Slovenska vlada se predstavi
Nemške čete se niso name-ravale boriti za koristi svojih-vazalov, domobranske čete same pa bi mogle storiti seve-da še manj. Tako so se v noči na 9. maj začeli hkrati z Nem-ci umikati proti Kranju tudi : domobranci iz Ljubljane in potem iz vse Gorenjske v upa-nju, da bodo čez Karavanke srečno prišli v zavetje anglo-ameriških čet na Koroškem. Brigada Ljubljanske divizije, ki so jo oblikovali iz notranj-. skih domobranskih čet, se je ! umaknila čez polhograjske hribe in Škofjo Loko, zaščita okraja Novo mesto, ki je bila, kot smo že omenili, ločena v Novem mestu, pa se je tega dne začela umikati proti Savi in so jo potem pri Radečah razbile enote 2. jugoslovanske armade. Le okrog 150 se jih je uspelo prebiti po hribovskih poteh do Solčave, kjer so se pridružili ustaški koloni, ki se je 11. maja prek Pastirkovega vrha spustila v dolino Remše-nika, nato pa vdrla v Železno kaplo.
V svobodno Ljubljano, okrašeno s cvetjem ter tisoče-rimi slovenskimi in jugoslo-vanskimi zastavami s petero-krako zvezdo, ki so jih v dol-gih nočeh, pričakujoč svobo-do sešile žene in dekleta, je 9. maja zjutraj prva vkorakala oficirska šola glavnega štaba JA za Slovenijo. Po Tržaški cesti so nato prikorakale eno-te 29. hercegovske udarne di-vizije, po Dolenjski cesti pa enote 7. korpusa, vse radost-no pozdravljene od ljubljan-skega prebivalstva.
Devetindvajseta udarna di-vizija je takoj nadaljevala pre-gon na Gorenjsko, da bi sku-paj z gorenjskimi partizanski-mi odredi zajela sovražnikove kolone, preden se prevalijo čez Karavanke, ter jih v pri-meru, če se bodo upirale, tudi uničila. Osemnajsta divizija 7. korpusa je ostala v Ljubljani kot njena posadka, 15. divizijo pa so usmerili proti Kamniku in Trojanam, da očisti kamni-ški predel ter sovražnikovim enotam, ki so še bile na Go-renjskem, prepreči stik z glav-nino skupine armad »E«, ozi-roma da zajame tiste enote, ki bi se skušale od nje ločiti in se usmeriti proti zahodu.
V centralni komite KPS, V Gorskem kotaru je 29. aprila prispela Kardeljeva depeša, ki se je na koncu glasila: »Trst je vaša glavna partijska nalo-ga danes!«
Dva dni zatem je Kardelj sporočil, naj pripravijo sejo predsedstva SNOS za imeno-vanje vlade, ki naj bo 3. in 4. maja, ter sporočil soglasje s kandidatno listo. Sklenili so, da bodo vlado razglasili v Aj-dovščini, lepem trgu sredi Vi-pavske doline. Tako je prišlo 5. maja 1945 v Ajdovščini do slavnostne seje predsedstva Slovenskega narodnega osvo-bodilnega sveta, na kateri je bila imenovana prva sloven-ska narodna vlada. Sestavlje-na je bila takole: predsednik Boris Kidrič, podpredsednik dr.Marijan Brecelj, minister za notranje zadeve Zoran Po-lič, minister za pravosodje dr. Jože Pokorn, minister za pro-
sveto dr. Ferdo Kozak, mini-ster za finance dr. Aleš Be-bler, minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek, minister za trgovino in oskrbo dr. Lado Vavpetič, minister za poljedelstvo Janez Hribar, minister za gozdarstvo Tone Fajfar, minister za socialno politiko Vida Tomšič, mini-ster za narodno zdravje dr. Marijan Ahčin, minister za gradnje dr. Miha Kambič in minister za lokalni promet Franc Snoj.
Osebnostni sestav vlade iz-pričuje, da je bila to v resnici vlada Osvobodilne fronte, saj so bili y njej predstavniki vseh tistih skupin, ki so se med narodnoosvobodilnim bojem zlile v enoten tok osvo-bodilnega gibanja slovenske-ga naroda. Vlada se je 10. ma-ja 1945 ob nepopisnem nav-dušenju predstavila pravkar osvobojeni Ljubljani. Pomen in naloge slovenske narodne vlade so dobro razvidne iz slo-vesne zaobljube, ki jo je pred-pisoval zakon o narodni vladi Slovenije in ki jo je opravil vsak njen član posebej: da bo zvesto in neumorno služil svojemu narodu, da bo izpol-njeval vse svoje dolžnosti vestno in predano, da bo nadvse čuval in branil svobo-do in neodvisnost, bratstvo in enotnost vseh narodov Jugo-slavije, kakor tudi vse prido-bitve narodnoosvobodilnega boja.