Izhaja vsak ' dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
♦ «<
DIIBIISKI DELAVEC
v • /
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-Uca št. 5.
Telefon 8|V1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Letnik 2.
Maribor, pondeljek 3. februarja 1919.
Štev. 27.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! ©••••••••••©•■•••••• ••••
./
Razglas
glede poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa.
1. Za neokupirano slovensko ozemlje je odprt ves poštni promet, brzojavni in telefonski. Tudi glede pristojbin veljajo še prejšnje naredbe trgovinskega ministrstva z dne 3: avgusta 1919.
Za vs k paket je treba posebne spremnice.
2. Pošini, brzojavni in telefonski promet š Hrvaško-S'avonijo, (razen okupirane Reke, z Dalmacijo — razen okupiranih delov) in Bosno-Hercegovino je upostavljen v istem obsegu in proti istim pristojbinam kakor za neokupirano slovensko ozemlje. Glede kartiranja veljajo Podpisi za tuzemstvo.
Poštni promet s kraljevino Srbjjo je odprt samo z Belgradoin za pisemsko pošto in za-denarna pisma. Poštni paketi za Belgrac^ se morajo nasloviti s popolnim belgradskim naslovom na poštni urad Zemun — poste restante. Poštni urad Zemun dostavlja s pošto' take pakete strankam v Beograd, katere morajo same prihajati po take pošiljatve v Zemun. Nakazničin promet s Srbijo še ni odRrt. Privatne brzojavke in, telefonski razgovori so dovoljeni samo za Belgrad in z Belgradom. Uradne brzojavke sprejemajo pa se tudi za ostalo Srbijo.
. 3. Poštni promet v Nemško-Avstrijo je dovoljen v polnem obsegu po sledečih pogojih : 1. Pisma {narečja teža do 250 g, vzorci do 35J.g) so pod*rž< na cenzuri in, se morajo wto oddajati odprta. 2. Denarna pi.->ma iz Nemske-Avstrije so prepovedana, ker je uvoz bankovcev prepovedan. 3. Naka^nični promet je dovoljen kakor poprej. 4. Promet s paketi je dovoljen. Ker je izvoz živil prepovedan, se morajo paketi oddajati odprti in če vsebujejo živila mora biti priložena izvoznica politične oblasti. 5. Poštni nalogi so d<>volji ni. 6. Brzojavni in telefonski promet je dovoljen, a poštni uradi morajo paziti, da ne odprav jajo* brzojavk in rie dopuščajo telefonskih ra?gorov, kateri so v škodo naši skupni državi. 7. Promet s poštnim hranil-ničnim uiadom tr.aja samo še do danes. Stranke morajo razpolagati tudi po 31. januarju s svojim denarjem, ki ga imajo vložen« ga pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju, toda naročila glede svojega denarja morajo dajati od.-dej samo pismeno. Tako dopisovanje 410 31. jantarju 1919 ni več prosto poštnine. Poštno-hrani nični urad na Dunaju pa pošilja strankam odpovedane
zneske ali s poštno nakaznico ali pa, če so elani našega novega čekovnega urada v Ljubljani, po tem uradu. Vplačila za poštni hranilnični urad na Dunaju se ne sprejemajo po 31. januarju 1919; stranka pa taka vplačila lahko pošlje s poštno nakaznico, ali pa, če je član našega čekovnega urada v Ljubljani, lahko nakaže od svoje imo-vine pri tem uradu razpolpžljivo svoto poštrfo-hranilničnemu uradu na Dunaju. Plačilne nakaznice poštnobran lničnega urada na Dunaju s pečatom (rdeči pečat levo spodaj na nakaznici) z datumom do vštetega 31.. jan. 1919 morajo se izplačati, ako so prišle tudi šele po 31. januarjem 1919. ,
4 V istem obsegu in po istih pogojih je dovoljen tudi promet s Čehoslovaško republiko.
5. Glede prometa z ostalim inozemstvom (tudi s Poljsko, Ukrajino in Ogrsko,' še niso dovršeni dogovori. Raditega poštna uprava ne more sprejeti za nayadna pisma v te države nobenih garancij, da pridejo na svoj cilj. Priporočena pisma, »paketi in denarne poš-ljatve pa se za te države. še ne smejo sprejemati.
Poštno ravnateljstvo.
Političen pregled.
Reka sigurno naša. Dr. Korošec se je napram uredniku belograjske »Epoche« izrazil sledeče: »Reka ni bila nikoli mednarodno ogrožena. Bila je samo začagno okupitana od Italije. V zadnjih dneh se Vedno bolj občuti Wilsonoy uptiv. Danes Vam morem reči povsem sigurno, da bo Keka jugoslovanska. Naša javnost naj se ne boji in ni ji treba kolebati o naših narodni!), vprašanjih. Danes ni čas za kolebanje.«
Mirovna konferenca je minoli teden obravnavala vprašanje o nemških kol|onijali. Sklenilo se je, da. pokrajine, ki imajo dovolj civiliziranih ljudi, same določijo, ali želijo samostojnost ; v tem slučaju morajo biti zmožne za samovlado. Sicer pa bo zveza narodov določila bližnjo vel silo. ki bo to kolonijo upravljala.
Češko-poljski spor poravnan. Med Češko-slovaško iiv Poljsko je prišlo minole dni pri prepiru zaradi mej do krvavega spopada. Mirovna konferenca je sklenila, da začasno zasedejo preporno ozemlje antantne čete, dokler se meje ne določijo.
Delavski nemiri na Dunaju. Komuni-1 ična stranka je priredila v soboto pod milim nebom veliko zborovanje brezposelnih. Po zborovanju je prišlo, do hudih razgredov, katere je policija komaj zadušila.
Italija podlegla? Iz Haaga poročajo, da je Italija podlegla s svojimi zahtevami po Reki in dalmatinski obali. Kaj pa je s Trstom?
Belgija zahteva kot o lškodnino za po vojski povzročeno škodo 15 miljard frankov.
Mariborske novice.
Imenovanje v mestni službi. Vladni
komisar je imenoval vojaškega živinozdravnika Hugona Hinterlechner mestnim živinozdravnikom v IX. čin. razredu.
SHS poveljstvo Dravske divizijske oblasti. To je od 1. svečana dalje novi naslov višjega armadnega poveljstva, oziroma vojaške posadke v slovenskih pokrajinah. Komandant te najvišje oblasti je general Smiljanič, ki v svojem prvem razglasu med'drugim omenja, da se na ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. decembra ustanovi »Dravska divizijska oblast«, ki obsega ozemlje Slovenije s sedežem vrhovnega poveljstva v Ljubljani. General Smiljanič je torej v soboto prevzel zapovedništvo nad vsemi poveljstvi na ozemlju »Dravske divizije«.
Razpisana nagrada 1000 K se bo razdelila jutri v torek zvečer ob %7. v gostilni Kirbiš v Vetrinjski ulici. Dotični, ki so se prijavili naj zanesljivo pridejo.
General Maister proti alkoholu. General Maister je izdal na svoje vojaštvo z njemu lastnim navdušenjem pisani oklic proti vživanju alkohola. Z izjemnim stanjem izdana prepoved vživanja alkohola ne zadene samo nas žejnih civilistov, marveč, kakor gospod general pravi, »še v večji meri vse vojaške osebe«, tedaj tudi gospode z zlatimi naramnicami. »Pričakujem«, pravi g. general, »da bodo ravno moji vojaki vzorno vpoštevali to mojo prepoved, vedoč, da jih vse nam sovražno prebivalstvo vedno opazuje in vsako priložnost vporabi, da spodbija ugled in čislanje, katero si je pridobilo moje vojaštvo.« Oklic zaključuje:	»Vzdržujte se alkohola doma,
posebno pa ne zahtevajte takih pijač od gostilničarjev. Vsak prestopek moje prepovedi bom strogo kaznoval.« Po našem mnenju bode vojaštvo ta uka» lahko izvrševalo. Težje bi bilo, če bi.,bil ukaz izšel recimo še pred dvema mesecema.
Razpis služb. Popolniti je 12 službenih
mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu pri Ljubljani. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60' K v prvem letu, 80 K. v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem poizkusnem službovanju in po prebiti strežniški preizkušnji se bo kompetentnemu oblastvu predlagalo, naj se strežniki stalno namestijo s. pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od šestega leta dalje imajo definitivni strežniki pravico do osem v pokojnino vštevnih triletnic po 150 K, tako da bi znašala po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 kron; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih neizpremenjeni. Ob provizornem službovanju v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved štirinajstdneven rok. V zmislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kdt 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in izpričevalo o nravnosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do dne 25. fe-
Maribor, dne 3. februarja 1919.
Mariborski delavec.'
Štev 27-
bruarja 1919. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila. — Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti izpra/,njeno službo mestnega živmozdravnika 11. razreda v X. činovnem razredu mestnih uradnikov ljubljanskih. — Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru je namestiti: 1 stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki in s pravico do službene obleke, oziroma denarnega namestila zanjo, in 1 pomožnega šolskega slugo s predpisano dnino in s pravico do službene obleke, oziroma denarnega namestKa zanjo. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje nuj se vlože do 15. februarja 1919. Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost.
Snaženje trotoarjev. Mestni magistrat razglaša: Glasom predpisov za mesto Maribor o vzdrževanju cest in prejmeta na istih, je dolžan vsak hišni posestnik tlak in hodno pot pred svojo hišo očistiti snega in leda popolnoma. Če , je polzko, je pa dolžan, tlak in hodno pot večkrat posuti z pčskom, pepelom ali z žaganjem. Hišne posestnike se opozarja na omenjene predpise, ker se bodo sicer prestopki zoper iste najstrožje kaznovali.
Razobešanje izzivajočih zastav , in raba izzivajočih znakov se smatra kot državi nevarno demonstracijo, tako je sklenila vlada SHS.' Kdor pri nas razobeša črno-rudeče-rumene zastave ali nosi trake te barve je kaznjiv.
Penzije vojaških vdov in sirot za december in januar. Na brzojavno vprašanje je naš zastopnik na Dunaju brzojavno odgovoril, da so penzije za vojaške vdove in sirote za meseca december in januar že izplačane potom poštne hranilnice. — Kdor bi jih še ne bil prejel, jih dobi v najkrajšeni času.
Nemškutarji pozdravlajo srbskega generala. Dan prej, predno je piišla ameriška misija, so .se pripeljali trije avtomobili nenadoma v Velikovec. Nemškutarji so mislili, da je prišla ameriška misija, pa so priredili došlecem velike ovacije in obkolili avtomobile. Iz avtomobilov pa je izstopi) general Smiljanič, poveljenik II. vojnega okrožja, s spremstvom. General se je zbranim zahvalil za ovacije in izrazil svoje veselje, da so se velikovški nemškutarji sprijaznili z mislijo, da postanejo dobri državljani SHS. Zbrani Nemci in nemškutarji so dobili strašno nčumne obraze. Bilo je za počt!
Izpraznevanje grebičnih jam. £ii iz-praznevanju grebeničnih j,am se je opazilo, da dvorišč,a n iso\ očiščena od snega, vsled česar je izpraznevanje zelo otežkočenQ, če ne celo popoL-noma onemogočeno. G. hišnim posestnikom Oziroma njih namestnikom se v lastno korist naroča, da odstranijo sneg iz dvorišča, predno prosijo za izpraznitev greznic.
„Sokol“ v Mariboru je imel dne 11. januarja t. I. svoj 9. redni letni občni zbor, ko-jega se je vdeležil ) lepo število čl nov iz stare dobe. Posetili so pa zborovanje turii prijatelji sokolstva, kateri šo n;i novo javili vstop v naše društvo. Starosta br. dr. Rosina je v svojem nagovoru označil sokolsko delo v Mariboru v preteklosti, društvene in druge težave tekom vojne in naloge, koje čakajo sokolske organizacije v bod<*jnosti. Spominjal se pa je tudi padiih članov »Mariborskega Sokola" in onih odseka v Selnici ob Dravi, ter nadalje članov, koji še se do- sedaj nioo mogli vrniti v Svojo domovino. Poročilo sta podala konečno še br. tajnik in blagajnik. Novi odbor iivolil se je sledeče : starosta dr. Sernec, podstarosta dr. Koderman, načelnik Ilich, odborniki: Pišek, dr. Irgolič, Šoštarič, Majer, Jager, Hvaknc. Namestniki: Špes, Resnik* Hren. Predglediiiki računov: Weixl, Prelog. Kakor je bil „Sokoi“ pred vojno jedno izrned najbolj delavnih društev v Mari-
boru, tako bode tudi sedaj zopet intenzivno priefel z delom v telovadnici- in sicer s telovadbo naraščaja, dijaštva, sokolih in rednega članstva. Opozarjamo, da kdor želi vstopiti v društvo, naj to prej ko mogoče javi pismeno na naslov telovadnega društva ;,Sokol“ v Mariboru, Narodni dom.
Dovolj kruha. »Narodni list« piše: Mi Slovenci, Srbi in Hrvati smo imeli za se dovolj kruha, a morali smo hraniti silno množino tuje vojske. Pšenice irt rži bo toliko, da če je na vsako osebo računamo 1150 klg na leto, da nam bo ostalo 4. miljo ne q, ki jih bomb lahko izvažali ječmena je pri nas toliko, da ga bomo lahko prodali , za 60 miljonov dinarjev. Turšiče, pa nam bo ostalo preko obilne potrebe 15 miljonov q. Za pšenico, rž, ječmen in luršico bomo dobili do 400 miljonov kron in še bo ostalo vsega nad potrebo.	‘	,
„Du Hund, jetzt werden wir deutsch reden!“ G. urednik? k včerajšnji notici v Vašem listu o napadu na slovenskega akademika v Gradcu Vam poročam kot očividec sledeče: 29, januarja nam je ravnateljstvo naznanilo, da smo Slovenci izključeni od pouka. Ko smo zapustili akademijo, je praporščak Raich napadel trg. akademika Zcjolšeka s klici: »Du Hund, jetzt werden wir deutsch reden!« Na kar ga je med splošnim odobravanjem in tuljenjem zbrane množice pobil z bikovko na tla. Potem se je cela zadeva tako vršila, kakor ste včeraj opisali. Kaj pa, ko bi mi v Mariboru začeli s klici:	»Zdaj pa bomo
slovenski govorili!«	■	.
Protestni shod v Mariboru. Ljubljanski listi poročajo, da nameravajo mariborski Slovenci prirediti protestni shod zoper zadnje vsenemške demonstracije. Mi pozdravljamo to prireditev, dasi nam dosedaj še ni o tem nič znanega.
Enotno delavsko zavarovanje v Jugoslaviji. Ta teden se sestane v Belgradu komisija, ki ima nalogo, da preštudira delavske razmere v vseh zemljah SHS in izdela načrt za enotno delavsko zavarovanje. Navzoči sO tudi zastopniki slovenskih delavskih organizacij
„Svoboda!“ v Ljubljani je začel izhajati družinski list »Svoboda«. 'Priporočamo ta mesečnik posebno slovenskemu delavcu. Manjkati pa bi ne smel v 'nobeni* napredni .slovenski hiši. List izhaja enkrat na mesec in stane letno 12 K, posamezna številka 1 K. Člani društva »Svoboda« jo dobe zastonj, zato priporočamo našim somišljenikom, naj pristopijo rajši k temrt društvu, vlanarina na mesec I K, pristopnina 5Q v. Na-slpv Svobodi« je Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6/II.
Stara nežigosana krona vredna samo 80 vinarjev ? Na kolodvorski restavraciji je sinoči marker nekemu vojaku -nežigosan 100 kronski bankovec zaračunal samo za 80 kron.' V Gradcu pa za žigosane zaračunajo tudi samo 80 oz. 70 vinarjev. Želeli »>i o tej zadevi od pristojnih ob asti pojasnila; j Vžigalic je dovolj! Dobili smo pritožbo, da ni dobiti v Mariboru vžigale. Pri mestnem j gospod rskem uradu pa smo izvedeli, da imajo vžjgalic dovolj, samo trgovci in trafikanti ne pridejo po nje. Zahtevajte torej vžigalice povsod! Vsak trgovec in trafikant jih moia iineli!
Dopisi.
Majgdalensko predmestje. (»Habe die Ehrel«) V Betnavški ulici imamo pismonoša, ki zelo neredno dostavlja slovenske časopise. Na slovenski pozdrav odzdravlja s »Habe die Ehrel« Če mož še ne Ve, da je v Jugoslaviji, potem prt »Habe die- Ehiel«
Radvanje. (Nemčurski huj.-kiači) Pri nas so pobirali podpre’ za N mško Avstrijo sledeči nemškutarji: piejšnji župan Aug. Lobnik, posest-
niki Franc Hetzl, Jakob Kitak, N. Lorber, Ludvik Mandl in krčmar Anton Mandl. Udeležili so se seveda tudi demonstracije v mestu Sedaj pa čivkajo kakor vrabti proti Jugoslaviji
Iz mežiške doline. Ob imenovanju prvo-boritelja koroških Slovencev gosp. dra. Janka' Brej ca predsednikom pokrajinske vlade v Ljubljani je Narodni svet za mežiško dolino v Prevaljah dne 18. januarja. 1919 odposlal to le br; zojavno čestitko:	»Dr. Janko Brejc, predsednik
pokrajinske vlade v Ljubljani. Prejmite naše najsrčnejše čestitke k Vašemu imenovanju predsednikom pokrajinske vlade v Ljubljani. Nemške tolpe silijo od vseh strani .v naš slovenski Ko-lotan, Vi pa poznate nemško krutost ter njih namere Zato Vas kot koroškega pi voboritelja, ki ste bili z, nami vred preganjani, prosimo pomoči, da bode slovenska zemlja očiščena podivjanih nemških surovežev in prebivalstvo oproščeno silovitosti ter vednega vznemirj mja. Pravica je na naši strani. Naj bi bili srečni in bla- ' goslovljeni ukrepi prve Narodne pokrajinske vlade
Prevalje. Od jugoslovanskega tabora v Guštanju na Koroškem se je odposlala Njegovi Visokosti regentu Aleksandru v Belgradu sledeča brzojavna resolucija:	»Več tisoč broječa
množica koroških Slovencev zbrana dne 26. prosinca 1919 na jugoslovanskem taboru in zaprisega n ju koroških jugoslovanskih vojakov v Guštanju ogorčeno protestira proti zverinskim silovitostim koroških Nemcev, ki vdirajo na sloveli ska tla, kjer ropajo ter nečloveško gospo.latijo. Zajedno ■/. brati Primorci protestiramo proti neopravičeni zasedbi slovenskega Primorja po italijanskih četah Iskreno pozdravljamo Vašo Visokost kot regenta naše nerazrušljive Jugoslavije, koji obečamo večno zvestobo.«	«
100 K nagrade
sta majhen lokal, za vporapo pisarne. Fr. Majer, Maribor, Tegetthoffova cesta 11.
Raznašalce slov. časopisov
sprejme takoj Vilko W e i X 1, "Maribor, Glavni trg'št. 22.
Ilronor iz (tobre hiže priden in zanesljiv se i&e Ulcllcl za takoj v papirni trgovini V. Weixl. Glavni trg 22.__
tff% II kristalova, se prodaja JODA pri jos. Šerec, trgovcu v Mariboru, Tegetthoff-ova cesta Št. 57.	3-3
Jug-aj Gredltf, brivec
v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugo« slovanskemu občinstvu.
Clnčbinia ki bi °t>ravljala vsa domača dela, ter JlUdltlilJu, tudi nekaj pomagala v kuhinji se takoj sprejme v Celje. Plača dobra. Nastop takoj. Naslov je na razpolago v trgovini V. Weix) Maribor, Glavni trg 22.
Cni/anor /mirni tanjje Številke za šivalni stroj, jUKCillCl \IVIIII/ črni in beli, je v večji množim na razpolago v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22.
29 er
Prva MKlninta mizarnica » Mariboru
Tegetthoffov trg št. 3
priporoča vsem svojo l,očno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz.	S poštovanjem	s
Rudolf Novak, mizar.
-rJlv
—e)S—
!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,