110,5» (10.51 .»5.M
V M >10.51 110.01
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
JOLIET, ILLINOI S, 5. OKTOBRA 1915
LETNIK XXIV
Hindenburg zaustavljen v pohodu proti Minska.
—
Avstro-Nemci uspešni na nekaterih drugih točkah dolge bojne črte na vzhodnem bojišču, zlasti v Galiciji zapadno od Tarnopola. Italijani še vedno napadajo brez uspeha in ne morejo naprej.
rancoske in angleške napade na zapa-du Nemci odbijajo.
30- sept. (Čez London, 1. stvo' .' 3 ZJ-) — Vrhovno vojno vod-čilo- ^ n0C°^ obiavil° sledeče poro-
"Br- "	*
hUett1ZUplaninske koče Oedrauschutz-močn6 S° blH Ital'Ja">. ki so šli tam z nem , 0ddelki k napadu, po večur-prisiljeni k umiku.
snoči t ZHapadni 'šolski meji je prišlo
no
se
OC tp • .	~
<°Pnl':?,0vil -
nistva ^ok n«tv0 r;
ia tl,di do spopadov v odseku Ada-od r50Vražnik Je v soteski zapad-• Ume Persene podjel napad, ki v streljanju našega
°kraju Stilfserjocha je naše top-"So ra!dejal° sovrazne topove, in ob°VraZ-. nal,adi ob Mrzlem vrhu biti. m°Stju pri Tolminu so bili od-''Sov
^anke	prodrl v naše po"
Pn Dol)ll( Je bi] izgnan." Kai poroča Rim.
P' * *«*
"V
Današnje uradno
naznanilo se glas;:
too if?",skeni Pasu so Avstrijci, lH)sVali 1 ' "a v'šinah Sv. Marije. noči 0t! ' ,Jvakrat nenatloma napasti v
bila 0<]b?ta "a SCpt" Qba napada sta Snočj
strijCe , Je nasa posadka napadla Av-ccsti J.- r.an.eče trdnjavice na Krnu ob P.: ' 1 drži v	:„
Pri tpili ,ZI v Tolmin, in jih izgnala. Je ujela šestdeset mož in za-
,1 teni ,
"'fnila <jv Tri
(r] ,c strojni puški. v nadi'1"!16' ki So ji'1 Avstrijci spustili s,no m' f Poškodijo naše mostove, "0V1'> iz Soče."
Zloraba Rdečega križa? »erlin 1 t, ni°rsk<> 1 . ~~ Agencija za prek-
"AvStriTe prayi <Janes: '2<1al J 1 Urad za z««anje stvari jc Italija lsk°;.est pr°ti dejstvu, da je več '''e olid torpedovk, med tem ko so >adl0 °^r.*??ro!n R^ečega križa, podmorski čoln, ki
* poors'
SePpe GariK 1,'a!:jansko križarko "Giu-v Jadranskem morju
meseca julija. Taka zloraba Rdečega križa je očiten prestopek pogodbe, sprejete v Haagu 1. 1907."
Breuspešni laški napadi.
Dunaj, 1. okt. — Danes izdano uradno naznanilo pravi:
"Ob tirolski in koroški fronti so bili včeraj samo topniški boji. Prej poro-čani napadi proti našim utrjenim postojankam zapadno od globeli Bom-bach so bili odbiti po naših hrabrih salcburŠKih ostrostrelcih.
"Včeraj zarana so Italijani z močnimi oddelki trikrat brezuspešno napadli naše postojanke na Mrzlem vrhu in na južnih slemenih te gore. Italijani so utrpeli zelo težke izgube. Napadi proti nekaterim točkam mostnega branika pri Tolminu so bili odbiti."
Brzonogi Italijani.
Berlin, 2. okt. — V zvezi z zadnjimi boji ob Soči poroča agencija za prek-morske novice, da so tekom zadnjih dni avstrijske patrole našle 1000 pušk, mnogo streliva in drugih vojnih potrebščin.
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 30. sept. (Čez London, 1. okt. 1:05 zj.) — Vrhovno vojno vodstvo je nocoj objavilo sledeče poročilo:
"V vzhodni Galiciji in v Volhiniji, ob Ikvi in Putilovki, je položaj ostal neizpremenjen. Ob Korminu (Gory-nu?) sta nemška zaveznika naskočila več sovražnih opirališč, trdovratno hranjenih po sovražniku. Štirje častniki in nad tisoč mož je bilo ujetih. V tem odseku sta bila tudi dva sovražna letavca zbita.
"V Litvi so avstro-ogrske čete odbile več ruskih napadov. V spopadu je imel sovražnik zaznamovati zelo težke izgube."
Bojevanje medlo.
London, 30. sept. — Dasi maršal
napredku v svojih podjetjih proti Dvin sku, je vendar še daleč od tega mesta. Njegove čete jugovzhodno od Vilne pa so bolje napredovale. Predrle so rusko postojanko in ujele tisoč mož.
Prejkone je to prvi udarec v njegovem pritisku proti ruskemu desnemu krilu, in verjetno je, da namerava prodirati jugovzhodno v smeri Minska in poskusiti, da odreže Ruse, ki se umikajo iz Baranovičev.
Južno od Pripetskega močvirja, v katerem je maršal von Mackensen s svojimi četami obtičal, so bili Rusi pognani nazaj čez reko Styr, toda ob ga-liški meji še močno udarjajo po av-stro-nemških armadah.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 1. okt. — Sledeče uradno naznanilo je bilo danes objavljeno:	|
'"V vzhodni Galiciji se ni pripetilo j ■ '•.o linijo druge obrambe v Champag-nič važnega.	j— ki bi njeno zavzetje ogrozilo
"Blizu Novo-AIeksinjca se je ruski večji del nemškega položaja na zapadu napad izjavil pod streljanjem naše pe-T - bije z največjo trdovratnostjo. hote. Na fronti ob Ikvi in v volhinij- i' Na več točkah so francoske čete pri-skem trdnjavskem trikotu je položaj dobile na ozemlju pred drugo linijo,
jiOva ofenziva od Rige do Pinska zastavljena. Z zadovoljstvom poudarjajo, da sovražnik vkljub velikemu o-jačenju očividno ni mogel nadaljevati sVojega prodiranja po zavzetju Lut-f ka.V
Nemški vojni plen.
Berlin, 1. okt. — Generalni štab je (tanes naznanil, da so med vojskovanjem na vzhodni fronti v septembru Acmci ujeli 421 ruskih častnikov in 95,464 mož ter uplenili 37 topov, 298 Atrojnih pušk in en zrakoplov.
Rusija zadržuje vest o zmagi.
, Petrograd, 1. okt. — Uradna priznava iz vdjnega urada, da se novica o a fžnih ruskih uspehih s premislekom zadržuje, je vzbudila največji optimizem tukaj. Vojni urad bo baje izdal naznanilo v nekaj dneh glpde števila .'.jetnikov in vojnega plena.
To naznanilo, pravijo, dokaže, da je dolga ruska kampanja pretresla moralno moč Avstro-Nemcev in oslabila njihovo sposobnost, upirati se napadom. Z druge strani hoče vojni urad fokazati, da so novi vojaški nabori izpolnili vrste ruskih armad in da so primerne zaloge streliva sedaj med potjo '■•a fronto.
Z zapadnega bojišča.
London, 30. sept. — Bitka za nem-
oral neizpremenjen. "Ob Korminu sta nemška zaveznika
in nekatere so jo celo predrle, ali nem-kim reservam niso bile kos. Po nem-
zopet pridobila na ozemlju. Vsi so- f kem poročilu so bile te zadnje čete
vražni protinapadi so bili odbiti. Tekom enega teh protinapadov je naše konjištvo ujelo dva častnika in 400 mož ter zaplenilo eno strojno puško.
"Skupaj je bilo v tem odseku v bo-
ijete ali uničene. .Nemci priznavajo izgubo Griča 191, -everno od Massigesa, kjer Francozi •iso daleč od železniškega trikota, če-ar posest je bila največje važnosti za
Rusi zaustavljajo Nemce.
jih zadnjih dveh dni ujetih 10 častni- j \'emce, ker so eno izmed prog rabili kov in 2,400 mož."	! a zalaganje argonske armade. Fran-
; ozi so tudi napredovali na več drugih očkah.
London, 1. okt. — Kakor je vide - z Mnogo nemških topov vzetih.
zadnjih poročil, si Rusi bolje pri, ......... ..
vajo obdržati sV„i,
Nemci pač poročajo odvojih u^pthil.	JC	Polnejše presterj*
pred Dvinskom in v Volhiniji, ali med z enjen'!?. topov. Njih število je tema točkama in v Galiciji pa napada- mn0g° vecje' neg0 ^ blI° preJ nazna" jo samo Rusi, kakor pravi berlinsko!njena Skupno stev/!o b6jnih in tez' uradno naznanilo.	klh topov »Plenjemh od sovražnika
Napad po maršalu von Hindenburgu |,zza dne 25' septembra samo na fronti proti Minsku od severozapada so Rusi v ChamPagn> ^ naraslo na 121.
odbili in s protinapadom izravnali svojo bojno črto od severa do juga.
Nemški pritisk smatran končanim.
Petrograjski poročevavec Reuter's Telegram-družbe pošilja sledeče:
"Vojaški pisatelji so mnenja, da je veliki nemški pritisk vzhodno od Svjencjanov (ob glavni progi železnice Varšava - Vilna - Dvinsk - Petrograd) smatrati končanim. Ko je bil sovražnik pognan nazaj proti železnici Dvinsk-Vilna, izravnavajo Rusi svojo fronto južno od Dvinska in zapadno
Hindenburg poroča o nekakem od Vilejske, in vobče je bila sovražni^
by Arn«Hc*n Press AwocUtlon.
sUki^LNlI DAN NA KROVU VOJNE LADJE "LORD NELSON"
ob n tcJ sliki u „T NA KROV" VOJNE LADJE "LORD NELSON" OB DARDANELAH
^	"Kam so mornarji, ko prejemajo svoje plačilne zavitke v vojnem času
Nemci prevažajo vojake.
Amsterdam, 1. okt. — Vse železnice v Nemčiji in Belgiji so bile izročene za prevažanje pomočnih čet na zapadno fronto, kakor poročajo semkaj danes.
Nove francoske pridobitve.
Londo n, 1. okt. — Velika francoska ofenziva je zopet napredovala, kakor je naznanil vojni urad nocoj.
Poročilo pripoveduje o napredkih v Givenchyskem gozdu, o zapleni dodatnih strojnih pušk in ujetju mnogih vojakov v Champagnskem okrožju ter o zaustavi nemškega bombardiranja v Argonih po francoski protiofenzivi.
Po naznanilu maršala sir John 1'rencha ni bilo nobene izpremembe v položaju na britanski fronti.
Nemci pa trdijo, da protinapadi severno od Loosa potiskajo Angleže nazaj.
Vsi francoski napadi okrog Arrasa in v Champagni, vštevši silen naval se-verozapadno od Massigesa, $o se izjalovili, pravi Berlin. Poročilo berlinsko pravi, da je število ujetnikov med napadi v Champagni doslej naraslo na 104 častnike in 7,019 mož.
Rusija Bolgariji poslala ultimatum.
Zahteva prelom zveze s sovražniki slo. vanske stvari v štiriindvajsetih urah.
VOJNA NAPOVED NEIZOGIBNA.
Bolgarija v zvezi z Nemčijo in Avstrijo in Turčijo proti Srbiji.
London, 30. sept. — Exchange Telegraph Company je prejela včeraj iz Aten brzojavko, ki se glasi:
Grška zbornica je danes v poseb-sebnem zasedanju odobrila vladni u-krep za splošno mobilizacijo armade in dovolila posojilo 150,000,000 drajiem ($30,000,000).
Prvi minister je bil navdušeno pozdravljen, ko je prišel v poslopje. V nagovoru na zbornico je rekel, da je bila mobilizacija grških čet neobhodno potrebna zaradi bolgarskih vojaških priprav. Rekel je pa, da je Bolgarija pojasnila Grški, da je bil namen njene mobilizacije, vzdržati oboroženo nevtralnost, in da ne namerava napasti Grške ali Srbije.
Položaj resen.
"Vkljub bolgarskemu pojasnilu, je položaj ostal resen," je prvi minister nadaljeval. "Sedanje stanje stvari, povzročeno po mobilizaciji, pa ne more trajati nedoločen čas, in to tem manj, ker je znano, da Bolgarija ne sprejme več položaja, kakor je bil določen v pogodbi med njo in njenimi sosedi."
Prvi minister je zaključil svoj nagovor z izjavo, da je grško ljudstvo pripravljeno nasprotovati prizadevam vsakega drugega naroda za pridobitev premoči na Balkanu. Izrazil je upanje, da se kmalu doseže sporazum, ki dovoli istočasno deraohilizapjo (odpust sklicanih reservnikov) na Grškem in Bolgarskem.
Bivši prvi minister Gunaris, voditelj manjšine, ki je priporočal politiko nevtralnosti, je odobril vladno izjavo in opozicija se je pridružila navdušeni demonstraciji, s katero je bil sprejet prvi minister.
Grška bode podpirala Srbijo.
Ko je prvi minister določil grško politiko o mobilizaciji, je izjavil, da namerava Grška vzdržati vse svoje obveznosti v podpiranju Srbije. Ponovno zagotovilo je bilo dano tekom tega meseca, je rekel, da je Grška pripravljena podpirati Srbijo, če nastane potreba, vendar upa, da potrebe ne bo.
Zbornica je potem sprejela zakon o razglasu vojnega zakona v Solunskem,
Florinskem, Sereškem in Kavalskem okrožju ter v Atenah in Pireju.
Izgredi v Sofiji.
Pariz, 30. sept. — "La Liberte" prinaša brzojavko iz Bukarešta, prineše-no v rumunsko glavno mesto iz Sofije po brzoteku, tako da ni prišla v roko bolgarskemu cenzorju, ki je v nji rečeno, da so se pripetili izgredi med prebivavci v bolgarskem glavnem mestu. Policija je naskočila izgrednike in streljala nanje, tako jih je mnogo usmrtila in ranila še več.
Število avstro - nemških vojakov, zbranih ob srbski meji, ceni "Temp-sov" poročevavec v Nišu na 500,000. Pravi, da 330,000 teh je Nemcev.
Vojna bo na Balkanu gotovo.
London, 1. okt. — Včeraj izraženo upanje, da se vojna na Balkanu utegne odvrniti, je bilo dejansko opuščeno, kakor mislijo v uradnih krogih.
Sir Edward Grey, tajnik britanskega urada za zunanje stvari, je naznanil v zbornici prostakov danes popoludne, da so govorice resnične, po katerih so avstro-nemški častniki dospeli v Bolgarijo, kakor so dospeli v Turčijo, predno se je ta pridružila nemškima zaveznikoma, in iz tega sklepajo uradniki, da je tudi Bolgarija končno sklenila, pridružiti se jima.
Rusija zapretila Bolgariji.
Petrograd, 2. okt. — Sergij Sazonov, ruski minister zunanjih stvari, je rekel nasproti nekemu zastopniku združenega časopisja:
"Stvarni položaj na Balkanu je zelo resen. Ves ruski narod je skrajno razburjen nad nečuvenim izdajstvom Ferdinanda in njegove vlade na slovanski stvari. Bolgarija se ima zahvaliti za svojo neodvisnost edinole Rusiji, pa se hoče zdaj pzidruaiti cuskim AOAcrai-nikom. Ko se bori Srbija za svoj obstanek, pa se pridružuje Bolgarija Turčiji. Mi ne verjamemo, da bolgarski narod odobrava politiko svojega vladarja. Če bode Bolgarija nadaljevala svojo izdajsko namero, jo pokliče Rusija na odgovor."
Ruski ultimatum Bolgariji.
London, 3. o,kt. — Balkanska kriza je na višku. Rusija je dala Bolgariji 24 ur časa, da odkrito pretrže zvezo z osrednjima državama ter odpusti av-stro-nemške častnike, ki so nedavno dospeli v Bolgarijo, ali pa bode ruski poslanec v Sofiji z vsemi konzuli odpoklican.
Če se Bolgarija ne bo zmenila za ultimatum, ji bode Rusija prejkone napovedala vojno.
high Coal and Navigation-družbe pri Coaldalu ojJoldne v ponedeljek 27. sept., so rešili danes popoldne ob 4. uri 25 minut.
Eksplozija v rudniku.
Peoria. III., 30. sept. — En rudar je mrtev, eden umira in petinsedemdeset drugih je bilo začasno pokopanih živečih vsled eksplozije, ki >e je nocoj primerila v rudniku Logan Coal-druž-be pri llanna City.
Mrtvi rudarje Martin Perrit f/. lian na City. Frank Robinson, tudi iz llanna City, je bil smrtno poškodovan.
Lksplozija se je pripetila zgodaj nocoj v galeriji št. 6, 200 čevljev pod površino in čez miljo od šefta. Petinsedemdeset rudarjev je bilo pokopanih dve uri p0 padajočem skrilju in kamenju.
Ponočni poslovodja Fred Waters je zbral rešilno moštvo, in Perritovo truplo je bilo kmalu spravljeno na površje. Kmalu potem so Robinsona brzo odpeljali v bolnišnico v Peorijo. Mi->lijo, da je smrtno poškodovan.
Ogenj je nastal kmalu potem, ko sta bila ta rudarja odstranjena. Skoro celo uro je trajalo, predno so bili plameni pogašeni in se je moglo pričeti z reševanjem pokopanih 75 rudarjev. Zasledili so jih z neprestanim trkanjem in rešili v dveh urah. Nobeden ni bil poškodovan.
Devet rudarjev rešenih.
Lansford, Pa., 3. okt. — Devet rudarjev, ki bo bili zajeti v rudniku l.e-
.	Stotnik von Papen.
Washington, D- C., 1. okt. — Če ne bo "hauptmann" von Papen. vojaški pribočnik nemškega poslaništva, od svoje vlade radovoljno umaknjen, bodo Združene Države zahtevale niegov odpoklic.
Vsa v posesti Archibalds najdena tajna pisanja drja. Dumbe se nahajajo sedaj v posesti državnega departmen-ta. Pravijo, da je von Papen v pisanjih tako razkrinkan, da je njegov odpoklic neizogiben.
V zbirki se nahajajo četvera dr. Dumbova pisma v tajnopisu, nekaj pi-sem stotnika von Pa pena in eno — tako mislijo — grofa von Hernstorffa. V nekem drugem pismu von Berns-torffovem je predstavljen Archibald, ali v tem pismu pa nemški poslanik ni zakrivil prestopka proti pravilom diplomacije.
Ogromna škoda po viharju.
New Orleans, La., 1. okt. — Poročila iz raznih okrajev v državah Louisiana in Mississippi ob Mehiškem zalivu, koder je razsaja! vihar, kažejo pozno nocoj, da je število znanih mrtvecev 149, drugih poročanih mrtvecev 160 in pogrešancev 105. Na stotine o-seb ob Mississippiju in v notranjih krajih je ogroženih v poplavljenih odsekih. Lastninska škoda je precenjena na približno $100,000.000.
rekel danes, da misli, da ljudje ne pijejo toliko sedaj kakor v prejšnjih letih, in da po njegovem mnenju "premične slike" odvračajo ljudi od salunov.
Čeden župan.
St. Louis, Mo., 1. okt. — Ray Tidd, župan mesta Webster Groves^ Mo., ki šteje 10,000 prebivavcev, in predsednik X'ixon-Jones Printing-družbe, je bil danes obtožen zaradi požiga.
Manj salunov v New Yorku.
New York, 30. sept. — Poviaek za $300 v državnih pristojbinah /.a krč-marske licence, ki zadobi veljavo jutri, bo prisilil 600 salunov v Manhat-tanu in Brooklynu k opustitvi busi-nessa in zmanjšal mestni delež v teni dohodku za $360,000, kakor so precenili uradniki salunarske združbe. Vsled poviška bodo znašale licence $1,500. Davčni komisijonar za Manhattan je

MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGJM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
1	krono za...................$ .25
5	" " ........s..........90
10 " " .................. 1.75
15	" " .................. 2.60
20	" " .................. 3.40
25	" " ..............'*;.:' 4.25
30	" " .................. 5.05
35	" *' ..................1 5.90
40	" " .................. 6.70
45	" "............;..... 7.55
50	" " .................. 8.25
lOO
ZA
$16.50
500 kron za.................. 81.75
1000 " " .................. 162.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
na konvenciji Nar. Hrv. Zajednice •med kandidati za vrhovnega zdravnika iste. Izvoljen je bil z ogromno večino zopet dr. Josip V. Grahek.
—	Delo za tlakovanje North Chicago streeta je bilo v petek in soboto o-virano po štrajku unijskih delavcev, večinoma Italijanov, ki so nastopili proti črncem iz juga, ki jih je poklicala dotična kontraktorska družba, da tako prištedi par grošev. Stavka pa je bila kmalu poravnana po prizadevi mestnih oblastev.
—	"Chicken Joe" Campbell je bil v četrtek po veliki poroti obtožen umora gospe Odette Allen, soproge prejšnjega ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu. Campbellova sodna razprava se bo vršila v kratkem.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Čerkič Jožef, Mesar Geo., Zupančič Pavlina.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slo*enic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Lorain, O., 29. sept. — Cenjeni g. urednik! Prosim, da priobčite par vrstic v nam priljubljenem listu Amer.
OB BREGOVIH SOČE.
(Izvirno poročilo "Slovencu".)
Dragi "Slovenec"! Na bregu Soče ležimo varno kriti. Bela pot izpod vinogradov in plant veže preko pobočja obe vasi. Doli ob Soči se vije železniška proga. Bilo je jutro po mesečini bele noči. Straža je opazila, kako na oni poti osem črno oblečenih laških vojakov vleče na dvo-kolnici bel zabolj. Začnejo streljati. Lahi puste voz in zbeže, enega so ranili v nogo. Gledam na daljnogled in vidim, da je na vozu krsta. Je-li mrlič. V naslednji noči pri mesečini se je bledila krsta — Lahov ni bilo niti o mraku po njo. Straža je pazila, namerili smo puške. Lahov ni bilo. Drugi dan pred poldan so se previdno bližati krsti. Držal sem vse za zvijačo, vendar sem jih pustil, da so krsto v miru in brez naših pozdravov odpeljali. Še sedaj sem mnenja, da so inscenirali
c-i	• i	• i.„: i;-.: pogreb, samo da bi prosto opazovali
Slovencu, saj se le malokedaj kaj slisi	"... T, 1 , '
nase pozicije. Ker upotrebljavajo za
vohunstvo tudi male dečke in deklice.
iz naše naselbine.	|
Delavske razmere so se nekoliko zboljšale, s polno paro pa le ne gre; za zdaj ne svetujem rojakom sem hoditi za delom.
V bolnišnici sv. Jožefa leži naš rojak John Simonich, stanujoč na 2702 Toledo ave. V soboto, 25. sept. je bil operiran. Upamo, da je na potu okrevanja. Kolikor je meni znano, ima J. Simonich enega brata in eno sestro v Jolietu, 111. — Nahaja se v isti bolnišnici tudi Mrs. M. Baraga; njej se je stanje toliko zboljšalo, da bo v kratkem zapustila bolnišnico.
Vreme imamo lepo, po dnevu prijazno solnce sije, noči so pa ta teden mrzle.
Pozdrav vsem čitateljem lista Amer. Slovenca.	Naročnik.
Fran Winkelmayer, poveljnik 13. stot-nije, dne 11. julija s svojimi možmi prostovoljno javil za naskok na neko močno utrjeno, važno višino. S sijajno bavuro so postojanko iztrgali rokam Italijanov, ko je pa bila zmaga ravnokar odločena, je zadela \\ inkel-mayerja junaška smrt in ob njem je padel tudi rezervni poročnik dr. Pollak, kustos našega vseučiliškega kabineta v Rimu. Skupen grob ob kapeli pri Plaveh hrani ostanke teh zaslužnih častnikov. Pri tem uspešnem naskoku so ujeli mnogo Italijanov. Ti so pripovedovali, da so se njihovi častniki izražali: "Z nekoliko takih stotnij, kakor so te z modrim križem, bi zavzelo celi svet."
Kar se pri Gorici Jela in dosega, tega ne more popisati beseda. Dan za dnevom najljutejši artiljerijski ogenj in vroči napadi pehote, ki so tudi ponoči "na dnevnem redu." Čeprav so pa poslali Italijani več kot 5 zborov v naskok na Gorico, še niso imeli doslej niti najmanjšega uspeha. Pač pa visi ob žičnih ograjah pred Podgoro na tisoče njihovih mrtvih vojakov. Nedavno temu so Italijani poslali parla-menterja ter zaprosili odmor v boju, da bi mogli svoje mrtvece pokopati. Z zato mora biti človek dvojno previden. 1 naše strani se je stavil pogoj, da ima Izprehajajo se Lahi med hišami v j avstroogrska patrola ob uri, ko nasto-
ženski obleki. Postavijo $e roke v bok in gledajo zvedavo gori proti nam. Naš pozdrav jim zabrenči mimo ušes, pa izginejo leteč za hišna vrata. Včeraj jo je njih častnik vendar skupil. Skočil je v hišo in zaprl vrata; v tem momentu je zafrčala naša salva naravnost v vrata...
Lah je tekel gori proti eni hiši. Po-
pi premirje, priti v italijanske postojanke po tri častnike-talce. Ta pogoj so sprejeli. Ko je pa naša patrola ob določenem času zapustila svoj zaklon, so pričeli Italijani nanjo streljati. Odslej se take zaprosbe kratkomalo odklanjajo.
Nekega dne se je pojavil pri nas italijanski konjiški častnik, ki ga je
Hrvat o Slovencih.
Prof. Lovrič piše splitskemu "Našemu Jedinstvtt": "Slovenci so diven narod. Vedno sem veliko o njih držal, ali sedaj, odkar jih bližje poznam, jih še bolj cenim. To je zdrav, krepak, moralen in napreden narod. Ni vasi brez lepe cerkve in šole. Brate Hrvat naravnost obožavajo. V vsaki stvari so nam pri rokah; sebi si odtrgajo od ust, a dajejo braniteljem domovine; grobove naših padlih junakov skrbno varujejo in krase s cvetlicami. Vsa čast našim slovenskim bratom!"
Ako hočete streho popraviti po zamal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT aud GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles,
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS.
-VELIKA PONUDBA"
Spred« del Nebo ikatljice vreden k. T Celi Itapon Treden h cent* v J«"'«1
VZJE SE'
Celi kuponi »predoji deli ilutljic Imajo	„,
Se jib Uhko izmenja za gotovino ali rreaoe pf« (
(Ta pogodba ui-asne 31 decembra 1™; P Lonflard Co.. Inc.. New York bi^y
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, &
| Iz slovenskih naselbin* |
Joliet, 111., 4. okt. — Za naš "fair" ali veselico v prid cerkvi sv. Jožefa raste zanimanje od dne do dne. Ko so se slovenski livarji, navedeni zadnjič imenoma, odlikovali s tako lepim darilom, namreč z novo dragoceno pečjo, razstavljeno sedaj na ogled v oknu g. Geo. Stonicheve stare prodajalnice, N. Chicago st.. je pričakovati, da se tudi drugi dobri farani požurijo in prikažejo na dan - primernimi darili za dobitke. Saj je naša fara po svoji požrtvovalnosti zgledna in "Jjonos katoliških Slovencev v Ameriki", po besedah preč. g. škofa Jakoba Trobec, in zato smemo z gotovostjo pričakovati, da bo tudi to pot po vseh svojih močeh pripomogla k popolnemu uspehu naše cerkvene veselice v mesecu novembru, in to tembolj, ker ima naša cerkev letos veliko >troškov, posebno glede obresti za cerkveni dolg. Na dan torej, možje in žene, fantje,in dekleta, ker le z vašo dejansko pomočjo bode cerkvene veselice uspeli dejansko zagotovljen. "Kdor ne more veliko dati, naj podari kaj malega, ker vsak najmanjši dar bode » hvaležnostjo sprejet," je rekel g. župnik. Njegov poziv na vsa slavna slovenska društva, da bi storila za cerkveno veselico vse, kar je mogoče, bo gotovo rodil stoteren sad. Vsi na delo za naš "fair"!
■ — Glede častne nagrade $100.00 za igro iz našega življenja v Ameriki naznanjamo, da bo delo presojevalnega odbora dovršeno tekom tega tedna, nakar naznanimo izid natečaja. Ker šteje presojevalci odbor sedem članov ter mora vsak član prebrati in presoditi vse igre, ki jih je bilo doposlanih prav lepo število, zato je nekoliko zamude. Toliko na znanje javnosti se zanima za stvar.
Peoria, 111., 29. sept. — Am. Slovencu: Tukaj Vam pošiljam v prepisu odlomek iz pisma, katero sem pravkar prejel iz starega kraja:
"Krmačina pri Metliki, 15. julija 1915. — Dragi moj soprog Matija! Dam ti vedeti, da imamo pri nas jako slabo vreme, in ravno snoči smo imeli tako hudo nevihto, da je že stari ljudje takšne ne pomnijo, in tudi takšnega vremena in leta ne: po dva dni je lepo in spet dež. Ceste nam je že vse razdrlo, da ne bo moč več voziti po njih, dokler se ne popravijo.
"Nadalje ti dam vedeti, da je moj brat ujet v Tirolih in je zdaj v Italiji, sem ravno danes dobila pismo od njega. In tudi veliko več bi ti pisala, ali se ne sme.
"Nadalje ti dam vedeti, da je umrl Ivan Prus, zadnji teden smo ga pokopali. Bog mu daj mir in pokoj!
"Nadalje. Letina je še dosti lepa, se je že popravila po vidovski toči, samo trtja so bolj slaba, tako da vina ne bo veliko za prodati, nekaj ga bo za dom.
"Nadalje. Dragi moj soprog, zdravi smo mama in teta, jaz bolj po malo, pa naj bo vse v voljo božjo. Težke skrbi in delo v teh žalostnih danih in Bog ve, ali se bodo naše oči še kdaj skupaj videle. Pa nikar si ti, dragi moj, nič misliti, da je slabo pri nas, nego si misli, da je najbolje, samo da ti ne bo hudo. Zdaj te pa lepo iz srca pozdravimo jaz tvoja žena, mama in teta ter vsa naša žlalita, in pozdravi tudi vse tvoje brate! "Tvoja te ljubeča žena Marija." — Cenjenim rojakom, posebno iz Metliške fare, s tem naznanjam, kakor či-tam pismo moje žene, da je umrl v stari domovini v Krniačini hišna štev 14 Ivan Prus starejši po d. Ivančev. star okoli 78 let. Bil je jako poznana oseba po celi okolici, celi Kranjski in rvaški deželi. Dokler je naše staro trtje rodilo, je bil vinski trgovec in mnogo vina je "sfural" v Ribnico in očevje, Ljubljano itd. Nadalje je bil izvrsten godec na gosli in mnogo "of-et" je kratkočasil z zdravicami in m liziko. Nadalje, ko so se naši Belo-ranjet izpeljevali v to obljubljeno deželo, je dotični mnogega peljal na Jako in Zagreb, in jih izročil agentu irez "posov" in so tako prešli skozi v \meriko.
Toliko sem malo spomenil rajnkega, >ode mogoče katerega cenjenih rojakov Belokranjcev zanimalo zvedeti to novico. Zdaj pa lepo pozdravim vse ojake širom Amerike in onkraj morja in posebno iz Metliške fare.
Rodbini Ivan Prus pa moje sožalje, t rajnkemu pa sveti večna luč in mir n pokoj!	Matthew Papich.
merili smo salvo nanj, pade. Opažu- spremljalo več trobentačev in bobnarjev, kot posredovalec, da naj izpustimo neko patrolo za prenos ranjencev, ki smo jo bili zajeli. Ker ni imel pri sebi pooblastila, smo ga kot "poizve-dovalca" poslali na grad v Ljubljani. Pribežnikov je skoro dan na dan in se dajo radi ujeti. Nadporočnik pl. G. je hotel nekoč nekega pribežnika pre-pred zarjo se je nekoliko 1 skusiti, pa mu je rekel: "Jesti vam da-
jem, ne dvigne se več. Popoldne pribiti k njemu tovariš, z laško spretnostjo, ga preobrne in mu preišče žepe, nato v teku nazaj, momci so se mu smejali in so ga pustili pri življenju.— Tudi luštne epizode pride včasi. Temna noč, videl si samo srebrnotemni pas Soče. Dvojna pozornost na straži! V jutro
zvedrilo. V moje kritje prileti na vso Taljani so prišli; od Soče jih skače vse polno čez cesto naravnost proti žičnim ograjam." Zletim kot veter; opazujem, mrak je še in hladno. Gledam: nič. Soča se je že belila ob njej kakor setsra bela cesta. — "Evo jih, gospodine!" vikne straža. In res. Pri-huljeno je šušknila prva postava preko ceste, skrila se v jarku tostran v senci plante in jablane. In druga, pa tretji... a tam ob reki se jc zgenila vrba za vrbo... Stroga pažnja, puške
mo in cigaret, potem pa vas spravimo zopet nazaj čez mejo." Mož je zadnjemu ukrepu glasno ugovarjal s pristno nemškim: "Nein!"
Italijani z našimi ujetniki ne ravnajo lepo. To je potrdil neki naš vojak, ki je šel iz ujetništva. Pravil je, da so mu takoj vzeli denar ter zahtevali, naj pove, kako močne so naše sile ob Goriškem predmostju, ali >o že čete iz Galicije tam itd. Vrli Dunajčan je na vsa ta vprašanja odgovarjal: "Neverni' Potem se mu je pa posrečilo, da je
in
na strel... Zove me druga straža čtiječnost italijanske straže prekanil i "Gospod, tam-le v grmovju ob cesti so | ušel. se poskrili!" — "Gotovo?" — "Videl sem jih!" Salva. Odjeknil je strel**—
dolini. Vse tiho. Gremo na- dnrrflVr,.^^ ujetnikoV) ki smo jjh dobili
Prid napadi Italijani svoje vojake napo e. Dokaz za to je obilica itali-
mesto in apazujem, kako b(
j popolnoma pijane. Vsak laški infan-
škarje svoje delo. Par momentov in t tens( jma y sv0j; opremi tudi posodico že se jeden vleče skoz žico. Zabranim | za alkohol> ki bi naj poživljal žile in streljati, hočem ga imeti živega. Bliža mu vžjga, navduienost. se bliža po vseh štirih in trebuhu se
ki
—Rojak John Lašič iz Butte, Mont. je dospel zadnji četrtek v Joliet, kjer ostane nekaj tednov.
—	G. Jos. Stukel, policijski zdrav stveni nadzornik jolietski, ki ima štiri svoje sinove na farmah pri llarlemu v Montani, kjer farmarita tudi rojaka gg. Jakob Bluth in John Zinierman bivša Jolietčana, jc prejel od zadnjega pismo, datirano 27. sept., ki v njem poroča med drugim sledeče: "Vse p« navadi. Mlatva je jako dobra. Pšeni ca daje po 30 do 4« bušljev na aker oves od 40 do 100, lan od 10 do 15 Cena pšenici je 78c in ovsu 75c na sto lanu $1.60 bušelj. G. Wagner,u sem postavil lepo hišo. Pozdrav Johetca not«."
—	Dr M. J. lvec se jc v torek zve čer vrnil iz Clevelanda. O., kjer je bil
plazi, "llalto la!" mu kriknem taljan-ski. "Ja sam, gospodine!" — "Koji?"— "Infanterist Č..." — "A gdje su ostali?" — "Idu." — In res so se plazili eden za drugim skoz žico. Prišli so vsi zdravi... Splazili so se v temi med stražami in šli krast jabolka doli ob cesti. Dobili so svojo porcijo; jaz pa nisem vedel, ali bi se jezil ali smejal. Pred tem Lahom je sedaj mir...
Vikarja g. Franke-ta, s katerim sva edela pri čaši zlatega vinca, so odpeljali Lahi v ujetništvo pred tremi tedni. Pozvali so vaščane da vsi zapustijo vas. Ti so se hoteli prej posvetovati z g. vikarjem, vendar straža pred župniščem jih ni pustila k njemu. Odšli so, ne da bi ga več videli. Lahi so ga odpeljali. Tudi prebivalstvo je od-lo zvečina; kar pa jih je ostalo, ne mejo iz hiš; samo ženskam dovolijo na polje.
Na kmeta in njegovo hčerko I.ahi vedno streljajo, kadar se pokaže na njivah in med brajdami. Po cele salve >adajo. Prestraši se, pa doslej jo je odnesel še vedno. Po noči je oral in jal ajdo. Stopil sem gori k njemu, pa sva se razgovarjala med dišečimi, toplimi razgori ob sviti mesečine. "Tri inove imam v vojski, pa še sam bi še! nad Laha, ko bi ne bilo stare matere in gospodarstva." — "Bravo!" pa sva se razšla; on je prijel za plug, jaz pa sem skočil doli obiskat straže in koprit jarke.
Bojni pozdrav!
ŽELEZNA BRIGADA" OB GORIŠKEM PREDMOSTJU.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 1,000,000 kron. Prihranki 7i0,00« k*«-
Glavni urad: TRST.
Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotora, Ljubljani, MatkoviŽ* Opatiji, šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaj« vredno* nostne papirje in daje informacije vseh vrst
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo»»° in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbij* Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
V •tU;
Pi &odi
Neverjetno je, kar stare naši letalci. Njih delo se prične že zarana. Mnogo krat napravijo izlete v skupinah, k laske vojake do smrti prestrašijo. Stotnik B. je nedavno pri svojem poletu z bombami uničil italijanski pripet ba len, v katerem je sedel artiljerijski o pazovalec. Važen uspeh!
Dne 17. julija je sovražna granata podpolkovnika artiljerijskega štaba Riharda Koemerja pl. Siegringen tako težko poškodovala, da je dan po tem umrl. O njem se je poveljnik izrazil doslovno, kakor sledi "Njegovo delovanje ob Soški fronti je stvar zgodo vine naše velike vojne in zlasti našega topništva. Bil je pravi vojak, sijajen zgled izpolnjevanja dolžnosti in žrtvovanja samega sebe. Bil je eden najboljših med nami."
Iz živahnih opisov nadporočnika ob Soški fronti črpamo zavest in prepričanje, da so naše postojanke pri Gorici poverjene najboljšim rokam ter da jih ne more nihče vzeti, dokler jih brani taka junaška armada. Neki častnik generalnega štaba je pisal 28. julija "Na fronti vse kakor >amo jeklo; brigada BoOg ima velike uspehe." Neki štabni častnik pa sporoča 26. julija: "Uspehi ob Goriškem predmostju si-jajnejši kakor kdaj doslej. Na višavi pred Podgoro leži zopet nad 1(XH) italijanskih mrtvecev. Kolikorkrat napadejo, vselej jih vzamemo prostora. Kmalu ne bodo mogli Gorice več obstreljevali." Uradna brzojavka pa naznanja: l(K).CKX) mož skupne izgube Italijanov pred "železno fronto."
ISlSfiSS^SiSHi^Hi^ffiSifiSili^hfi^BiSHi^lfi^
Buchanan-Daley Co*
Desplaines and Allen Sts. JOLIET,
ILLINOIS
16. (
i: P6p, listi, i; i i i i i i
Zj ko
se eni
Več Plai Apl
lih t),
Ozii
h; 1 ;
Bolgarija in Srbija.
St. Paul, Minn., 28. -ept. — Odkar je zmanjkalo barve za slikarstvo in so e polomile pile pri piljenju šrapnelov, je dela nekje v Minneapolis!! zmanjka o. Da pa delo v istem smislu ne stoji, zato se pa dela od neke strani konje iz komarjev; ker pa teh letos tukaj ni vsled hladnega zraka, se jih naroča i/. Avstrije. In iz teh konjev se kompo-nira libera Slov. Ligi. V člankih ozir komarjevih konjih v G. N. se mnog premišljuje, in tu pa tam tudi tarna, kakor pač harmonija zahteva. Zakaj e ne vzame tona za to, ki je bil svoj vc čas pripravljen avstrijski liberi? Se celo peli so jo neki zbori, dasiravno je še živela in še živi, (ločim je padla S. L. v jamo, ki je bila njej izkopana. Torej Avstrija še živi? Ja, še; kljub ameriško liberalnim nasprotstvom živi ter se lepo razvija. Kajti njej to vse obrekovanje škoduje toliko, kakor če ji fige v žepih kažejo.
Kranjec iz St. Paula.
Iz poročil nekega nadporočnika oh Soški fronti prinaša "SI." sledeče zanimive in žive opise bojev pri Plaveh in v Goriški okolici:
Kakor znano, je nadvojvoda-presto-lonuslednik brigado, ki je stala pod poveljstvom generalnega majorja ... prt Plaveh, za njeno hrabrost počastil z imenom "železna brigada". Vsak še s tako premočjo poizkušeni naval I tali janov -.e z nepremagljivo vztrajnostjo odbije. Pri Plaveh so naši tako" neustrašeno gledali smrti v oči, da je bil 4. bataljon odlikovan, da sme nositi gotove znake na desni strani čepic. Mnogo se govori o povodu za to odlikovanje, čegar vidna znamenja nosijo častniki in vojaki z enakim ponosom. 1'ravi vzrok bomo izvedeli šele pozneje; za sedaj se moramo zadovoljiti s tem, da je to priznanje izredne hrabrosti, ki so se ž njo dotične čete v sedanji vojni že opetovano izkazale-Tako na primer se je nadporočnik
poroča
Les za Stavbe in Prettiotf
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN«
TFXEF0NI 597 Square Deal Vsakemu
Sfi

i
Union Coal & Transfer O
tilfr CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano nnd Izurili ture Moving*
Chicago telefon 4313.
Northwestern te
lefo"
41*
"Taegliche Rundschau' razgovoru Reuterjevega zastopnika ministrskim predsednikom Radoslavo-vom, ki je izjavil, da je Bolgarija v gotovih okolščinah pripravljena pomagati Turčiji in osrednjima silama. Ni ves. da hoče Bolgarija zahrbtno napasti Srbijo. Prazna je govorica, da misli Turčija odstopiti Odrin; pogajalo se je le o železnici v Dedeagač. Če hoče Srbija jasno videti in se tudi poučiti. kaj O njej pravi interes, tedaj niora spoznati, da njen nastop v Albaniji in zasedenje Drača prej koristi Bolgariji. Če tudi bi končno zmagala eiitenta, vendar se bo morala Srbija sporazumeti z Bolgarijo glede Mace-donije. M' bi rade volie podpirali Srbijo pr' »jeni želji po jadranskem pri. stanišču, samo če na- odškoduje. Nato naj bi se sklenil miren dogovor, da bi mogla Bolgarija spraviti svoje izdel lie preko srbskih pristanišč v Adrijo, Srbija pa preko bolgarskih v Črno morje.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen L 1895
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet 1
*
Priporoča »Urnemu abčinttva »voj «av»d, ki j« tic* ■citu; ima lastno tasebaa ambnlanc«, ki j« najlepia ▼ tvaake r.t.Yt in kačije.
Na pomiva m p*al«ii vsak bi paaači i« padaar*.
Kadar rabite kaj ▼ >»fc rtr*U •• •d*«!« aH ML J47J |io N. W. 344.
Naii kiM.it ia rti felani m %mwm*l.
Sol Pr, je Pri bil
s
ha 19 (lr; 50
!A'
[Ott'i® DTili
-AMESiKANŠki SL6y.IMEGj_5. OKTOBRA 1915.
3.
Družba
sv. Družine
Iti	(THE H O bY FAMILY SOCIETY)
VH»H DRŽAVAH ^VERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljeuu 29. novembra 191-1 Iukor. v drž. 111., 14. maja 1915
^ŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.JEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: Predsed.-Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 K";? -	Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111.
aP's—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa n'--
t P'stna in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe
^ naJ Pošljejo na 1. porotnika.
i>odi°^rejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsj-»i mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
. s n
16. ,j0 j. sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ' 'eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. p°Polno CUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listaig v ^S?t0. tak°J po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne
; v redu
m sprejete v gl. uradu.
U
i
ZaPLACUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: la DP°Polno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00;
iz k izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za i2gubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; Za ; fv0 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; ža j 8Ubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; 2a;obeh nog nad členki vsoto $250.00; za iZgbo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; *azl0nil. 0 najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; Vo dei0 Jen° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
i*
Se i2Plača JE
ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer '"kotilo VS°ta $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2a °Peracijo na kili ali vtrganje m.
v?č ra2pj^°dn'ne m operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačati D .«L ^jnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-•'^Plačila , odnine ali operttcije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
f: v °peracije.
I'll daje n*1«? je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
S. D p D. caKoj ko je DU pravilno sprejet v kat( članic )0C8-teea pIačuJej° društva bolniško podporo. °2'rom na p'ačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
SOto zavarovalnine: Ra^r.j Za $250.00:
Starost. Asesment.
i^-20 .......... 18c
20-25 .......... 20c
25 30 .......... 23c
30-35 .......... 25c
35—40 .......... 28c
40-45 .......... 32c
45-50 .......... 38c
50—55 .......... 45c
tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
azred.
2 ""
3	"'
4	""
5	."'
6	"•
7
8	""
Razred. 1 .... 2 ....
3	....
4	....
5	....
6	.... 7 ....
Za $500.00:
Starost. Asesment.
16-20 ____________ 35c
20—25 .......... 40c
25—30 ....................45c
30—35 ....................50c
35—40 ....................55c
40-45 ....................63c
45—50 ....................75c
IZ STARE DOMOVINE.
" Žrtev v,
Z'V- eksp0rt°ine' Mila» Planinec, ab-j?> °ljec 7 aka<1emik in enoletni
bil	, fjf'v.boju V Smuli
Jub'jane. GahciJ'- Doma je
1 fefeSl^«. ,o,k, u,
ranjsicemr nT..* Dovjem št. 10
i" bč °r°ča: Ivan Brence, ^ls ")Ske"i. iek,V Dovjem št. 10 li^ razza5eldnC 24' -Kusta s°tiišča /ažnih j2 VeKčanstva in

. "" Sovrai , 'Ja
c. ,,rr;:h5^ As.*
p« nua(lnega etapne-1 rekeni sodu ustre-
S<esa sela Pri	doma iz
V«? ^r Gorli r njem na Do-
SnJ- <W:, 0v'J'ce in pa An(lrej
ra»jvi v 1:1 iz nak i pa An<lreJ I'S b^'U se v , ŽUpni* pri i	v genol r816,0" Fina'"

nekaj j'e ^-''"vsk, pokr« ^ Prebivalcev
Iz občine Šmarje lej na Pa je v Sr-
r^'ščiii eni jih ; 6b5i»e Šmarje »i)i 5 " °l<oli 20 ■ Padl° doslej na
' v t>. - "Jetnikov •
H
V Rusiji 15 V
»^JSlV/f^-«- Pran De-
^ An R« i pe-nSke R1,bcrnije >i >*Hci( k ■ ,se svoji sestri > t 93 v K' tanuje na Sv. P,tra
--N«2Sm —1 drugim
>>n '^ništvo in "Je" SC1» p"«l v
S k,- ^ je 1-, -1>rav dobro po-
Sr^n. dne -|ar mi PoWe llc-^ »a ? ?6tirjeva T avKl1sta 1915 —
^WT'^ ifcrfrW stanu-N J-etroPavlovsl LjUb,Jani. je Pre-ki sc » P.sanje od svo-1atifVojnem „ie,n^v "ncnovanem •Vi a,la 12. nil T"- Dopisni-fSri1! "ad jJ,f p9'5' - «>asi: Se nt,u Pravim j P'sem- te prav > v Sibiriji' -.leti, V4- B^ Selin>, d» J "JetniStvu. °g daj Ua ld h b,'a tudi ti KaJ kmalu mir! Mno-
go pozdravov tebi in Bertki pošilja Edvard Žgur. Mesto Petropavlovsk
šteje 20,000 prebivavcev ter leži na veliki sibirski poštni cesti in reki Išimu
v akmolinski guberniji. V Petropav-
lovsk prihajajo mnogoštevilne karavane iz Turkestatia, ki imajo živahno trgovino in kupčijo zlasti s Kirgizi. — Stud. med. Ivan Lovšin piše v Ljubljano iz Tare: .. .Začasno bivam v mestu Tari nedaleč od Omska. Opravila nimam nobenega. Sicer sem pa prav zdrav. Tisoč pozdravov ti pošiljam iz Sibirije! V Tari, dne 26. junija 1915. Tara leži na otoku rek Arkake in Irtiša ter šteje nekaj čez 7000 prebivalcev, ki so v trgovinski zvezi s Kitajsko in Boharo. — Ljubljančan Pavel Zamida piše iz. Tjumena: ...Na življenje v tujini sem se že nekako privadil. Mnogo mislim na dom in na lepe naše planine, posebno v poslednjem času. Zdrav sem, godi se mi dobro. Delo in opravilo imam tudi. Moj sedanji šport je proučevanje ta-tarščine. Ker je med mojimi pacijen-ti tudi nekaj Tatarov, lepo napredujem. Ruščino sc tudi učim. Sprejmite srčen pozdrav! Mesto Tjumcn z malo trdnjavo leži na stoku rek Tju-menke in Ture ter šteje skoraj 30,(XH) prebivalcev. Skozi mesto plovejo par-niki, ki tvorijo preko Omska važno prometno žilo z mestom Semipalatin-skom v južni Sibiriji in Tjumenom. — Ivan Bachler biva kakor vojni ujetnik
v Karsumu v sibirski guberniji. Piše prijatelju v Ljubljano: ...V Moskvi sem čul o novačenju letnikov 1878— 1894 v Avstriji... Pozdrav iz daljne daljave! — Ivan Žigante pošilja iz vojnega ujetništva v Taškentu prijateljske pozdrave v Ljubljano. Piše, da je zdrav, samo vročina je huda. — Vinko Borštner biva kakor ujetnik v Petro-pavlovsku v Sibiriji. Piše, da je zdrav. V Petropavlovsku je več Slovencev.
-r- Za vojake. Na prošnjo mestnega županstva v Idriji so nabirale gospodične učiteljice c. kr. zavoda za domačo obrt v Idriji za vojake tobak, cigarete, denar itd. Nabrale so za 15 K 86 vin. cigaret, za 1 K 10 vin. tobaka, za S K papirja in za 138 K 90 vin. gotovine, skupaj za 160 K 86 vin.
—	Podpora. Za vdovo A. Droic na Kranjskem, ki ima deset sinov-voj'a-kov, se je do 31. avgusta nabralo podpore v znesku 1778 K.
—	Vse je zastraženo. Skladišča, shranjevališča in važne naprave so radi preprečitve atentatov strogo zastražene. Občinstvo opozarjajo, da se ima, ko se približuje takim napravam, previdno obnašati in da mora ukazom straže — v izogib nesreče — brez ugovora takoj zadostiti.
—	Čebula je prišla v Ljubljano. Začetkom sezije in celo ob takozvani porcijunkoli ni bilo dobiti na trgu čebule, dasiravno se >je vedelo, da so jo prekupovalci pokupili pri producentih kar na domu in jo vozili v Ljubljano. Ko jo je pa mestni aprovizacijski urad dobil cele vozove ter jo . začel takoj prodajti, so bili prekupci kar razočarani in so jo jeli tudi ti, radi ali neradi, postavljati na trg. So pač še ljudje, ki bi radi kupujoče občinstvo z visokimi cenami kar zadavili. Pa« je popolnoma umestno, da se jim take špekulacije preprečijo z maksimalnimi cenami. Čebula se ne sme dražje prodajati kakor po 60 vin. kg. Kdor jo noče dati za to ceno, se ga mora takoj ovaditi.
—	Maksimalne cene za slamo. V s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju slame v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za prešano slamo 7 K, za rahlo slamo 6 K. Prestopki te odredbe se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v poštev strožja določila, z denarjem od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
—	Smrtna nesreča. Ko so 1. septembra popoldne delavci iz tobačne tovarne na glavnem kolodvoru v Ljubljani nakladali tobak, je pri tem prišel oženjeni delavec z Gline. Fran Bučan, med odbijače, ki so tako poškodovali, da je na licu mesta izdihnil. Ponesrečenec zapušča 6 nepreskrbljenih o-trok in bolno ženo.
—Požar. V Daljni vasi, občina Rudnik, je zgorel skedenj posestnice Ivane Možina z gospodarskim orodjem in krmo vred. Sodi se, da je zažgal njen pastorek, 181etni fant, ki je bolj slaboumen; sumi se, da je fant izvršil tudi v juliju in lani nekaj požigov.
—	Obsodbe radi navijanja cen. Pred okrajnim sodiščem v Cerknici so bile kaznovane kmetice Ivana Tomšič, Marija Ivančič, Uršula Zalar, Marija Ko-renčič, Marija Matičič in Marija Gnezda radi navijanja cen vsaka na 5 dni zapora: prodajale so letošnji krompir po 24 vinarjev kilogram.
—	Kolera v Celju. Med ranjenci, ki so jih pripeljali dne 1. septembra v Celje, se nahaja 10 bacilonoscev.
—	Ruše. Iz naše župnije je dose-daj, kakor nam je znano, padlo že 7 vojakov, ujetih je 21, 11 se jih pogreša in 9 jih je bilo odlikovanih, 2 z zlato, 5 s srebrnimi in 2 z bronasto kolajno.
—	Vojskovodja pohvali slovenske pevce. Z goriške bojne črte piše če-tovodja Blaž Ferlež v Maribor sledeče: Dne 26. avgusta je na bojni črti, kjer se borijo naši slovensko-štajerski domobranci, vladal dokajšen mir. Italijan je prejšnji dan po naši vrli arti-ljeriji dobil take debele in krepke po-, zdrave, da si naslednje dni ni upal na svetlo. Moj oddelek je bil prost. Naš poročnik, vrla kranjska korenina, nam je naročil, da si lahko kako veselo zapojemo. In kakor na povelje so se zbrali naši vrli fantje in možje, večinoma Muropoljci (trije od Sv. Križa) in zaorila je tja za divno Sočo veličastna pesem: "Slovenec sem!" Vedno večji je bil krog pevcev. Celo nekateri častniki so nam pomagali. Veličastno so donele besede te lepe naše narodne pesmi: Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala... Slovenec sem... Tej pesmi je sledila Gregorčičeva "Rože je na vrtu ple-la.. ." Naše pesmi glas je odmeval gotovo pol ure daleč. Kar nenadoma pa se pojavi za nami četa višjih častnikov. Glas pesmi je prenehal. Bližal se nam je sam vojskovodja, naš oboževani general Boroevič. Vsi smo se postavili v vrsto in salutirali. General pa je veselo zamahnil z roko in rekel v naši materinščini: "Le naprej, fantje slovenski. Lepa je slovenska pesem. Le nadaljujte!" In zopet je odmevala slovenska pesem po goriških poljanah.
—	Stotnik pohvali slovenske vojake. Jakob Janežič, stotnik cesarskih strelcev, piše z dne 21. avgusta v Maribor:
Moj najdražji branilec domovine Jakob l*olanič, ki je služil pri cesarskih strelcih (oddelek strojnih pušk) na južnem bojišču, je težko obolel in smo ga morali poslati v bolnišnico. Mladi slovenski Muropoljec je bil pogumnega, jeklenega značaja in junaškega srca. Korajže mu ni nikdar zmanjkalo. Dolgih deset mesecev se je bojeval ob moji strani. Sploh moram izreči vsem vrlim slov enskim fantom kot junakom prve vrste dolžno zahvalo.
—	Pflanzcr-Baltin iz Konjic? Mariborskemu "SI. Gosp." se piše: Sedanji poveljnik naših hrabrih čet ob Dnje-stru (na severnem bojišču), Pflanzer-
Baltin, je rodom Pflanzer, a je bil po-sinovljen od barona Baltina, ki je bil svoj čas posestnik takozvanega Do-blahofa, katerega poseduje sedaj grofica Sermaž. Mogoče, da kdo izmed Konjičanov ve kaj več o poveljniku Pflanzer-Baltinu.
—	Žalostna usoda begunske družine. V Gradcu je umrla v deželni bolnišnici gospa Caira Faidutti, rojena grofica Panigai iz Furlanije, vdova po višjem računskem svetniku, stara 57 let. Ob izbruhu vojne ji je umrl soprog. S svojima dvema sinovoma je prišla iz Trsta v Gradec. Tukaj ji je umrl pred kratkim en sin. Radi obilnega napora in žalenj, ki so letela nanjo v zadnjem času, je zbolela in umrla. Sedaj živi torej iz družine štirih članov samo še en sin.
—	Od mrtvih je vstal učitelj Krot-ky iz Poljčan. Uradno se je javilo, da je dne 9. septembra utonil v Drini, te dni pa se je oglasil iz Proseka pri Trstu, kjer služi pri vojakih. Zakaj se Krotky svojim Poljčancem ni medtem prav nič oglasil, se ne ve.
—	Nočni napad. Iz Rogatca poročajo: Kočarja Nikolaj Jurič in Urban Vodušek sta napadla ponoči delavca Jerneja Nežmaha in sta ga do smrti pretepla. Oba suroveža so zaprli.
—	Velik požar so imeli v Sedlarjevem pri Podčetrtku. Zgorelo je kljub vsemu naporu gasilcev 17 poslopij. Zgorele so tudi celi vrsti posestnikov vse zaloge žita in krme.
—	Zgorela je pri Muravi graščina Schrattenberg, in sicer popolnoma. S poslopjem vred je zgorel tudi en vojak.
—	Živinske cene. Po deželi še vedno krožijo vznemirjajoče vesti glede živinskih cen, kljub temu, da za štajerske slovenske kraje niso uvedene najvišje cene. Graški magistrat, ki je pred tedni določil za graški sejem najvišje cene ^pri volih 1 K 90 vin. za 1 kg žive teže), je to svojo odredbo preklical, ker živinorejci in živitržci niso hoteli uvažati živine v Gradec. Skoraj gotovo se za deželo najvišje živinske cene ne bodo vpeljale. Vlada pa namerava, kakor je minister pl. Heinold pred nekaterimi dnevi izjavil nekemu odposlanstvu, sporazumno z ogrskim ministrstvom s posebno odredbo preprečiti nadaljno zvišanje živinskih cen.
ga hvali s temi-le besedami: "Padel je, boreč se v resnici kot junak, izgled vsakemu vojaku, na častnem polju, bil je svojemu moštvu po očetovsko skrbeč predstojnik, katero mu je bilo vdano iz celega srca. Častniki smo ponosni, da smo imeli tako hrabrega tovariša med nami, vsi žalujemo po njem."
—	Iz italijanskega ujetništva piše svojemu očetu v Ljubljani goriški duhovnik Ivan Franke, da se nahaja v Florenci Belvedere od 17. julija z mnogimi drugimi Avstrijci in tudi duhovniki (200 in 8), da je zdrav in da ravnajo ž njim dobro. Dopisnica je datirana z dnem 27. julija, došla je v Ljubljano šele 2. septembra.
—	V italijanskem ujetništvu se nahaja kadet Milan Kolar z Nabrežine, absolvirani jurist. Pisal je nemško dopisnico — slovensko ne sme pisati, pisati se sme samo italijansko, francosko, angleško in nemško — ter naznanja, da se nahaja v Finalmarina pri Genovi. Poroča v pomirjenje svojcev, da postopajo ž njimi dobro in da so ujetniki ločeni po narodnosti. Ž njim sta tudi učitelj Lojze Bravničar iz Tolmina in praporščak Jožef Vorbach iz Celja.
—	Bergogna — vergogna. Naš slovenski Breginj za Kobaridom je sedaj tudi pod italijansko oblastjo. Ves kot kobariški je slovenski seveda, ali Italijani so mu že dali italijanski pečat. Breginj se imenujejo po italijanski Bergogna (ta spaka je tudi že prej strašila po uradih), in Italijani so napravili italijanski poštni pečat: Bergogna, poste italiane. Tako /torej! Pripovedovalo se je, da boji četvero-zveze so boji za narodnostni princip; vsakemu svoje, kar mu gre, oni, Italijani, pa že sedaj, ko so komaj stopili na slovensko zemljo, kažejo, kako bi Slovence poitalijančili, ako bi jim prišli v pesti. Bergogna je italijanska "vergogna" (sramota).
—	Po prekem sodu ustreljen. Dne 31. avgusta je bil v Celovcu po določilih nadlega soda radi bojazljivosti in begunstva na dvorišču tamošnje jezuitske vojašnice ustreljen črnovojni-ški infanterist Marko Mak.
—	Nezgoda. Dne 23. avgusta je na dvorišču celovške trgovine Jožefa Maurerjk' sinovi zadela kap dolgoletnega Maurerjevega uslužbenca Valentina Saria. Pri padcu se je pobil na glavi in so ga prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je zjutraj 24. avg. umrl.
—	Okraden je bil Lojze Bachmann, natakar na celovški kolodvorski restavraciji. Spal je v nezaklenjeni sobi in mu je tat iz suknje ob postelji potegnil denarnico s 340 K ter raznimi listinami. Prazno denarnico so našli pod lesom na skladišču glavnega kolodvora.
—	Kolera. V Beljaku so bili zopet štirje slučaji kolere; oboleli so vojaki, ki so došli tja z bojišča.
—	Smrt na bojnem polju. Na severnem bojišču je padel Rudolf Schu-rian, dijak na celovški realki in sin Janeza Schuriana, oficianta pri deželni vladi. — Padel je na severnem bojišču iga Kastner, c. kr. kadet v 4. stotniji domobranskega pešpolka. V bitki pri Černeliči ob Dnjestru ga je zadela v srce ruska krogla tako, da je na licu mesta izdihnil svojo dušo. Že dan preje se je odlikoval s posebnim pogumom. Stotnik Sporer, ki je sporočil žalostno novico njegovi vdovi Liziki Kastner rojeni Scheinigg v Celovcu,
HRVATSKO.
i
—	Izjave novega župana na Reki. Sotrudniku budimpeštanskega lista "Az Ujsag" (Novice) je podal novi reški župan dr. Vio takele izjave: "Moja stranka je hotela, da sprejmem čast župana, zato sem bil dolžan, izpolniti željo stranke. Moj program je sledeči: Želim biti izključno administrativni načelnik in želim, da ima tudi mestni svet administrativni značaj. Sedanji čas ni primeren za politikovanje. Na gospodarskem polju pa imamo mnogo urediti in to je vprašanje v vojni morda najvažnejše od vseh mest. Glede službenega jezika italijanskega je. rekel dr. Vio: Italijansko prebivalstvo na Reki je zadnji čas opetovano izrazilo svojo željo, da hoče ostati izključno v madžarskem podaništvu in ministrski predsednik se je o tem prepričal. Mesto postane polagoma tudi tako vse madžarsko. V poslednjih 30. letih se je Reka nasilno madžarizirala in ako se tako nadaljuje, bo skoro po-madžarjena. Ali to se mora vršiti naravnim potom. Rečani vidijo, da brez madžarščine ne morejo obstojati, nova generacija razume vsa madžarsko. Glede razmerja med I Italijani in Madžari na Reki je rekel dr. Vio: Na Reki ni Italijanov, ampak ogrski meščani so, ki govore italijansko. Rečani so uvideli, da je njihova sreča in procvit samo v Madžarstvu in pod madžarsko vlado ter v udanosti do dinastije. Ta mož ga je tudi pogruntal. Na Reki torej ni Italijanov, ne Hrvatov in ne Slovencev. Vsi so Madžari italijanskega, hrvatskega in slovenskega jezika. Ali ste že slišali kaj takega?
—	Sadna letina. Na Hrvatskem so letos, glasom zanesljivih poročil, jabolka jako dobro obrodila. Tudi slive so dale dobro letino.
Varno spremstvo za Dumbo.
Washington, D. C., 30. sept. — Sir Cecil Spring-Rice, britanski poslanik, je jamčil danes uradujočemu državnemu tajniku Polku varno spremstvo za odpoklicanega avstrijskega poslanika Dumbo. Zadnji je pred nekaj dnevi obvestil državni urad, da je njegov povrat na Dunaj zaželen, nakar je oni brez obotavljanja naprosil pri britanskem zastopniku za varno spremstvo.
Govorijo na razdaljo 4,600 milj.
New York, 30. sept. — Brezžična telefonska zveza med atlantsko brežino Združenih Držav in otočjem Hawaii v Pacifiškem morju — razdalja okroglo 4,600 milj — je dovršeno dejstvo, kakor je danes naznanila American Telephone and Telegraph Company. S tem je zatemnel še včeraj doseženi u-speh, radioprenos človeškega glasu od Arlingtona, Va., v Mare Island, CaL, na razdaljo okrog 2,500 milj. Tej pridobitvi sledeči poskusi so dosegli kot najsijajnejši uspeh napravo radiofon-ske zveze med mornarično brezžično postajo v Arlingtonu in ono v Pearl Harboru, Hawaii.
Po vojni.
Daljava, ki je bila s to radiofonsko zvezo premagana, je večja nego razdalja od. New Yorka v London, Pariz, Berlin ali Rim. Zato smatrajo za gotovo, da se da napraviti redna radio-fonska zveza med temi mesti, bržko nastopijo po dokončanju evropske vojne zopet redne razmere. Človeški glas je moral prehoditi celo, kakih 2,500 milj dolgo pot skozi zračje nad ozemljem Združenih Držav, predno je zadel na primeroma ugodnejše atmosferske pogoje nad vodo.
POZOR! POZORI
Jesenske in zimske LETNE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke za odraal« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za molke, itn-ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravmi*, kolare itd. Vse naše blago jamčim« ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost
Z vsakim nakupom dajemo 4 oda to vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaii naklonjenosti se priporočs "Prva Slovanska Trgovina" na MTent strani mesta.
Frank Juričič
1M1 M.
■t JOLIET. IL«
Dr. Richter's Pain Expeiler
zoper revmati* zem in trganj« bolečine in o> trpnelost členkov in mišie.
Pravo zdravilo je v zavoju. IcakorSnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten a An-hor Trade Mark.
S5c ill 50c vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na
FiHR*
& Co. 74-80 Wash-ington Street New York.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
---POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
Y stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $16.50
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski »pisal F. M. Dostojevskij.	Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
Rad bi bil rekel; sicer bi za nobeno ceno ne sedel v vaši družbi; a rekel nisem, temveč sem zaobrni! drugače, ne iz bojazni, temveč iz svoje preklicane slabosti in rahločutnosti. Kako naj bi povedal človeku surovost v obraz, da-siravno jo je zaslužil, in dasiravno sem mu jo hotel povedati? ' Zdi se mi, da mi je knez poznal to na očeh, in z nasmehom zrl ves čas med svojim malo-dušjem in me dražil, češ: "Aha, bratec, splašil si se, nisi si upal!" Gotovo je moral biti tako, kajti ko sem umolknil, se je zakrohotal in mi z nekako naklonjeno laskavostjo potrkal na koleno.
"Šališ se, bratec!" sem čital v njegovem pogledu. "Le počakaj! sem si mislil sam pri sebi.''
"Danes sem zelo dobre volje!" je vzkliknil, "in bogme, da ne vem, zakaj. Da, da, prijatelj, da! O tej o-sebi sem ravno hotel govoriti. Treba je izreči odločilno besedo in se domeniti nekaj gotovega, pri čemer se nadejam, da me topot popolnoma razumete. Prej sva govorila o tistem denarju in o njenem zaspanem očetu... No, zdaj niti ni vredno, da bi se spominjal! To sem govoril kar tako! Hahaha! Vi, kot pisatelj, tega . niste uganili?"
Osupel sem ga gledal. Pijan menda še ni bil.
"No, in kar se tiče tega dekleta, jo v resnici spoštujem in celo ljubim, verujte mi; malo sitna je, toda "ni rože brez trnja," tako so govorili pred petdesetimi leti. In prav so govorili! Zakaj trnje bode! Toda to je tudi zapeljivo, in dasi je moj Aleksej bedak sem mu vendar deloma že odpustil, — zaradi njegovega dobrega okusa. Kratko rečeno, takšna dekleta mi ugajajo, in poleg tega" — pri tem je pomenljivo stisnil ustnice, — imam tudi svoje
posebne misli... Toda o tem kasne-• »»
je...
"Knez! Poslušajte, knez! sem vzkliknil jaz. "Nerazumljiva mi je ta nagla izprememba vaših misli, toda — izberite drug razgovor, prosim vas."
"Že zopet se jezi! Dobro, — pa iz-premeniva, bodi si! Samo to bi vas rad še vprašal, dragi prijatelj moj: ali jo zelo spoštujete?"
"Seveda," sem odgovoril z osorno nestrpnostjo.
"No, in, ali jo tudi ljubite?" je nadaljeval, zoprno kažoč zobe in mežikaje z očmi.
"Izpozabljate se!" sem vzkliknil jaz.
"No, pa ne bom, naj bo! Pomirite •se! Danes se nahajam v krasnem dušnem razpploženju: tako vesel sem, kakor že dolgo ne. Ali ne bi pila šampanjca? Kaj menite, pesnik moj?"
"Ne kom pil, nočem!"
"Nikar ne govorite! Nocoj mi morate na vsak način delati družbo. Prekrasno se počutim, in ker sem dober do sentimentalnosti, ne morem sam vživati svoje sreče. Kdo ve, morda prideva še taki daleč, da bova pila bratovščino, hahaha. Ne, prijatelj moj mladi, vi me še ne poznate! Prepričan sem, da me boste še radi imeli. Jaz hočem, da delite nocoj z menoj žalost in radost, veselje in jok, dasiravno se nadejam, da plakal vsaj ne bom. No, kaj bo Ivan Petrovič? Samo to pomislite: ako ne bo tega, česar si jaz želim, potem me vsaj moja dobra volja mine in se razleti, in vi ne boste slišali ničesar, čeprav ste prišli edinole poslušat. Ali ni res?" je dodal in mi zopet predrzno nainežik-nil. "Izbirajte torej."
Grožnja je bila važna; zato sem privolil. Ali me ne namerava navsezadnje napojiti ,do pijanosti? sem si mislil. Obenem naj tu omenim neko govorico o knezu, ki mi je bilo že davno do ušes prišla. Pripovedovali so, da on, ki je v družbi vedno tako dostojen in eleganten, ponoči rad pijančuje, se opija do nezavesti in Uganja razuzdanosti, gnusne in skrivnostni.. . Strašne reči so mi pravili o njem. Baje je tudi Aljoša vedel, da oče pije, ter ga skuša prikrivati pred vsemi, zlasti pa pred Natašo. Nekoč se je nasproti meni zagovoril, a je takoj zametel razgovor in ni odgovoril na moja vprašanja. Sicer pa sem slišal tudi od drugih, in reči moram, da prej nisem verjel; zdaj sem čakal, kaj bo.
Prinesli so nama vino; knez je nalil dve čaši, sebi in meni.
"Mila, mila deklica je, dasiravno me je ozmerjala!" je nadaljeval, z naslado pokušajoč vino, "toda ta mila bitja so njila ravno takrat, baš v takih trenot-kih... Oma pa je tisti večer gotovo mislila, da me jc osramotila in strla v prah; ali se spominjate, oni večer? Hahaha! In kako se ji poda rdečica! Ali ste dober poznavavec žensk? Včasih se nenadna rdečica sila poda k bledim licem, ali ste zapazili? Ah, mili Bog! A zdi se mi, da se že spet jezite?"
"Da, jezim se," sem vzkliknil, ne da bi se zadrževal, "in ne maram, da bi govorili zdaj o Nataliji Nikolajevni, — to se pravi, v takšnem tonu. Jaz — jaz vam tega nedovoljujem!"
"Oho. No, izvolite, rad vam napravim veselje in preidem drugam. Saj
šate, najsi govorim karkoli mi drago. Jaz želim govoriti kakor hočem in kakor mi ugaja; in pravzaprav se tako tudi spodobi. Kako torej, mladi prijatelj, ali boste potrpežljivi?'"
Zbral sem se in molčal, navzlic temu da me je gledal s tako pikro poroglji-vostjo, kakor bi me sam izzival k o-stremu ugovoru. Toda razumel je, da sem pripravljen ostati, in nadaljeval: "Ne jezite se name, prijatelj! Zakaj pa ste se razjezili? Nad samo zunanjostjo, ali mar ne? Saj vendar pravzaprav od mene niste pričakovali ničesar drugega, najsi bi govoril z vami kakorkoli: z izbrano vljudnostjo, ali pa tako, kot zdaj; zmisel bi bil torej isti, kakor je. Zaničujete me, kaj ne da? Vidite, koliko je v meni tiste dragocene prostodušnosti, odkritosrčnosti in dobrote. Vse vam priznavam, celo svoje otroške kaprice. Da, mon clier, tudi od vaše strani več dobrote, pa se privadiva drug drugega, se dodobra pomeniva in se bova naposled tudi razumela. Meni pa se nikar ne čudite. Tako sem se že naveličal vse te nedolžnosti, vseh teh Aljošinih pastora-lov, vsega tega schillerstva, vse te vzvišenosti v tem prokletem razmerju z Natašo, ki je sicer jako milo dekletce, da se takorekoč radujem priložnosti, ko lahko vsemu temu osle pokažem. In ta priložnost je zdaj. Vrh tega pa sem hotel pred vami izliti svojo dušo. Hahaha!"
"Čudim se vam, knez, in ne ^poznani vas več. Podajate se v ton pajaca; te nepričakovane zaupnosti..."
"Hahaha! Deloma je to resnica! Sr-čkana primera! Hahaha! Jaz krokam, prijatelj moj, krokam; vesel sem in zadovoljen, vi pa mi morate izkazovati kar največjo prizanesljivost. A pijte rajši," je dejal v veliki zadovoljnosti s samim seboj, in mi nalil. "Veste, prijatelj, ta edini neumni večer pri Nataši je izčrpal mojo potrpežljivost. Res je bila sama na sebi preljubezniva, toda jaz sem vendarle odšel z nepopisno jezo, česar nočem pozabiti. Niti pozabiti, niti prikrivati. TiAli moja ura je gotova in se celo naglo približuje; a za sedaj pustiva to. Med drugim pa sem vam hotel povedati, da imam v svojem značaju potezo, ki je še niste poznali, — namreč sovraštvo do vseh obrabljenih in ničvrvednih naivnosti in pastoralov; in ena izmed manj pi-kantnejših nasled mi je bila vsekdar ta, da sem se izprva sam prilagodil temu tonu, prikupil se kakšnemu večno-mlademu Schillerju in ga spodbudil, nato pa sem ga naenkrat udaril z resnico, snel pred njim svojo masko ter mu svečanega obraza napravil primero in mu pokazal jezik ravno v takšnem trenotku, ko je bil najmanj pripravljen na kakšno presenečenje. Kaj? Vi tega ne razumete, vam se zdi to nemara gnusno, grdo, neplemenito, kaj ne?" "Gotovo da."
"Odkritosrčni ste. No, a kaj hočem storiti, ko pa sam trpim od drugih! Neumno odkritosrčen sem, toda to ie že tako, — moj značaj. Sicer pa vam hočem pripovedovati nekatere podrobnosti iz sVojega življenja. Laglje me boste razumeli in zelo zanimivo bo. Res sem danes morebiti podoben pajacu, toda pajac je odkritosrčen, kaj ne da?"
"Poslušajte knez, pozno je že in v resnici..."
"Kaj? Moj Bog, kolika netsrpnost! Kani pa se vam mudi? Posediva, pomeniva se par prijateljskih besed, odkritosrčno, takole ob čaši vina, kakor dva dobra prijatelja. Vi menite, da sem pijan; nič ne de, to je še bolj-: Hahaha! Res, takšni prijatelj-ki se stanki ostanejo človeku vselej toliko časa v spominu, in s toliko naslado vedno misli nanje. Vi niste dober človek, Ivan Petrovič, vi nimate nobe ne sentimentalnosti, nobene čustvenosti v sebi. Kaj vam je ena ura ali dve za takega prijatelja, kakoršen sem vam jaz. Vrh lega pa je tudi to v z.vezi z zadevo... Kdo bi tega ne razumel.' Pa še pisatelj ste; blagoslavljati bi morali takšno priliko. Iz mene lahko ustvarite tip, da bo veselje, hahaha! Moj Bog, kako prijetno odkritosrčen sem nocoj!"
Postajal je očividno pijan. Njegov obraz se je bil izpreriienil in poslal ne-e popul-lkako zloben. Očividna je bila njcgorjl še mi je va želja, raniti me in me zbadati, gnsti j
sem popu>tljiv in mehek kakor testo. Govoriva o vas. Ljubim, vas. Ivan Petrovič; ko bi vedeli, kako prijateljski, kako iskreno se zanimam za vas!"
"Knez, ali bi ne bilo bolje, govoriti o stvari?" sem mu posegel v besedo.
"To pomeni, o naši zadevi, ste hoteli reči. Razumem vas, še predno izgovorite, mon ami, toda vi niti ne sumite, kako tesno se dotakneva stvari, ako izpregovoriva zdaj o vas, in seveda, ako me vi ne prekinete. Nadaljujem torej: hotel sem vam reči, predragi moj Ivan Petrovič, da živeti tako, kakor živite vi, ne pomeni drugega, nego pogubljati samega sebe. Saj dovolite, da se dotaknem te delikatne snovi; iz fine družbe sem. Ubogi ste, od svojega založnika jemljete, predvjeme, plačujete svoje dolgove, ostalega pol leta pa se živite s čajem in trepetate v >voji izbici od hrepenenja, da se brž natisne vaš roman v časopisu vašega založnika. Ali ni res tako?"
"Dasi je tako, a vseeno..."
"Je bolj pošteno, nego krasti, klečeplaziti, spletkarki, no, in tako dalje, in tako dalje. Vem, vem, kaj hočete reči; vse to stoji že davno v romanih."
"Torej nimate česa govoriti v mojih razmerah. Knez, ali vas moram učiti rahločutnosti!"
"No, gotovo ne vi. A kaj hočeva, ako se že enkrat dotikava te delikatne krtine; izogniti se je ni mogoče. Sicer pa pustiva podstrešno izbico v miru. Saj jih sam ne maram, razen v gotovih slučajih." In zoperno se je zasmejal. "A veste, čemu se čudim? Kakšno veselje imate pri tem, da igrate ulogo druge vrste? Res se spominjam nekega vašega pisatelja, ki pravi, da je morda največje junaštvo človeka to, ako se zna v življenju aadovoljiti z 11-logo druge vrste... Zdi se mi, da je tako nekako! O tem sem slišal že nekje govoriti; Aljoša vam je odjedel nevesto, to mi je znano, vi pa ste nekak Schiller in se mučite za njiju ter jima služite... Oprostite, dragi moj, toda to je grda igra z velikodušnimi čustvi... Kako, za Boga, da se tega ne naveličate? Kar sramota je! Jaz na vašem mestu bi poginil od slabe volje; a glavno je sramota, sramota!"
"Knez! Zdi se, da ste me nalašč pripeljali semkaj, zato da me žalite!" sem vzkliknil jaz, ves besen od jeze.
"O ne, prijatelj, ne; v tem trenotku sem zgolj praktičen človek, ki vam dobro želi. Z eno besedo, spraviti hočem vso stvar v pravi tir. Toda pustiva za nekaj časa vso stvar, in poslušajte me do konca, ne jezite se, ;u<o je mogoče, vsaj nekaj minut še ne. No, kako mislite, kaj bi bilo, ako bi se vi oženili? Vidite, saj govorim zdaj vendar o popolnoma postrans kili rečeh; zakaj me gledate tako začudeno?"
"Čakam, kdaj končate vse to," sem odgovoril jaz, ki sem ga v resnici gledal z začudenjem.	1
"Saj nimam česa praviti. Hotel sem vedeti, kaj bi vi porekli, ako bi vam kdo izmed vaših prijateljev, ki vam želi prave, resnične sreče, ne morebiti samo kakšne enodnevne, ponudil mlado in krasno deklico, — ki pa že ima izkušnje; v prispodobah govorim, toda vi me gotovo razumete... Mislim pač, kaj takšnega, kakor je Natalija Niko-lajevna, seveda z dostojno odškodnino... Pomnite, da govorim o postranski in ne o naši stvari; no, kaj bi lorej dejali?"
"Povem vam, da ste prišli ob pamet'
"Hahaha! Menda me vendar ne nameravate še pretepsti?"
Bil sem zares pripravljen, planiti nanj. Nič več se nisem mogel premagovati. On je delal name vtis nekakega gada ali ogromnega pajka, in navdala me je silna želja, da bi ga zmečkal. Naslajal se je ob svojeiii posmehu nad menoj: igral se je z menoj kakor mačka z mišjo, čuteč me noma v svoji oblasti. Zdelo in umevno mi je bilo, da nahaja nekak- j me in se mi rogati. Deloma je še bo-šno zadovoljnost in nemara celo skriv- tje, da je pijan, sem m mislil. "Pijanec no sladostrastje v svoji predrznosti, v | se vselej zaklepeta." Toda bil je p« tem hahaiiju, v tem cinizmu, s katerim ; pameti.
si je navsezadnje pred menoj strgal j "Prijatelj moj," jc izpregovoril, oct-krinko z obraza, hoteč se razveseliti vidno se naslajajo sam nad -eboj, 'tav-
časa sem se začel zaznanjati z lepimi dekleti... Pa ne, da bi delali obraze! O, vi moj mladi prijatelj! Zdaj sva vendar na prijateljskem sestanku. Kdaj naj človek pokroka, kdaj naj svobodno zasope? Jaz sem pač ruska narava, pristna ruska narava, domoljub, in rad svobodno sopen; poleg tega pa je treba loviti trenotek in se naslajati z življenjem. Ko umrjemo — potem je konec! Stvar je torej ta, da sem tudi jaz hodil za dekleti. Spominjam ^e še, da je imela neka pasti-rica moža, lepega mladega kmeta. Obsodil sem ga k hudi kazni in med vojake sem ga hotel vtakniti, — to so davni grehi, moj poet, — toda nisem ga dal k vojakom, zakaj umri je v moji bolnišnici... V svoji vasi sem imel namreč veliko, krasno opravljeno bolnišnico, z dvanajstimi posteljami; snažna je bila in parketirana. Sicer sem jo že davno podrl, a takrat sem se ponašal z njo, ker sem bil filantrop; no, kmetiča pa sem vendar malodane ubil zaradi žene... Zakaj ste zopet napravili obraz? Ali se vam zdi zoprno po-lušati? Ali kali vaša plemenita čustva? To sem storil, ko sem bil še romantik, ki je hotel postati dobrotnik človeštva in osnovati društvo za človekoljubje, — takšna norost se me je lotila takrat. Takrat sem tudi bil. Zdaj ne bi več; zdaj je treba kremžiti obraz — vsi zdaj kremžimo obraze — takšen čas je prišel... Najbolj pa se smejem sedaj temu bedaku Ihmenjevu. Prepričan sem, da je vedel vso to do-godbo s kmetičem, — a kaj? V dobroti svoje duše in zato, ker se je zaljubil vame, — zakaj bi ne hvalil samega sebe, — je sklenil, da ne verjame ničesar, in tudi ni verjel; to se pravi, dejstvu ni verjel in dvanajst let je stal za mene kakor gora, dokler ni prišla vrsta na njega samega. Hahaha! Pravzaprav je vse to neumnost! Pijva, mladi prijatelj. Poslušajte: Ali ste prijatelj žensk?"
Nisem mu odgovoril, -samo poslušal sem ga. Začfel je bil že drugo steklenico.
"Jaz pa pri večerji rad govorim o njih. Rad bi vas po večerji seznanil z neko mademoiselle Philiberte, — kaj? Kako mislite? Kaj je z vami? Niti gledati me nočete, — hm!"
(Dalje prih.)
Ozdravila je v enem mesecu.
Mrs. Ana Janček v Du Bois, Nebr. nam je pred nedavnim pisala: "Iskrena moja hvala Vašemu Severovemu zdravilu za obisti in jetra, ki mi je v tako kratkem času čudežno pomagalo. V enem mesecu sem ozdravila." Severo-vo zdravilo za obisti in jetra je namenjeno zoper vnetje obisti, žolča, zaprtje, goste vode, težko odpuščanje vode, otekle noge, hrbtobol, katere nadloge povzroča nečistoča in nadloge v obistih in kisline v želodcu. Naprodaj v vseh lekarnah. Dve velikosti: 50c in $1.00. Odločno zahtevajte Se-verovo zdravilo za obisti in jetra. Ako bi jih Vaš lekar slučajno ne imel, pišite naravnost na nas po nje: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv. for okt.
POZOR ROJAKI!
Kdor želi kupiti dobro farmo, ali pa zamenjat v katerem drugem kraju za mojih 160 akrov. Obdelane je že 110 akrov drugo je pa hosta. Letos sem imel 80 akrov pšenice in se mpridela! 2022 bušljev zrnja. Imam hišo, 3 šta-le, žitnico, vse stroje, 4 konje, 11 goved, 20 svinj, mnogo kuretine in pur. Sola je tik farme. Do ene postaje je 7 in do druge 8 milj. Več pove lastnik: Jos. Sedlar, Skipton, Sask, Canada.	3t
Ameriški zdravniki odlikovani.
Niš, Srbija, 30. sept. — Prestolonaslednik Aleksander je odlikoval triin-štirideset ameriških zdravnikov in zdravstvenih inženerjev v priznanje njihovih zaslug za zator epidemije, ki je izbruhnila v Srbiji po prioetku vojne. Odlikovani Američani zastopajo Rockefellerjevo ustanovo in ameriški Rdeči križ.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .....................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .........................
Hollaand Gin, zaboj (IS steklenic) za Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po......................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sIot«8-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
|5#
..$12."
za ........................
.....$7.°}|
.......................»6.»'

St:
1
M&imfi
Joliet. iu*
PIVO V STEKLENICAH.!
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLI
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso.
W. H. KEEG*
POGREBNIH.
Slovenci v La Salle in o^rt dar potrebujete pogrebnika f'^j/ na to tvrdko in prepričani boste najbolje postreženi, kef .jj i je najboljši ter mnogo ce drugi.	^ vj
V slučaju potrebe reši!neg (ambulance) pokličite nas V°. nu, ker smo vedno priprav')4 dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. ,, POSTREŽBA TOČNA VSA*
W. H. K E E

Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
1*
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Telefona št. 100 — vsa* ' Cor. 2nd and Joliet St.,
STENSKI W
---
Velika zaloga vsakovrstnih ^ F in firnežev. Izvršujejo s'^k« varska dela ter obešanje papirja po nizkih cenah- , i
Alexander |)i$J
t\ Chi. Phone 376.*/ J
120 Jefferson St
JO
N. W. telefon
LIB* 556
mojega začudenja in moje groze. Iz dna svojega srca me je preziral in se mi rogal.
Čutil sem že od kraja, da se godi vse to namenoma in ne brez gotovega smotra; toda moj položaj je bil tak, da sem ga moral poslušati do konca, ko bi nevemkaj bilo. To je bilo v Natašinem interesu in moral sem poslušati in potrpeti vse, ker se je v tistem trenutku morebiti reševala v-a zadeva. Toda kako je bilo mogoče, poslušati te cinične in podle izpade na njen račun, kako jih je bilo mogoče hladnokrvno prenesti? On pa je vrh tega tudi sani dobro vedel, da ga težko poslušani, — in to je podvajalo ražžaljenje. "Sicer pa sem tudi jaz potreben nJemu," sem pomislil ter mu začel odgovarjati rezko in osorno. Razumel me je.
"Veste kaj, mladi prijatelj," je izpregovoril, gledajoč me resnobno, "jaz in vi ne moreva nadaljevati najinega pogovora tako; zato se rajši pogodiva. Vidite, imel sem namen, da vam nekaj povem, vi pa morate biti že tako ljubeznivi, da privolite v to in me poslu-
nokar sem vam podal priznanje, ki morda neumestno, namreč to. dal me včasih obhaja želja, v gotovem položaju komu jezik pokazati. Za to mojo naivno in prostodušno odkritosrčnost ste me primerjali s pajacem, kar me je spravilo resnično v dobro voljo. ' da če me grajate ali >e mi čudite, ker -e vedem zdaj proti vam surovo m sem nemara nespodoben, kakor kakšen kmet, z eno besedo, ker sem naenkrat izpremeutl ton, ste v stem slu^ čaju popolnoma na krivem tiru. ' vič mi tako ugaja, drugič nisem pri sebi doma, temveč v vaši družbi, to se pravi, da sedaj k rokava, kakor 'Iva dobra prijatelja, in tretjič — silno ljubim kaprice. Ali veste, da sem bil nekoč iz same kaprice metafizik in filantrop ter se vklanjal skoro istim idejam, kakor vi. Sicer pa je bilo to ze davuodavno, v zlatih dneh moje mladosti. Spominjam se, kako sem prišel takrat v svojo vas s človekoljubnimi nameni in se seveda na smrt dolgočasil; gotovo ne boste verjeli, kaj se je takrat zgodilo z menoj! Od dolgega
Naročite zaboj stekleni
novega piva, ki se Imenuje
ter ]e najboljša pijača
E. Porter Brewing Co
Ola telefon 405
S. Bloff St.. JoUetJj