IPruffi natis, m
Štev. 50. V Mariboru 12. decembra 1890; Tečaj XXIV.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek In velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S gld,, za pol let» t gld. 60 kr., za četrt teta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. het. S. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Novo štetje ljudi se približuje.
Državni zakon z dne 29 sušca 1869 za-ukazuje ljudi in živino prešteti vsako deseto leto. Vsled tega vršilo se je takšno štetje leta 1871. v prvič, 1. 1881. v drugič in meseca janu-varija 1891 bode isto godilo se v tretjič. Za nas Slovence je ovo štetje zaradi tega vele-važno, ker imamo popraviti pogreške, pomote in nedostatke, kateri so se godili nam Slovencem na veliko narodno škodo pri zadnjem štetji. Umestno in potrebno je toraj, da poizvemo, kako se ima štetje vršiti zakonito na korist resnici in kaj imajo pri tem opravilu storiti slovenski domoljubi! Danes govorimo o prvem!
Šteli bodo ljudi in živino v občinah po okolicah in tukaj po hišnih številkah. Zato župani sedaj skrbijo, da zadobi svojo številko vsaka hiša, kder morejo ljudje prebivati.
Štetje samo vršilo bode se pa drugače na deželi ali sploh v kmetskih občinah in drugače v Mariboru, Celji, Ptuji in tistih mestih, trgih in občinah, katerim prepusti c. kr. namestništvo ovo opravilo. Na kmetih bodo toraj okrajna glavarstva štetje vodila po štetnih komisarjih, katerih imajo občine izbrati ter za njihovo sposobnost jamčiti. Na določeni dan bodo hišni gospodarji in zasebniki prihajali pred štetnega komisarja in odgovarjali na vprašanja, .določena in nastavljena za statistične podatke.
Izpovedano zabeležuje komisar sproti v vže pripravljene pole. l'o skončanem delu zložijo se vse napisane pole za eno okolico in zvežejo v posebno knjigo ter pri okrajnem glavarstvu založijo. Iz teh knjig smejo snemati se le prepisi. Glavar more dovoliti sleharuemu, da vanjo pogleda. Ako kdo zapazi kakšno pomoto, more jo takoj naznaniti in glavarstvo ima nalogo reč preiskati, pomoto popraviti in popravek v poli, na prostorčku za opomnje zabeležiti.
Nekoliko drugače pa bodo šteli v Mariboru, Celji, Ptuji in tem mestom zastran štetja jednako postavljenih drugih mestnih, trških itd.
i občinah. Tukaj bodo dotični občinski uradi 1 sami vse štetje opravljali in završevali. Da j se pa zaprečijo nedostatki in krivice, zauka-! zano je štetje potiskanih naglasnicah (An zeige Zjttel). Vsak župan mora jih dostaviti sleharnyinu hišnemu ali njegovemu zastopniku. Ta jih ima razdeliti med vse v dotični hiši prebivajoče stranke, da same zapišejo in na-glasnične predelke popolnijo po tiskanem na-vodu, ki mora tudi priložen biti. Le takrat sme hišni gospodar ali njegov zastopnik sam naglasnico popolniti, če ne zna dotična stranka ali oseba pisati. Pospisaue naglasnice se naposled pob«ro, v posebno knjigo zvežejo in okrajnemu glavarstvu izročijo.
Kdor bi se štetju umaknil ali neresnično izpovedal, tega morejo kaznovati s platežem od 1 do 20 gld. ali z zaporom do 4 dni.
To so poglavitna določila, posneta po zakonu od 1. 1869. in po ministerski odredbi z dne 9. avgusta 1890. kazočej, kako se ima leta 1891 vršiti štetje ljudi.	Straženski.
Dež. zbor in ljudska šola.
II. Jezik ljudstva hrani in brani duha njegove narave. Ako se zatira ljudstvu jezik, boli to vsacega izmed ljudstva, malo ne, kakor da se mu trga jezik iz njegovih ust. Sila ostro, pa za to le hišo neporabno besedo — surovež — ima Schaffle za tiste, ki se zagrešijo v tem zoper celo ljudstvo. Ako imenuje, gospoda, Vaš sloviti vzgojeslovec Diesterweg, čegar stoletnica se obhaja letos v vseh učiteljskih društvih in to po pravici, nemško vzgojo po nemškem načinu in v nemškem duhu in ako sodi, da vzbuja nemško narodna vzgoja nemško-narodno zavest, tedaj se pač ne more nam šteti za zlo, če mi želimo, zakotevamo, terjamo za-se narodno vzgojo, slov. ljudsko šolo.
Ni ga ljudstva v Avstriji, da se mu drzne kdo ponujati še dendenešnji kaj tega, kar se ponuja v tem oziru nam štajarskim Slovencem. Kljubu
člena XIX. osnovnih postav, ki nam zagotavlja ednakopravnost v šoli, zaukazuje visoki ces. in kr. deželni šolski svet v soglasji z visocim dež. odborom slej ko prej z vso silo ponemče-vanje naših ljudskih šol. (Tako je! slov. poslanci). Samo na enorazrednicah še je slovenščina učni jezik, pa že v teh je naprej od 2. in 3. šolskega leta nemščina obvezni učni predmet. Na večrazrednicah pa velja od 3. šolskega leta naprej že nemščina zraven slovenščine za učni jezik, od 3. razreda pa je naj nemščina že edin. edinopravi učni jezik. Tako se zaukazuje. Ko bi bili, gospoda moja, vpeljali nemščino ne za učni jezik, marveč le za — recimo — obvezni učni predmet, bili bi se more biti še lehko izporazumeli ; ali ne, sedaj se kliče pri nas tako prav narodni ponos naboj (Tako je! slov. poslanci) in zato se Vam brani ljudstvo deloma sploh tudi učenja nemškega jezika. Ta upor pa se opéra na postavo, kajti če se vis. dež. odbor sklicuje pri Mozirji na § 6 drž. šolske postave in svoji sebi pravico določiti učni jezik in učenje drugega dež. jezika, prezira do-stavek § 6 : „v okvirji pa v postavah določenem'1 in tako omejenje je ravno v členu XIX. osnov nih postav, kateri prepoveda vsako silo gledé na učenje drugega dež. jezika. (Tak pa je pri nas nemški jezik. Ured.)
Ako se doseže že med Nemci v nemških šolah le težko cilj poduka in že sploh uspehi v novi šoli niso vsled tega, da se ucé otroci preveč, različnih stvari, nič prelepi, tako lepi, kakor se jim rada poje hvala — čemii bi bile sicer tožbe učiteljev na srednjih šolah in čemu preskušnje ob vstopu učencev v srednje šole? —, tedaj pa to v naših šolah pri takem načinu podučevanja po polnem pač ni nikoli mogoče. Iz tega pa prihaja potlej to, da ne dosega večina učencev kljubu Sletne šolske sile cilja podučevanja ali že sploh ne ali pa mu vsaj ne zadostuje. Jaz torej prosim vis. dež. šolski svet z dež. odborom vred, naj se ustavi tako ponem-čevanje, saj dokazuje doslenji uspeh, da je to brez sadu in da ovéra samo še sploh poduôe-vanje.
Ker je nam, gospoda moja, naša materinščina ravno tako ljuba in mila, kakor je Vam Vaša in ker nas sedaj že pač napolnjuje narodno čuvstvo, ne bode Vam nič več mogoče preleviti Slovencev v Nemce. Na srečo živi slov. ljudstvo tudi združeno, na enem torišči, kjer gospostvo—jaz povdarjam: gospodstvo — nemštva ni nič na svojem mestu. In ker po Plutarhu izgubi, kdor izgubi svoj jezik, že svojo svobodo, zato se upiramo mi vselej in se bra nimo z vsemi postavnimi pripomočki zoper to, kar nas tlači na naših lastnih tleh ter ponižuje za sužnje. Iz teh uzrokov glasujem jaz zoper točko predloga, ki ga stavi učni odbor, češ: naj se vzame postopanje dež. zbora gledé na
nemško poučevanje v ljudskih šolah v Mozirji in v Šmihelji na zadovoljno znanje". (Živo odobravanje od slov. poslancev.)
Moram pa še eno pritožbo omeniti zoper sedanjo ljudsko šolo, ta se ne tiče samo okraja, kakor ta, o kateri sem govoril, ampak je sploš-nja in se ne sliši samo v naši deželi, ampak dalje čez njene meje. Ta pritožba pa zadeva to, da nase ljudske šole niso večvzga-je val niče, marveč iz gola le učilnice. Sicer blišči nad vratmi nove šole naše lepi napis: nravno-verska vzgoja, toda v nje poslopji ne nahaja se le te nič ali le pičlo malo. To nas pač ne sme goljufati, da se v naših šolah še trpi verski poduk v skromni meri in ga ima praviloma, kakor stoji v poročilu (dež. odbora. Ured.), duhovnik v rokah; verska vzgoja, ne, na-ujo ne meri več ves pouk v šoli.
Kako je drugače pač v Nemčiji! Da je bila tamkaj ljudska šola pred tako zvano versko vojsko popolnem verska, to, menim, je obče znano, ali tudi dendenešnji še je taka. Brž, ko je verska vojska bila pri kraji, postavili so šolstvo zopet na verska tla. Učiteljska semenišča so popolnem verska, za to, da vzredijo krščanske učitelje: župniki so zopet okrajni šolski oglede; v šoli ne poučuje samo duhovnik veronauka, ampak tudi učitelj poučuje po dve uri v tednu zgodbe sv. pisma in po sobotah razlaga tudi nedeljsko sv. evangelje, se ve, da ga v tem nadzoruje duhovnik in če kje ta ne utegne podučevati, mora pa to učitelj storiti mesto njega. Ne more pač biti z versko šolo tako slabo, če izhaja z njo toliko omikana Nemčija dobro, tista Nemčija, katero hvali „Ta-gespost" z dne 9. novembra t. 1., češ, da na tenko čuti, kaj da je ljudstvu na škodo ali na korist in jaz bi živo želel, ko bi hoteli gospodje v tem stopiti v stopinje svojih nemških bratov. (Prav dobro in vese-lost na desni.)
Naše šolstvo je zašlo na nevarne poti s tem, da so šoli dali materijalizem znanja za molika; odtodi pa prihaja, da se odveč napenja sila razuma, srce pa zanemarja. To pa podira osebne dobre lastnosti ter tlači vse otroke pod eno mero. Več beril je na ljudskih šolah v rabi voziru na sv. vero po polnem vodenih, v njih bi iskal človek zastonj kakega v vsem katoliškega branja, na Nemškem pa je še le tovnej kr. vlada v Koblenci ukazala vsled naročila ministra za duhovske zadeve, da se mora na vseh dve- ali večrazrednih šolah brati po eno uro v tednu iz sv. pisma in to v uri sicer namenjeni za podučevanje v nemškem jeziku.
Ker je država vredila šolo prisilnico, zato tčrja sv. cerkev od nje, da napravi tako, v katero bode vestnim starišem mogoče pošiljati
njih otroke. Naš uzor bi bila šola, kateri bi bilo za nravno-versko vzgojo resnica, kajti prave nravnosti brez vere ni, kakor ni vere brez gotove verske družbe. Naš uzor je šola, v kateri se otrok ne vzgaja le poleg pouka, ampak v pouku. Naš uzor je šola, v kateri je učitelj sam nravno-verski mož ter vodi s svojim izgledom učence na tako, na enako nravno-versko življenje. Zato pa kličemo vedno in vselej : prenaredite naše šole v narodne učilnice, v nravno-verske vzgojevalnice! Vzrejujte nam učitelje po tej naši želji in z njimi se npm prerodi naše ljudstvo v duhu krščanske vere.
Da naš klic ni brez potrebe, kaže se nam dan na dan v dnevnikih, dokazuje se nam v govorih in resolucijah liberalnih učiteljev na raznoterih zborih njihovih. Tako so le-ti, še le malo dni je tega, v meseci avgustu t. L, gori v Zateči bahato se strnili v resolucijo, da ugaja samo le medverska šola zahote-vam časa in da jetakamožna vzgajati otroke. To pač čisto gotovo ne pové druga, kakor če rečem malo: vzgoja brez vere je mogoča ali celo: verska vzgoja t. j. vzgoja po načelih verske družbe ne ugaja zahotevam časa, je torej škodljiva.
Če še pri nas, hvala Bogu, po navadi v tem oziru ni tako hudo, to prihaja pač samo le iz razbornosti in značajnosti naših učiteljev. Večina učiteljev misli in dela krščanski; dobiva pa se še tudi v vrsti teh, ki delajo prek mere za liberalce, še jih več, ki se držijo še pri vzgajevanji hoteč ali ne hoteč bolj starih, prirojenih in privzgojenih načel krščanskih, kakor pa priučenih liberalnih vodil. Ali to ni zadosti; da bi kateri zoper vero, zoper Boga učil, tega naj postava ne pripusti! Ako so pota vedi in nje naukom in to po pravici prosta, vendar pa ne sme vere tam, kjer se poučuje v imenu države (namestnice starišev. Ured ), nihče napasti.
Da se napade vera v Boga, sv. cerkev, to se naj ne trpi v državnih šolah, nič manj, kakor če se napade vlada države. (Prav res! dobro na desni.) Nebeški kralj varuje zemeljskega in pričakuje lehko in po pravici, da le-ta varuje njega, saj brani s tem le sam sebe. Sedanja postavna svoboda pač naj ima vselej svojo mejo, čez njo naj se ne vspenja ! Ni prav, če si odžagaš vejo, na kateri stoji tvoja noga. Da pa pride za oltarjem h koncu tudi prestol na vrsto, to je jasno. Kaj je nam torej bližje, kakor videant cónsules: možje, na stražo! V sedanjih razmerah se ne hodi več za tó, ne quid detrimenti: dane pride kaj škode, ampak v s e je na izgubi. (Zivio odobravanje Slovencev in konservativcev. Govorniku se čestita na desni.)
Gospodarske stvari.
Kmetovalec pa zima.
Zima je v meseci grudnu; natora leži v svojem zimskem spanji, npj se odpočije od neprestanega dela v preteklih letnih časih. Tudi kmetovalec počiva nekoliko in daje svoji živini počitka, toda zato še ni brez vsega dela. Dela najde še marljivi kmetovalec tudi v tem meseci za se, za družino, pa še tudi več ali manj za svojo živino. Kedar še pripusti vreme, praši si njive, sicer pa si najde opravka na travnikih, v gozdih, na njivah.
Na domu naj se opravlja vsako delo v redu, bolje in ležje, kakor v drugem času, ko ni to vsled sile včasih celo nič mogoče. Gospodar, ki se razume na svoje delo, drži vse na svojem, pravem mestu: vozove, pluge, vprežno spravo, orodje. Tudi na dvorišči ima vse v redu snažno, brez blata. Gnojnica ne teče, kamor hoče sama, ampak tudi njej odloči mesto, kjer mu je na korist, ne pa na kvar. Drugače pri nemarneži. Pri njem leži vse križem, orodje, plugi, drva. Gnojnišče teče po celem ozadji, na vas, na cesto. V hlevu, v svinjaku, na skednji, v hiši vse poprek, nič na pravem kraji. To je žalost!
Kakor v hiši, tako je tudi v hlevu treba snage, enakomerne toplote in je pustiti zraku vsaj po enkrat na dan, da ga pride yeč v hišo, v hleve. Polaga se naj živini do volje krme in drži se tudi v tem reda ; nič manj je gledati na snago, na česanje živine. Kedar so večeri dolgi in je delo zunaj opravljeno, daje ga gospodar doma, v hiši sebi, družini. Za boga pa naj ne zahaja v krčmo. V domači hiši najde zabave, če že nima dela, v knjigah; naj si napravi račun čez vse, kar se je v letu pridelalo, prodalo, porabilo.
Oj, ko bi hoteli to vsi naši slov. gospodarji ! Čudom bi se čudili, ko bi videli, koliko se porabi v letu in to more biti brez potrebe ali čez pravo potrebo. Izpoznali pa bi v tem tudi lehko, katero delo se jim je najbolj splačalo, katero ne. More biti bi se dalo prihodnje leto v tem ali onem kaj popraviti. Kdor ne vaga, je brez blaga, pravi pregovor a pri kmetovalci velja beseda: kdor ne prevdari, tak je že na kvari! Bolje ko tedaj kmetovalec preračuni vse pri svojih opravkih, bolje si jih vravna in več mu bode iz njih dobička.
Sejmovi. Dne 13. decembra v Jurkloštru, pri sv. Duhu v Starigrabi, pri sv. Križi na Murskem polji, pri sv. Petru pod sv. Gorami in v Studenicah. Dne 15. decembra pri sv. Križi nad Slatino. Dne 16. decembra v Ljutomeru. Dne 19. decembra pri sv. Ani v Tehar-jah in dne 20. decembra v Brežicah,
Dopisi.
Iz Ljubljane. (R a z p i s častnih daril.) Da bi pospešila, razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič Tomšičeve ustanove 300 gold. častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: 200 gld. povesti, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol in 100 gld. povesti, obsezajoči najmanj 5 tiskovnih pol. ¡Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrezata umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodite literarnim namenom „Matice Slovenske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomši-čeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § 15. svojega opravilnega reda po 25 — 40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. okt. 1891. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečatanem listu, na katerem je zapisano dotično geslo. Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila S tem razpisom hoče Ma-tičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospeš vati tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa po pravici odbor tudi nadeja, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
Od Gornje Pesnice. V deželnem zboru štajarskem streljal je z motovilom neki doktor Starkel. Izvil je iz trte grozno krivico, ki se bojda godi Nemcem v Šentilji. ker nemajo nemških propovedi. To je bilo maslo Gradčanom in vsem nemškutarjem. No, mi vemo, kje zajec leži. Oglejmo si nekoliko natančneje besede tistega gospoda doktorja, ki je zavoljo par nem-čurjev zagnal tolik krik in vik. Rekel je nekako: Velik del prebivalstva se prezira, ker se mu ne lomi nemški kruh krščanske vere; gospoda doktorja to tem bolj boli, ker se Slovencem (imenoval nas je bindišarje) v sekovski škofiji kar usta cede dobrot, katere uživajo. Tako govori g. doktor, kateri ne pozna resničnih razmer, ali jih pa poznati neče. Mi vemo predobro, kako se skrbi za Slovence v Graški škofiji, — skrbi tako, da se Bogu usmili. Gospodu Starkelu in drugim nem urjem hočemo torej pojasniti, kako se v resnici godi Slovencem ob dolgej meji graške in lavantinske škofije, od Radgone tja do Koroškega. V Apačah je petkrat toliko Slovencev, kakor vseh nem-škutarjev v Šentilji, a nemajo ne slovenske propovedi, ne slovenskega poduka, no slovenske
šole. V (Jmureški župniji in Šentiljski na Vo-gavi služi mnogo slovenskih hlapcev in dekel, a nikoli ne čujejo v cerkvi ne besedice^sloven-ske. Bog ve, kako se naši ljudje izpovedujejo ondu, ker le slabo znajo nemški, duhovniki pa ne razumejo nič slovenski. V Spilfeldu je dobra tretjina Slovencev, ali v cerkvi in šoli je vse nemško; v Gomiiici lavno tako. Kaj še le hočemo govoriti o Lučanah, kjer prebiva dve tretjini Slovencev! Prej je bila slednjo nedeljo jedna slovenska propoved; sedanji dekan pa jo je skrčil na vsako drugo nodeljo; prej se je v cerkvi prepevalo slovenski, sedaj to ni dovoljeno več. Prej je župnik sam pridigoval slovenski, sedanji je to storil v treh letih že dvakrat. Šola pa je itak popolnoma nemška. Ljudje vzdihujejo po slovenskih knjigah, zlasti po Mohorjevih, a kaj, ko ne znajo mlajši slovenski več brati ! V Arvežu, v Iynici in pri sv. Lovrencu je tudi precej Slovencev, ali nihče jih ne podučuje v materinem jeziku. A kaj pa ho čemo reči o Gradcu, kjer živi na tisoče Slovencev, katerim ni dovoljena slovenska služba božja. Tako je v resnici ; toda g. Starkel tega ne ve, ali pa misli, da so Slovenci „raja" brez pravice. On nekaj govori o potujčevauji Nemcev, a o tem nič ne pove, kako se jemlje narodnost Slovencem v Graški škofiji, kak razpor dela v nas nemški „šulverein", kateremu pomagajo celo duhovniki. Župnika Lučkega smo že omenili; sedaj pokažimo še tvetu drugega takega strica. Letos je ob priliki skušnje na Kapli, kjer so sami Slovenci, delil otrokom tamošnji g. provizor nemške molitvenike. Oj Judeževo delo! Slovenci v Lučanah javčejo in stokajo že dolgo pod krutim jarmom, katerega jim neusmiljeno tlači na šinjak sekovska duhovščina ; nihče jim ne pomore, nihče se ne potegne za nje, nikdo nema srca za uboge trpine, katerim se godé, v stoletji napredka in človečnosti ynebo-vpijoče krivice. Sodišče v Arvežu ne vzprejme nobenega slovenskega pisma, ker uradniki ne zuajo slovenski; tolmač je bojda neki sluga; tudi c. kr. notar je trd Nemec, a vendar šteje okraj kakih 9000 Slovencev. Iz tega pač lehko razvidi vsakdo, kako dobro se godi Slovencem v Graškej škofiji, kako ljubeznjivo jim streže gospoda; na Turškem še menda nemajo slabše kristjani. Da bi rajši g. dr. Starkel lepo molčal, kajti v Šentilji ni bilo nikdar nemških propovedi, ker jih ni treba; to potrebo našel je še le zdaj nek priyandran piškur, ki je siten, kakor griža in ki je zasejal razpor in zdražbo med Sentiljske Slovence. Toplo priporočamo te vrstice našim poslancem v preudarek !
Iz Brežiškega okraja. (Marsikaj.) Mnogim dobro znano, da je državni zbor leta 1881 po nasvetu dalmatinskih poslancev izbrisal iz državnega proračuna znesek za nemško ljudsko, šolo, vsled tega je nastal strašen krik po vsem
nemškem taboru. Nemški kolovodje so sklenili, da ustanovijo šulsko društvo z namenom, da napravlja šole za nemške otroke v krajih, kjer živijo Nemci med drugimi narodi in nemajo svojih šol. Pokojni dobri poslanec vitez Sckneid, bistroumen mož, je precej spoznal nevarnost takih šol. Podal se je k ministerskemu predsedniku, g. grofu Taaffe in mu razložil nevarnost tega društva, grof Taaffe pa mu smehljaje odgovori, da ne vidi nikake nevarnosti pri tem šulvereinu in gotovo takrat si ni mislil gosp. ministerski predsednik takih slabih nasledkov tega društva. Kakor gobe po dežji rasčle so podružnice šulvereina in da to društvo hoče našo deco ponemčiti, to je dovolj jasno. Ono je postavilo šole čisto v slovenskih pokrajinah in nastavilo čisto nemške učitelje, deco ubogih starišev vabi v šolo jim obeta obleko in šolsko pripravo zastonj, ni čuda, da jih dosti dobijo v tako slabih časih. Komu ni znana šulverein-ska šola v Sevnici, ali mar živijo tam res Nemci, da potrebujejo nemške šole? Nikakor ne. Ni jim pa še zadosti, da si na šulvereinskih šolah vabijo deco, ampak poslužijo se še druge prilike, ponujajo ubogim občinam Judeža peneze za zidanje novih šol, ponujajo dalje ljudskim učiteljem letne nagrade, samo da naj bolj nem ščino gojijo v šolah. Žal, da se število takih vedno množi, da segajo po judeževih groših in prodajo svoj rod. Tudi v našem okraju ne manjka takih izdajalcev. Tako je to društvo razpelo svoje peruti po lepi naši domovini, in s tem veliko razprtijo vgnjezdilo med narodi, tako da res ne vejo ubogi stariši, kam naj dajo svojo deco v šolo, ker ne vejo, kje bi ne naleteli. na kakega podmitanega šulvereinovca. V našem mestu se že davno govori, da bo postala, tamošnja šola čisto šulvereinska. To je skoro verjetno. To'pa jim še ni zadosti, da že deco v šoli ponemčujejo, zmislijo si še drugo, namreč oni čejo že malim otrokom srce spačiti in jim slovenski čut popačiti, zatorej stavijo otroške vrte. Takega hočejo tudi v Brežicah upe-1 jati, misleč: mi moramo začeti zgodaj trn špi-čiti. Bog ve, kaj bojo še umislili.
(Konec prih.)
Iz Marenberške okolice. Prisrčna zahvala visokorojeni gospej grofinji Nugent za cerkveno darilo, katero je župnija blažene D. M. na Breznu ob Dravi po prizadetji vlč. gospoda župnika Jurija Galuna od čč. šolskih sester v Mariboru prejela in se priporočimo še zanaprej drugim dobrotnikom! V imenu hvaležnih faranov.
Blaže Ditner, cerkv. ključar.
Od sv. Vrbana pri Ptuji. (Pogreb.) Danes 25. novembra, smo tukaj imeli sprevod umrle Alojzije Zelenik. Rajna je bila celo življenje pridna in pobožna deklica; v cerkvi je s svojim -lepim glasom zmiraj rada petje i
podpirala, kadar pa nje ni bilo, se je poznalo, da prednica menjka. Tako pa jo je tudi cela fara spoštovala in rada imela. Po dolgi pljučni bolezni je dne 23. novembra zvečer ob petih mirno v Gospodu zaspala. V hladno zemljo so jo naši domači trije čast: gospodje duhovniki v precej veliki množini zbranih faranov spremljali. Njene tovarišice, koje so jo na mirodvor prinesle, so pa jej lepo zloženo slovo zapele.
Rahla ji bodi žemljica,
Vživa raja naj svetega!
Politični ogled.
Avstrijske (ležele. V četrtek je bila v tej jeseni prva seja v drž. zboru in čudno, da brez vse spremembe pri vladi, in pri celo malih na strani poslancev in še tu skorej edino le vsled smrti nekaterih poslancev. Minister za drž. finance, dr. pl. Dunajevski je predložil zboru drž. prora un za leto 1891. Stroškov računi minister za 564,435.948 fl., dohodkov pa za 566,739.572 fl., torej bode preostanka za 2,285.624 fl, to pa se ve, da samo tedaj, če steče vse g. ministru, kakor računi. — Nižje Avstrije dež. zbor ima tudi sedaj svoje seje in to dotlej, da sklene postavo o združenji predmestij Dunajskih z občino v notranjem mestu, z velicim Dunajem. Ako se to dožene, potem bode v tej občini več prebivalcev, kakor nas živi po vsem Stajarji skup. — Kakor se poroča, dobimo na srednjem Stajarji, v Voits-bergu novo c. kr. okr. glavarstvo in pri večih drugih nategne se število uradnikov vsaj za enega komisarja. Ali je v resnici za to taka sila? — V Lipnici se je ustanovila podružnica društva „Siidmark" in so tudi pri njej, kakor pri večih drugih, slov. odpadniki najhuji in najnesramniši rogovileži. — Na slov. Koroškem bode pri prihodnjem ljudskem štetji največ na tem, kako se obnaša pri njem tamošnja c. kr. politična gosposka, v zadnjem času je upanje, da ne bode preveč na strani nemšku-tarije. Ce nas le ne ukani to upanje! — Načrt postave kranjskega dež. zbora gledč na plače učiteljev je dobil najvišje potrjenje. Nekaj veselja bode torej pri teb že o bližnjem novem letu. — Po vsej deželi je raztresenih slov. „bralnih društev", toda čudno je, da se nahaja sem ter tje v njih pač liberalni list, tudi nem šbi iz Dunaja, slov. konservativni pa v časih ne. Ali še je tako društvo slovensko? — V Gorici so jeli nekateri slov. trgovci delati na svojih štacunah slov. nadpise, doslej so bili taki prave „bele vrane". — Nasledek razprtij med goriškimi Slovenci bode najbrž smrt slov. čitalnice v Gorici. No zato pa imajo dva lista, da-si sta oba bolna za sušico. — V dež. zboru v Trstu so se sprli laški poslanci med seboj I in nek ultra, dr. Angeli je vsled tega odložil
svoje poslanstvo. Ni ga škoda. — V Greti pri Trstu odpre mestno starešinstvo laški otroški vrt, se ve, da za slov. otroke. — V Zadru, glavnem mestu Dalmacije, dobijo brž ko ne hrv. gimnazijo, na mesto laške. — V brv. saboru v Zagrebu je bil ostri razgovor te dni o novi Avstriji t. j. Bosni in Hercegovini, nekaterim poslancem ni po volji, da se dela v njih preveč za madjaronstvo, ne pa da se ljud styo, kar bi bilo naravno, uči v šolah domači, tedaj srbski jezik. — Madjarski delalci so imeli zadnjo nedeljo v Pešti velik shod in so sklenili delati na to, da bode tudi pri njih po nedeljah praznik t. j. brez dela, ali jim bode pa tak dan tudi kršč. praznik? — Sedaj se potrjuje, da misli avstrijska vlada skrbeti za to, da dobi rusinščina v zhodni Galiciji v šolah nekaj svoje pravice. Doslej je bila le poljščina v rabi, da si so v nekaterih samo učenci rusinskih starišev.
Vunanje države. Koncpm novembra so sv. oče Leon XIII. izdali imenitno pismo do nekaterih škofov gledč na vprašanje zoper nečloveško sužništvo, ki še stoji po Afriki v polnem cvetji. Sv. cerkev stori pač v tem, kar more pa kaj, ko nima pri svetnih vladah prave podpore! — Pri zadnjih volitvah so volili si v Rimu med drugimi necega Barzilaja za poslanca. Mož je ubežal iz Trsta tje in se ve, da so irodentovci tega mesta sedaj polni veselja nad to volitvo. Celo brzojavili so možu „iz nesrečne dežele", namreč iz Trsta. — V Por t u-galiji poči zadnje čase zdaj tu, zdaj tam glas o republikanskih rabukah; krivi so jih doslej pa največ le mokroušesi dijaki. Res lepa vam je taka mladina! — Kolikor se sodi, pripravlja se na Francoskem sedaj v resnici katoliška stranka na to, da se sprijazni z republiko ter jo s časom prenapravi v tako, ki bode tudi sv. cerkvi prijazna, ne pa, kakor je sedaj, njej sovražna, framasonska Ali pa se jim to izteče kedaj po sreči, to je še pač veliko vprašanje.
—	Nizozemska kraljica - udova je prevzela posle vlade za svojo lOletno hčerko, prihodnjo kraljico. — V Angliji se je izrekla večina irskih poslancev zoper to, da ji je Parnell še nadalje vodja, tak ji pa naj postane Mac Carthy; manjšina pa se drži še naprej Par-nella. To ne bode dobro. — V nemškem drž. zboru so predložili katol. poslanci načrt postave, naj bi se oo. jezuvitje poklicali nazaj v deželo, minister Gossler pa načrt postave gledč na ljudske šole. Težko, če obvelja kateri teh načrtov. — Iz Rusije se je grški kraljeyič in njegova žena podal v Berolin in se sodi, da je imel s čarom razgovor tudi v političnih rečeh.
—	Srbska skupščina brž odkloni prošnjo kraljice Natalije, naj se ji dovoli, da svojega sina, mladega kralja, obišče ob nedeljah, to pa za tega voljo, ker skupščina nima pravice za
to. To so žalostne razmere. — črna gora je sklenila trgovinsko nagodbo s svojo sosedo, Srbijo in je nagodba za obe državici neki ugodna — Grški patrijarh v C a r j e m G r a du se je poravnal s turško vlado in je preklical prepoved svojo glede na božjo službo. Bil je že skranji čas za to, ker je bila nevolja že velika pri ljudčh — Kakor je znano, podaja se iz Evrope veliko ljudi v Ameriko, v novem času tudi iz Kranjske v Brazilijo. Iz pisem tacih izseljencev pa se prepriča človek prav lebko, da se jim ondi ne godi dobro, vsaj blizo ne tako, kakor se jim je obljubljevalo, dokler so še bili doma. — Sedaj je tudi nemška država pripoznala republiko v Braziliji. — V severni Ameriki so se spuntali rdečekoži indi-jani, ali njih je le malo število, vseh težko, če čez 2000 mož in bode se jim torej k malu podvreči orožju združenih držav. Uzrok ustaje je iskati neki v hudem gladu. Katol. misijonar o. Julij, ki je bil une dni pri njih, izprosi pa jim, menimo, pomiloščenje pri vladi. Upamo, da mu to ne bode pretežko.
Smešnica 50. „Mama", vsklikne dekle; „mama glejte, siv las že imate na glavi!" „No", odgovori mati nevoljna, „tega si ti, ste otroci krivi, ker mi daste toliko jeze!" „Ali je to res?" zategne dekle, „oj tedaj pa ste pač Vi je dali veliko svoji materi, kajti glejte, babica so že čisto sivi na glavi!"
Razne stvari.
(Naučno ministerstvo.) Kakor že v drugih uradih, tako bode poslej tudi gg. profesorjem na drž. šolah treba „uniforme", t. j. oblačila, ki je podobno oblačilu c. kr. vojakov. Tako hoče najnovejša uredba visocega minister-stva za uk in bogočastje.
(Okr. zastop) Koncem meseca decembra t 1. izvršč se volitve v okrajni zastop v Brežicah. Ako sodimo po prvotnih volitvah, bode volitev za slov. domoljube ugodna. Doslej pa so v njem nemškutarji na vrhu.
(Sadjarsko društvo) za okolico Mariborsko vodi vsled volitve dne 4. decembra za prihodnje leto ta le odbor: g Franec Robič, c, kr. okr. nadzornik za ljudske šole, je v njem predsednik, g. dr. F. Ferk, prakt. zdravnik, mu je namestnik, učitelj K. Sketh je tajnik, trgovec Silv. Fontana blagajnik in so učitelj Stiegler, mestjan Fr. Girstmayr, nadučitelj M. Nerat in nadučitelj Fr. Reich še vrhu onih v odboru. Mi želimo društvu obilo uspeha.
(Slov. leposlovje.) Prihodnje leto izide „Dom in svet", ki ga izdaja prof. dr. France Lampe, v kat. tiskarni v Ljubljani v vsacem meseci enkrat in sicer po tri pole. List ima tudi podobe in se torej priporoča sam po obliki
in vsebini; cena je mala, 3 gold. na leto. — „Ljubljanski zvon" pa začne svoje 11. leto v „Narodni tiskarni". Ureduje ga prof. Fr. Leveč. List izide vsak mesec po štiri pole in stane 4 gold. 60 kr. na leto. — „Vrtec" izdaja R. Miliceva tiskarna v Ljubljani za mladino ter prinaša list lepe, za otroke primerne pri-godbe in podobe. Izhaja v mesečnih zvezkih ter stane 2 gold. 60 kr. celo leto.
(Slov. čitalnica) V ponedeljek je bila v Mariborski čitalnici gledališka predstava izvrstna in tudi gledalcev ni bilo malo. P^osto-rije čitalnice so bile polne in le žal, da so za take veselice premale.
(Ikre.) Na sejmišči v Mariboru so v zadnjo soboto vzeli nečemu špeharju meso in salo, ker je imelo znamenje iker. Čudno, da se mož še drzne s tako, pšenetljivo robo na sejmišče.
(Požar.) V petek, dne 5. decembra je nastal v stanovanji J. Hergulje, posestnika v Veliki Nedelji, k malu popoludne požar ter mu je vse pohištvo zgorelo. Požarna bramba je sicer prišla iz Ormoža, toda nič ni imela več posla.
(Novo vino.) Pri vinski dražbi graščinskega vina v Veliki nedelji je imelo novo vino cene od 30 do 4Z kr. liter. Največ se ga je prodalo po 86 kr. Strtinjak pride po tej ceni na 118, gld.
(Železnica.) Kakor je znano, dobimo za stavljenje novih železnic na Stajarji posebni odbor, ki vzame priprave za to v svoje roke. C. kr. kmetijska družba je volila v ta odbor tri može, se ve, da same Nemce iz gornjega Štajarja.
(Ormoška posojilnica) registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela do konca novembra letos prometa 227.961 fl. 3 kr., vplačanih obresti od izposojil 4151 fl. 37 kr., vlog 40.935 fl 35 kr. in vrnjenih posojil 57.685 fl. 43 kr. Vlog pa je izplačala 24.893 fl. 32 kr., posojil je dala v znesku od 78.633 fl., obresti od vlog je izplatila 2335 fl. 46 kr. in deležev 850 fl. Gotovine je bilo 4542 fl. 45 kr.
(Preklic.) Celjska klepetulja je doslej vedela vselej prva, kaj da se je godilo pri c. kr. okr. sodniji in sploh gledč na sodnijske zadeve. Sedaj ji pa to ne teče več tako gladko, kajti preklicuje že svojo vest, da je g. Fr. Kuralt, pristav pri c. kr. okr. sodniji v Gornjem gradu, moral iti v pokoj zato, ker je slov. rodoljub. To jo pač boli čez silo, da njena vest ni resnica.
(Oklic.) Nek Martin Slanic, doma pri sv. Barbari v slov. goricah, se je naznanil vladi v Bosni, da gre rad v vrsto c. kr. žendarjev za tamošnje okraje. Sedaj ga išče tamošnja vlada, toda v Mariboru ga ni, pa tudi na domu ne. Ako ve kdo za-nj, naj naznani to c kr. gosposki.
(Tiskarna.) Kakor se nam poroča, odpre se z novim letom nova tiskarna v Čelji. Osnovali so si jo tamošnji slov. rodoljubi, ker se kaže, da jim je je treba. Ime ji bode „društvena tiskarna".
(Nasedla) se je „D W.", ko je poročala o nastopu novega predsednika c. kr. okr. sodnije, dr. A. Gertscherja, v Celji, ker je bila vedela, da je g. predsednik hvalil v tem čez silo svojega prednika, dvornega svetovalca J. Heinricherja. Tega pa se ve, da g. dr. Gertscher ni bil storil, vsaj ne več, kakor mu je bilo pri tacih okoliščinah ravno treba. Toliko je resnica, da „D. W." ne bode imela več vsega tako lehko, kakor je bilo to v prejšnjih časih.
(Hranilnica.) V Mariboru je mestna, torej nemška hranilnica in ker že obstoji blizo 30 let, je že »precej bogata Denar prihaja sicer večinoma iz kmečkih rok, iz okraja, toda ves dobiček iz nje potegne le mesto in sedaj gospodje, ki so v ravnateljstvu hranilnice. Vsak izmed njih dobi, ako je v uradnih dnevih v hranilnici ter podpisuje knjižice, po 100 gld. v meseci. Slov. kmetje, ako Vam je ljubo, le nosite svoje denarje va-njo!
(Igrališče.) Naučno ministerstvo želi, da ima vsako mesto, v katerem so drž. šole, kako igrališče za učence. Vsled tega imajo taka mesta veliko sitnob, ker nimajo za to prostora ali ga jim bode dobiti mogoče le za drage denarje. Nam se dozdeva, da mladini ni treba skrbeti za igrališče, saj si ga najde sama velikokrat še tam, kjer ji ga ni treba.
(Posojilnica) v Mariboru imela je meseca novembra 1890 dohodkov fl. 57.394-79, stroškov fl. 45 373 64, toraj prometa skupaj fl 102.768-43.__
Loterijne številke:
Gradec 6. decembra 1890 25, 30, 32, 63, 71 Dunaj „ „	44, 47, 9, 62, 15
Orgij arska inmežnarska služba
se odda z novim letom sposobnemu možu. Oglasila pismena z dotičnim spričevalom se naj pošljejo na: Cerkveno predstojništvo Marije v Koprivnici pošta Reichenburg. Še bolje je, če se dotični osebno oglasi. Dobro, ako zna o r glj ar katero primerno rokodelstvo._1-3
Dobro vino
iz vinogradov pri sv. Petru blizo Maribora in
sicer blizu 60 štartinjakov 1887, 1888, 1889, 1890, 15 štartinjakov 1885. Vino leži deloma v kleti pri sv. Petru, deloma pa v mestu koroške ulice št. 22. pri lastnici gospe Jovaiia Wartliol.	2-3
ki je v stalnem ali začasnem pokoji, želijo dobiti k podružni cerkvi sv. Petra v Bočni. Več se pozvč pri ondotnem županu ali pri č. gosp. dekanu v Gor n j e m gr a d u.	3 3
Okoli 70 štrtlnjakov
prav izvrstnega v i n a je še v S p i t al i ču na prodaj. Da je vino res izvrstno, je dokaz, da je slavno znana velika Mariborska dvorna vinska tvrdka J. Pfrimmer že sama okoli 70 štrtinjakov vina letos v Spitaliču pokupila. Kupci se naj naravnost oglase le pri podpisanem župniku, ki bo kupcem v vsakem obziru na roko. Naj se kupci ne dajo od nikoga odvrniti, temuč naj naravnost pridejo k podpisanemu. Cena vinu je okoli 14—15 kr. za liter. Tudi je še črnine na prodaj nekaj štrtinjakov izvrstne in natorne.
Ivan Cagran, župnik.
se pod ugodnimi pogoji na Lužnici poleg Žalca ležeče posestvo, obstoječe iz lepe zidane hiše stremi j sobami in kletjo, gospodarskega poslopja, sad- i nega vrta in dA pluga velike njive deloma s ; hmeljem nasajene. Več izve se pri posestniku J. Susteršiču, oštirju na Teliarji, pošta Store ob južni železnici.	1-3
Prod^
Lepa jabolčna'drevesa
-1—5 let stara najboljših vrst, priporoča več tisoč po nizki ceni .Jože Janežič si» I3iitel jslsieiii pri 13i*ežicitli.	12 25
Dnnajslo zavarovalno društvo.
DMajsia zavarovalnica za življenje in dohodke.
Gradec v decembru 1890.
Usojamo se naznanjati, da smo vsled smrti gospoda Karola Bresnigg'
svoj glavni zastop za Maribor in okolico
izročili gospodu Antonu .Hassali, zlatarji v Mariboru poštne ulice štev.
Prosimo, da se obrnite v vseli naš zavod zadevajočili rečeh do
njega.
S spoštovanjem
Crreuei-aliii zastop v Gradci 2_3	Cr. Mieori, m. p.