LJUBLJANSKI ČASNIK.
M 91.
Morili 11. Mtozniha,
1SSO.
Vraiine naznanila*
Njegovo veličanstvo je z najvikšim sklepam 28. veliciga Travna t. 1. sodnimu slugu v Senožečah v Krajnski kronovini Jožefu Gu-linu, za od njega v viharni noči med 6. in 7. Prosencam t. 1. z lastno življenja nevarnostjo izpeljanim otenjem c. k. majorja Molnarja in njegove rodbine od smerti sreberni križček za zasluge s krono premilostivo dodeliti blagovolilo.
V Ljubljani 8. Rožnika 1850.
15. dan t. m. bo distriktna komisija za oprostenje zemljiš v Kočevju v djavnost stopila. To se sploh na znanje da. V Ljubljani 4. Rožnika 1850. Od predsedništva c. k. deželne komisije za oprostenje zemljiš.
11. t. m. bo XI. del, II. tečaja 1850 deželniga in vradniga lista za krajnsko krono-vino izdan in razposlan.
Ta del zapopade edino številko 242, namreč razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 30. maliga Travna 1850 zastran srenjam iz-ročeniga napravljaaja domovinskih listov kot pisem za pristojnost in kot potnih listov. V Ljubljani 9. Rožnika 1850.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino.
3. Rožnika 1850 je bil izdan in razposlan VIII. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino, ki zapopade:
Naznanjenje zapopada postav in ukazov v delih XLVII—L občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. — Ukaz c. k. krajnskiga poglavarstva od 21. maliga Travna 1850. Iz-gotovljevanje pravice prezentacie, iz cerkve-niga in šolskiga patronata izvirajoče, če srenjam gre, po srenjskim odboru. — Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 30. maliga Travna 1850. Podaljšanje obroka za zamenjavo bankovcov po enim in dva goldinarja
stareji oblike.
6. Rožnika 1850 je bil izdan in razposlan X. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino, ki zapopade:
Naznanjenje zapopada postav in ukazov v delih LI—LV občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. — Ukaz c. k. krajnskiga poglavarstva od 7. veliciga Travna 1850. Dovoljenje deržavnim gojzdniškim vradnikam, v svoji službi lovski meč nositi.
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Austrijanska. Kantonski poglavarji so povelje dobili, si prizadevati, de bo mogoče srejnske predstojnike do konca t. m. zvoliti.
* Po razglasu ministerstva denarstva od 13. maja so najemniki manjših posestev oprosteni od davka dohodkov. Za leta 1850 je tedaj pripušeno, de najemnik kakiga posestva od
svojih dohodkov, ktere mu posestvo nese, ne bo nobeniga davka plačeval, ako nima nobenih drugih takih dohodkov, ki so temu davku podverženi, ako svoje polje sam obdeluje, in če je njegova najemšina tako majhna, de 20. del čistiga zneska naj manjšiga dohodkiniga davka ne doseže, ki je za tisto srenjo, v kteri najemšina leži, odločen.
** Gospoda, Matija Poppenberger, fajmošter pri sv. Leopoldu in Jovan B. sta civilniga in vojaškiga poglavarja barona Weldna prosila, de bi jim dovolil katolško-politiški časopis izdajati. On pa nju prošnje ni uslišal.
*	Pogovori, ki so se že lansko leto med avstrijansko in turško vlado začeli, de bi av-strijanska vlada od turške brodovje v Egiptu kupila, je kakor se čuje, turška vlada spet pričela; težko pa, de bi iz tega kaj bilo, ker francoska in angleška vlada kakor lansko leto tudi letos tega ne boste pripustile,
Horvaška. „Siidsl. Ztg." piše: Kakor iz Dunaja zvemo, je gospod Ivan Mažuranič zaviš-jiga deržavniga zastopnika za Horvaško in Slavonsko izvoljen. Po našem mnenju bi bilo komej mogoče kakiga boljšiga moža za to opravilo zbrati, ker gosp'd vIažuranič vse lastnosti izrobraženja, ktere ga za to visoko službo posebno pripravniga store, in on je tudi pri narodu posebno obrajtan.
Češka. Železnica od Prage do Lobozica se je 1. junija odperla.
Galicia. „Czas" pripoveduje, de se je na Dunaju sklenilo, de bo cela Galicija nerazdeljena kronovina; v zadevi politiške administracije se bo pa v tri okrožja razdelila, glavne mesta tih okrožij bodo Lemberg, Przemysl in Krakovo.
Tirolska. Družtvo „Radecky" imenovano je vojskovodju Radeckj mu imenik družbenikov in naznanilo svoje delavnosti poslalo. lladecky mu je sledeči dopis poslal:
Kdo ne pozna mož nepremakljive zvestobe in junaške hrabrosti, verle močne može tirolske zemlje? — Kakor očete v letih 1805 in
1809 sim tudi sinove let 1848 in 1849 vedno v pervih verstali vidil, ker je veljalo za čast domovine, za cesarja in dobro pravico.
Vam in vsim žlahtnim ženam krasne dežele, združenim v dobrodeljno bratovsko ljubezen serčno srečo in živo zahvalo.
Verona, 23. maja 2850.
GrofRadecky, vojskodja.
*	Na Tirolskem je šolsko svetovavstva sestavljeno. Svetovavci so razun profesorja Boh-ma sami duhovni.
Ogerska. „Pester Morgbl." naznani, de so tisti poslanci, ki niso v Debrecin šli, že vsi spušeni, in de se je preiskovanje zoper nje opustilo.
Dan na dan se najdejo nove pisma in druge reči iz ogerske vojske, ki so velike važnosti za tiste, ki se bodo lotili ogersko revolucijno dobo popisati. „Reichsztg." prinese 5. junija pismo Košuta, ki ga je Bemu na Sedmogra-ško pisal. Ker marsikaj imenitniga zapopade ga tudi mi naznanimo:
Ogerski poglavar generalu Bemu. Debrecin, 23. aprila 1849, zvečer ob sedmih.
Z veselo zahvalo prejmem ravno Vaše radostno naznanilo od 19. t. m. de ste Lugos posedli; vendar ker gospodu generalu za ta nov izid svitliga napredka na bojnem polju svojo odkritoserčno zahvalo izrečem, se ne moram zderžati generalu serčno priporočiti, se v nikakoršne administrativne in denarstvene zadeve spušati, ampak se ojstro naloge vojsko-vodstva deržati, ki bo vam neumcrjočo bojno slavo in moje dežele neomejeno zahvalo prinesla.
Že večkrat sim gospoda generala prosil, in spet moram reči, de mi je neporajtanje te moje serčne prošnje v tolike težave pripravilo v zadevi Erdelja, de se bodo one po večletnim prizadevanju in z tisuč neprijetnostimi komej poravnale.
Zlo žalostne nasledke bi imelo, ako bi se te težave tudi čez Banat raztegnile.
In vonder ste, gospod general, neposlušaje mojih serčnih prošenj, koj pri pervi stopnji v Karanšebesu financielno administrativni ukaz zglasili, ki mora naj veči zmešnjavo v denar-stvu dežele napraviti, ki med miljoni dobro-mislečih, domovini zvestoudanih ogerskih pre-bivaveov, ki so tako neskončno terpeli, ki svojo kri za svobodo domovine prelivajo j naj veči nezadovoljnost ali pa popolnama razru-šenje ogerskiga denarstva storiti mora.
Menim namreč ponižanje cene soli na tri goldinarja, in pri tem jo še obljubite ponižati. Sedmograško ima to pravico iz svojih solno-kopnih jam že stoletja, ker je pa cena soli drugod po deželi razna, bi se morala finančna meja postaviti, ki bi meje cene soli od dru-giga kraljestva ločila.
Tedaj, prosim gospod general, kje bo zdaj po Vašem ukaza ta meja? Nikjer. — Tedaj je ta celi ukaz, ki po nikakem ne sega v vaše meje, celo finančno vravnavo v brezimno zmešnjavo vergel. Težave ste mi napravili, iz kterih se znabiti ne bom mogel skopati, ktere bi me znale tako dalječ pripraviti, de bi iz svoje službe stopil: ker ali je potreba, de to dobroto celi deželi, ali le nekterim krajani skažem. Ako se pervo zgodi, niste le gospod general z vašim razglašam 12,000,000 gold. deržavni denarnici odtegnili, ampak ta bo mogla še na-verh tega 4—5,000,000 škode terpeti, ker bi sol po celem Ogerskem le z veliko zgubo zamogli po 3 gld. prodajati; boljši bi bilo, de bi vse solnokopne jame v nemar pustili.
Ako bi pa ta razglas le za nektere kraje veljavo imel, kaj bi bil nasledek tega? Nič druziga, kakor de bi se ljudstvo operlo, ljudstvo bi mi očitalo, de sim oče puntarjev, in de sinovam domovine, ki so blago in drago za domovino žertvovali, enako ne ljubim.
Tedaj vidite, gospod general, kam bi to peljalo. Menil sim sol sicer po celi deželi nekoliko ponižati, al brez škode deržavne denarnice.
Meni se v glavi meša zavolj te zmešnjave, ktero ste v teh zadevah napravili, tako de ne vem, kaj mi je početi.
Ne morem se zderžati, ker imam oblast vas, gospod general opomniti, se zanaprej nobene politiško administrativne in finačne za deve otikati,kar tudi noben drug ogerski ge neral ne dela, ampak samo z vojsko se pe čajte.
Gospod general, Vi mi predloge naznanujete kako prizanesljivo se mora z zmaganimi ravnati Milost in prizanesljivost je plačilo za tiste, ki so se dobro skazali, milost na nepravem kraj je pa nož, ki se sovražniku poda, da ga no sprotniku v serce vtakne.
Pri tem se moram na Sedmograško ozreti zoper sovražnike se ne sme prelepo ravnati de se krivica prijatlam ne godi.
Vi ste Saksani odpušenje podelili. Ako bi bili Vi napovedali Saksam, če orožje odložete, zvestobo Ogram prisežete, če poroštvo daste, de se bosto zanaprej mirno zaderžali, če naložene denarje odrajtate, privatno škodo, ktero ste storili, povernete (ker odškodovanja privatne škode nima nobeden pravice od deržave tirjati), bo vam vlada prizanesla, in jez, general Bem, bom za vas prosil. Na tako vižo bi bili Vi mir v deželi obderžali in meni bi bilo mogoče milostljivo ravnati, na tako vižo pa, kakor ta reč sedaj stoji, mi bodo Saksi novo rusko armado na glavo nakopali, to je gotovo.
Gospod general, tako stoji na Sedmograškem, nezadovoljnost Szeklerjev je strašno zrasla, ker ste preveč milostljivi proti sovražnikam, ste se naj bolj zvestim prijatlam zamerili.
Verli Sceklerji so na pragu punta, in jez moram poterditii, de imajo oni pravico k taki mu početju.
Zakaj so verli Szekierji zoper Avstrijo orožje zagrabili? ker je Avstrija njih deržavljan-ske naprave razrušila, njih svobodo vničila in jili vojaškimu poglavarstvu podvergla. Za Boga! v naj hujšem času niso Sceklerji toliko prestali, kakor zdaj, ko brezštevilni vojaški poveljniki eden to, drugi spet kaj druziga uka zuje, tako de je ljudstvu že v brezup pahnjeno , ki z puntam žuga. Szekierji so orožje zgrabili, ker so se že naveličali vedno vojaki biti. Gospod general, vi pa ste ukaz razglasili, ki je zoper sklepe narodniga zbora, ker morajo ravno toliko vojakov za vojsko dati
Ako gospod general mislite, de take povelja nam Szeklerje udane store, se zlo motite; ako ne pomagam, boste le kmalo vidili, de bo Sedmograško svojo mater sterlo.
Torej je moja sveta dolžnost zdaj ukaze dajati, ki mir na Sedmograškem uterdujejo, in pri tem bo moje terdno pravilo, de bom pred
drugim pravičen proti svojim prijatlam, in še le potem, ako mi pravičnost in zagotovljenje miru v deželi pripusti, bom tudi sovražnikam milostljiv.
Teoretiška milost svojim sovražnikam ska-zovati, jo mnogokrat naj veči trinožtvo zoper nedolžne. De se zamorejo politiške razmere v deželi dobro vladati, je treba, razmere dežele dobro poznati, in jez jih poznam, sim po volji naroda poklican, vladati, sim odgovornost vladarstva prevzel, moram tedaj gospoda generala opominjati, v moje opravila ne segati, in mi spolnenje težke dolžnosti ne nemogoče storiti.
V zadevi Sedmograškiga ravno mislim razglase naznaniti, po kterih se bodo politiške gosposke postavile in vojaške poveljstva ne bodo imele o teh rečeh nič več opraviti. Zadosti imam na izdaji Saksov in Valahov, nočem de bi še Szekierji punt napravili.
Kar pa Banat zadene in vojaško mejo, se čisto vojaških opravil deržite, drugo pa meni, naznanite, kar bi se bilo tudi že do zdaj imelo zgoditi.
Kar cena soli zadene, storite vaš razglas kolikor morete neškodljiv, zagotovite pa prebivavcam v pomirenje, de se vlada ravno s
nn
tem peča, in de bo o pravem času to reč na-|linu zbrane kneze nagovoril. En stavek kra-
znani{a- v	v	'jeviga govora posebno razodene, zakaj de se
Vošila valaško-banaškiga mejniga polka bom Prusija za vojsko pripravlja v razmeri z Av-skerbno preudaril in kolikor mogoče k sercu strijo. Kralj pravi, kakor sledi: Zveza z Av-vzel. Vlada je v zagotovljenje prihodnjiga strijo je neogibljivo za Nemčijo potrebna, blagostanja vojaške meje že take sklepe sto- prijaznost z cesarsko deržavo je pervi pogoj rila, ki bodo tamošnje prebivavce zadovolili, zoper revolucijo; nikdar pa ne more svetovati, kmalo jim bom sklepe naznanil.	se tirjanju ukloniti, ktero bi neodvisnosti nem-
V čast si štejem Vam naznaniti, de bo go- škili vlad in blagostanju nemškiga ljudstva ne-spod Torok, deželni komisar in mestni pogla- varno bilo. Ako bi cesarska vlada tako dalječ var vAradu, ki je za vladniga komisarja ce- šla, pravice, ki bi iz daljšiga obstoja nemške liga Banata namenjen, za oskerbljenje vaše zveze kakor se zdi izvirale, z oboroženo roko armade skerbel.	tirjati, bi pruski vladar vedil, kar je njegova
Glavna armada je sovražnika 19. t. m. pri kraljeva dolžnost. Nikdar se ne sme raz-Kolni in Konkurencu zmagala in 4 milje da-lsodba kake pravice med zveznimi udi Iječ zagnala, en bataljon je vjela, celi ška- z vojsko storiti, torej Prusija ne bo droni Poljcov so orožje odložili, posebno ve- in ne more te razsodbe z orožjem storiti itd. liko so sovražni grenadirji terpeli. Posada v Ta stavek, ki dozdaj še ni bil znan, torej Komarnu je več mostov napravila, de bodo se tudi ni od njega nič govorilo, nič pisalo, zamogli naši vojaki do nje; menim de so naši Izapopade samo podkladne (hypothetische) preže v Komarnu in de je glavna armada Avstri- mene, kterih namen se zamore pomiriven ime-jancam že za herbtam.	novati. Pruski kabinet za naj veči važnost
Iz Galicie se pa sliši, de je 3000 sovražnih spozna, na Nemškem v zastopnosti cesarske mož do Munkača priderlo, povsod ni mogoče vlade napredovati. Vojske zavolj kakih pravic armad postaviti.	v nemških zadevali ne bo Prusija zbudila, in med
General Dembinski je poveljnik na meji Ga- Avstrijanci in Prusi se ni vojske bati. licije, ravno sim namenil, mu 12,000 vojakov Skorej po celi pruski deržavi so pruski vo-poslati.	jaki za vojsko pripravljeni. Ravno tako se terd-
Prizanesite mi te besede, potrebne so se njave v Silezii in na Saksonskem z velikimpri-i zdele. Zagotovim Vas neomejeniga spo- zadevanjem in kolikor naj bolj hitro se zamo-štovanja.	Jrejo v vojskino stanje pripravljajo. Ker se pa
Sedmograško. „Magyar Hirlap" prineseno- te priprave na enkrat v vsih krajih deržave vico iz Hermanstadta od 19. maja, de bodo gode, ne morejo zoper kako posebno reč na-28. maja imenitni posveti pod predsedništvam nienjene biti. Armado na prusko-avstrijansko deželniga poglavarja, barona Wohlgemutha, mejo postaviti, od tega se je že, kakor je kterih predmet je odškodovanje tlake, kije v znano, pred enim letam govorilo, in zdi se, ozki zvezi z prihodnjim blagostanjem dežele, kakor de bi se še zdaj to ne izpolnilo, ako-
Tllie (leŽele	ravno ima že celi 8. vojaški oddelk povelje,
"	'	I na mejo odriniti.
Bosniška meja. 19. maja je prestopil Ion- * „p0sener Ztg." pripoveduje, de je v ne-čar M. Cačulovič z svojo robo turško mejo,lfce,n nemškem mestu nek jetnik lih zraven čude bi jo tukaj z sadjem zamenil. Prišel je v turško vaja iz ječe všel. De bi ga spet vjeli, je tavaš Jasenic in je tam pri enem prebivavcu mošnja vradnija v svoji službeni gorečosti tri ostal, ki ga je radovoljno sprejel in mu tudi druge jetnike poslala ga loviti, kterih pa se pičlo večerjo dal. Po noči gre lončar k svoji-Ue de, nobeniga več nazaj ni bilo. LevNiirn-mu konju, ki je bil 30 stopinj od tod prive- bergu se je nekdaj še veči vradniška umnost zan in se zraven njega vleže. Predenj se dan pokazala, ko so eniga na višale peljali inra-napoči, pride en človek ravno iz te hiše k beljna niso mogli dobiti, so hudodelniku 20 njemu in mu plajš vzame. — Lončar se zbudi, Igold. dali in ga — spustili, de bi se sam zagrabi tatu in mu plajš iz rok sterga. Ker I obesil.
tat vidi, de je lončar močneji od njega, vzame * Tiskarna postava je na Pruskem razgla-svojo malo puško v roke, pomeri na lončarja šena. Poštno oskerbništvo ima pravico na razne in ga tako rani, de bo težko obstal. Njegovi časopise naročila ne vzeti. Zunej Prusije iz-tovarši, ki so v ravno tisti vasi prenočili, so dane časopise zamore ministernotrajnih zadev ga na konja posadili, pridejo v Bihač in se prepovedati. Kavcije se bodo vpeljale. Pri tretji tam pri gosposki oglasijo, ter sodniku celo do- obsodbi zapade cela kavcija, jodbo razodenejo; oni pa so za odgovor do- * Kralj je zbrane poslance v zbornici razbili: „Lejte no, kaj mi zato moramo — naj bi pustil. Iz tega se jasno vidi, de je saksonska )a ne bil tje šel". Taka pravica je v Bihacu. I vlada od zveze 26. maja odstopila. V vas Zlopoli pridejo kardela in počnejo vsake Laška. Tisti rimski vojaki, ki so med zad-sorte silodeljstva. Ubogi raja prosi milosti, al pri njo revolucijo zvesti ostali, bodo posebne častne tej priložnosti jih pet ranejo in eniga moža in I znamenja dobili.
eno ženo umore. Tako ubogiga raja sedaj gro- * Na Neapolilanskem bodo vse posestva pozo viti Turki tlačijo in on mora še več jarm no-llitiških begunov deržavi zapadle. V naj nositi kakor ga je prejšne čase nosil; tako dalječ I vejši dobi je kralj več politiškim obsojencam je prišlo, de naši ljudje, ki imajo potne liste,Iprizanesil.
ne smejo prosti po Bosni hoditi, ker Turki sel * V Turinu se bo pismo od vsih piemonteš-nikogar ne boje, ker nimajo nobene postave, kili škofov podpisano razglasilo, ki jeenaciga Polj-.ka. 1. junija je ruski car Waršavo z zapopadka kakor je bilo turinskiga nadškofa, velkim knezain zapustil in se v Petrograd podal. Ministerstvo si prizadeva to razglasenje usta-Nemška. Iz Berlina se 1. junija piše: Pi- viti, de mu ne bo potreba vsih škofov zapreti, sanje, ki se je pred nekterimi mesci tukaj iz- * Sveti oče papež se zoperstavi vpeljavi si-( alo pod naslovam: „Der deutsche Fiksten- kardiške postave kakor tudi zapretju turinskiga Kongres" (Berolin, pri W. Hertzu), zapopade nadškofa.
imenitne naznanila tistih dogodb, ki v današ- * Turinski nadškof noče naložene kazni (500 njih dnevih niso brez gotovih politiških vzro- lir) plačati.
kovsostavljene. To pisanje, ktero je Dr. Haeklej * Na Neapolilanskem so vojaki zbrani; boje
izdal, je tudi neposrednjo iz našiga minister-stva zunajnih zadev prišlo, pri kteremjeime-
|se vstaje; vstavi žuga velika nevarnost. * Turinski nadškof Franzoni je bil na mi-
novani za tajnika postavljen. V teh naznanilih nistersko povelje dva dni popred iz ječe spu-zvemo pervikrat popolno in resnično zaznamo- šen, kakor je odločen čas pretekel. Neizrečeno vanje kraljeviga govora, s kterim je v Bero-1ljudi ga je prišlo pozdravit.
*	V Palermi je po noči 18. maja nemir vstal. Oboroženo kardelo se je mestu bližalo, posada mu je nasproti šla. Boj je več ur terpel, vstajniki so bili popolnama pobiti.
*	Sveti oče je 20. maja v seji od Avstrije sledeče govoril:
Naznanimo vam, častiti bratje, gotovo veliko tolažbo, ki je nam v tolikih skerbih podana, ker smo od naredb našiga naj ljubšiga sina v Kristusu, avstrijanskiga cesarja Franca Jožefa, naznanilo dobili, po kterih je v svoji veliki pobožnosti po želji in tirjanju naših ča-stitih bratov, škofov njegove velike deržave, v naj veči slavo svojiga imena in med vriskanjem pobožnih, združen z svojimi ministri ka-tolški cerkvi željno pričakovano svobodo podelil. Damo torej imenovanimi) cesarju in kralju zasluženo zahvalo, za tako častito in ka-tolškimu knezu vredno delo, in se z njim v gospodu veselimo; tudi terdno upamo, de bo ta tako pobožen vladar v svojem imenitnem delu napredoval in ga doveršil in svojim zaslugam za katolško cerkev krono postavil.
Iz poljske meje se 25. maja piše : Nekaj časa sem so vojaki nehali tu skoz potovati, na Poljskem stoji cela armada v treh ležiših, namreč v Waršavi, v Lovicu invKališu; na vsakem teh treh krajev je okrog 25,000 vojakov. Bazun treh so na Poljskem tudi za stražo na mejah potrebni kozaki in posade v terdnja-vah, ki so kakih 35,000 mož močne. Velike armade so pa še na Litavskem in v Volhynii in sicer poleg velikih cest, ki proti zahodu in jugu peljete.
Francoska. Telegrafiško naznanilo pove, de je ministerstvo francoske republike narod-nimu zboru predlog storilo, de bi dovolil predsedniku republike službo za 3 miljone frankov na leto povišati.
Turška. Telegrafiško naznanilo pove, de se iz Humelije v Travnik 18,000 vojakov pričakuje. Pravijo, de je bilo bosniškimu vezirju zavdano.
*	Turška vlada si je namenila nekoliko vojaških bark v adrijansko morje poslati; dozdaj še nikdar ni nobena turška vojaška barka v adrijansko morje prišla.
Podonavske knezovine. Spet je nekoliko ruskih vojakov podonavske knezovine zapustilo, in ni dvoinbe, de jih bo skorej le 10,000 vsih skupej v knezovinah. Kaj je Rusiji na tem ležeče, ako ima nekoliko tisuč več ali manj vojakov v knezovinah? Ako bi čas prišel, je v dveh do treh tednih 100,000 Bu-sov v knezovinah; ne stoji zastonj 400,000 vojakov od reke Memel do Pruta. Revšina je v teh krajih strašna. Blagodarjene dežele so popolnama pokončane od zatiravcov. Taka nadloga je po zimi, de bi Irci nad njo ster-meli. To je sad močne vstaje leta 1848.
Razne naznanila.
— V Sisku je imela neka šala strašne nasledke. V neki privatni hiši je bilo več mladih ljudi skupej in so šale uganjali. 17 let stara hišna hčerka vzame v roko star samokres, in je mislila, de ni nabit, in je v šali pomerila na nekiga mladenča. Ta se pred njo vstopi in svoje persi nasproti postavi, deklica pa ni zamogla zarijaveliga petelina sprožiti. Potem mu poda samokres in tirja od njega, de naj nanjo pomeri. Komej prime mladeneč za samokres, ko se že sproži in krogla pre-dere nesrečni deklici persi, tako de je bila brez rešitve zgubljena. Samokres so za tako pokvarjen spoznali, de ga še takrat niso izročili, ko je bil obsedni stan napovedan.
— Novice iz južniga Ogerskiga pravijo, de se je v nekterih krajih spet hud legar pričel. Bati se je zares te bolezni na Ogerskem. V
Pragi in po deželi na Češkem je pa kolera vedno hujši, ki še prav za prav od lani ni nehala.
—	15. t. m. se boste v ljubljanskem gle-dišu dve slovenski igri, ako kak poseben za-deržek ne pride, igrale. Ti igri pa še ne bodo plačani igravci, ampak rodoljubne gospodične in gospodje iz posebne ljubezni do miliga do-mačiga jezika igrali. Ena igra se imenuje: „Klju-kec je od smerti vslal", poslovenil J. N. — druga pa „udova in udovec", poslovenil J. B. Med pervo in drugo igro se bodo kake pesmi vredile.
—	Pripoveduje se, de bodo v Temešvaru trije novi časopisi začeli izhajati: en serbski, en rumanski in en nemški.
—	Cesar je ministru denarstva gosp. baronu Krausu in ministru notrajnih zadev gosp. Dr. Baliu velki križ Franc-Jožefoviga reda podelil.
—	Perviga julija bo začel v Pesti nov slovanski časopis izhajati, in se bo z kmetijstvam pečal. Vredoval ga bo Juri Pejko.
—	Busko c. zemljoznansko družtvo v Pe-trogradu je gosp. Vuka Stefanoviča Karadžiča za dopisovavniga uda zvolilo.
—	V Terstu se je družtvo vstanovilo, kteriga namen je denarje za pogrebe nabirati. Vsak, ki v Terstu stanuje, zamore v to družtvo stopiti, naj bo ktere koli si bodi vere in ka-koršniga koli stanu , ako še 50. leta ni spol-nil, in ako je popolnama zdrav in če ima dobro ime pri ljudeh. Vsak ud, ko pristopi, mora 1 gold. 30 kr. v družbeno denarnico plačati, razun tega pa vsaki mesec na pervo nedeljo še 20 kr. donesti. Zalo pa dobi vsak ud, ko je bolan, ali če ni več za delo, na dan 40 kr. Ako kak ud umerje, dobi njegova žlahta 20 gold. za pogreb. Potem mora vsak ud 20 kr. odrajtati, če kdo družbenikov umerje, in ti denarji se potem ženi in otrokam umerligaiz-roče. Kdor v plači za dva mesca zaostane, se iz družbe zbriše.
—	Za brod Radecky se je že mnogo nabralo. Iz vsih krajev se denarji v ta namen pošiljajo.
—	„Insprucker Ztg." prinese čudno dogodbo, ki se je na Tirolskem pripetila, namreč: Nekoliko let je že, kar je en mlinar svojo ženo zapustil in se na pot podal. Na poti zamenja potne bukve z nekim drugim človekam, ki je bil tudi mlinar. Prigodi se pa, de poslednji umerje, in tako pride vradno naznanilo na dom perviga mlinarja, de so ga pokopali. Žena se torej v drugo omoži, ima z drugim možem tri otroke. Sedaj pa pride nje prejšnji mož spet na dom. Čudno je on gledal v svoji hiši okrog,
ko je vidil, kaj se je zgodilo, in kaj je žena počela ?
—	Tolikokrat smo že naznanili, de se bo ban Jclačič v Zagreb podal, al vsakbart smo se zlagali; on je še zdaj na Dunaju in ne bo šel na Horvaško, dokler ne bodo vse postave za Jugoslovane pri ministerstvu dognane.
i — Jugoslavenske Nov. pišejo od 5. t. m. — Sinoč smo dobili poziv v slovensko glediše — v Terst, kjer se je za ta namen odborsosta-vil, ki bo v dvorani slovenskiga družtva igre dajal. Pervo predstavljanje je imelo biti v nedeljo 2. maja. Igrati bi se bilo imelo: „Tat v mlinu, ali Slovenec in Nemec". Mi smo že večkrat pohvalili verlo prizadevanje teržaških Slovanov : to početje poterdi na novo naše besede in suje novo hvalo na naše teržaške brate, kterim vošimo iz cele duše naj boljši pospeh.
—	„Serbske novine" prinesejo načert za napravo parobrodskiga družtva v serbski kne-zovini. Družtvo je namenilo glavnico od 50,000 gld. v srebru na delnice nabrati. Vsaka delnica bi veljala 50 gold. Družtvo se bo za te denarje en parobrod ali njih več priskerbelo, de pospeši občno vzajemnost med Zemunam, Bel-gradam in v obče po Donavi in Savi.
—	Ia Bačke se piše v „Jugosl. Nov". Ni
zadosti, de je Bačka v pretečenem letu mnogo terpela, tako, de jo mnogo in mnogo bogatinov na beraško palico prišlo, ampak že spet božja šiba novo kazen obetuje, ker se je ne-brojno kobilic prikazalo; sicer si ljudje vse prizadenejo, jih kolikor mogoče, pokončati, pa vse je zastonj, kolikor jih pomore , toliko jih še za njimi ostane. Do zdaj so še male, bren-celjnu podobne, kaj pa bo takrat, ko izrasejo in se na polja spuste? Ves živež, ki zdaj tako epo stoji, bodo požerle.
To vam zato pišem, de boste v vaše novine uverstili in opomnili, de naj se naši ljudje pripravijo za lov, ako bi se utegnili te nemili gosti proti vaši domovini oberniti.
—	Nek nemški časopis piše, de je nek lepo oblečen človek h kralju v Studgarlu hotel iti, straža ga pa ni pustila, torej je začel čez kralja hudo zabavljati. Vjeli so ga, in pri njeni razno skrito orožje dobili, tedaj je bil sod-ništvu izročen.
—	Tudi okrog Rima se toliko kobilic znajde, de se vlada primorana vidi, z vso skerbljivosti jih zatirati.
—	Oest. Cor. naznani, de je „hoIo\vna ruska rada" svoje seje za negotov čas odložila.
—	V Ljubljani na celovški cesti so te dni pri kopanju na več mertvaškili trug zadeli. Obolusov so že več nabrali, iz kterih se vidi, de so truge v četertem stoletju pod zemljo prišle. Tudi eno mertvaško glavo z vencam ovito so v eni trugi najdli.
—	Benetke so 2 miljona lir za novo posojilo podpisale.
•— Vojaški poveljnik na Ogerskem bo te dni po celi ogerski deželi potoval in za ta čas vojaško poveljstvu knezu Lichtensteinu izročil.
—	Parižki cerkveni časopis prinese novico, de mislijo farne občine v Parizu turinskimu nadškofu drag zlat križ v dokaz sočutja podariti.
—	„Osserv. Dalmato" naznani, de so bili poslanci, ktero je mesto Zader v Terst na cesarja poslalo, prav prijazno sprejeti, in de jim je cesar obljubil, Dalmacio obiskati, ko mu bodo deržavne opravila dopustile.
—	Na Francoskem so več skrivnih fabrik, v kterih smodnik delajo, zapazili in več oseb zavolj te dogodbe zaperli.
—	Okrog Smyrne, Magnezije in Odemisa se je veliko kobilic prikazalo, in akoravno je bilo že mnogo pomorjenih, je vendar le malo upa, de bi se zainogle setve rešiti.
—	V „Grazer Ztg." se piše: V Mokronogu na Krajnskem gre en kmet nekiga dne po duhovna,
de bi prišel njegoviga soseda obhajat, in stopi v cerkev, de bi duhovna tam počakal. Ko stopi noter, zagleda v žagradu potovajočiga klučarskiga podmojstra, ki je ravno cerkveno dragotino pobiral. Kmet se zažene na tatu, in začne neskončno vpiti, tat, kteriga je za vrat zagrabil, še hujši rujove; sosedi od vsih strani skupej prilete in ga h gosposki ženejo. Med potjo pade tatu iz žepa nekaj cerkveniga zlata; še le zdaj ga kmetje bolj natanjko pre-išejo, najdejo pri njem umetne ključe in pripravo, s ktero je zlato koj raztopil, tedaj dvignejo palice, in tatu do smerti nabrišejo.
—	Znano je, de je cesar Ferdinand cel čas svojiga življenja namenil v Pragi stanovati. Zatorej je bila tudi denarnica njegoviga veličanstva te dni na Hradšin spravljena, in stanovanje in verti bodo kmalo dokončani, ki se zanj delajo.
—	„Srbske novine" pišejo: Te dni je Mo-lorad Medanovič v Zemun prišel. On misli tukaj zgodovino Černogorcev izdati, na kteri je že več let delal in zraven černogorske pi-smovne pregledal in po deželi obilno potoval.
—	4 junija je cesar Ferdinand z cesarico Ano iz Prage v Inšpruck se podal.
X HI
Tri že|je.
(Ljudska pravljica.)
Enkrat je Bog podal se iz nebes, De b' obiskal človekov čudno zmes, Kjer reveži žive med bogatini, Pa le hudobnežem se sreča hlini.
Že pozno je viharno noč bilo,
Ko dež lije, in grom hruši strašno,
V bogati hiši praznijo poliče,
Terk, terk t na durih moker starčik kliče.
„Kdo je?" skoz okno vpije gospodar, De je berač , pokaže bliska žar , „Poberi se, jez nimam oštarije, Ako ne, ti sultan stari vrat zavije".
S solzmi v očeh , se mož poda čez pot, Do revne keče, ravno tej nasprot, Poterka, in v tami po kljuki šlala , In pri tej priči se odpro mu vrata.
„Od kod, star mož? Sprejmi vas ljubi Bog! Je gerda pot, ste imeli zlo nadlog, Stopite v hišo, breme odložite; Scer revni smo, pa z nami potcrpite".
In starček trudni v revno hišo gre, Dajo mu terd'ga kruha in vode; Lepo postrežcta mu mož in žena , „Pomoč potrebnim dana , ni zgubljena".
Zdaj žena terdo postijo porahlja, In prosi tujca, uaj se spat poda; „Vam se bo postelja nocoj podala , Sej bova jez in mož na klopi spala".
Že zgodaj vstane starčik drugi dan, Zahvalit' se ljudem, lepo gostvan, Se ves častit, vesel, pred njima vstavi, In jima prav prijazno tako pravi:
„Jez sim mogočen in bogat gospod, ln ljubim vsih ljudi dobrotnih rod, Kaj hočeta od mene, zdaj volita, In treh darov želje mi naznanita".
Oba se branita, »preljubi gost, Sva storila le to, kar je dolžnost", Ker jima potnik pa le silo dela; Gresta posvetvat se , kaj bi želela.
Čez dolgo prideta skerbno nazaj De bi želela si kako in kaj: „Pobožnost tu , po smerti pa nebesa , Za tretjo željo pa ne veva česa".
„To vama bodi", pravi tuje na to , Za tretje pa naj vama ljuba bo Prostorna hiša namest revne koče". „Naj bo", mu pravita, „če Bog to hoče".
Odide tuje. Lej čudež se '/godi 1 Na mestu koče hiša že stoji; In ravno bogatin iz svoje hiše Stermi, in gleda, in oči si briše.
Skoz okno kliče prot sosedu čez: „A1 se mi sanja, sosed, al je res? Povejte, kje čez noč ste hišo vzeli ? Al sle jo primolili, al prikleli ?
Prijazni mož na tanko vse pove, Kako de volil si je tri želje, In star popotnik, kterga je prenočil, Je tretjo spolnil, preden se je ločil.
Ko zve ta bogatin prigodek cel, Se ksa, de tujca ni pod streho vzel; Jezi se nad seboj: neumna glava! Lej kolka sreča ti po vodi plava!"
Pa žena, ne manj lakomna, ko mož, Mu hitro pravi: „kaj se klamil boš? Zasedi hitro berzga konja belca, Sej kmal doideš tujga čudodelca".
In kmalo mož na belcu že sedi, In na kolop za politikam leti, In preden tuje do konca loga pride, Ga jezdec spehan in spoten doide.
„0 ljubi mož", mu pravi, „men' je žal, De vas sinoč moj hlapec je pregnal, Lepo vas prosim, meni odpustite, In drugikrat pri meni prenočite".
Popotnik ves prijazen govori: „Za delo vzamem jez , kar kdo želi". Prederzno jezdec koj začne prositi, Če b' tudi smel tri želje naznaniti.
„To smete", pravi tuje, „le se bojim , De napak bo, de voljo vam storim; Le jezdite domu in premišljujte, De vas ne gane sreča, dobro čujte".
Zasuče konja jezdec prav vesel, Vso srečo vidi že, ki jo je vjel; (n želj stotero mu po glavi kuje, De pravo bi si vgodil, premišljuje.
Pa konj njegov je zlo nemiren bil, Po muhah mahal, in moža jezil; Uide mu beseda z ust nemila : „De bi se spaka konjska ^rec ubila!"
In komaj še izgovori, o joj! Se konj spodtakne . pade terdo koj, Ubil se je , in sreča je skažena , Od treh želja je spolnjena že ena !
Po sreči vender bil je jezdec cel, Od vezal sedlo, ga na ramo vzel; Po poti ga sovražna sreča draži, Pa mož se z dvema željama tolaži.
Posebno vroč, soparen dan je bil, Vroč pot je možu po obrazu lil, Iri misli si: doma že žena kosi Med tem, de trudni mož še sedlo nosi.
Čedalje hujši revež se poti, Ga vtiska sedlo in hudo teži; Nevoljin pravi: „Naj b' ga psica vzela, Naj rajši žena bi na njem sedela !"
In ko bi trenil zgine sedlo preč, Mož gre lahko, ne čuti teže več; Skerbi ga vender kaj bo zdaj storiti, Kako z ženo se modro pomeniti.
Ko v hišo stopi trudni mož doma, Sedi na sedlu vstrašena gospa; Od kod de sedlo pride, zlo se čudi, Zdaj mož pove ji vse , nesrečo tudi.
Tolažil je scer mož na moč ženo , De tretja želja nesla srečo bo: Zlata cel kup, obilno premoženje, To bo osrečilo vse nju življenje.
Odgovori gospa na govor tak: „Zdaj vidim, mož, kak velik si bedak; Kaj mi bo sama bogatija vedla, Si tel me nanj , me želi rajši s sedla.
Ker mož ženo je dosti rad imel, In je na sedlu tud ni rad terpel, Je zdaj še zadnjo tretjo željo sprožil, Ženo odrešil, sedlo stran položil.
Tako je možu, de se je potil, Brez konja sedlo ves dobiček bil; Prenaglost mu je srečo vso skazila ,
Ne vc se, nI je skušnja ga zmodrila.
Šillerjeva Marija Stuart
Schvvengs Erliiuterungen zu Schillers Werken.
(Dalje.)
Najpervo zagledamo kraljico, ko je nje dolga ječa naj bolj zojstrena, ker so se katolčani zoper protestantiško kraljico Elizabeto spun-tali, da bi Marijo na prestol posadili. Tako koj o začetku sovražne protistavke zagledamo, ki so jo h kervi prisilili. Ječni čuvaj Paulet je ojster protestant, grehu neprizanesljiv, ka-tolški veri sovražen, pa pošten in od poti oj-stre nravnosti nepremakljiv. Ker je on ne-sprosljivo ojster, jo tudi v ječi vedno ojstreji derži, pa kraljeva jetnica tudi tako voljno ter-pi, da jo to visoko dvigne. Pesnik je čut dostojnosti in udanosti tako srečno zvezal, in lepo človeštvo serca, ki iz tega izvira, s tako gorečostjo že o začetku igre zaznamoval, da se vsako serce nesrečni uda, in da bi radi, da bi božja povračba, ktero vidimo iz štraš-nega brezdna nje kervave pregrehe se dvigati, nje udane, od tug in verskega mira razsvitljene glave, tako hudo ne zadela. Pa kdor je kri prelivaj naj se tudi njegova kri prelije, tako se glasi strašni izrek večne pravice, in on se doverši
v tragiški dostojnosti, človeško strast očisti, kar vsaka prava žaloigra stori, in nravnost v neizprosljivi ojstrosti obvarje.
Kakor se pa v obče nravne idee naj višja dostojnost resnobe popolnoma izpelje, ravno tako dostojno se tudi Marija obnaša, ravno tako tudi pesnik v razvitju kervave dogodbe ravnanje Svade ganljivo in presunljivo popiše, tako da sta serčna vdeležba in strah vedno večja, dokler kervava dogodba ni doveršena
Ako ravno nesrečnica vidi, da je v smertni mreži vjeta, se vendar brezvoljno udarku pov-račbe ne uda. Spozna, da udarek ne bo ne-zaslužen, vendar pa se ne more upu odreči, da bi bilo rešenje nemogoče, ker angleška Elizabeta ni imela pravice nad njenim življenjem.
S tem upanjem, ki se s trepečim dvomom spremenja, se veže živa versta čisto človeških, rahlih in strastnih čutov. Posebno lepo je, ko Marija prosi za pogovor z Elizabeto, in ko ji je to dovoljeno, sme enkrat iz ječe vun v nebni zrak. Čute njenega serca, ko ene trenutke svobodo vživa, ko sinje gore svoje domovine, ko vidi oblake v ljubljeno deželo se poditi, vroče hrepenenje iz tako dolge, strašne tuge je Šiller krasno, prekrasno popisal. Al akoravno se nam zlo smili, vendar vidimo, da je nje glava smerti zapadla, in krasni trenutek z svojimi sanji in upi, ki so nje serce napolnili, švigne skoz zrak kakor blisk skoz tamno noč, in noč le toliko bolj tamno spet stori. Zdi se, kakor da bi jo hotla Svada še enkrat, predenj jo na morišče pelje, k polnemu čutu življenja zbuditi, še enkrat v njej kras življenja in svobode vneti, jo potem toliko bolj ponižati, in strašno pokoriti. Ker pogovor jo ni rešil, temuč pogubil. Ona se pred Elizabeto poniža, al terdega, oholega serca jene more omečiti,ker ona ni le ker je kraljica in druge vere nje protivnica, ampak tudi ker je ženska, nje sovražnica, in se torej nje nesreče in ponižanja veseli. Ker težko ženska sliši, lepoto druge hvaliti, in ona je od tega dovolj čula, in zraven je Marija še pravico na angličansko krono imelo, torej jo v jezi nevredno zasrainuje. V Mariji pa se zavolj tega težko ranjeno serce opre, in se takemu nevrednemu zasramovanju ne-vošljive kraljice zoperstavi.
Nastop, ko Marija iz ječe pride do žalostnega konca, ki jo brezupno in zapuščeno v ječo nazaj pošlje, poviša neskončno vsmilje-nje do nesrečne, ker nje ponižanje jo moralno poviša, ker je pravo, za pomoč in vsmiljenje proseče ponižanje, brez da bi sama sebe pozabila, in nevošljivo in hudobno zaderžanje Elizabete, ktero se nam studi, poviša ravno zavolj tega lepo grešnico in nje skesano serce v naših očeh. Pa s tem nastopom tudi up rešitve zgine, in mi vidimo pogubo proti njej koračiti. Ljubezen in lepota ste jo v hudodelstvo zapeljale, ljubezen in lepota ste, kteri Elizabeta na njej nevošljivo sovraži, ki serce terde sovražnice vsakemu čutu velikodušnosti zaprete. Tako Svada vlada. Ta ji je še grenkejšo osodo pripravila, kakor pogovor z Elizabeto, ki ji je vendar čut pravičnega dvig-nenja zoper zavist nevredne ženske za nektere trenutke dovolila. Tudi to grenkoto ji Svada po ravno tistem potu pošlje, jo še nektere trenutke z upom življenja in sreče mami, med tem ko jo mertvaška mreža bolj in bolj zapleta, dokler da se na zadnje z svojim ker-vavim djanjem in nebeško milostjo sama vidi.
(Dalje sledi.)
Zmes.
Res je, de je na Dunaju ena kuharca več miljonov podedovala. Ona je rojena v Wie-selburgu in je sedaj v službi pri enem bukva-teržcu. Nje prednjiki so bili pa v Cnajmu rojeni. Tam je bil tudi zapustnik te velike dedšine rojen. Piše se Pinkas, pa z poslan-cam deržavniga zbora ni v žlahti. Ril je tkav-ski podmojster in se iz svoje domovine na Angleško podal. Kako si je tako silno premoženje nabral, to ni znano; zadosti on je zapustil 30 miljonov. Naj starši dedič, ki v Cnajmu stanuje je te dni na Dunaj prišel, de bi svoje srečne tovarše in tovaršice skupej poklical. Vsih skupej je 10; torej na vsaki-ga 3 miljone pride. Sklenili so, ne dolgo v Londonu dedšino pustiti, ampak se skorej na pot na Angleško po zapustnino podati.