Glas zaveznikov Leto II - St. 453 Fmacijjski dneonilk A L S. Cena 5 Ur TRST, ponedeljek 9. decembra 1946 UREDNIŠTVO: Vi« S. PeUieo 8 • Telefon it 93854 in 94443 OGLASI: Cen« za milimeter Vikine (širina ena kolona): trgovski L 27, mrtvak ki L 56 (osmrtnice L 100), objave L. 20. finančni in pravni oglasi L 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vitet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: SJM.. SocietA per 1« PubbUdtA in Italia, Trst. uL ~'lvio Pelllco st 4, tet 94044. Cena posamezne Številke L 5; zaostale L 10. Rokopisov ne vračamo. i Prva izmenjava mnenj o mirovni pogodbi z Nemčijo M0NTG0MERY V AVSTRIJI London, 9- decembra Kot poroča BBC, se je mudil načelnik Britanstega glavnega imtpe-ralnega stana maršal Montgomery na kratkem nadzorstvenem potovanju v Avstriji. Obiskal je britanski Slavni stan v Celovcu, kjer se je Iizgovarjal z visokim komisarjem Seneralom Steelom. Maršal Mont-tamerp je nagovoril častnike glavnega stana. Preden je nadaljeval Potovanje, je pozdravil številne tovariše Vili., armade, ki trenotno thiiijo v Avstriji. Mislijo, da se bo tnarsial danes dopoldne vrnil v Italijo. SIDKI PAŠA ODSTOPIL Kairo, 9- decembra Uradno so javili, da je odstopil liptovski ministrski predsednik Sidki-- paša." Kralj Faruk odstopa le ni sprejel. Sidki paša je odstopil ** zdravstvenih razlogov. Policija in vojaštvo sta bila sinoči Po vsej državi v alarmnem> stanju, «0 preprečita vsak možen nered, ki 1)4 mogel slediti vladni krizi, ki je nastala '■včeraj V Kairu so bite 'nanjvaine proti-wafdis>Cične demon. >tracije, policija pa porota, da ni hh neredov. KONGRES SOCIALNIH demokratov srednje EVROPE London, 9. decembra V soboto se Je pričel kongres so. ^demokratskih strank Srednje ^vrope z udeležbo zastopstev Ce. ^'teBlovaake, Poljake, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije. Namestnik češkoslovaškega mi-^•strškega predsednika Fierlinger, Je obenem voditelj češkoslovaške delegacije, je dejal, da je namen 'iongreea sodelovanje socialdemo. *tratskih strank Srednje Evrope na Političnem, gospodarskem in social-d®1« področju. SOVJETI PREPOVEDALI BOŽIČNE PESMI Schwerin, 1. decembra Britanska obveščevalna služba v Nemčiji je javila, da pri uradnih a|i javnih slovesnostih, ki bi jih organizirali ob pr.liki božiča vzgoji, kiji otroških vrtcev v mestu Schwe-v sovjetskem zasedbenem pod-1'°®Ju, ne bo dovoljeno peti «Sveta noi-», ki je nemška tradicionalna k°židna parodija pesem. Brapoved te pesmi, kakor tudi arhge nemške jsm so razen tega prepovedali vsa. k® božičp« predstave, kjer bi na »topalt angeli. Glasilo demokratske liberalne stranke «Norddeutsche Zeltung*, ki izhaja v Schvverinu, je kritiziralo ** odlok in ga označ.lo kot žalitev trpnosti. Dve gledanji na posebnega odbora ustanovitev namestnikov Bistveno nasprotje mnenj med Molotovom in ostalimi ministri se je pokazalo pri vprašanju, ali je treba ustanoviti posebni odbor namestnikov, ki bi bill^ pooblaščeni za sprejemanje zahtev takoj, alj pa je treba s tem počakati do konca prihodnjega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Britanski zunanji minister Bevin je podprl Byrnesovo mnenj«, ki temelji na dejstvu, da so se male države že med sestavljanjem mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državami Nemčije pritoževale, da so jih zaslišali šele potem, ko je Svet zuanjih ministrov že sprejel sklepe temeljne važnosti. Byrnea je izjavil, da bi Molo-tovljev predlog, po kote ran namestniki pritožb ne bi smeli sprejemati prej, preden ne bi dobili navodila od Sveta zunanjih ministrov, povzročil, da bi na zunanje ministre spet letele pritožbe malih držav. Ker je moral Bevin že zgodaj odpotovati v Washington na obisk v Belo hišo, o katerem je vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Aeheson v petek, na tiskovni konferenci izjavil, da je le zasebni obisk, za katerega ameriški zunanji minister ni sestavil ni. kakega programa za razgovore, ni. so mogli v pogledu imenovanja posebnega odbora namestnikov doseči nobenega sklepa in so zaradi tega razpravljanja preložili na današnji dan. Britanski zunanji minister Bevin je imel v soboto enourni razgovor s predsednikom Trumanom. Razpravljala sta ° vseh svetovnih problemih, Seprav je bilo prvotno javljeno, da bo Bevin prišel samo na vljudnostni obisk. Razpravljala sta tudi o palestin. skem in prchranbenem vpra. šanjil. narodne pesmi «0, V soboto smo te poročali, da je Froeliehe*. je izdal mestni urnd ! ameriški zunanji minister Byrnes Jhladlnske organizacije. Vzgoj tc.‘ izdelal predlog za bodoča zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Po tem predlogu, bi se morali zunanji ministri lotiti naslednjitc vprašanj: 1. Svet zuanjih ministrov bi moral imenovati posebne namestnike, ki b; preučevali tista nemška vprašanja, ki bi jim jih odkazali zunanji ministri, 2. Namestniki bj morali zaslišati Bjrnesov in Molotovljev program bodočih zasedanj NEW YORK, 9. decembra — Štirje zunanji ministri so v soboto dopoldne razpravljali o dveh bistvenih vprašanjih, ki se tičeta bodočih razgovorov o Nemčiji, in sicer o imenovanju posebnih namestnikov, ld bi bili pooblaščeni za preučevanje nemških vprašanj ter o tem, da bi zainteresiranim državam dovolili, da prodlože svoje zahteve do Nemčije. Vsak izmed štirih ministrov je razložil svoje stališče o načinu reševanja teh vprašanj. Kršili« Krške meje jutri pred Varnost, svetom Nov protest Jugoslavije LAKE SUGCESS, 9. decembra — V soboto so uradno naznanili, da bo Varnostni svet na jutrišnjem večernem zasedanju, na katerem bo preučeval tudi novo prošnjo Siama za sprejem med Združene narode, razpravljal o grški pritožbi 2aradi incidentov vzdolž severne grške meje. Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Aeheson je na petkovi tiskovni konferenci na vprašanje, če je naklonjen preiskavi o domnevnih kršitvah grške meje po Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji, kot je nasvetoval, grški ministrski predsednik Tsalda-*ls ob prihodu v New York izjavil, da Združene države ne D°do izrazile svojega stališča, dokler pritožba ne bo uradno Podložena. Atenska poročevalska agencija je v soboto zvečer javila, da so oboro-f®ne tolpe, ki so se umaknile proti bolgarski meji, napadle dve vasi ter neko Policijsko postojanko na ob-mejenem področju Didimotikona v zahodni'Traeijd. Agencija je poleg tega sporočila, da so ze skaraj 2a,kljuWU očiščeval, ne akcije na področjih Hasie in An--hrtresle v Tesaliji. Oborožene tolpe £° razpršili, več gveriljcev na pobili, ujeli. Grška sedma divizija je začela z ofc>sežnimi očiščevalnimi akcijami Ef°ti gveriljcem na področju reke bres v bližini turške meje Naj-bUjšj gveriljski napadi so bili na tromej; Grčije, Turčije in Bolga-j10- Grški vojaki krogi pravijo, da je središče gvertljskih napadov * Jugoslovanske mej* v Makedoniji gemaimuo na bolgarsko mejo v «Reuter» poroča, da je iu. Roslovanska vlada v soboto kfotestivald pri grški vladi da je grSko letalo vnovič preletelo jugoslovansko ozemlje. Grški ministrski podpred' sodnik general Gonatas je potrdil, da so to noto predali v soboto grškemu poslaniku Beogradu A!exandru Dalicto« su, izjavil pa je, da bodo Krške oblasti pred odgovorom Izvsdle preiskavo. Ministrski predsednik Tsaliarig je včeraj prej odhodom v Atene v New Yorku razgovarjal z genera. lom Smutscmi. »Reuterjevemu* dopisniku je nad vsebino izrazil zadoščenje. Vršilec dolžnosti grškega ministrskega predsednika 6tyliano6 Gona. tas je v soboto sporočil, da so britanske oblasti na Dodekaneskih otokih pričele predajati upravo otokov grškim civilnim uradnikom'. Dodal je. da doslej iz Orčlje, še niso pojlali nikakih orožniških sil. Aneksijo otokov bodo izvedli po podpisu mirovne pogodbe z Italijo. Britanske oblasti mislijo Izročiti upravo otokbv pred Januarjem. stališča Eelglje, Češkoslovaške, Danske, Jugoslavije, Luksemburške, Nizozemske, Poljske in tudi drugih vlad, kt b. želele predložit: mnenja. Zaslišati bi jih morali prej,, preden bi Svet zunanjih ministrov »prejel začasne sklepe. Omenjena stališča bi tvorila predhodno podlago za sledeča razpravljanja z omenjenimi državami, do katerih bi prišlo takrat ko bi to imel za potrebno Svet zunanjih ministrov. 3. Povabiti bi morali Zavezniški nadzorstveni svet, da predloži Svetu zunanjih ministrov poročilo o naslednjih vprašanjih: a. oblika in obsek pristojnosti nemške začasne vlade; b. ustanovitev osrednjih ustanov ter druga vprašanja v zvezi z gospodarsko in politično bodočnostjo Nemčije pod štiričlansko vlado. 4. Mirovna pogodba z Avstrijo («Reuter» je v soboto iz verodostojnih virov izvedel, da je Molotov na sobotnem zasedanju pristal, da vključijo avstrijsko vprašanje v dnevni red razpravljanja o Nemčiji, predložil pa je, naj bi bila ta razpravljanja koncem januarja ali februarja.)- 5. Omejitev zasedbenih sil v Evropi. 6. Kraj in čas prihodnjega zasedanja. Dnevni red prihodnjega zasedanja bi moral po Byrnesovcm predlogu obsegati; 1. Bodoče meje Nemčije, vklju-čivši usodo Posarja. 2. Postopno demilitarizacijo Nemčije, predlog Združenih držav za ostale potrebne crcps o gospodarskem in vojaškem nadzorstvu nad Nemčijo. 3. Ustanovitev osrednjih ustanov (kot pod b. zgoraj). 4. Začasno nemško vlado (kot a. zgoraj). 5. Splošni osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. 6. Mirovno pogodbo z Avstrijo, 7. Ostale dogovorjene člene. Molotov pa je po svoji strani predložil; I. Da bi prihodnje zasedanje Sveta zunanjih ministrov sklicali z namenom, da pretresejo mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo (Molotov ni označil časa in kraja prihodnjega zasedanja, med razpravljanjem pa je izjavil, da bi imel najrajši, da bi bilo zasedanje v drugi polovici februarja v Moskvi, čeprav je pripravljen upoštevati druge predloge). II. Da bi odobrili naslednji dnevni red bodočega zasedanja: a. Poročilo Zavezniškega nadzorstvenega sveta za vse obdobje od potsdamskega sporazuma do sedanjega trenotka, in sicer v pogledu demilitarizacije, demokretiza. c;je, gospodarskih vprašanj in vojne odškodnine. b. Centralizacijo nemške uprave In vprašanje oblike bodoče nemške vlade. c. Pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo — postopek za izdelavo načrta, imenovanje posebnih namestnikov. temeljna navodila Sveta zunanjih ministrov namestnikom. d. Pripravo mirovne pogodbe z Avstrijo. e. Likvidacijo Prusije — zahteva po poročilu Zavezniškega nadzorstvenega sveta. f. Poročilo odbora premogovnih strokovnjakov — zahteva Sveta zunanjih min'strov z dne 12. julija. III. Zahtevo, da Zavezniški nadzorstveni »vet predloži poročila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. dva tedna pred pričetkom prihodnjega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Byrno3 je izjavil, da sporazum o dnevnem redu n® bi smel biti težak, ker se zl izjemo ene same točke sovjetski in ameriški predlog ujemata. Točka, v kateri se razhajata, je omejitev zasedbenih sil. Zadevni Byrnesov predlog pravi: »Predlagamo, da bi za dosego naših skupnih smotrov obnove mirovnih pogojev a pomočjo sporazuma določili najvišjo mejo števila zaveznikih zasedbenih sil- Ki bi v evropskih državah lahko ostale po zaključku mirovnih pogodb ? bivšimi satelitskimi državami. Za zasedbene «11« predlagamo dn aprila 1947 naslednji maksimum pod pogojem, da bj ta maksimum — izvzetnši v primeru nepredvidljivih težav — do 1. aprila 1948 od 33,3% znaizali na 25%. To znižanje velja pod pogojem predhodnega umika črt iz Avstrije, Madžarsk" (Nadaljevanje na X. str.) Italijanski zunanji minister socialist Pietro Nenni ter Italijanski munistični voditelj Palmiro Togliatti. AMERIKA ZAHTEVA PLAČILO DOLGA OD ZSSR Washington, 9. decembre Neki ameriški funkcionar Je lzja^ vil, da so Združene države poslale Sovjetski zvezi dingo noto, v kateri zahtevajo, naj ZSSR poravna račun 11 milijard dolarjev, ki so jih ji izplačale Združene države na osnovi zakona o zakupu in posoji. EKSPLOZIJA MUNICIJSKEGA SKLADIŠČA NA KITAJSKEM Šanghaj, S.y decembre Po poročilu uradne obveščevalne agencije je bilo pri eksplozij'! 25 do 30.000 bomb in ročnih granat raznega kalibra v nekem kitajskem vojaškem skladišču v pokrajini Kianguan ubitih mnogo kitajskih vojakov in kulijev. Uradno poročilo pravi, da je nesrečo povzročila malomarnost delavca, ki mu je padla na tla ročna bomba. Nadaljnih podrobnosti ni. OPTIMIZEM V TURČIJI London, 9. decembra «Timesov» dopisnik poroča iz Carigrada, da »pravni duh, ki oči-v.dno prevladuje v Svetu štirih zu-manjih min-strov, pom.rljievo vpliva na tursko javno mnenje, Dopisnik pristavlja: »Izglede za pametno rešitev podonavskega vprašanja »o sprejeli dobro ker daje upati, da bodo pri dardanelskem vprašanju pokazali isti spravni duh.* Diplomatski krogi v Ankari menijo, da so zunanji ministri morda Že zasebno razpravljali o dardancl. skem vprašanju, uradni krogi pa ne izdajo svojega stališča ter menijo, da se »bo Turčijia držala samo sporazumov, ki so jih sklenili na mednarodni konferenci, na kateri je zastopana in da ne bo priznala odločitev, ki bi Jih sprejeli odločitev, k- bi jih sprejeli brez nje.* Franclja je volila Svet republike Dobri izgledi MPR PARIZ, 9. decembra — V6eraj so bile v Franciji volitve v Svet repnblilt« (po novi ustavi zgornja zbornica), pri katerih je 88.805 posebnih volivcev volilo 200 članov (izmed skupnega Števila 315) nove zbornice. Število volivcev je bilo sestavljeno takole: 85.232 volivnih mož, izvoljenih s splošnimi volitvami 24. novembra, 554 poslancev metropolitanske Francije in 3.028 članov pokrajinskih svetov. Volitve so se vršile v znamenju bitke med komunisti in ljudskim republikanskim gibanjem za prvo mesto v zgornji zbornici in za v odstvo v francoskem političnem življenju. Po dosedanjih izidih ima ljudsko republikansko gibanje mnogo izgledov za zmago, budno zasledovale vso Volitve »o politične stranke, ki so stalo pri sedanjih zakulisnih pogajanjih za sestavo nove koalicijske vlade ob strani. Pri volitvah volivnih mož pred 14 dnevi so dobili komunisti in ljudski republikanci praktično enako število glasov, 'komunisti in socialisti skupaj pa tudi sorazmerno manj kot pri splošnih volitvah v spodnjo zbornico. Komunisti menijo, da bodo dobili pri volitvah v Svet republike okoli 70 sedežev izmed 200. Ljudsko republikansko gibanj® meni, da to dobilo večje število, ker je predvidevalo, da bode v nekaterih volivnih ekrožnjih desničarske skupine umaknile kandidate v kor-st ljudskega republikanskega gibanja. Komunisti so bili razvili po dežel; veliko propagando ter pri tem predvsem poudarjali, da so najmočnejša stranka v spodnji zbornici jn da zaradi tega zahtevajo tudi predsednika vlade. Čeprav se jim ni iposrečllo, da bi v spodnji zbornici prodrl njihov predsedniški kandidat, so vendarle uspeli, d« ni mogel zmagati kandidat ljudskega republikanskega gibanja (Bidault). Ce bi komunisti dobili večino v Delovanje pododborov Razorožitev Združenih narodov In Spanifa izključitev Španije od Predlog, ki naj priporoči sprejema v mednarodne ustanove, ki so jih ustanovili ali ki so v zvezi z ZN NEW YORK, 9. decembra — Pred pričetkom sobotnega plenarnega zasedanja glavne skupščine ZN so imeli vsi ctV.ori in pododbori mnogo težkega dela. Nekateri so se sestali, da bi pred oddajo še enkrat ponovno pregledali poročila za glavno skupščino. Politični pododbor ZN, ki ima nalogo sestaviti predloge za razorožitev, je obravnaval vprašanje položaja Varnostnega sveta v pogledu njegove pravice veta pri vprašanju zmanjšanja oborožitve. Po tri in polurnem zasedanju ni- so mogli doseči nobenega sporazuma o uvedbi ukrepov, ki bi prepovedovali proizvodnjo atomskega o-rožja ter orožja slične vrste. Višinski je izjavil, da je treba naložiti glavno odgovornost v pogledu vprašanja razorožitve Varnostnemu svetu in dodal, da bo Varnostni svet prevzel odgovornost za ustanove, katere je oživotvoril. Britanski delegat sir Hartley Shiawcross je grajal Vlšinskijevo trditev, po kateri naj bi bil čl. 43 listine ZN, ki o-bravnava vprašanje sil, ki bi bile Varnostnem svetu na razpolago za vzdrževanje miru in varnosti, «gled« vprašanja, o katerem razpravljajo, povsem irelevanten)). Shawfcrofs je dejal, da je čl. 43 «zelo važen*. Politični odbor glavne skupščine Združenih narodov je sprejel avstralski predlog, s katerim zahtevajo od stalnih članov Varnostnega sveta, naj ravnajo tako, da uporaba veta odbora ne bo ovirala pri hitrih odločitvah. Pododbor za zaupno upravo glavne skupščine ZN je v soboto z 12 proti 3 glasovom (dva sta se vzdržala) odobril osnutek spo- Lewis proglasu konec Slavke Politični uspeh Trumana LONDON, 9. decembra — «BBC» poroča, da je John L. Lcwis v soboto zjutraj Izdal ukaz za konec 17 dni trajajoče stavke 400.000 rudarjev, ki je po izjavah vladnih poročevalcev grozila, da bo preprečila Izvoz živil iz Amerike v sestradane države Evrope, onemogočila prevoze v državi ter ohromila Industrijo, predvsem proizvodnjo jekla ter predelovanja mesa. Predsednik Truman, ki bi moral Imeti včeraj zaradi stavke govor, je govor s soboto zvečer odpovedal. -Predsednik vrhovnega sodišča Fred Vinson je Imel v soboto zjutraj zasebni razgovor z glavnim tožilcem Združenih držav Tomom Clarkom ter odvetniki, ki zastopajo Lewisa ter rudarski sindikat. Razpravljali so o takojšnji reviziji Le-vvlsove obsodbe. Lewis je poslal zvezi rudarjev pismo v katerem pravi, da je dal ukaz za obnovitev dela vsaj do konca marca, da bo vrhovno sodišč, ki bo preučevalo sporno vprašanje, lahko ukrepalo brez javnega pritiska, ki ga je povzročil val nervoze. V pismu pojasnuje, da je do tega sklepa prišlo v najboljši veri ter zaključuje, da je zveza pripravljena na pogajanja z vlado Ip z lastniki rudnikov, kakor bo pač odločlo vrhovno sodišče. Iz washingtonskih krogov poročajo, da bodo Združene države zaradi konca redarske stavke čim-prej — morda v teku enega tedna _ spet dobavljale premog Evropi. Ameriška uprava za premog je, že odredila takojšnje nadaljevanje izvoza premoga. Konec stav ke pomeni tudi odstranitev ovire pri izvedbi ameriških načrtov proti pomanjkanju živil. V Washingto-nu menijo, da bo mogoče povečati i celotni ameriški izvoz za leto 1940- 47, ki so ga prej določile Združene države. Amerika se po a, da obstajajo težko'e, toda te tetkoče nas 'norajo vzpodbuditi, da doseiemo reiitev. Vse je težko, nič pa ni nemogoče.* V soboto zvečer se je po štirinajstih dneh spet sestala na plenarno zasedanje glavna skupščina ZN. Vrv a točka dne vnega reda Je bila Izvolitev dveh novih članov Go- spodarskega in socialnega odb:ra. Glasovali so štirikrat: pri drugem glasovanju so izvol il Beli Rusijo, izmed istalih držav pa sta dobili Nizozemska in Turčija sicer največ giasov, ne pa predpisane večine Izvolitev drugega člana so zaradi tega preložili na prihodnje plenar no zasedanje. Druga točka je bila debata o položaju Indijcev v Južni Afriki. General Smuts je predložil popravek k resoluciji, ki sta jo pretekli teden predložili Francija in Mehika. V popolni tišini je Smuts izjavil: •Pravni položaj Indijcev v Južni Afriki je treba predložiti v razsodbo mednarodnemu sodišču.« Franccsko-mehlško resolucij.) je odklonil tudi ameriški delcgsf; izjavil je, da bo podprl južnoafriški popravek. ITALIJANSKI PARTIZANI POTUJEJO V JUGOSLAVIJO Rim, 9. decembra Italijanska narodna partizanska zveza poroča, da ^e pristala na To. gllattijev predlog za sestavo komisije partizanskih predstavnikov, ki naj odpotuje v Jugoslavijo. Ta komisija naj se dogovori z jugoslovansko vlado o vrnitvi italijanskih vojnih ujetnikov. Komisija, v kateri so partizani Barontini, Maraš, Fantacci in Grassi, ho danes odpotovala v Jugoslavijo. Ilio Barontini voditelj delegacije «ANPI», ki ima nalogo skleniti sporazume z beograjsko vlado, je dal tedniku »Toscana Nuova» nekaj izjav o vrnitvi ujetnikov iz Jugoslavije. Dejal je, da je namen njegove misije v Beogradu, da odpremi približno 5.000 ostalih ujetnikov, Iti niso v koncentracijskih taboriščih; čeprav so ti ujetiniki po imenu izoliran ali so razmeščeni v majhnih skupinah po skoraj vsej državi, živijo in delajo kot drugi jugoslovanski državljani v skoraj popolni svobodi. Barontini Je izjavil, da so z italijanskimi ujetniki ravnali kot z jugoslovanskimi delavci, ki živijo v marsikaterem pogledu mnogo bolje kot italijanski delavci, ker je prehrana v Jugoslaviji znatno boljša kot v Italiji. Voditelj delegacije je nato omenil težave, ki jih je moral premagati za sestavo komisije, katere predsednik je. »Komisija ne bo ničesar zaslužila in noče izkoriščati vrnitve Ujetnikov v politične namene. 7,e v Ankoni so hoteli komisijo sabotirati, ko so ovirali sprejemi ujetnikov, da bi nam tako preprečili videti resnico in da bi nato pripovedni; bogve kakšne zgodbe o razmerah vojnih povratnikov. «Tass» poroča, da so italijanski vojni ujetniki, ki so Jih jugoslovanske oblasti spustile na svobodo, pred odhodom poslali jugoslovanskemu notranjemu mnistru Rankoviču brzojavko, v kateri ga kot notranjega ministra prosijo, da sporoči jugoslovanskemu narodu, da bodo v Italiji zvesti zagovorniki prijateljstva med obema narodoma. STRELI NA VERNIKE , Reggio Emiiia, 9. decembra Ko so v petek zvečer proti 20. uri v Rignano Viano nekateri verniki po pridigi nekega misionarja zapu. ščali cerkev, so izstrelili proti njim nekaj rafalov iz brzostrelke ter vrgli določeno število ročni bomb z nekega griča, ki je oddaljen nekaj sto metrov. Verjetno so Jih hoteli ustrahovati. Po kriminalnem dejanju so se banditi porazgubili po poljih. IHANSKI POLOŽAJ Teheran, 9. decembra Teheranska radijska postaja je naznanila, da je pred dvema dnevoma neki oddelek čet perz‘jske vlade vdrl v pokrajino Kamseh na jugu Azerbejdžana. Čete so naletele na neznaten) odpor, ubitih Je bilo 14 oseb. Zasedle so neko železniško postajo. Glavni stan perzijske vojske je po radiu vkazal vsem bivšim častnikom perzijske vojske, ki služijo v narodni milici Azerbejdžanske avtonomne pokrajine, naj se javijo najbiiizjemu vojaškemu poveljstvu izven meja Azeibejdzana ali glavnem stanu v Teheranu. IZ SLOVENIJE V slovenskem prevodu je izšla piva številka »Komunista*, organa Centralnega kom teta komunistične partije Jugoslavije. »Ljudska pravica* je cb tej priliki zapisala, da bo revija v izredno dragoceno pomoč političnim aktivistom, delavcem v partijskih organizacijah, v organih ljudske oblasti in sploh vsem, ki jim je pri srcu napredek domovine. V »Komunistu* bodo dobili napotila za akcije, za svoje vsakodnevno delo ter bodo črpali nove vere v zmago svoje stvari in pravilnosti svoje poti. Prvo številko »Komunista* sestavljata dva dela: prvem so članki maršala Tita, Mdovana Djilasa, Aleksandra Ran-kovioa, Borisa Kariča in Veljka Vlahoviča, drugi del pa vsebuje gradivo o zgodovini Partije — material s pete konference KPJ, ki je bila novembra 1940 v Zagrebu. V hotelu «Slon», zlasti v starem delu, je imelo nekaj ljudi svoje stanovanje, za kar so plačevali primerno mesečno stanarino. Dne novembra pa so ti stalni stanovalci dobili obvestilo, da je s 1. oktobrom 1946 hotel «Slon» prevzel Putnik d. d. in da nova uprava ne priznava za goste nobenih popustov. Na ta nač.n bi moral na primer tisti, ki je za skromno sobo plačeval skozi poldrugo ieto po 475 dinarjev mesečno, zdaj namah plačati okrog 900 dinarjev, v zimskih mesecih pa še za kurjaVo okrog 300 dinarjev. Takega zneska pa večina stanovalcev ni zmogla plačati. Nova uprava hotela «SIon» se je pač hotela znebiti vseh. ki si j niso mogl; najti drugje stanovanja j in so ga našli v hotelu «Slon»; želela se je s to visoko stanarino znebiti tistih, ki ne morejo za stanovanje toliko plačati. Na ta način bi dobila sobe za goste, ki lahko plačajo. Nekateri stanovalci so se povišanju cen protivili, češ da ne morejo plačati take vsote ter so plačali po starem. Dne 1. decembra pa je uprava hotela »Slon* poslala vsakemu stanovalcu, ki ni mogel plačati za pktober nove stanarine, obvestilo: «Generalna direkcija Putnika v Beogradu nam je s svojim pismom H/LH 9654 od 21. novembra 1946 prepovedala priznavati vsake izredne popuste hotelskim gostom. Ker Vi po Vaši lastni izjavi ne morete plačati cene, ki je določena, Vas prosimo, da sigurno in najkasneje do 31. decembra 1946 Izpraznite Vašo sobo.* S temsvojim dejanjem, pravi članek v «Ljudski pravici*, je uprava hotela »Slon* zagrešila dve napaki. Prvič, stalnih stanovanj ne more zaračunavati kot tujske sobe, drugič pa ne more nikomur odpovedati stanovanja, dok. ler mu stanovanjski urad ne nakaže druge sobe. K temu dejanju je upravo zavedla birokratska miselnost, na drugi strani pa bojazen pred odgovornostjo, da bi uradniki znali sami pravilno reševati probleme po svojem čutu; če bi znali probleme pravilno reševati, bi jih uprava gotovo tudi potrdila. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo je izdalo brošurico, ki jo je napisal dr. Jože Pečan in nosi naslov «Tra-hom v Prekmurju je spet zagospodari!*. V njej ugotavlja, da je za to boleznijo bolnih 7766 03eb, in sicer na ozemlju s 84.593 prebivalci. Ministrstvo za ljudsko zdravje je v juliju mesecu organ zlralo tečaj za protitrahomBke pomočnice, na novo pa so opremili 16 stalnih proti-trahomskih postaj, ki jih nadzoruje in vedi strokovnjak zdravnik. iz Murske Sobote. Glavni odbor AF2 Slovenije je dobil po dogovoru z ministrstvom za notranje zadeve dovoljenje za zbiranje denarnih prispevkov za Mednarodno demokratično federacijo žena. Prispevki za pomoč poplavijen-com v Albaniji so doslej dosegli vsoto 5,792.328 dinarjev. Umrli so: Ivana Braune, posestnica, Ana Luckaman, roj. Galle, I-vana Pekle, vdova po hišnem posestniku, Jakob Ponikvar, misijonar, Jerica Bogataj, rpj. Mikuž, soproga delovodje, Božena Rebec, Antonija Kovačič, Anton Verbič, Cvetka Gernajs, trgovska vajenka, Mohar Rudolf, finančni preglednik v pok., vsi v Ljubljani; Mater, ž Žužek, posestmk v Velikih Laščah; Ivanka Kogovšek v Dravljah; Franc Zupančič, višji katastrski inšpektor v pele., v Kranju; Bo. o Mellivva v Slovenskih Konjicah; Jakop Podlipec, železniški zvanič-nik v pokoju. Rozburljiv dogodek pri razstrelitvi mine TRST, 9. decembra — V petek ob 12.30 uri so zavezniške oblasti v Gradežu zahtevale pomoč čistilcev min za odstranitev okrogle pomorske mine, ki se je odtrgala ln plavala proti obali. Skupina čistilcev min, ki so jo sestavljali Bruno Franco in Stelio Vilcek iz Trsta ter Alberto Tognon in Cosimo di Flore iz Gradeža, je pod vodstvom Manlia Rotta takoj odi šla na označeni kraj; vkrcali so se na motorni čoln, ki je vlekel za seboj navaden čoln, ki ga je dala na razpolago krajevna luška kapitanija. Mino so odvlekli na visoko morje. Nato je Franco, ki je bil oam čolnu na vesla, pritrdil ob mino zažigalno vrvico in jo zažgal. Ko so hoteli z motornim čolnom veliko hitrostjo odvleči čoln na vesla, se je vrv odtrgala in Franco je ostal v bližini mine, katere vrvica jo dogorevala. Francovi tovariši so takoj obrnil motorni čoln, da bi mu odšli na pomoč. Takrat pa se je motor nenadoma ustavil. Ko je Franco to opazil, je oblečen skočil morje in skušal doseči motorni čoln. Iz tega so mu odvrgli vrv, katere se je oprijel, ko je motor ponovno pričel delovati. Tako so ga odvlekli izven območja mine. ravno v trenotku, ko je ta z veliko silo eksplodirala. Zavezniški guverner stotnik C. Molfetto je pohvalil hrabrost, ki jo je pokazala skupine čistilcev min in duh tovarištva, k; vlada v zboru. IZPLAČILO ZIMSKE NAGRADE POLJEDELSKIM DELAVCEM Trst, 9. decembra Z ukazom ZVU št. 275 so odre-čili izplačilo zimske nagrade poljedelskim delavcem, bivajočim na področju «A», in sicer 3000 lir družinskim poglavarjem -n 1500 lir ostalim. Nagrada bo šla deloma v treme delodajalcev in ZVU. Na- grade ne bodo deležni kmetje-polo-vičarjl, zakupniki, manjš. člani pri zakupnih zadrugah ln delavci udeleženci. Tisti, ki bodo prejeli zimsko pomoč kot poljedelski delavci, ne bodo mogli pod nobenim pogojem prejeti kakšne druge nagrade. Splovitev motorne ladje V TRŽIČU Trst, 9. decembra V soboto dopoldne ob 9.30 uri so splovili v ladjedelnicah v Tržiču tovorno ladjo z enim vijakom; to je četrta >440 tonska ladja, ki so Jo letos zgradile Združene jadranske ladjedelnice za račun skandinavskih paroplovnlh družb. Vso tovrstne ladje imajo Diesc-love motorje s po 150 konjskim, silami vrste «Schulzer», ki so jih gra. d'li v strojnih tovarnah pri sv. Andreju v Trstu. Ladje so dolge 83.30 m in razvijajo hitrost 9.75 milj. Uporabljali jih 7)odo kot tovorne poštne ladje; imele bodo posad. ko povprečeno 20 mož. Tržiške ladjedelnice so letos dobile od skandinavskih tvrdk naro-č lo za 4 ladje po 440 ton, 4 po 1000 ton in 2 po 3000 ton. V gradnji sta še dve p000 tonski ladji, ki jih bodo izročili leta 1948. Nadalje so prejeli narcč.lo za zgraditev 10,000 tonske ladje za Švedsko in 10.000 tonske ladje za Italijo. V tržisk.h ladjedelnicah je zaposlenih 8356 delavcev, med katerimi so elektromehanski in delavci ;ja odstranjevanje rušcv.n ter za izsušitev bližnjih močvirij. Poleg delavcev je 1014 uradnikov. TRŽAŠKA KRONIKA Violinski koncert prot. Karla Rupla Jutri, 10. t. m. ob 20.30. uri, bo Glasbena mptica v Trstu priredila v Ridottu gledaKSča Verdi koncert violinista Karla Rupla, ki ga bo spremljal ria klavirju prof. Povel Sivio. Umetnik Karlo Rupel je javnosti dobro znan in zato vlada za njegov koncert veliko zanimanje. Spored bo naslednji: Lully: Aria; Korčmarev: Sonata; Mandclssohn: Violinski koncert v e-molu; Haca-turjan: Spev in poem; Bojan Adamič: Spev na Travni gori; Dvorak: Slovanski ples; Kunc: Ljubka pripovedka; Suk: Burleska; Ra-1'el: Habanera in Bazzim: Ples Škratov. Predprodaja vstopnic je v knjigami Stoka, ulica Milano 30 in pri gledališki blagajni. Vstopnina 50 Ur, sedeli po 100 in 70 lir. Vhod v koncertno dvorano je iz ulice S. Carlo St. S. Obiskovalce opozarjamo, da se bo koncert začel točno ob 20.30 uri. Jutri razprava proti M.aniju in Roveliiju Zavezniško vojaško sodišče bo jutri ob 9.30 uri začelo z razpravo proti Ercolu Mianiju in stotniku Guidu Roveliiju, predsedniku odnosno tajniku akcijske stranke, ki ima svoj sedež v ulici Zudccche št 1. Oba obtoženca sta bila aretirana v zvezi z nedavno najdbo orožja na omenjenem sedežu; izpustili so ju na začasno svobodo proti kavciji 100.000 lir za vsakega. Poleg njuju dveh bo sodišče sodilo tudi Prato-lija, Pietra Angeluccija in Glusep-pa Antinolipa, ki so bili aretirani iz istih zgoraj navedenih razlogov. Novi predpisi za uporabo električnega toka Z ukazom ZVN št. 50 C, ki je stopil v veljavo 6. novembra t. 1., so odredili, je treba uporabo električnega toka za razsvetljavo stanovanj in za druge domače potrebe omejiti na 180 KW na mesec za družine do 4 oseb. Za vsako nadaljnjo osebo so dovolili še 30 KW, skupno največ do 300 KW na mesec. V primeru, da so stanovanja ali druge prostore, ki imajo samo en števec, preuredili in v katerih stanuje več kot ena družina In da je skupna uporaba omejena na stopnišče ali vhod, bo lahko vsaka družina razpolagala z navedeno količino. V primeru pa, da živita dve ali več družin v istem stanovanju, ki ni preurejeno za ločeno uporabo (z enim števcem) ln kjer stanovalci skupno uporabljajo kuhinjo, kepalnico, stranišče im druge sobe, bo mogla vsaka nadaljnja družina uporabiti 135 KW na mesec, če je sestavljena iz 4 članov in 25,5 WK na mesec za vsako nadaljnjo osebo do največ skupno 225 KW mesečno. V«1 drugi predpisi, ki so jih izdal! s prejšnjimi ukazi o racioniranju električnega toka, ostanejo v polni veljavi. NAJDBA ROČNIH BOMB Delavci zaposleni pri postavljanju neko ograje v bližini ulice Macelli (Sv. Ana) so v soboto našli devet ročnih bomb, dve mali granati in nabojni okvir za puško modela 91. Čistilci min, ki so jih poklicali na kraj, so odnesli nevarne predmete na sedež v ulico Gallina. UKINJENI VLAKI Od včeraj dalje so ukinjeni naslednji vlaki; vlak št. 1755 z odhodom Iz Vidma ob 15 uri; vlak št. 1754 z odhodom iz Cervinjana ob 11.30 uri. Zaradi ukinitve vlaka med Benetkami In Bologno odpade dirkten vagon na progi Trst-Bolo-gna, z odhodom iz Trsta ob 0.10 in prihodom ob 3.45 uri. IZ JUGOSLAVIJE V Jugoslavijo je prispela 12 članska sovjetska delegacija, ki se udeležuje vseslovanskega kongresa. Ob prihodu so jo sprejeli general Sava Orovič, tajnik vseslovanskega odbora v Beogradu, Radovan Lalič in prvi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Beogradu Zaha-rov. Na beograjski postaji so pričakovali goste sovjetski veleposlanik v Beogradu Lavrentijev z osebjem veleposlaništva, predstavniki prezidija jugoslovanske narodne skupščine, člani vlade, predstavniki vseslovanskega odbora v Beogradu, predstavniki srbske pravoslavne cerkve in mnogi odličn'ki. V sovjetski delegaciji je general Si-dor Artemijevič Kovpak, znani poveljnik ukrajinskih partizanov med vojno ter dvakratni narodni heroj Sovjetske zveze. Češkoslovaška delegacija, kateri so v Subotici izrekli prvo dobrodošlico, je tudi že prispela v Beograd.. Posebni Tanjugov dopisnik iz Washingtona poroča, da je odpotovala v Jugoslavijo delegacija ameriških Slovanov, da bo zastopala na vseslovanskem kongresu ameriške Slovane. Po nepopolnih poročilih so v Jugoslaviji zdaj zbrali približno 16 milijonov 200 tisoč dinarjev za albanske poplavljence. Osrednji odbor za zbiranje prispevkov, je sporočil svojim republiškim odborom, da se bo kampanja za pomoč Albaniji končala v soboto 7. t. m. Osrednji odbor jugoslovanskega Rdečega križa je sklenil darovati 1 milijon dinarjev za albanske po plavljence. EKSPLOZIJA ZAHTEVALA SMRTNO ŽRTEV Včeraj zjutraj okrog 11. ure je bil Ettore Perniani, sin (jiovannija, star 16 let, rojen v Grislgnanu in stanujoč na Preseku št. 131 težko ranjen na obeh stegnih. Med prevozom v bolnišnico je deček Izdihnil. Oče, ki ga je spremljal, je izjavil, da je bil sin ranjen pri eksplot zi;t streliva, ki jo je sam povzroči. SMRTNI ŽRTVI AVTOMOBILSKIH NESREČ V soboto je v bolnišnici umrla 64 letna Mar ja Schreiberjeva, poročena Podgornik, stanujoča v ulici Scminario št. 2, katero je povozil 5. decembra na trgu Liberta avtomobil z oznako «TS 15784», Nesrečno ženo so prepeljali takoj v bolnišnico; pri zdravljenju so nastopile komplikacije -n zdravnik! Schreiberjeve kljub skrbni negi niso mogli rešiti. Nadalje je umrl 73 letni Janez Fabjan, katerega je povozil 29, septembra na cesti pri Štanjelu na Krasu neznani civilni tovorni avtomobil. Fabjan je takrat dobil zlom. gležnja, kar je zdaj povzročilo smrt. IZMENJAVA VODSTVA PRI FILMSKEM URADU Stotnik John H. Dobr.dge in stotnik Desmond T. Clarke sta bila razrešena svojih mest v uradu za film. Nadomestila ju bosta stotnik Percival Austin Edwards, cd policije Julijske krajine ter stotnik Alexander Edward Britten z glavnega poveljstva. Zaključek lonjerske žaloigre Cok obsojen na 6 mesecev W pora, Groppazzijeva oproščen« V soboto je bila pred redinim Pc' rotnim sodiščem razprava pr°“ Andreju Čoku in njegovi sestri A» teniji, poročeni Gropazži, obtežen1’ ma, da sta zakrivila smrt Josip* Gropazzija. Dogodek je bil 29. junija Lonjeru. Josip Gropazzi in njegovS žc-ma Antonija sta preživela skupJi dan na kopanju in nato v gostil' ni. Zvečer jo napol pijani G10-pazzi zahteval od žene, s katero n1 živel skupaj, da gre ž njim spa*' ko je ta to odbila, jo je nasilno n? padel, tako da je njuna 10 leti8 hči prestrašena zbežala proti str* čevi hiši in klicala na pomoč. St-Andrej Cok je skoč i iz postelj; prihitel k zakoncema, zagral’:1 svaka in ga pahnil v stran, da If sledmji treščil ob steber in izdihr." Oba obtožene* sta skušala za’ kriti zlečin; truplo sta zavlekla dokaj daleč tik pod akalnati Pre‘ Pad, da bi tako prikazala nesrečo, Priče so opisale Gropazzijev za" kon tako, da se mež ni brigal z8 redbino; vedno je pretepal ženo I« le včasil je prijel po ženo in 1° odvedel v. gostilno. Po govorih tožilca, k! je zahteval za Andreja Čoka 7 let in 6 mesece'’ in za Antonijo 2 leti zapora branilca Gianninija, je sodišče ob" sodilo Andreja Čoka radi nen»’ klepnega umoro na 6 mesecev z8’ pora, Antonijo Cok pa je oprostilo' GORICA VIŠJE ZAVEZNISKC5 SODISCE Obsodba ugrabiteljev iz Ročinja B. CUK IN GERBEC VSAK 7 LET, DUGAR, OGRIC, MALNIČ VSAK 6 LET, J. CUK 5 LET ZAPORA TER HREŠČAK 5 LET POBOLJSEVALNICE V soboto so pred višjim zavezniškim sodiščem pod predsedstvom majorja D. D. McColma (javni tožilec je bila gospa J. Braunon) izrekli obsodbe proti obtožencem iz Ročinja pri Kanalu, in sicer zaradi obtožbe, da so 5. avgusta t. 1. ugrabili v Ročinju pri Kanalu Stanislava Bremca, znanega kot nasprotnika sedanjega jugoslovanskega režima; odvedli so ga na področje «B», kjer so ga izročili Narodni zaščiti v Avčah. Od tu so Bremoa kot ujetnika zadruga, trg. N. Tdmmaseo; dihna, ul. Veniero; Comauli, Don Bosco; Černič trg S. Antoni0, Orzan, ul. Carducci; Orzan, kor«0 Roosevelt; Štrukelj, ul. Seminar'' so; Vendramin, korzo Roosevelt Verzagnassi, korzo Verdi. tu so odvedli v Grgar, kjer so ž njim zelo slabo ravnali In ga bičali. V zapora, kjer je ostal približno en mesec, so ga nato zdravili z injekcijami, da bi si opomogel od pretepanja. Za tem so ga izpustili in mu ukazali, naj se vrne domov in posreduje v korist svojih ugrabiteljev, ki jih je medtem aretirala polioija. V noči ugrabitve je namreč neka policiska obhoduica srečala v bližini mosta na Soči sumljivo skupino 8 oseb, ki so prišle preko razmejitvene črte. Zaradi poizvedb so te osebe aretirali. Pri zaslišanju so aretiranci priznali, da so odšli na področje «B», kjer so izročili Narodni zaščiti Bremca ki ga je obtožila tatvine. Pri nadaljnjem poizvedovanju ;'e policija aretirala še pet oseb zaradi suma, da bo bile na različne načine udeležene pri pripravah za u-grabitev. Na vprašanje sodišča, zakaj so hoteli Bremca sami soditi in zakaj so ga izročili ljudskim stražarjem, namesto c.Vilni policiji, so odgovorili da «nitrajo zaupanja v delo čerinovs. Pred razglasitvijo obsodbe je sodnik major D.D. McColm dejal, da dejstvo, da so obtoženci občutili trdote osvobodine vojne ne more predstavljati opravičila za mimo ,dobo in da gre v tem primeru za pravo ugrabitev osebe, pri kateri je sodelovalo 7 oseb. «Ta ugrabitev predstavlja zame — je zaključil predsednik — zelo težek zločin, ker krši sveto pravico osebne svobode.* Sodnik je nato prečital naslednje obsodbe: obtoženca Bogomir Cuk in Marjan Gerbec sta bila obsojena vsak na 7 let zapora, Ivan Dugar, Julij Ogrič in Boris Malnič, vsak na 6 let zapora, Josip Cuk na 5 let zapora ter Leonard Hreščak AIEXANDER ARNO 16. WANG-HO Bil pa je tudi edini v hiši, ki je opravljal »vojo službo nemoteno in si ni delal skrbi zaradi gospejine slabe volje: to pa je tudi v veliki meri pripomoglo k temu, da je ostala služinčad gledala nanj še fcolj spoštljivo. James Je spodobno potrkal na vrata Lujine sobe. Ko ni dobil od-gevora, je pritisnil na kljuko in odločno vstopil, medtem ko so ostali služabniki, ki so ga radovedno opazovali, pričakovali bog ve kaj. Lu je ležala na divanu In kadila cigareto. Ko je videla tako brez-obz.rno vstopiti Jamesa, je razjarjeno plan.la pokonci in zavpila: — James, kako si drznete?... Nočem, da me motite! Gospa naj mi oprosti, toda— — Oprostim? mu je Lu vskočila v besedo in nervozno zamahnila * roko ter pokazala na še vedno priprta vrata. — Izginite, izginite takoj!... Jamesov obraz je ostal mrzel in brezizrazen. — Gospod prosi milostljivo, če bi hotela priti takoj v slnj; salon — je mirno dejal. — Oblek! — Se tega je bilo treba! — Lu Je prijela blazino in zamahnila proti glavi nedolžnega odposlanca. Vendar se je premagala in vprašala: — Ko je? James je zmigal z ramo. — Neki gospod: več ne vem, ker nisem eden tistih služabnikov, ki si dovoljujejo č.tati vizitke obsko-valcev... — V redu — ga Je prekinila jezno. — Rešite pa me, pr:3lm vas, vaše navzočnosti, vi biser spodobnih služabnikov! James ja hctel na žalitev odgovoriti, pa si je premislil; pokloni! se Je po vseh predpisih in nato pokoncu im svečano odšel. Toda pogled, ki ga Je dobre četrt ure pozneje vrgel na Lu, je obljubljal malo dobrega. Ko je videl vstopiti Lu, se je Isiheim dvignil ln obrnil k gostu: —- Dovolite, da vam predstavim svojo ženo... Lu, to je gospod Gorny, prijatelj, s katerim sem v trgovskih odnošajvh. Lu se je kratkih korakov in z ljubkim nasmehom na ustih približala. Komaj pa je dobro pogledala gosta, se je močno zdrznila; pritisnila Je robček na blede ustnice in medtem, ko so se ji nemirne oči zameglile, je začutila, da je noge več ne drže. Isheim Je to zapazil. — Kaj tl je, Lu, za božjo voljo?... — Nič, nič — je zajecljala Lu zmedena. — Navadna slabcet... Ze vts dan se ne počutim dobro; pa saj ni nič hudega. — Z utrujenim nasmehom je podala gostu roko. — Dobrodošli v naši hiši, gospod Gomy — je dejala In se nato povsem obvladala. Pričela je z Gor-nyjem razgovor, ki je bil zelo prisrčen in živahen in v teku katerega je spet postala ravnodušna, kot je b’la prej. Tovarnarja je razgovor zelo malo zanimal in je samo od časa do časa kaj vprašal. Pri vsem tem je imel občutek, čeprav tega n! mogel točno opredeliti, da nekaj ni v redu. Oba sta govorila, kot da se poznata ža dolgo časa In sumnja, ki se je porodila v njem, je pognala korenine. Naenkrat pa, ko Je Gorny ravno opisoval smešni dogodek z nekih konjskih dirk v Londonu, je Isheim izbruhnil: — Lu, iji poznala gcapoda Gornyja že prej? Lulzini nohti so se zagrebli v tapeto sedeža in čudna trzavica ji je stresla telo. Isheim tega ni opazil ker je opazoval Gornyja. Anglež je dvignil glavo. — Motite se, gospod Isheim. — je ostro dejal. — V ostalem pa se vas dovoljujem opozoriti, da nisem navajen na nevljudnost in na način govora, ki ste ga malo prej uporabili. Tvorničar je prebledel . Zajecljal je, kot da bi se hotel opravičiti. — Tega nisem nameraval... Prav zares neti tem trenotku je v;topil James. — Gospoda kliče telefon — je dejal oskrbnik. — Kliče gospod bančni ravnatelj Jakobsohn osebno. Isheim se je dvignil. — Oprostite, prosim, takoj se vrnem. V sinjem salonu je .vladal moreč mir. — Lu, najneumnejša gos si, kar sem jih v svojem življenju videl — je d£jal Gorny in zmrdnil z obrazom. — Ne znaš se obvladati. Lu je težko dihala. — Kako pa sem si mogla misliti, da te bom našla tu, — je ugovarjala. — Prišlo je tako nanadno. Gorny Be je ironično nasmehnil. — Ali misliš, da sem bil .az pripravljen?.... Poslal; so me enostavno sem, da se spoznam z gospo Isheimovo, eno izmed naših,... — Kaj praviš? — je vzkliknila Lu začudeno. — Ali si tudi ti... — Točno — je potrdil Gorny mirno; — tudi jaz sem... se razumeva, ali ne? Prav tako kot ti, dekl‘ca moja. Toda moraš mi verjeti, če ti povem, da nisem niti najmanj mislil na to, da se bom moral seznaniti z ono malo Lu... — Toda jaz nočem več delati z vam’, — je kratko odvrnila Lu. — Prepozno, deklica, prepozno,.. Pazi, zdi so mi, da je Isheim končal z razgovorom. Jutri zvečer ob devetih pridi k meni... — Na to sploh ne mislim. Ali sl mogoče zblaznel? — Jutri ob devetih boš pri meni — js Gomy odločno ponovil. — Tu je moj naslov. Ali veš, da je vaš oskrbnik tudi?... — Kaj? — Da, eden izmed naših... Pazi... — Takoj ga bom odpustila! — Nikar, mogel bi... Gorny je obmolknil, ker je vstopi! Isheim. — Kakšne neumnosti — se je jezil tovarnar. — Pomislite, Jakob-sohn me je vprašal, če so delnice moje dražbe trdne. Se jaz sam si ne znam pojasniti, kako so danes spet padle. Skratka, same skrbi, skrbi brez konca in kraja... saj 1111 oprostite moj izostanek?... Kako, že greste? Torej, glede one zadeve sva se sporazumela: v dveh ali treh dneh boste dobili odgovor. Medtem ko so Izmenjali ob čajne vljudnostne besede, je nekdo zelo previdno odprl vrata salona in nihče, niti Gorny, ni videl Jamesa, ki se je izmuznil iz sobe. Na ustnicah rnu je bilo brat! zasmeh, iz napol priprtih oci pa mii je sijala divjost. Gorny je zamišljen korakal po cesti. Od časa do časa se je ustavil in pogledal na uro, končno pa pospešil korak. Prišel Je v predmestje in »e po nekaj korakih ustavil pred neko hišo. Brez pomisleka je pozvonil na zvonec, poleg katerega je bila pritrjena tablica: casa - vesti v slovenščimi; 20.15 pregled tiska; 20.30 skladbe C.»ik<^'skJ?gaI 2' lahka glasba; 21.45 K Biartok. Senata z., klavir lni.v»5 S°nl„“ i ita Brum - Polimeni, «2.20 plesni glasba ; 2?.30 o?Uter Tommv Dor; suv 23 napoved c&sa - vesti ^ italijanščini; 23.15 zadnje vesti v slovenščini 4 čitanjc sporeda; 23.33 plesna glasba; -4 zaključek. _ Glavni uredmk p R I M O 2 B. BRDNIK izdaja A. L 8 Okoli božiča bodo prišle v prodajo tudi na področju «A» Julijske krajine sledeče publikacije v slovenščini, ki jih bo izdala oz. ponatisnila Britanska obveščevalna služba v Celovcu: (D eMladi Korotan», posebna boiična izdaja otrolkih zgodb iz Koroike. s slikami, na 32 straneh. (2) «Krii na gori», ponatis novele slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. (3) eRotija*, povest Karla Mauserja. (4) «V kraljestvu lutk*, zgodba za otroke. (5) Koledar za leto 1947, 20x30 cm, tiskan na trffm papirju. (6) Koledar-letopis za leto 1947, 64 strani, 16 x 24 cm, z besedilom in slikami \ Te publikacije bo mogoče dobit) v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah.