgon v prostorih »Slovenskega društva« štiri mesece v slovenskem jeziku predava državljansko pravo. To pomeni dejansko začetek slovenske pravne fakultete. 1849: Dr- Josip Kranjc je na graški univerzi imenovan »za docenta avstrijskega civilnega prava« in njegova preda-vanja so v slovenščini. Kasneje predavata v slovenščini še pravnika dr. Janez Kopač, in dr. Josip M. Skedl, prav tako pravnika in bogoslovca, profesorja Robič in Tosi. J Ot>4: Absolutizem dokončno likvidira tse pdskuse uve-ljavljanja predavanj v slovanskih jezikih na avstrijskih vi-sokih šolah t, j. slovenščine v Ljubljani in Gradcu in češčine v Pragi in Olomucu. 1869: Na vižmarskem taboru dr. Jakob Razlag postavi jasno zahtevo po slovenski univerzi in njegov apel podprejo kasneje vsi tabori. 1890: po več kot desetletnem mrtvilu je Luka Svetec s svojim nastopom v deželnem zboru, ko je zahteval sloven-sko pravno fakulteto, ponovno sprožil zahteve po slovenski univerzi. ?1901: vlada je prepovedala manifestativni shod sloven-skih akademikov na Dunaju 4. novembra. Po splošnem pre-tepu v avli dunajske univerze 8. novembra med slovanskimi in nemškimi visokošolci po posredovanju vlade končno 13. novembra pride do zbora, na katerem je bilo preko 1200 slo-vanskih vseučilišnikov in 30 slovanskih poslancev. Ivan Pri-jatelj je govoril na temo: »Jugoslovanska univerza v Ljublja-ni, protest zoper ustanovitev univerze v Trstu in zahteva reprocitete izpitov na zagrebški univerzi.« To je začetek velikanske akcije, o kateri govorijo sledeči podatki: 242 občin na Kranjskem, 20 na Koroškem, 170 na štajerskem, 56 na Primorskem in v Dalmaciji in 191 kor-poracij in društev je na poziv graških in dunajskih akademi-kov in Ijubljanskega občinskega sveta poslalo vladi prošnje, da ugodi splošni slovenski zahtevi. 1905: v Trstu slovenski dijaki manifestirajo za sloven-sko univerzo v Ljubljani in najodločneje proti italijanski uni-verzi v Trstu. 1909: na Dunaju slovenski visokošolci ustanove »Vseuči-liški odsek dunajskega dijaštva«, katerega cilj je nenehna agitacija za slovensko univerzo. član društva Mirko Černlč napiše brošuro »Siovenska visoka šola v Ljubljani«, ki je bila v celoti zaplenjena in je ponovno izšla šele čez nekaj mese-cev po posredovanju ljubljanskega župana in poslanca Ivana Hribarja. 1913 1914: nastopi splošna resignacija in vse več je na-gibanj k »italijanski« rešitvi visokošolskega vprašanja, t. j. ustanovitvi univerze v Trstu, kar je bila posledica idejne ne-enotnosti in pogosto izrabljanje zahteve po slovenski univer-zi v politično-taktične namene in prilagajanje trenutnemu političnemu položaju. 1918: predstaviiiki Slovenske matice, Pravnika in dru-štev slovenskih profesorjev, vseučiliških profesorjev, zdrav-nikov in tehnikov predloži deželni vladi v Ljubljani spome-nico, ki jo je sestavil dr. Rostohar, v kateri predlagajo usta-novitev vseučiliške komisije, katere naloga je pripraviti usta-novitev univerze v Ljubljani. Za predsednika komisije je bil izvoljen dr. Danilo Ma-jaron. 19. maja 1919: otvoritev tečajev tehniških, kar pomeiii začetek univerzitetnih predavanj v Ljubljani. jP©?^ 30. junija 1919: ministrski svet pod predsedstvom pod-predsednika dr. Korošca sprejme zakonski predlog o usta-\p -novitvi ljubljanske univerze. ^/rr^v^frr^ 23. julija 1919: regent Aleksander je sankcioniral Zakon o univerzi v Ljubljani. 12. nov. 1919: za prvega rektorja Ljubljanske univerze je bil izvoljen Josip Plemelj, prof. matematike. december 1919« začetek predavanj v zimskem semestru 1919—20 na filozofski, medicinski, tehniški in teološki fakul-teti.