^bMAad^ddtoWbnted under permit ficije!ni zastopniki socijalnih ne. lemvcč v zvezi z buržuazijo in revolucionarjev in soc.jalnih de. j n onarhističnimi elementi vprizo tnokratiiv Knsije s.» pred kratkim liti protirevolucijo? prišli tu-sein in so odpotovali v Anglijo in Francijo, da zbude za-padne demokrate in jih seznanijo s položajem v Rusiji ter so /dali nujen poziv na evropske socijali-S»t e' *. Poziv je podpisal za socijalne demokrat'' n objavili petrograjski delavci pre,j nekaj tedni o učinku boljševiškega tiraiistva. o krva vem zatiranju narodnega gibanja in o tisočih, ki umirajo od lakotr ji bolezni smatrajo celo >ocijali stieni listi zapadne Evrope /r bajke i,, resni,*-11 a ljudska zgraža nja s.- označujejo kot propagand« protirevolucije. Resnica pa je. da velika veeim' delavcev in kmetov ni samo proti-boljševiška. temveč da je celo na j tališču, da vz»l gne orožje prot boljševiškemu trinoštvu. Pod tem okolščinami smatrajo socijalni de-mokratje in socijalni revolucijo narji za svojo dolžnost ,o cijalistienimi principi in je sanif imel ta uspeh pri tem. da je uničil industrijo in tla je povzroči« splošno nezaposlenost in poinanj kanje* 4. Ali imamo prav, ako izjav za bran ju je vsako možnos*, da o edino upanje za rešitev Rusije namreč, da se skliče narodno zastopstvo, da se zopet vpeljejo kra, jevne vlade, z eno besedo, da si j-oloži vsa moč v roke naroda? 5. Ali imajo boljševiki prav, kt trdijo, d* vse ostale ruske soeija- Zanimamo se za čast internaei-jonale. Smatramo za absolutno nemogoče, da bi vplivne stranko1 mednarodnega delavskega giba ' nja, ne da bi si prej vse prizadele ua dobe zadovoljive ju nepristran ske informacije, dale moralno po moč protidemokratični politiki boljš»'vikov in bi bili pomočniki i ezaslišanega zgodovinskega zlo c i na. Opetovano so socialistične strar i*e Rusije stavile boljševikom pre "log. da bi se problem rešil na !-voboden. demokratičen način, da bi se narod v obliki referenduma f li novih volitev sklical v narod tio zastopstvo, ker so pa boljševi ki odločno zavrnili ta predlog in niso hoteli dovoliti, da se omej" r jibova despotična moč. je na>ta la situacija, iz katere, kakor za <«)s}| carizma, ni ilrugega izhoda kot s silo. Ne sme se zgoditi, da bi Inter r.acijonala s tem. da bi dala mo ralno moč boljševikom, oslabila soc jalntično opozicijo in tako po magala reakcijonarni'm eiemen; tom. da bi povzročili likvidacije boljševizma v svojem lastnem in teres u. ki je v dijametralnem na protju z interesi socijalizma in demokracije. Prepričani smo. da bo intemaci jonala storila vse, kar je v njen- r.ioči, d:i ho postavila preiskoval no komieijo in jo poslala v Rusi-jo; in ako bo tako storila, tedaj bo izvršila svojo dolžnost, ne sanic rapram ruskemu proletarijatu temveč napram proletarijatu vseh dežel." OFICUELNA POROČILA -OOO- MARINES RETURNING FROM TRENCHEg RgSTlNq BY ROADSIDE. 'AMERIŠKI MORNARIŠKI VOJAKI POČIVAJO OB POTI. Francosko poročilo. Pariz, Francija. 1. avgusta. --Severno od Oureq so naše čete, v zvezi 7. angleškimi, pognale sovražnika iz pozicij, katerih se je trdovratno držal v okraju Plessier Hu-leu in reko. Zavzeli smo višino severno od Grand Rozov. šli mimo vasi Reugneux t-r dospeli do Cra-mailles. Napredovali smo za nekako tri kilometre. Šeststo jetnikov je ostalo v naših rokah. Nadalje proti jugu smo zasedli gozd MeunieTv. Severno od Dormans-Rheims ceste smo zavzeli po trdovratnem odporu vas Romignv ter ujeli nekako 100 mož. •Skupno število nemških jetni- Lansdowne in Amerika Italija za Jugoslavijo Italijanski minister pravi, da se ne bo nasprotovalo slovanskim a3pi-rac jam. 'To je danes naša želja'. Pariz, Francija, 1. avgusta. — Ko je bil italijanski finančni minister Francesco Netti v Parizu, mu ie stavil nek časnikarski poroče *• alec več vprašanj. Ker pa je imej v eni uri odpotovati v London, ni Imel časa, da bi odgovarjal na vsa vprašanja, zato je rekel, da bo* poročevalcu pisal iz Londona, kar jt tudi storil. E110 vprašanje je : iio : "Ali bodo italijanske aspiracije po vojni v soglasju, ali nasprotju t željami po svobodi narodov, ki ?o zdaj ©od Avstrijo?" V svojem pismu je minister na vprašanje dal jasen odgovor, ki bo razveseljiv za vse zatirane narode, ki se zdai bore proti svoji volji v avstrijski arrmadi. — Odgovor se glas-i; "Med italijanskimi asp'racijami slovanskih narodnosti Avstro Ogrske ni nasprotja. Jugoslovan sko vprašanje bo rešeno brez vsake težave. Orlandova izjava ne dopušča v tem o žiru nikakega dvoma ali nesporazuma. V tem trenutku je najbolj pogreben odpor in končati vojno. l.iamo, da nam boljševiška vlada Italija, dežela najstarejše in naj- Uradn ki v Washi-igtonu so presenečeni vspričo novih izjav lorda Lansdowna. — Čudijo se, kako more smatrati nemške obljube za odkrite. Washington, I). ('.. 1. avgusta Fradirki, ki so v tesnem stiku s predsednikom Wilsonom. so bili Dalies prav tako [»resenečeni vsled vsebine drugega inirfivnepra jiisina lf>rila Lansdowna kot so bili ob objavljenju prvega. Smatra se za presenetljivo, da more državnik -lovesn Lansdowna domnevati, da >0 bile mirovne izjave Nemčije in Avstro-COgrske odkritosrčne in da je mogel položiti utež svoje avto 1 itet1 na stran pacifistov, ki iz javljajo, da se zavezniki niso po služili in da >e še -sedaj ne poslu žujejo prilik, ki se jim nud jo za sklenjenje pametnega" miru. Prav posebno >e nastt»pa prot' prikriti obdolžitvi prejšnjega zu nanjega ministra, da se Nemčij: r.i dalo pr.like dokazati. <"-e je od kr:tnsrčna ali ne in sicer tekom rjenih prejsnih približanj z ozi rum na mir. Po zatrdilu, da je bi In veliko znakov, da se bodo kma lu pojavile pril'ke za predhoden .sojrovor jrlede bistvenih točk me tem. kar se pe že zgod lo Kemčija je dala zadostno prilike spoznati njene prave namene ter je v treh značilnih slučajih zavrgla svoje lastne trditve. Ti slučaji >o b'li pogodbe v Brest-Litovsku in v Bukarešti, katere pogodbe jf kri»^a ter mirovne resolucije v nemškem državnem zboru z dr.e 19. julija 1917. na katere ni Cula cesarska nemška vlada. Tukaj niso mnenja, da ima Lansdowne kaj prida pristašev v Angliji ter so vsi prepričani, da nima v Angliji nič upi Iva kot ga ima v Ameriki, kjer je prava ničla, dokler zagoraija institucijo I ogajanj z neporaženo Nemčijo ter nasprotuje odločilnemu udarcu. katerega so sklenili zaveznik ?adati nemškemu vojaškemu stro-in. — Nova davčna posta- Boji v Albaniji va Dunaj izjavlja, da so bili Italijani poraženi v Albaniji na fronti 13 milj. Nova davila postava določa zvi^ šanje pristojbin za izdelovanje tmodk, cigaret in tobaka sploh. — j -- Zvišalo se bo tudi davek na zaba-| London, Anglija. 1 a v-nista - ~ Tekom protinapada na fcalkanskl Močnejše obdacenje trgovine p. fronti so avstro_hu,?arske posti. (Macl Qrde, business.) prisili|e Italijane, da so se umak- __ , . _ ; ml i na obeh straneh Berata na Washington, D. <\. 1. avgusta fronti trinajstih milj. Tako se «1,,-Hrsni komite j za pota in sredstva si v poročilu, ki ga je izdal danes je pri sestavi nove davčne posta- .^majski vojni urad ve. s katero .se hoče dvigni:, Poročilo se glasi • ^S,000.000.000, dogovorno sklenil v., .,ib«,wL-i , 1 • ) - , Aa albanski tronti se ie pnsi i'o da >e podvoj; sedanje posebne «lav t,..];:.,,,, i 1 . 1-,. - ji , I , , ,, Sanjane, da so zapusti 1 svoje pr- Ue na izdelovalce tobaka, smodk , .... . 1 , . \ e erte ,se\ ero-zapadno m severo- 111 cigaret n da se poveča davke A , „ . L za gledišča in druga zabavišča, na ^ ^ Berat' °P"STni so; biljardne prostore ter kegljišča P«" ozemlja na fronti Korporacije se bo po novi davčni kilometrov. Nase čete postavi kapitaliziralo. zasledujejo sovražnika. Sprejelo je cloločbo novega1. °,Jkar so ^vzel i Italijani Berat davka enega odstotka na podrob Je Postaia Avstrija zelo vznemir- li tekom julija, znaša 4503 može ter 89 častnikov. Dnevno poročilo. — Tekom pretekle noči smo izvedli uspešen napad v bližini Lens. Sovražna art i lerija je bila aktivna v Villers-Bretonneux sektorju, v bližini Boueqoy in pri Morris in Meteren. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija. 1. avgusta. — Ostri boji so se vršili severo-zapatino 74 čast- močnih artilerijskih pripravah nikov. skušal zopet vzeti nazaj neko opor- Dnevno poročila. — Južno-zn- no točko, katero se mu je iztrgalo padno od Rheims so vprizorili dne 30. julija. Zavrnilo se ga je >. izgubami. Izvedli smo uspešno naskoke južno od Mont Fichtel in v Argon-skem lesu. Nemci napad proti višini Blignv. Po ostrem boju se jih je vrglo nazaj. Sovražnik je izvedel večje število presenetitnib napadov v pokrajini Four de Parts ter 11a des nem bregu reke Meuse. ne da lu doseprel kake uspehe. Francozi so prizadeli sovražniku velike izgube ter ujeli dosti jetnikov. Angleško poročilo. London, Anglija. 1. avgusta. — Nočno poročilo. — Tekom noči so našr- patmle ujele večje število Nemcev v bližini Merris. Danes je bilo opaziti običajno artilerijsko akcijo na obeh stra-1 neh. Število jetnikov, katere smo u.je- Italijansko poročilo. Rim, Italija. 1. avgusta. — Na par toekah fronte je postalo vojno delovanje nekoliko bolj živabho. V Ledro dolini se je pognalo nazaj neko močno sovražno patrulo in par mož se je ujelo. Na MopJ e forno se je za\-rnilo upade sovražnika. Na Monte Asolone se je pri nekem napadu presenetilo sovražni-ško naprej potisnjeno postojanko. Pri tem se je ujelo štirinajst mo.r. Iz zraka s<> je izstrelilo tri sovražne aeroplane. no prodajo trgovskih h .š potom r '!'1 Mi,f"-^lovanja uairjais- pošte. ki i 111 jo več kot $100.000 let iRklh °PtJracij v Albaniji. Tako i.ega prometa. Sedeži in postelje 1>r{ivi P^očevalee lista ''Times" T. Pullman vozovih bodo podvrže ;v ^vloni. Precej ojačena avstrij- . * cl,-.. ........I.. - - ______• jena vsled napredovanja italijan- ni enekonieruemu davk odstotkov. S pomočjo teji novih obdačen; se upa spraviti na leto skupaj zgo-iaj umenjeno svoto. Produkcija aero- planov Dayton, Ohio. 1. avgusta. _ U s.užbenci Dayton Wright Air plane Co.. največje izdelovalke 1 >< Havdand bojnih aeroplanov v te." deželi, ki dela za armado Združenih držav so slavili danes veliko si a vije. ko se je dovršilo in posve-t lo službi tisoči bojni aeroplan katerega je dovršila družba. Celo mesto se je vdeležilo slavnosti. Vseh 5000 uslužbencev je imele prost dan in poslušali so nagovor* governerja Coxa ter uradnikov oružbe, doč m je tisoči aeropln j ponosno krožil nad zborovanjem [»od milim nebom. Vojni tajnik; Baker je brzojavno čestital izde lovaleem za del, ki ^a igrajo pri izvojevanju vojne. Alfred Lawson, iznajditelj, iz Green Bay, Wis. se je na svojem poti v Washington ustavil danes v Davtonu ter pojasnil načrt, po osmih ska arraa<'a j^ nato vprizorila silen napor, da prepreči vsako na-daljno napredovanje Italijanov. Avstrijske čete se j^ zbralo s ee!e severne balkanske fronte ter poklicalo v Albanijo tudi čete. ki so bile postavljene v črnogorskih in srbskih gorah. Avstrijci imajo sedaj armadni zbor pod poveljstvom generala Pflanzer-Baltin med Skurnbi in Semini rekama. Boji so bili izvan-redno trdovratni, vendar pa je izjavil poročevalec, da so Italijani uspešno držali Avstrijce. Alfonzo in Nemci Poroča se. da j s španski kralj Alfonzo popolnoma nedostopen za hunsko propagando. — Španski . ■ vladar je velik prijatelj zaveznikov. Alfonso L. Al fan. urednik lista *'La Rev i.sta de Indias", ki se j-? pred kratkim vrnil iz Španske, je zatrdil, da je kralj Alfonzo ie vedno gluh napram diplomatičnim ofenzivam prusaških privržencev, Stranka Karlistov je odgovorna za postojanko nemških podmorskih čolnov, katero se je ustanovilo v Berineo, na severni obali Španske, je rekel Senor Alfau. — Ko je kralj Alfonzo izvedel za to. je dal takoj nekaterim hojnim la-dijam naročilo, naj odplujejo v Bermeo. Ko so bojne ladije prišle ter ot.vorile ogenj na pod morske čolne, so slednji izginili ter se niso več prikazali. Španska je danes bogatejša kot je bila kedaj izza časov Filipa IV., ko so se španske galeje vračale iz tujih dežel, obložene z zlatom. Za primer španske prosperitete v sedanjem času naj se navede, da je vrednost "pesete". ki je bila pr^d vojno vredna dvajset centov, poskočila na trideset centov. Španci delajo noč in dan ter izdeljujejo mnnicijo za zaveznike. Armado generala Pershinga zalagajo z odejami in mulami. Več kot 20.000 Spancev je stopilo v francosko legijo tujcev. Dandanes je na Španskem na tisoče Nemcev, ki so zaposleni s delom propagande. Njih denar je, ki dela celi vrišč. Kralj Alfonz pa je gluh proti tej vrsti vrišča. Obramba obrenskh mest. plemen tejše civilizacije, domovi- tvorimo razpravljanja. ali da w na demokracije in svobode, jroto borimo za to, kar smatramo za vo ne bo dežela, ki bi vstvarjala nove zapreke za narodnosti, ki zdaj trpe za svobodo in neodvisnost. Naj Amerika to ve. Naj ne bo napačne sodbe. To je naaa volja dane« in jutri se bo izpremenila v akcijo." Tifus na Bolgarskem. London, Angliia. 1. avgusta. — Neko poročilo iz Amsterdama pra-j vi. da potniki, ki prihajajo iz Bol-j garske poročajo, da v bolgarskij armadi in Zofiji razsaja tifus. Potniki prav jo. (ra število žr te v seže do tisoče v, posebno v armadi. Poroča se. da je zdravniška služba pomanjkljiva. Car Ferdinand je za*o odpoto val iz Zofije, ker sta se pokazala dva slučaja tifusa v carjevi palači ki hočejo da stopi Španski r.a . . , , stran Nemčije. Senor Alfau je iz- katerem bi bilo mogoče spraviti v javil, da 111 nikake nevarnosti, da Evropo veliko število aeroplanov bi stopila Španska na stran Nem-izjavil je. da bo po njegovem na čije. dokler je na prestolu sedanji <"rtu. katerega hoče predložiti-o- kralj. blastim v Washington, mogoče! Oče urednika je polkovnik Ar,-cdposlati toliko aeroplanov kot tonio Alfau ter dvorni komornik se jih bo zdelalo in sicer takoj, kralja Alfonza. "aren Gid? Castiglione, major v francoski armadi in sorodnik urednika, j" bil ubit v prvi bitki pri Marne. V bitki pri Dardanelah Amsterdam, Nizozemsko, 1. av »bit njegov nadaljn! sorod- gusta. — Kakor pravi neko poro- nik. ■ - čilo iz Berlina, se bodo po 19. av-| Nekega dne, ko so misijonarji gustu racije moke zopet zvišale j kulture prišli v kraljevo palačo, na 200 era m o v. | jih je kralj Alfonzo, ki je ie vedno Prvi tedni brez mesa se bodo j žaloval za svojim svakom, prin-tudi pričeli avgusta. Zato pa cem Morieem iz Battenberga tako bo dovoljenih 7 funtov krompirja mrzlo sprejel, da je delegacija na v nadomestilo. I mestu odšla. Nemške racije. London, Anglija, 1. avgusta. — Noeojšnje poročilo zrakoplovneg^ ministrstva se glasi: "Zjutraj 1. avgusta je eden na ših bombnih škadronov poskušal bombardirati Kolin, ki pa je bi1 zagrnjen v oblake, vsled česar se je obrnil in bombardiral tovarne v Duren v porenski Prusiji. V eni tovarni je nastal ogenj. Vsi naši aeroplan i so se vrnili. Drugi od tlelek je napadel železniško delavnico v Treves. Sovražni letalci so ga ljuto napadli z velikim številom letal. Trije sovražni aeroplan i so bili uničeni. Eno naše letalo se ni vrnilo." , JLojalri, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnev-Bik t Zdrvi, državah. Odpoklic nemškega poslanika Amsterdam, Nozozemsko, 1. av-I gusta. — Berlinska "Vossisehe Zeitung" piše. da je b i umor feld-I maršala Eichhorna iu njegovega 1 pribočnika stotnika Dresslerja, ki bila v torek umorjena, izveden z *.elikim pogumom. Okraj, v katerem je stanoval feldmaršal in kjer se je izvršil umor, je le malo oddaljen od kazine in so ga ^tražili nemški vojaki. I Po umoru je ukrajinski hetman general Skoropadski hitel na lice mesta in je preskrbel vse potrebno za feldmarsala in njegovega pribočnika. Pozneje je hetman obiskal nemškega poslanika in je iz-lazil iskreno obžalovanje nad zločinom. V manifestu, katerega je i/dal, izraža ogorčenje ukrajinske vlade nad umorom in se pritožuje rekoč: "Velik prijatelj ukrajinske neodvisnosti je padel pod roko sovražnika." Našli so se dokazi, da se je nameraval tudi atentat na hetmana. London, Anglija, 1. avgusta. — I Kakor pravi poročilo Exchange Telegrapha iz Amsterdama, namerava Nemčija odpoklieati po sla-n ka Mumma iz Ukrajine in izročiti potne listine ukrajinskemu poslaniku v Berlinu. Zunanji minister pl. Ilintze je , imel v sredo dolg razgovor z ukrajinskim poslanikom in je nato spre |jel avstrijskega poslanika, s katerim se posvetoval o morebitni pošiljat vi vojaških ojačenj v Ukrajino. J Pariz, Francija. 1. avgusta. — Morilec feldmarsala Elelihorna je izjavil, da ruski narod navzlic svo-•jl mirnosti ne more več prenašati nemškega jarma. Ta zločin, ki je prišel po umoru nemškega poslanika v Rusiji grofa Mirbacha, kaže, da je ta povratek k diktatorič-nim metodam vlade v Rusiji zahteval. da vzamejo v roke bombe vsi, oni, ki več let ne vedo druge opozicije. List dodsje, da Nemčija žanje W je seja!a. GtAS NABODX 2. ATG. 1919. "GLAS NARODA1' ■toyfiria publishing eompab* (BlortaUn Daily.) * PwMd end pabtUbed by tU Is ibrporadoa.) rSANK BAK8EB, PntfMSt LOUIS BENEDIK, PUk* of BastnoM of tte oorpondw and addresses of above officers; 82 Oortlaadl Street, Borough at Manhattan, New York City, N. Y. Ca celo leto velja Hat m. Za celo leto za mesto New York 98.00 In Canedo____............... 99.00 Za pol leta m. mesto New Torte.. 8.00 Ca pol leta ...... ...... 2.00Za četrt leta aa mesto New York U0 Ea četrt leta.................. 1.00Za laoeemstvo sa celo leto...... 8.00 HUUU NAHODA** Izhaja vsak dan lzvsemftl nedelj In praznikov. -O L A 8 NARODA" ("Voice of the People") •very day except Sundays and Holidays Subscription yearly $8-50. Advertisement en agreement. Dopisi brez podpisa In osebnosti as ne pri občujejo. Denar naj št blagovoli poiiljatl po — Money Order. Pri f|ir—imtil kraja naročnikov prosimo, da se cam tudi prejtajf CEvalBBs naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "ti L A 8 NAHODA" 89 Cortlandt St.. New York Pity. Telefon: 2870 Cortlandt. življenja in še vedno ni Vojna do zmage ——. Dne 1. ;r. gust a lota 1914. ko je bilo izdano nemško mobilizacij-s k o povelje, )■■ d i lire ne vr.jel, da hi bila civilzaeiia v stanu vzdržati .svetovno v o ji'O, trajajočo štiri leta. NViincdic j«- postalo dejstvo ii« kljub razdejanju imer.ia, ki je brez vsake primere v svetovni zgodovini, nikji r na obzorju konca tega konflikta. Vojna je danes priznani in ustanovljeni status človeške družbe t.*r tudi mora ostati, dokler se vprašanja ne reši na ta ali oni navili. 1/ tega vitim-a krvi in ag uiije >e dviga eno dejstvo, povsem ja-fiio in razločno. Nikakega kompromisa namreč ne more biti. <{lede tega so prosti narodi sveta povsem ene misli in, kar je . nd.io, so prišli do reli nazorov s pomočjo vodstva najbolj miroljubnega narod i :ia svetu, naroda, ki je najbolj nasproten vojni — Ame-rikancev. Skoro popolnoma soglasno javno mnenje vlada v Združenih državah glede brezpomembnodi miru potom pogajanj v nemškem mislil tega izraza in to mnenje ie mogočno učinkovalo, da se je za-dutšilo propagando pacifistov in defitistov v Angliji, Franciji in ilal ji. Povseii. naravno pa je, da je prišel ameriški narod do odlo-"itve, kateri ic dal predsednik Wilson tako pogosto iu zgovorno izraza. Boljše ko* kateri drugi je vedel, kako težko ^a je spraviti v tO vojno in kako resno si je žel »d pravične in poštene poravnave v dnevih njegove nevtralnosti. Za mer ni prijel, dokler ni bil prisiljen storiti to. Ko pa ga je enkrat prijel, nima nobenega namena odložiti ga, dokler se vojna ne koma pod pogoji kot jih zahteva on. Nemci s.> se vedno postavljali s svojo voljo uo zmage, a resnična »olja do / nage je ona ameriškega naroda, ki se ne bori za svoje last .ie sebične namene, temveč za svet, v katerem bo lahko ^ivel v miru s svojimi sosedi. Ko stopa vojna v svoje peto leto, je najbolj čudoviti pogled oni na to ameriško stališče. Konflikt stane ameriški narod približno petdeset milijonov dolarji v na dan. Posojila zaveznikom predstavljajo skoro že dvojno s v o t o celokupnih stroškov državljnske vojne, a nihče ne mrmra nad t mi izdatki n vlada ni naprosila niti za eno samo žrtev, v katero bi glavni del naroda veselo i»; takoj ne pristal. Velika masa ameriškega raroda bi bila vesela, če bi prišel mir /.* jutri iti če bi bil to prave vrste mir. Boriti pn se hoče še nadaljna štiri leta, če potr wnn, da se prepreči mir na.ačne vrste ter noče pri tem izgubiti niti trenutka z računanjem glede stroškov. To j.* s d dna skala narodnega sklepa, katerega ne more noben '•črnski top niti omajati in izmed vseh vojaških, finančnih in ekonomskih virov pr.-stih narodov je ta vir najbolj važen. Dal je namreč nove vere in novega poguma civilizaciji, ki se je nahaiala v smrtnem oprijemu s prtrsastvom ter nosi s seboj tudi zagotovilo kont-čne zmage Splošna vojaška služba Tekom :-adnjih treh tednov so zavezniki z uspešno pomočjo a-m« riških vojakov in mornarjev zavstaviH nemško napredovanje, katerega cilj je bil — Pariz. Nemško vrhovno poveljstvo je bilo še pred kratkim prepričano. da so Amerikanei ze!o slabi in neizvežbani vojaki. Tekom zadnjih treh tednov so so pa nemški vojaški gospodje uverili, da so A-lnerikanei vojaki. ki se v vseh ozirih lahko merijo z najboljšimi nem skinii četami. Zaenkrat so ne more Še ničesar natančnega določiti, kdaj se bo končala ta ;i:*a£na vojna. Ve se Ie to, da bo nemška avtokraeija uničena prej ali slej, kajti uničena mora biti. °ri tem izvanredno važnem delu bo igrala tudi ameriška armada zelo važno ulogo. Kongres je sved, da bodo zavezniki zmagali. Sedaj nihče ne govori o mirti nikdo se ne briga za razna mirovna namigavanja, ki prihajajo iz Berlina in Dnnaji. Zapoeeto delo je treba temeljito izvesti. Kajzer in njegovi generali se morajo natančno seznaniti z A-meriko. Nemčija je prisilila Ameriko, da se je vdeležila te vojne. Ko se jo je pa »nkrat vdeležila, hoče vstrajati do konca. Zaveznikom bo toliko časa pomagala, ko bo ta vojna dobljena. To bi se pa najlažje zgodilo, če bi se uvedlo splošno vojaško službo. Amerika je poslala sv\jo armado v Francijo, ki se je odlikovala bol j kot bi kdo priča-koval. Naša armada je vzrastla takore-koč iz nič. St.ir* je komaj eno leto, pa poglejte, kakšna je sedaj in česa je zmožna. Res je sicer še nekaj nedostatkov, katere se pa da z lahkoto odpraviti. Vojni department je imel silno veliko nalogo. Moral je izobraziti eastnike. napraviti okraje, uplivati na tovarne, da so začele izdelovati orožje in munieijo, skrbeti za transporte itd. In vse to je storil tekom nekaj mesecev. Č'e bi bLa uvedena splošna vojaška služba, bi imeli vedno iz-vežb:ino armado, pripravljeno na vsak slučaj. Vedno bi imeli na razpolago izvežbane in\izobražene častnike, zadostno mnr.*ino orožja in mnnicije ter dovolj transportov, da bi 'poslali vsak hip svoje vojake v oni del zemlje, kjer bi bilo treba napraviti mir. Če bi imeli tako armado, ket jo imamo sedaj, že začetkom sedan "e vojne, 7 gotovostjo trdimo, da bi se že sedaj lahko veselili — i j 11 bega miru. 1) opis Milwaukee, Wis. Sta rišem Vodovnik je dne 26. julija umrla edinka 2 leti in pol stara Josipina. Bolehala je tri tedne za searlet 1'ever. Pogreb se jc vršil dne 27. julija tpopoldne na Holy Cross pokopališče. Starišem iskreno sožalje. Frank Remshak. Fallon, Nevada. Poi-očati hočem neko4iko iz naše naselbine, ker to je moj pr\i dopis in mislim, da tudi prvi iz te naše iarmerske naselbine. Veselega nimam kaj poročati, pač pa žalostno vest. tla je dne 2^. junija za večno zaspal rojak Joe Shane v starosti 60. let. Doma je bil iz Velikih Liplenj (podomače Sen;, t"a-3 a škocjan pri Velikih Laščah. V Ameriki je bil 15 let in je bil ameriški državljan. Pri društvu ni bil nobenem, ker tukaj društev ni. Pokojni zapušča tukaj soprogo in osem otrok, v starem kraju pa eno sestro. al;o je še živa. Pokopan je bil dne 1. julija s sv. mašo. Spremiti smo ga v Fallon na pokopališče; to je tudi prvi Slovenec, ki je na tem pokopališču pokopa«. Soprog mu je priredila lep pogreb; kupila je grobnico na pokopališču za -svojo družino, ker tudi tam že ipokojni počiva za večno. Večna luč naj mu sveti, naj v miru po-J Boljše zdravljenje za manj denaija.. \ Profesor Doktor B. F. Muffin \ 4 Slovenski zdravnik-špecij alist § * Pittsburgh, Pa. 5 I F».ilf » ...I s v nwl n imamn I -i 141 l-4th Avenue, IHmpmU sia*M 9M*a. mUijt «4 Said f'r»tf Si. Pazile u ci|'n 1 aajta imeeon.) Jas sem nastarejši zri ravni k-Spe- 0 cljallst za Slovence v Pittsburgh u. f Zdravim že več kot 38 let boloe ^ moške Sn Jtcn«ke. Ozdravi! sem že na ^ tis«H-e in tisoče oseb in morem tudi ^ vas. V zdravljenju raznih bolezni p imam največje iskušnjo. Rabim sa- ^ nio najboljša zdravila. Imam najb»>- p Ij.ši električni stroj za preiskovanje, ^ I Kit o m katerega se vidi celo vase ^ telo kot na dlani. K meni prihajajo 0 ljudje od blizu iu daleč, da jih zdra- 0 vim. Zko. Moje cene so zmerne. Znanstve- 0 na preiskava zastonj. Pridite k »ni kot k prijatelju. 0 Urala« ar»: od 9. ure zjutraj do 6. zy*čt. V nodrljo »atrifi od 10. ure zjutraj «i. 2. poyoUlr.^. S 5 Jugoslovanska a—__ 551 Katol. Jerinofa —-----^ s. mojroče kositi. Delavcev se težke'< sjan jal ;." i delu. Kakor zdaj \ dobi. Zdaj v košnji je plača za de- dim. je še najboljše na farmah. lavea za 8 ur 4 dolarje iu hrana ter stanovanje. Tukaj vse farme. ki se namakajo; iz vladnega i rike. posebno reservarja so uapeljani jarki p<>ijit. t'o!o. farmah. Skoraj vsak farmer Lina! svoj telefon v hiši iti tudi .skoraj] vsak avtomobil. Kakor >cm sliša-j la, bodo tudi elektriko napeljali; po vseh farmah. j Sedaj pa lep pozdrav v--m rojakom ii: rojakinjam širom Anic-j»a onim v lifnvei-- Slov nska t;»rnu i iea. Prav radi bi videli, da bi ?e še. či\*:t in naj mu bo lahka ameriška:kateri Slovenec .sem na-elil v naš«.; zemlja! | naselbino. 'lukaj se lahko onj dva velika avtomobila 1 m Na farmi i tisoč in 5<,K>. drugi ]>a za je pokojni živel 12 let. V s1arem|-">(H> dolarjev .Potem sta vso Ame kraju je zapustili tudi domačijo. Iriko prevozila in čez dva meseja Zdaj bom pa še nekoliko poročala. kako je tukaj na farmah. Tukaj smo tri slovenske družine in vsi trije imamo svoje farme. Tukaj je poleti vročina ; dežja ni tukaj : po«imi pa hude zime r,i, tako da je ravno prav. Podnebje J« zdravo in dobra voda. Tukaj so lepe farme in vse raste, kar s našim mlati m fantom možem ono izvežbanost in izobrazbo, ki jo potrebuje miad človek. Trije umori ()d govor i kra jincem Pred pa»- tedni je bil umerjen v Moskvi nemški poslanik Mir-bacb. Nemči ja je bila vsledteg.i ogorčena, tla je začela z Rusi Še bolj surovo postopati in zahtevati od njih vse. kar ji morejo iu ne morejo dati. Te dni j^ bil umorjen v Kijevu feldmaršal Eiehorn. Zakaj j> bil umorjen? je precej jasen. l)a bodo zamoglj Nemci s silo odvzeti sto ž.to, katerega jim nočej«i prostovoljno dati.* Nemčija ;e pred štirimi leti na vsak način iskala priliko, da bi se s-iopadla Srbijo, ki ji je branila pot na vzhod. Toda pr pravne prilike ni bi!<» in zato jo je bi!o tr-ba poiskati. V Sarajevu je bil umorj.'ii avstrijski piestolonasleiinik. — Po mnenju Nemi je je hil to zadosten vzrok za napove,! vojne, in vojna ;e je začela. Kdo je umoril Mirbaeha? Dva ne-.nana človeka — boljševika. { Kdo je -■mot il Eiehorna ? Socijalist in boljševik Danskio. Morilci so bili r-rej i/ onih vrst, s kater -mi simpatizira nemška vlada, toljieviki. s pomočjo katerih je spravila Nemčija Rusijo na rob pro-padfi. , i Ne trdimi imlirektro naročila vse tri umore, samo da bi se lažje povspela d« svojega c lja. Vladi, ki se poslužuje takih skrajnih in nesramnih sredstev, parne more ni ko o zaupati, in je skrajna potreba, da se ji odvzame vso moč in besedo iz Rusije oči !vidno kažejo, da je holjševiška vlada v Moskvi praktično pogna ia iz. dežele zavezniške poslanike. Poroča se. da so varno lu-.-peli v Kandaia>ka. <»b Črti nove mitrmauske že!eznie»-, kateri kra; je za nekako slo milj oddaljen u;! Kola zaliva, katerega drže sedaj zavezniške čete v zvezi s krajev i im sovjetom. Ta krajevna vlada je sovražna avtokraeiji Lenina in Troekija v glavnem mestu. Alternativa poslancev je bila če naj se podajo v Moskvo te; postanejo eventualno talci vlade boljševikor. I/, celeči pa se d;t sklepati, da smatrali za vezni Ški poslan'ki v Rusiji vlado Leni na in Trocklja za — sovražno in nevarno. D» rokah predsednika AVilsona in — Irugič, da so nameni Združeni! iržav odločno miroljubni n f»db» no spravljivi. < 'elo stališče i>aŠ;. administracije je bilo najti modus akterem bi se lahko prišlo d< »dnošiijev s sovjetsko vlado. V svoji rahločutnosti z oziron1 na razpoloženje ruskega naroda ie /avrgla vse vojaške preduo--t;. Domnevala je, da je boljše če se >ph>ii ne ustanovi iztočne fronte kot da se jo vstanovi na način, ki je tako nedemokratf <'en. Poslali smo v Rusijo eno komi Ustanovljena lei« 189S "akorporirana h»ta 1900 Glavni urad v ELY, M INN.j GLAVNI URADNIKI: Predsednik: mihael ROVANSeK, Box 2">1, ('or.emaugb, Pa. Po . imdiia \->o pomoč, ki jo morenn i ti< i it i v-nv čo obstoječih razmer Vse to p,-< boljševiški avto krati ko»iečno odklonili. Nastopili M* s >ra/ no. Pretili >o. «!a bodo nap'.v-4dal zavezniškim narodom vojn<\ N i enega dvoma ni \e.-. .zp • lag.) so dokazi. da so nek;!"--, rta ni sedanje vlade v !i u« m denar. Fantasti ali podleži. Vsi nahajajo sedaj v rok:.h Ncmeij* terjnorajo storili manj a!i »o kar zahteva Nemčija. Kot obstaja dogovor sedaj, .j* nemška vlada nad Rusijo kana. (V pa je mogoče sedaj po magati odgovornim ••b,mentom iiii>'ji Ter jih organi/"rati in č* je mogoče strmoglavili bo;:" -vile. potem mora Nem--ija storili vojaške korake, da zavaruje svo io kontrolo. To pa upa ona ptvprečiii. k -i hi s.* s tem potegnilo nj-u: • -i!e ? 'za pad nega boj šča. Vs;iko poročilo, ki je prišlo v zadnjem času, nam pripoveduje < \rdno naiaščajočcjn sovraštvu !ii>keg:i naroda do njegovih nem šl;ih mojstrov. Aii -:e ne !»o vlada Lenina in Trockija konč,«-a neizo-•ritnin. k:ikorhitro posluži ne-/.'jCii-ikain-L::! varstva nenrškega i '- ^ja n a!i »e pe bodo oči vseh s!u-"\ odprle glede dejanskega položaja ; Da priin.■••no icontroiira ter o- , •tu. -v i.eiieijo Rusijo, bi potre-i ■ t«'in odvrniti -ei" / zapadne fronte? '■> dobra strategija, po J« ,' je na neposredna naloga I * - i i armado fiO.OOO mož z za 1 ostniini bojnimi ladjami in zalo-•_ra ^i \ Kola zaliv za zavarovanje imurmaiiske črte, ki je sedaj o-I g rože n a od finskih in nemških čet. — sati. l.jegove (*"e j, J (Nadaljevanje na r{. strani.) ^lovenskl Narod piše: Zanda rtneri jsks postaje na Koroškem so dobile na vod la. naj i pošljejo vlad: natančna poročila o jugoslovanskem gibanju po raznih koroških okrajih. V poročilih naj bodo natančno omenjene o- sebc ki načeljujejo temu gibanju. * » * Precej hrvaških dnevnikov je prenehalo začasno izhajati. Nekateri še vedno izhajajo, toda v zmanjšani obliki. S. * * * V enem letu so zgradile Združene države stoosemnajst ladjedelnic. Stric Sam se drži gesla: — Naglica ni nobena coprnija ' i..... * * * Nemški militarist! tolažijo narod z "dnem, ki bo enkrat napočil". — Kako je že rekel Abr.ham Lincoln? f t • — Nemeem preti velika ameriška nevarnost, — je pisala Vossische Zeitung".r— Torej so Nemci vendarle prišli enkrat do spoznanja. . # . — Z« naše rartjence skrb; v Franciji z vso vnemo Rdeči križ. Ranjenim fanioni ničesar ne manjka. — To poročilo je skoraj ravaotako važno kot so poročila o zmagi. Odlični židovski duhovnik, dr Stephen S. Wse dela sedaj kot navaden dela%*ec s svojim osem-najstletnim sinom v ladjedelnici Luders Marine Construction Co \ Stamford. Conn. Rabi izjavil da je to najboljši način kako priti vladi na pomoč. tj njegovem živ-, !jer»ju ie h lo izra/cnih že vh.^ , groženj. I)a je pa tako dolgo; dvanajstimi d viziji, ako pa ho-«'ete poskusiti pričeti z vašim; tako imenovanimi poljedelskimi reformam:. potem ne bo zadostovalo H) divizij, da bi pomirile narod, ali pa zadušile upor. Nemčija je najbržc prišla dr spoznanja, da je ta mož govoril s preroškim glasom, kajti komaj je pričel Kiehhorn izpeljavati nemški nasilni načrt zaplenjevanja letošnjega pridelka, ko j«. bil umori jen. — Nemčija se ne more zanašati na -voje prijatelje boljše vike. da bi mščevali Eichornovo smrt. kajti maščevali Eichhornovo smrt, kajti t.o. Zato je sama poskušala \ ko-tenini z.atreti zaroto proti sebi > leni. da je aretirala I 'kraj nce. Kakor >e poroča i/. Berlina, se nahajajo med aretirauci tudi ne-kateri ."lani -«?danje 'hetraanske vlade. Ker ..«» socjal no revolu-cjonarn«> gibanje razširilo iz Mo >kve in Petrograda v Kijev, je to znamenje, da pridobiva na um či in da >e razvija sjla, ki bo iz/.i 'ala boljševike in Nemce v Ku--i.ii. * Ako sta poslala .Mit bach in riehhorn žrtvi stare organizacl je teroristov, ki so vodili tako t— pešen boj pr' ti staremu ruske mu režimu, ali na ne. njihov u uior vendar dokazuje. tla se v Ru '-i j i še nahajajo možje, ki obsojajo nemško politiko in ki imajo i'ovolj moči v sebi, da riskirajo svoje življenje s pobijanjem nem skih tiranov. Po celi 1'krajini se širi upor Katerega ne bodo zadušile nem ške druhali. Kadar je enkrat ne zadovoljno kmet-iko prebivalstvo tedaj je kone«. vsake vladne obla >tj. Treba je bilo samo trimeseč ne vlade Kiehhorna, ko ga je za dela zaslužena kazen. In še vprašujejo Nemci začu (leno in brezdvomno popolnoma resno, zakaj jih drugi narodi n« ljubijo.. . * M- * Ako se sprejme življenje feld maršala Ki«Jihoriia kot plačilo z; •{(J miljonov bušljev pšenice, ka Tero je Nemčija vkradla l"kraji ni, potem je Nemčija napravila — dobro kupčijo. Razmere v Nemčiji Iz opisov v monakovski "Post" je razvidno, da vlada v Nemčiji •koro pravcata "vlada terorja", kar je pripisovati strahu vlade pred stavkami in revolucijo. "Post" pravi; "Vojaška sodišča ustvarjajo pravcato vlado terorja v Mona-l.ovem. Armadne »dilasti žive v -talnem strahu pred stavkami v munictjskih in drugih napravah si ičnega značaja. - Vpričo najmanjše provoka-cije ali sploh nikake, izvršujeta /iiiidarmerija in policija aretaci-mo/kih. žensk, mladeničev in < el,) deklic in to včasih z največjo brutalnostjo. — V nekem slučaju je neka deklica rekla nekemu svojemu znancu. ki je bil zaposlen v tvornici za izdelovanje aeroplanov: — ("'e bi morala jaz delati tako mnogo ur 1 ot ti, bi zastavkala. — To pri-I o m bo je slišal neki vojak. k. je deklico udaril s svojo sabljo po glavi ler jo odvlekel na sodišče kjer je bila obsojena pa osemnajst mesecev ječe radi ščuvanja na u-pnr. — Medtem pa smejo resnični zločinci ropati in moriti brez vsake kazni Soglasno z y.javo lista itung a m Mittag ' v Berlinu I:i je bilo že dolgo pred vojno znano kot najbolj nemoralno mesto na svetu, je sedaj to mesto najbolj kriminalno. List izjavlja; — Berlin ne nudi občinstvu ni-lake varnosti več. Ropa se trgovine. stanovanja, revolverji tatov pokajr ob vsaki uri, tatvine in ropi se brez prestanka vrše in vse to prekaša največje ekscese, katere so vprizarjali pred vojno pariški a pači. Vsled teh nesrečnih razmer trpe najbolj ženske, ki morajo po; roči hoditi po neraz^vetljenih \\ lica h. Soglasno s 'Vossisehe Zeitung' f.r bodo N emci, katere je privedel domov patriotizem, po končani vojni takoj vrnili v inozemstvo lako zelo so s«' jim prignusile razmere. ki vladajo v Nemčiji. List pravi: — Svetovna vojna je prvikrat iza ustanovitve nemškega cesar stva zbrala v domovini vse Nemce. živeče v tujini, razven onih ki stokajo v jetniških taboriščih ali ječah. — Njih domovina, kateri so. da siravno živeči v inozemstvu, o stali zvesti skozi desetletja, pa jih je razočarala. Vsled tega so sklenili vrniti se po- končani vojni na I ozorišča njih prejšnje delavnost ter prevzeti narodnost adoptivne dežele. - Nemčija je uveljavila drastične I odre«! he za un.čcnje p rot i vojn« Jf ropagamle. Dvanajst oseb iz oko lice Draždanov je stalo pred krat kim pred sodiščem, obtoženih ve ie'.zdaje in drugih prestopkov. O vnačilo -.e jih je kot člane socija listične manjšine in kazni so obse pale od dveh let in pol ječe p; ■ o osmih let prisilnega dela. ..Amsterdam, Holandsko, 1. avg Slavni "Hungerstein" ali skal: I lakote v reki Labi v bližini Teši-i'a. ki oznajuje soglasno z nem »kim narodnim sporočilom priče tek nemške lakote, je sedaj vidu; I rivi,*- odkar se je pričela vojna. Skala se nahaja sredi struge re ke Lahe ter je vidna le takrat {kadar je voda Izvanredno plitva j Na skali je vklesan v srednje vi soki nemščini napis: — Kadar me boste videli, se bo ste jokali. Nemčija je kriva vojne. Amsterdam, Nizozemsko, 31. ju l:ja. — Bivši stotnik pl, Iieerfel de je izdal spomenico, v kateri za hteva strogo postopanje proti VM'm možem, ki so bili 1914 na če hi nemške vlade. dolž«*č jih. «la so zločinci. Spomenica nosi naslov: "Potrebna poprava nemške Bele knjige" in je bila poslana vsake mu poslancu nemškega državnega zbora. Stotnik Beerfelde pravi v svoji spomenici, da so nemški voditelji začetkom vojne zak.rvili velikan -ko prevaro in so bili v službi iz dajalcev. Zahteva, da se takoj aretira bivši državni kancler Bethmann ITollwcg ter izjavlja, da bo, ako r.c izpolnijo te zahteve, na njih in njihovih potomcih ostal madež ker so tako izdajalsko zanemarili >vojo dolžnost. Ako državni zbor tega ne stori bo stotnik Beerfelde takoj zase in za svojo družino zahteval potne liste v Švico, ker noče več biti deležen nemške sramote in onečasce-nja. Tolovajstvo na Poljskem. Amsterdam, Holandsko. 1. avg V namenu, da se zatre tolovajstvo ca Poljskem, v provinci Lublin ZAKAJ mora vsak razumen človek rabiti Bolgarski Krvni čaj. Ker je najbogatejše naravno tlarilo nn«žii v \ »: i k i luilfxni. ker je sestavljen v/, kttreniti. lubja, listja. semen«, rastlin, želiš«"-. jatr«Ml in cvetov in ima v»-lik«t zdravilu«« ih.h" nad boleznimi. "(Hlstrani zaprtje, slabost, lmlečine v žel(*l«-ti, nevarne ž«*l< *l«"ue pline, gtaro-b.»l. jetrne in le«li«"-ne Ixtlezili ter rev-matizeiu. Blaži in urejuje jetra, »"isti In opre l«-»li«*e. in e ter napravlja bniraio. rdivii. uitN-nti kri. Vsika '!r-i-žiiut l«i iiinrala imeti eno škatljo t»ri roki čaj j«» (|«>b«ir 7Jl stare in iul:n!e. ( ena velike škatlj«' zji družino, tra- jiljoee še>-T mese«-ei-. ~t:nie |n» ;>«>š:i -Sl.lo. škai«-lj jki |MiKti ši 1 j:i m- jni jtrejeiuu zneska, ali pa |>o C. «> 1». Zavarujemo vsako jmSitjutev. Naslovit«" na Marvel Prke--ameriške ofenzive, s«* j< tekom zadnje franc«isko-ameriške »fenzive. se je danes pričela mi ime-rskih topov. V drugi skupini !)•" topov so bili zapopadeni 77. 78 l.'iO in 21(1 milimetrski topovi res dan si> vozili v ozadje vlaki so bili težko obloženi. Kiiko veliko množino predstav ja zajiletijena muuicija. se mor-i lazvideti iz tega. ako s.* pomisli la je nek amer. oddelek, pred no -«« l.iii topovi odposlani, rabil tri 'ni. da je postrelil nemške izstrel ke. ki so bili vplenjeni jirvi dan prodiranja. Narednikom .je bila ;>rvi dan dana čast. da so oddali prve strele iz zajetih nemških to iov. katere >« obrnili na Nemce Drugi dan s«» t<> delo prevzeli če .»vodje, tretji «lan pa prostaki Uplenjenih je bilo tudi na tisoč« -trojnih pušk. Odredilo se je tudi. da se hod« Nekateri topo' i poslali v Zdrnže L»e države, kjer se bodo porabljal • ri patriotičnijf prireditvah, da 'ili bodo ljudje mogli videti. Uspeh zavezniških letalcev. Pariz, Francija. 1. avgusta. — V bojih, ki -t- vršili me«l tiS. i i ^ 29. julijem, so bili zavezniški zra-k epi ovci zelo aktivni na celi fron-i- med Aisne in Marin*. Ta poro-iio je poslal dopisnik llavas agent ure. 2>. junija sn vrgli Angleži in rraucozi na razne sovražnikove pozicij«' dvajset ton raznih iz-'trel-i ov, «iočim so jih zmetali ju-oija celih š.stintndeset ton. Povzročena škoda je jako velika. — Nemčija brez posteljnega pe.ila Pariz, Francija. 1. avgusta. — Lastniki lip<-kih hotelov so objavili za obiskovalce letnega semnja v Lipskem naslednje pripom«"il«>: 4,K«'r je vlada zaplenila hotelsko perilo in ker so ti predmet! splošno umazani, podpisani uljud no prosijo cenjene obiskovalce :>ko *dii še c j o N*iiii semenj, da so tako prijazni, da pr nesejo s seboj« Se vedno se trd , da bi se pog i alo boljševike v naročje Nemcev. T-«* bi zavezniki s silo nastapi-v Rusiji. Zavezniki hočejo h rešiti Rusijo skrajnega ekonom -kega propada in pognati Neme«' / dežele. ( e so iioljševiki tako trdovratno perverzni, da ne razumejo, po t«*m jih moramo rešiti kljub njim samim. t'e j>a je k«lo med njim« tako pro-nemški, da razume naš«, namene, a s«* kljub tenu^ še ustavlja. potem je boljše, da pride pod <.kri!je Nemčije čimprej«* mogoče Influenca v Nemčiji Veliko smrtnih slučajev med četami v Berlinu je pripisovati slabemu prehranjevanju. — Kruppove naprave so morale dati a'.~madi od 30 do 40 tisoč delavcev. Haag, Nizozemsko. 1. avgusta Poročeval«*c londonskega "Times" je sporočil, da je španska influenca v Berlinu v glavnem omejena i a čete, katere se drži pripravljeni- in lahko ljudi, ki so skrajno potrti ter razočarani, ker tako bučno oznanjevana ofenziva 11* prinesla miru. Vedim bolj pogosto je čuti lju t«-r postaviti no d strogo nadzoi stvo. Wak bataljonski poveljnik »ii. ki mrmrajo, "da se jih je va je prejel odredbo generala pl | • Vedno se navaja skupaj liath-a. da naj pošlje generalno poročilo o delovanju in obnašanju alzaških čet ter priproča razne odredb«1 za posebno postopanj«* '/ vojaki. V svoj: spomenici pripoveduje gentral Woide o uporu 10 tisoč Alzačanov na postaji Haverloo Francosko časopisje vporablja tc rkrajinsko žito ter ameriške čete kot točke, glede katerih se jih je, 1 aralo. Pred tremi meseci so čast-iki. ki so se mudili v Berlinu, za upno zatrjevali, da bodo Neme; navzeli Pariz ter končali vojno. — Sedaj pa izjavljajo, da se mora vojna končati še to leto. ker j« 1 esnično. da ne more iti Nemčij«; Prihajanje Amerikancev v Italijo razkritje, da nokaže nesramnost!" nac,a,Je in tndi zaveznikom obdržala STe?a lU mogoče. Oni priznavajo da bolezni in betežuosti stalno iz bi Italjanski glavni stan v severni Italiji, 1. avgusta. — Ameriške «"-e-tc neprestano prihajajo. Nahajajo se v najboljših razmerah in v izbornem razpoloženju ter so zc-l«> veseli sprejema ki so ga bili d«*-ležni. Italjani niso opustili ničesar. 5 in pol. Ni mu treba kapitala, mu «emur so mogli pokazati Ameri- skrbi za delo; treba mu 1* dobra nemške zahteve, da Alzacijo na podlagi narodnosti, kajti, ako bi bili Alzačani v res-1 l^opavajo uspešnost čet. dasl, niči Nenic:. kaj bi bilo poten- tre- ravno obeuem trii,i°' ^ ba " posebnega postopanja". tela, zavezruke usoda. _____' _j V Berlinu čujete preseneti j: vr st arije glede zmede, katere so pov-ločili zavezniški avijatiki z «>b-streljevanjem mest ob Renu. V Mannheiniu so ljmljc prav poseb; 1.0 razburjeni in tej razburjenosti je tudi pripisovati veliko šte-\ilo samomorov. Tiskarji, pozor! Za dobro uvedeno in opre ml je no tiskarno iš«"-o se IZVEŽBANE6A TISKARJA, ki bi stopil v partnership ni pol Izmenjava jetnikov. VVP HI London, Anglija, 1. avgusta, kancem, kako jih cenijo. Povelju- volja in i urjcn«*st. Krasna prilika Ameriška vlada je vprašala Nem joči general je šel Ainerikftncem za tiskarja, ki hoče p«).stati svrj . H.-j Slovani, -kupni uimbu->"tcv li koncertu Zveze j u gosi o \ an-' raški zbor. skill j»evskij| društev 11:1 dan 1. in U. r>KL: ^'T'tembra t. 1. : | IT. l.jepa naša domovina, skup- Ktlinost. Cleveland. ().; Rodo- !ii taniburaški zbor. ljub. Johnstown. Pa.; Zvon. Ko- 12. llrvatskoj, \'ilko Novak, rvst Citv. Pa.; l)«miovioa. Slavec, in^ški zbor, skupna društva. Danica in Slovan, N«'\v York. 1 1opomin k p« 1 ju. P Ilug. !»o do<«-dmijih po«l;itkib mi je S:,ttner. me.šani /bor. skupna »lin-!>il«i moigoet- sestavili sleibči i>ii> ~1va. I 14. Ilmloljub. J..hns- f DEL.: town. I\|. 1. Venec slovenskih nurnlnilr lo. Samospev 7 pes-mi. proizvajata tamibuiašk«>' Hi. Franh-a, Emil Adamič, »no-dt ušt v o Slovenka iz N« w Y«nka ški zbor. Slovan. Brooklvn, N. Y. in Jugoslovanski tambur. zbor iz b> Slovenski svet, ti si krasan. Brooklvn a, N. Y. '2. Star Spaugbd Banner, mešati! zlmr - sjneinljevanjem skupnega tanil>nn..šk«'ga >/.boi a. -latlransko morje. Ant. llaj«l-rib.. skupni nusški zbor. 4. Veuec Votlniktjvih pesmi, s kla\i rja. Zvon prenilj«-vanjem kUwirja g. Josip j l'- Cigani. :lovan, lirooklvu, lir. V.darič N. V. 17. :i i Planinska rož i. Dr. II. I pav. c. moški zbor. Zvrni, Kcrest City. Pa. b I)«»bro jutro, vab-ek za mešam zb«n- - spremljevan jem Forest ' 'it v. Pa. . A. Vogel, moški (i. Iicnis. nil.^ pojeta moška in meša- z'10-r s teuor-sclo (g. Ivan Kibič na zbora Domovine i>i Slav«-a iz New York , skupna društva. P.'. O j. z Bogom, ti planinski svei. Jak. Aljaž, mešani /bor. skupna društva. Iio. Naprej t/a stava Slave, skupni taniburaški zb«ir. To bi bil v eoloti program za naš prihodnji koncert. S tnn pa se ni rečeno, «la tudi tak ostane, New York a Samospev .' 1 V cHi;-i, L. llitdovt-mik. bas-solo (p. K«iguj s spremljeva-njem klavirja; finale moški zbor Edinost. < "levclaiul. (>. b Plani-narica. po uamdnem m rtivu jiri-i-e«lil P. Kogoj s stpr«-ml jcvan.j«-m klavirja: v dvo^pevu nastopitakajti skovogotovo y:a b«> treba še gilč. Alar.v in Ana JadrMi. Clev«' [iz lega ali »liugeira razloga pre-land. O. Idrugačiti. V bistvu na (»stane, ka- Kaj ne bila bi vesela, Ignacij j koršen je. Inik. ženski zb«>r s s-us-ml ie-1 Vk«i v-i>!i llladuik. ženski zbor s s;>r«-mljc-j Ako \ii!i kako druš-vo v t^ni vanjetn klavirja '4. Josip P« ms. programu kako napa«lo, naj mi ml.-, skupni ženski zbor. is. Lahko noč. Fr. Kimovee. žiii- zbor. Domovina. New York. !> Nazaj v planinski raj. Anton naj se takoj 1 Butler St.. Pittsburgh, Pa. stane konferenca, na kateri se bo (23—8) določilo, pod kakimi pogoji naj se NAZNANILO IN ZAHVALA, j Tužniin srcem naznanjam«, prijateljem in i/nancem sirom Amerik«1. da liani je umrla dne Jti. junij;! IDI> naša dobra mati FRANČIŠKA M0HAR v starosti 71 let. Kanjka nu-ti se je šla dne 16. junija nekr.liko .sjn-«'-hajat; na križpotju jo je ]»a pt>-vi»zil avtom«)bil in jo zadel tako nesrečno, da je čez tri tloi v b«>l-nišnici umrla v strašnih mukah. Pokojxili smii p« dne 2-1. junija na P«.se law 11 pokopališču. O«! t«-j priliki se k«po zahvalju-' jemo vsem znancem in j»rijatc Ijcm. kateri s«> nam piiskočili na pomoč v tej liiuli uri. P«>s«bo«. se > ah valju jemo vsem darovalcem krasnih vencev, pirsebno pa ilru-žinam Riidovich, Scšek. ll«-*ta. fara Dobro-!>«>lje na Dolenjskem. Tukaj zapu-Va dva sina in onioženo hčer, \ stari domovini pa brata in sestro.' Počivaj v miru. draga mati, ii večna luč naj ti veti! Žalujoči ostali: John in Jossph Mohar, sina. Mary Babnik, hči. ■Urj Park St. Pueblo, Colo.. 27. julija lil IS. IŠČEM dva dogatja in krajčarja: plača po d« govoru Oglasite se pri: Jacob Šer'-e% Warna. Ark. zamenja civilne in vojaške jetni ke. — Tozadevno poročilo je dobil Exchange Telegraph iz Amsterdama nemudoma -puro'-i. da takoj popra vini. S pevskim pozdravom Ignacij Hude. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. B., Pittsburgh, Pa. — Pismo lahko pišete v staro donuvvino na Ta način, da napišete pismo čisto navadne vsebine, kakor -la ste zdravi in vprašaj;- samo, kje je ta a i 1 «»ni. ak<» je živ itd. V p.-.mw ne sine stati 11 k• o politiki i;i vojni. Tako napisano pisano nesite na postajo Ameriškega Rdečega Križa v Vašem mestu, vzemite s seboj kakega ameriškega državljana, ki bo potrdil vse Vaše izjave, vse drugo bo preskrbel Rdeči K riž. J. P., Port Washington, Wis.— .Mamilih knjig nimamo v zalogi. POZOR. ROJAKINJE! Nujno potrebujem dobro go-po-•linjo srednje starosti bodisi samica ali vdova "brez otrok, tudi se ne oziram, ako je z onim otrokom. Plača dobra Jaz sem vdovec s 4 otroci. pose«Iujcm miobno hišo ter nnam dobro in stalno delo. Ako kateri ne ugaja službena ponudba ter jo bolj vesoli možili se. sem tu-• li jaz pripravljen za slučaj. Vse loza«levne poitmlbe naj se i.aslovi na: John (.'olob, '»7J1 Avenue M, South Chicago. Ill (2-:»—8) VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo sv. Frančiška št. 122 v llomcr City. Pa., v soboto 3. avgusta na farmi so-brata Franka Farcnchak. Z:u*etek ob 6. uri zvečor. Vstopnina za moške .50 o Angleži! kel. Napo:je dela samo vedno na . je vzkliknil jezno. — Kakarko- rasčajo(.a armada vašega veliean • 1; sem bd pri njih, -o vedno pri- -rva. (> },i Nemčija začela razo ; jazno nastopali z menoj. Nikdar toževati, bi kmalo napočil mir. r.isem mislil, da se bodo zapletli _ Tega pa Nemčija ne bo niko v to vojno. Kakor veste, je bila II storila. — je odvrnil kajzei ' moja mati Angležija. .laz ^'ui ve- j recej osorno. — Mi nimamo ta «.no mislil, da je svet dosti velik kih gora kat so Pireneji, da bi za tri izmeti nas. Nemčija bi kon- nas varovale. Mi nimamo'7a sv«.; trohrala Kvropo. Anglija s svo- je varstvo takih silnih planjav kot jun brodovjeui Daljni Vzhod, A jib ima Rusija. Ne, mi bomo ostali merika pa Zapad. večno do zob oboroženi. Nemški kajzer je hrepenel _ * t izbruhu vojne If.i je rekel; Ti Crnogorei, Srbi in Bolgari so čudoviti junaki. (V bodo šli tako naprej, bodo že v enem led-' iu v Carigradu. S Turki ni nič!. Mi sna) jim dali orožje in muni-' eijo, izobrazili smo njihove <"ii^t nike, t"-e >e pa nočejo bojevati, jih mi ne moremo prisiliti. Mi smo >torili v.0(H> mož, dočim je irnH kajzer informacije, da ima-111,1 v Franciji sauio :',0.000 mož. ilekel je tudi. da jih nikoli ne bo-; ino imeli več. J — '-'•-daj je najpri.pt i čas,j d.. Amerika poveča svojo armado. - j,- rekel z zanič I ji vim nasmehom. — Slišal sem. da se je že !drugi dan uprlo v New Yos-kuj |Hii*» rncž, ki niso hoteli iti am nek ' transportni partiik. V nekem se-vemzarpadnem mestu, kjer prebiva j«, večinoma Švedi, se ni hotel nihče registri rati. Lepo. kaj ne. Mi imamo izvrstne informacije oi vseh ameriških razmerah. — Ali veste, koliko ton Tireino-sra j«- potrebno, da se prepelje! enega samega vojaka? — me je vprašal pri neki priliki. Ko se:n odvrnil, da ne vem, je i nadaljeval: — Se^t ton za vsakega vojaka. < "e bi hotela vaša dežela prepeljati -VH>(KH) mož. bi potrebovala, 1Jna tri miljom- ton. Ali mislite, da bi'širi npliv v iztočni smeri prav --------------------- ........ pri tem moji submarini mirovali ? lajajo na tej poti. Ta bedasti nemški načrt se ne bo nikdar uresničil Moji submarini opravljajo izvrst- — i- i ! i - ] r r~\7 ™ i -i a,- i polju, —- nn je rekel nekoč. — to-f m, . . X • ~ * 3 vj 1 Nemci m Cehi ... . , . . * rraneip. m aposoben. Njemu sKusala izkreaii Amerika v Fran- *i * ^ * i _-_ .. . " * manjka vztrajnosti ter ne ix^znaf -- Kako neumna je. bila A meri- NALOŽI, DA ZMAGAŠ Stedilne in vojno-varčevalne znamke dajo vsakemu priliko, da ho deležen investiranja modernega casa-zma^e v Evropi. 3 1'ot do te znia-c se mora tlakovati s "k vod r L", katero ste Izzvani vi in vaši sosedje, da podpišete. Ako jih se niste kupili, pričnite danes. Primerni šotori prodajo WSS. se nahajajo v v-lirtry Siren -MWje se rabijo za mornarico; oglasite se na 34 E 23 r—___ulica. New York. X. Y. -0 If*ing PUcc J-4 >|-fcr 151 Ea»t 86A j r-' i 15 E»«t : >!reer .*)- l-.i« 14'ijt. Sitrrtc {Zahtevajo pojasnilo rev ni imel prilike nastopiti kot J m učen i Ž ali kot drugi Drevfn? Senatna zbornica je bila v'ča»u| postopanja proti Malvy skorol - ,j razna in postopanje je izgubilo Avstrijsko časopisje zahteva po-j^omieuostvspričo veselja, ki jeljasnila. - Ljudske mase ne vedo j ofenzive »--^resnice. _ Vlada polagoma dovo- Francija se je trezno lotila svo- da se Pove resnica. .ie naloge. ,|a bo trezno in kore- - ruto, da ne bo nikakih narodni- Curich, Šviea, .11. julija. — Av kov zn Rolo pašo, Duvala ali Mal- Utrijsko časopisje uri krha vladni man-ver slepiti ljudsivo. Zaradi ------ [tega Arbeiter Zeitnng vprašuje vlado in buržoazno časopisje, zakaj se je od leta 1!M*! poskušalo prepričati avstrijsko prebivalstvo, da ententni narodi umirajo lakote t -r.da bodo prisiljeni skleniti mir. H. T. iJJPU Slika nam kaže na humorističen način, kako je skočil iz t ra nemški viak. ki vozi" iz Ber-Bagdad. Pod izrazom "vlak iz Berlina v Bagdad" je razumeti stremljenje Nemčije, da raz- io indije in preko ter si zasužnjiti vse narode in drržave ki se na- ciji. na ko neumna ie. bila Ameri-'• „1-1-110 » - , ..... , Ij.^ j.o s . ,. .- • z,v'J«"U.ia v strelnih jarkih. Razen Remci zelo ovirajo cesko-slovaško Zelo značilna je bila kajzerje*0Vr:i\j!tVd^vV teQra ,n" l';1 tudi manjka diseij d i- prodiranje v Sibiriji. — Nadalj- \a opazka leta PUb. ko sem ! • l"1"*;. A ' " J.' ne in izvežbanih častnikov. :i.je napredovanje nemogoče, l- i .. 1 <110 izkrcati v rram-ni veliko sir- , ' J s=> » obiskal \ n lejrovem "lavnem sta-t ...... . " * n, " i m ado * S,>daj rzprevitii, kako lah- t • , , 1 - . - - , mi v Plt-^v. . J . , I o je rekel kajzer teaaj. ko škodo š«*stdesct let sem >.c J° h,l° nwm tpr s»ar. — je zavzdihnil n:« ropo! • Kljub temu da bi bil on rad em ga videl za,^ a* .1..,. JCeho'Slk»Pi»a manjši;, politikov in pu ■lil, Ml- J»UJ 1HI J .p . 1 liMilji iiii/tm/iiil: > :,f. ni , . • 1 vtivlfkv/,ni- ii, . , . xoJne« 1)1 akcijo. Prepričan sam. ,)o. oobil. Večkrat sovoril o angle-'v • - t velike armade, motil se je. ko -, - .. ■ . au»*,\. j -\emi-ija poppoluom ski grabi'zljivosti ' ler je tudi' < , r J. ! ,si* ne 1>4» vtsila mirovn i am of-iial pohlep. Jezil se je. ker .. ...... • , , . , J . « •<. ampak da bodo MHO auektirari Havajsko toeje IU i r- - • ■ , I]" -"^"j*" Ji.tkii ;n<»rj;:. luo-j mVMnol., ,«,„,,„, .. i ... . . . ro< 11 zadovolpu z oitmu, kar inn »o .-1 „ : 111 1 >• ■ . .!l'Minol». > e.utat |» • ilipme If, |e bd ves jezen g e<|e v . * n i - Ijl 0 ' • ,>0odmor>ki ,-olni' veliko oflločnos^m , . ~ \em« :ja velikodušno pfwuulila • . • -. - Peuj£° muocnostjo. i-asega razvoja ha Kubi po Np;in k 1 ko-aiueriški vojni. j * Nadalje uain je očital, »la se v- t kavamo v mehiške razmere. Kiii briga predsednika Wil «ona Mehika 1 Zakaj se vtikuje v mehiške razmere? Zakaj ne pu sti M.'hikaiie. ni da bi sauu .ibra- ' ?»-"pi^je. Ko t.» kžsto natančno r«wl je z oni Francozi na fronti, ki radevolje žrtvujejo svoja življenja, vedeli, da ni v ozadju črte nobenega sovražnika, ki bi snoval njih pogubo ter uničenje morale armade in naroda. V mrežo, katero je razpel stari mož, se je ujela čudna mešanica '•'oveštva: neki levantinski pusto interniran !>r;lo 11 j< N" e k Anglfz, i i»> bil \ Rnheleben taboriš«'u mi je ju»-vetlal, da ima nek angleški inofl-t; ir natančno li^to potopljenih la-tiij. o katerih je jioročalo ofimorski čolni rvrenrečili iy.krea\an je. motil s. , '• . - . ' - . . i General • zatvieva;. oje- Seraeiio lrži močil stojjiiike. v katerih ne: 1 1 • . :«'alje m ne more jti utrj; ne po->. kakor pra- tei manjšin jiolirikov in ■tolovcev. Kdeu teh, Duval. ravnatelj Bonnet Rmige* SiMiaj je miljtm la 'raascoski fneili 11. m.sko m vi doba.i:>jo. Ves Ai čakal, da dobi zavezniško po j p* rmanofilskega ter v Nemi I>iid bi izvedel za ALOJZIJA MEWKK. doma iz Pwioba pri Ložu. Cul sem. rin je v « levc-landu. Ohio. _\Ji dva sva bila , . '""i« }>i !->iij>-iii >hil SNPJ.. Cowanda. X. V.. Prosim, j menu. e , „:------. ........ - ... . I Louis ;siv; i >e ;>nznali niti zavezniki, niti provi-zorične vlade v vfeTlivostoku 1 notranje z: oiiali med seboj f \Oinsku. T-* dve vladi delate skup Ko se je Amerika \ojno, je pekel; vmešala ! ladja nič manj liena. j Krog Božiča 1 vnta^il nek - >111 . ■ s no. cof petkrrt potop- eala. ifokler nr bo enkrat za vsobd -- 1 1- ■ r ... . ■» i-.uo vlauivostoske. militarize m. ^ed.ii razoi'aran arooant nini n^s-topanjem svojim prisilil Združene države, da dvignile orcžj< proti nj«'iuu. unii-en nemš lanskega leta me Kajzer je -— Amerika se zavzema za Mow-'j** vpta^il nek Nem.v, ki je oseb- jezen. ioe doktrino, pri tem se pa vme-'"® 1>» »j«tnajslavnejšega nem- Morda mu je tudi z=d šuje v evropske zadeve. Prizna ^"'^ega žurnali-ta Maksimljami »•aj tndi evropsko Monroe deio mu. tla s-«m že pred Leta 1911 z« velike m^ro v*'č N»ese(-i čital neko ang'esko škr afere je rekel: r..-ilo. da jih je bilo potopljenih — Anglija se l»oji iti z nanii v sto. vojno, ker se boji izgubiti Egipt j — j«* smešno' — je vzkfik-lndijr ip Irsko. Vsak narod sr bn — »tnai« na4«'kčoe infor- tiobro preixi slil, pralno tivip- n»a«4je ki ikisu> znane javnosti. vH orožje proti nam. Posebno do-J Nemčija je izgubila tk»sedftj samo I-ro si bodo premislili Angleži.[^t snbinarinov. — ker ne bodo hotefr izgubiti svojih Nekoč nd je roke! nek nemški eastnik : priznala ve-j I a murske da je s so St-uh pred "Indij^ci". . julija. — itiidn 1 »o ki »rili vsakemu pravilno jv "a svo-i° °hsotlbo. 1, da te ne izvoljenemu šefy. • Vsf*h teh obravnava te ri<* tvrofwkih kolonij. Ko •sva nekoč pogovarjala o Camegievih mirovnih predlogih je natančno pojasnil svoje stališče; — Poglejte samo v zpodovino London, Anglija " Pazi, da ne greš ven. ubije kak ln.iijatiec. ali —. ▼M uAik* Mmi i4mu> 90 «kru 9mmt ntiodl lCakor hitro o#« »MMkwj« s«**!* M a»k»at* «♦»»•* prtilt* |a jna «« *r« k»«I pu 1 Wr*ro*»Jm aH |cc» (iflttaa ,t W arm* trn bm VOIjoka! aiharK U aoTarc^K »• v krti« ta irrVia t« vCaslta m«) Prt »aMaala ■ PfuvmatMam, Wnmnjm, »«l*«ln«, takNa«. Tbalm, Ucroft* In «ruft* k««na Masni. M a*«tu*fo tbM aa-ilftt krtt oMnvte v Irttkaa tea Is d potrato« Mat Trrm4n« ara: rukiaa «4t V. ara sfa-«ra« «• r. mir: ▼ patkik *4f g. sj«-traj 4a V voyAliaa: ak sifaljatr m* a kjatom* «. »opoUba. ■ »o—o sa Maa. —- mm« mm — M» MiMk lata tm ftfvvOkal fi šl:ile nam sarnn EN DOLAR in po.'ali v»m bom« popoln 2pnilr«mti kttiior z natant-nim opium, SLIKAMI, imeni in nialon mno-fcib odov, ki i&čfjo dobru^a ni moža. I^hkoaami I'iA^tt in ekle- ntte »re'f« raVon. Mi inrt r.mohil ilorill po-ateno i« diwoljeno po«r*do»anj«*. zato n* 5»«. dite dolarja, ki j« posredi med *ani! »n ZAKONSKO SUECO. Pišite £e dane« ra: RELIANCE P. CLUB j Box 376 Lm Angele«, Cat. Pri vseh teb obravnavah ni bi-Omsku!io razburjenja, nikake jloatrjij čnosti. ki je označeval« •merisk; vojak. Provizorlena vl.ula v mn za svojega predsednika biv*-- - ---- še«ra sodnijeskega šefa i« -a pod-,T8k° AT,*vi,ne P^itiene procese v zorielia i' rilIK^j|- N"'kdo izme,| Obtožen- proviznrie jv'ada. tieneral Horvat noče spre "Ako pa - Tudi ee bi V meri k a poklala j-ajo njegovo od njega samega P l*e v i>isinu. \ajbrze ne misl, sa razglašeno stalile. Voditelj (V jeviti narodi so napredovali in kaj dosegli. Oni, ki niso bili poželjivi in ki Ke niso bojevali, niso ničesar dosegli. . * . ^ Kmalo potem ko je povedal predsednik Wilson v neki svoji noti, kako bi lahko zavladal mir v Evropi, me je kajzer poklical k sebi, nakar sva se začela pogovai ■ .afiai, a nad.'-. I..7, ' - 1. ...... »res. ,>rosi za pomoč. jeTi predloga in zahteva, ,la pri- j• ho-Slovani polastili železn Ške-j L- Hil I iu * ' jr» #wl .v r. ! ,ln I • * a » « gn mosta i»ri Svrazumn ob Volgi, f v Francijo dva miljona mož. bi Y'™VrJ,'T mT1 !asen° Voditelj t e- iVdom tega mosta so Obo-Slova- ne mogliJniče4r opwki ! " kronan. vlaiiar hio-Slovakov je rekel deputaciji ki v ,vezi s Sibirijo. j ja bi namreč dobila , tVmn ** »°Uld*U in fi™***. ^^ je med njegovimi pri- Kakor se poroča iz Moskve, so! te ravno toliko čet, m i^ž- ___60 odstotkov soeijalistov. ki j <>ho-S!ovaki v Omaka poklieaK j-'-** bore za demokraelj«, iu da ne« pod orožje lpfnrke 1912 do narodov. > rek H. _ K lino bo-lb:uiih. IMino. kar more Amerika Avstrijska meja zaprta leviti narodi nanreiImV!i i m I>oinno ,„n, , rcti avstrijsko mejo. _ To se je Delegacija je izrazila svojo vonje o amer.skdi vojakih. On n:kc zalilo v,led tega. ker so se raz- Ijo. t]a postavi na 10 tisoč Uor m moge verjel do so amen iirite vesti, da se > pojavilo v A v- mož. da se bodo boril i Sproti bol j-j bi ji v k0i Jlh :lriji kolere, ki se še v i kom in generalu Horvatu ako pa j v Kurgann pa letnike 1918 do lf>19. Delavci in kmetje so proti temu odločno protestirali. Med Ukrajino in Rumunsko je j rišlo do sporazuma, po katerem Fkr ajina odpove«m sicer zavaroval vašega življeija, kljub tenm se mi pa že vnaprej smili oni ljudožerec, ki bo glodal vašo trdo glavo. Namesto ladje kapitana *bi vam priporočil lepo krsto in vestnega pogrebnika. — Povprašajte, k.ie bi dobili krsto po najnižji ceni. — /■! nemi, da ima vaš prijatelj malo \ eč pameti kot jo imate vi. — Poglejte, kaki) se vam smeja. Norris n. vedel .ee misli kapitan resno .-ili »"e se le šali s svojim znancem. Drugače -e bilo pa s lladd^nom. svojemu prijatelju naj odide /njim. Tedaj je pa naekrat /.godilo nekaj, kar je dalo vsej stvari či si i driigač-i » 1 ce. Pri sose m ji mizi je namreč sedel možak, kateri ju je privede' v gt stilno. Kl.Mib temu. da jim j • kazal hrbet, je vlekel na uho vsako njihovo besedo. Naenkra-. je vstal ter stop:l k mizi rekoč: Uospo.* če hočete kupit; ono ladjo, za katero vem jaz. upam. di f oste naprav.li dobro kupč:'o. Tom ni vrjel svojim lastnim ušesom. -- Kaj na i to pomenit — je vprašal po par sekundah — Povej jim. Viljem, kdo sem jaz — je rekel koeijaž krčmarju. — Ali so smatraš varnega, Joe? — Poskušal boni. — Gosp »ia. — je vzklikni'. Bostock. — Tukaj vam predstavljam V'lcksa. kam.ana *'(jrace Darling ". — Da. onspmla. jaz srm. - Gotovo vam je znano, da sem imel precej sitno-.: ji ncprilik in da sem se vsied tega moral malo skrivali. — .laz »eni mu zadal siirtni udarec, toda. kje naj vzamem doku/.. da me je on prvi pozval in takorekoč napadel. Potem sem se murai skrivali. Tri leta sem že kočijaž. in na sled mi dosedaj še ni- >u piišli. — 1'pani. d;i ini tudi v prihodnji' up bodo. Tedaj se je pa oglasil Carthew, ki je dotedaj molčal: — Jaz sem tukaj tujec in nič c-ur ne vem o tem. — Česa ste bili ob.lolženi ? — I morti. — Kot sem ze rekel, sem malo preveč udaril. — Bilo ie v nekem uporu. — Le vprašajte Viljema. — Njemu je eela zadeva popolnoma znana. Kaj p:; je z. vašimi nasveti? —- je vprašal Norris. — .la/, -< ni poslušal razmotrivanja gospoda Haddena in jih smatram za popolnoma pravilna. In poleg tega ima tudi par izvrstnih i lej. — l pam. tla bi zelo dobro izhajal žnjim. — Sedeti na kozlu >fm se že naveličal in vsled tega sem sklenil zopet na morje. — Kakih >to funtov šterlingov sem s. prihranil, ("e me hočete imeti v družbi, vam jih dam rad na razpolago. Kar se pa kredita tiče. ga lahko dobite pri oni stari firmi, ki jra je meni še vedno dala. Ta trgovina ni pri meni izgubila niti beliča. Kakšen kapitan sem pa ja>. vam lahko najboljše nove Viljem, ki me že desetletja pozna. — Takih kapitanov je malo — je pripomnil Bostock. — Zdi -e mi ,da bo precej nevarno za vas — je rekel Norris. — V kočiji 'se hdiko skrijete, drugače bo pa. če poveljujete lacliji. — Tak"j vas bo.1.o imeli, kakorhitro stopite na krov. Dok!e: ue odplujemo, se moram skrivati in si nadeti drugo ime. — — Kakšni ime? — je vprašal Iladden veliko bolj začuden. — T«gj; ne veni zaenkrat — je odvrnil Wicks. — ("e ne bo drugače si bom kupil ime. — Ali veste, katera ladja bi bila pripravna za nas? — Seveda — Krasna ladja — To je jahta 'Sa'\ Drči po mor ju *<"t stara coprniea — Sedaj je naprodaj. — Kako je pa velika? — Za tri zadostuje. — Tudi štirje bi bilo lahko, če bi bila po-treii.i. — Kuharja moramo imeti. — Iz navadnega človeka se da napraviti mornarja, z novonefenim kuharjem bi si pa ne upal na mor je. Sicer pa še vem za enega. — To je moj bivši spremljevalec A tnalu. — On izvrstno kuha. Odkar se je bil vmešal Wicks v pogovor, se je Carthew popolnoma predrugačil in se je začel zopet z vso vnemo zanimati za podjetje. Novi kapitan mu je ugajal na prvi pogled in je bil prepri-črr-. da si j? zbral pravega človeka, ("e smatra svoj načrt za nekaj tako dobrega, če hoče vložiti podjetje ves svoj denar in ee lahko pribavi neomejen kredit, mora biti vsekakor nekaj dobrega. Po kratkem obotavljanju je rekel Norris, da je popolnoma pripravljen. Hadden in Bostock .sta se poravnala. Na mizo so prinesli nekaj LEPA FARMA NA PRODAJ. Na prodaj Je 100 a k rov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se vasi Willard v Clark County, Wisconsin, v največji slovenski naselbini. eno miljo od železniške postaje s rerkvijo in šolo; zemlja je naj-Itoljše kakovosti in nekako itolovlca je i>olagoma valovim, kar dela idealno farmo za žito ln živinorejo: na farmi nikdar ne zmanjka v«wle: ceste so ograjene: nad 70 nkrov očiščene zemlje, ostalo norost lo z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre ž njimi, če se jih vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavblnskega lesa. 3 akrov rži. 0 a k rov pšenice, 7 akrov ovsa. 8 akrov ječmena iu 6 akrov ajde. seno in voz. Plača se polovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih. Li \V. Kuhlmann. -teklcnie šampanjca, nakar so začeli piti in si drujr drugemu nazdra vi jat:. ' ez tri dni se je približal rok. ko je imel dobiti Norris od svoje ga advokata r.opet petinsedemdeset funtov šterlingov. Šel je k njemu *.er mu povedal, da namerava vložiti svoj denar v neko podjetje. ki mu bo precej neslo. — Kakšno podjetje? — je vprašal advokat začuden. Postal "k-in družabnik nekega človeka, ki bo kupil ladjo. — Ladjo? — Hm. to je pa zelo riskantno podjetje. — Meni ?e zdi, da ni. — Pomtsliti morate, da bodo vsi lastniki dH.i'i ter da bodo zastavili svoje življenje za ladjo. —A tako. tako? — Toda zdi se mi. da vi niste mornar, dragi Carthew. — Meni se je zdelo, da ste bili nekoč v d plomatični slu.-bi. — Seveda sem bil, toda v tej deželi ne more živeti človek od o-nega. kar mu nese diplomacija. — da/, seem se tudi veliko vozil pc mo-.-u in mi n* znano vse. kar se zahteva od mornarja. — Kaj pa zahtevate od mene? — Žel'm, da bi bili malo bolj popustljivi. — Čez štiri meseee. ko imel dobiti od vas prihodnjo svoto, me namreč ne bo v Sidney .. — Na morju bomo namreč ostali šest mesecev. -— Prepričani bodite, gospod Carthew, tla vam ne morem pomagati. Na noben način ne. Vsaka beseda, ki jo izpregovorite je zastonj. — Vi se poslužujete istih izgovorov kot ste se jih posluževali pred štirimi meseci. — Drag: prijatelj, to niso nobeni izgovori — To mora biti, kaj ti tako je dogovorjeno. — Danes vam torej ne dam nič več denarja kot samo svoto, do katere st? opravičeni. Kljub temu bom malo popustljiv. - Ce bom slišal, ria ste res odpotovali iz mesta ter da sr havite s pošteno trgovino in boste slučajno v kaki zadregi, se lahko obrnete name. — Moj F.og, to so grozni predpisi. — Morda so grozni, morda ne. jaz jih ne morem Izpremeniti, Prepričani pa bodite, da so dobri in skoraj bi rekel, da celo izvrstni za vas. — Ali me je oče zato poslal sem da bi mi preprečil lotiti se kaki g;i koristnega podjetja? — O t Me. ni oče ničesar omenil in kot. presodim iz njegovega p i sip a je njemu popolnoma vseeno, česa se lotite. — Tudi po mojem mnenju on *ic dela prav. — Kakšno sodbo pa Imate o njem? — Hm. kakšno sodbo? — Ne vem, če bi vam povedal. — Toda naj bo. — R:'kel bi skoraj, da pfra uganil. — Vašemu očetu je največ na tem. da vam prepreči povratek v Anglijo. — Ali ni tako? — Da. tudi meni se zdi. da je tako. — Ničesar vam ne bom prikrival. — Vedite torej, da nofe.jo doma ničesar vedeti o meni. Tola jaz ne bom šel v Aaglijo. Jaz bom križaril samo ob otokih Južnega morja. — Saj sbližanje k novim pozicij jam sovražnika. Šli smo preko tretje faze, to je fraze zasledovanja, ko m je naše [napredovanje ustavilo zapadi južno od Rheims in severno no in no od Vhateau Thierry potom nemških protinapadov proti severu ter bojev nemških zadnjih straž proti jugu. Vsled tega smo šli skozi četrto fazo, namreč korakanja k liovim pozicijam sovražnika. Z eno besedo, ko so Nemci spoznali obsejr škode, ki je slecfrla razvojem 18. in 19. julija, niso imeli nobene druge izbire kot umakniti se do Ourcq doline. Značaj obrambe na krildi pa je Nemcem zagotovil zadostni čas. da se spra-J vi ljudi in dobave iz ozemlja, katero se je sklenilo izprazniti. * Dočim je bila tretja faza v teku, ona 19. julija in dveh dni, k j sta neposredno sledila uspešnemu napadu, smo vjeli veliko mož ter zaplenili mnogo topov, ker je bila nemška pozicija pretrgana sei verno in južno od Ourcq ter se je vršil z nemške strani nereden beg iz pretrga nega obrambnega siste-c:a. | Po 20. j li 1 ju je bilo v tehnič nem smislu zasledovanje končano V teh treh dnevih smo vjeli 20 tisoč mož ter zajeli 500 topov. V več kot dveh tednih, ki sta sledila nato. pa smo zajeli le štiri to-I ove ter manj kot polovico štei vila jetnikov. Povprečnemu človeku, ki ni seznanjen z vojaškmi stvarmi, je težko pojasniti razliko med bo-;(1m, ki se vrši sedaj ter onim pr-,l\'h dni francosko-ameriškega na/ pada. Takrat so bile pridobitve skrajne važnosti ter takega zna- j dan je pridobitve pa so posledicfi nemške odloči* ve. storjene vsled prvotnega poraza, umakniti se iz I Marne žaklja na kako novo črto najbrž na črto ob Vesle aH elo ono ob Aisne. Hitrost napredovanja zaveznikov ni sedaj v glavnem odvisn* od naporov zaveznikov, temveč od — nemške politike. Če bodo ali Amerikanci ali pa Francozi naprej hitreje kot si to Vojna divja v Franciji, Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! United State* Food Administration žele Nemci, dočim bi slednji uvi-«'evali potrebo spraviti na varno težke topove in materijal ter potrebo utrjevanja nove črte, — bi \rglL v boj sveže divizije in razvili bi se obupni boji kot so se vršili pri Epieds v preteklem tednu in pri Sergy in Seringes v teko čem. Take sveže čete odbijajo na i I ade, ustavljajo zasledovanje in posledica je začasno ustavljenjt operacij. Sedaj se bližamo času, ko se bo napredovanje zaveznikov konča 1« pred pozicijami, katere so si izbrali Nemci pred najmanj dve i mi tedni za trajen odpor. Kakorhitro se bo dospelo do teh pozicij. bo* padla vojna naenkrat nazaj na stališče vojevanja v zako I-ih, vršeče ga se na ostali fronti. Zavezniki namreč ne bodo mogl? pretrgati nove črte, dokler ne spravijo na lice mesta sveže arti lerije, dokler ne zgrade novih komunikacij in ne zberejo potrebnega materijala. Zavezniki imajo namreč seda i za seboj napol porušene ceste ter sploh nikakih železnic, dočim imajo Nemci za seboj nepoškodovani sistem komunikacij. Kar se vrši sedaj, je četrta in zadnja faza ofenzivne operaeijf postojanskega vojevanja. To je pohod približanja k novi črti po raženega sovražnika, kojega po-iaz pa ni v nobenem smislu — zmanjšal njegove zmožnosti usfcr* jati na novi črti. Zemljepisne raz mere mu dajejo celo na razpola go celo vrsto takih stalnih ob-rambn h postojank, posebno onih za Vesle in pred Aisne. Foch in Ludendorff sta oba v redeljo, dne 20. julija ali pa že preje vedela, da bodo morali Nemci zapustisti žakelj pri Marne ter se umikati do Vesle ali celo do gričev južno od doline te reke. V onem času je Foch morda še vedno upal. da bo mogoče iz premen.ti umikanje Nemcev v velik poraz in sicer s močnimi 'napadi in Ludendorff se je morda bal take možnosti. j Tekom nadaljnih 24 ur pa stal cba spoznala mejo možnosti. Ofenzivo kot je ta, lahko pri-iperjate noložaju, ki nastane vsled velikega požara v kakem mestu Požar se je v pričetku mogoče razšir 1 preko več blokov ter divji1. še naprej, potem ko so ognje-pasci potegnili črto krog požara ter sklenili, ' kje ga hočejo vstaviti. Pri tem žrtvujejo gotova poslopja, ki še ne gore, a katenii ltOČejo rešiti. V takem slučaju pravimo, da je požar pod kontrolo, čeprav gre požar naprej ter se ozemlje razdejanja širi po pred pisanih meja. V istem smislu so bile zavezniške operacije v žaklju pri Marn* pod kontrolo od 20. julija naprej čeprav ie bilo že takrat znano, da se bodo razširile do Vesle in da bodo Nemci izpraznili tri četrtine žaklja pri Marne. Najboljše sredstvo. V New Vorku so prijeli ruskega Žida, ki se ni registriral. Ko j so ga vprašali, zakaj ni storil te- je odvrnil: — To ni moja vojna. — Sedaj so mu oblekli vojn ško suknjo in mu s tem dopoveda-1;, da je to tudi njegova vojna. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo "Mirni Dom'' št. 4f> SDPZ. v Johnstown, Pa., v nedeljo 4. avgusta na slovenski zemlji v Morrelville. I*a. Vstopnina za gospode 2f><-; dame! proste. Vljudno vabimo vsa društva iz johnstownske okolice, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, tla mas poselijo gori omenjeni dan. Za hladno pijačo in drugo ho skrbel odbor. Opomba. —-Članom goi-i omenjenega društva se naznanja, »la se bo seja vršila dopoldne ob 10. uri in ne-popoldne. Asesnient s«* bo pobiral do 1. ure. Potem pa vsi na piknik. Gregor llreščak. Zel i m zvedeti za ncuslov moje sestre CILK HOČEVAR, oniožene KERLIN. doma iz Kamne« a vrha in njen mož iz Sredine pri Krškem. Pred 10. leti sta bila nek je v PeniLsvlvjmiji. Kdor ve za njen naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu boni hvaležna. ali pa naj se .sama oglasi, imam nekaj važnega za .sporočiti. — Mrs. Prances Fabian. :',s:m St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. cm-7—2-8) VABILO na plesno veselico, katera se pri- redi v korist nove slovmiskc dvorane v soboto 10. avgusta v l'ni-ver&alu. Pa. Začetek oh G. uri zvečer. Vabimo rojake in rojakinje il/ okolice, da nas blagovolijo pose-titi na omenjeni dan. Vstopnina za moške ."»f vojni davek; dame proste. Za vse potrebno bode skrbel za to izvoljeni odbor. (.Ti-7—2-S) Želim zvedeti za prijatelja VINCENT A K LEŠNIK, doma i/. Zaloga pri Ljubnem. Pred štirimi leti sva bila skupaj v Seattle, Wash. Kdor ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležen, ali a naj se sam ogla-si, imam nekaj važnega za sjwiroMii. — John Muz-gfu <>41G Varian Ave.. Cleveland. Ohio. CU-7—2-S) Rad bi izvedel za naslov svojih <1 veli prijateljev ANTONA MOLJ <> V EC in ALOJZIJA ŠESTA N. Oba sta doma iz vasi lludeževo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred dvema letoma sta se nahajala v Virginia. Minn., in zdaj ne vem, kje se nahlajata- Prosim cenjene rojake. če kdo ve za 11 ju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Frank Moljovee,, Box 131, Norwich, Pa. 317—2-8) I S Č E se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke ct ne za francoske dolge. — Max Fleisher, 2."i8 Lewis St., Memphis, Tenn. Jaz Frane Krhin, doma iz Miho-vice št. 17, občina St. Jernej prt Novem mestu, iščem svojega strica Antona. Naslov: Franz Krhin, Prigiouiero di Guerra, Korpor.. Finalmarina, Italia. (31-7—2-S) ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. 644 Peno avenue Pittsburgh, Pa. Dr. LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJ ALIST MOŠKIH BOLEZNI MoJa stroka Je zdravljenje akntnth ln kronlčnlb bolezni. Jas mm ie zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln epo-cnati vašo bolezen, 6a vas ozdravim ln vrnem moC ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skufin^o pri zdravljenju mofiklb bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na men*, moja skrb pa da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite IHm- prej«. Jaa ozdravim zastrupljeno kri, mazuije ln line po telesa, bo- u»ni v grlu. izpada nje las, bolečine v kosteh, stare rane, 2lv£ne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah. Jetrah ln ielodeu. rmenleo, revmatlzen*, katar, zlato 211o, navdubo Itd. tw Uradne ore so: V ponedeljkih, r red ah ln petkih od O. are zjntrnj dc 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. nre zjutraj do 8. ore zvečer, ob nedeljah pa do '£. ure popoldna. — Po pnAtl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. LORENZ, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa. Nekateri drogi «dravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jaz znam hrvatsko še ta starega kraja, ta to vaa lažje zdravim, ker raa razumem. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah nasa potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. JETIKA! JE TIK A: Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi 7. novoiznajde* nim zdravilom N en m asa n. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo park rat rabil, bo že videl njega veljavo. Zdravilo Neu-masan koata $5.35 in se dobi pri: A. B. KOLAR CO., (27-7 26x) Naahwank, Minn. Bartol J. No. 33073S Bear Dan. No. 260638 Besen s Mary Miaa No. 330062 B»biČ Vajo No. 260583 Božičkovič Djnro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grguriž B.dž No. 260573 Gilbert Giuseppe No. Kastelic John No. 44708 Kovač Frank No. 2G0641 Kučič Matija No. 45015 Mikolich John No. 323252 Modic Ivan No. 329720 Novak Rozi No. 45313 Oswald Jos. No. 260621 Pintar No. S8084S i ^ Samide Frank No. 330721 Sinčič John No- 330762 Spaniček Rozi No. 328894 Starčev ič Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charlea No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Tark Jernej No. 329741 2tfar Frank No. 44273