Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 2001
352(497.4 Dornava)

§

Poštnina plačana pri pošli 2252 Dornava
6005733,1

Leto III, številka 1
23. maj/veliki traven 2001
MED CVETJEM
Polenšak je narava bogato obdarila. Razgibani hribčki so prekriti z zelenim tepihom trave, na tej pa posajena mogočna drevesa.
V okolici gozdovi in vinogradi, med vsem tem domačije in vikendi. Da je vse urejeno, pa skrbijo pridni ljudje.
Ko pridemo v center kraja, nas ta še posebej prevzame. Barokizirana cerkev, poslovni objekti, šola, Gasilski dom, Turistični dom - vse urejeno. Na zelenici pod cerkvijo ali vaško lipo od pomladi do jeseni opazimo možakarja, ki z rokami ali orodjem pridno skrbi za okolico. Če vprašate domačine, kdo je to, vam ponosno rečejo: »Ja, to je naš Ivek - vrtnar.*
Sedla sva na klop ob lipi in poklepetala: »Polenšak mi je izredno všeč,* je dejal g. Ivek, »posebej ta lega, klasični sadovnjaki in stara drevesa, ljudje so prijazni. Večina jih lepo skrbi za svojo okolico, nekaterim tudi jaz pomagam.*
»Vam je vrtnarstvo poklic?- »Ne,- se je nasmejal g. Ivek. »Po poklicu sem kovinar, veselje pa imam po starših, predvsem po mami. Ko sem bil v
Nemčiji, sem izven rednega delovnega časa delal v vrtnariji. V Skorbi, kjer sem prej živel, sem imel dolga leta nazaj najlepše urejeno hišo z okolico.*
»Kako ste začeli na Polenšaku? »Začel sem pred petimi leti z urejanjem žive meje in nato gredico po gredico. Pozimi si pripravim načrte, barvne skice, spomladi pa priprava zemlje. Spomladi posadim okrog 3-700 sadik rož, ki jih dobim pri Jožici, je pa tu še 250 vrtnic in okrasno grmičevje. Preko 600 ur dela je potrebno, da je skozi vse leto lepo urejeno. Posebej poleti, ko je vročina, sem znosil z vedrom in zajemalkami do 700 1 vode iz cisterne, in to zgodaj zjutraj.
Če hočemo turizem, mora biti okolica skozi vse leto urejena. Brez urejenega okolja ni turizma. Ob žetvi bo vrhunec cvetenja.*
»So še načrti za naprej?« »Oh, seveda! Na Polenšaku še vidim mnogo možnosti, tudi v okolici še. Z malo truda bi se dalo še narediti več. Želel bi, da se še več vklopijo domačini, predvsem mladi. Moti me vpadnica v kraj. Nekoč so imeli kraji čudovite drevorede. To bi bilo lepo.
Dokler bo zdravje dopuščalo, bom z veseljem delal. Brez tega pa tudi rože ne cvetijo tako lepo,* je z nasmehom dejal g. Ivek Vidovič.
Še mnogo veselja, volje in zdravja, g. Ivek!
Franc Zagoršak
Lukarice so nas predstavljale na prazniku cvetja v Mozirju.
ČESTITKA ŽUPANA
Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 6. občinskem prazniku in Vas vabim na prireditve, ki bodo potekale v počastitev tega praznika.
Posebej pa Vas vabim na osrednjo prireditev ki bo 17. \ junija 2001, ob 16. uri, v Vaško-kulturni i rani v Dornavi.
Župan
PREGLED DOSEŽENEGA IN NAČRTI
ZA NAPREJ
Kljub temu da je bil državni proračun letos sprejet zelo pozno, smo na občini že od začetka leta 2001 pritiskali na resorna ministrstva, da bi dobili čim več za potrebe lokalne skupnosti denarja mimo našega proračuna. Predvsem imam v mislih ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in ministrstvo za kulturo, saj rabimo čez 400 milijonov SIT, da bomo v celoti obnovili Osnovno šolo dr. Franja Žgeča v Dornavi. Nekaj 100 milijonov SIT pa bomo potrebovali, da bomo zavarovali naš ponos, baročni dvorec, pred nadaljnjim razpadanjem.
Na gradu je potrebno v celoti obnoviti streho, fasado in zamenjati okna.
Za omenjena dela bo potrebno veliko denarja, ki ga mora zago-
toviti država. Na obisk smo povabili državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo, g. Boža Zorka, in direktorja uprave RS za kulturno dediščino iz Ljubljane, g. Stanislava Mrviča.
Kljub temu da so gospodje iz Ljubljane datum obiska že nekajkrat prestavili, na občini vztrajamo glede obiska in gospode iz Ljubljane v kratkem pričakujemo. Na omenjenem srečanju se bomo dogovorili glede nadaljnje dinamike obnovitvenih del na gradu v Dornavi.
Seveda bomo na občini bdeli nad finančnimi sredstvi iz raznih drugih ministrstev iz programa demografije, CRP-ov in ekološkega tolarja, da pride nekaj denarja v našo občino tudi iz tega naslova.
Na občinskem svetu smo se dogovorili, da bo leto 2001 leto varčevanja.
To pa zaradi tega, ker smo v prejšnjih dveh letih izvedli velike investicije, ki jih pa finančno v celoti nismo pokrili.
Naslednje leto je volilno leto in želimo, da bi naše začete investicije v celoti poravnali, tako da ne bi finančno obremenjevali novega občinskega sveta.
Pokazalo se je pravilno, da smo se lotili teh velikih investicij, saj smo na ta račun dobili od države dodatnih 70 milij. SIT nepovratnih
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Javno glasilo GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1656.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Glasilo Občine Dornava med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov.
Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: prof. Lidija Šalamun
Oblikovanje in tehnično urejanje: Zmagoslav Šalamun disk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače	J
sredstev.
To, da je letos leto varčevanja, pa ne pomeni, da ne bomo zagotovili finančnih sredstev za delovanje drugih dejavnosti v občini. Občina bo zagotovila finančna sredstva za društva in kulturno dejavnost v takšni višini, da bodo lahko društva normalno delovala in realizirala svoje programe dela, ki so jih sprejela na občnih zborih. Občni zbori društev so pri kraju. Na njih je bilo iz poročil razvidno, da so vsa društva v občini, vsako na svojem področju, delovala zadovoljivo in pohvalno.
V	mesecu aprilu smo izvedli zbore občanov na vseh štirih področjih vaških odborov, ki so bili presenetljivo dobro obiskani. Na omenjenih zborih smo predstavili dosežene investicije v občini in predstavili tudi program dela za naprej. Najpomembnejše pa je bilo to, da smo od občanov dobili tudi nekaj predlogov in pobud glede potreb krajanov.
V	naslednjem obdobju bo največja investicija v občini kanalizacija in čistilna naprava za naselji Dornava in Mezgovci ob Pesnici, seveda pa zaradi tega ne bomo zanemarjali ostalih potrebnih investicij v občini.
Kljub temu da bo ocenjena vrednost investicije za kanalizacijo presegala 300 milijonov SIT,
finančna sredstva ne bodo kaj dosti obremenjevala občinskega proračuna.
Finančno konstrukcijo za kanalizacijo imamo zastavljeno tako, da bo okrog 100 milijonov SIT prispevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaradi priključka na kanalizacijo Zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Približno toliko bomo zbrali s priključninami, nekaj bomo dobili iz naslova ekološkega tolarja. Preostanek manjkajočega denarja pa bomo poskušali dobiti od države kot nepovratna sredstva. Na zborih občanov je bilo razvidno, da so občani z doseženimi uspehi na področju infrastrukture v občini zadovoljni.
Zavedamo se, da bo potrebno še veliko postoriti, da bi občanom zagotovili čim boljše življenjske pogoje. V Občinskem svetu Občine Dornava se bomo trudili, da bomo z zastavljenimi cilji uspešno nadaljevali.
Doseženi uspehi nam morajo biti vzpodbuda za naprej.
Moje mnenje je, da nikoli ne delaš tako dobro, da ne bi mogel še boljše. Tega mnenja se bomo držali tudi v Občinskem svetu.
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž.
Liikarska himna
Je lepa fara markovska, še lepša pa je dornavska.
Smo ltikec kopali, ga v Marpruk pelali, po dornavski šegi, luk, luk ...
Prav lepa vas je dornavska, vsak tja do Gradca jo pozna, tja luk smo vozili, za krajcare dali, po dornavski šegi, luk, luk.
Se luka dosti pripuva nam, zato naš kraj je vsem poznan, trikrat okopati in ga šigetati, po dornavski šegi, luk, luk.
Nas Ingolič opisa je kot pridne, slavne lukarje, na luk smo ponosni vsi lukarji mi, če glih nam oči zasolzi, luk, luk.
Smo drogo ga prodavali, ga včasik tudi trucali, si mošnje polnili in se veselili, po dornavski šegi, luk, luk.
PROGRAM PRIREDITEV OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE DORNAVA
26.	5. Predviden je turnir v namiznem tenisu na Polenšaku
27.	5. Gasilsko tekmovanje - otvoritev lige v Žamencih ob 14. uri
2.	6. Tekmovanje med PGD-ji občine Dornava v Mezgovcih ob 19. uri
3.	6. Gasilsko tekmovanje - liga; Polenšak
3. 6. Tekmovanje Ribiškega društva Dornava za pokal občine ob 8. uri
8. 6. 3. Slovenjegoriška konjenica - blagoslov konjev in jezdecev pred zgradbo Občine Dornava ob 12. uri
8.	6. Streljanje z zračno puško in standard pištolo na strelišču v Dornavi
9.	6. Prikaz iger med vaškimi odbori občine Dornava na nogometnem igrišču v Dornavi ob 18. uri
14.	6. Dobrodelna prireditev Odbora za obnovo dvorca Dornava v grajski dvorani v Dornavi ob 20. uri
15.	6. Razstava eksotičnih ptic Društva za varstvo in vzgojo ptic Gorišnica v Osnovni šoli Dornava ob 11. uri
16.	6. Blagoslov kapele v Dornavi pri Drevcnškovih ob 17. uri
16.	6. Nogometne tekme ŠD-ja Dornava ob 14. uri (cicibani), ob 16. uri (ml. dečki), ob 18. uri (člani)
17.	6. Ribiško tekmovanje za pokal RD Dornava (odprta tekma) ob 7. uri
17. 6. Razstava Čebelarskega društva Dornava v lukarski sobi nad dvorano od 9. ure dalje
17. 6. Osrednja slovesnost ob 6. občinskem prazniku občine Dornava in 10. obletnice osamosvojitve Slovenije s kul-
turnim programom ob 16. uri v Vaško-kulturni dvorani v Dornavi
VABLJENI!
PESNICA
Grb vitezov Pesničarjev
Siva čaplja - zaščitena
Pesnica je največji vodotok v Slovenskih goricah. Izvira v Avstriji, pri kraju Possnitz, le 4 km od mejnega prehoda Sv. Jurij,
na nm. v. 300 m, pri Ormožu, nm. v. 190 m, pa se izliva v Dravo. Dolga je 69 km, njeno porečje pa obsega 539 km2. Reka
je dobila ime po vitezih Pesničarjih (1186-1598)
(Ritten von Possnitz) ali pa vitezi po njej, saj so dlje časa domovali v Dornavi.
Pesniška dolina je v svojem zgornjem toku zelo ozka.
Srednji del pri Gočovi se razširi do 2 km in je ob spojitvi s Ptujskim poljem pri Pacinju najširši - 4 km. Zaradi nepropustnih tal in majhnega padca je dno doline vlažno in težko za obdelavo. S hidromelioracijami v letih od 1959 do 1968 se je usposobilo okoli 3000 ha zemljišč. V Pesnico je speljanih več odtočnih jarkov.
Predvsem na zgornjem delu doline so ob regulaciji nastala umetna jezera: Pesnica, Pristav, Komarnik, Radehova, Trojiško jezero. Na njih je najdenih 55 vrst ptičev. Jezero Komarnik je vpisano v evropski seznam najpomembnejših ornitoloških območij. Na nekaterih, še poplavnih logih uspeva močvirs-
ka logarica, ki je zaščitena. Pri Dornavi je največja kolonija sivih čapelj. V dolini je tudi več gnezd bele štorklje.
V Pesnici živi 13 ribjih vrst iz družine kropovcev: ostriž, smuč, som, ogrožene so ploščič, mrena, podust, izginili sta platnica in bolen. Zaradi regulacije Pesnice ni več drstišč. Intenzivna kmetijska proizvodnja osnesnažuje reko z antraziti in nitrati. Tudi kanalizacijski odpadki ji ne prizanesejo. Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave za naselji Dornava in Mezgovci bo veliko prispevala k čistejši reki Pesnici.
Skrbimo za svoje okolje.
Franc Zagoršak
Močvirska logarica - zaščitena
PREGLED AKTIVNOSTI V ŠOLSKEM LETU NA OŠ DORNAVA
Šolsko leto se počasi približuje h koncu, zato je prav, da pogledamo, kaj smo počeli. Navedla bom aktivnosti, ki so se izvajale ob pouku. Na začetku leta smo izdelali program dela, ki smo ga do sedaj v celoti realizirali. Veliko stvari se je dogajalo. Starši, ki ste redno spremljali naše delo, jih poznate, tisti, ki nimate otrok v šoli, pa malo manj. Zato naj na kratko predstavim naše delo kronološko, po mesecih.
September: Izpeljali smo letno šolo v naravi za učence 5. razreda v Izoli. Poudarek je bil na učenju plavanja, poleg tega pa smo učence popeljali še na ekskurzije: z ladjo v Piran, ogledali smo si Portorož in sečoveljske soline,
spoznali Izolo in ladjedelnico, veliko časa smo preživeli na prostem, pa tudi kopanje v morju je bilo prijetno.
Oktober: Ob tednu otroka smo pripravili celotedenske aktivnosti v vrtcu, na podružnici in na centralni šoli, kjer smo odkrivali skrite prijatelje.
December: Ob zaključku leta smo skupaj z vrtcem in Občino Dornava pripravili srečanja otrok z dedkom Mrazom, učenci 8. b-razreda pa so pripravili vesel zaključek leta za vse učence. Januar: Znanje plavanja je zelo pomembno in potrebno. Tega se zavedamo tudi v šolstvu. Zato vsako leto organiziramo plavalne tečaje za otroke iz male šole, učence 1., 2. in 3.
razreda v ptujskih Termah. Učenje plavanja izvajajo usposobljeni plavalni vaditelji. Plavalno opismenjevanje zaključimo v 5. razredu v letni šoli v naravi.
Učenci 6. razreda so se odpravili v zimsko šolo v naravi na Pohorje. Kljub letošnjemu pomanjkanju snega smo imeli z vremenom srečo, tako da smo uspešno izpeljali tečaj smučanja. Februar: Začetek meseca je bil v znamenju kulture, zato smo se letos lotili skupnega projekta za vse učence na temo LETO KULTURE. Ustvarjali smo v različnih delavnicah po interesih učencev. Rezultate svojega dela smo predstavili staršem na skupnem roditeljskem sestanku.
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili literarni večer, na katerem so učenci predstavili svoje pesmi, večer pa so popestrili še učenci glasbene šole Nocturno in moški oktet iz Dornave.
Učenci razredne stopnje so si v veliki dvorani mariborskega gledališča ogledali predstavo Hrestač.
Zaključek februarja je bil pustno obarvan. Kljub temu da so se začele zimske počitnice, so se vsi učenci in učitelji udeležili pustne povorke iz Mezgovcev do Dornave. Sodelovali so tudi otroci in vzgojiteljice iz vrtca in male šole.
Marec: Otroški in mladinski pevski zbor sta se predstavila na območnih revijah v Markovcih in na Ptuju, Dornava pa je bila gostiteljica srečanja otroških folklornih skupin. Učenci 3. razreda so staršem predstavili zaključek projekta z naslovom Moj kraj v preteklosti.
April: Udeležili smo se občinske akcije čiščenja okolja in temeljito smo očistili tudi okolico šole.
11.	aprila smo praznovali dan šole. Na ta dan je bil rojen dr. Franjo Žgeč, napredni mislec in pedagog, domačin iz Dornave, po katerem nosi naša šola tudi ime. Popoldan smo pripravili osrednjo prireditev s kulturnim programom 'in bogato razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev naše šole.
Pred nami sta še dva meseca pouka. Nekaj aktivnosti bomo izvedli še v tem času. Letni delovni načrt smo v celoti realizirali. Poleg navedenega smo izpeljali tudi naravoslovne, kulturne in športne dneve.
Skozi vse leto so učenci pri interesnih dejavnostih in dodatnem pouku poglabljali svoje znanje in spretnosti. Udeležili so se tekmovanj v znanju in športu. Osvojili so veliko bronastih, srebrnih, pa tudi zlatih priznanj, medalj in pokalov, vendar vsa tekmovanja še niso zaključena (na vrsti so državna tekmovanja), zato bom o uspehih in dosežkih učencev in njihovih mentorjev spregovorila v naslednji številki.
Vsem učencem in zaposlenim v šoli želim uspešen zaključek šolskega leta.
ravnateljica Zdenka Kostanjevec
ZNANE OSEBNOSTI - Franjo Žgeč
Žgeč Franjo, pedagog, r. 11. apr. 1896 v Dornavi pn Ptuju kmetu Francu in Ani r. Frajnkovič, u. 31. avg. 1961 v Celju, pok. v Dornavi, kjer so mu 1976 odkrili doprsni kip, delo Viktorja Gojkoviča. Gimn. je obiskoval 1908-13 na Ptuju in v Mrbu, v 6. razr. apr. 1915 moral k vojakom in bil poslan na rusko fronto, od 6. jun. 1916 do 31. okt. 1918 bil v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi v Mrb je do febr. 1919 spet služil vojake, nato i.l. maturiral in opravil dopolnilni izpit iz franc. Od jeseni 1919 je štud. slavistiko, franc, in pedagogiko na Fil. fak. v Lj., 1923 bil prom. z dis. Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda (1923 tudi knj.), zanjo prejel svetosav-sko nagrado. Takoj nato je s franc. drž. štipendijo odšel v Pariz na Sorbono, delal v laboratoriju eksperim. pedagogike prof. Theod. Simona, navezal stike z znanimi pedagogi E. Claparedom, A. Ferričrjem in R. Dottrensom, se izpopolnjeval še v inšt. J. J. Rousseau v Ženevi. Okt. 1924 je nastopil službo učitelja na Prevaljah (do apr. 1925), bil 5 mesecev suplent na žen. učiteljišču v Mrbu, sept. 1925 - nov. 1926 asist, na višji pedag. šoli v Zgbu, nov. 1926 - okt. 1928 suplent na moškem učiteljišču in do jan. 1931 prof- na realni gimn. v Mrbu. 1931 so ga kazensko premestili na gimn. v Ptuj, 1934 v Celje. Med okupacijo je bil brezposeln in upok. Od okt. 1945 je spet učil eno leto na realni gimn. v Celju, poslej bolan in znova upok.
Med ujetništvom v Rusiji je spoznal revo-luc. ideje in se pridružil KP. 1919 je organiziral KP na Ptuju in v bližnjih vaseh (Cvet-kovci, Dornava, Polenšak, Spuhlja). V Lj. se je 1920 na univ. včlanil v društvo študentov-komunistov, kmalu preimenovano v Akad. društvo Vstajenje (v rokah SKOJ), bil njegov vodilni in najdelavnejši član. 1921 je s prof. K. Ozvaldom ustan. Akad. soc.-pedag. krožek (gl. PZ 1922, 61-5) in mu več let predsedoval. Krožek je 1922 ustan. še nekakšno delavsko ljud. visoko šolo oz. ljud. univ., ki je prirejala predavanja in debate. 1926/27 je bil med organizatorji gibanja za učiteljsko sa-moizobraževanje, pripravljal v ta namen tečaje. 1928 je bil izvoljen za preds. Pedag. centrale v Mrbu, 1928-30 sourejal revijo P (z A. Ostercem in E. Vrancem; gl. P 1938/9, 8, s sliko).
Poleg dis. Problemi vzgoje... (1923; oc. 1923: S. Rape, J št. 150; F. Terseglav, SM1 144; D. Kveder, P 1924, 57-67, 129-34), v kateri je poskušal na osnovi marksist, sociologije osvetliti družb, ozadje pedag. dela, je napisal tudi knj. Ali spolna vzgoja res ni potrebna? (1931; oc.: L. Zupanc, P 1930/1, 254-5; G. Šilih, ib. 318-20; 1931: S. Gogala, DS 276-9; M. Grafenauer, M 193; K. Ozvald, LZ 380-2; D. Vodnik, ŽS 158-9), v kateri je protestiral proti starim nazorom, z odkritim
pisanjem prelomil s tabuji ter sprožil nekatere ostre kritike.
Pedag. in sociološke članke in razprave je obj. v PZ (npr. 1921: L. N. Tolstoj in njeg. filozofija o življenju; 1923: Nova pota do novih pedag. ciljev; 1925: Reforma učiteljske izobrazbe; 1926: Razvoj otroka v šol. dobi; 1928: V zagovor mladine; Idejni in prakt. program Pedag. centrale v Mrbu; 1929: Temelji učiteljske samoizobrazbe) in P (1921: Pijančevanje, družba in vzgoja; 1923: Nekaj misli o izobražev. najširših plasti...; 1927/8: Za delovno šolo; 1928/9: Vprašanje višje pedag. šole; 1929/30: Smer in organizacija sa-moizobr. dela za prih. leta; 1939/40: Naloga sod. vzgoje; 1940/1: In memoriam E. Clapa-rede), pisal še v LZ, Oja, Roditeljski list, UT in ŽS. Sociološka študija Haloze (Sd 1935, nedokončana) nakazuje nova pota pri proučevanju slov. vasi in razmer na podeželju.
-	Poudarjal je, da je treba ljudstvu dati več in višjo izobrazbo, našteval pota in sredstva. Zlasti učitelji bi morali biti čimbolj izobraženi in si prizadevati za izboljšanje soc. položaja revnejšega prebivalstva. Proučeval je otroka, njegovo ekon. in socialno okolje (Oja 1939). 1926 je mrb Pedag. centrala pripravila Ž-eve Popisnice o razvojnem stanju učencev; z njimi se je začelo obsežno in poglobljeno proučevanje otrokove duševnosti, higienskih, socialnih in gospodar, razmer, s čimer je želel ugotoviti otrokove razvojne stopnje. 1936 je sodeloval pri oblikovanju obrazca Anketna pola v življenju otrok oz. dijakov v dravski banovini. Kot učitelj je bil med dijaki zelo priljubljen (gl. črtico I. Potrča Profesor, Mlada pota 1952), zavzemal se za vzgojno reformo, učenčevo samostojnost, delavnost in ustvarjalnost, zagovarjal delovno šolo. V pedag. teorijo je večkrat vnašal socialistično pojmovanje, pobudil in organiziral induktivno delovno metodo, je začetnik pedag.-sociološkega raziskovanja pri nas.
Prim.-: podatki sina Henrika (Celje); EJ; Pedagogijski leksikon, Zgb 1939; ob smrti 1961: V. M(odic), Celjski tednik št. 36 (s sliko); I. Šegula, NRazgl 497; A. Podjavoršek, PD št. 15 (s sliko); J. Potrč, Ptujski tednik št. 34 (s sliko); isti, SodP 161-3 (s sliko); M. Bergant, ib. 164-75; -er- (A. Žerjav), Večer št. 206; - D. Kermavner, Sd 1967, 1060, 1074; R. Ilec, izv. gimn. Ptuj, 1969, 161; A. Gojčič, ib. 1977, 32-7 (s sliko); Koal (A. Kopriva), Večer 1971, št. 232 (s sliko); S. Kremenšek, Slov. študentsko gibanje 1919—41, 1972; A. Gojčič, SodP 1976, 375-8; M. G(ajzer), Tednik (Ptuj) 1976, št. 33 (s sliko kipa); Martin Žgeč, ib.; J. Slodnjak, Večer 1976, št. 193; Slov. študenti v boju za nar. in socialno osvoboditev 1919-41, 1987, 42-7 (s sliko).
-	Upodobitev: Viktor Gojkovič, doprsni kip, 1976 (pred šolo v Dornavi).
Iz leksikona imen ^ojan
Kulturna dediščina je sporočilo za sodobnost - baročni dvorec Dornava
Želja po raziskovanju spremlja človeka od samih začetkov njegovega bivanja.
Tudi enajst vedoželjnih osnovnošolk, učenk sedmih in osmih razredov, in mentorici se je srečalo s takšnim delom. Vsebina našega raziskovanja se je kar sama ponujala, saj nas ob prihodu v Dornavo pozdravi baročni dvorec, ki je ponos vsem domačinom. O njem je veliko napisanega, povedanega, nekaj tudi že narejenega.
istične namene, TIC Ptuj pa turiste, ki pokažejo interes za ogled širše okolice Ptuja, napoti na ogled parka in zunanjosti dvorca. Za ogled baročne dvorane je predhodno potreben dogovor z Zavodom dr. Marijana Borštnarja. Njegova prihodnost je še nejasna. Obnova je zahtevna in posegi v notranjosti zgradbe niso možni pred izselitvijo varovancev. Dvorec je v majhni novonastali občini, ki ima ta arhitekturni spomenik upodobljen v občinskem grbu. Vendar to za uveljavitev v širšem prostoru ni dovolj.
Samo govoriti drugim o tem, kaj imamo, je premalo. Naš »majhen biser« je treba narediti velik. Vsak od nas bi moral »slišati« sporočilo pretek-
losti za sodobnost.
Z raziskovalno nalogo smo sodelovale na 15. festivalu Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Turizem in dediščina. Na regijskem srečanju smo nalogo predstavile z odrsko predstavitvijo in razstavo. Dosegle smo srebrno priznanje. Z razstavo smo sodelovale tudi na državnem srečanju in prejele srebrno priznanje.
Z osmošolkami smo izhodišča raziskovalne naloge obdelale širše in tako prišle do nekaterih novih ugotovitev. Svoje delo so predstavile na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Podravja in Pomurja, ki ga je organiziralo Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj. Dosegle so srebrno priznanje.
Svoje delo smo predstavile tudi na prireditvi ob dnevu šole.
Mentorici: Zlatka Dolenc in Valerija Lenart Mlade raziskovalke: Branka Bratuša, 8. b, Valerija Lenart, 8. b, Mojca Prigl, 8. b, Mojca Šemnički, 8. b, Minca Šegula, 8. b, Tamara Mlinarič, 7. b, Evelina Starčič, 7. a, Nina Arnuš, 7. a, Tamara Mihajlovič, 7 a, Mateja Murk, 7. b, Maja Hojnik, 7. b in Anja Kekec, 7. b.
ZNANE OSEBNOSTI - Franc Cvetko
Dvorec velja za eno najlepših stavb poznega baroka v Sloveniji. Kot umetnostno-arhitek-turni spomenik sodi v sam vrh arhitekturne dediščine. Naša skrb je, da kulturno zapuščino varujemo in zanjo skrbimo.
-	Kako skrbimo za dvorec v Dornavi?
-	Kako je ohranjen?
-	Kaj se v njem dogaja?
-	Ga obiščejo turisti?
-	Kako poznamo njegovo preteklost?
-	Kakšna prihodnost ga čaka?
Ravno ta vprašanja so tista, ki smo si jih zastavile kot predmet raziskovalnega dela. V delo smo vložile dosti svojega prostega časa, ki pa ni bil zaman. Naše delo je pokazalo zanimive rezultate.
Krog ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se z dvorcem v Dornavi dogaja, se širi. Z ustanovitvijo odbora za obnovo dvorca so njegovi člani s svojo vztrajnostjo pripomogli k temu, da so pristojna ministrstva začela z uresničevanjem zastavljenih programov obnove.
Naša pričakovanja glede poznavanja dvorca se razhajajo z rezultati ankete. Presenetil nas je dobljen podatek, da nihče izmed učencev in le malo odraslih ve, v katerem obdobju je bilo prvič omenjeno ime kraja. Presenetilo nas je, da anketirani učenci in odrasli slabo poznajo preteklost dvorca, čeprav leži v njihovi neposredni okolici.
Dvorec ni ohranjen tako, kot smo pričakovali, ni vključen v turistično ponudbo občine in premalo v turistično ponudbo širše okolice. Nima še jasne vizije za prihodnost, čeprav se bodo sedanji stanovalci iz njega izselili v kratkem.
Dvorca občina Dornava še ne ponuja v tur-
Cvetko Franc, nar. buditelj, pesnik cin leksikograf, r. 14. sept. 1779 v Dornavi (župn. Sv. Petra in Pavla v Ptuju), u. 5. jul. 1859 v Mariboru. Študiral je v Ptuju do 1802, gimn. v Mariboru do 1807, filozofijo in teologijo v Gradcu do 1813 (ord. 18. sept. 1813 v Št. Andražu na Kor. za sekovsko škofijo), bil kaplan v Ljutomeru do okt. 1814, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah do 5. sept. 1821, pri Sv, Marjeti na Pesnici do 11. jan. 1823, župnik v Letnbachu (obenem komisar za izpit iz veronauka na gimn. v Mariboru ter do 1826 namestnik dekana v Hočah) do
23.	apr. 1843, nadžupnik in dekan v Ptuju do 30. jul. 1848 je moral oditi, lcer je branil cerkven pogreb protestantu, prim. DS 1907, 495), in župnik v Ljutomeru do 6. avg. 1854, ko je šel v pokoj, čigar zadnja^ leta je preživel pri nečaku kanoniku Jožefu Kostanjevcu v Mariboru. Po študijah je bil Penu sošolec, pred Dajnkom eno leto, pred Krempljem dve leti, razvijal se pod vplivom Volkmerjevega in Modrinjakovega miljčja ter Narata in Primca, bil 1810—11 v Gradcu član Primčevega društva za gojitev slovenščine, za katerega je zavzemal Modrinjaka 22. nov. 1810 pismeno, o vel. noči 1811 pa Modrinjaka in Jaklina tudi ustno. Pod^ vplivom Primčevim je v prvi polovici 1811 že d(> pisoval s Kopitarjem, ki ga je spravil v stike z Dobrovskim, ga visoko cenil ter angažiral za VViener Jahrbucher. Vsaj že 1811 je začel zbirati gradivo za slov. slovar, 1812 pisati oceno Šmigočeve gramatike, ki jo je tik pred 30. marcem 1813 poslal Kopitarju, kateremu je pred 27. nov. 1812 obljubil tudi etnografski popis svojih ljutomerskih Slovencev. Ko je začelo tudi v Gradcu stopati v ospredje pravopisno vprašanje, se je v pismu Kopitarju še tik pred 27. nov. 1812 izjavil proti »punk-tiranim črkamc. Imel je že izrazito preporo-diteljsko fizijonomijo, ko je naslovil k pri-miciji Modrinjak nanj svoj veleagresivni narodni pozdrav, začel je veljati za »papeža slovesnovernih duš na malem Štajerjuc, ki so ga v prvi vrsti posečali domači in tuji
slavisti, potujoči skozi Maribor (Gaj, Vraz, 1829 menda Poljak Kucharski, 1841 Rus Sreznevskij). Bil je glasovit slovenski govornik:-(Raič, LMS 1878, 73), ki je opetovnno vzbudil pozornost korcspondenta graškega lista »Der Aufmerksame« (1829 z govorom o zlati maši v Mariboru, izza 1831 -z govori pred nadv. Ivanom pri viničarskih svečanostih v Limbušu). Ljubil je pesništvo, za katero se je vnel pod vplivom učiteljske besede Gott\veisove in pač tudi slov. primera Modrinjakovega in Volkmerjevega, čigar pesmi si je prepisoval (Pajkova izd. 10, 11, 61, 62, 64). »Nasleduvanje nemških Pesmi za obvar-nike slavonske« (Gradec 1809) je prevel pač na željo oblasti (ZMS 1905, 230—5), zložil je pa še več pesmi (v Murkovi objavi Volk mer ja 1836 j6 gotovo njegov .dinastično-patrijotični »Siromakov sprevode [Pajkova izd. 66] iz 1832, najbrž tudi »Hvala slovenske dežele*, ki kaže precejšnjo nabožno noto). Izmed vzhodnoštajerskih verzifikatorjev tiste dobe je imel najmanj okretnosti in najmanj lit. ambicije. Pridige si je skrbno sestavljal in zapisoval. V dobi ilirizma je čital razen Čbelice še Kačiča in pač tudi ilirske slovstvene produkte, vendar se z Gajem in Vrazom v marsičem ni strinjal in menil, da ima »Kopitar v mnogočem prav«. Bil je strogo cerkvenega duha in vsaj v poznejših letih pristaš nasprotnikov janzenizma. Klajžarja je spravil v šole, ob smrti pa ustanovil sedem štipendij za slov. dijake. Nad 30 let je vplival na svojo okolico in zlasti na njeno mladino v rodoljubnem smislu; ko je prišel na Ptuj, so ga pozdravili rodoljubi kot »gorečega Slovenca«, (ZMS VII, 149), toda 1848 ni mogel najti prave smeri ter prišel v Ljutomeru na glas pomočnika nemškutarjev (ZMS VII, 58). Ostalina je propadla, izvzemši omenjene pesmi, nekaj homiletičnih spisov (Slovenski prijatelj 1879, 1880) in štirih pisem Glaserju (Voditelj 1911, 151—5); propadlo je tudi »nekaj malega iz njegovega slovarja«, kar je ohranil A. Lah. — Prim.: Slekovec, škofija in nadduhovnija v.Ptuju, Mar. 1889, 174; Ilešič, CZN 1905, 2, 8, 15; Slekovec, VBV 1906, 375; Briefwechsel Dobrovsky— Kopitar I, 726, II, 878.	Kd.
Iz leksikona imen
GLASBENA ŠOLA NOCTURNO, DORNAVA
Glasba je umetnost, katere izrazno sredstvo so toni, zvoki in šumi. Pri ljudski glasbi gre za nešolano ustvarjanje, umetna glasba pa je bolj ali manj premišljena obdelava zvočnega gradiva. Kot druge umetnosti se je tudi glasba najprej razvila v starih civilizacijah in se je nato preko Grčije premaknila v Evropo.
V občini Dornava smo ponosni, da imamo inštitucijo, ki se z glasbo ukvarja strokovno. To je glasbena šola Nocturno. Lastnica in voditeljica je prof. Simona Žgeč Veselič.
Kje je zgodovina vašega spoznavanja z glasbo?
Odraščala sem v družini, ki je močno povezana z vsemi zvrstmi glasbe. To me je že v otroških letih privlačevalo in navduševalo. In kako je potekalo vaše strokovno izobraževanje?
Po nižji glasbeni šoli sem nadaljevala glasbeno izobraževanje na srednji glasbeni šoli v Mariboru. Študij harmonike, klavirja in orgel sem nadaljevala na Hohnerjevem konzervatoriju v Trossingenu v Nemčiji. Tam sem bila izbrana v Hohnerjev orkester, ki je nastopal po celotni Evropi. Svoje prvo delovno mesto sem kar 6 let opravljala na glasbeni šoli v mestu Kaufbeuren v Nemčija. Študijske izkušnje in nadaljnje poučevanje na šoli sem s pridom uporabila pri odprtju zasebne glasbene šole Nocturno.
Predstavite nam, prosim, glas-
beno šolo Nocturno!
Otvoritev je bila v letu 1995. Vpis v prvem šolskem letu je bil neverjetno velik. Kapaciteta je bila izredno hitro zapolnjena, tako da so nekateri otroci z vpisom morali počakati na naslednje šolsko leto. Pri nas delamo na kvalitetnem in praktičnem poučevanju. Bogat notni arhiv dopušča učiteljem in učencem kreativen pouk poleg predpisanega programa za nižje glasbene šole. Pri nas po programu nižje glasbene šole poučujemo klavirsko harmoniko, klavir, klarinet, trobento, saksofon in kitaro. V t. i. B-programu pa poučujemo sintetizator in kitaro. Pouk teorije glasbe poučuje sestra Lidija, ki končuje glasbeno akademijo. Sama poučujem harmoniko, klavir in elektronske orgle, ostale predmete pa poučujejo zunanji strokovni sodelavci. V šolskem letu je vpisanih čez 100 učencev. S prizidkom k poslovnemu objektu v letu 1999 smo pridobili nekaj učilnic in imamo tudi svojo koncertno dvorano, ki sprejme 100 ljudi. Glasbena šola Nocturno se v svoji kratki karieri ponaša tudi z nekaj učenci, ki navkljub težkim sprejemnim izpitom nadaljujejo šolanje na glasbeni gimnaziji. Naš učenec Aljaž Čuš je v mesecu februarju dosegel čudovito bronasto priznanje na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Zraven glasbene šole vodite
tudi oktet Dornava.
Od leta 1995 vodim tudi oktet iz Dornave. Veseli me, da je glasba tako široka in da lahko poleg instrumentalnega dela uporabljamo še vokalno obliko. Repertoar sestoji iz ljudskih, umetnih in tujih pesmi.
Kje in kako predstavljate vaše delo širši javnosti?
V glasbeni šoli imamo redne glasbene nastope - produkcije, pri katerih je dvorana vedno polna. Pridejo starši, sorodniki in ostali ljubitelji glasbe. Redno prirejamo glasbene večere ob kulturnem prazniku in ob božiču. Otroci se zelo veselijo pustne produkcije, kjer lahko svoje znanje predstavijo smešno namaskirani. Učenci naše glasbene šole nastopajo na vseh prireditvah v občini Dornava in izven nje.
Kaj pa vaš prosti čas?
V	prostem času se posvetim predvsem svoji družini, obiščem pa rada tudi koncerte in ostale kulturne prireditve. Rada sem v naravi in med ljudmi.
Kaj pa načrti za prihodnost?
V	bodočnosti želim obdržati kvaliteto. Z leti se bomo prilagodili novim potrebam in željam poučevanja novih inštrumentov. Upajmo, da nam bo država že več let obljubljeno koncesijo v kratkem tudi podelila. Želim si, da bi tudi v prihodnje naši učenci in ljubitelji glasbe zahajali v glasbeno šolo Nocturno s takšnim veseljem kot doslej.
Simoni Žgeč Veselič želimo uspešnega dela še v bodoče in mnogo lepih tonov ter glasov izpod njene -taktirke
Franc Zagoršak
Moški pevski zbor Polenšak
Moški pevski zbor Polenšak deluje peto leto. Z delom so začeli 1. marca 1997. leta. Takrat se je zbralo 21 pevcev, ki so začutili potrebo po petju in druženju. Ker pa je to povezano z rednim delom in določeno odgovornostjo in disciplino pri obiskovanju vaj in nastopov, je v zboru do danes obstalo 15 pevcev, ki se vaj udeležujejo kar redno, nekateri prav zvesto. Razveseljivo je mogoče to, da v zboru vztrajajo nekateri mladi pevci. Zbor že nekaj časa vodi g. Stanko Pšak. Prepevajo slovenske narodne pesmi, žalostinke, napitnice in sakralne pesmi. Vsi pevci so amaterji. Nastopajo na raznih kulturnih prireditvah v kraju. Lani decembra so se udeležili kulturnega maratona na Ptuju, letos aprila so bili na reviji pevskih zborov na Ptuju, junija pa gredo na revijo v Stično.
V času svojega delovanja so imeli dva lepa koncerta na Polenšaku. Velikonočni koncert je bil 4. aprila 1999 v cerkvi sv. Marije na Polenšaku, imeli so ga skupaj s študenti instrumentalisti Akademije za glasbo iz Ljubljane. Drugi koncert je bil božično-novoletni, in to 28. decembra 2000. Na njem sta sodelovali Pihalna godba občine Dornava in pevka solistka Maja Seršen. Sodelovali so tudi na koncertu, ki ga je letos na velikonočni ponedeljek organiziralo Društvo upokojencev Polenšak.
Moški pevski zbor Polenšak s svojim delom uresničuje interese na področju kulture in s tem prispeva k bogatenju življenja v svojem
kraju. Pevci med sabo vzdržujejo prijateljske vezi, pomlajujeta jih smeh in dobra volja. To je mogoče malo, a tudi veliko.
Za MoPZ Polenšak: Marija Štebih
VSEBINA
1.	ODLOK	3. SKLEP
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH VODA NA OBMOČJU O DOLOČITVI CENE ODVOZA IN DEPONIRANJA KOMUNALNIH OBČINE DORNAVA	ODPADKOV DRUŽBI ČISTO MESTO PTUJ D.O.O.
2.	SKLEP
O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI DORNAVA
1.
Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) in na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Dornava (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/95) ter na podlagi drugih veljavnih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, je Občinski svet Občine Dornava na 20. seji, dne 28. marca 2001, sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH VODA NA OBMOČJU OBČINE DORNAVA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odplak, nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, ter obveznosti, pravice in odgovornosti upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2.	člen
Obvezna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1.	odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije;
2.	odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije;
3.	odvajanje tehnoloških voda v javno kanalizacijsko omrežje;
4.	čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic;
5.	redno vzdrževanje objektov in naprav
javne kanalizacije;
6.	izvajanje meritev in monitoringa.
3.	člen
Gospodarsko javno službo ali ustrezno d. o.
o.	odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih na območju občine Dornava izvaja izbrani izvajalec (v nadaljevanju besedila upravljalec) na podlagi sklepa Občinskega sveta.
4.	člen
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave, navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.
5.	člen
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda, ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN l PRAV IJALCA
6.	člen
Objekti in naprave uporabnika Objekti in naprave uporabnika so:
-	kanalizacijski priključek,
-	interna kanalizacija,
-	začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice), in sicer za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
-	interna črpališča odpadnih vod,
-	vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
-	merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ne posega mejne vrednosti za iztok v kanalizacijo s trenutno veljavnimi predpisi.
7.	člen
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta, ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.
8.	člen
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.
9.	člen
2.	Objekti in naprave upravljavca Objekti in naprave upravljavca so:
a)	Sekundarno omrežje in naprave
-	kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
-	črpališča za prečrpavanje odpadne vode na sekundarnem omrežju,
-	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem in manjših naseljih), h) Primarno omrežje in naprave
-	kanalski vodi za odvajanje odpadnih voda iz dveh ali večih stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
-	črpališča za prečrpavanje odpadne vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
-	naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).
c) Magistralno omrežje in naprave
-	kanalski vodi za odvajanje odpadnih voda regijskega ali medregijskega pomena,
-	črpališča za prečrpavanje odpadnih voda na magistralnem omrežju,
-	naprave za čiščenje odpadnih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave).
10.	člen
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9- člena tega odloka, ter register kanalskih priključkov.
ra. POGOJI ZA PRIK1JI ČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
11.	člen
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih voda.
Meteorne odpadne vode je potrebno ponikati ali jih speljati do odvodnih jarkov vodotokov v skladu s soglasjem upravljalca vodotoka.
V kanalizacijo in čistilno napravo ni dovoljeno spuščati meteornih odpadnih voda.
12.	člen
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
13.	člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom.
14.	člen
Upravljalec izdaja soglasja:
-	k prostorskim izvedbenim aktom,
-	k lokacijski dokumentaciji,
-	na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,
-	za priključitev na javno kanalizacijo,
-	za pridobitev uporabnega dovoljenja,
-	na priglasitve manjših gradbenih del, in to v primerih, ko se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novozgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
15.	člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev
soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a)	Za soglasja k lokacijski dokumentaciji
-	lokacijsko dokumentacijo.
b)	Za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja
-	lokacijsko dokumentacijo (v primem pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja)
-	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,
-	soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
-	izračun biokemijske obremenitve,
-	opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.
c)	Soglasje za priključitev obstoječih objektov in soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je bilo izdano, oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta),
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
-	soglasje lastnikov, upravljalcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
d)	Soglasje na priglasitve manjših gradbenih del, objektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod
-	minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,
-	soglasje lastnikov, upravljalcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vod, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
16.	člen
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo, izvesti revizijski jašek.
17.	člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku - občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje ali pri ustreznem organu le-te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede na to, ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo.
Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.
18.	člen
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljalca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravl-
jalca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo. Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primem mšenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt mši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV.	PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJALA IN čiščela ODPADNIH VOD V
upravtjale
19.	člen
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-	kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska-razmerja in tako dalje;
-	za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti);
-	izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja;
-	postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadevah);
-	prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca.
V.	MERITVE KOLIČIN ODPADNIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA
20.	člen
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:
-	na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje;
-	na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika; za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera, na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje.
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec kanalizacijskega omrežja.
21.	člen
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
22.	člen
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
23- člen
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z veljavno zakonodajo v RS.
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
24.	člen
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta upravljalca pisno zaprositi za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.
25.	člen
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
26.	člen
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve, določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda
pooblaščeno podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
Uporabnik lahko izvaja meritve sam, le če je pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa.
Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna.
27.	člen
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen mu redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.
28.	člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
29.	člen
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja, in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
30.	člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
vi. odvajanji; in čiščenje odpadnih
VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
31.	člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (vodotesne betonske na praznjenje čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda.
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje.
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.
32.	člen
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi in to s
strani za to pooblaščene organizacije, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
33.	člen
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke vode v naslednjih primerih:
1.	če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
2.	če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave;
3.	če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim;
4.	če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka;
5.	če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oz. podtalne ali površinske vode razen v primerih, ko upravljalec v soglasju to dopusti.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.
34.	člen
Upravljalec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V času prekinitve je upravljalec dolžan zagotoviti nadomestno odvajanje odplak.
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod lahko upravljalec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.
35.	člen
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile, to je v primeru: poplave, povezave z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udorov ter izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljalca) odškodnine za škodo, ki bi eventualno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le
v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljalna.
vm. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVI JAI CA IN UPORABNIKOV
36.	člen
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalna.
37.	člen
1.	Obveznosti upravljalna
Upravljalen ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških odpadnih voda naslednje obveznosti:
-	da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju, in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka;
-	da pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh;
-	da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov;
-	da ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike;
-	da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje;
-	da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka;
-	da vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak;
-	da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke po položitvi pred zasipom;
-	da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev dovoljenja za uporabo;
-	da uporabnike obvešča o prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno;
-	da skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov;
-	da kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak;
-	da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
2.	Obveznost uporabnikov:
-	da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju;
-	da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav;
-	da odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti;
-	da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredujejo upravljalcu;
-	da omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod v vsakem času, tudi izven rednega obratovalnega časa;
-	da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in
ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;
-	da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca;
-	da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav;
-	da upravljalca pravočasno opozorijo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije;
-	upravljalcu so dolžni prijaviti vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode;
-	dolžni so redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov;
-	dolžni so spremeniti priključek v primem spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode;
-	če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja;
-	odpadne vode, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno kanalizacijo ni dovoljeno redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
-	uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.
38.	člen
Izvajalci del, ki izvajajo vzdrževalna ali dmga dela na cestah, ulicah in tigih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in dmgih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljale! dmgih objektov in naprav (vodovod, elektroomrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje ...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
IX.	OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK
39.	člen
Viri financiranja javne službe so:
-	kanalščina,
-	sredstva čiščenja odpadnih voda,
-	sredstva občinskega proračuna,
-	prispevki občanov,
-	sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
-	priključne in druge predpisane takse,
-	dotacije in subvencije,
-	dmga sredstva, namenjena izgradnji in delovanju sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, in sicer ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to, ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode. Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda.
40.	člen
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika na način, opisan v 20-em členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak. Količina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3 odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo.
41.	člen
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način, opisan v 20-em členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je: c = Q x F x Cj
c - cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (SIT/mes)
Q - količina odpadne vode (mVmes)
F - faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij) c j - cena čiščenja lm3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg 02/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f:
F = 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov
F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov F = 2,5 pri 1 < f < 2,5 F = 5 pri 2,5< f < 5 F = 8pri5<f<10 F = f pri f > 10
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka velja enačba: f=fi + f2
fi = faktor komunalne onesnaženosti
f2 = faktor dodatne onesnaženosti
ft =0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK5/3OO + KPKj/500)
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli)
pomenijo:
A-količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po 2 urah)
BPK5 - biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l
KPKd - kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l)
f2 - (- c/MVKi ali f2 - z i-l
q = izmerjena koncentracija snovi i-onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l)
MVKj - v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi oziroma njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja, z - potreben faktor razredčenja (število delov razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10 %.
Za f2 se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen enačbe, ki ima večjo vrednost. Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravl-jalec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno.
42.	člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
V	primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljalec ukine dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo.
V	objektu z več uporabniki se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike. Uporabniki lahko z medsebojnim sporazumom sami določijo deleže, po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak, in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
43.	člen
Z denarno kaznijo 180.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec, če ravna v nasprotju s 14.,
17.,	18., 19., 33., 34., 37. in 42. členom.
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
44.	člen
Z denarno kaznijo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 6., 11., 12.,
13.,	18., 19., 21., 23., 24., 27., 28., 29., 30., 31.,
32.,	37. in 38. členom.
Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba za prekršek, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje.
XI.	KONČNE IN PREDHODNE DOLOČBE
45.	člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca.
46.	člen
Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njihovo okolje.
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz 1. odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko odgovorna pred pristojnim sodiščem.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
47.	člen
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.
48.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Številka: 002-01-258/2001 Datum: 28. 3. 2001
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., s r.
2
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94, 13/98 -odločba US, 24/99 in 70/00) v zvezi s 23. in 35. členom istega zakona ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 20. seji, dne 28. 3- 2001, sprejel
SKLEP
o načinu financiranja političnih strank v Občini Dornava
1. člen
Politična stranka, ki je na zadnjih volitvah kandidirala za člane občinskega sveta, dobi sredstva iz občinskega proračuna in to sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volit-
vah, pod pogojem, da stranka vloži zahtevek za dodelitev sredstev.
2.	člen
Višina sredstev, namenjenih financiranju političnih strank, se določi v proračunu za posamezno proračunsko leto. Pri opredelitvi sredstev se izhaja iz izhodišča, da ta ne smejo presegati 30 tolarjev na glas volivca, ki je veljavno glasoval za te stranke, in ne 0,2 % sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje lokalnih skupnosti in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustreznih in zakonskih nalog.
3.	člen
Sredstva se strankam dodeljujejo mesečno na njihov žiro račun pa dvanajstinah.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati 71. sklep Občinskega sveta z dne 15. 12. 1999.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava, uporablja pa se od 1. 1. 2001 dalje.
Štev: 002-01-318/01 Dornava: 28. 4. 2001
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., l.r.
3.
Na podlagi 13. člena Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 63/99), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) in 2. člena Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 111/00) je Občinski svet Občine Dornava na 19. seji, dne 31. januarja 2001, sprejel
SKLEP
o določitvi cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
1.
Občinski svet Občine Dornava določa ceno odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o., in sicer v naslednji višini:
Vrsta storitev	Cena/gosp. /mesec
za 240-1 posodo
Gospodinjstvo 14-dnevni odvoz ostalih odpadkov, ki so oddaljeni do 10 km, 1.899,41 sit
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Dornava, cene pa se pričnejo uporabljati po preteku enega meseca od prijave cen na Ministrstvu za gospodarstvo.
Štev: 350-01-44/2001 Datum: 31 ■ 1 ■ 2001
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., l.r.
DELO Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM
V občinski upravi Občine Dornava skrbimo tudi za usposabljanja na posameznih področjih, pomembnih za redno delovanje uprave, za kar se moramo seveda zahvaliti našemu županu, ki nam to usposabljanje omogoča.
Tako sem se lanskega decembra udeležila seminarja Delo z dokumentarnim gradivom. Pomen seminarja je bil spoznati osnovno arhivsko zakonodajo (Zakon o arhivskem gradivu in arhivih), spoznati zvrsti arhivskega gradiva, kako mora biti arhivsko gradivo pripravljeno za prevzem v pristojni arhiv, spoznati tehnično opremljenost arhivskega gradiva, izdelavo prevzemnega seznama, varovanje gradiva, opremljenost arhiva, način in postopek odbiranja.
Za občino je posebej pomembno dokumentarno gradivo, to je vse gradivo, ki nastaja na občini, ter arhivsko gradivo, to je tisti del dokumentarnega gradiva, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo, ima značaj kul-
turnega spomenika, ki mora v določenem času (po preteku 30-ih let od nastanka) priti v hrambo in oskrbo pristojni arhivski ustanovi. Le-to predstavlja spomin naroda.
Ustvarjalci gradiva, to so javnopravne in fizične osebe, med katere spadamo tudi občine, pri katerih nastaja dokumentarno in arhivsko gradivo, moramo upoštevati osnovno arhivsko zakonodajo ter roke hrambe in materialno varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva. Za to nam služijo klasifikacijski načrt, roki hrambe dokumentarnega gradiva ter kategorije arhivskega gradiva.
Arhivsko gradivo, ki ima značaj kulturnega spomenika, mora obvezno določiti pristojen arhiv, ki je profesionalna ustanova, ki se ukvarja z zbiranjem, urejanjem, hranjenjem in posredovanjem arhivskega gradiva.
V Sloveniji imamo naslednje arhivske ustanove:
- Arhiv RS v Ljubljani, ki je pristojen za ustvar-
jalce gradiva na državni ravni;
-	Regionalni arhivi, ki so pristojni za ustvarjalce s svojega območja, to so:
-	Zgodovinski arhiv v Ptuju,
-	Pokrajinski arhiv Maribor,
-	Zgodovinski arhiv Celje,
-	Zgodovinski arhiv Ljubljana,
-	Pokrajinski arhiv v Novi Gorici,
-	Pokrajinski arhiv Koper.
Po obiskanem seminarju sem se prijavila za preizkus strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom in 18. januarja 2001 preizkus uspešno tudi opravila.
Moj namen in cilj navedene usposobljenosti je, da tudi naš arhiv približam osnovni arhivski zakonodaji. Tako je potrebno poskrbeti za dobro opremljenost arhiva, skrb in preglednost gradiva ter odbiranje gradiva, potrebnega za izročitev javnemu arhivskemu arhivu.
Anica Vrabl
OBISKALI SMO KRVODAJALCA, KI JE DAROVAL KRI 100 KRAT
Kri rešuje življenja!
Ta stavek izrečemo večkrat, vendar pa le redko pomislimo prav na tiste, ki kri darujejo dva- do štirikrat na leto, in to že vrsto let. Tako imamo v naši Krajevni organizaciji RK Dornava krvodajalce, ki so darovali kri po 50-, 60-, 70- in več krat. Med temi krvodajalci je tudi krvodajalec, ki je daroval kri celo 100-krat. To je upokojeni uslužbenec Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, g. Drago Sedmak. Člani upravnega odbora smo se odločili, da ga obiščemo, mu izročimo skromno darilo in se mu zahvalimo za tako humano dejanje.
Obiskali smo ga v mesecu aprilu na domu v Ptuju. Z ženo, go. Agico, sta nas prijazno sprejela in nas pogostila. S prijaznima gostiteljema smo pokramljali in tudi nazdravili. G. Dragu Sedmaku smo zaželeli še mnogo zdravih let in da bi se čim dlje udeleževal krvodajalskih akcij ter tako daroval svojo dragoceno kri.
Zavedamo se, da vsi krvodajalci s svojim humanim darovanjem krvi rešujejo marsikatero življenje. Zato vsako leto tudi v zahvalo organiziramo izlet za krvodajalce. Tako smo v lanskem letu v mesecu juniju bili tri dni na otoku Krku, kjer je bilo zelo lepo, prav tako pa smo tudi v jesenskih dneh pripravili piknik v Ribiški jami Dornava. Letošnje leto pa se bomo, prav tako v mesecu juniju, popeljali za dva dni v
Istrske toplice in v Poreč.
Z veseljem ugotavljamo, da je vsaka krvodajalska akcija številčnejša, tako v Zavodu dr. Marijana Borštnarja kot tudi med občani vasi Dornava in Mezgovci, za kar se jim prav iskreno zahvaljujemo.
Upravni odbor KORK-a Dornava
DU POLENŠAK
DU Polenšak je imelo 13. maja. t. 1. svojo redno letno konferenco. Kako se upokojenci radi družijo med seboj, dokazuje številna udeležba.
Društvo je analiziralo svoje delo in dosežke v preteklem letu in ugotovilo, da je bilo kar uspešno, čeprav so naše finančne možnosti zanemarljive. Z minimalnimi sredstvi se trudimo doseči čim več. Pri takem delu pa je potrebno veliko odpovedovanj, prostovoljnega dela in individualnih sredstev. Toda vseeno imajo člani društev posluh za različne dejavnosti in tako nadgradijo prizadevanje posameznikov.
Naš večji projekt v zadnjem času je bil organiziranje velikonočne glasbene prireditve. S pomočjo donatorjev in povabljenih nastopajočih je prireditev uspela v zadovoljstvo obiskovalcev in nastopajočih. Izrabila bom priložnost, da se še zahvalim vsem, posebno Občini Dornava, ki je prireditev tudi finančno podprla.
Na letni konferenci smo tudi sestavili nove naloge v delovanju DU-ja. Naša kulturna sekcija želi delovati naprej in vsaj delno krepiti kulturno dejavnost našega kraja. Prevzemamo tudi organizacijo več izletov na leto, na katere povabimo tudi ostale krajane, ki niso člani našega društva. Odziv je zadovoljiv. Tako spoznavamo lepote naše bližnje in širše okolice.
Letos bomo prvi izlet, na željo mnogih članov, imeli na Brezje ali Sv. Goro, in sicer z obiskom Mosta na Soči. Ta izlet bo povezan z malo večjim finančnim prispevkom, vendar upamo, da bomo zmogli. Če pa ne, bomo imeli en krajši izlet, ki bo povezan z manjšim prispevkom. Vseeno pa se bomo imeli lepo, česar se že vsi veselimo.
SLAVICA F. Petek
O SVETI DOROTEJI IN DORNAVI
Ko se začne iz »zimskega spanja« prebujati pomlad, v našem kraju vsako leto obhajamo
godovni dan zavetnice župnije, svete Doroteje mučenke.
-	Med podobami v starih slovenskih pratikah in koledarjih najdemo sveto Dorotejo ali sv. Rotiljo, kakor jo še imenujejo, kot mlado dekle, ki ima v eni roki košaro rož in jabolka, v drugi pa palmovo vejico, ki je znak mučeništva.
-	Ta mlada svetnica je po zelo starem življenjepisu živela v kapadocijski Cezareji. Cesarski namestnik te province Sapricij jo je zato, ker je bila kristjanka, kaznoval z mučenjem. Najprej so jo s pestmi bili v obraz, nazadnje pa obsodili na smrt z obglavljenjem. Poročilo o mučeništvu hvali na svetnici njeno zgledno deviško čistost, ljubezen do Boga in ubogih, pa tudi njeno modrost. Mučeniško smrt je pretrpela za časa rimskega cesarja Dioklecijana, to je bilo okrog leta 304 po Kristusovem rojstvu.
Zgodovinar dr. Franc Kovačič po zgodovinskih podatkih v delu Zgodovina Lavatinske škofije navaja, da je bila cerkvica svete Doroteje v Dornavi zgrajena že leta 1519. To cerkev je 26. oktobra 1519. leta posvetil lavatinski škof L. Pewerl.
Krajani so ob dvestoti obletnici cerkev podrli in začeli gradili novo v sedanji velikosti. Dornavčani so zgradili sedanjo cerkev v osmih letih. Tako so cerkev in stolp končali leta 1725, znotraj so jo obogatili s tremi baročnimi oltarji in prižnico. Leta 1740 je orglarski mojster Janez Janeček iz Celja napravil manjše orgle (pozitiv), ki še sedaj služijo svojemu namenu. Vsi, ki poznamo stanje orgel, vemo, da kličejo k obnovi ali celo zamenjavi za nove,
-	Leta 1790, v času avstrijskega cesarja Jožefa II, je pripadala podružna cerkev sv. Doroteje župniji svetih Petra in Pavla v Ptuju.
-	Na veliko noč, 18. aprila 1965, je podružica Sveta Doroteja v Dornavi razglašena za samostojno župnijo. Verniki so to sprejeli z velikim veseljem. Zunanja slovesnost razglasitve župnije je bila 1. maja 1965.
-	Bog daj, da bi na območju župnije Sveta Doroteja živel in delal zdrav slovenski rod, ki naj mu bo vodilo blaženega Antona Martina Slomška: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«
p. Jože Kramberger
Društvo kmečkih žena občine Dornava
www. drustvo-kzdornava. si
•f
Dne 2. februarja 2001 je bilo v Dornavi ustanovljeno novo društvo z imenom »Društvo kmečkih žena občine Dornava«. Društvo je prostovoljno združenje kmečkih žena, ki žive na območju občine Dornava. Ima namen, da le-te povezuje, skrbi za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti ter si prizadeva za ustrezno mesto kmečkih žena v družbi in za dvig kvalitete življenja v občini.
Trenutno je v društvo aktivno včlanjenih že več kot 30 kmečkih žena iz občine Dornava. V njihovem, sicer kratkem, delovanju jim je uspelo organizirati in tudi uspešno izpeljati tečaj peke biskvitnega peciva, slikanja na svilo, tečaj priprave perutnine ter
pripravo večerje za občni zbor gasilcev. Izdelale so enotne predpasnike za vse članice društva (z logotipom društva), v izdelavi pa je predstavitev društva v obliki spletne strani na internetu. Uspešno navezujejo tudi stike z ostalimi društvi v občini Dornava, s katerimi postavljajo smernice za sodelovanje. Le-to bodo nadgradile s srečanjem v poletnih mesecih.
V prihodnosti načrtujejo še veliko podobnih aktivnosti, kot so organizacija raznih tečajev, predavanj (o zdravju, domačih rastlinah, vrtnarjenju), seminarjev o različnih temah. Privoščile si bodo oglede gledaliških predstav v Mariboru in Ptuju, znamenitosti slovenskih mest in pokrajin, odšle bodo na razne ekskurzije ter sejme in razstave. Načrtujejo aktivno sodelovanje na krajevnih in občinskih prireditvah ter obveščanje javnosti o svojem delu. Skrbele bodo za rekreacijo članic v obliki kolesarjenja, telovadbe in tako naprej.
Eden od namenov delovanja društva je tudi pridobivanje novih članic, kmečkih žena, ne glede na to, ali se ukvarjajo z živinorejo, vinogradništvom, sad-
jarstvom,	vrtnarstvom,
cvetličarstvom, peko peciva ali s kakšnim konjičkom, ki bi ga želele deliti. Za članstvo zadostujeta le dobra volja ter plačana članarina v višini 1000 SIT. Za vse
dodatne informacije lahko pokličete Angelo Žgeč (755-10-11) ali Mileno Valič (755-08-41).
Mojca Langerholc
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da bo imel poslanec državnega zbora, g. Franc Pukšič, poslansko pisarno v prostorih Občine Dornava, Dornava 125, v letu 2001 odprto 3« septembra in 3» decembra od 9. do 10. ure. Na Polenšaku pa na izpostavi Občine Dornava, Polenšak l6/a, 4. junija, 1. oktobra in 10. decembra od 9- do 10. ure. G. Pukšiču lahko svoja vprašanja, mnenja, pobude posredujete na omenjena naslova.
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da se v okviru Skupne občinske uprave Ptuj izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v Občini Dornava. Za to področje dela se občani lahko obračate na telefonsko številko 778-59-21.
SOLA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
Koliko nas je predebelih? Odgovor je, da nas je gotovo več kot tistih z normalno telesno težo! Težko pa je spet ugotoviti, kaj je za koga normalno in kaj ni. Mi se bomo ustavili ob dejstvu, da jemo mnogo preveč, predvsem pa nepravilno in nezdravo. Ne bomo preštevali kalorij, temveč se bomo pogovarjali o pravilni in uravnoteženi prehrani, zadostnem gibanju,"brzdanju” svojih razvad in odvisnosti od ene ali druge reči.
Pa boste rekli, saj je o tem napisanega dovolj po vseh revijah in časopisih. Obstajajo celo debele in predvsem drage knjige o različnih načinih hujšanja. Mogoče ste celo katero kupili, sedaj pa vam brez vrednosti leži v predalu ali na polici. Prebrali ste jo, se skušali po njej ravnati, uspeha pa ni bilo ali pa je trenutno celo bil, pozneje pa ste se zredili še za kakšen kilogram več. Zakaj? Telo se je prilagodilo vnosu manj kalorij, razmnožile so se
maščobne celice in začeli ste se ponovno rediti.
Ugotavljamo, da vse hipokalorične diete (vnos manj kalorij in večje kurjenje le-teh) ne prinašajo želenih rezultatov. Zato smo se na Polenšaku odločili, da se bomo v okviru Rdečega križa postavili po robu vsem tem problemom v skupini.
In kako poteka naše delo? Srečamo se vsak torek za dve šolski uri. Prvo uro imamo predavanje, izmenjavo mnenj in izkušenj o zdravi prehrani. Druga ura je namenjena telovadbi oziroma neke vrste fizioterapiji. Vsak se razgiba, kolikor pač zmore.
Vodi nas znana strokovnjakinja, višja medicinska sestra ga. Rozika Ojstršek iz Ptuja. Šola je brezplačna, zato ni razloga, da se je ne bi udeleževal vsak, ki ima enake težave, kot jih imamo mi, ki jo že obiskujemo. Samo malo dobre volje je treba in spoznanje, da se
BILO JE NEKOČ -GOSTILNE
Gostilna Vilčnik, Mezgovci pri Moškajncih
Gostilna Anton Vilčnik.
Gostilna Zagoršek, Dornava
Gostilna Lovrec, Polenšak
vaša štajerska kronika
srečujemo s skupnimi cilji: znižati telesno težo, holesterol, sladkor, krvni pritisk, podkrepiti svojo samozavest, skratka, ostati zdrav, zadovoljen in storiti kaj zase.
Odločili smo se, da uporaba katere koli hiperkalorične diete odpade, zato smo se odločili za uravnoteženo prehrano po Montigmecovi metodi, katere slogan je: “Jem, torej hujšam!” Gre za življenjsko filozofijo, ki nas navaja na nove prehrambene navade in pravilno izbiro živil brez lakote in~ večjih odpovedavanj. Torej, hujšati, pridobivati fizično in psihično telesno moč, skratka, ohraniti zdravje in telesno kondicijo.
Začeli smo pred približno dvema mesecema in že so vidni prvi pozitivni rezultati, ki nam dajejo moč in voljo za naše nadaljnje delo. Redno se tudi tehtamo, si merimo krvni pritisk in se veselimo doseženega.
Še bi lahko pisala, toda vsega ne smem izdati. O našem delu se lahko prepričate sami, če se nam pridružite z malo dobre volje. Naučili se boste stvari, ki so se vam do sedaj zdele nedosegljive in nemogoče. Kako premagati skušnjavo, da moram nekaj jesti mimo rednih obrokov, kako se odpovedati grickanju ob gledanju televizije, kako obrzdati slabo vest, če ste se “pregrešili” in pojedli preveč, in tako dalje. Za vse imamo rešitev.
In nenazadnje je naša šola o zdravem življenju tudi neke vrste druženje, razvedrilo in spoznavanje ljudi s številnimi problemi. Vzamemo si čas za drugega, mu prisluhnemo, kar nam v današnjem času, ko vedno tarnamo, da nimamo časa, najbolj manjka. Premislite in pridite med nas!
SLAVICA F. Petek
ZAKAJ???
Mogočni hrast spomin in opomin na nekdanje čase.
DELOVANJE PGD ŽAMENCI
Dejavnosti PGD Žamenci segajo v preteklost. Ustanovitelji tega društva so še sedaj častni veterani, ki so poskrbeli, da lahko iz generacije v generacijo dograjujemo njihovo začeto delo. Res je sicer, da se v vsaki razvojni dobi skozi vse življenje oblikujeta in dograjujeta neka osebna identiteta in samopodoba in da ta proces ni nikoli povsem dokončan, vendar pa je mladostniško oblikovanje samopodobe še posebej pomembno zaradi vstopanja v svet odraslih. Osnovna značilnost našega dela je, da usmerjamo mlade v gasilske organizacije preko strukturiranega programa, ki zajema telesno, duševno in duhovno plat osebnosti. Otroci običajno dobijo osnovna znanja o nevarnosti požarov od svojih staršev, vendar otroci z razvojem postajajo bolj radovedni, radi raziskujejo in so pogosto ravno zaradi tega v velikih nevarnostih, ki se jih sami niti ne zavedajo. Vendar je naše društvo, zraven dela s pionirji in mladino, aktivno tudi na vseh ostalih področjih, ki zajemajo gasilstvo. Občni zbor na začetku leta je čas, ki kar sam kliče po obračunu in premisleku o znanih vprašanjih. Kdo smo? Kaj počnemo? Kaj smo izboljšali? Koliko smo pridobili novih članov? Kako bomo delali v prihodnje?
Prav program dela je tisti, ki nas čez leto povezuje in v katerega vložimo veliko prostega časa v tej humani in prostovoljni organizaciji. Vse bolj bi se bilo treba zavedati, kako pomembno je tudi pozitivno razpoloženje, pozitiven odnos do sebe in drugih; strmeti bi morali k temu, da se leto čim bolj odraža v gasilskih vrstah.
V društvu kar hitro po občnem zboru vsako leto organiziramo dan žena, ki mu sledita postavljanje prvomajskega drevesa in kresovanje. Ne pozabimo niti na našega zavetnika gasilcev, sv. Florjana, zato se zmeraj udeležimo svete maše na flor-janovo nedeljo na Polenšaku. Kaj hitro pa začnejo teči priprave na našo tradicionalno gobarsko prireditev, ki je poznana že daleč naokrog. Ne samo domačini, tudi gostje širom Slovenije so redni obiskovalci našega gobarskega praznika, na katerem ne manjka dobrega programa, glasbe, gobarskih in drugih specialitet.
Naše društvo vloži veliko delovne energije tudi v preventivni in operativni del programa. Skrbimo za preventivo na našem področju, pri tem opozarjamo naše občane na nevarnosti požarov ob raznih čistilnih akcijah in preventivo na njihovih domovih ter gospodarskih poslopjih. Na operativnem področju pa se veliko posvetimo vzdrževanju gasilske opreme in tehnike ter skrbimo za red v orodišču.
Dodatna skrb pa so vaje in tekmovanja, saj imamo pionirske, moške in ženske desetine. Vse desetine so dokaj uspešne na tekmovanjih, najboljše pa so članice, ki zadnji dve leti uspešno dosegajo prvo mesto v hidrantni vaji. Običajno je začetek te hidrantne vaje prav v našem društvu v mesecu maju. Res pa je tudi, da se naše desetine udeležujejo tudi drugih tekmovanj v sami zvezi in sosednjih zvezah. Čez leto se opravi tudi pregled hidrantov in poskrbi za vzdrževanje vodnih zajetij. V mesecu požarne varnosti se vedno udeležimo taktične vaje v domači GZO Dornava.
V društvu imamo ustanovljene komisije, ki so nam pri sami organizaciji dela v veliko pomoč. Skrbimo tudi za redno izobraževanje članstva, saj le tako pridobimo strokovno plat znanja za opravljanje določenih nalog v društvu ter gasilstvu nasploh. Tudi članice nismo izvzete iz tega programa, saj smo enakopravne s člani, kar je odraz dokaj uspešnega dela. Zavedamo se, da govorimo skupni jezik le s skupno besedo. Članice društva se vsako leto udeležujemo posvetov in srečanj članic. V preteklem letu je posvet članic podravske regije potekal 16. junija v našem društvu. Udeležila sta se ga tudi podpredsednica sveta članic GZ Slovenije, ga. Martina Jelovčan, in predstavnik GZ Slovenije, g. Vili Tomat. Ob pogledu na našo skromno dvorano, ki jo krasijo številni pokali, je mnogim zastal dih. 24. junija pa bodo članice sodelovale in tekmovale na srečanju članic podravske regije v Dornavi. Na podobnem prednovoletnem srečanju v decembru pa članice v okviru zveze družabno in uspešno zaključimo leto. Sleherno leto sodelujemo tudi na posvetu članic GZ Slovenije na
Dobrni. Posveti in srečanja so posebna druženja, ki nam pomagajo pri uresničitvi idej in zamisli pri delu.
Gasilskih akcij in prireditev nam čez leto nikoli ne zmanjka. Poleg rednega dela vložimo v obnavljanje gasilskega doma v celoti tudi veliko prostih ur in finančnih sredstev. Naše želje in cilji pa so usmerjeni h graditvi novega gasilskega doma. Zavedamo se, da je naš načrt težko izvedljiv, a trdno upanje in volja v nas ostajata.
Uspešno sodelujemo z zvezo in sosednjimi društvi ter se redno udeležujemo vseh gasilskih prireditev po društvih in v zvezi. Želja po ohranitvi dobrih sosedskih odnosih v nas je neizbežna, ohranjamo pa tudi dobre prijateljske stike s sosednjimi gasilskimi zvezami.
V društvu ne pozabimo niti na družabnost in veselje članstva ter vseh, ki nam čez leto pomagajo. Tako smo lani popeljali naše kuharice v znak zahvale njihovega dela na naših prireditvah v Logarsko dolino in Savinjski gaj.
V novembru pa smo kot društvo odšli na ogled steklarne v Rogaško Slatino in rudnika v Velenju, izlet pa zaključili v ptujski vinski kleti. Proti koncu leta obiščemo naše krajane tudi s koledarji in jim zaželimo srečo v prihodnjem letu.
Naše druženje zaključimo konec leta s kulturno prireditvijo praznovanja nekoč tradicionalnega Štefanovega, sedaj pa državnega praznika dneva samostojnosti, ki ga popestrimo s kulturnim programom in zabavnim delom. Lani smo prvič postavili božično drevo in si tako v društvu zaželeli vse lepo za praznike.
Če vse to strnem v zaključek, je pomembno to, da ne smemo nikdar pozabiti, da sprememb oziroma aktivnejšega delovanja ni mogoče doseči s posameznimi akcijami, ampak le s kontinuirano dejavnostjo, ki naj postopoma in vztrajno vpliva na naše skupno delo, ki naj bo predvsem kvalitetno in strokovno.
Podpredsednica PGD Žamenci Milica Primožič
čDESET LET SAMOSTOJNE' SLOVENIJE
Mnoge generacije so tisoč let sanjale, mi smo srečna generacija, ki smo jo doživeli. Bodimo ponosni in ne pozabimo: »Slovenija, moja dežela«.
DRUŽABNO ŽIVLJENJE GASILK V GZO DORNAVA
Gasilstvo na Slovenskem deluje že 132. leto. Prav ta humana in prostovoljna gasilska organizacija je nekoč že delovala tudi v naših krajih in skrbela za požarno varnost. Seveda niti takrat ni manjkalo sodelovanja žena.
Kajne, čas prehitro teče! Zdi se, kot da smo včeraj vstopile v gasilske vrste, danes pa se že pripravljamo na ponovno srečanje in druženje. Človek bi mislil, da bo v novem tisočletju drugače, da se bo našel vsaj kakšen dan, ko bomo lahko malce postali in se ozrli nazaj na prehojeno pot, si vzeli čas zase in za prijatelje. Žal iz dneva v dan ugotavljamo, da je tempo življenja vse hitrejši, pritiski pa vse močnejši. Znova in znova si govorimo: »Saj bo boljše!« Upamo le, da bo čas, ki prihaja, tisto ta pravo. Prav bi namreč bilo, da bi znali pogosteje videti tiste majhne, lepe stvari, ki so okrog nas, da bi sprevideli, da vse le ni tako črno in da je nekaj dobre volje še ostalo. In tudi nekaj časa, ki smo si ga vzele za naše delo v gasilstvu, za kar pa potrebujemo še kaj več: našo pripravljenost, ustrezno znanje, podporo v društvu ali zvezi, pa tudi pohvalo ali grajo.
Naša gasilska zveza ima ustanovljeno komisijo za delo s članicami. Vsako leto si zastavimo program dela članic, ki ga več ali manj izpolnimo. Program dela mora biti pester, prilagojen starostni strukturi članic, krajevnim značilnostim ter finančnim zmožnostim. Tako smo v program dela vnesle gasilska tekmovanja, izobraževanja članic,
posvete in srečanja članic, sodelovanja pri aktivnostih v mesecu požarne varnosti ter redna delovanja čez leto pri gasilskih svečanostih in veselicah. Članice naše zveze smo bile v preteklem letu še posebej aktivne, saj je prav srečanje članic podravske regije potekalo 24. junija 2000 v naši GZO Dornava. Čeprav smo manjša GZ, nas poznajo daleč naokrog. Rekordno število, to je 330 članic, ki so se zbrale na srečanju, je dokaz našega dobrega sodelovanja z drugimi zvezami in odraz njihovega spoštovanja do nas. Nameni srečanja so bili medsebojno druženje članic, izmenjava izkušenj v delovanju gasilstva, ki jih članice doživljamo po zvezah, ter tekmovanje v gasilsko-športnih igrah med zvezami. S kulturnim in delno tekmovalnim delom smo članicam prikazali tradicionalne prireditve v naši občini ter jih bogato pogostili s specialitetami iz naših krajev. Sicer pa se članice naše zveze vsako leto udeležujemo tega srečanja v velikem številu; letos poteka v GZ Juršinci. Tudi posvet članic podravske regije je potekal v naši GZ, in to 16. junija 2000. Prav tako smo se udeležile posveta članic GZ Slovenije v mesecu novembru na Dobrni, od koder prinesemo nove zamisli, pobude in izkušnje za prihodnost. Le-te s pridom uporabljamo pri svojih aktivnostih čez leto. Tudi pri tekmovalnem delu so naše članice iz leta v leto uspešnejše. Članice PGD Žamenci so v preteklem letu uspešno obdržale prvo mesto v hidrantni vaji, članice PGD Polenšak pa so osvojile
tretjo mesto v hidrantni vaji. Oboje so sodelovale tudi na drugih tekmovanjih. Uspešne so bile tudi članice PGD Dornava na tekmovanjih v CTIF-u, kjer so posegle tudi po prvih treh mestih. Z veseljem pa so se članice vseh štirih PGD-jev udeležile gasilsko športnih iger, ki vsako leto potekajo v okviru občinskega praznika.
Leto se hitro bliža h koncu in program dela, v veliki meri uspešne izpeljave, zaključimo s pred novoletnim srečanjem članic naše zveze. To nam je še dodaten izziv, da drugo leto še bolj obogatimo naše delo in dosežemo nove, zadovoljive
rezultate.
Z veseljem ugotavljamo, da smo ob našem pozivanju k ustanovitvi komisij za delo s članicami po društvih in zvezi naletele na precejšen odziv. Veliko članic in žena nam je prisluhnilo, se navdušilo nad našim delom in se nam tudi pridružilo. Tako lahko upamo, da se bo sodelovanje le še okrepilo. Nenazadnje pa sem tudi prepričana, da nam članicam v GZO Dornava to iz leta v leto vse bolj uspeva.
Predsednica komisije za delo s članicami GZO Dornava Milica Primožič
KAKO RASTEJO GOBE
bazidiji s trosi
dvojedrni micelij
enojedrni micelij
Kot je jabolko plod jablane, je goba plod glive, ki se navadno razrašča skrita našim očem. Večkrat potegnemo z gobo vred iz zemlje tudi nekaj belega nitja ali pa vidimo bele nitaste preplete, ko odluščimo odstopajoče lubje s trhlega panjžt ali če dvignemo v gozdu plast razmočenega in na pol preperelega listja.
Številne vrste gliv, ki jih poznamo, sodijo v samostojno kraljestvo Fungi. Glive se razlikujejo od drugih rastlin po tem, da nimajo listnega zelenila klorofila. Nimajo sposobnosti, da bi pod vplivom svetlobe asimilirale celo vrsto za življenje potrebnih snovi. Morajo se hraniti s snovmi, ki so jih predelali že drugi, višje razviti organizmi. Življenje gliv je torej odvisno od drugih organizmov, pravimo, da je he-terotrofno.
Gliva nastane iz mikroskopsko majhne celice, ki meri komaj nekaj mikrometrov. Imenujemo jo tros ali spora. Na ugodni podlagi in v primernih okoliščinah vzkali iz trosa najprej drobno glivično vlakno, enojedrni micelij. To vlakno se razrašča, vejiči, prepleta in povezuje ter združuje z drugimi vlakni. Ko se združita dve enojedrni vlakni različnih spolov, nastane dvojedrni micelij, ki se razraste v podgobje. Šele iz dvojedrnega micelija požene v ugodnih okoliščinah majhen vlaknat izrastek (primordij), zasnova za gobo, ki zraste iz njega v nekaj dneh ali tednih. Goba je trosnjak glive in njena poglavitna naloga je, da na njej nastajajo trosi, s katerimi se gliva razmnožuje in ohranja vrsto.
FraZa
ČEBELARSKO DRUŠTVO
Razmišljal sem, kaj naj napišem v naše glasilo. Ali naj napišem o našem društvu, ki bo letos praznovalo 50 let obstoja, koliko nas je, kako čebelarimo? Kaj pa, če bi predstavil čebeljo družino, ki je glavni objekt našega delovanja in poslanstva?
ČEBELA SE PREDSTAVI:
Čebele imamo glavo trikotne oblike, na njej pa so mrežaste oči. Oprsje je sestavljeno iz treh obročkov, naše noge so precej močne, uporabljamo jih za hojo in druge namene, z njimi si čistimo telo, nabiramo in prenašamo cvetni prah in gradimo satovje. Krila uporabljamo za letenje, zadek	pokrivajo	hitinasti
obročki; imamo tudi prebavila, žleze, žleze slinavke, krmilne, spolne žleze in žlezo strupnico, dihala, srce, živčevje ter spolne organe.
Živimo v čebeljem gnezdu v duplini ali v primernem prostoru, ki ga priskrbi	čebelar.
Imenujemo ga panj; lahko so različnih izvedb in oblik, kot so AŽ (poimenovani po Albertu Žnidaršiču), nakladni panji in slamnati koši. Tu gradimo satovje in ustvarjamo družino. Čebeljo družino sestavljamo okrog 60.000 čebel, ena matica in nekaj
tisoč trotov. Matica v višku sezone zaleže do 2.500 jajčec na dan, to je njena glavna naloga v čebelji družini. V panju opravljamo razna dela, glede na starost čebel. Kmalu po izlegi pričnemo s čiščenjem celic, kar traja od 2 do 5 dni, nato mladim čebelam nabreknejo krmilne žleze in začno krmiti ličinke do starosti 12 dni. Kmalu po tem čebele izletimo iz panja na orientacijski izlet in sprejemamo medičino, ki jo prinašajo pašne čebele. Pašne čebele so čebele, ki so starejše od treh tednov. Značilno je, da nabiramo medičino, cvetni prah in vodo. Na pašo letimo od 1 do 3 km v radijusu od doma. Naš razvoj od jajčeca do tedaj, ko se izležemo, traja 21 dni. Družina prične vzrejati trote pozno pomladi in jih vzredi do 1000. Troti v panju ne opravljajo posebnih del. Grejejo zalego, oplojujejo matico, pomembni pa so zaradi razpoloženja v družini in zaradi selekcije, saj prenašajo na potomce dedne lastnosti. Čebele po glavni ali jesenski paši izženemo trote iz panja. Razvoj trota traja 24 dni, matice pa 16 dni.
Še nekaj o našem razmnoževanju:
Rojenje je naravno razmnoževan-
je čebeljih družin. Prvi znaki rojenja so matični nastavki, to so večje navzdol obrnjene celice na satovju. O rojenju govorimo takrat, ko v opoldanskih urah izleti več kot polovica čebel in starejša matica. Roj se dvigne in leti za matico, ki se usede na večjo drevo ali kaj podobnega. Na tem mestu ostanemo nekaj ur, čakamo na rešitev čebelarja, v najslabšem primeru pa odletimo v neznano smer, se naselimo v duplo ali kje drugje, večinoma pa
propademo. Da pa lahko obstojimo in preživimo skrbi za naš razvoj marljivi čebelar, za katerega nabiramo medičino, obenem pa oprašujemo sadno drevje in druge cvetove. Od te dejavnosti ima največjo korist človek, saj večina sadežev, ki jih uživa, zraste, ker smo čebele oprašile cvetove.
Pa ne škropite v cvetove, saj nas tako morite!!!
Anton ŠTUMBERGER
OPREMLJENOST
GOSPODINJSTEV
Opremljenost gospodinjstev v naseljih Dornava in Mezgovci - leta 1971.
Štev. gospodinjstev 345; vodo jih ima 106, vodnjak 236,
WC v hiši 80, WC na dvorišču 239, kopalnico 68.
In leta 2001...
Leta 2001 začnemo graditi kanalizacijo in čistilno napravo za naselji Dornava in Mezgovci.
Se bomo čez nekaj let ob podobnih podatkih tudi zamislili ali se nasmejali?
FraZa
NK DORNAVA
Nogometni klub DORNAVA trenutno tekmuje v MNZ Ptuj s petimi selekcijami.
Tekmovanje poteka vsak konec tedna od petka do ponedeljka. V tej številki glasila vam predstavljamo naši najmlajši selekciji, in sicer mlajše dečke in cicibane.
Prvih nogometnih korakov jih učita trenerja Janez Arnuš in Drago Škerget.
V času počitnic bomo organizirali nogometno šolo. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružite.
BILO JE TAKRAT
=rro ŠESTIČ »OB ŽICI«
V drugem delu našega prispevka bi vam radi predstavili prve korake in rezultate športnega društva Dornava. Od leta 1960 so članice športnega društva Dornava tekmovale v krosu
»Ob žici okupirane Ljubljane«. Že takrat so dosegle zavidljive rezultate: leta 1960 tretje, leta 1961 drugo in leta 1962 prvo mesto.
Tekle so: Nežka Golob poročena Berlak, živi v Hildnu; Angela Cigula, živi v Splitu; Angela Golob, poročena Lah; Zinka Petek, poročena Korpar; Terezija Zemlarič, živi v Dornavi, in Marija Čuš, poročena Popušek, živi v Podvincih.
Tekmovalke je treniral Anton Čuš iz Dornave.
Tonček Horvat
MIZARSTVO
POPRAVILA IN MONTAŽA
Gvido Fric, s.p.
Dornava 122,
2252 Dornava Tel.: 02/755 19 61 GSM: 041/396-501
KOVAŠTVO IN KLJUČA VNIČARSTVO
fmš€ roityM_/A.
2252 Dornava 54 ZTS Tel./fax: 027755 01
GSM: 041/699-334	*^*^**1
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovana vrtna vrata,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do 10 m višine,
-	ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu.
________________Se priporočamo!
TRGOVINA IN POPRAVILO
-	kosilnic
-	škropilnic
-	motornih žag
-	kultivatorjev
MALIH KMETIJSKIH STROJEV
AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE
Davorin Peteršič, Dornava 76/a 2252 Dornava S 02 755 09 41
s.p.
/
—Al
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ
Al-u PROFILOV
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava
•	okna
@ 02/754 01 70	»vrata
fax: 02/754 01 71	* panoramske
GSM: 041/758-668	?®"e .
•	balkoni
_____________________» zimski vrtovi j
BETONSKI n KBTIBSP Wl
Franc Čeh, s.p.
Dornava 79/b
Tel.: 02/ 755 07 21 GSM: 041/378-281
MESARSTVO
HERGA

MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA ® 02/755 16 91


Sc priporočamo!
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD FE O F ^ X
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
,011^. o^‘


Kovačec
Vzgoja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov...
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711, GSM: 041345 746
HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEHVRSToiM ve-
Za:
- kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje strojegradnjo
Izdeluje ir. obnavlja:
Jože
PETERŠIČ, s.p.
Dornava 87/a 2252 DORNAVA
m Tel.:/fax:02/75S-l0-2l
yr} peteršič, s.p.