SSSSLiU
OKTOBER
21	r
22	T
23	S
24	Č
25	P
26	S
Uršula Janez Išap. Ignacij, c. očak Rafael	C
Krispin 25 Evarist
27	N
28	P
29	T
30	S
31	C
24. pobink.
Simon in Juda Narcis, škof Marcel 9 Volbenk 2K
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI
Geelo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA % , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠ2 IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (NO.) 211.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 31, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Predsednik vodil zgodov. ceremonije
Številka, ki je bila prva izžrebana in ki jo je potegnil vojni tajnik Stimson, je 158. — Predsednik opozarjal nabornike na čast, da služijo v demokratični armadi.
Washington, D. C. — Moški, ki so se jired dvema tednoma, 16. oktobra, registrirali za vojaško službo, so bili ta torek uradno oddani v roke usodi sami, ki naj določi, po kakem redu bodo v službo poklicani. To določanje se je vršilo na način, o katerem se lahko, trdi, da je najbolj demokratičen, in pri katerem so vse pristranske mahinacije popolnoma izključene, namreč z žrebanjem.
Potek tega znamenitega dogodka, ki je zgodovinskega pomena, kajti to je pivi slučaj, da so kdaj Zed. države klicale moške v prisilna vojaško službo v mirnem času, se je s posebnimi ceremonijami, katere je vodil predsednik Roosevelt sam, otvoril v torek opoldne. V govoru, ki ga je imel ob tej priliki, je predsednik povdaril, da so v to izredno stanje, da se morajo v mir-' nem času tako oboroževati in pripravljati, bile prisiljene Zed. države od tragičnih okoliščin v deželah preko morja. Na nabornike same je naslovil poziv, naj se zavedajo častnega mesta, da bodo člani armade, katera se je prvikrat sestala, da doseže neodvisnost in zasigura temeljne pravice za vse ljudi. "Vse od svojega prvega poziva je naša demokratična armada obstojala v en sam namen: Da brani našo svobodo," je povdaril.
Temu nagovoru je sledilo dejansko žrebanje. V to svrho je bilo v stekleni žari, ki se je v isti namen uporabljala že leta 1917, 9,000 številk, vsaka cd njih vtaknjena v posebno kapsulo. Vojnemu tajniku Stimsonu je bila naklonjena čast, da je potegnil prvo številko. Predno je posegel v ža-
TURKI KAŽEJO ODLOČNOST
Raje vojno kakor nečastni mir, pravijo.
Ankara, Turčija. — Uradno se turška vlada do torka še ni izrazila, kaj bo podvzela glede grško-italijanske vojne, ■vendar pa se iz raznih virov povdarja, da bo Turčija pomagala svoji sosedi, toda pod pogojem, ako ji bodo tudi Angleži dali v znatnejši meri pomoč. Nasprotno pa je tukajšnji tisk poln zagotovil, da ni govora, da bi se Turčija podala brez obrambe. Pripravljena je na vsakršno žrtev, češ, da, "nii si raje izvolimo pekel vojne kakor pa nečastni mir."
-o-
RUSIJA UVAJA OMEJITVE NA ŽIVILA Moskva, Rusija. — V tukajšnjem mestu so stopile v ponedeljek v veljavo omejitve na nakup raznih živil. Vendar pa niso uvedene živilske karte, marveč se samo na posebnih javnih plakatih svari vsakdo, naj ne skuša zvišati svojih nakupov s tem, da bi *šel v isto trgovino dvakrat na dan po živila, in bo tak poizkus podvržen kaznim.
-o-
MUSSOLINI IMA BAJE ŽELJE PO BALKANU Berlin, Nemčija. — Iz diplomatskih krogov se sliši mnenje, diJ ndpad Italije na Grčijo pomeni, da ima Mussolini predvsem Balkan pred očmi kot svoj bodoči vojni plen ter, da ne bo skušal razširiti italijanskega ozemlja na račun Francije. — Tukajšnji grški krogi pa se izražajo, da se utegne njih država dokaj
FRANCIJA DOBILA POSLANICO OD ROOSEVELT A
Vichy, Francija. — Eden vladnih govornikov se je zadnji ponedeljek izrazil, da je prejel Petain posebno poslanico od predsednika Roosevelta. Vsebina poslanice pa se ni objavila, vendar se trdi o njej, da je bila ostra in se je v njej navajalo, kaj čaka Francijo, ako se bo pridružila državama osišča. Govornik je k temu dostavil, da ta zveza Francije z osiščem v nobenem oziru ne ogroža Amerike ter, da ne pomeni drugega kakor "Monroe doktrino osišča" za Evropo, pri čemer ameriški interesi niso prizadeti.
-o-
V WAUKEGANU PRVA IZ-ŽREBANA ŠTEVILKA ZADELA SLOVENCA Waukegan, 111. — V tukajšnji naselbini je prva izžrebana številka 158, ki jo oglasil po Radio predsednik Roosevelt za obvezno vojaško službo, zadela slovenskega mladeniča starega 23 let po imenu Edward Garafol. Sin Jakoba in Antonije parafol. Oče jt- rodom iz Velike Ligonje pri Vrhniki.
-o--
ZAPOSLITEV SKORAJ ISTA KOT V 1929
New York, N. Y. — Po poročilu narodne industrijalne konference je točasno v Zed. državah nekaj manj kot 48 in pol milijonov ljudi zaposlenih v raznih opravilih. To je skoraj toliko kakor v oktobru 1929, ko je bila zaposlitev na svojem višku in je bilo na delu malo manj nad 49 milijonov ljudi. Brezposelnih je bilo v septembru nekaj pod sedem milijonov, kar je za 11 odstotkov manj kot v avgustu.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Napadi Italijanov na Grke odbiti
Grki upajo, da bodo laKko ne samo branili svojo obrambno črto, marveč tudi sami izvajali napade. —Angleži aktivno pomagajo. — Upanje na turško pomoč.
ro, so mu Joile zavezane oči, kar se je zgodilo tudi pri dru- uspešno braniti proti Italiji sa-gih, ki so vlekli ostale števil- mi' ako pa bo tudi Nemčije ke. Številka, ki jo je Stimson potegnil, je bila 158. To pomeni, da bodo vsi tisti, ki so
KRIŽEM SVETA
—	Pariz, Francija. — Na javni "indeks" prepovedanih knjig je bilo zadnji ponedeljek postavljenih okrog 1,500 raznih književnih del, spisa-nih od okoli 600 pisateljev. To prepoved so izdale nemške oblasti. Na listi so med drugimi tudi štiri Blumove knjige.
—	Rim, Italija. — Italijansko vrhovno poveljstvo je v ponedeljek objavilo, da so angleški aeroplani bombardirali enega manjših dodekanoških otokov, ki leže blizu turške o-bale. V zračnem boju nad Malto pa ste bili izstreljeni dve angleški ieta'i
—	Kairo i..-v., - Irki, ki prebivajo \ i-... " \« ponedeljek odzvali pozivu na splošno mobilizaci 6, proglašeno od njih države, ter pričeli organizirati svoje bataljone. V Egiptu je, kakor se računa, okoli 100,000 Grkov. Nekatere družine so tukaj že 2000 let, a so še vedno ohranile svojo grško narodnost.
-o-
32 CERKVA V LONDONU RAZDEJANIH
London, Anglija. — Neka cerkvena osebnost se je zadnji ponedeljek izrazila, da je bilo doslej od nemških aero-planov razdejanih 32 cerkva v Londonu. Poleg tega je poškodovanih ali uničenih do 500 raznih^ cerkvenih poslopij, kakor šol in dvoran.
iz Jugoslavije
Ujmam in drugim nadlogam se je pridružila še različna golazen, ki grozi uničiti polja in vrtove. — Strašna družinska žaloigra v vasi Kaštel pri Zlataru. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti.
Atene, Grčija. — Prva dva dni vojne z Italijo sta bila za grško armado povsefn uspešna. V goratih krajih ob albanski meji je odbila vse italijanske napade. To dejstvo in pa gladek način ojačevanja redne armade z vpoklicanimi rezervisti, vliva grškemu narodu zaupanje, da bo država ne samo lahko vzdržala italijanski naval, marveč, da utegne celo podvzeti protinapad na Albanijo. Ob albanski meji imajo Grki zgrajeno močno obrambno $rto, imenovano po min. preds. Metaxasu.
Z navdušenjem so Grki sprejeli tudi poročilo, da so se angleške čete izkrcale na otoku Krfu in, da namerava ustanoviti tamkaj Anglija stalno uei o plansko basso, od'ktrwfcr bodo mogla njena letala varovati grška mesta pred napadi.
O Turčiji se sicer še ne ve, ali bo prišla na pomoč Grčiji, ali ne, vendar pa jo tukajšnje ljudstvo že smatra svojim aktivnim zaveznicam in med paradami, ki so jih priredili po ulicah, so nosili poleg grške in angleške tudi turško zastavo. Vrhovno vodstvo nad oboroženimi silami, je prevzel kralj Jurij, sam, aktivnim poveljnikom pa je imenoval generala Papagosa.
-o-
Republikanci ne govore resnice, pravi predsednik
Gosenice uničujejo zelenjavo |pasti očima, toda prisetni so Škofja Loka, 9. sept. — Go-j mu nakano preprečili. Tedaj senice uničujejo kapus, glav-1 pa je stari Završek že poteg-
V svo-
dobili od lokalnih nabornih komisij širom cele dežele številko 158, prvi poklicani na vojaško službo za eno leto. K nadaljnjemu žrebanju so bile poklicane razne druge vladne osebnosti, na kar je sledilo vlečenje ostalih številk brez ceremonij. Prvih pet številk je prečital in po radio objavil predsednik sam, in te so: 158, 192, 8239, 6620 ter 6685. ' Vsak registriranec mora sam poskrbeti za to, da izve, katero številko je dobil od lokalne naborne komisije. Te številke je po večini krajev db-javilo lokalno časopisje, drugače pa mora iti registriranec na urad, kjer so javno razobe-šena vsa imena njegovega di-strikta. Kadar bo njegova številka pozvana, se bo moral odzvati, in izgovor, da ni ve-
nastopila proti njej, potem bo težko vzdržala več kakor dva tedna.
-o-
ŽREBANJE SKUŠAL USTAVITI
Chicago, 111. — Oscar L, Scherr, 6139 Ellis ave., je zadnji ponedeljek zvečer brzoja-vil nabornemu odboru v Wa-Jringtonu, naj odloži žreba nje, ki je bilo določeno, da se vrši prihodnji dan. Javil je da on še ni dobil svoje številke. Kljub temu protestu pa se ie žrebanje, kakor znano, vendar vršilo.
del za svojo številko, ne bo veljal. V rokah lokalnih odborov je zdaj, da določijo, v kateri razred kak registrira nec spada, namreč, ali je sposoben za takojšnji vpoklic, ali pa se nastop njegove službe iz raznih tehtnih vzrokov lahko odloži.
New York, N. Y.
jem drugem glavnejšem kampanjskem govoru, ki ga je imel v ponedeljek zvečer v tukajšnjem mestu, je predsednik Roosevelt zelo posrečeno pobijal obdolžc-vanja republikancev, ki trdijo, da so demokrati zakrivili, da dežela zdaj ni tako oborožena, kakor bi morala biti. Z navedbami dejanskih dejstev je predsednik pokazal, da so ravno republikanci tisti, ki so v tem oziru lajveč zakrivili.
V prvi vrsti pa je predsednik povdarjal, da trditve, da e ta dežela tako slabo oborožena, sploh niso resnične. Naša mornarica, je dejal, je zdaj na višku svoje moči in tako uspešna, kakor je še kdaj mogla 'biti katera v zgodovini sveta. Enako je tudi armada i'n zračna sila na najvišji točki, kolikor je potrebno za mirni čas; vendar pa se z ozirom na nevarnosti zdaj z naglico ojačuje.
Ravno republikanci pa so skušali na vse kriplje, da bi
delo oboroževanja tekom zadnjih sedem let čim najbolj onemogočili, je dejal predsednik. Tako je on že leta 1933 opozarjal na preteče nevarnosti; republikanci so ga zato ožigosali, da je "alarmist." Predsednik je nato navajal, kako so tekom zadnjih dveh let razni republikanski voditelji v kongresu in izven njega kričali, da je Amerika dovolj močna in, da ni treba trošiti toliko nadaljnjih milijonov za obramba. Pri tem je navedel imena Hamilton Fish, Hoover, Vandenberg, T a f t, McNary, Nye, in druge. Vsak predlog v kongresu za ojačenje obrambnih sil, oziroma za pomoč Angliji, so ti možje dosledno pobijali in, da so bili predlogi sprejeti, in da Amerika zdaj ni slabotna, se je zahvaliti le demokratski večini.
ANGLEŽI BOMBARDIRALI
TOVARNO NA ČEŠKEM
London, Anglija. — Angleški letalci so v nedeljo zvečer napravili svoj najdaljši polet v sovražno ozemlje, ko so preleteli razdaljo 750 milj do češkega ozemlja in tam bombardirali pri mestu Pilsen veliko Skoda tovarno, ki izdeluje o-rožje. Zračno ministerstvo, ki ju objavilo ta napad, povdarja, da so angleške bombe zanetile požar v omemjeni tovarni, ter obenem dostavlja, da so se istočasno vršili napadi tudi na druga važna industrijska središča Nemčije, kakor na Hamburg, Hanover, Magdeburg in druga. Brez prenehanja se vrši tudi bombardiranje nazijskih koncentracijskih točk ob francoski in belgijski obali.
nato zelje, ohrovt in druge 1 kapusnice kar na debelo. Njih tavnanje sliči pravemu opustošenju. Gosenic je na tisoče, zlasti pa se drže na spodnji strani listov, kamor leže samica tudi jajčeca. To dobro vedo ljudje, ki si ne vedo pomagati drugače, kakor da gosenice, ki se na, gosto lepijo po listih, enostavno obirajo. Delo je dokaj zamudno, toda potrebno. Obiranje je treba o-pravljati več dni zapored, kajti gosenice se poskrijejo v notranjost rastline in ni mogoče obrati vseh hkrati.
Na mnogih krajih so gosenice obgrizle zelen j ad temeljito, in ni videti ničesar razen go-rth rfbt-r:' i::astntkom 'ne drugega, nego da nič kaj vabljive ostanke izpulijo. Up, da bomo imeli izvrstno zelje, je seve splaval po vodi, kajti uničujoče delo kapusovega belina ni opaziti zgolj okrog Škofje Loke, marveč napada gosenica tudi v širokem zaledju mesta. Tako vedo ljudje povedati o škodi, ki jo dela belin v Viličarjih, v Veštru in drugod. Cele njive so napadene. Ponekod ne bo prav nič pridelka. Kakor da bi ne bilo že dovolj vseh mogočih težav in nadlog, se je pojavil zdaj še kapusov belin.
Zdaj, ko zijajo na vrtovih in njivah od lepega zelja samo štorovi z obranimi rebri, se je pričela gosenica seliti. Leze po deblih in zidovih in išče prostora, da se zabubi. Pri tem se povzpno gosenice tudi do višine prvega nadstropja iitavb Zapredke bo seve kazalo takoj zbrati in jih uničiti, kajti se bo sicer zarod kapusovega belina, še bolj pomnožil. Gosenice so takisto rade na karfi-jolah, dočim se zdi, da jim modro zelje ni všeč. Vsaj pri nas smo opazili, da se mu iz-ogibljejo. Nemarnim požeru-h in jam, ki glodajo s svojimi močnimi čeljustmi listje, bi bil človek le iztežka kos, da ni priskočila na pomoč narava z najezdniki, zlasti goseničar-
nft samokres in oddal tri strele proti Knavsu. Zadel ga je v prša in ubil. Starec se je takoj zavedel strašnega dejanja in se je od groze sesedel. -o---
Mojstru je kradel
Neki čevljarski mojster v Celju je opazil, da mu iz delavnice izginjajo čevlji. Slučajno je mojster nekega dne našel pri svojem 18 letnem vajencu Zvonku S. listek, v katerem neka ženska nagovarja vajenca k tatvinam čevljev. Mojster je zadevo javil policiji, ki je vajenca aretirala. Pri zaslišanju je vajenec priznal nekatere tatvine in izjavil, da jih Je p šil na prigovarjanje omenjene ' ženske,' Kateri 1 je čevlje prodal po nizki ceni.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Anton Demšar, višji kontrolor državnih železnic in kapetan I. raz-, reda v rezervi. — V mariborski bolnici je umrla Ivana Ju-stova, soproga železničarja v pokoju stara 37 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Franc Kapš, sin posestnice iz Prečne pri Novem mestu star 22 let.
Ista republikanska stranka pa prihaja zdaj na dan z trditvami, da je predsednik in z njim ostali demokrati oslabil ameriško obrambno moč.
BALKANSKI DOGODKI ZANIMAJO JAPONSKO
Tokio, Japonska. — Vladni svet še je v torek zbral na sejo, da določi stališče, ki ga naj zavzame Japonska napram novim dogodkom na Balkanu. Po svojem paktu z csiščem ie Japonska obvezana, pomagati Nemčiji in Italiji, ako bi bila katera od njih napadena od kake države, ki ob sklenitvi pakta ni bila vojni. Moano je zato, da se bo Japonska zdaj čutila prisiljeno, iti Italiji na pomoč zaradi vojne z Grčijo. Vendar pa je verjetno, da Italija za to pomoč ne bo apelirala.
jem, ki zasaja s svojim leglom jajčeca gosenicam med obroč-ce. Njegovi črviči bodo raz-jedli gosenico, ki nam je pripravila letos toliko škode. -o-
Družinska tragedija
Celje, 12. sept. — Iz obso-i;elske doline poročajo, da je prišlo do družinske žaloigre v družini Završkovih v vasi Kaštel pri Zlataru. V imenovani družini že delj časa ni bilo za-stopnosti. Med 66 letnim očimom Milanom Završkom in 37 letnim pastorkom Gabrijelom Knavsom je prišlo pogostokrat do prepirov. Na dvorišču mlina sta se usodnega dne sprla zaradi moke. Knavs je pograbil sekiro in hotel na
Pol stoletja dela
V Sv. Juriju ob južni železnici je slavil tamošnji dušni pastir g. Val. Mikuš pred kratkim 50 let, odkar je v tej fari ,za župnika. Omenjeni je bil rojen v Gornjem gradu leta 1860 in bil leta 1888 posvečen v mašnika. Svojo prvo službo je nastopit v Slovenskih Konjicah, leta 1890 je pa nastopil službo v obširni župniji Sv. Jurij ob juž. železnici.
-o-
Pobegnil je
Na Ježici je v neki gostilni 27 letni delavec Ivan Klun, rodom iz Kočevja, pristojen v Sodražico, z nožem sunil delavca Franca Pavliča s' tako silo da je ta kmalu nato izdihnil. Klun je po dejanju pobegnil neznano kam, oblasti ga pa skrbno iščejo.
-o--
Nesreča kolesarja Neke nedelje proti večeru sta se peljala po cesti iz Št. Pavla proti Št. Rupertu v Sa-jski dolini 31 letni posestnikov sin Franc Gajšek in Angela Brunškova iz Št. Pavla pri Preboldu. Ker sta vozila brez luči, je Gajšek zadel v nasproti prihajajoči avtomobil, da ga je blatnik, odbil, pri čemer je dobil težke notranje poškodbe. Avtomobi-list, videč nesrečo, je avto u-stavil in ponesrečenca odpeljal v celjsko bolnico, pa je Gajšek že med potjo podlegel poškodbam.
--o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
■ mšm
Stran 6
KMERIKAN5K1 5EOVEHEC
Četrtek, 31. oktobra 1940
OOO«<h£6<>«M>O<»^
SRCE V OKOVIH
ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK
"Da," je prikimala. "Do njih imate lahko zaupanje. Ljudje so, ki se ničesar ne boje. Dobro jih poznam, vso pot od juga Rusije pa do tu sem preživela z njimi. Pretrpela, bi bila morala reči, zakaj pot je bila strašna . . ."
Premolknila je, potem je nadaljevala z izpremenjenim glasom. "Dobri ljudje so. Brez njihove pomoči danes ne bi bila tu. Z njimi sem delila vse trpljenje, z njimi bom delila tudi vso srečo. In če je vse to resnica, kar ste nam včeraj odkrili, nas v tem svetišču čaka sreča. Tisti slučaj, ki pride, k vsakomur samo enkrat, in ki je dovolj za vse življenje, če ga človek ne zamudi."
"Z njimi mislite deliti zaklade, to se pravi, če so še tam?" je vprašal profesor.
"Da, in z vami," je dodala. "Tudi pravico imam do tega. Gozd, kjer po mojem mnenju svetišče stoji, je bil last mojega očeta in zdaj je moj. Torej je moje tudi to, kar tam najdemo. Pošteno bomo delili. Pet nas je in vsakdo bo dobil petino. Ali vam je prav, gospod profesor?"
"Ne potrebujem denarja," je odmahnil učenjak.
"Da ga ne potrebujete, pravite?" se je Nadja "nasmehnila. "Ali mislite zmeraj ostati tu, v tej puščavi? Ce obogatite, je ves svet vaš. Ne pozabite tega," je pristavila. "In kako bi bili mi odkrili to brez vas?"
Profesor je molčal.
"Odgovorite mi!" je ponovila in se obrnila k njemu.. In ker še zmeraj ni odgovoril, je energično vzkliknila.
"Tako bo in nič drugače. Kaj bi se branili! Nespametno bi bilo. Koliko časa še potrebujete, da natanko razrešite oni kos pergamenta, ki govori o poti?"
"Nekaj ur," je odvrnil. >
"Medtem se pogovorim s svojimi prijatelji," je rekla Nadja. "Jutri zjutraj ocli-demo na pot. O naši skrivnosti bom povedala tudi.staremu oskrbniku, ki mi je vdan. Morda ga bomo potrebovali in prepričana sem, da tega, kar mu bomo zaupali, nikomur ne izda."
"Njemu lahko poveste," je potrdil profesor. "Poznam ga. Pošten človek je."
"In če se nam podjetje posreči, ga bom nagradila, da mi bo lahko do smrti hvaležen. Tu ne mislim ostati. Čeprav je moj dom. PredolgoČasno je v tej samoti. Sveta se mi hoče," je odvrnila in oči so se ji za-iskrile.
"Prav imate, gospodična," je toplo rekel profesor. "Mladi ste še in uživajte mladost. Za samotarstvo je starost."
4 '	i
Enajsto poglavje
NA POTI ZA ZAKLADI
I
Preden je bilo poldne, je profesor razbral tisto stran pergamenta, kjer je bila opisana pot. Glasila se je takole:
"Od mesta, kjer stojiš, poglej proti za-padu. Gozdovi se vi je j o pred teboj. Počakaj, da zaide solnce o kresu, in pojdi v njegovi smeri. Dolga je pot, toda drži k uspehu. In ko prideš na samoten grič, zavij na levo roko in se spusti navzdol, dokler ne prideš do globeli, ki ji ne moreš izmeriti dna. Ob njej zagledaš velik kamen, ki ti pove, da nisi več daleč od svojega me-
sta. Obrni se v smeri, odkoder vleče burja in prihaja vihar, in pojdi mu naproti in našel boš dva tisoč čevljev od ondod majhno jezero.
Pod jezerom je svetišče.
To jezero se izliva v majhno reko. Ob njenem kolenu je skrit vhod v bivališče naših bogov. Tja pojdi!"
Ko je profesor prečital našim znancem te vrste, mu je lice žarelo od zadovoljstva.
"Zdaj vemo vse," je vzkliknil Branko navdušeno. "Pot nam je odprta."
Oskrbnik, ki ga je že Nadja o vsem poučila, je tedaj stopil v sobo in jih vprašal, kaj naj vse pripravi za pot. Naročili so mu naj poskrbi, da bodo imeli dovolj jedi za štirinajst dni, kajti prej se najbrže ne bodo vrnili, in dovolj orodja, ker ga bodo pri kopanju potrebovali^ Naročili so mu, naj pripravi pet konj in še tri, ki bodo nosili orodje in hrano. Potem je moral pripraviti tri šotore, nekaj praznih zabojev in še druge malenkosti. Ko je zvečer Nadja pregledala priprave za pot, je videla, da oskrbnik ni ničesar pozabil.
Drugo jutro, še preden je solnce vstalo, so bili naši znanci že na potu. Nadja in profesor sta jezdila spredaj, ker sta poznala pot. Ostali pa so skrbeli za konje, ki so vlekli tovore. Ko je solnce pogledalo izza obzorja, so se že bližali samotni hiši, kjer se je začela njihova pot, kakor jim jo je ukazovalo sporočilo na starem rokopisu.
Prvi večer so počivali ob vhodu v pragozd, ki se je širil pred njimi, kakor daleč jim je segalo oko. Profesor je računal, da bodo imeli še kake štiri ali pet ur do jezera, kjer je skrito staro svetišče.
Toda teh štiri ali pet ur se je zavleklo tako, da so šele pozne popoldne prišli do onega samotnega griča, kjer jim je rokopis ukazoval, da se morajo obrniti na levo. Pragozd je bil tako zarasel, da dostikrat niso mogli skozi in so si morali s sekiro utirati pot zase in za konje. Razmočena zemlja je bila Vzrok, da so se časih udirali do kolen v blato, in čim dalje so prišli, tem slabše je bilo. Tudi do globeli, ki ji ne moreš izmeriti dna, kakor je pravil rokopis, torej do prepada, ki se je skrival sredi drevja, so prišli. Profesor je ugotovil, da je morala biti ta ogromna zev v zemlji sled meteorja, ki se je zaril v globino in napravil brezno. Največ so se zamudili z iskanjem kamna, ki naj bi jim povedal kje se morajo obrniti proti severu, to je v smeri burje. Našli so v vsej okolici samo en kamen in profesor je bil prepričan, da je pravi, čeprav je čas izbrisal napis, ki bi bil moral biti na njem. Videlo se je, da so ta kamen morali nalašč sem prinesti, da bo služil za kažipot. Od ondod je pot zavila v hrib in postajala čedalje neprodirnej-ša. Za dobrih sedem sto metrov, kolikor je morala znašati razdalja med kamnom in jezerom, so^potrebovali štiri ure in bila je že globoka noč, ko so prispeli do brega jezera, ki je pod svojim dnom skrivalo staro svetišče.
Tam so postavili šotore. Napravili so skromno večerjo in potem legli spat. Prestani napori in dolga, utrudljiva pot so jih tako izmučili, da so takoj zaspali.
(Dalje prih.)
Svoji k svojim!
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LlCNO in POCENL
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
S kolom po glavi
Pri posestniku Jakobu Reku v Sv. Lovrencu na Dravskem polju je bil zaposlen kot hlapec 18 letni Franc Slana. Ko mu je gospodar odpovedal službo, je Slano tako razburilo, da je pograbil kol in Reka s tako silno udaril, da se je Rek nezavesten zgrudil na tla in so ga morali odpeljati v bolnico. lllapca so orožniki zaprli.
-o-
Domačiji sta zgoreli
Iz nepojasnjenega vzroka je pričelo goreti pri posestniku Antonu Marčiču s Sv. Marjete
pri Racah. Zgorelo mu je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ogenj se je pa .tudi razširil na domačijo soseda Ivana Lenarta, kateremu je tudi vse zgorelo.
Kriza
Zaradi pomanjkanja dela so v splitski ladjedelnici odpustili 81 delavcev. Delavci ki bi morali na cesto, so zaprosili upravo, da jih obdrži v službi na ta način, da bi delali namesto sedem, po Miri ure na dan. Uprava jim je ugodila.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
PLOSCE
ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Columbia in Victor plošče so po 50c. Vocallion plošče pa po 35c. Manj, kakor tri ;»lošče ne pošiljamo po pošti, razven če naročnik plača poštnino sam, ki pride 6c. od plošče. Od naročil vsaj treh plošč, pa plačamo poštnino mi.
Pisano polje
J. ML Mi
.50
50
50
50
.50
50
.50
50
.50
50
COLUMBIA PLOŠČE
25001—Na ofceti,
Juhu polka, harmonika..............
25040—Hojer Valček,
Pečlarska Polka, Hojer 1 njo....$0.50 25044—Coklarska Koračnica,
Triglavski Valček, Hojer Trio.. .50 25059—Jaka na St. Clairu, Polka
Clevelandski Valček, Hojer Irio 25062—Ribenška polka,
Poster tanc, Hojer Trio..............
25069—Stari Šotiš,
Moja Micka, polka. Hoyer trio.....50
25072—Moj prijatelj,
Štajerska, Hojer Trijo...................50
25074—Kje je moja Ljubica,
Sokolska Koračnica, Hojer Trio .50 25093—Poja Francka Polka,
Potepuh valček, harmonike.........50
25096—Treba ni moje Ljubce 25078—Dunaj ostane Dunaj, korač., Neverna Ančka, valček. Hover
trio ......................••■—.....................
plavšati — Ko ptičica ta mala Udovic.il Lausche ....................
25104—Gozdič	je že zelen, Po gorsh je ivje, Udorich
Lauschc ......................................
25105—Kak	ribcam dobro gre, Ciganski otrok, Udovich
Lausch ......................................
25108- Od rti« si dekle ti doma, 3 5080—SI oven sij Poskočni Sotiš,
Ober Šu<; Jriš, Štrukelj trio........
Zgaga pc ta, Frank Lovšin,
harmonika ..................................
25115—Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovic»h
Lausche ......................................
25117—Lunca je videla,
Selško veselje, Udovich Lausche .50 25124—Moji tovarii so me napravil — V Šmihelu jaz hišico
imam, Udovich Lausche.............50
25,129—Gozdni valček,
Veseli Godec, polka, Hojer trio .50 25135—Večerni valček, Hopsasa polka, Hojer trio...........50
25138—Ribenčan	urban polka, Vesela Urška valček,
Hojer trio ....................-.............50
25139—Uspavanka,
Kadar boš ti vandrat šu, Udovich Lausche ....................
25140—Pleničice	je prala, Kaj mi nuca planinca,
Urlovich Lausche ....................
25143—Samo	Tebe Ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, Iloyer
trio ................................................
25144—Pojmo	veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, Udovič,
Lausche ...................-....................50
25149—Slovenska Naordna koračnica, — Kranjski valček, slov.
kmečka godba .............................50
25152—Vesela polka, Franci valček,
Slov. Kmečka godba ...............50
25169—Mornar, Ne bom se molila,
Udovich Lausche .....................50
25175—Spomin iz Ljubljane, Večerna polka. Harmonika orkester .................50
25183—Štajerska, Galop, Deichman orkester .........50
25184—Ti	marjanca polka, Daj daj srček nazaj,
Deichman orkester ...................50
25185—Z	veselim srcem voščim, Moj očka ima konjiča dva,
Moški kvartet Presern ...........50
25186—Sem	hodu res zanjo, Micika ali hočeš ti moža,
Moški kvartet Presern ...........50
25187—O	j kod bova vandrala, Kaj pa ti pobič,
Moški kvartet Presern ...........50
.50
50
.50
.50
25084—Nočni Čuvaj, Pevec na note,
Člani kvarteta Jadran ......
25091—Oj pastirčki, Božji Ljubljenci — Vsi verni kristjani,
Anton Šubel bariton .................50
25116—Dobro srečo za kravo rdečo Živela je ena deklica.
Pevci Adrija z spremljevanjem Bratov Dajčman .......................50
25130—Velikonočna,	1. in drugi del. Slovenski duet .......................50
25131—Kdor	hoče furman biti, Lovska. — A. Krnjev In F. Mo-
liorcic duet .................................50
25157—Pod oknom, Prepoved. — A. Krnjev in G.
Gostič, duet ..........................
25162—Ponočni pozdrav, Ančica — L. Belle tenor......
50
.50
VICTOR PLOŠČE I
V-23005—Za Velikonočno nedeljo,
Prvi in drugi del. Adrija Pevci..50c V-23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, Olbrigs Zi-
Trio ................................................50c
V-23010—Dva Gorenjska Slavčka,
Spomin na Bled — Adrija Pevci 50c V-23011—Pozdrav od Doma,
Zbirka Valčkov. Slovenski ork. 50c 80180—Badnjak,
Božič. Jadran Moški kvartet-......50c
80334—Gozdni zvok Trumplan,
France Polka, Dietchman ork.....50c
81204—Carlotta Šotiš,
Na Bregu — valček. Victor Hudobni Kvintet ..................................50c
81250—Še Ena,
MlatiŽi. Adrija kvartett ................50c
81454— Ob Trgatvi, I. in II. del,
Adrija Pevci ....................................50c
81520—Na Pustni Torek,
Vojaški Nabor. Adrija Pevci........50c
V-23025—Oh, Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava. Mirko
»Jclačin ............................................50c
V-23026—Pobič sem star šele 18 let, Jurij Benko vzenji Lenko. Mirko
Jclačin ............................................50c
V-23027—Mene pa Glava Boli,
Pa Kaj to more biti. M. . Jelačin 50c V-23028—Vsi so Prihajali, MIniar. Mirko Jclačin ....................50c
Ljudje, katerim je strankar* sko stališče prvo in zadnje, presojajo vse iz tega strankarskega vidika. Jugoslavija je v zelo kočljivem položaju. Morda utegne 'biti nekaj takih glav, ki bi bili za osišče. Večinoma se najdejo taki, katerim je pri tem za osebne interese, in propaganda dela pred vsem z denarjem. Kar je neodvisnih ljudi v Jugoslaviji, da jim je za obstoj Jugoslavije in za majčken kos neke slovanske neodvisnosti, so vsi zoper osišče in "novi" red, ki pomeni navadno narodno sužnost.
Vprašanje je le, kako se iz tega novega reda izmotati. Ako bi bili Jugoslovani danes kot en mož in bi prijeli za meč. bi to pomenilo samomor, če ima kdo kaj soli v glavi in ne le širokih ust, da kriči. Italijani, Mažari in Bolgari kar čakajo na ta trenotek, Nemec je zdaj v Rumuniji in jih vežba in sam ima svoje dobro pripravljene miljone neokrnjene, saj jih je padlo v vseh spopadih dozdaj komaj par tisoč. V teku 24 ur je Jugoslavije konec in če bi se junaško boril vsak mož. Se-ve ne manjka takih ljudi, ki naravnost zahtevajo, naj Jugoslavija izvrši tak samomor.
Ali l^aj se pridruži osišču ? Zopet so ljudje, ki trdijo, da se je že pridružila, ko gre vse v Nemčijo in že ščurkov primanjkuje. To so diplomati, ki sedijo tu v Ameriki v varnem zapečku in prodajajo svoje prazne glave. -Jugoslavija mora nositi vsa ponižanja in jih bo nosila do skrajnosti, ker je to v danih razmerah edina pot, ki ima nekaj upanja. In zopet je Jugoslavija izjavila, da se osišču ne pridruži in bi se prej raje borila, raje nastopila samomorilno pot. In izgleda, da je ta izjava le malo osupnila "zmagovalce" okoli osišča, in bodo pustili Jugoslavijo in jo molzli, kolikor bodo mogli, kakor se godi enako pri Švedski. Ni druge poti, dokler se morda Rusija ne zgane, ako bi se in bi se mogla, kar je danes zelo dvomljivo in so pri sedanji Rusiji šanse po znani dobro poučeni opazovalki, O' Hara Mc Cormick, 5-1, toraj minimalne. Bistveno bi se obrnilo za Jugoslavijo le, če bi Anglija nekako ostala na vrhuncu. Vsak naj ugiba ali pa
naj kriči, ker po kakem samomoru bo vsak šutil ko grob.
*
Panslavizem je večinoma le utopija, kvečemu še kaka prazna romantika, dasi romantika. Neka vrsta pansla-vizma je tudi vrlo sla'be kakovosti. Razumen panslavizem pa ni ravno brez vsakega jedra in bi bil na mestu, ako res pride do novega reda po Hit-leru, ker ta red pomeni za Slovane najmanj sužnost, ako ne smi-ti.
Ako le malo namigneš na potrebno panslavistično idejo, kričijo v Južni in Severni A-meriki, da si prismuk, prismuk najzadnje vrste prismuk, in v Evropi pri Slovanih samih baje niti sledu ni kakega pansla-vizma. Toraj ni panslavizma in Slovani sami smatrajo za najbolj važno dolžnost, da vsak sled v kali zadušijo. Pa dobro. Kakor si boste postlali, tako boste ležali.
Niti sledu v Evropi? Hm? Pa vidim dne 14. t. m. po AP iz Washingtona: "Whatever Russia's reasons would be for building up her military machine in Bessarabia and Northern Bucovina, as reported from Bucharest, the mere fact that it was reported was said to have enchanced Soviet prestige in the Balkans and stirred a latent pan-Slavic feeling in Bulgaria and Jugoslavia."
Slovani (?) sami trdijo na vse kriplje, da nije ništa, drugi pa pravijo, da je le nekaj te robe vsaj na skrivnem. Ako je po istih Slovanih še kaka romantika le prismukarija, bo težko kdaj prišlo do kakega panslavizma. Pa imejte sužnost, saj jesti in piti bo menda dosti, in poleg te poti od ust do želodca ni nobenih potrebščin, in po smrti niti tega pota ni več treba.
18« W«t Cermak Road,
Tel Canal 5644
Chicago, Illinois
PLOŠČE POD TEM NASLOVOM
SE NE DOBIJO VEČ, ker jih družbe ne izdelujejo več. Ima-gio pa jih mi še nekaj komadov v zalogi. Dokler zaloga traja so na razpolago.
25004—Kukavice, Upanje — Ga. A. Svigel in njen
kvartet ......................:..................50
VOCALION PLOŠČE
Vocalion plošče so vse angleške. Med temi je mnogo zelo popularnih komadov, ki jih uporabljajo na avtomatičnih mašinah po gostilnah itd. Vocalion plošče stanejo samo 35c. komad. Manj ko tri plošče po pošti ne pošiljamo.
15982—Bartenders dream, Beer Chasers polka.
Bee Gee Tavern Band................35c
15984—Hie	polka, Night Cap.
Bee Gee Tavern Band................35c
15985—Beer	Barrel polka, What will you have.
Bee Gee Tavern Band................35c
15986—On	the house, Swinging the bottle.
Bee Gee Tavern Band................35c
15987—One	too many, Broken pretzel polka.
Bee Gee Tavern Band................35c
4678—Penny Serenade Rainbow valley. — Dick Jur-
gens and his orchestra............35c
4832—Roller Skating on a rainbow, Quote and unquote. — Jan Gar-
ber and his orchestra................35c
04781—Go to sleep my darling baby — Birmingham jail. The Dezurik Sisters .................35c
04809—Little	Sir Echo,
I just want you. — Gene Autry..35c
04810—Paradise	in the moonlight, When I first laid eyes on you.
Gen.e Autry ..................................35c
15974—Jolly Coppersmith, Skaters Waltz — The Viking Accordion Band ..............................35c
I BR.JflHNJ.8MA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očal* 23 LET IZKUŠNJE 1831 So. Ashland Avenu®
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. m 'jutra} do 8:30 zvečer. '%ll!iailll!ai!IIIBII!!inillllWll!B!llllll!!ll!ail!HBIIIIiailllP.....t
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite ms podnevi !n ponoči Imamo tudi rsalcovrstno pohištvo po smernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wk.
Telefon: 15 — Rn. 4080-W
Naročilom je pridjati vsakokrat potrebni znesek. Po C. O. D. (to je po poštnem povzetju) plošč ne pošiljamo Jrugače, razven, če želi naročnik plačati poštne stroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo pošiljatev po C.O.D. računa po-'ita 17c. Kdor želi to prihraniti naj pošlje potrebni znesek v čeku ali Money odru z naročilom in sicer na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Elinois
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebuje®« notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali •e pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIK ANS KEG A SLOVENCA" I« PRODAJALEC HIŠ.
Učite se angleščine
iz Dr. Eem9vegs
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	Afft
in stane samo:	■ V
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec}
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois