Pomladne slike I. Na vrtu. . -¦ '. Kakor prejšnje čase Vatn življenje novo ToJa cvetje mlado Gledarn vas cvetlice, Raz obraz odseva. Težko se varuje, Ko v pomladni sapi Ker vam solnce žarno Toča med nevihto Zibljete glavice. Cvetje spet ogreva. Čestokrat se vsuje. Mili Bog obvari Jaz pa, kakor preje, < Mraza vas in toče, Gledam rad cvetlice, On, ki vas oblekel, Ko v pomladnem krasi Skrben vam je oče! Zibljete glavice. Krila svoja mlada Slehrno drevesce Listje po tnladikah ; Pomlad razteguje. Popje že poganja. Tajnostno šepeče, Glasno vse prirode, Vrhe svoje ziblje. Glasno se raduje Praznik oznanuje. Vetru se priklanja. Tihe svoje sreče. 1 ' Kukavica plaha Vigred se povrača Glasno ,kuku' peva; Z njo pa mlado cvetje: V goro znance vabi. A nikdar ne vrne Da ves dol odmeva. Dnij se mladoletje. III. Pri potoku. Zdaj zopet. potoček, nizdolu podiš Mraz bežal z dežele, in skopnel je sneg. Valove na desno in levo. Prosteje skakljaš po livadah; Kot deček nemiren ti meni se zdiš. Dolina je v cvetju, v zelenju je breg. Ki zabil solze je in revo! Vse ziblje v presladkih se nadah. Po zimi pod ledom si mirno skakljal. Britkosti in reve ta led se mi zdi. Ni slišati skoraj te bilo. Ki naše srce nadleguje: Zdaj solnčni ]t žarek vezi ti raztal Pa solnce veselja to bol prepodi, Kaj naj bi te zdaj še motilo' In človek se vnovič raduje. Le teci. le teci, potoček nizdol, Pozdravi tni rožne planjave! Pomlad prenovljena. ko preje nikol, Objcmaj. poljuhljaj dobrave! Al. K. Sežun-ov