lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 22. junija 2012
letnik LXV • št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8«98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Po mestni občini Ptuj • Dokončna odpoved sodelovanja pri EPK 2013
O Stran 3
V

SPORTAJMO
BWuefcr. VARNO
Sportnomedicinski pripomočki Mueller so namenjeni rekreativnim in profesionalnim športnikom.
obiščite mmmimTerrersportsmedisi
in spoznajte svet športne medicine.
Po naših občinah Kidričevo •
Ko župan vzame pravico v svoje roke Z> Stran 4
Po naših občinah Prlekija •
Po sprostitev in užitek ni treba daleč Z> Stran 15
Štajerski
Slovenija • Konec šolskega leta
Adijo, sola - dobrodošle, počitnice!
Z današnjim dnem se je za šolarje zaključil pouk, s tem pa se tudi uradno pričenjajo poletne počitnice. Osnovnošolci in dijaki bodo tako imeli dobra dva meseca za oddih od šolskih obveznosti.
Šport Nogomet •
Kidričani začeli s pripravami brez Borisa Sambolca O Stran 11
Dolgo pričakovane počitnice so šolarji vendarle dočakali. Po napornem šolskem letu in premnogih obveznostih je napočil čas za počitek, druženje in zabavo. Čas, ko si bodo napolnili baterije in se podali novim zmagam naproti. V šolskem letu 2011/2012 je srednješolske programe obiskovalo nekaj manj kot 80 tisoč dijakov, od tega skoraj polovica srednje tehniške in druge strokovne programe. Na zaslužene počitnice pa odhaja še skoraj 163 tisoč osnovnošolcev, kolikor so jih letos imeli v 785 osnovnih šolah ter 57 šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Prav vsem želimo prijetne in varne počitnice, polne druženja na prostem in nepozabnih mladostniških dogodivščin!
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Cidovo počitniško druženje na prostem
V Cidu začnejo že v ponedeljek
Od ponedeljka naprej se na Ptuju v sklopu počitnic začenjajo različne delavnice. Za kvalitetno preživljanje prostega časa šolarjev med poletjem bo poskrbljeno tako rekoč vse do septembra.
Kot že vrsto let doslej Center interesnih dejavnosti Ptuj tudi tokrat prireja različne ustvarjalne in poučne delavnice, ki bodo potekale od ponedeljka pa vse do 25. avgusta. Izbira dogodkov bo pestra, saj bodo na več prizoriščih ponudili veliko raznolikih vsebin. Na razpolago bodo poletne ulične delavnice, delavnica petja v zboru (Glee), izdelovanje letalskih modelov, ustvarjanje mojstrskega mozaika, za ljubitelje jezika bodo na voljo tudi začetni tečaj italijanščine in švedščine, v okviru delavnic bo potekalo še izdelovanje nakita, žongliranje in hoja po vrvi, za likovnike pa poletne likovne ustvarjalnice, vsakoletna potepanja ...
Poletno dogajanje se prične v ponedeljek z delavnico petja v zboru, ki jo vodi Eva Hrastar. Že v torek pa se bo druženje
preselilo na prosto, začenjajo ^ jn m|adj geveseNjodruženja ustvarjanja.
se namreč poletne ulične de- _'_'_'_'_
2J ■ -	T
lavnice, ki so v našem mestu že tradicija. Ustvarjanje bosta koordinirala brata Malek iz društva Eleja, in sicer na različnih prizoriščih. Od torka do četrtka bodo mladi ustvarjalci gostovali v Mestnem parku, teden kasneje pa v Rimski ploščadi, sledi še Arbajterjeva ulica.
Sočasno pa se bodo interesenti lahko podali na odkrivanje skrivnosti ustvarjanja letalskih modelov. V začetku junija bo v Mestnem kinu Ptuj nastajal tudi nov mozaik, ciljna skupina pa so starejši srednješolci.
Na sporedu bodo tudi različni jezikovni tečaji, osnovnošolci pa se bodo v zgodbah vrnili še v srednji vek, saj bodo govorili o srednjeveških gradovih in vitezih. Zanimivo dogajanje pa se obeta tudi avgusta. Mamljiv je tako imenovani Laboratorij doktorja Možgančka. Z Alenko Belšak Zelenik bodo osnovnošolci na Vrazovem trgu ustvarjali, mešali in izvajali različne poskuse.
Kakorkoli, kot vse kaže, se obeta še eno pestro in zanimivo poletje, ki naj bo čim manj namenjeno poležavanju pred televizijo in strmenju v računalnik in čim bolj druženju z vrstniki.
Dženana Kmetec
Ptuj • Z19. seje mestnega sveta
Dokončna odpoved sodelovanja pri EPK 2013
Ptujski mestni svetniki so se na 19. seji mestnega sveta, ki je bila 18. junija, dokončno odpovedali soorganizaciji Evropskega prvenstva v košarki 2013. Od 27 na seji navzočih svetnikov jih je 20 glasovalo za odpoved, petjih je bilo proti (štirje svetniki SDS-a in en DeSUS-a), dva pa nista glasovala.
V manjšini so bili svetniki, ki so želeli, da bi se o tem odločili na izredni seji na podlagi gradiva, ker ga na tej seji niso imeli, dobili so samo ustno informacijo o tem, da se tudi v podaljšanem roku nihče ni odzval na javni razpis za koncesijo za oskrbo s toplotno in električno energijo v večnamenski športni dvorani v obdobju dvajsetih let in ki bi bil v zameno za koncesijo pripravljen plačati razliko do polne vrednosti projekta. V nekaj več kot devetmilijonski investiciji naj bi koncesionar prispeval pet milijonov evrov, 2,5 milijona evrov država, preostanek pa MO Ptuj.
Odločitev mestnih svetnikov je bila pričakovana; nihče v tej že velikokrat pregreti zgodbi okrog gradnje večnamenske dvorane na pomožnem nogometnem igrišču Mestnega stadiona, ki je za nekatere svetnike tudi neprimerna lokacija, ni želel ponujati „nemogočega", namreč zadolževanja v višini petih milijonov evrov, ker ima mesto v tem trenutku
Foto: Črtomir Goznik
Ob obisku generalnega sekretarja Fibe Nara Zanolina na Ptuju v letu 2011 je še vse kazalo, da bo Ptuj uspel s soorganizacijo Evropskega prvenstva v košarki.
pomembnejše projekte, za katere se bo prav tako treba zadolževati, če jih bo želelo izvesti. Treba pa se je zavedati, da odstop od projekta v okviru EPK 2013 ne pomeni več sredstev za druge ptujske projekte, ker teh 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih dobil Ptuj že v mandatu prejšnje Janševe vlade, vnovič pa so bila dodeljena v mandatu Pahor-
jeve vlade, v MO Ptuj ne bo, če ne bo dvorane, oziroma so strogo namenska, namenjena izrecno za gradnjo športne infrastrukture. Namen Ptuj-čanov je bil, da bi tudi skozi projekt EPK 2013 hitreje prišli do spodobne športne dvorane, ki ne bi ustrezala samo potrebam vrhunskega športa, temveč bi jo bilo mogoče uporabiti tudi za nekatere
velike ptujske prireditve, ki zdaj gostujejo v šotorih oziroma drugih neprimernih objektih.
Ob tem, ko so se Ptujčani s težkim srcem, vsaj nekateri, med njimi tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je sicer ves čas poudarjal, da če koncesio-narja ne bo in ne bo državnega denarja, tudi dvorane ne bo, odpovedali soorganizaciji
EPK 2013, pa aktivnosti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za dvorano nadaljujejo, saj kot pravijo, je dobro imeti na zalogi projekte, ki bodo izvedeni enkrat v prihodnosti. Ptuj je odločen graditi dvorano za svoje potrebe, ker so vsi dosedanji projekti na področju gradnje pokritih športnih površin v preteklosti bolj ali manj padli na izpitu. V zadnjih letih je bilo zgrajenih kar nekaj dvoran, pri nobenem od teh projektov pa mesto ni bilo sposobno sprejeti odločitve o tem, da bi se zgradil objekt, ki bi pokrival zahteve za izvedbo vrhunskih športnih dogodkov, pa čeprav so ambicije mesta, da postane tudi prepoznavno športno središče v domačem in mednarodnem merilu oziroma gostitelj vrhunskih domačih in mednarodnih športnih dogodkov.
Mestni svetniki kljub odpovedi sodelovanja v projektu EPK 2013 ne odstopajo od zahteve po pisnem poročilu o izvedenih aktivnostih v okviru tega projekta in po podatkih
o tem, koliko so te aktivnosti doslej stale MO Ptuj. Prejeli naj bi jih na prihodnji seji, ki pa ne bo izredna seja, ker so si vse glede projekta EPK 2013 povedali že na tokratni seji. S tem se bodo ognili tudi morebitnim stroškom ob izvedbi takšne seje.
Kot smo že večkrat zapisali na straneh Štajerskega tednika, doslej MO Ptuj KZS ni plačala niti enega evra, tudi plačila morebitnih odškodnin ne pričakujejo. Pisali smo že tudi o tem, da so se na zadnjem sestanku županov in predstavnikov KZS v Ljubljani dogovorili, da bo v primeru odstopa stroške kotizacije namesto izstopajočega mesta prevzelo mesto, ki bo vstopilo v projekt. Na sestanku v Ljubljani pa so se maja letos tudi dogovorili, da bodo v tem primeru „odobrenih" šest milijonov evrov za športno infrastrukturo delili na novo, za potrebe rekonstrukcije že obstoječih dvoran, in sicer naj bi vsaka dobila 1,5 milijona evrov.
MG
Uvodnik
Ko si zatiskamo oči ...
Da si ljudje kdaj pa kdaj zatiskamo oči pred kakšnim neprijetnim dejstvom, je očitno že dolgo znano dejstvo, saj je prav zaradi tega nastal izraz o zatiskanju oči. In dejanj, dogodkov, trenutkov, ko pogledamo vstran, je kar veliko. Seveda gre v večini primerov za drobne prekrške ali pregrehe nekoga, pa jih raje prezremo, kot da bi se z njimi ukvarjali, če pač presodimo, da bo s tem manj škode kot koristi.
Oči si zatiskamo na vseh ravneh - od mednarodnih (tistemu bi najbrž rekli diplomacija), do državnih (ki so lahko posledica koalicijskih kupčkanj) in naprej do družinskih. Zlasti ta zadnja zatiskanja oči so najbrž del vsakdanjika vseh nas.
Pa ni moj namen razglabljati o svetovnih težavah in zanje iskati rešitev. Imamo za to veliko bolj učenih in izkušenih glav. K razmišljanju o tem, da si vendarlepreradi zatisnemo oči za dogajanje tako rekoč pred svojim nosom, me je spodbudil dogodek, ki se je nedavno zgodil v našem okolju in ki bi ga mnogi naključni in nenaključni (soudeleženci najraje pometli pod preprogo. Gre za skrajno neprimerno obnašanje nekaterih osnovnošolcev ob svojem slovesu od osnovne šole. Kaj se je tam dogajalo, ne želim opisovati, dejstvo pa je, da boste o tem slišali kup govoric. Ker si spet zatiskamo oči pred dejstvom, da kot družba, kot institucija in kot starši - zlasti kot starši - nismo dobro opravili svoje vloge pri vzgoji otrok. Sedaj osramočeni reagiramo z užaljenostjo na tiste, ki so si drznili o tem karkoli reči. Ki so si upali podvomiti o ustreznosti našega ravnanja. O nedoslednosti pri vzgoji. Ta se je gotovo začela takrat, ko smo kot starši prvič zatisnili oči pred kakšno lumparijo, ki jo je ušpičil naš nadebudnež. In potem je otrok neprestano širil meje tistega, kar mu je dovoljeno, zavedajoč se, da si bomo že zatisnili oči. Kako dolgo še?
In mimogrede: ali je res treba ob slovesu šolarjev od osnovne šole pripravljati zabave v gostinskih lokalih? Je to naša vzgoja? »Dragi otroci, na koncu pa bomo šli še v gostilno!«
Jože Šmigoc
Ptuj • Četrti Ptujski dan dobrodelnosti
Pomagali bodo lahko s petsto paketi prehrane
Na dvorišču minoritskega samostana, ki je prvič v zgodovini pokrit, tako da bo letošnje prireditveno poletje lahko živelo brez težav, je 19. junija potekal četrti Ptujski dan dobrodelnosti, ki je v dobrem namenu povezal MO Ptuj, Rotary klub Ptuj, Lions klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj in Dekanijsko Karitas Ptuj - Zavrč.
Na prireditvi so se zahvalili vsem, ki so pomagali izpeljati letošnji humanitarni projekt, ki je nekaj edinstvenega v slovenskem prostoru. Posebej pa so se zahvalili minoritske-mu samostanu Ptuj, ki že od vsega začetka sodeluje v tem projektu s tem, ko enega najlepših ambientalnih prosto-
rov v širšem okolju namenja prireditveni, posebej pa še humanitarni dejavnosti.
Letošnji glasbeni gostje so bili člani legendarne skupine Pepel in kri, ki bodo kmalu praznovali 40-letnico uspešnega nastopanja doma in v tujini. Skozi večer optimizma in srčnosti so vodili s pesmi-
mi ljubezni in pomladi, s pesmijo Sonce pomladi pa so se skupaj z občinstvom poklonili spominu prezgodaj umrlega pevskega kolega Branka Jovanoviča - Brendija, ki je umrl 19. junija lani.
Letošnji četrti Ptujski dan dobrodelnosti je uspel, je zadovoljen povedal koordina-
tor projekta Branko Brumen. Skupaj so zbrali 5000 evrov, ki jih bodo v celoti namenili nakupu prehranskih paketov. S petsto paketi, razdelila jih bosta Območno združenje RK Ptuj in Karitas, bodo pomagali 500 družinam. Predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev, ki je bil letošnji govornik - vsako leto zbrano občinstvo nagovori eden od predstavnikov ptujskih dobrodelnih organizacij oziroma vključenih v projekt - je zadovoljen, da so ljudje dobre volje in s čutom za soljudi kupili vstopnice, s tem pa bodo pomagali vsaj delno omiliti stisko ljudi in hkrati pomagali tudi dobrodelnim organizacijam, da lahko izpolnjujejo svoje poslanstvo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Solovjev, predsednik Območnega združenja RK Ptuj.
Legendarna skupina Pepel in kri je dodobra ogrela ptujsko občinstvo.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Kaj bo prineslo novo šolsko leto
Bodo postelje v dijaških domovih samevale?
Šolsko leto se za marsikoga izteka s sladko-grenkim priokusom. Neupravičenost mladoletnih dijakov do državne štipendije je osiromašila precej že tako revnih družinskih proračunov. Največ težav imajo dijaki, ki bivajo v dijaških domovih, kar se že kaže tudi pri zamudah pri plačevanju oskrbnin. Ravnatelji dijaških domov pa se že bojijo prvega septembra, ko se prav lahko zgodi, da bo marsikatera postelja ostala prazna. Rešitve zaenkrat ni na obzorju.
Da je tudi ukinitev štipendij za mladoletne dijake prispevala svoj delež k poglabljanju socialne stiske družin šolajočih se otrok, je sedaj že neizpodbitno dejstvo. Nova socialna zakonodaja (Zakon o uveljavljanju javnih trans-ferjev - ZUPJS), po kateri mladoletnim dijakom več ne pripada štipendija, temveč le otroški dodatek, je precej zmanjšala prihodke marsikatere družine. Čeprav so državniki obljubljali, da po uveljavitvi nove zakonodaje ne bo bistvenih razlik v prejemkih, so se uresničili črni scenariji. V Sloveniji je tako štipendije izgubilo 1300 dijakov. Čeprav naj bi bil namen novega zakona preprečevanje kopičenja socialnih pravic in odprava sistema povezanih pravic, je nova zakonodaja močno posegla tudi v žepe srednjega sloja.
ZUPJS je sicer določil, da naj bi se za socialno ogrožene posameznike in družine ob izgubi štipendije za mladoletne dijake sorazmerno povečala višina otroškega dodatka, a primeri iz prakse danes - nekaj mesecev po uveljavitvi novega zakona - kažejo, da temu ni tako. Večina dijakov, ki je izgubila štipendije, namreč ne prejema toliko višjega otroškega dodatke, da bi bila višina prejemkov enaka kot pred 1. januarjem.
Kupiti kruh ali plačati oskrbnino v dijaškem domu?
V posebnih težavah pa so dijaki, ki so v dijaških domovih. Tudi ti, kar zadeva izgube štipendij za mladoletne, niso nobena izjema, in to kljub temu da oskrbnina zanje predstavlja velik strošek.
Letno stane oskrbnina za bivanje v dijaškem domu okrog 2000 evrov, kar je preveč za marsikatero družino. V Dijaškem domu Ptuj zato izvajajo različne humanitarne akcije, s katerimi pomagajo stanovalcem iz socialno ogroženih družin pri plačevanju oskrbnin. Upajo tudi na posluh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Za bivanje v domu ne dobijo nikakršne subvencije, tudi za socialno najbolj ogrožene ni nobene možnosti, da bi jim država krila stroške bivanja v domovih, zaradi plačevanja oskrbnine pa nimajo prav nič višjih otroških dodatkov kot ostali dijaki . Plačilo oskrbnine namreč ne vpliva na višino njihovega dodatka ali državne štipendije.
Iz tega razloga so se ti dijaki in njihovi starši znašli v posebnih težavah: mladoletni so izgubili štipendije, plačati pa morajo enako višino oskrbnine v domovih kot doslej. „Starši imajo zato pri plačevanju veliko težav, saj plačilo oskrbnine za družine predstavlja velik strošek," pojasnjuje mag. Danica Starki, predsednica Skupnosti dijaških domov Slovenije in ravnateljica Dijaškega doma Ptuj. V Skupnosti, ki jo vodi, so se zato odločili ukrepati in so na ministra za izobraževanje dr. Žiga Turka naslovili vprašanja, povezana z omenjeno problematiko. Ta sicer žogico vrača ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, naj bi pa pomagal pri iskanju rešitev. Nekaj so mu jih že predlagali tudi ravnatelji dijaških domov, ki se bojijo, da bo ob neukre-panju zaradi socialne stiske prišlo do izpisovanja dijakov iz dijaških domov.
Tako so ministru za šolstvo med drugim predlagali naslednje ukrepe: da se za dijake, ki se vozijo v šole, uredijo subvencije za prevoz, da se
pri izračunih višine otroškega dodatka upošteva dejstvo, da dijak stanuje v dijaškem domu, ter da država financira kuharsko osebje v domovih.
Na ministrstvu za šolstvo sicer odgovarjajo, da prelivanje sredstev, namenjenih prevozom in šolski prehrani dijakov, v subvencije oskrbnin niso ustrezna rešitev, saj da je namen tovrstnega subvencioniranja v izhodišču drugačen. Na nivoju države pa naj bi se pripravljale rešitve predvsem na področju subvencioniranja prevoza. Ker pa je število vozačev zelo visoko, bodo rešitve morale temeljiti na analizah o oddaljenosti dijakov do šol.
Če država plača kuharje, 40 evrov manj oskrbnine
Zanimiv pa je tudi drug ukrep, ki so ga ravnatelji dijaških domov predlagali ministrstvu, in sicer da strošek kuharskega osebja preide na pleča države. To naj bi po njihovih izračunih precej znižalo višino oskrbnine. Ta znaša mesečno okrog 200 evrov, če bi država pristala na tak ukrep, pa bi to pomenilo kar 40 evrov manj po posameznem stanovalcu mesečno. To bi v veliki meri lahko predstavljalo rešitev problema, a kot kaže, takšna rešitev za državo ni sprejemljiva, saj da bi preveč obremenila državni proračun.
„V domovih ne želimo
Stipendij za mladoletne ni več .
bremeniti državnega proračuna, želimo pa pomagati staršem otrok, ki bivajo pri nas. Dejstvo je, da so ti v velikih težavah, predvsem tisti, ki imajo mladoletne dijake in so izgubili štipendije. Starši sicer dajo zadnji evro za plačilo oskrbnine, a se tudi pri tem pozna kriza," poudarja Starklova.
Prav iz tega razloga v Skupnosti dijaških domov že pripravljajo analizo, ki bo pokazala, da je stanje resno. V nekaj več kot 30 domovih jih od skupaj 11 tisoč dijakov kar 5400 biva v dijaškem domu. Da je strošek oskrbnine za marsikoga previsok, pa bodo ravnatelji dokazovali s konkretnimi podatki: številom izpisanih iz domov in številom dolžnikov. Primerjali bodo namreč današnje število dolžnikov z zadnjimi nekaj leti. Starklova sicer prav, da ti podatki ne bodo v celoti merodajni, saj nekateri starši plačajo oskrbnino, pa čeprav
potem morda nimajo niti za kruh. A vendar bodo pokazatelj, da je situacijo treba nekako rešiti. Aprila je bil namreč dolg za oskrbnine v Sloveniji težak skoraj 30 tisočakov.
Kaj bo septembra?
V ptujskem Dijaškem domu sta se v teh nekaj mesecih, kar je v veljavo stopil nov zakon, izpisala dva dijaka. Imajo še tri primere, ko starši komaj zmorejo poravnati račune in jim že z različnimi akcijami pomaga tudi Dom. „Zaenkrat ni veliko izpisa, so pa zato večje težave pri plačevanju," še dodaja Starklova. Še večji problem pa pričakujejo v prihodnjih mesecih, saj se bojijo, kaj bo prineslo novo šolsko leto.
Kako bodo torej mladoletni dijaki, ki so jim ukinili štipendije, in njihovi starši plačali oskrbnine v dijaških domovih in kako naj sploh preživijo, ostaja zaenkrat prepuščeno njim samim. Upajo, da bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prisluhnilo njihovim težavam. Ostaja pa dejstvo, da bo prag revščine pod bremenom nove zakonodaje pokopal marsikoga, kar se že kaže. Ravnatelji dijaških domov pa že strahoma pričakujejo prvi september in se sprašujejo, ali bodo postelje samevale ali pa bodo politiki vendarle vpeljali kakšne ukrepe, ki bodo mladim, željnim znanja, pomagali pri doseganju njihovih ciljev.
Zaenkrat ostaja jasno le to, da štipendij za mladoletne do nadaljnjega ne bo več.
Dženana Kmetec
V Sloveniji je z novo zakonodajo štipendije izgubilo 1300 mladoletnih dijakov, višina oskrbnine v domovih pa je nespremenjena.
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Čuš, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
Foto: DK
Kidričevo • Boj za samostojnost vrtca se nadaljuje
Ko župan vzame pravico v svoje roke
Potem ko je kidričevski župan Anton Leskovar zavrnil zahtevek gibanja Za otroka za razpis referenduma, na katerem naj bi se občani izrekli, ali so za priključitev vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah k obema osnovnima šolama ali proti, sta vodja gibanja dr. Silvestra Klemenčič in direktorica vrtca Nežika Šešo predstavili nove argumente.
Foto: M. Ozmec
Vodja gibanja dr. Silvestra Klemenčič (levo) in direktorica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo sta postregli z novimi navedbami in očitki o ozadju zapletov zaradi nameravane priključitve vrtcev k obema šolama.
Na tiskovni konferenci, ki sta jo naslovili Ko župan vzame pravico v svoje roke, sta v sredo, 20. junija, v prostorih restavracije Pan novinarjem postregli z novimi dejstvi in očitki. Vodja gibanja Za otroka dr. Silvestra Klemenčič je poudarila, da so nad odločitvijo župana Leskovarja, da ne prične postopka za razpis referenduma kljub zahtevi več kot 5 odstotkov volivk in volivcev občine Kidričevo, ne le razočarani, ampak zgroženi, saj so prepričani, da je župan ponovno vzel pravico v svoje roke:
»Iz obvestila, ki nam ga je župan posredoval 13. junija, je razbrati, da nam v naši občini sploh ne dovolijo izvajati ustavne pravice, da soodločamo pri urejanju javnih zadev, če oni sprejemajo nerazumne ali celo škodljive odločitve, se izmikajo, ali z grožnjami ali z lažnimi izjavami. Župan je ugotovil, da je naša pobuda v nasprotju z zakonom in statutom občine. Kaj pa je njegova zavrnitev volje volivk in volivcev, ali je to v njegovi pristojnosti? Ali se župan res lahko tako
Ptujski fotograf Boris Vo-glar se je aktivno srečal s fotografijo že v osnovnošolskih letih in se ji po malem popolnoma zapisal. Ker ga je navduševala tudi glasba, je bilo samo vprašanje časa, kdaj in kako bo združil obe zanimanji. Navdušenje nad glasbo je začel prelivati v fotografije, na katerih je beležil dogajanja na koncertnih odrih in pred njimi. V Unterhundu je postavil na ogled produkcijo zadnjega
igra in si izmišlja utemeljitve, samo da nas odvrne od zahteve? Ali je to zakonito in v skladu z demokratično ureditvijo naše države in z Ustavo RS?« se je vprašala Silvestra Klemenčič in županu Lesko-varju očitala še vrsto drugih nepravilnosti:
»V pobudi Za otroka se bojimo, da je za vsem tem težnja po političnem prevzemu vseh javnih funkcij v občini, bojimo se strahovlade, bojimo se enoumja, saj se državni način kadrovanja preslikava na lokalni nivo tudi v naši občini. Strankarska prevlada se je pričela v stalnih občinskih odborih in komisijah, je v nadzornem odboru občine, sedaj pa se prenaša še v javni sektor. Obe ravnateljici šol sta namreč pripadnici županove SDS, obema se bo zaradi priključitve zvišala plača in tako bo poskrbljeno, da bo na vertikali od predšolske vzgoje do konca devetletke vse pod strogim nadzorom.«
Glede na vse te ugotovitve so v pobudi Za otroka po besedah Klemenčičeve napovedali tudi poseg po pravnih sredstvih:
desetletja, okoli 150 najuspešnejših fotografij. Omejil se je predvsem na fotografije z rok koncertov v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, v Avstriji, Madžarski in Italiji. Razstavljeni so izbrani trenutki s koncertov številnih pomembnih izvajalcev, ki so se zadnja leta zvrstili v tem prostoru. Nekatere od njih je ujel v objektiv prav v ormoškem Unterhundu.
Sicer pa Boris Voglar objavlja svoje fotografije v mnogih
»Župana bomo pozvali, da objavo odlokov zadrži, ter ga seznanili, da bomo uporabili vsa pravna sredstva, ki so nam na razpolago, ker menimo, da je kršil zakon in statut občine. Zgroženi smo, saj je na javnih mestih ustavljal ljudi in jih cinično spraševal, zakaj so podpisali našo zahtevo, torej pri zastavljenem
spletnih in tiskanih medijih, kot so National Geographic, Mladina, Turist Plus, Muska, Glasna, Pogledi, Dnevnik, Slovenske novice, Večer, Štajerski tednik, Ptujčan, www. rockonnet.com, www.zvpl. com, www.adrenalin.si, www. rockthestage.si, www.muzika. hr in www.terapija.hr. Sodeloval je tudi na več samostojnih in skupinskih razstavah in je aktiven član Fotokluba Maribor, kjer se angažira pri fotografiranju za organizatorje na različnih festivalih.
Boris Voglar je priznal, da se je za dobro fotografijo treba potruditi, pa tudi oprema mora biti zelo dobra, motiv dovolj zanimiv, likovno ustrezen, nabit s čustvi, da pritegne pogled. Ker gre za ekstremne razmere za fotografiranje, je še kako pomemben dober fotografski aparat in fotografsko znanje ter seveda izkušnje. Za svoje fotografije pravi, da so le neke vrste negativ, zametek, ki mu kasneje z raznimi dodanimi kontrasti, poudarjanjem določenih barv, temnenjem in osvetljevanjem da končno obliko.
cilju ne izbira sredstev. Izbira le svojo trenutno moč oblasti, moč glasovalnega aparata v občinskem svetu in počne, kar si zamisli. Mi smo zbrali 310 podpisov, med katerimi so bili podpisniki tudi starši, ki imajo otroke v Vrtcu Kidričevo, a niso iz naše občine. Torej sta veljavna 302 podpisa, moralo pa bi jih biti le
Koncert za Luka
Že jutri pa v Unterhundu vabijo na dobrodelni koncert za Luka, triletnega dečka, ki so mu pred pol leta diagnosti-cirali raka na malih možganih. Njegove brezskrbne otroške dni so zamenjali težki boji s to zahrbtno boleznijo. Do sedaj je hrabro prestal že pet operacij glave in sedem kemoterapij. Mali Luka z mamo Majo in družino živi na sosednjem bregu Drave, v majhnem zaselku Otok Virje na Hrvaškem, a so tesno povezani z družbenim življenjem Ormoža. Z zdravljenjem v Nemčiji bi mu lahko bistveno izboljšali možnosti za preživetje. Zato vabijo v Unterhund na prvi koncert iz serije dobrodelnih koncertov ZA LUKA in k akciji zbiranja dobrodelnih prispevkov. Vstopnina, ki znaša 5 evrov, bo namenjena za Lukovo zdravljenje, na koncertu pa bodo nastopili Pasi, Odpisani in Radiostorm.
Viki Ivanuša
282. Na župana apeliramo, da spoštuje ljudi, podpisnike, svoje občane in občanke, tudi če se kdaj z njegovimi odločitvami ne strinjamo. Ker se večina boji njegovega maščevanja, želijo ostati anonimni, zato je le toliko odstotkov podpisanih staršev in zaposlenih.«
»Otroci bodo le izgubili«
Svoja stališča in dejstva o ozadju v zapletu »zaradi nepotrebnega in nerazumnega priključevanja Vrtca Kidričevo k osnovni šoli« pa je predstavila tudi direktorica Vrtca Nežika Šešo:
»Naš vrtec Kidričevo ima 15 oddelkov in 277 otrok ter dobrih 37 zaposlenih, kar pomeni, da je velik kot srednje velika osnovna ali srednja šola. Že 14 let smo statusno samostojen javni zavod in zadnja leta oddelki naraščajo zaradi potreb. V vrtcu smo odločno proti združitvi, saj smo prepričani, da otroci ne bi nič pridobili, ampak le izgubili. Imamo tudi sklep sveta zavoda Vrtca Kidričevo, ki nasprotuje priključitvi k OŠ in spremembi statusne oblike. Centralizacija tako različnih zavodov je z ekonomskega in vzgojnega vidika zelo vprašljiva.
Sedaj imamo ves nadstandard vključen v ekonomsko ceno, po priključitvi pa tega zagotovo ne bo. Ne bomo več samostojno in avtonomno odločali o svojem razvoju in ne bomo prepoznavni navzven. Sprašujem se, kako je mogoče, da nekatere OŠ s 100 ali manj otroki ostajajo samostojni zavodi, mi pa imamo skoraj 300 otrok, pa nas priključujejo k šoli?«
Poleg tega je ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo postregla še z nekaterimi drugimi argumenti, ki govorijo v prid njihovi odločitvi:
»Zavrnemo lahko vse argumente, ki jih je župan podal svetnikom pred sprejetjem odlokov. Če jih preberete, so prav smešni, nekateri neizvedljivi, nekatere pa že izvajamo, in to je dokaz slabega poznavanja predšolske vzgoje in dela v vrtcu. Narejene niso nobene raziskave, ki bi združitev upravičevale. Za otroka v vrtcu ne bo nič bolje, pa tudi za starše ne! Župan je ustanovil nov samostojni javni zavod 'Gradnje in vzdrževanje', nas pa ukinja! Vrtec vodim samo jaz kot ravnateljica z računo-vodkinjo, kar je najceneje. Prav zanima me, kakšni bodo izračuni in kaj bodo pokazali. Racionalizacije z vidika vodenja ni. Zakonodaja predpisuje, da mora OŠ, ki ima vrtec, imeti pomočnika ravnatelja, v OŠ Cirkovce potrebujejo še del računovodje. Pripravili smo že novo znižano ekonomsko ceno vrtca zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ.«
Ob vsem tem pa je Šeševa županu Leskovarju očitala tudi nasilje nad njenim vnukom in celo nad njo:
»Ves čas sem molčala, saj sem bila prepričana, da se bodo zadeve uredile na nivoju. Ko pa vidim, po kakšnih potezah sega župan, je čas, da povem pravo resnico o ozadju odločitev župana glede združitve vrtca in šole. Vemo, da je v ozadju osebna zamera župana do mene, že od leta 2007, ko se je fizično znesel nad mojim mladoletnim vnukom in ga poškodoval, kar dokazuje tudi zdravniško spričevalo in prijava na policijo, za kar je odgovarjal, saj mu je bil izdan plačilni nalog. Žal pa to ni bilo prvič, saj se je tudi mene poskušal fizično lotiti in nad mano neprestano izvaja verbalno nasilje. Za dosego svojih ciljev ne izbira metod in sredstev.
Čudne so tudi odločitve svetnikov; najprej je bila večina proti, po 14 dneh so bili v glavnem za. Le zakaj, ko pa argumentov tudi takrat ni bilo? Župan želi s svojo stranko prevzeti vzgojo in nadzor nad našimi otroki od rojstva do srednje šole, kar je zaskrbljujoče. V obeh osnovnih šolah imajo ravnateljici iz svojih vrst, tudi v društvih in odborih ima svoje ljudi in tako počasi politično prevzema občino.«
M. Ozmec
Ormož • Razstava Borisa Voglarja
Prerez 10-letnega ustvarjanja
Kulturno-alternativni klub Unterhund čez poletje gosti razstavo fotografij Borisa Voglarja. Otvoritev razstave je bila minuli petek, pospremili pa so jo s projekcijo posnetka koncerta ROCK PIKNIK 91, ki se je zgodil pred 21 leti na dvorišču ormoškega gradu.
Svet je majhen
Grčija - Evropa: drugi polčas!
Pozoren opazovalec je v zadnjih tednih zagotovo lahko opazil, da v Evropski uniji ni bilo več govora o možnem izstopu Grčije iz evro območja. Politične elite so se začele zavedati, da so finančno krizo, ki je zajela vsa naša gospodarstva, napačno ocenile in upravljale v zadnjih letih, in da je bilo žrtvovanje Aten kot zagotovo najšibkejšega člena verige nespametna poteza. Grki so seveda imeli ponarejene bilance in globoko zadolženost. A to so evropski voditelji vedeli, ko so jih pred leti sprejemali v elitni klub. Ko je svetovni finančni trg zahteval, da naše države poplačajo njegov špe-kulativni dolg z davkoplačevalskim denarjem, se je pritisk stopnjeval tako daleč, da je skoraj izsilil kolaps evrocone. Takrat bi bili mi morali enotno nastopiti in zaščititi svoje interese, torej svoj trg. Tega voditelji na stari celini niso storili in so odigrali igro velikih špekulativnih sistemov.
Takšnemu slepemu ukrepanju so se nekateri zoperstavili, vendar do prejšnjega tedna, ko smo skoraj tvegali propad celotne Unije, brez uspeha. Šele tik pred prepadom smo ustavili podivjane konje. Izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Grčiji, na katerih je zmagal blok, ki ne nasprotuje dogovorjenemu programu mednarodne pomoči in bolečim varčevalnim ukrepom v zameno zanj, je dober. Sedaj lahko ostajamo delno optimisti tako glede prihodnosti Grčije kot območja z evrom. Grčija je v nedeljo podarila drugi polčas Evropi, da reši svoje probleme tako na politični kot ekonomski ravni v evrskem območju. Sedaj nihče več ne bo govoril o bankrotu Grčije (kar je dejstvo, ki se v zgodovini ni nikoli zgodilo nobeni državi!) in tako helenistična državica kot Evropa imata na razpolago dovolj časa, da se izvlečeta iz krize.
Če bi volivci izrazili drugačen pogled na lastno prihodnost in ponovno volili skrajne stranke, bi se Evropski uniji pisalo zelo slabo. Pred seboj ne bi imeli več poti postopnega združevanja, ampak preživetje in verjetno konec vizio-narskega projekta, ki so nam ga podarili predniki takoj po drugi svetovni vojni. Pomembno je, da gremo naprej. Kdo točno bo po volitvah oblikoval grško vladno koalicijo, še ni mogoče napovedati, saj je v politiki vse mogoče; odvisno je od tega, kaj se obljubi in kakšna je komunikacija, lahko pa pričakujemo široko koalicijo, v kateri bosta vsekakor Nova demokracija, zmagovalka volitev, in socialistični Pasok. Priključiti se utegne še kdorkoli, morda tudi skrajno leva Siri-za, samo sodelovanje s skrajno desnico, ki je res fašistične narave, pa zelo težko pride v poštev.
Suverenost Grčije je v tem trenutku omejena, kar pomeni, da bodo usmeritve nove vlade prihajale od zunaj, medtem ko bo notranji vpliv na politiko vsaj še kakšno leto in pol relativno majhen. Nova oblast bo morala tako predvsem znati komunicirati z Grki, zato da bo lahko speljala reforme in zahteve, ki prihajajo od zunaj. Bo pa po nedeljski „streznitvi" prišlo do novih pogajanj za omilitev bolečih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform, ki jih je morala v zameno za tujo pomoč izpeljati do vratu zadolžena Grčija. Nemčija kot glavni motor oziroma glavni krivec za celotno situacijo je - potem ko je za tujo pomoč nedavno zaprosila še Španija - postavljena pred zid: če želi obdržati svoje izvozne trge, svoje gospodarstvo na sedanjem nivoju, če želi rasti naprej, mora obdržati trge, kot so Španija, Grčija, Italija. Ne more in ne sme si privoščiti smrti ene članice. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel začenja to razumeti, zato se bodo stvari umirile in se bodo začele iskati nove rešitve.
Grki imajo delno prav. Uporabljeni so bili kot grešni kozli celotne Evrope, ki je tako izgubila vsaj 24 mescev z nepravilnim reševanjem krize. Kot smo že večkrat poudarili, gremo na tem mestu skozi doslej najglobljo krizo v evropskem sistemu in evropski voditelji se začenjajo zavedati, da so potrebni drugačni, bolj politični ukrepi, kot so nova Evropska centralna banka in evropske obveznice. Nekaj, kar bo dejansko korak naprej k večji enotnosti Evrope in k večji skupni stabilnosti. Evropa je „strahovoltaična" - iz vsakega preplaha, krize najde rešitev in zagon za naprej. Drugi polčas bo odločilen, ker možnosti za podaljške ne bomo dobili.
Laris Gaiser
Popravek
Pri zapisu o zlati poroki zakoncev Rudija in Elizabete Gabro-vec iz Bukovcev se nam je prikradel tiskarski škrat. Napačno smo objavili rojstni datum Rudija Gabrovca (pravilno je 16. april 1942) in datum sklenitve njune zakonske zveze (pravilni datum je 26. maj 1962). Do napake je prišlo zaradi napačnih informacij, ki smo jih prejeli v uredništvo.
Prizadetim se za napako opravičujemo.
Uredništvo
Ptuj • V pričakovanju grajskih iger in grajskega vinskega praznika
Z igrami in vinom do novega
turističnega produkta
V Mestni hiši na Ptuju so na tiskovni konferenci, ki je bila 19. junija, ob programu desetih Ptujskih grajskih iger in devetega Grajskega vinskega praznika izpostavili še nekatere druge pomembne vidike, ki so povezani s tema praznikoma in ki lahko povečajo prepoznavnost tega kulturnega in turističnega prostora. Sodelovali so župan Štefan Čelan, predsednik Društva cesarsko-kraljevi Ptuj Rado Škrjanec in predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek.
MARIBOR 201
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred 10. Ptujskimi grajskimi igrami in 9. Grajskim vinskim praznikom
Letos ne praznuje samo Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj, ki svojo dejavnost gradi na tradiciji tega okolja, ohranjanju šeg, navad in kulture srednjega veka ter bogati ptujsko turistično ponudbo, poteka tudi 10-letnica pobratenja med Ptujem in Bansko Štiavnico, ki se bo na letošnjih grajskih igrah predstavila z živim srednjeveškim šahom na ptujski tržnici. Srednjeveški šah je prispevek Društva cesarsko-kraljevi Ptuj k oživljanju mestnega jedra, da se vse ne dogaja samo na gradu. Živemu šahu bodo sledile še igre z ognjem. Poseben čar pa bo v večernih urah v starem Ptuju srečati ljudi v oblačilih srednjega veka.
Ptujski župan je čestital društvu ob jubileju, hkrati pa izrazil željo, da bi vsi tradicionalni ptujski mestni sejmi dobili podobo srednjeveškega sejma. V Mestni hiši razmišljajo o sprejemu odloka, ki bo določil, kakšne bodo stojnice na teh sejmih v bodoče, kakšna bodo oblačila prodajalcev in podobno. S ptujskih ulic in trgov naj bi tako že v kratkem izginila prodaja na avtomobilih in še marsikaj, kar je sedaj izredno moteče.
Za ohranjanje vinogradniške in vinarske tradicije pa so v tem okolju zaslužni tudi v Društvu vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, je povedal ptujski župan ter članom čestital za dosedanje opravljeno delo in tradicionalno grajsko ocenjevanje vin, ki
zbere na enem mestu najboljša vina vinarjev ob vinski turistični cesti 13 in Haloz. Grajske igre so s povezavo z vinarji dobile novo dodano vrednost.
Letos 300
kostumiranih
udeležencev
Naletošnjem mednarodnem srednjeveškem spektaklu se bodo predstavile številne skupine iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Hrvaške in Poljske, Društvo cesarsko-kra-ljevi Ptuj pa bodo predstavile plesna, umetniška, bobnarska in zeliščna skupina. Značilna oblačila srednjega veka bo letos nosilo več kot 300 udeležencev. Obiskovalci bodo lahko uživali ob prikazu viteških dvobojev, srednjeveških plesov, bobnanja, pripravili pa so tudi bogat animacijski program za otroke, ki se začenja z danes s srednjeveškim otroškim taborom.
10. Ptujske grajske igre bodo potekale od danes do nedelje, 24. junija. Predsednik Društva cesarsko-kraljevi Ptuj Rado Škrjanec je povedal, da so v desetih letih zgradili dovolj trdno bazo, na kateri lahko gradijo ta dogodek, ki ga želijo skupaj z MO Ptuj in dejavniki v turizmu spremeniti v velik turistični produkt mesta Ptuja, s katerim pa bi hkrati vzbujali pri Ptujčanih zavest, da so doma v prekrasnem mestu z izredno bogato
zgodovino. Jubilejne Ptujske grajske igre bodo odprli danes s srednjeveškim taborom, ki bo odprt tudi za javnost. Osrednje dogajanje bo jutri s povorko skozi mesto in dogajanjem na turnirskem prostoru in pred njim. Z vinogradniki in vinarji VTC 13 in Haloz so se povezali pred tremi leti, rezultat tega sožitja pa je tudi razvoj nove blagovne znamke - knežje vino.
Letošnje Ptujske grajske igre bodo zaključili s posvetom organizatorjev srednjeveških prireditev, ki bo v nedeljo, ko bo še odprt srednjeveški tabor. Kot je povedal Rado Škrjanec, je pomemben del dejavnosti Društva cesarsko-kraljevi Ptuj tudi povezovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini, prav tako pa tudi gostovanja. V zadnjem času se vse bolj povezujejo tudi s Koprivnico, odpirajo pa se tudi možnosti za sodelovanje s Crikvenico, kjer prav tako pripravljajo odmeven srednjeveški dogodek.
Grajsko ocenjevanje zbere najboljše
Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, pravi, da je zelo zadovoljen, da sta društvi našli skupni jezik. Posebnost grajskega ocenjevanja vin je v tem, da so bila ta vina predhodno ocenjena že na društvenih
in lokalnih ocenjevanjih vin. Prvakom med posameznimi sortami bodo že po tradiciji podelili amfore na prireditvi, ki se bo 23. junija v slavnostni dvorani ptujskega gradu pričela ob 12. uri. Obiskovalci bodo najboljša vina lahko tudi po-kusili na prireditvenem prostoru, organizirana degustaci-ja bo potekala v grajski vinski kleti, kjer bo mogoče videti in tudi vstopiti v sod velikan.
Ta konec tedna se bodo na Ptuju mudili številni gostje iz tujine, med njimi bo tudi delegacija iz Šanghaja, v kateri bo svetovalec kitajske vlade za gospodarstvo. Ob ogledu ptujskega srednjeveškega dogajanja naj bi tekla beseda tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja. Kot je povedala organi-zatorica srečanja Petra Cerjak, njene korenine izvirajo s Ptuja, delegacijo zanimajo tudi turistični aspekti Slovenije. Možnosti so tudi za pobratenje s kakšnim od kitajskim mest, saj je takih, ki negujejo tradicijo mask veliko. Eden izmed članov delegacije, gospod Sun, je bil v času, ko je bil veleposlanik v Ljubljani, že gost Ptuja v času kurentovanja. Povedal je, da je navdušen nad izredno pestrostjo mask tega okolja in da so maske njegovega domačega okolja podobne pokačem. Ker je letošnji pust mimo, se bo kitajska delegacija lahko s pustnim bogastvom seznanila ob obisku nove postavitve mask v nekdanji grajski konjušnici.
MG
Kidričevo • 15. občinsko praznovanje
Gradili bodo zdravstveni dom in obnovili dvorec Šterntal
V občini Kidričevo se v teh dneh vrstijo prireditve v počastitev 15. občinskega praznika. Župan Anton Leskovar je prepričan, da imajo dovolj dobrih razlogov za praznovanje, saj so kljub kriznemu obdobju storili veliko, optimistični pa so tudi njihovi načrti.
»V tem letu in pol, odkar sem župan, sem delovanje občine in njenih organov, predvsem pa vodenje občine že dodobra spoznal in pri tem ugotovil, da se kljub kriznemu obdobju, ki ga nekateri toliko poudarjajo, z dobro voljo in seveda z razpoložljivimi sredstvi da občino voditi dobro, dokaj uspešni pa smo tudi na področju investicij.«
Katere investicije so za občino Kidričevo v letošnjem letu najpomembnejše?
»V teh dneh zaključujemo modernizacijo 850 m dolgega odseka ceste Šikole-Stražgonj-ca, ki bo veljal okoli 134.000 evrov. V teku je tudi modernizacija lokalne ceste Mihovce-Pleterje v dolžini 1600 m, ki bo veljala okoli 355.000 evrov. Poleg tega nadaljujemo z izgradnjo sekundarne kanalizacije od Apač do Dragonje vasi, ki je ocenjena na okoli 1,2 milijona evrov, dokončujemo pa tudi izgradnjo sekundarne kanalizacije v Kungoti. Gre za odsek od centra vasi v smeri proti Kidričevemu, kar naj bi nas veljalo okoli 120.000 evrov. V izdelavi je tudi 1. faza ureditve tako imenovane Boldirjeve jame v učilnico v naravi, v okviru katere bomo uredili vse dostopne poti, ribnik in informativne table z napisi. Pomembno je tudi, da je v izdelavi občin-
Foto: M: Ozmec
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar: »Kljub kriznemu obdobju se z dobro voljo in razpoložljivimi sredstvi da občino dobro voditi.«
ski prostorski načrt, za katerega sem prepričan, da bo dokončan še do konca tega leta, uspeli pa smo tudi s projektom obnove tržnice Kidričevo, ki vključuje nabavo 10 novih stojnic, izdelavo vodovodnega priključka s fontano ter izgradnjo električnega priključka, oboje seveda za potrebe tržnice in prodajalcev.«
Kljub težkim časom v občini Kidričevo ostajajo optimisti, saj snujejo že tudi nekaj drugih za občane in občino pomembnih projektov, o čemer je župan Anton Leskovar povedal:
»Vsem našim občankam in občanom z veseljem sporočam, da nam je uspelo dogovoriti in finančno uskladiti tako daleč, da bomo še to jesen pričeli z izgradnjo novega zdravstvene-
ga doma v Kidričevem, ki ga načrtujemo na prostoru med domom upokojencev in lekarno. Če bo vse po dogovorih, načrtujemo svečano odprtje novega in prepotrebnega zdravstvenega doma že sredi prihodnjega leta, v okviru prireditev ob našem 16. občinskem prazniku. Letošnjo jesen pa načrtujemo tudi nadaljevanje projekta Ureditev centra Cirkovc, razpisali bomo tudi natečaj za izbiro izvajalca del za gradnjo sekundarne kanalizacije Cir-kovce-Stražgonjca, ki bo vredna okoli 1,4 milijona evrov. Uspelo nam je pripraviti tudi vse potrebno za pričetek obnove dvorca Šterntal v Kidričevem, v katerem nameravamo urediti prostore za celotno občinsko upravo, krajevni urad,
poročno dvorano, policijsko pisarno in prostore za javne službe. Skratka v obnovljenem dvorcu načrtujemo bodoči center občinske uprave in vseh pomembnejših občinskih institucij.«
Ob vsem tem velja dodati, da so v občini Kidričevo uspešni tudi pri pridobivanju sredstev iz razpisov Evropske unije in državnega proračuna, saj so skoraj vsi večji projekti sofinancirani tudi iz omenjenih virov. Župan Anton Leskovar:
»Ob tem bi rad dodal še to, da se kot župan resnično tru-
Ob prazniku občine Kidričevo so 10. junija v Starošincah proslavili 60 let gasilskega društva in 15. dan gasilcev, namenu pa predali novo gasilsko vozilo. Zvečer pa je bil v dvorani Pan koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. 15. junija so v novi športni dvorani pripravili turnir v namiznem tenisu za otroke in odrasle, 16. junija je bilo v športnem parku v Lovrencu gasilsko tekmovanje, v športnem parku Apače so izvedli turnir v petanki, v teniškem centru Kidričevo pa turnir za moške in ženske. 17. junija dopoldne je bil v Apačah šahovski turnir, lovska družina Kidričevo pa je pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Popoldne so v restavraciji PAN proslavili prvi dan invalidov občine Kidričevo. Danes, 22. junija, ob 17. uri bo v športnem parku Lovrenc turnir v nogometu za cicibane ter nočni turnir v malem nogometu. V soboto, 23. junija, ob 10. uri bodo v restavraciji PAN odprli likovno razstavo DPD Svoboda Kidričevo, nato pa bo promenadni koncert Pihalnega orkestra Talum. Ob 13. uri bodo v športnem parku Apače igre brez meja, od 13. ure dalje pa bo v Šikolah otroški piknik z napihljivimi igrali. Osrednjo slovesnost ob 15. prazniku občine Kidričevo bodo tudi letos združili s praznovanjem dneva državnosti to nedeljo, 24. junija, ob 15. uri v dvorani restavracije PAN. Nato pa bodo slavje nadaljevali pod šotorom v parku mladosti, kjer bo tradicionalno srečanje občanov z volom na žaru in ansamblom Pajdaši.
dim, da bi z usklajeno občinsko politiko, dogovarjanjem, številnimi investicijami in projekti zagotovil čim boljše pogoje za bivanje občanov v vseh naših vaseh in občinskem središču Kidričevem. Ob našem skupnem, letos že petnajstem občinskem praznovanju se vsem občankam in občanom, občinskim svetnikom, sodelavcem v
občinski upravi in drugim zahvaljujem za sodelovanje; vsem iskreno čestitam ob našem skupnem prazniku in seveda vabljeni, da se naših prireditev udeležite v čim večjem številu. Po nedeljski osrednji slovesnosti pa vse skupaj vabim še v Park mladosti na veselo druženje ob volu na žaru.«
M. Ozmec
Foto: M: Ozmec
Še letošnjo jesen naj bi pričeli obnovo dvorca Šterntal, v katerem načrtujejo bodoči center občinske uprave in pomembnejših občinskih institucij.
Občina Kidričevo
Vabimo Vas na osrednjo slovesnost
ob 15. občinskem prazniku občine kidričevo v nedeljo, 2U. junija 2012, ob 15. uri v dvorano Pan v Kidričevem.
Zupan Občine Kidričevo, Anton Leskovar
AKTAL
Industrijsko naselje 14, 2325 Kidričevo Tel.: 02 799 04 30, fax; 02 799 04 37 E-mail: aktai.doo@sioi.net, www.aktai.si
Apače 189, 2324 Lovrenc na Dr. polju Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo.
Ob občinskem prazniku občine Kidričevo iskreno čestitamo vsem občankam, občanom, poslovnim partnerjem, strankam in zaposlenim
ter jim želimo prijetno praznovanje. Se priporočamo s svojimi izdelki in storitvami!
r\	fcOSTll/v^ "MKlI® - dnevno sveže malice, kosila in jedi po naročilu,... - krsti, obhajila, birme, poroke, ... -zaključne družbe,...
I^UWS,	
---j—*- Vsem občankam in občanom občine Kidričevo želimo prijetno praznovanje 15. občinskega praznika! Mateja Kureš S.P. Šikole 26,2331 Pragersko, tel.: 02/792 02 81, GSM: 041 687 869	
Sv. Tomaž • 6. občinski praznik
Alenka Klanjšek s.p.
v
Zupečja vas 5 2324 Lovrenc na Dr. Polju GSM 031 355898
Naše storitve:
polaganje in priklopi za kanalizacijo * razni izkopi priprava dvorišč za tlakovanje izposoja vibro plošče, žage za rezanje tlakovcev in dvižne košare.....
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE KIDRIČEVO
www.sloga.si
V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
VSE ZA LEP VRT, BALKON IN RODOVITNO POUE
Kmetovalci in vrtičkarji vabljeni v prodajalne KGZ SLOGA v ŠIKOLE IN LOVRENC NA DR. POUU,
kjer vam nudimo vse, kar potrebujete za delo na polju in vrtu.
ZASTOPAMO, PRODAJAMO IN SERVISIRAMO stroje najbolj
priznanih proizvajalcev kmetijske mehanizacije/JOHN DEERE, KUHN, BRAUER...
Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo!
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
V okvirju prioritet še gradnja vrtca
Občina Sv. Tomaž te dni praznuje svoj 6. občinski praznik. Kot mlada občina se največ ukvarjajo s prioritetami, ki so jih postavili, ko so se zavzemali za ustanovitev lastne občine, to pa je predvsem komunalna infrastruktura.
Doslej so v občini skupno modernizirali 32 kilometrov cest. Pri tem so zelo ponosni na pridobitev evropskih sredstev za modernizacijo ceste Bratonečice-Sv. Tomaž v dolžini skoraj 4 kilometre in cestni odsek Sv. Tomaž-Or-mož v dolžini 2,5 kilometra z dvema odsekoma javnih poti, vsak po 500 metrov. „To so bila za nas velika sredstva, saj občina sama tega ne bi mogla izpeljati tako hitro," je prepričan Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž.
Pred dvema letoma so zgradili tudi novi športni park, dokončali pa so tudi obnovo kulturnega doma, ki se je vlekla celih 10 let. Vzrok je bil seveda pomanjkanje sredstev in velike potrebe. Kulturni dom je sedaj obnovljen od strehe do tal, v njem pa je sejna soba občinskega sveta, kulturna dvorana s potrebno tehniko ter prostori za društva. Veliko so naredili tudi na področju kanalizacije, ki je v centru kraja povezana na čistilno napravo, izdelali pa so tudi projekte za širitev omrežja, ki pa je odvisno od uspešnosti na razpisih. Največja investicija, ki jih čaka v prihodnosti, pa je gradnja vrtca, za kar so že odkupili zemljišče v neposredni bližini obstoječe šole. Zgradili bodo energetsko varčen vrtec, katerega vrednost je ocenjena na 1,2 milijona evrov. Financirati ga nameravajo iz evropskih sredstev, kjer je za občino Sv. Tomaž na voljo še okrog 800.000 evrov. V sedanji zgradbi šole in vrtca vlada namreč zelo velika prostorska stiska in je nujno potrebno vrtec izseliti. Poleg tega pa tudi demografska gibanja v občini
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Mirko Cvetko si prizadeva za skladen razvoj cele občine.
kažejo ugodno sliko. Že dve leti imajo 4-oddelčni vrtec in če bodo normativi ostali takšni, kot so, bo vrtec takšen tudi naprej. V občini Sv. Tomaž z veseljem opažajo porast števila gospodinjstev, kar kaže na to, da mladi ostajajo doma in si ustvarjajo svoje družine. Žal pa so nekatere vasi (Bra-tonečice, Sejanci) skrb zbujajoče; če bo šlo tako naprej, bodo počasi prazne. Župan je prepričan, da mladi ne pričakujejo veliko, zagotoviti jim je treba le normalne pogoje za življenje, pa bodo radi ostali doma, kjer je mir in neokrnjena narava. Tudi letos so bili že delovni in tako bodo v času občinskega praznika predali namenu novo zgrajeno cesto v center. Gre za najbolj fre-kventno cesto, ki povezuje center s pokopališčem. Zato so poskrbeli tudi za pločnik in cestno razsvetljavo, cestno telo pa je v celoti novo, saj so zamenjali vso infrastrukturo, ki je v zemlji - kanalizacijo in vodovod, razširili so hi-drantno mrežo, v cesti pa je tudi širokopasovni internet.
Cesta se pred Purgo zaključi z novim avtobusnim postajališčem in križiščem. Ob tej priliki so križišče kompletno obnovili, saj je v njem jašek, v katerem je stičišče za oskrbo občine s pitno vodo. Križišče so tudi primerno prometno uredili.
Prav tako potekajo za razvoj samega centra pomembni dogovori z župnijo, s katero ima občina dobre odnose, da bi kupili zemljišča, ki so v neposredni bližini stare šole.
Tudi del igrišča za odbojko na mivki leži na zemljišču župnije. Zadeva je sicer urejena z najemno pogodbo, občina pa bi rada zemljišče odkupila. „Nakup zemljišč v centru bi dal občini tudi možnost, da začne resneje načrtovati razvoj Purge, ki je potrebna obdelave, da bo nastal lep center s potrebno infrastrukturo. Pri teh investicijah bi bilo mogoče računati tudi na kakšen evropski denar. V zadnjem času smo kar nekaj sredstev porabili za ureditev centra Sv. Tomaža, naši občani pa pričakujejo vlaganja po celi občini. Najbolj po obnovi kličejo makadamske ceste," opozarja Mirko Cvetko.
Občina aktivno dela tudi na vzpostavitvi obrtne cone, čeprav je gospodarski trenutek za to precej neugoden. Župan Cvetko pravi, da ne potrebujejo veliko. Želijo si bencinsko črpalko, trgovino in morda še kakšen obrat. To se zdijo županu želje, ki jih je mogoče uresničiti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Mojstre smo ulovili, ko so priklapljali nove ulične svetilke, tako da bo ob občinskem prazniku vse lepo in urejeno.
Ormož • Gostuje razstava Mestnega muzeja Varaždin
Lepote grafične umetnosti
Minuli teden so v Beli dvorani Grajske pristave svečano odprli razstavo Lepote grafične umetnosti, ki je nastala na pobudo prijateljskega sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož z Galerijo starih in novih mojstrov Mestnega muzeja Varaždin.
Varaždinska galerija ima v svoji bogati zbirki čez 2400 izjemno dragocenih grafičnih listov in približno 30 map. Večina grafičnih listov je bila pridobljena in podarjena muzeju leta 1945, v 17., 18., 19. in 20. stoletju pa so te grafike krasile gradove, dvorce in mestne hiše v Varaždinu in njegovi okolici. V Ormožu je razstavljenih 52 najdragocenejših grafičnih del, ki so jih njihovi nekdanji lastniki kupovali predvsem zato, da so obogatili svoj prostor in jih ohranili za prihodnost.
Avtorica razstave Mirjana Dučakijevic je povedala, da so razstavljene grafike jedro njihove zbirke in da hkrati dostojno predstavljajo najbolj
Foto: Viki Ivanuša
Pričujoča razstava je plod dobrega sodelovanja med ptujsko-or-moškim in varaždinskim muzejem, svečane otvoritve pa sta se poleg gostiteljev Aleša Ariha in Nevenke Korpič udeležila tudi direktor dr. Branko Spevec ter avtorica razstave Mirjana Dučakijevic (v sredini).
uveljavljene grafične delavnice evropskih umetnostnih središč - Amsterdama, Dunaja, Pariza, Rima in Benetk od 14. stoletja naprej. Pričujoči grafični listi so večinoma natisnjeni od zgodnjega 17. do 19. stoletja. Razstava je na ogled vse do 25. julija.
Dogodek je bil pospremljen z glasbenim nastopom Ane Va-upotič, učenke Glasbene šole Ormož. Druženje ljubiteljev umetnosti je bilo lep uvod v Poletno muzejsko noč in je potekalo v prijetnem vzdušju, ki sta ga s svojimi spretnimi nagovori znala ustvariti tudi direktorja obeh muzejev Aleš Arih in dr. Branko Spevec.
Viki Ivanuša
Ormož • Ob mednarodnem dnevu gasilcev
Predstavitev gasilstva v občini
V petek popoldan je Gasilska zveza Ormož ob svetovnem dnevu gasilstva, ki smo ga praznovali 8. junija, na parkirnem prostoru pred centrom Holermuos pripravila predstavitev in ogled gasilske opreme in tehnike, najbolj pa je bila zanimiva dinamična predstavitev.
Prostovoljno gasilstvo je v Sloveniji najštevilčnejša prostovoljna organizacija. Danes je v Sloveniji 116 gasilskih zvez, v katerih deluje 1295 prostovoljnih gasilskih društev in 68 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. V gasilska društva je vključenih preko 133.000 članov. Gasilska zveza Ormož je bila ustanovljena 4. septembra 1955. Že prvo leto delovanja se je zveza odločila proslaviti dan gasilstva v občinskem merilu za takratnih 17 gasilskih enot. Od takrat naprej se ta dan z nekaj let presledkov redno proslavlja, tako da so lani proslavili že 40. Dan gasilcev občine Ormož. V letih 2008 in 2009 je prišlo do reorganizacije zveze, saj so društva iz obeh sosednjih občin Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ustanovila samostojni zvezi. Tako je trenutno v Gasilsko zvezo Ormož včlanjenih 15 gasilskih društev. Najstarejša društva, ki so bila ustanovljena še v 19. stoletju, so PGD Ormož (1886), PGD Velika Nedelja, PGD Trgovišče (1895) in PGD Hardek (1896).
Poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak je povedal, da je predstavitev namenjena širši javnosti, da obiskovalci spoznajo vsa PGD, tehniko in opremo, ki so jo gasilci tudi s pomočjo občanov pridobili v preteklih letih. Na parkirišču je bilo na ogled starejše vozilo GVV1 s 500 litri vode, novejši GVV1, GVC z 2500 litri vode in najnovejša pridobitev GVC 2450, če
Foto: Viki Ivanuša
Predstavitev pred nakupovalnim centrom je bila res uspešna, najbolj spektakularen pa je bil dinamičen prikaz.
naštejemo le nekatere. Slednje vozilo je bolj logistično, saj na kraj intervencije lahko pripelje 5000 litrov vode in istočasno z vodo oskrbuje več vozil. Poveljnik je povedal, da je to zelo pomembno, ker s tem ne prekinejo dotoka vode na požari-šče. V vaji, v kateri so sodelovala 4 društva, so pripeljali na prizorišče 8000 litrov vode, v gasilski zvezi pa s svojimi kapacitetami po potrebi na kraj intervencije lahko pripeljejo tudi do 20.000 litrov vode. Tonček Lisjak je povedal, da so v GZ Ormož operativno sposobni, je še sicer nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih nameravajo sistematično odpraviti v naslednjih letih. Primanjkuje jim zlasti ognjevarnih oblek za gasilce, vendar so te zelo drage, saj ena stane med 1000 in 1300 evri. V zadnjih letih so gasilci v občini Ormož zamenjali okoli 80 %
tehnike, nekaj društev pa bo to storilo še v prihodnjih letih, če bodo finančno zmogli. Tudi članstva zaenkrat ne manjka, čeprav so nekatera društva pri pridobivanju podmladka bolj uspešna, druga pa manj. Gasilci so bili z obiskom občanov, ki jim je mar, kaj gasilci delajo,
zelo zadovoljni. Niso pozabili tudi na najmlajše, ki so se zelo zabavali pri pršenju vode in občudovanju opreme ter avtomobilov. Tonček Lisjak pa se je zahvalil tudi vsem gasilcem, ki so žrtvovali svoje prosto popoldne za ta namen.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Aktivnosti je vodil poveljnik Gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak.
Ptuj • Vrtec Mačice polepšali
Vrtec zasijal s prostovoljnim delom obrtnikov in zaposlenih
Vrtec Mačice ob Potrčevi cesti so polepšali, tako da ima v tem trenutku enakovredno lepe in prijetne prostore za bivanje otrok kot druge enote ptujskega Vrtca.
Pri tem so Vrtcu Ptuj pomagali tudi nekateri ptujski obrtniki, pleskarji, parketarji, mizarji, ker vsega sami niso mogli opraviti s prostovoljnim delom, za kar so jim zelo hvaležni, je na krajši slovesnosti, ki je bila
19. junija, povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Svoj delež pa je v okviru možnosti zagotovila tudi MO Ptuj kot odgovorna za zagotavljanje pogojev za predšolsko vzgojo v tem prostoru. V dveh mese-
Foto: Črtomir Goznik
Olepševalna dela v vrtcu Mačice so trajala dva meseca in pol, danes je vrtec skoraj kot nov.
cih in pol so odpravili številne pomanjkljivosti, na katere je bila opozorjena tudi slovenska javnost, še pred tem pa je nanje v mestnem svetu opozorila svetnica Silva Fartek. Po njeni zaslugi se je vse skupaj začelo, da jih ne bi bilo več sram, v kakšnih razmerah bivajo otroci. Ne glede na vse, kar so naredili, pa v Vrtcu Ptuj nestrpno pričakujejo nov vrtec Mačice, ki bo omogočil selitev, zdajšnje prostore vrtca Mačice pa bo MO Ptuj lahko namenila za reševanje prostorske stiske pri skrbi za starejše občane. Ptujski župan Štefan Čelan se je tudi ob tej priložnosti, podobno kot že ob prazniku Vrtca Ptuj, opravičil Vrtcu za vse besede, ki so bile izrečene v slovenski javnosti, ki so temu kolektivu naredile veliko krivico. Kolek-
tiv je namreč zgled na marsikaterem področju, ne samo v slovenskem prostoru, temveč tudi preko meja. Razmere za reševanje problematike tega ptujskega vrtca niso bile nikoli dovolj ugodne, bolj ali manj se rešujejo že dobrih 17 let. Če je MO Ptuj pri vseh drugih stavbah, ki jih za svojo dejavnost uporablja Vrtec Ptuj, vsa leta uspevalo uspešno reševati probleme, se je pri tem objektu stalno zapletalo in še danes je tako. S pristojnim ministrstvom v tem trenutku potekajo zelo intenzivni pogovori o prenosu objekta na Raičevi ulici, da bodo lahko prišli do rešitve, ki bi prinesla koristi številnim. Če bi Dom upokojencev ne izkazoval potreb po širitvi, o tem pa razmišljajo tudi v ZD Ptuj, bi zagotovo razmišljali o celoviti sanaciji vrtca Mačice glede na njegovo izjemno lokacijo, je povedal ptujski župan, ki se je Vrtcu Ptuj še enkrat zahvalil za vso požrtvovalno opravljeno delo pri sanaciji Vrtca Mačice kot tudi za vso ostalo prostovoljno delo, ki ga opravljajo v tem ptujskem javnem zavodu, ki je s tem lahko zgled za številne druge v tem okolju.
' MG
Od tod in tam
Ptuj • Letni koncert džez oddelka GŠ Karola Pahorja
Foto: Črtomir Goznik
Na Ranci je bil v petek, 15. junija, na plavajočem odru na Dravi letni koncert džez oddelka GŠ Karola Pahorja Ptuj. Za Ranco so se odločili, ker želijo džez oddelek promovirati tudi zunaj šole, je povedal ravnatelj GŠ Štefan Petek, in ker je to odlično prizorišče za takšne vrste koncertov. Džez band vodi mentor Boris Majcen, zaigrali pa so šest džezovskih standardov, ki so vsi po vrsti dodobra navdušili hvaležno občinstvo. Pravijo, da če bo le mogoče, bodo na ptujskem morju nastopili še večkrat. Nastopili so Miha Kosi (bobni), kontrabas (Luka Benčič), Urška Supej (kitara), David Krajnc (klavir), Matjaž Tement (trobenta) in Blaž Švara (saksofon). Skupaj z njimi pa so zapeli Kaja Caf, Primož Vidovič in Petra Kavaš. Za zvočno odličnost je ob tej priložnosti poskrbel tonski mojster Bojan Zelenjak.
MG
Ptuj • Optimisti znova navdušili
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih ČS Ljudski vrt so 19. junija odprli razstavo del, ki so jih člani Društva Optimisti ustvarili v svojih treh delavnicah: ustvarjalni (mentorica Nežka Belca), likovni (mentor Franc Simonič) in delavnici pletenja, kvačkanja (mentorica Vera Kaisersberger). Najrazličnejši izdelki, ki jih izdelujejo člani Društva Optimisti v svojem tretjem življenjskem obdobju, so prave mojstrovine. Na ogled vabijo še do nedelje, vsak dan od 9. do 17. ure. Na otvoritveni slovesnosti so se jim pridružili tudi člani podobnih društev iz širšega okolja, pričakujejo pa še obiskovalce iz Francije, kjer so lani tudi sami razstavljali, iz Slovaške, Madžarske in Nemčije. Kot je povedala Nežka Belca, se društvo odziva na vabila društev iz domovine in tujine, ob razstavah pa si tudi izmenjujejo izkušnje in znanja posameznih tehnik izdelovanja številnih uporabnihpred-metov. Nič manj pa niso pomembne življenjske izkušnje - tudi te si izmenjujejo.
MG
Gorca • Srečanje zakoncev jubilantov
Foto: ZG
V farni cerkvi pri sv. Trojici je bilo srečanje zakoncev jubilantov, ki so v tem letu praznovali 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50 in 55 let zakona.
Skupaj so obhajali sv. mašo. Vabilu se je odzvalo enajst zakonskih parov. Duhovnik je zakoncem zopet ovil roki s štolo in izrekel obredne besede ter blagoslovil njihovo nadaljnjo pot. Po maši so se odpravili v župnišče, kjer so se zadržali in poklepetali ob zakuski, ki jo je pripravila zakonska skupina. Dan je minil v prijetnem vzdušju ob glasu harmonike, na katero je zaigral zlati jubilant Alojz Ovčar, vsi pa so prepevali; prav posebej je lepo zapel 80-let-ni jubilant Franc Zuran. Obujali pa so tudi lepe in prijetne spomine.
Zdenka Golub
Od tod in tam
Ptuj • Branko Brumen, podpredsednik FECC
Foto: Črtomir Goznik
V makedonskih mestih Prilep in Kruševo je od 26. maja do 3. junija potekal 32. letni kongres Evropske federacije karnevalskih mest, na katerem je sodelovalo 118 udeležencev iz 19 držav, od tega osem iz Slovenije. Na njem je bil za predsednika ponovno izvoljen Nizozemec Henry van der Kroon, za podpredsednika pa Portugalec dr. David Brandao in Ptujčan Branko Brumen, vodja kurentovanja na Ptuju in dosedanji predsednik FECC Slovenija. Ptujskega župana Štefana Čelana pa so za njegov osebni prispevek in zasluge pri ohranjanju, razvoju in promociji izjemne etnografske kulturne dediščine in tradicije kurentovanja, Ptuja in Slovenije v evropskem karnevalskem prostoru imenovali za častnega senatorja FECC. Ptujsko kurentovanje je z izvolitvijo Branka Brumna za podpredsednika FECC-a in imenovanjem ptujskega župana Štefana Čelana za častnega senatorja FECc tako dobilo novo priznanje.
MG
Podlehnik • Zlata poroka zakoncev Ovčar
Foto: Z. Golub
V soboto, 19. maja, sta praznovala zlato poroko zakonca Nada (roj. Pernek) in Alojz Ovčar iz Ložina 37 pri Podlehniku. Živita ob meji s Hrvaško - del domačije je na hrvaški strani, del v Sloveniji. Skupno življenje sta pričela na Brezovi Gori pri ženini družini, nato sta si kupila košček zemlje v dolini blizu ceste, saj sta želela olajšati življenje svojim otrokom. Skoraj vsa dela pri gradnji hiše sta opravila sama. Mož se je hitro po poroki zaposlil v Metali Maribor, da sta lažje preživljala družino, in tam dočakal upokojitev. V zakonu se jima je rodilo deset otrok, osem sinov in dve hčeri. Najmlajša hči si je ustvarila družino doma. Na gostiji sije Alojz sam zaigral, saj ob prostih trenutkih rad raztegne harmoniko. Je samouk in zaigra le domačim, nikoli pa ne pozabi zaigrati podoknice svoji ženi ob rojstnem dnevu in godu.
Zdenka Golub
Ljutomer • Pričela se je kopalna sezona
Ljutomerski kopališki kompleks, s katerim upravlja Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino ŠIM Ljutomer, je v soboto odprl svoja vrata, saj se je pričela letošnja kopalna sezona. Objekt zajema 1300 kvadratnih metrov vodnih površin; ob olimpijskem, 50-metrskim bazenu sta na voljo še dva manjša, namenjena otrokom. V sklopu kopališča so tudi igrišče za odbojko na mivki, mali nogomet, košarko, namizni tenis in badminton, najmlajši pa se bodo lahko sproščali na urejenih igralih. Cene vstopnic bodo zelo dostopne. Brezplačen obisk kopališča bodo imeli otroci do petega leta, dnevne karte pa so v razponu od 2,40 evrov za otroke, upokojence in invalide do 3,50 evrov za odrasle. Dijaki in študentje se bodo ob predložitvi izkaznice kopali le za tri evre na dan. Kopališče bo dnevno odprto od 10.00 do 20.00, nočnim kopalcem (do 23.00)pa bo bazen na voljo v dneh 6., 7., 27. in 28. julija.
NS
Ptuj • Najboljši učenci generacije
Najboljši med
najboljšimi nagrajeni
Pred odhodom iz osnovnošolskih klopi so najboljši devetošolci tudi letos bili ustrezno nagrajeni. Najuspešnejši učenci osnovnih šol, glasbeniki in športniki iz MO Ptuj so za svoj trud prejeli posebna priznanja. Najboljša učenka generacije je Nuša Muršič, najboljši učenec OŠ dr. Ljudevita Pivka je Žan Beranič, najboljša osnovnošolska glasbenica Maksim Jabločnik, med športniki pa sta si tituli najboljših nadela Nina Potočnik in Jan Bezjak.
Najboljši učenci po posameznih šolah: četrta z desne učenka generacije Nuša Muršič
„V osnovni šoli ustvarjamo temelje, ki vplivajo na področje izobraževanja in oblikovanje vaše osebnosti," je v uvodnem govoru na prireditvi z naslovom Dan mlade ustvarjalnosti dejala ravnateljica osnovne šole Olge Meglič Diana Bohak Sabath. Na prireditvi, ki je bila izpeljana v čast zlatim odlič-njakom, nagrajenim učencem, športnikom in najuspešnejšim glasbenikom v ptujskih osnovnih šolah, so podelili množico priznanj. V ponedeljek je bila tako telovadnica OŠ Olge Me-glič prepolna talenta in učenosti. Kot že vrsto let zapored, je kraljevalo znanje in šport, letos tudi glasba. Najuspešnejši osnovnošolci na vseh omenjenih področjih so tako še enkrat v znak podpore za svoj trud in vztrajnost pri doseganju različnih ciljev prejeli različna priznanja.
Da so to trenutki, ko začutiš pozitivno mladostno energijo, ki napolni baterije, je pred podelitvijo dejal dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. „Ob takih trenutkih si človek reče, da je vredno biti župan," so še bile njegove besede pred razglasitvijo najuspešnejših šolarjev.
Zlati odličnjaki so s strani župana in ravnateljev šol, ki jih obiskujejo, prejeli grb Mestne občine Ptuj na steklu. V osnovni šoli Breg so letos imeli 13 zlatih odličnjakov, s kar 24 se lahko pohvalijo v OŠ Ljudski vrt in v podružnici Grajena, OŠ Mladika je letos z nazivom zlatih odličnjakov okitila 10 svojih učencev, OŠ Olge Meglič pa 7.
Za najuspešnejšega učenca OŠ dr. Ljudevita Pivka je bil proglašen Žan Beranič. Prvič letos pa je ptujski župan sku-
paj s Štefanom Petkom, ravnateljem Glasbene šole Karola Pahorja, nagradil tudi najboljšega osnovnošolskega glasbenika. Ta laskav naziv si je prislužila Maksim Jabločnik, perspektivna mlada glasbenica, ki igra kar tri instrumente. V tem šolskem letu zaključuje 6. razred klavirja, 6. razred kitare in 4. razred saksofona. S kitaro in saksofonom je osvojila že veliko priznanj in nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Že pri 13. letih kaže izjemen smisel za glasbo, ki ga spremljajo tudi velik entuziazem in veliko volje do glasbenega izobraževanja, kar jo je pripeljalo tudi do tokratnega priznanja.
Najboljši učenci po posameznih šolah
Ob Maksim Jabločnik, ki je najuspešnejša učenka Glasbene šole Karola Pahorja, so tudi ostale osnovne šole proglasile učence generacije. V osnovni šoli Breg je to Eva Majerič, v Ljudskem vrtu Nuša Muršič, v podružnici Grajena Vito Kokol Bogme, v OŠ Mladika Jan Bezjak, v OŠ Olge Meglič Minja Zamuda in v OŠ dr. Ljudevita Pivka Žan Beranič. Med temi je bila izbrana tudi učenka generacije, najboljša med najboljšimi, Nuša Muršič iz OŠ Ljudski vrt. Nuša si je laskav naziv prislužila s trudom, pridnostjo in vestnim delom skozi osnovnošolsko izobraževanje. Naj učenka te generacije osnovnih šol Mestne občine Ptuj je namreč prejemnica mnogih bronastih, srebrnih in zlatih priznanj. Med drugim je letos prejela bronasto, srebrno in zlato priznanje iz zgodovine
in geografije, zlato Proteuso-vo priznanje iz biologije, zlato na regijskem in srebro na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012, zlato iz angleške bralne značke, kot tudi naziv zlate bralke za opravljeno bralno značko vseh devet let osnovne šole.
Izjemen seznam Nušinih priznanj je še zelo dolg, kar dokazuje, da si je naziv naj učenke v šolskem letu 2011/2012 vsekakor zaslužila.
Podeljena priznanja
najboljšim
športnikom
Dan ustvarjalnosti pa ni bil posvečen le šolskemu znanju in glasbi, temveč tudi najboljšim v različnih športnih kategorijah in disciplinah. Tem sta letos priznanja ob ptujskem županu podelila Mina Markovič, svetovna mladinska prvakinja v športnem plezanju, in Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj. Z vztrajnostjo, voljo in energijo si je na športnem področju priznanja prislužilo več deset mladih športnikov. Odlično so tudi na tem področju bile zastopane prav vse šole s Ptujskega. Prav posebni priznanji pa sta šli v roke dveh osnovnošolcev: za najboljšega športnika je bil izbran Jan Bezjak iz OŠ Mladika, za najboljšo športnico pa Nina Potočnik iz OŠ Ljudski vrt.
Prav za vsemi priznanji stoji izjemno veliko dela in truda tako v šolskih klopeh kot izven njih. Zato je prav, da se najboljši za vlaganje v svoje znanje in našo prihodnost tudi nagradijo. Da ta priznanja veliko pomenijo tudi učencem, pa so dokazali tudi s svojo prisotnostjo. Izmed vseh nagrajencev je namreč na podelitvi opravičeno manjkala le ena prejemnica priznanja.
Dženana Kmetec
Najboljši športnik je Jan Bezjak iz OS Mladika. Na fotografiji je z mamo najboljše športnice Nine Potočnik iz OŠ Ljudski vrt, ki je v imenu hčere prevzela priznanje.
Foto: DK
Naj učenec OŠ dr. Ljudevita Pivka je Žan Beranič. Na fotografiji je v družbi ravnateljice šole Dragice Emeršič in župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana.
Foto: DK
Foto: DK
Foto: NS
Ptuj • Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
V	knjižnici Banske Stiavnice
V	okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012 sodeluje tudi Ptuj kot partnersko mesto. Ptuj je pobraten s šestimi mesti in po tem vzoru je sodelovanje želela okrepiti tudi Knjižnica Ivana Potrča, le da s knjižnicami pobratenih mest. Ena izmed njih je Mestska knižnica iz Banske Stiavnice.
Na delovni obisk smo se 2. in 3. aprila iz ptujske knjižnice podali Božena Kmetec - Friedl, Kristian Radej in Bojan Petek.
Banska Štiavnica je zgodovinsko mesto z 11.000 prebivalci. Že v 9. stoletju je pridobilo mestne pravice in je prvič omenjeno v listini iz leta 1156 kot Terra banensium. Vanj so se priseljevali rudarji iz Češke in Saške, ki so sprva kopali rudo v dnevnih kopih. V 16. stoletju je izkop v rudnikih okoli mesta prehitel češko Kutno Horo in pravico do izkoriščanja rudnikov srebra si je pridobila znana augsburška bankirska družina Fugger. Leta 1627 je bilo prvič v zgodovini rudarstva izvedeno miniranje. Mesto je bilo središče rudarstva in zaradi tega doživelo tudi velik gospodarski razcvet. Leta 1734 je bila ustanovljena prva rudarska šola, ki jo je Marija Terezija leta 1762 povzdignila v prvo rudarsko akademijo na svetu. Tu so se šolali tudi mnogi rudarski inženirji iz Idrije. V drugi polovici 19. stoletja se je zaradi izčrpanosti rudnikov začel zaton mesta, ki je dokončno napočil po razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Leta 1992 so rudnik zaradi nerentabilnosti zaprli. Delo je izgubilo 2.000 ljudi. Danes je pod mestom izkopanih 450 km rovov. Na zlate čase spominjajo razkošne zgradbe, ki so jih zgradili premožni meščani in ki so bile predelane v času renesanse. Zaradi izjemno dobro ohranjenega srednjeveškega mestnega jedra je bila Banska Štiavnica 11. decembra 1993 vpisana v Unescov seznam svetovne dediščine.
Ptujski knjižničarji smo se sestali z direktorico Mestske knjižnice Viero Luptakovo in predstavnikom občine Miro-nom Breznoščakom. Ker se mestna knjižnica obnavlja, ta trenutno z delom gradiva domuje v dveh prostorih osnovne šole Jozefa Kollara
Ji
\\
MMI
m I
Foto: arhiv KIP
Predstavitev projekta v mestni hiši; z leve predstavnik občine dr. Miron Breznoščak, direktorica knjižnice Viera Luptakova, Božena Kmetec - Friedl, Kristian Radej, Katarina Kissova in mgr. Nadezda Bibiakova.
(osnovna šola svoje knjižnice nima). V prvem prostoru začasno domuje mladinski oddelek, v drugem pa priročna knjižnica in nekaj strokovne ter leposlovne literature. V teh prostorih je le manjši del gradiva, večji del pa še zmeraj domuje v matični stavbi, ki jo obnavljajo. Trenutno imajo velik problem s prenašanjem in pospravljanjem gradiva na staro lokacijo, saj je osnovna šola, kjer knjižnica začasno do-
muje, od centra oddaljena cca 5 km. Mestska knjižnica opravlja svoje naloge za 10.000 prebivalcev Banske Štiavnice. V knjižnici so zaposlene tri delavke: vodj a Viera Luptakova in knjižničarki Bibiana Stankova in Katarina Kissova. Knjižnica je odprta štiri dni v tednu, ob četrtkih je zaprta. Ob četrtkih zaposleni obdelujejo gradivo, pripravljajo rezervacije, gradivo za medknjižnično izposojo ... Mestska knjižnica ima
20.000 enot knjižničnega gradiva, letni prirast pa je cca 400 enot. Vpisanih imajo okrog 1.300 uporabnikov.
Knjižnico financira Mestna občina Banska Štiavnica.
Ptujčani smo knjižničarjem Mestske knjižnice predstavili namen in cilje projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje. Naslednji dan smo se Miron Breznoščak, Katarina Kissova, Viera Luptakova, Božena Kme-tec - Friedl, Bojan Petek in Kri-stian Radej srečali še na Mestni občini z županjo mgr. Nadez-do Bibiakovo. Predstavili smo projekt Knjižnice pobratenih mest, jih povabili k sodelovanju na mednarodnem simpoziju, obenem pa županji predstavili tudi našo knjižnico.
Kolegi iz Banske Štiavnice so bili našega obiska veseli, v projektu pa vidijo priložnost dobrega sodelovanja. Izkazali so se kot gostitelji, ki znajo poskrbeti za obiskovalce, ter s ponosom pokazati svoje kulturne in zgodovinske znamenitosti. Banska Štiavnica je mesto, ki je vsekakor vredno obiska.
Božena Kmetec - Friedl
Foto: arhiv KIP
Direktorica knjižnice v Banski Štiavnici Viera Luptakova in dr. Miron Breznoščak
Ptuj • Konec šole, začetek zabave
Solske torbe zamenjali za kopalne brisače
Danes se je tudi uradno zaključilo šolsko leto. Za osnovnošolce in dijake se tako začenjajo počitnice in poletni oddih. Prvi prost dan bodo ptujski šolarji proslavili s kopanjem v ptujskih Termah, ko bodo šolske torbe nadomestili s kopalnimi brisačami.
Počitnice so tu! Osnovnošolci in dijaki so le dočakali dolgo pričakovani petek, 22. junija. S tem dnem se namreč začenjajo poletne počitnice, ko si bodo napolnili baterije in se pripravili za nove dogodivščine. Da bi bil prvi počitniški dan nepozaben,
pa so poskrbeli tudi v ptujskih Termah, kjer danes organizirajo zabavo za vse šolarje. Osnovnošolci in dijaki bodo tako knjige, zvezke, pisala in ostale podobne potrebščine zamenjali za sončne kreme, kopalne brisače - in ples. Po enoletnem premoru bo
namreč potekala zabava pod naslovom Skool's out. Lani jo je organizatorjem zagodlo vreme in je zato odpadla, tokrat pa bo, sodeč po vremenskih napovedih, gotovo izpeljana. Glede na to, da so napovedane visoke temperature, bo ohladitev od vseh
obveznosti šolarjem še kako dobro dela.
V sklopu dogajanja bo pripravljen bogat animacijski program, vodne igre, razna tekmovanja, nagradne igre in obilo dobre glasbe. Nastopili bodo DJ iz Slovenije, Italije in Amerike, ki bodo ozračje ogrevali od 10. ure naprej. Med drugim se bodo predstavili Nicola Amo-ruso iz Italije, JP Rigaud iz ZDA, plesna skupina All That - finalisti šova Slovenija ima talent, plesni center Mambo ter mnogi drugi. Kot poudarjajo organizatorji, bo dobro poskrbljeno tudi za varnost udeležencev zabave.
Cena vstopnice je bila 8 evrov v predprodaji, danes pa je 15 evrov, v ceno pa je vključena nepozabna dogodivščina, ki napoveduje noro poletje!
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Sladko leto
Saj ni mogoče: šolsko leto je že naokoli! Nekateri se bodo pahnili v brezdelje in zasluženi počitek, drugi se bodo šele zdaj zavedli, da popolna lenoba nikamor ne pelje, in bodo pač med počitnicami počeli tisto, kar bi morali čez leto. Drugi bodo svojo marljivost nadgradili in se morda potili na počitniškem delu ali se bodo doma izkazali s spretnostmi, ki so bile med šolskim letom zanemarjene zaradi učenja.
Počitnice! Večina si jih je več kot zaslužila: učitelji in šolarji in starši in ravnatelji in tajniki in računalničarji in knjižničarke in skrbniki in hišniki in vozniki in dedki, babice, tete in strici, kuharji in kuharice in mentorji ... No, verjetno tudi varnostniki, ampak to, da so po mnogih naših šolah varnostniki, no, to se mi zdi pa zelo zelo žalostno! Kako lep bi bil svet, če bi šole lahko zaposlovale na primer vrtnarje. Take močne, a rastlinoljube fante in možake, ki bi strokovno skrbeli za okolico šol. Ti vrtnarji bi morali imeti tudi pedagoški dar, da bi učencem in dijakom in vsem ostalim privzgajali čut do naravnega okolja, spoštovanje do dreves in trav in zeli ter vseh bitij, ki jim je zelenje bivanjski prostor. In ti šolski, dijaški vrtnarji, pa seveda tudi vrtnarice, bi lice šolskih okolišev izboljšali, kakor tudi bivanje okoli šolskih zgradb. In mislim, da potlej ne bi potrebovali uniformiranih, tako v pozor v šolskih avlah postavljenih možakov . In seveda pri tem ne mislim, da bi šolski vrtnarji vzdrževali po angleško urejeno travo okoli učilen zidanih! Oh, taki »umetni travni te-pihi« so nasprotje domači kulturni krajini. Vrtnarji bi skrbeli za prava drevesa in gredice, za cvetlice, za košček naravnega travnika, skratka, za zeleno dediščino, ki jo je tako brezsramno pohodilo vsakršno zgledovanje čez domače plotove, za stezice in morda še za klopce in take kotičke med drevjem, da bi bilo v veselje ob šolah posedeti tudi tistim, ki so že davno zapustili šolske klopi. Hm, si predstavljate?
Kakor koli že, naj vam poželim, da bi vam bilo prijetno med počitnicami. In fletno, kot je simpatična serija dvanajstih priložnostnih pesmic Barbare Gregorič Gorenc v slikanici Sladko leto (Ljubljana: Mladika, 2010), ki jo je odlično ilustrirala Andreja Gregorič. Posamezne pesmi so naslovljene po mesecih in tudi zaobjemajo značilnost meseca oziroma letnega časa, ki mu mesec pripada. Pesmi so zvrščene po desni bralčevi strani, vsakemu mesecu sta posvečeni dve štirivrstičnici. Celoten, obojestranski list pa je ob besedilu, ki je natisnjeno pregledno, tudi za manj izkušene bralce, pravzaprav ena sama ilustracija. Za okušanje poetične sladkosti sem izbrala šesto pesem, ki govori o mesecu, ki se ravno počasi izteka:
JUNIJ
JUNIJ, JUNIJ - KOT JAGODE! SLADKE IN ŽIVORDEČE! BREZ SLADKORJA, S SLADKORJEM... KOT BI JEDLI KOŠČKE SREČE...
DNEVI SO SVETLI IN DOLGI; POZNO STEMNI SE, ZNOČI... PRAPROTNO SEME V ŽEPU ODKRIJE ČUDEŽ KRESNE NOČI.
Prijetne počitnice želimo in se veselimo, če boste tudi v dneh, ko se šolska vrata zaprejo, ostali prijatelji s knjigami. Ali pa boste ravno zaradi brezskrbja obiskali knjižnico in si izbrali kratkoča-sno in zabavno počitniško branje.
Liljana Klemenčič
V Termah se obeta nepozabna zabava.
Foto: DK
Atletika
Domjanova pokorila še člansko konkurenco
Stran 12 Nikola Bistrovič
»Zapuščam ptujsko člansko klop«
Stran 12
Tenis
Tamari turnir v Šentjurju, ekipa v končnico
Stran 13
Sodinci
Uvrstili so se na evropsko prvenstvo
Stran 13
Nogomet
1. in 2. liga zapolnjeni, 3. še ne
Stran 14
Nogomet
Turnirja mladih na Hajdini in v Ormožu Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
V novo sezono brez Borisa Sambolca
V ponedeljek so s pripravami na tekmovanje v 1. slovenski ligi pričeli nogometaši Aluminija - na prvem treningu se jih je zbralo 22, od tega so bili štirje vratarji. Med igralci ni bilo Borisa Sambolca, ki je prestopil v Zavrč, zato pa sta bila dva nova obraza, in sicer Tomaž Žagar in Tadej Žagar, oba iz celjskega drugoligaša Šampiona.
Prvi dan treninga je bil namenjen testiranjem, ki sta jih izvedla Milenko Potočnik in trener vratarjev Nenad Šešo. Prvi trener Bojan Flis je prvi trening vodil v sredo. Po uvodnem dnevu so imeli nogome-
Tri najbolj odmevne prijateljske tekme Aluminija:
30. 6.: Aluminij - Partizan;
4. 7.: Aluminij - Železničar (Sarajevo);
8. 7.: Aluminij - Inter (Za-prešič).
Foto: Črtomir G
Kidričani so v ponedeljek začeli s pripravami na sezono 2012/13, ko bodo nastopali v 1. ligi.
taši že v torek dopoldanski in popoldanski trening, v pospešenem ritmu bo tako potekalo vse do pričetka prvenstva, ki bo 14. julija. Vse priprave
in pripravljalne tekme bodo potekale na stadionu Aluminija v Kidričevem, kjer imajo nogometaši idealne pogoje za priprave. Sicer pa imajo do
pričetka prvenstva načrtovanih 24 treningov, odigrali pa bodo do osem prijateljskih tekem.
Danilo Klajnšek
Nogomet • EP 2012
Ni vsako slovo enako
V torek se je s tekmami 3. kroga predtekmovalne skupine D končal uvodni del EP, po katerem je odpadla polovica reprezentanc - le še osem jih je ostalo v boju za končno zmago.
Reprezentance, ki so že odpotovale domov, so to storile na zelo različne načine: nekatere povsem razočarane, druge pa z veliko mero ponosa. Med slednje lahko štejemo Hrvaško, ki je v skupini s Španijo in Italijo pokazala veliko mero borbenosti (in seveda znanja!), za napredovanje pa jim je zmanjkal le gol ... Naši južni sosedje pa se lahko jezijo predvsem nase (res je, tudi sodniki so jim bili nenaklonjeni), saj so proti Italiji odigrali zelo
slab prvi polčas, proti Španiji pa niso izkoristili svojih priložnosti (Rakitič). Med ponosne-že spadajo tudi Danci, ki so minimalno izgubili s Portugalci in Nemci, zgodba o enem (ne) doseženem zadetku velja tudi zanje. Gostitelji, tako Poljska kot Ukrajina, za napredovanje nimajo kvalitete, česar pa ne moremo reči za Ruse. Ti imajo odlično ekipo, vendar nizozemskemu selektorju Advoca-tu ni uspelo preseči ruske miselnosti podcenjevanja. Proti Grkom se jim je to maščevalo na najbolj težak način. Švedi so na zadnji tekmi s Francijo pokazali, da so z Ibrahimovičem na čelu dobra ekipa, ki pa ji za napredovanje manjka večja širina. Zaradi navijačev je najve-
Dosedanji rezultati:
skupina C (3. krog):
Hrvaška - Španija 0:1 (0:0); strelec: Navas 90.;
Irska - Italija 0:2 (0:1); strelca: Cassano 35., Balotelli 90.; rdeči karton: Andrews 89./Irska;
skupina D (3. krog):
Švedska - Francija 2:0 (0:0); strelca: Ibrahimovic 54., Larsson 90.;
Anglija - Ukrajina 1:0 (0:0); strelec: Rooney 48.
čja škoda izpad Ircev, sicer najslabše ekipe na EP: nepozabno bo ostalo njihovo navijanje in petje ob porazu s Španci in Italijani. Povsem upravičeno jih predsednik UEFA Michel Platini postavlja za zgled, na drugi strani pa njegova organizacija Hrvatom zaradi izgredov navijačev dodeljuje kazni, ki presegajo 100 tisoč evrov.
Doslej je bil na vsaki tekmi dosežen vsaj en zadetek,
česar so lahko posebej veseli nevtralni navijači. Četrtfinalni obračuni bodo zagotovo prinesli več taktiziranja, saj ob morebitnem porazu poti nazaj ni več. V takšnih okoliščinah ne gre odpisati niti Grkov niti Čehov, ki so na papirju najslabše ekipe četrtfinala. Prvi favorit na stavnicah, Španija, predvsem proti Hrvatom ni blestela, težko delo jo čaka tudi proti Francozom. Tudi Angleži, predvsem zaradi lu-knjičaste obrambne vrste, niso prepričljivi in bodo proti Italijanom - ti so mojstri igranja na rezultat - težko napredovali. Nemci so znani po tem, da lahko proti koncu turnirskega načina stopnjujejo ritem, vendar bodo težko prebili obrambni zid Grčije. Ne bi bilo preveliko presenečenje, če bi se Francija v polfinalu merila s Portugalci, Italijani pa z Grki.
JM
EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU 2012 Spored tekem od četrtfinala do finala Četrfinale
Češka :| Portugalska	Nemčija |:| Grčija	Španija |:| Francija
Varšava, 21.06., 20.45
Gdansk, 22.06., 20.45
Donjeck 23.06., 20.45
Polfinale
Finale
Oonjeck 27.06., 20.45
Varšava, 28.06., 20.45
Kijev 01.07. 20:45
Evropski prvak
Nogomet • Tomaž Murko
1. liga je večji magnet za gledalce
Nogometaši Aluminija so že pričeli s pripravami na novo sezono v 1. ligi. K uvrstitvi v elitni razred je veliko pripomogel vratar Tomaž Murko, ki je v 27 tekmah sezone 2011/12 v 2. ligi prejel le 12 zadetkov!
»Osvojitev prvega mesta je vsekakor uspeh. V prejšnji sezoni je bilo naše 1. mesto osvojeno z majhno razliko, v minuli pa zelo prepričljivo. Naša razlika pred tekmeci v točkah je bila velika, vendar ni bilo tako lahko, saj smo kar nekaj tekem dobili z minimalno prednostjo, ob tem pa imeli tudi kanček sreče. V celoti gledano pa smo vsekakor izstopali v drugoligaški konkurenci,« je povedal izkušeni vratar, ki ima tudi bogate prvoligaške izkušnje.
V dosedanji karieri je Tomaž Murko opravil veliko priprav z različnimi moštvi. Tako je že navajen potokov znoja, ki v teh dneh njemu in soigralcem tečejo po čelu. Na vprašanje, ali se je v procesu treninga
kaj spremenilo ob uvrstitvi v 1. SNL, pa nam je izkušeni vratar odvrnil: »Vsem skupaj nam je 'toplo' (smeh), vendar smo že tudi iz prejšnjih sezon navajeni trdega profesionalnega dela. Glede tega ne vidim razlike, saj je priprave pač treba oddelati po najboljših močeh. Vse skupaj se nam bo potem obrestovalo v prvenstvu.«
Na vprašanje, kako se počuti v družbi treh mladih vratarjev in kaj pričakuje od prvenstva, je odgovoril: »Mladi delajo dobro in tudi jaz se kljub nekoliko starejšim letom maksimalno trudim. Konkurenca je v tem smislu vedno dobrodošla. Sicer pa Aluminij po dolgem času ponovno igra v prvi ligi in vsekakor bomo dali vse od sebe, da bomo v prvenstvu kar se da najboljši in si priigrali obstanek. Z dobrimi igrami si želimo privabiti tudi več gledalcev na naš stadion, 1. liga je vendarle večji magnet za gledalce.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Aluminij) je v sezoni 2011/12 v 2. ligi na 27 tekmah prejel le 12 zadetkov!
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Domjanova pokorila še člansko konkurenco
Prvo ime ptujske atletike v prvem delu letošnje poletne sezone (s tekmovanji zaradi poškodbe še ni začela Nina Kolarič) je 16-letna Veronika Domjan. Po tem, ko je nadarjena metalka diska že osvojila državne naslove od pionirske do mladinske konkurence, ji je minuli konec tedna uspelo zmagati še v članski konkurenci. Na atletskem pokalu Slovenije v Mariboru je ugnala celotno slovensko konkurenco v metu diska in slavila z rezultatom 43,98 metra. »To, da sem zmagala na članskem državnem prvenstvu, je res izjemno. Čutim, da sem v formi in da so meti lahko še daljši, zato upam, da se bodo rezultati v naslednjih tekmah še izboljševali,« je vidno zadovoljna po novem velikem uspehu povedala Domjanova.
Na zmagovalni oder se je na doslej najpomembnejšem tekmovanju za slovenske atlete v Mariboru uspelo uvrstiti tudi veteranu Dejanu Doklu. S sunkom 13,90 metra je zasedel 3. mesto. Sicer pa so ptujski atleti, predvsem mlajši, ki šele prihajajo, na pokalu nanizali še kopico visokih uvrstitev. Tako si je Matej Jeza pritekel 6. me-
Po odličnih nastopih na mednarodnih tekmovanjih je minuli konec tedna 16-letni Domjanovi uspelo zmagati še na atletskem pokalu Slovenije v Mariboru.
sto na 5000 metrov (16 minut in 32,65 sekunde), prav tako šesta je bila Nastja Klanjšek v troskoku (11,58 metra). Mela-ni Hentak je vrgla kopje 43,01 metra, kar je zadostovalo za 7. mesto, isto uvrstitev je v skoku v daljino dosegla Živa Sabo (513 cm). Na 200 metrov je bil mladi nadarjeni sprinter Aljaž Brlek s časom 22,31 deveti.
Sicer pa je Domjanova odlične rezultate v letošnji sezoni napovedala že z dolgimi meti v mednarodni konkurenci. Konec maja je branila barve slovenske reprezentance v italijanskem Bressanoneju, kjer so se pomerile štiri sosednje reprezentance. Tako v suvanju krogle kot v metu diska je zasedla 3. mesto. Kroglo je zalučala 13,77 metra, disk pa 43,56 metra. Na istem tekmovanju se je v osmeroboju izkazal tudi Aljaž Brlek, ki je zasedel peto mesto, najbolje pa mu je šlo v teku na 100 metrov, kjer je zabeležil čas 11,11 sekunde. Mednarodnih uspehov Domja-nove pa s tem še ni konec: na mladinskem četveroboju reprezentanc v Slovenj Gradcu je v metu diska zasedla 2. mesto (43,60 m).
Uroš Esih
Rokomet • Nikola Bistrovič, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
»Zapuščam ptujsko člansko klop«
Mlad strateg iz Ormoža je v letošnji sezoni rokometašice Mercator Tenzorja popeljal v končnico za prvaka in do končnega 4. mesta. Glede na vse turbulence okrog kluba v zadnjem času gre za zavidanja vreden dosežek, kar priznava tudi sam. Po petih letih na ptujski klopi se je odločil, da je dovolj in da je nastopil čas za nekaj počitka. Na Ptuj ga vežejo zgolj lepi spomini, čeprav bo mlajšim selekcijam v najstarejšem slovenskem mestu še naprej pomagal.
Sezona 2011/2012 se je pred kratkim končala. Verjamem, da ste z njo zadovoljni.
N. Bistrovič: »Seveda smo s sezono zadovoljni. Na začetku smo bili nekako nedefinirani glede ciljev, nato pa se je v prvem delu počasi izkristaliziralo, da bomo v zgornjem delu lestvice, kar smo z rezultati nato tudi dokazovali. Bilo bi tragično, če se ne bi uvrstili v končnico, glede na odličen prvi del prvenstva, obenem pa so mlajše igralke dokončno dozorele. Izpostaviti gre predvsem odlično Strmškovo, ki je z odličnimi igrami nato odšla v Avstrijo, kjer je pokazala svoje kvalitete in bo tam nadaljevala kariero. Mateševa, naša najboljša strelka, se je nato poškodovala in ostali smo brez glavnih nosilk. Kljub temu smo slavili na ključnem srečanju v Ajdovščini. Po omenjenem obračunu je motivacija precej padla. Ne vem sicer zakaj, saj smo dobili novih šest obračunov proti kvalitetnejšim tekmicam, ampak enostavno ni bilo več prave energije. Priložnost so zato dobile mlajše in tiste, ki bodo v bodočnosti nosile glavno breme. Nekatere igralke so novo vlogo dobro sprejele, nekatere slabše, vse pa se je odražalo na
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič v naslednji sezoni ne bo več vodil ptujske ženske članske prvoligaške ekipe.
rezultatih, pri katerih so bila pričakovano velika nihanja. Od mlajših je prav gotovo najbolj napredovala Korotajeva, ki si je z dobrimi igrami zaslužila vpoklic v mladinsko reprezentanco Slovenije v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo (naša dekleta so remizirala in dvakrat izgubila, tekmice pa so bile Švedinje, Čehinje in Norvežanke, op. a.). Patricija je dozorela, precej je izstopala in bila tudi najboljša strelka končnice za prvaka. Predvsem v obrambi pa ne morem mimo Bolcarjeve, ki drži našo igro v obrambi, poleg tega pa je precej samozavestna. Nato pa že prihaja plejada mlajših igralk, ki pa še precej nihajo. Škoda pa je predvsem za Praprotni-kovo, saj je odlična igralka, ki pa potrebuje veliko treninga. Tega letos predvsem zaradi službenih obveznosti ni bilo in upam, da bo v bodoče našla ravnotežje s službo, da pride v staro formo.«
Prvi del sezone je bil uspešnejši kot drugi. Kje je po vašem mnenju glavni vzrok? Je to
bil morda ugodnejši razpored tekem?
N. Bistrovič: »Definitivno. Življenje je skupek nekih okoliščin in imeti moraš nek cilj. Moj moto je: prispeti na cilj brez načrta je zgolj sreča. Ob cilju torej moraš imeti tudi srečo in mi smo je nekaj imeli. Odlično smo štartali, pridobili na samozavesti, vse to pa nam je dalo moč, da smo bili na parketu prepričani, da smo boljši od tekmecev.«
Letos ste glede na vse težave v klubu in okrog njega (finance, igralski kader) bili domala prisiljeni v ospredje potisniti mlade domače igralke. Priložnosti za njih je bilo toliko kot še nikoli doslej.
N. Bistrovič: »Puncam bi sam osebno na tem mestu dal kar Nobelovo nagrado ali pa oskarja, glede na to kar so naredile. Kljub vsem težavam so naredile res izjemen rezultat. Glede na vsa leta, ko sem jaz trener, je letošnje 4. mesto -vsaj po mojem mnenju - največji dosežek. Prvo leto, ko sem
prišel v klub, smo bili sicer 3., toda to je bila praktično pol-profesionalna ekipa, tako da je ta letošnji uspeh zame vreden
več.«
Za sodnike 15 tisoč evrov ...
V slabih ekonomskih razmerah se bo treba prilagoditi. Kaj mora biti glede na vse skupaj glavno vodilo ptujskega kluba v bodoče?
N. Bistrovič: »Vsi se zavedamo težkega položaja in se nanj izgovarjamo, ampak jaz pravim, da je adaptacija na določeno situacijo naravna inteligenca. To moramo učiti mlajše selekcije. Vsekakor je tu veliko problemov: občina bi verjetno želela pomagati, a ne more, sponzorji morajo najprej dajati plače delavcem in šele nato skrbeti za družbeno okolje. Samo sodniki nas stanejo na sezono okrog 15 tisoč evrov, prevozni stroški dodatnih 10 tisoč evrov, še najmanjši »strošek« so igralke, ki so pretežno domače. To je res tisti minimum za preživetje kluba in na tem mestu še enkrat zahvala puncam, ki so pokazale pravi karakter, čeprav to dolgoročno ne bo šlo. Tako je, kar se tiče članic. Mlajše selekcije so nekako samozadostne, kar smo uredili z vadninami, ob tem pa se staršem najprej razloži, da tukaj gre v prvi vrsti za odnos do dela, da mlade rokometašice dobijo določeno samodisciplino. Starši urejajo tudi prevoze in sami poskrbijo za opremo. Tudi v bodoče bo verjetno podobno, verjamem pa, da obstaja način, da se vse skupaj obrne na bolje.«
Slovo od ptujskega dresa so že napovedale nekatere nosilke v pretekli sezoni. Kakšen je vaš pogled na prihodnost glede na še do-
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Za uvod s Celjani
Rokometaši Jeruzalema, ki so v minulem prvenstvu osvojili 9. mesto v državnem in 3. mesto v Pokalu Slovenije, so trenutno na zasluženih počitnicah. Odmor za vinarje bo trajal do petka, 27. julija, ko se bo ekipa pod vodstvom trenerja Saše Prapotnika zbrala v Mestni grabi na prvem treningu za novo sezono.
Uprava kluba se medtem trudi, da bi vsem igralcem ter trenerjem do pričetka sezone 2012/13 poravnala dolgove, obenem pa se še išče nov obraz na zunanjem položaju. Želje stremijo k levičarju, vendar je teh na rokometnem trgu zelo malo kvalitetnih, pa še ti imajo izjemno visoko ceno in ne pridejo v poštev za Ormoža-ne, ki so - kot mnogi drugi klubi - prisiljeni znižati proračun. Zanimivo je, da danes mladih igralcev na začetku športne poti ne privabijo prebite minute na parketu ter pridobljene izkušnje na prvoligaških igriščih, ampak je še vedno denar sveta vladar. Toda tudi ta zgodba se bo ob sedanjem finančnem stanju kmalu končala ...
Zaenkrat so novi obrazi pri jeruzalemčkih krožni napadalec Danijel Mesaric, desno krilo Jan Gregorc in bivši mlad kadetski reprezentant Anže Deržič (Brežice). Slednji prihaja na preizkušnjo in če bo zadovoljil apetite trener-
Razpored tekem Jeruzalema Ormoža v sezoni 2012/13:
1.	krog: Jeruzalem - Celje PL
2.	krog: Sevnica - Jeruzalem
3.	krog: Jeruzalem - Krka Nm
4.	krog: Gorenje - Jeruzalem
5.	krog: Jeruzalem - Trimo
6.	krog: Krško - Jeruzalem
7.	krog: Jeruzalem - Ribnica
8.	krog: SVIŠ - Jeruzalem
9.	krog: Jeruzalem - Maribor
10.	krog: Izola IP - Jeruzalem
11.	krog: Jeruzalem - Cimos
jev, bo ostal v ormoškem gnezdu. V klubu tudi že zaključujejo spisek pripravljalnih tekem, ki bo segel po nasprotnikih iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije ter prvič tudi Italije, kamor se bodo jeruzalemčki podali na tridnevni turnir.
V prostorih Rokometne zveze Slovenije je bil opravljen tudi žreb za novo prvenstvo. Jeruzalem bo v 1. krogu na Hardeku gostil udeleženca Lige prvakov Celje Pivovarno Laško. Prvenstvo se bo pričelo v soboto, 8. septembra, prvi del sezone pa bo trajal do 22. decembra 2012, ko bo na sporedu 17. krog. Drugi del sezone se bo pričel po SP 2013 v Španiji 2. februarja s tekmami 18. kroga.
Uroš Krstič
Športni napovednik
Atletika • V petek 9. ormoški ulični tek
Atletski klub Ormož vabi v petek, 22. junija, na 9. ormoški ulični tek, ki se bo od 20. ure naprej odvijal na Kerenčičevem trgu v Ormožu. Prijave se sprejemajo na dan prireditve (8 EUR) med 18. in 19. uro. Predprijave (6 EUR) so možne le prek spleta na: www. ak-ormoz.si.
Program:
-	ob 20.00: otroški tek (2001 in mlajši - 1 krog: 550 m; 1997 in mlajši - 2 kroga: 1100 m); tečejo dečki in deklice posebej;
-	ob 20.15: družinski tek (dva člana družine; eden od družine mora biti starš - 2 kroga: 1100 m);
-	ob 20.30: štafetni tek gasilskih društev občine Ormož (ekipo sestavljajo trije tekmovalci: dva moška in ena ženska);
-	ob 21.00: ženske (4000 m; 5 krogov); moški (4800 m; 6 krogov);
-	ob 21.30: razglasitev rezultatov.
Najboljši v svojih kategorijah prejmejo pokale; vsak udeleženec prejme majico organizatorja in napitek. Informacije: 041 815 694 (Ivan Golob).
datno pomladitev ekipe?
N. Bistrovič: »Naj najprej povem, da se tudi sam po petih letih dela poslavljam od ptujske klopi. Vzel si bom namreč nekaj časa za počitek, saj smo vsi skupaj prišli do neke meje. Imam občutek, da sem punce gnal na »visokih obratih«, potrebujejo pa nekaj novega, novo znanje, nov pristop - jaz sem jim dal, kar sem lahko. Pri igralkah pa je tako: veliko je informacij, vendar uradno potrjenega ni še nič. Koratajeva in Majcnova odhajata v Žalec, Mateševa se vrača na Hrvaško, v Koko, Križančeva odhaja na študij na Primorsko. Prihajajo pa tudi nekateri novi obrazi, predvsem iz bližnjih Rač. Tako bosta v prihodnji sezoni na Ptuju nastopali sestri Selinšek in tudi vratarka Nežka Pušnik. Definitivno pa je to premlada, neizkušena ekipa za 1. ligo in naredili bomo vse, da najdemo še vratarko in dve igralki v zunanji liniji, ki imata že neko kilometrino in lahko ekipi pomagata, da ostane v ligi. Ob tem se bo ekipa dopolnjevala
z mlajšimi igralkami letnika 1997 in mlajšimi. V slednjih vidim perspektivo, takšna ekipa je lahko čez tri, štiri leta zelo visoko.«
Po petih bolj ali manj uspešnih sezonah se torej poslavljate od ptujske klopi. Je to vaše dokončno slovo od ptujskega ženskega rokometa?
N. Bistrovič: »Sem takšen človek, da ne morem kar oditi. Ptuj mi je v rokometnem smislu ogromno dal. Pri 26 letih mi je bilo namreč ponujeno voditi ekipo v 1. ligi. To moram nekako vrniti klubu in bom po pogovoru s starši in s temi talentiranimi puncam ostal, če bodo potrebovale pomoč, ampak v manjšem obsegu. Poskusil jih bom pripraviti na to, kar jih čaka čez nekaj let. To pa je igranje v 1. ligi na najvišjem nivoju. Klubu pa bom pomagal na ostalih področjih, da skupaj prebrodimo težke čase. Menim, da je to pravi način. S člansko ekipo na Ptuju pa sem končal svoje delo.«
Tadej Podvršek
Judo • Močan turnir v Celju
Drobne napake so jo stale boljšega rezultata
Celje zadnjih nekaj let gosti močan mednarodni turnir B v judu, na katerem se navadno predstavijo vsi najboljši slovenski judoisti in judoistke. Med slednje se je z zavzetim delom prebila tudi članica JK Drava Ptuj Urška Urek, ki tekmuje v kategoriji nad 78 kg.
21-letna tekmovalka je tokrat upala na višjo uvrstitev od 7. mesta, vendar je dvakrat izgubila proti močnejšima tekmicama. Najprej jo je v če-trtfinalu premagala Španka Sara Alvarez Folgueira, nato pa v dvoboju za mesta še Larisa Čerič iz BiH. Vlogo papirnate favoritinje je opravičila naša kandidatka za olimpijsko medaljo Lucija Polavder, ki je v finalu premagala Nizozemko Tessie Savelkouls. Tako je lahko bila Polavderjeva zadovoljna s prikazanim, na drugi strani pa tega ne moremo reči za Ureko-vo, ki je takole opisala svoj nastop v Celju: »S samim rezultatom nisem zadovoljna, čeprav borbe niso bile tako slabe. V vsaki sem žal naredila kakšno
Rezultati:
1.	Lucija Polavder (SLO)
2.	Tessie Savelkouls (NIZ)
3.	Larisa Čerič (BiH)
3. Iryna Kindzerska (UKR) 7. Urša Urek (SLO)
napako, ki me je stala zmage in posledično boljšega rezultata. Po dobrih uvodih sem v nadaljevanju delovala na blazinah, kot da bi se pozabila boriti, in zato sem tudi oba dvoboja izgubila.«
Ne glede na slabši rezultat si je mlada judoistka na močni tekmi prav gotovo nabrala nekaj izkušenj, ki ji bodo zagotovo prišle prav na njeni nadaljnji športni poti. Ta jo bo v sredini meseca julija najverjetneje vodila na člansko tekmo za evropski pokal v Istanbul, medtem ko je njen letošnji največji cilj usmerjen na evropsko prvenstvo do 23. leta starosti, na katerem si Urekova želi osvojiti celo medaljo.
David Breznik
Planinski kotiček
Pot miru, Krn (2244 m)
30. junij in 1. julij 2012
Letos se bomo prvič podali po Poti miru, ki je posvečena številnim žrtvam 1. svetovne vojne. Iz tega obdobja so se ohranile številne ostaline, kot so strelski jarki, utrdbe, kaverne, spominska obeležja, vojaška pokopališča, kapele ... ZBIRALIŠČE: sobota, 30. junij, ob 5.00, železniška postaja Ptuj VRNITEV: nedelja, 1. julij, ob 21.00, železniška postaja Ptuj OPREMA: pohodniška, glede na vremenske razmere STROŠKI: 30 € (prenočišče, nedeljska malica - presenečenje) Stroški prevoza bodo odvisni od načina prevoza. ČAS HOJE: prvi dan 5 ur, drugi dan 5 ur OPIS TURE: s posebnim prevozom (2 kombija) ali z osebnimi prevoznimi sredstvi se bomo odpeljali do Planine Kuhinja (1020 m). Pot bomo potem nadaljevali prek planine Leskovca proti jezeru Lužnica pod Škofičem (2013 m) - možen vzpon. Tukaj se priključimo Poti miru, ki nas bo vodila po sledeh prve svetovne vojne na Batogniško sedlo. Zraven bomo osvojili vrh Batognica (2164 m) ter se spustili do Gomiščkovega zavetišča na Krnu, kjer bomo prespali. Po jutranjem vzponu na Krn se bomo spustili čez planino Zaslap in planino Slapnik nazaj na izhodišče. Po prevozu v dolino si bomo šli ogledat Tolminska korita. Približno 200 metrov dolgo in več kot 60 metrov globoko sotesko je izdolbla modro-zelena reka in v njej izoblikovala ozko tesen, imenovano korita. Popeljali se bomo tudi po akumulacijskem jezeru, ki je prav tako zelo globoko. Pri tej vožnji nam bodo postregli tudi z malico.
PRIJAVE: pisarna PD Ptuj do 26. 6. 2012
Vodenje: Jože Dajnko s sovodniki (informacije na 040 754 499) Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Apače • Turnir v petanjki
Športno društvo Apače je zelo aktivno, saj ob tradicionalnem nogometu organizira tudi druge prireditve. Tokrat so izvedli tekmovanje v petanki (balinanju), ki se ga je udeležilo 28 tekmovalcev in tekmovalk. Boji so bili zanimivi, k dobremu vzdušju pa je veliko pripomoglo dobro vreme.
Prvo mesto je osvojil Jože Bru-mec, drugi je bil Jure Lendero, tretji pa Denis Lendero. Na naslednjih mestih so tekmovanje končali Sto-jan Serdinšek, Igor Sevšek, Danilo Lendero, Marko Žerak, Martin Vidovič.
DK
Tenis • TK Terme Ptuj
Tamari turnir v Šentjurju, ekipa v končnico
OP šentjuija U-16
Prejšnji teden je v Šentjurju potekal turnir za odprto prvenstvo Šentjurja v konkurenci U-16. Pri dekletih je nastopila Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), ki je bila 3. nosilka. Igralka ptujskega kluba je odigrala odličen turnir in postala končna zmagovalka. Na poti do zmagoslavja je v polfinalu ugnala 1. nosilko Laro Vovk, kar je bil pravi »finale pred finalom«. V zaključni partiji turnirja namreč tekmici iz Maribora ni prepustila niti igre ...
OP Šentjurja, U-16, rezultati:
1.	krog: Tamara Zidanšek (Terme Ptuj, 3) - Žana Burja (Domžale) 6:0, 6:0;
2.	krog: Zidanšek - Zala Dov-nik (ŽTK MB) 6:3, 6:4;
četrtfinale: Zidanšek - Saša Klaneček (ŽTK MB, 8) 6:3, 6:4;
polfinale: Zidanšek - Lara Vovk (Straž, 1) 7:5, 6:2;
finale: Zidanšek - Moni Potrč (Branik MB) 6:0, 6:0.
ŠTK Velenje, 8-11
V Velenju so se merili najmlajši, igrali so v kategorijah od 8 do 11 let. V mini tenisu (U-8) je slavila igralka TK Terme Ptuj Eva Magdalene. Kar
tri Ptujčanke so nastopile v kategoriji midi (U-9): Taja Lon-čarič je osvojila 3. do 4., Nika Strašek in Nina Pliberšek pa 5. do 8. mesto. V kategoriji dečkov U-10 je Jure Glodež tesno izgubil v 1. krogu (5:7), v tola-žilnem žrebu pa se je uvrstil v finale.
DP U-12 Otočec
Na igriščih TK Krka Otočec je potekalo DP za kategorije U-12, na njem pa sta nastopila Blaž Vidovič in Urban Gnil-šek (oba TK Terme Ptuj). Slednji je preskočil 1. krog kvalifikacij, v drugem pa ga je ustavil Mariborčan Alen Tušek. Blaž je bil v glavni turnir uvrščen neposredno, že na začetku pa ga je izločil Samuel Pate (Por-tovald).
Blaž je skupaj s Filipom J. Planinškom (ŽTK MB) nastopil tudi med dvojicami, uvrstila pa sta se v četrtfinale. Tam sta ju izločila 1. nosilca in kasnejša zmagovalca, Jan Kupčič in Matic Podlipnik (ŽTK MB).
1. ženska liga
V prvi polovici junija so bila odigrana vsa srečanja pa skupinah v 1. ženski državni ligi.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa TK Terme Ptuj se je uvrstila v zaključni del 1. ženske lige. Od leve: Tamara Zidanšek, Pia Čuk, Marina Baklan in trener Luka Hazdovac
Devet ekip je bilo razdeljenih v dve skupini; v skupini A so igrale igralke LTC Ljubljana, Triglav Kranj, TOPTEN Mojstrana in Los Vanganelos, v skupini B pa Terme Ptuj, ŽTK Maribor, TC Ljubljana, Partizan Medvode in Branik Maribor.
Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v zaključni del, med njimi pa je tudi mlada ptujska ekipa. V njej so nastopale Tamara Zidan-šek, Pia Čuk, Marina Baklan in Nina Potočnik. Ta je edini
poraz doživela proti ekipi ŽTK Maribor, vse ostale dvoboje pa je zmagala z rezultatom 3:1 (tri posamične igre, ena med dvojicami). V polfinalu se bodo mlade Ptujčanke pomerile s favorizirano ekipo LTC Ljubljana.
Polfinalna para: ŽTK Maribor - TK Triglav Kranj, LTC Ljubljana - TK Terme Ptuj (v petek, 22. 6., ob 9.00 v Šentvidu). Finalno srečanje bo odigrano v nedeljo, 24. 6., s pričet-kom ob 10. uri.
Jože Mohorič
Sodinci • Mlado društvo doseglo izjemen rezultat
Uvrstili so se na evropsko prvenstvo
V začetku junija se je ekipa ŠD OZON Sodinci udeležila državnega prvenstva v pikadu, ki ga je v Podčetrtku organizirala Pikado zveza Slovenije. Že uvrstitev na državno prvenstvo je bilo za mlad športni kolektiv OZON Sodinci zelo lep dosežek, na samem tekmovanju pa so presenetili sebe in druge - uvrstili so se v polfinale in osvojili 3. mesto v kategoriji C.
Športno društvo OZON So-dinci je bilo ustanovljeno v začetku leta. Nekoliko pred tem je že začela delovati sekcija za pikado, ki se je uvrstila v liga-ško tekmovanje in si je tudi z malo sreče izborila možnost, da se udeleži državnega prvenstva. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo tri dni v treh moških in eni ženski ligi, je nastopilo 448 tekmovalcev. ŠD OZON Sodinci je v Podčetrtku zastopala ekipa, v kateri so tekmovali Džoni Majcen, Primož Mesarec, David Irgolič, Mitja Puklavec in Boštjan Zamuda, ki so bili prvič na takšnem velikem tek-
Foto: Viki Ivanuša
Pikado ekipa ŠD OZON Sodinci s predsednikom društva Miranom Fišerjem
movanju. V Sloveniji je pikado organiziran v 12 regijah, v katerih nastopa 114 ekip. »Na tekmovanju je vladala huda in spoštovanja vredna konkurenca. Naši tekmovalci so pokazali izjemen športni duh, ni jih prestrašila velikost tekmovanja. V začetku so se tekmovanja lotili zelo sproščeno, ko pa je šlo za uvrstitev v finale, pa jim je zaradi teže odgovor-
nosti malo zadrhtela roka,« je povedal predsednik društva Miran Fišer in dodal, da so na fante v društvu zelo ponosni in jim želijo še veliko uspeha. Tekmovalci so povedali, da se na tekmovanje niso odpravili s kakšnimi pričakovanji. Tudi niso bili navajeni celodnevnega turnirja, zato je bilo precej težko. Kajti koncentracija jim je vzdržala kakšno uro, potem
pa je začela popuščati, na srečo ne le njim. Izvedeli smo tudi, da je pikado sam po sebi lahek, a če ga mečeš ves dan, se pošteno utrudiš.
Posledica dobrega rezultata na državnem tekmovanju pa je pravica do nastopa na evropskem ekipnem tekmovanju v pikadu, ki bo konec avgusta potekalo v Pragi. Za sodinski športni kolektiv je ta nepričakovana možnost velik izziv, saj delujejo šele kratek čas in nimajo urejenega sodelovanja z donatorji. Nastopa v Pragi si zelo želijo, vendar bodo morali vložiti veliko napora, da bodo zbrali potreben denar.
Športno društvo, ki ima zaenkrat nekaj čez 20 članov, je bilo v Sodincih ustanovljeno bolj v želji po promociji športa in zdravega načina življenja, manj pa so se načrtovali vključevati v tekmovalni šport. V šestih mesecih delovanja so izvedli že več predavanj in drugih promocijskih dejavnosti. Srečujejo se v gostilni OZON, saj športnih objektov v kraju nimajo.
Viki Ivanuša
Športne novičke
Streljanje na glinaste golobe • Prvo mesto Sergeju Skledarju
Lovska družina Boris Kidrič je izvedla tradicionalni turnir v streljanju na glinaste golobe. Da je vse potekalo tako kot mora, je znova najbolj zaslužen referent za streljanje Milan Turk s svojimi sodelavci. Nekoliko sta po doseženih rezultatih izstopala Stanko Lah in Sergej Skledar; slednji je na koncu tudi slavil zmago in prejel pokal iz rok župana občine Kidričevo Antona Leskovarja.
Vrstni red:
1.	Sergej Skledar (18)
2.	Stanko Lah (17)
3.	Robert Pleteršek (10)
Mali nogomet •
Turnir v Doleni
V soboto so v Doleni, na igrišču v Sr-jakovi grabi, organizirali turnir v malem nogometu na travi. Kljub številnim prireditvam se je turnirja udeležilo osem ekip. Prvo mesto so osvojili nogometaši ŠD Selan, drugi so bili člani ŠD Majski Vrh, tretji pa KMN Majolka. Vsa srečanja je dobro sodil Alojz Emeršič.
Danilo Klajnšek
Najboljšim trem strelcem je pokale podelil kidričevski župan Anton Leskovar.
Foto: DK
Nogomet • Po seji izvršnega odbora NZS
1. in 2. liga zapolnjeni, 3. še ne
Izvršni odbor NZS je v sredo zasedal na 11. seji. Med 12. točkami na dnevnem redu je bilo kar nekaj zanimivih, med drugim bo NZS odslej še ostreje nastopila proti nasilju na stadionih. Vsekakor je bila najbolj zanimiva točka o sestavi 1. in 2. lige v sezoni 2012/13. Težave s sestavo lig so se ponovile tudi v letošnji sezoni (Dob ni sprejel napredovanja v 1. ligo): Triglav iz Kranja je še drugo leto zapored »pomiloščen« pred izpadom in bo ostal med najboljšimi. Še več težav je bilo s sestavo 2. lige (izstopil je Interblock, Nafta po izpadu iz 1. lige ni pridobila licence niti za 2. ligo), kjer pa je prav tako znanih 10 ekip, ki bodo v njej nastopile v naslednji sezoni. Šmartno in Bela krajina bosta tako še naprej drugoligaša.
Sestava 1. in 2. lige za sezono 2012/2013:
1.	liga: Maribor, Olimpija, Mura 05, Domžale, Gorica, Triglav, Aluminij, Koper, Rudar in Celje;
2.	liga: Roltek Dob, Šmartno ob Paki, Dravinja, Bela krajina, Krško, Kalcer Radomlje, Šenčur, Šampion Celje, Zavrč in Krka.
Pričakovati je bilo, da bo IO sprejel tudi sklep o sestavi obeh 3. lig, vendar se to ni zgodilo, zato bomo morali na to novico počakati do naslednjega zasedanja. 3. liga vzhod je za nas še posebej zanimiva, saj so v njej Stojnci letos zasedli odlično 3. mesto, medtem ko je ekipa iz Slovenske Bistrice izpadla. Ob tem velja poudariti, da so pred kratkim v taboru rumeno-črnih bili prepričani o tem, da je bilo 12 sezon v 3. ligi dovolj ter zato niso zaprosili za licenco za novo sezono.
Vendar je v klubu kmalu zatem prišlo do zasuka in tako so Stojnci kljub prekoračitvi roka oddali vlogo za licenco. Sedaj čakajo in upajo na ugodno rešitev zagate. Čeprav je »krivda« izrazito na njihovi strani, pa v njihov prid govorijo številna nogometna dejstva, saj gre za zelo zdravo in urejeno sredino z odličnimi pogoji za delo, kar jim lahko marsikdo le zavida. Ob tem pa velja poudariti, da križem rok ne stojijo niti v Slovenski Bistrici, kajti tudi njihove ambicije so povezane s 3.
Foto: Črtomir Goznik
Še vedno ni znano, v kateri ligi bodo Stojnčani igrali v sezoni 2012/13.
ligo. V primeru, da Stojncem kljub vsemu ne bi uspelo pridobiti licence, so prvi v »čakalnici« prav Bistričani. Od vsega tega pa je odvisna sestava nove Super lige, ki bo pod okriljem MNZ Ptuj startala v sezoni 2012/13.
tp
Nogomet • 5. turnir Golgeter na Hajdini
Nastopilo 29 ekip
Nogometna šola Golgeter Hajdi-na, v katero so vključeni otroci iz celotne občine Hajdina in njene bližnje okolice, je v soboto in nedeljo, 16. in 17. 6., na igrišču ŠD Hajdina več kot uspešno organizirala že 5. turnir za najmlajše nogometaše selekcij U-6, U-8, U-10 in U-12.
Na njem je skupno sodelovalo kar 29 ekip, tako da je bilo v dveh
Sandi Mertelj, vodja NŠ Golgeter Hajdina: »Vse ekipe naše nogometne šole so se tudi letos odrezale zelo solidno, osvojile so namreč kar štiri pokale. Ti rezultati kažejo na dobro delo, ki se bo zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na tem mestu se je treba še posebej zahvaliti vsem staršem mladih nogometašev, ki so pomagali pri izvedbi tega turnirja, prav tako pa tudi vsem pokroviteljem turnirja.«
dneh na igrišču aktivnih približno 350 otrok. Rezultati v teh kategorijah niso v ospredju, čeprav je imel turnir tudi tekmovalno plat. Organizatorji so poskrbeli za jedačo, pijačo in bogat animacijski program z baloni, ki ga je izvedlo Rekreacij-sko-umetniško društvo Eleja.
Rezultati:
U-6 (6 ekip), vrstni red: 1. ND
Dravinja, 2. NK Zlatoličje, 3. NŠ Poli Drava, 4. NK Aluminij, 5. NŠ Golgeter Hajdina 1, 6. NŠ Golgeter Hajdina 2
U-8 (7 ekip), vrstni red: 1. NK Aluminij, 2. NK Miklavž, 3. NŠ Golgeter Hajdina, 4. NŠ Poli Drava, 5. ZU-VIL Brunšvik, 6. NK Podvinci, 7. NK Markovci
Finale: NK Aluminij - NK Miklavž 0:0 (3:2 - po 9-metrovkah);
najboljši strelec: Nejc Medved (NŠ Golgeter Hajdina) - 6 zadetkov;
najboljši vratar: Vito Atila Kun-stek (NŠ Golgeter Hajdina);
I II .............................
Foto: Črtomir Goznik
Mladi so se na Hajdini močno trudili ...
najboljši igralec: Zan Jevšenak (NK Aluminij). U-10 (10 ekip), vrstni red: 1.
Aha Emmi Bistrica, 2. NŠ Golgeter Hajdina 3, 3. NŠ Golgeter Hajdina 1, 4. NŠ Poli Drava, 5. NK Zlatoli-čje, 6. NK Maribor Tabor, 7. NK Videm, 8. NŠ Golgeter Hajdina 2, 9. NK Podvinci, 10. NK Bukovci;
finale: Aha Emmi Bistrica - NŠ Golgeter Hajdina 3 2:0;
Nogomet • Turnir selekcij U-8 in U-10
V Ormožu slavili ekipi Središča in Gorisnice
Nogometni klub Ormož je v Športnem parku mestna graba gostil turnir za mlade nogometaše selekcij U-8 in U-10. Poleg domačinov so na turnirju sodelovale še ekipe Središče ob Dravi, Gorišnica, NŠ Golgeter Hajdina, NŠ Medjimurje Čakovec. Ekipe so tekme odigrale po sistemu vsak z vsakim, mladi nogometaši pa so pokazali solidno nogometno znanje. Kar je najvažneje: otroci so uživali v lepotah, ki jih ponuja šport. V kategoriji
U-8 so največ pokazali Središčani, ki so dobili vse tri tekme ob gol razliki 11:1. V dve leti starejši kategoriji je slavila ekipa Gorišnice, ki je ugnala zasedbi iz Hajdine in Središča ter remizirala z gostitelji Ormožani.
Rezultati, U-8: Medjimurje Čakovec - Središče 0:4, Gorišnica - Ormož 0:0, Gorišnica - Medjimurje Čakovec 0:3, Ormož - Središče 1:5, Središče - Gorišnica 2:0, Medjimurje Čakovec - Ormož 4:0.
Vrstni red: 1. Središče 9 (11:1), 2. Medjimurje Čakovec 6 (7:4), 3. Gorišnica 1 (0:5), 4. Ormož 1 (1:9).
Rezultati, U-10: Hajdina - Gori-šnica 1:2, Središče - Ormož 1:1, Središče - Hajdina 0:2, Ormož -Gorišnica 1:1, Gorišnica - Središče 2:1, Hajdina - Ormož 2:0.
Vrstni red: 1. Gorišnica 7 (5:3), 2. Hajdina 6 (5:2), 3. Ormož 2 (2:4), 4. Središče 1 (2:5).
uk
najboljši strelec: Alen Korošec (Aha Emmi Bistrica) - 8 zadetkov;
najboljši vratar: Miha Pahole (Aha Emmi Bistrica);
najboljši igralec: Tomaž Gojko-šek (NŠ Golgeter Hajdina 1).
U-12 (6 ekip), vrstni red: 1. NŠ Poli Drava, 2. NŠ Golgeter Hajdina
1,	3. NK Markovci, 4. NK Zgornja Polskava, 5. NŠ Golgeter Hajdina
2,	6. ZNK MSM Ptuj - deklice; finale: NŠ Poli Drava - NŠ Gol-
geter Hajdina 2:2 (4:2 - po 9-me-trovkah);
najboljši strelec: Luka Zajšek (NŠ Golgeter Hajdina) - 4 zadetki;
najboljši vratar: Uroš Amon (NK Markovci);
najboljši igralec: Tomaž Brumen (NŠ Poli Drava).
UR
M. nogomet
Liga SD As
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Tržec Bar Osmica - Koranti Demoni 5:6, ŠD Majski Vrh - KMN Draženci 2:1, Mix Team - ŠD AS 7:0, KMN Majolka - ŠD Pobrežje 0:0, UŠR Višnjica - Joe Fernandes 3:2. ZAOSTALE TEKME 2. KROGA: UŠR Višnjica - Mix Team 5:2, FC Optimisti - ŠD AS 1:1
1. FC OPTIMISTI 6	5	1	0	19:7	16
2. UŠR VIŠNJICA 6	5	0	1 30:11		15
3. ŠD MAJSKI VRH 6	4	0	2	32:17	12
4. KMN MAJOLKA 6	3	2	1	15:7	11
5. JOEFERNADES 7	3	2	2	14:15	11
6. ŠD AS EVROAVTO 4	3	1	0	17:6	10
7. ŠD POBREŽJE 7	2	2	3	11:10	8
8. KORANTI D. 6	2	1	3	20:34	7
9. KMN DRAŽENCI 7	1	3	3	11:19	6
10. MIX TEAM 7	1	1	5	13:20	4
11. TRŽEC OSMICA 7	1	1	5	16:35	4
12. ŠD AS 7	0	2	5	7:24	2
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Zaključna prireditev MNZ Ptuj
Ob zaključku tekmovanj sezone 2011/12 v ligah MNZ Ptuj ta v športnem parku v Spodnji Polskavi v soboto, 23. 6., organizira zaključno prireditev. Na njej se bodo zvrstile številne revialne tekme, ob koncu pa bodo najboljšim ekipam in posameznikom v 3. SNL vzhod, Štajerski ligi in ligah MNZ Ptuj podeljena priznanja, pokali in nagrade. Spored prireditve:
ob 16.00: MSM Ptuj - Rudar Škale (deklice U-12); ob 16.30: reprezentanca Region's cup - prvak 1. lige MNZ Ptuj; ob 17.45: veteranska reprezentanca MNZ Ptuj - veterani Pol-skave (memorialna tekma v spomin na Srečka Juriča); ob 18.45: sodniki (MDNS Ptuj) - trenerji (DNT Ptuj); ob 19.30: podelitev pokalov in priznanj najboljšim v sezoni 2011/12.
Nogometni tabor NK Ormož 2012
V času od torka do petka, 26. do 29. junija, bo v organizaciji NK Ormož v Športnem parku Mestna graba in v prostorih nogometnega kluba potekal nogometni tabor za najmlajše.
Otroci bodo razdeljeni v 4 starostne skupine: od 6 do 8 let (U-8); od 9 do 10 let (U-10); od 11 do 12 let (U-12); od 13 do 14 let (U-14). Za mlajše (od 6 do 10 let) bo tabor potekal med 8.30 in 17.30, za starejše pa od 10.00 do 19.00. Otroci bodo v taboru opravili dopoldanski in popoldanski trening, skupaj si bodo ogledali posnetke tekem EP, igrali bodo nogomet na mivki, igrali bodo družabne igre ... Otroci bodo imeli kosilo in v prostem času na voljo sadje in pijačo.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Aleš Jurčec (vodja nogometnega tabora), 031 303 273, Franci Trstenjak, 041 365 351, Stanko Podgorelec 041 279 836 in e-pošta: nk.ormoz@teleing.si. CENA: 40 EUR (drugi iz družine 20 EUR, tretji zastonj) ROK PRIJAVE je do petka, 22. junija 2012, v izjemnih primerih pa tudi na dan pričetka tabora.
Nogometni tabor v Ljutomeru
Nogometni klub Ljutomer bo v času od 26. do 30. junija pripravil nogometni tabor. Otroci med 6. in 12. letom bodo ob nogometnih veščinah tudi plavali na letnem kopališču v ŠRC Ljutomer in se poskušali v športnem plezanju v ljutomerski dvorani ŠIC.
Mali nogomet • Liga ŠD As
PARI 8. KROGA - PETEK, 22. 6., 20.00: ŠD Pobrežje - Mix Team, 20.35: FC Optimisti - UŠR Višnjica, 21.20: Koranti Demoni - KMN Draženci, 21.45: ŠD AS - ŠD As Evroavto, 22.20: Joe Fernandes - ŠD Majski Vrh, 22.55: ŠD Tržec Bar Osmica - KMN Majolka, 23.30: Koranti Demoni - ŠD As Evroavto
PARI 8. KROGA - PONEDELJEK, 25. 6.: 18.00: ŠD Pobrežje -UŠR Višnjica, 18.35: FC Optimisti - KMN Draženci, 19.10: ŠD AS - ŠD Majski Vrh, 19.45: Koranti Demoni - Joe Fernandes, 20.20: ŠD Tržec Bar Osmica - ŠD As Evroavto, 20.55: KMN Majolka -Mix Team
RLMN HALOZE
PARI 8. KROGA - SOBOTA (organizator: Nadole Rim): 18.00: ŠD Žetale - ŠD Rim, 18.35: ŠD Stopno - ŠD Cirkovce, 19.10: ŠD Sto-perce - Plajnsko, 19.50: TD Naraplje - ŠD Ptujska Gora I.
TURNIR V TROJKAH NA MIVKI
MŠD Labod Podgradje pri Ljutomeru je prireditelj tradicionalnega dnevno-nočnega turnirja v malem nogometu trojk na mivki, ki ga bodo odigrali to soboto, 23. 6., na igrišču športnega društva ob ribnikih na Podgradju. Nagrajene bodo tri najuspešnejše ekipe, pokal in praktična nagrada pa bo pripadla tudi najboljšemu strelcu.
Poletni šoli tenisa in nogometa
Športna zveza občine Hajdina v sodelovanju s klubi iz občine organizira v času počitnic tradicionalni brezplačni poletni šoli tenisa in nogometa. Udeleženci bodo po vsakem treningu deležni osvežilnih pijač, zadnji dan pa bo organiziran še piknik. Poletna šola nogometa - za otroke od 5 do 14 let: termin:	25.-29. 6., od 18.00 do 20.00
lokacija: nogometno igrišče NK Hajdina informacije: Sandi Mertelj (041 353 247) Poletna šola tenisa - za otroke od 6 do 15 let: termin:	25.-30. 6., od 9.00 do 12.00
lokacija: tenis igrišče Goya center Hajdoše informacije: Franc Mohorko (041 403 717)
Kasaške dirke v Ljutomeru
Na ljutomerskem hipodromu bosta na nedeljski kasaški prireditvi v ospredju spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžeko-viča. KK Ljutomer napoveduje sedem zanimivih preizkušenj, na tekmovalni stezi pa se bo predstavil tudi svetovni rekorder, 16-le-tni Lester (lastnika Zvonko Osterc in Jože Sagaj mlajši), ki je pred kratkim v Budimpešti s časom 1:13,3 postavil najboljši rezultat v svoji starostni kategoriji.
Igre brez meja v Apačah
Športno društvo Apače v soboto, 23. 6., s pričetkom ob 13.00 organizira 3. igre brez meja, ki vedno privabijo veliko nastopajočih in seveda gledalcev. Tokrat se bodo tekmovalci in tekmovalke pomerili na osmih postajah.
JM, DK, NŠ, UK
Prlekija • Pohodništvo, kolesarjenje in ribarjenje na Ormoškem
Po sprostitev in užitek v naravi ni treba daleč
Če želimo preživeti nekaj sproščujočih dni in se odpočiti od vsakdanjega tempa življenja, nam ni treba potovati v oddaljene eksotične kraje in investirati veliko denarja. Dovolj je, da si obujemo pohodniške čevlje ali sedemo na kolo in se zapeljemo po okolici, ki ponuja veliko lepot tako za počitka željne posameznike kot tudi za družine.
Domačini po navadi premalo cenimo lepoto svojih krajev. Gotovo ste opazili, da vse tisto, nad čimer smo turisti med počitnicami očarani v tujih krajih, domačinov sploh ne navdušuje. Zdi se jim običajno, tako kot nam lepote, ki nas obdajajo v tem koncu Slovenije. Sobotni izleti v okolico nam hitro pokažejo, da se je mogoče doma brez kakršnih dodatnih stroškov zelo lepo zabavati in odkrivati lepote svojega kraja, ki jih običajno poznamo le iz avta. Zato vam priporočam, da se peš ali s kolesom podate po Ormoški planinski poti, ki je namenjena vsem, ki imajo radi naravo, gibanje po svežem zraku, lepe razglede na čudovite prleške
gorice, polja, travnike, gozdove. Pot se začne v Ormožu in se vije na Hum, izjemno raz-
gledno točko, pa naprej proti Kogu, kjer je treba narediti krajši počitek v kakšni kleti,
jo odpeljali v hrambo v Dražen-ce. Najprej je bilo predvideno, da bi jo postavili kot samostojni eksponat pred Martinovo kletjo. Na srečanju s kletarji pa je padla ideja, da bi jo namestili v delno pokrit objekt, ki naj bi se imenoval Hram hajdinskih kletarjev. Odločili sem se, da bi naredili vrtno lopo in vanjo postavili stiskalnico ter okrog nje še nekaj miz in stolov. Zamisel sem posredoval podjetju TMD Invest, d. o. o., s Ptuja, ki je pripravilo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po kar nekaj zapletih z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine smo končno dobili gradbeno dovoljenje in pričeli z gradnjo objekta. Denar za postavitev bodo ali so že prispevali župlja-ni hajdinske župnije, prejšnji in
potem pa proti Jeruzalemu, ki prav tako postreže s krasnimi pogledi, pa navzdol v Lahon-ce, nato pa v hrib na Kostanj, Gomilo in preko Ritmerka in Kogla spet do Ormoža. Pot je mogoče zaključiti tudi v Lahoncih, saj obstaja vezna pot čez Runeč proti Ormožu. Omenjene etape so dolge od dobre ure do treh ur, skupno pa je pot dolga 72 kilometrov. Marjan Kukovec, predsednik ormoških planincev priporoča, da jo razdelimo vsaj na dva dneva. Pri planincih je mogoče dobiti dnevnik, v katerega lahko na zbirnih točkah nabirate žige. Pot je markirana, tako da je težko zaiti. Za večje
sedanji župan občine Hajdina, župnik in kletarji pa so sofinancirali opremo v hramu. Hram že služi različnim srečanjem, ki jih organizirajo kletarji, nadalje izletnikom, turistom, romarjem ... , torej ne služi samo kletarjem, kakor nekateri zmotno mislijo ali natolcujejo, temveč je namenjen 'širši uporabi'. V letošnjem dopisu, ki sem ga poslal župljanom za zbiranje sredstev, sem zapisal, da si lahko hram najamejo za kakšno osebno praznovanje. Hram je odprt za javnost, seveda v dogovoru s kletarji ali župnikom, predvsem zaradi uskladitve terminov srečanj. Služil pa naj bi tudi kot neke vrste muzej stare vinogradniške opreme, ki jo trenutno intenzivno iščemo po različnih vinorodnih krajih."
MG
skupine in društva pa pot organizirajo tudi planinci. Poho-dnikom priporočajo ture od 20 do 30 kilometrov na dan.
Po Ormoškem vodi tudi Evropska pešpot, ki se začne na Forminu in pelje čez Podgorce, Hajndl, Hum do Jeruzalema in naprej proti Hodošu. Bolj poetična je Flegeričeva pot, ki vodi iz Središča preko Godenincev na Hum, znamenita pa je zato, ker jo je vsak dan prehodil pesnik Božidar Flegerič. Na vseh teh poteh boste srečali tudi veliko kolesarjev in motoristov, ki so jim všeč ceste, ki se vijejo s hriba na hrib in ponujajo lep raznolik razgled.
Ob vodi se spočije duša
Voda je element, ki pomirja, spočije duha in umiri ter zbistri misli. To še kako dobro vedo ribiči, ki se radi odpravijo na samotno čakanje ob vodi in opazovanje narave ob različnih urah dneva. Ormoško jezero, Drava s pritoki in Pesnica so idealni za samotno ribarjenje. Kdor pa si želi več akcije in druženja, pa se lahko z ribiško palico ali brez zabava ob ribnikih v Obrežu, Savcih ali Ormožu. Vse naštete vode ima v upravljanju Ribiška družina Ormož, ki ima ob ribnikih v Savcih in v Ormožu tudi ribiška doma z okrepčevalnicama in pestro ponudbo pro-stočasnih aktivnosti. Mladina se običajno navdušuje nad odbojko na mivki ali kakšnim drugim športnim udejstvova-njem. Ob ribniku v Savcih je čez vikend tudi ponudba hrane, lepo igrišče za najmlajše in veliko druženja. Kot je povedal predsednik ormoških ribičev Rado Antolič, si ob Savskem ribniku prizadevajo ustvariti čim boljše pogoje za kampiranje, saj se poleti tam radi ustavijo turisti z avtodo-
mi ali šotori. Za ribarjenje si je mogoče kupiti ribiške karte, ribiči pa se radi srečujejo tudi na številnih tekmovanjih, ki se odvijajo v toplem delu leta.
Na poti si je mogoče ogledati tudi lokalne znamenitosti. S ponosom pa jih je treba pokazati tudi otrokom, če želimo, da bodo nekoč narodovo dediščino sprejemali kot nekaj dragocenega in posebnega. Če se boste že mudili ob Savskem ribniku vam priporočam, da si ogledate Stajnkov vodni mlin, ki je star čez 150 let. V preteklosti je menda na Savskem potoku delovalo kar pet mlinov. Stajnkov mlin je obratoval do leta 1982, leta 1995 pa so na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor izdelali konservatorski program za revitalizacijo opuščenega mlina. Mlin, v katerem so nekoč mleli zrnje za celo tomaževsko faro in Polenšak, je zaživel v novi podobi zanj pa skrbi družina Zemljič. Mlinar Marko Zemljič je bil tudi prepričan, da bo nadaljeval z družinsko tradicijo. Devet let je bil mlinar in vodil mlin ob pomoči staršev. Potem pa je dobil astmo, pa tudi pogoji v mlinarstvu so bili vedno slabši, zato si je moral poiskati drugo delo. Kljub temu pa mu je mlinarstvo globoko zlezlo pod kožo in danes rad pove zgodbo o mlinu, ki je lahko mlel tudi do 1500 kilogramov zrnja naenkrat. Zanimivo je, da se je zrnje mlelo večkrat, da se je dobila čim boljša kvaliteta moke. Mletje je tako lahko trajalo šest dni.
Pa še drobna zanimivost - Savčani imajo v svojem vaškem grbu brus, ki se uporablja za brušenje kovinskega orodja, nekoč pa so menda z brusom gladili človeško jezo. Če bo pobrusil tudi vašo, lahko preizkusite kakšno popoldne ob vodi Savskega ribnika.
Viki Ivanuša
Ljur i\ ~--		V ^ fcuinp»bj pot E 0 „,_„,, „ tí 0 ».M nal fltmaibr planinibc «M
HHR VAŠKA >	■prtagij j	
A	^ ^I	■
Foto: Viki Ivanuša
Pri avtobusni postaji v Ormožu je načrt planinskih pohodniških in kolesarskih poti na Ormoškem, večjim skupinam pa na pomoč priskoči tudi Planinsko društvo Maksa Meška Ormož, je povedal predsednik Marjan Kukovec.
Narava je ozelenela in z vsakega hribčka se ponuja prekrasen pogled.
Hajdina • Hram hajdinskih kletarjev
Foto: Viki Ivanuša
Prekrasno obnovljen Stajnkov vodni mlin vam razkaže mlinar Marko Zemljič.
Foto: Viki Ivanuša
Prostor druženja s pridihom dediščine
Pred Martinovo kletjo na Hajdini je že nekaj časa viden leseni objekt v velikosti devet krat šest metrov, ki se postavlja z imenom Hram hajdinskih kletarjev. Podatke o nastanku tega objekta in njegovi vsebini - hram bo odprt tudi za javnost, pomemben pa je z dediščinskega vidika, saj bo služil tudi kot neke vrste muzej stare vinogradniške opreme - so pridobili pri hajdinskem župniku Marijanu Feslu, ki je tudi najbolj zaslužen za to, da so hram postavili.
„Sam sem že nekaj časa razmišljal o postavitvi stiskalnice pred Martinovo kletjo. Šlo bi za razstavni eksponat, ki bi pričal o tem, kako so nekoč stiskali grozdje. Sedanji podžupan Andrej Tkalec je od pokojnega
Alojza Ketiša Šijanca odkupil njegovo lastnoročno izdelano stiskalnico, ki jo je podaril haj-dinskim kletarjem. Stiskalnica je bila nazadnje uporabljena pri stiskanju grozdja na domačiji Megličevih v Skorbi. Od tam so
.Jj^.,; f
Foto: Črtomir Gozni k
Hram hajdinskih kletarjev je namenjen „širši uporabi".
Kuharski nasveti
Maline

Maline spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katerega je značilno, da ga čim prej uporabimo, saj imajo nabrane kratko življenjsko dobo. Za nekatere je najboljšo sadje jagoda, tisti pa, ki ne prisegajo na jagode, posegajo po malinah. Maline veljajo za zelo okusno jagodičevje, ki zrelo hitro propade. Zato ga je te dni smiselno čim več vključevati v pripravo jedi. Jagode malin se po velikosti zelo razlikujejo med seboj in so ponavadi rdeče barve, včasih pa najdemo tudi črne in rumene maline.
Maline so tudi glede na hranilno vrednost zelo ugoden sadež, saj vsebujejo pomembne ogljikove hidrate, vitamine, kot so vitamin C, B2 in B3 in mineralne snovi. Od mineralnih snovi vsebujejo največ natrija. Pri dobrih sortah malin se stožčasti plodovi zlahka ločijo od čepa, tako da v plodu nastane majhna luknjica. Pri nabiranju malin moramo biti zelo pazljivi, saj krhko nežno lupino poškodujemo že z nekoliko bolj grobim obiranjem in s tem nam steče kar nekaj okusnega malinovega soka.
Maline lahko uporabimo za različne slaščice. Uporabimo jih lahko za znamenito linško torto iz mandljevega testa ali za krašenje sladic. Pretlače-ne maline so tudi osnova za pogosto omako melba in so pomemben nosilec okusa pri mnogih sladoledih in šerbetih. Zaradi svoje mehkobe maline le redkokdaj kuhamo, razen za marmelade, želeje in džeme. Če jih kuhamo na previsoki temperaturi, celo izgubijo del svojega tipičnega okusa in tudi izrazito barvo.
Ljubitelji malin najraje uživajo kar presne maline, ki jih
namakajo v rahlo sladkano sladko smetano. Maline in smetana pa so lahko izvrstna kombinacija tudi za lahke poletne torte. Maline kot živilo uporabljamo skoraj vedno pri pripravi slaščici, le redke izjeme narekujejo uporabo malin pri slanih jedeh in še takrat jih uporabimo zgolj kot sredstvo za popestritev barve. Maline se zraven svoje lepe temno rdeče barve ponašajo še s svojo mehkobo in izrazitim okusom. Zaradi nežne lupine ne zahtevajo daljše toplotne obdelave in ko ne želimo uporabiti celih plodov, jih preprosto v posodi z vilico zmečkamo. V kolikor pripravljamo malinov sladoled ali sorbet, jih je priporočljivo pretlačiti skozi fino cedilko.
Zaradi svoje izrazite barve in okusa jih pogosto kombiniramo z drugimi vrstami sadja. Tako jih v kipnikih kombiniramo z jabolki, lahko tudi murvami in svetlimi slivami. Po okusu se ujemajo z mandlji in lešniki, jogurtom, skuto, smetano in slivami. Od začimb pa pri pripravi jedi le redko uporabimo kaj drugega razen sladkorja. Tako si iz malin lahko pripravimo malinino pito,
Tačke in repki
Kužek in morska voda
Vroči dnevi so se začeli, mnogi že odhajajo na morje in kot vsako leto v tem času smo dobili več vprašanj s podobno tematiko. Zelo pogosto zastavljeno vprašanje lastnikov kužkov je, ali naj dovolijo svojim kosmatinčkom kopanje v morski vodi, ali je to celo zaželeno in priporočljivo, kako ravnati po kopanju, sprati kužka s sladko vodo itd.
Želja po kopanju, plavanju in igri v vodi je pri kužkih različna. Nekateri se vode bojijo, se ji niti približati nočejo, drugi zabredejo v njo, vendar ne zaplavajo, velika skupina psov pa se rada kopa, plava in obožuje vodo. Ni razloga, da kužku, ki obožuje vodo, tega ne bi omogočili. V vodi se sprostijo, tudi ohladijo in tako lažje prenašajo poletno pripeko. Kopanje v morski vodi je zelo priporočlji-
vo in pogosto tudi zdravilno za ljudi in enako velja tudi za pse. Morska voda zdravi različne težave s kožo, deluje razkužil-no in močno protiglivično. Glivice na koži, ki so pogosto vzrok mnogim težavam pri kužkih, morska voda zelo hitro odpravi oz. ublaži. Tudi blažja vnetja kože, ekcemi, rdečina med prsti in ostale težave so zelo hitro pozdravljene pri kopanju v morski vodi. Pomemb-
Zavitek iz malin z listnatim testom
zavitek, torto, sladoled, mali-nov narastek in sladke skutne cmoke, polnjene z malinami.
Zavitek iz malin pripravimo tako, da si pripravimo vlečeno testo iz 50 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo pol žličke soli in 3 žlice belega olja ter po potrebi prilivamo mlačno vodo. Testo gnetemo tako dolgo, da je dovolj elastično, nato ga po vrhu premažemo z belim oljem in ga pustimo počivati dvajset minut do pol ure. Med tem časom naberemo pol kilograma malin jih v cedilki pod tekočo vodo rahlo splaknemo in počakamo, da se dobro od-cedijo. Spočito testo razvle-čemo in po njem potresemo oprane maline, po malinah potresemo 30 dekagramov na lističe narezanih in popraže-nih mandljev, rahlo sladkamo in po mandljih potresemo še 2 pesti piškotnih drobtin ali navadnih krušnih drobtin. Testo dobro zavijemo, ga položimo na pomaščen pekač ali pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, po vrhu premažemo s tekočo sladko smetano in v pečici pri 180 °C, pečemo 30 minut. Še rahlo topel zavitek po-
tresemo s sladkorjem v prahu, ga razrežemo in ponudimo.
Iz malin pa si lahko pripravimo tudi malinovo strjenko. Pripravimo jo tako, da 6 decilitrov navadnega jogurta dobro premešamo. Posebej v hladno vodo namočimo 4 dekagrame mlete želatine in jo nad soparo stopimo. Posebej stolčemo 4 decilitre sladke smetane in naredimo iz 3 beljakov trd sneg, ki mu dodamo 15 dekagramov sladkorja. Posebej si pripravimo pol kilograma malin. K jogurtu med mešanjem priliva-mo stopljeno želatino, nato dodamo trd sneg beljakov, smetano, premešamo in na koncu dodamo maline. Zmes sipamo v podolgovati model, obložen s tanko folijo, in damo v hladilnik za 2 do 3 ure, da se strjenka strdi. Nato jo narežemo, okrasimo s smetano in malinami ter ponudimo. Strnjenko lahko oblikujemo tudi kot rahlo poletno sladico. V tem primeru najprej spečemo tanko plast navadnega biskvita in ko se ta ohladi na pečen biskvit si-pamo pripravljeno kremo. Po vrhu lahko prelijemo še s sadnim malinovim želejem.
Vlado Pignar
no pa je, da upoštevamo nekaj nasvetov. Po kopanju v slani morski vodi je treba kužka temeljito sprati s sladko vodo. V nasprotnem primeru se lahko pojavi srbež kože, posledično praskanje, nervoza in lizanje. Če se srbenje ponavlja kljub temu da smo psa sprali s sladko vodo, je bolje, da mu več ne pustimo v vodo, saj očitno ne prenaša morske vode in tvegamo resnejše težave s kožo. Večina psov dobro prenaša slano vodo, tudi če jih po kopanju ne oprhamo. Paziti moramo, da kužek ne pije morske vode. Pije jo lahko iz radovednosti oziroma pri igri z metanjem palice ali žoge. Tega raje ne počnimo, saj je posledica lahko močna in neprijetna driska. Nikoli psa ne silimo v vodo proti njegovi volji, če si tega sam ne želi. Poskusimo z igro
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: E. Senear
in prigovarjanjem in veliko potrpljenja, tako da počasi izgubi strah pred vodo. Potrpežljivo počakajmo dan ali dva, saj se bo kuža najverjetneje le opogumil in zaplaval z nami. Velika napaka je, če ga vržemo oz. vlečemo v vodo, saj se mu bo voda zamerila do konca življenja.
Kužek lahko na morju s svojimi lastniki neizmerno uživa. Izbrati moramo primerno mesto za kopanje izven javnih plaž in kopališč, saj moramo spoštovati tudi ljudi, ki psov ne marajo ali se jih bojijo. Pogosto prihaja do povsem nepotrebnih konfliktov na plaži, ker psi pač nekatere motijo. Idealno in tudi najprimerneje je, da psa skopamo zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko se večina kopalcev umakne. Bralcem in njihovim kužkom želim veliko sproščenega kopanja na morju in prijetne počitnice. Emil Senčar, dr. vet. med.
Krvodajalci
13. marec: Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42, Ivanjkovci; Davor Budja, Ptujska cesta 20, Ormož; Sandi Obran, Za-mušani 41, Gorišnica; Ivan Furman, Grlinci 40, Juršinci; Leon Kaučevič, Apače 177 a, Lovrenc na Dravskem polju; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a, Ptuj; Janko Muhič, Prvenci 5 e, Markovci; Roman Kostanjevec, Za-gojiči 21, Gorišnica; Miran Kram-berger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Nevenka Lebar, Gorišnica 93 a; Anita Voršič, Gorišnica 76; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Gregor Ljubič, Pacinje 27 a, Dornava; Milan Frank, Bukovci 30, Markovci; Alojz Kikl, Skorba 6, Ptuj; Ivan Auer, Pobrežje 151 a, Videm; Zdravko Tobijas, Ki-car 13 b, Ptuj; Alenka Flis, Polički Vrh 7 a, Jarenina.
15. marec: Irena Kace, Strmec 20 a, Velika Nedelja; Viktorija Žuran, Podgorci 13; Zlatko Majcen, Sene-šci 55, Velika Nedelja; Bojan Bez-jak, Nova vas pri Markovcih; Anton Kos, Žetale 30; Anja Ribič, Skorba 19 b, Hajdina; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84, Cirkulane; Sonja Pavle-nič, Staneta Severja 15, Maribor; Ciril Pišek, Gerečja vas 40 e, Ptuj; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89 Ptuj; Klaudia Lazar, Kicar 108 b Ptuj; Darinka Kokol, Gruškovec 31, Cirkulane; Nežka Leljak, Skorba 32 a, Ptuj; Janez Turnšek, Gerečja vas 40 c, Ptuj; Uroš Paveo, Kungo-ta pri Ptuju 146, Kidričevo; Andrej Zamuda, Gajevci 49, Gorišnica; Klemen Lovenjak, Berinjak 1, Zg. Leskovec; Ernest Kokot, Moškanjci 51, Gorišnica; Petra Kramberger, Ja-nežovski Vrh 27, Destrnik; Katarina Menoni, Ul. Lackove čete 14, Ptuj; Ulrike Polanec, Šercerjeve brigade 7, Ptuj; Daniel Šlamberger, Skorba 36 c, Ptuj; Aleš Purgaj, Gerečja vas 100, Ptuj; Sara Rojko, Volkmerjeva
c.	30, Ptuj; Nastasija Erhatič, Pon-grce 34, Kidričevo; Violeta Flajs, Pobrežje 85, Videm; Ivan Lešnik, Gerečja vas 103, Ptuj; Kaja Perger, Cesta v Njiverce 2, Kidričevo; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 202, Hajdina; Jure Sakelšek, Potrčeva c. 42, Ptuj; Darja Habjanič, Orešje 105, Ptuj; Milena Petek, Slovenja vas 38 a, Ptuj; Klavdija Ekart, Slovenja vas 54, Hajdina; Marija Kozic, Draženci 98, Hajdina; Jana Jerenec, Cirkovce 46, Cirkovce; Franc Fekonjal, Hajdoše 3
d,	Ptuj; Marija Kozoderc, Skorba 51, Hajdina; Dušan Furek, Draženci 87, Hajdina; Nejc Janžekovič, Rimska ploščad 11, Ptuj; Marijan Fesel, Zg. Hajdina 40, Hajdina; Barbara Petek, Slovenja vas 38 a, Hajdina; Jožef Kozel, Videm pri Ptuju 5 b, Videm; Monja Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju; Alenka Kosem, Ul. 25. maja 10, Ptuj; Milena Kočevar, Trnovec 23, Lovrenc na Dravskem polju; Renata Gabrovec, Skorba 27 c, Hajdina; Tatjana Šeruga, Švaj-gerjeva 2, Ptuj; Marijan Milinovič, Cirkovce 49 a; Tadej Horvat, Sp. Velovlek 36, Ptuj; Tadej Zemljič, Ormoška c. 118, Ptuj; Aljoša Ornik, Hajdoše 29 a, Hajdina; Tina Munda, Senčak pri Juršincih; Tjaša Steiner, Gerečja vas 90, Hajdina; Robert Marčič, Zg. Hajdina 173; Frančišek Pernat, Draženci 34 c, Hajdina; Mirjam Pleteršek, Dragonja vas 22, Cirkovce; Stanislav Krajnc, Hajdoše 29 a, Hajdina; David Zupančič, Čr-mljenšak 39, Voličina; Franc Kump, Senčak 11, Juršinci; Bojan Bratuša, Mezgovci ob Pesnici 5, Dornava; Sanja Kolar, Gorišnica 155 c; Andrej Gabrovec, Skorba 27 c, Hajdina; Saša Serdinšek, Majšperk 51; Aleš Zamuda,. Formin 58, Gorišnica; Sanja Ivanjšič, Zagorci 7, Juršinci; Nika Potočnik, Krambergerjeva pot 10, Ptuj; Marija Arnuš, Janežovci 10, Destrnik; Bojan Kolednik, Pohorje 35, Cirkulane; Alen Tement, Slovenja vas 17, Hajdina; Gorazd Kozoderc, Skorba 51, Hajdina; Drago Maglica, Prepolje 87; Jelka Petek, Dornava 142 a; Natalija Hliš, Lancova vas 15, Videm; Slavko Matjašič, Zagorci 63 c, Juršinci; Urška Žuran, Pestike 5 b; Zavrč; Ervin Sedlašek, Videm pri Ptuju 10 b; Amadeja Šmigoc,
Mala Varnica 15 b, Zg. Leskovec; Štefan Nahberger, Draženci 12 d, Hajdina; Janko Pihler, Moškanjci 27, Gorišnica; Jože Grula, Skorba 41 c, Hajdina; Tadeja Ferk, Staneta Severja 14, Maribor. 27. marec: Ivo Belec, Čakova 4 b, Sveti Jurij ob Ščavnici; Dušan Vuč-ko, Žižki 116 a, Črenšovci; Gregor Muršec, Jurovska 33, Lenart v Slovenskih goricah; Milan Škraban, Bo-donci 20 a, Bodonci; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Aleš Zorjan, Hum 50 c, Ormož; Simon To-mažič, Dolga lesa 10, Ormož; Dejan Boj, Slovenska cesta 35, Središče ob Dravi; Jožef Šuen, Lahonci 34, Ivanjkovci; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Rajmonda Kirič, Hum pri Ormožu 16, Ormož; Matej Hlebec, Lača ves 43 a, Kog; Simon Tovornik, Mihovce 43, Cirkov-ce; Boris Železnik, Nadole 4, Robert Pečnik, Popovci 28 a, Videm; Igor Turnšek, Gerečja vas 41/a; Petra Furek, Dornava 12; Edvard Cvetko, Polenšak 19; Robert Valenko, Rot-man 35 b, Juršinci; Janko Muršec, Gomilci 13 a, Destrnik; Janez Golob, Kicar 140 c, Ptuj; Aleksandra Šentak, Stogovci 53, Ptujska Gora; Boštjana Kos, Grajenščak 36 a, Ptuj; Jelica Tement, Moškanjci 97; Franc Vindiš, Soviče 18, Videm; Teja Praček, Potrčeva c. 48, Ptuj; Vasja Fric, Dežno 1 f, Podlehnik; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Milan Dre-venšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Branko Rojko, Grajenščak 28, Ptuj; Gorazd Šeruga, Podlehnik 2 a; Mitja Jabločnik, Proletarska 8, Kidričevo; Mojca Kmetec, Apače 149, Lovrenc na Dravskem polju; Štefka Arnuš, Dornava 56 c; Damijan Cebek, Draženci 14 d, Hajdina; Janez Ver-tič, Ločič 1 b, Trnovska vas; Aljoša Rozman, Rogaška c. 56, Ptuj; Aleš Živko, Ljubstava 32, Videm; Matej Vidovič, Dornava 12; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a, Juršinci; Marjan Vrtič, Gajevci 11 a, Gorišnica; Borut Kri-stovič, Markovci 8; Mitja Fideršek, Tržec 34, Videm; Bojan Nipič, Vrho-vska c. 11, Spodnji Duplek; Mojca Brumen, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Martin Stojnšek, Kupčinji Vrh 36, Stoperce; Aleksander Aubel, Ptujska Gora 110 c; Franc Horvat, Kungota 25, Kidričevo; Matej Ornik, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj; Bogdan Ko-res, Medvedce 2 a, Ptujska Gora; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Jožef Lončarič, Zg. Hajdina 203 b; Matevž Šteinberger, Naraplje 18, Majšperk; Franček Trčko, Šikole 3, Pragersko; Adrijana Rošker, Vranji Vrh 34, Sladki Vrh; Emil Kvar, Dolga ulica 28, Miklavž na Dravskem polju; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor. 29. marec: Tomaž Horvat, Brengo-va 29 a, Cerkvenjak; Jože Horvat, Podgorci 60; Darinka Kovač, Vitan
29,	Kog; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Davorin Karo, Dr. Kovačiča 7, Ormož; Marjan Anderlič, Trgovišče 25 b, Velika Nedelja; Marjan Cizerl, Zagorje 10 b, Sveti Tomaž; Gorazd Kralj, Vičanci 22 a, Velika Nedelja; Mateja Pleteršek, Mihovce 20, Cirkovce; Bojan Jelen, Stanošina 37 d, Podlehnik; Majda Pulko, Žetale 93; Franc Šori, Mihov-ce 58, Cirkovce; Peter Kukec, Stojn-ci 33, Markovci; Edvard Lubec, Biš 43, Trnovska vas; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ul. 1, Ptuj; Miran Valenko, Draženci 10 b, Hajdina; Damijan Golenko, Sp.Jablane 10 a, Cirkovce; Matjaž Frangež, Cirkovce 66 a; Janez Kramar, Frasova 13, Ptuj; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7, Cirkovce; Primož Baklan, ZgJablane
30,	Cirkovce; Franc Trčko, Cirkovce 59 a; Aleš Baklan, Sp.Jablane 16, Cirkovce; Franc Šandor, Gorišnica 85 a; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38, Cirkovce; Martin Golenko, Sp. Jablane 10 a, Cirkovce; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Marjan Gradišnik, Zg. Jablane 42, Cirkovce; Boštjan Majerič, Destrnik 1 a; Nejc Valentan, Starošince 13 a, Cirkovce; Ivan Šmigoc, Pobrežje 19, Videm; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32, Cirkovce; Boris Medved, Spodnje Jablane 33, Cirkovce; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Drago Živič, Sodnice 16, Ptuj.
Foto: ASV
Nagradno turistično vprašanje
Za večjo prepoznavnost poznosrednjeveške dediščine
Ptuj odšteva dneve do obiska komisije mednarodnega tekmovanja Entente Florale. Vključeni v projekt v teh dneh odpravljajo še zadnje napake v okolju. Kot kaže, pa bo zmanjkalo časa za odstranjevanje grafitov s fasad, pa tudi nekaterih neprimernih napisov, ki kazijo videz nekaterih pomembnih objektov na Ptuju.
Pa se zdi, da si lastniki zaradi napisov ne belijo glave, četudi njihovi objekti stojijo ob vpadnicah v mesto in so tako že takoj vidni ob prihodu v najstarejše slovensko mesto, ki se je v preteklosti okitilo z najmanj trinajstimi naslovi najlepše urejenega kraja v Sloveniji, kristalnim globusom in še čim.
Varčevanje pa je letos odneslo tudi ocvetličenje javnih stavb v mestu, nobena od teh namreč nima cvetlic, tudi najbolj izstopajoča ne - Upravna enota v Slomškovi ulici 10, čeprav bi za to morali plačati le nekaj manj kot 300 evrov. Ampak tudi to je varčevanje države, kot je varčevanje pri cvetličnih aranžmajih na porokah. Do prihoda evropske komisije bo v stari podobi živela ptujska tržnica, neurejeno podobo bodo kazali tudi prazni lokali na tržnici, ki že dolgo več nikogar ne zanimajo, upravljavec tržnice pa ne poskrbi niti za to, da bi se očistile vsaj steklene površine. Podobno bo pri vseh tistih lokalih, ki so
so pri cerkvi sv. Martina v torek izvedli delavnice za osnovnošolsko mladino, danes pa bodo izvedli še strokovno ekskurzijo, v okviru katere bodo udeleženci spoznali nekatere kulturnozgodovinske spomenike v SV Sloveniji, ki so nastali okrog leta 1400 oziroma bili prenovljeni v tem času. Projekt Umetnost okrog 1400 je večletni projekt Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru s partnerji z namenom traj-nostnega vključevanja znanstvenih rezultatov v vsakdanje življenje, izobraževalne procese in turistično ponudbo. Obdobje okrog 1400 je eno najodličnejših poglavij v zgodovini evropske umetnosti, ki je polno zaživelo tudi na območju SV Slovenije, Evropa je bila takrat kulturno izjemno povezana in pretočna. Pomembni cilji projekta so vključevanje vrhunskih spomenikov SV Slovenije iz obdobja okrog leta 1400 v izobraževalne procese, dvig splošne zavesti o kulturni de-
diščini lokalnega okolja, spodbujanje skrbi za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine ter vključevanje odličnih poznosrednjeveških spomenikov v turistično ponudbo. Kot so povedali v TD Hajdina, pričakujejo, da bodo z delavnicami, v katere bodo udeleženci aktivno vključeni, povečali prepoznavnost poznosrednjeveške dediščine na naših tleh in identificiranje lokalne skupnosti z njo.
Ptuj je prvič sodeloval v mednarodnem tekmovanju Entente Florale leta 2002, je pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Anton Kukovec, Bukovci 174. Danes sprašujemo, kdaj se bo začelo festivalsko poletje na Ptuju oziroma kateri festival ga bo odprl. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo do 30. junija 2012 na naslov Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je od 14. do 17. junija potekalo 3. srečanje kluba Gold Wing Slovenije. Med bivanjem na Ptuju so obiskali številne zanimive kraje v okolici.
prazni: nihče jih ne bo očistil, saj so njihovi lastniki poziv MO Ptuj k urejenosti prezrli. Razveseljivo pa je, da bo vsebino v kratkem dobilo kar nekaj poslovnih prostorov, ki so dolgo samevali.
V okviru projekta Umetnost okrog 1400, katerega nosilec je Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, je bilo TD Hajdina povabljeno k sodelovanju kot neke vrste koordinator projekta. V tem okviru
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (16.)
Ko se odrasli igrajo bitko...
Pisal sem že o tako imenovanih dobrodelnih trgovinah, ki s prodajo rabljenih predmetov in oblačil podpirajo določene dobrodelne organizacije. Nisem pa se toliko poglobil v same dobrodelne organizacije. Teh je namreč na pretek. Skoraj za vsak „problem" ali bolezen se najde kakšna organizacija, ki v ta namen zbira denar.
Pred kratkim sem se na primer odpravil po mestu, kjer je skupina moških, oblečenih v viteške oprave, zbirala denar za vojne veterane, ki se z bojišč vračajo poškodovani. Moje mnenje je sicer, da bi za marsikatero zadevo morala poskrbeti država, ne pa dobrodelne organizacije, kajti kmalu se začne računati nanje, stvari pa se ne spremenijo. No ja, tako je menil tudi nek naključen brezdomec. Morda jim včasih ne bi bilo napačno prisluhniti.
Foto: Matic Hriberšek
Uprizoritev vojne
Kakorkoli, v Veliki Britaniji je tako precej običajno, da naletiš na skupino ali osebo, oblečeno v kakšen kostum, velikokrat tudi v
preprosto plišasto obleko kakšne živali, ki hodi okoli s plastičnim vedrom in zbira denar. Da, plastična vedra s pokrovi in z režo so zelo
značilna oprema teh ljudi; skoraj zaščitni znak. Tako da če se slučajno kdaj potepate po Angliji, naj vas to ne preseneti. Tudi sam namreč
na začetku nisem razumel, kaj maškare z vedri počno naokoli, in sem mislil, da gre preprosto za zabavo.
Seveda temu ni bilo tako. Z namenom zabave kakor tudi kulturne dediščine pa se je odvijalo nekaj drugega. V bližnjem parku je namreč potekala letna uprizoritev napoleonskih vojn med Angleži in Francozi. Uprizoritev vsakič organizira lokalno zgodovinsko društvo. Postavijo si starinske šotore, tam preživijo nekaj dni, oblečejo se v oprave takratnega časa in tako naprej. Vse skupaj me je precej spominjalo na ptujske viteške igre, le sama bitka je bila nekoliko drugačna. Uprizoritev je potekala dva dni zapored v Deer Park, na travniku pod nekdaj aristokratskim dvorcem Wolla-ton Hall. Sam park in dvorec ter vsi vrtovi okoli slednjega so tudi brez napoleonskih vojn čudoviti, še posebej ob sončnih dneh.
Po parku se mirno pase divjad, ljudje se sprehajajo ali pa sedijo na travi, dvorec pa
je že od leta 1926 preurejen v neke sorte naravoslovni muzej. Po sobah je tako razstavljenih na stotine primerkov različnih nagačenih živali, od lokalnih veveric, do žuželk in vse do eksotičnih povodnih konjev in divjih mačk. Vstop je brezplačen, dvorec pa zares vreden ogleda. Verjetno ne bi bilo napačno, če bi tudi pri nas kak star dvorec ali graščino preuredili v kaj uporabnega in lepega, namesto da jih podiramo, ali še huje, pustimo, da sami propadejo zaradi birokracije. Tako so potem lepo urejeni gradovi na žalost prej izjeme kakor pravilo.
In če ravno pišem o znamenitostih, se mi zdi primerno omeniti, da daje mesto velik pomen tudi spletni strani mesta, na kateri se da najti informacije o vsem, kar je v mestu pomembnega. Predstavljeni so vsi muzeji, vse znamenitosti, dogodki, aktivnosti in tako dalje. Sicer pa se je tudi Ptuj posodobil na tem področju, tako da se vsaj nekaj vendarle dogaja.
Nadaljevanje prihodnjič
VVollaton Hali - dvorec, v katerem se nahaja naravoslovni muzej "Vojaki" na uprizoritvi napoleonskih vojn
Foto: Matic Hriberšek
Foto: Matic Hriberšek Vitezi, ki zbirajo denar za poškodovane vojne veterane v Notting-hamu
Slo glasbene novice
Boštjan Levičar, ki v Sloveniji velja za enega izmed boljših vokalistov, se te dni predstavlja s prvo samostojno pesmijo S tabo lepši je svet. Gre za pevca, kitarista in večinskega avtorja v rok skupini Momento, ki je lani izdala svoj prvi album Era, pred tem pa je Boštjan deloval v zasedbah Ad Libitum in Ideal. Pevec, ki ima bogate glasbene izkušnje, je prav tako domač v produkcijskem delu, piše pa tudi skladbe za druge glasbene izvajalce. „Moja matična skupina je še vedno Momento, ampak v tem času se je nabralo ogromno idej, za katere je nastopil idealen trenutek, da jih lansiram v svet. Tudi stilsko se moja prva solo skladba razlikuje od glasbe Momento, je bolj lahkotna in pop orientirana. Z ekipo odličnih glasbenikov in prijateljev smo naredili kvaliteten izdelek, ki bo po radijskih frekvencah preganjal utrujenost ter prinašal svežino, "je o novi pesmi povedal Boštjan.
Pesem S tabo lepši je svet ima intenzivno in iskreno ljubezensko zgodbo z neizogibnim dejstvom; čas sicer teče naprej, ljudje medtem odraščajo in se spreminjajo, ampak preteklosti se pa kljub temu včasih ne da spremeniti. Skladba je bila posneta v studiu Undergound z ekipo uveljavljenih glasbenikov: bobnarjem Dušanom Obradi-novičem - Obro (Dan D), bas kitaristom Božom Kovačem (Shyam), klaviaturistom Petrom Urekom in kitaristom Milanom Amerškom.
•kick
Od danes do nedelje bo na Šentviški planoti v občini Tolmin potekal festival GorA RockA.
Nastopili bodo Prljavo kazalište, Pankrti, Niet, Mi2, Let3, Zablujena generacija, Zmelkoow, Banditi, After Burn, Cla-de, Backstage in Hollywood Rose (G N'R tribute skupina).
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ALIENS - Na drugi strani 9.ANDRAŽ HRIBAR - Ni res 8. JERNEJ DERMOtA - Nikoli ni prov 7. LANGA - Mala odi nazaj 6. ZLATKO - Več od lajfa 5. ČUKI - Z nogo ob tla 4. ORLEK - Življenje gre naprej
3. REGINA - Tebe ni 2. KATARINA MALA - Bombon 1. SAŠA LENDERO - Kaj mi delaš
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Rock bo znova zatresel zagrebško Areno
V sredo, 27. junija, bo na odru zagrebške Arene nastopil Sting, legendarni rock glasbenik svetovnega kova. Na odru ga bo spremljala vrhunska glasbena rock zasedba.
Publika bo na koncertu lahko prisluhnila njegovim številnim uspešnicam, kot so: Fall Out, Roxanne, Can't Stand Losing You, So Lonely, Message in a Bottle, Walking on the Moon, De Do Do Do, De Da Da Da, Every Little Thing She Does Is Magic, Every Breath You Take ...
Skladatelj, pevec, avtor, igralec in aktivist Sting z odličnimi nastopi potrjuje, da se v vseh naštetih vlogah odreže vrhunsko in z izjemno lahkotnostjo. Pevec, rojen v Newcastlu, se je leta 1977 odselil v London, kjer je s Stewartom Copelan-dom in Andyjem Summersom ustanovil skupino The Police, ki je ustvarila kar nekaj hitov in prepoznavnih pesmi. Od leta 1985 je kot samostojni izvajalec izdal kar 13 samostojnih albumov, ob svoji 25-letni-ci delovanja pa je pred kratkim izdal še album The Best of 25 Years. Gre za dvojni album, na katerem so njegove največje uspešnice, ki bodo v živo z vr-
hunsko rock zasedbo izvedene tudi na koncertu v Zagrebu prihodnji teden. „Glasba je kot večno neodkrita skrivnost. Bolj kot jo spozna-
vam, bolj ugotavljam, da je sploh ne poznam in da sem še vedno študent. Kljub temu mislim, da se z albumi
razvijam in postajam vedno
Legendarni Sting tokrat prihaja v Zagreb.
boljši pevec, tekstopisec, skladatelj, aranžer, producent, kar koli že. A zadnjo besedo imajo vedno poslušalci," o svojem glasbenem ustvarjanju pravi Gordon Matthew Thomas Sumner - britanski pevec, ki ga svet pozna pod vzdevkom Sting.
Kot solo izvajalec in kot član skupine The Police je Sting prejel 16 grammyjev, dve nagradi brits, nagrado golden globe, nagrado emmy, tri nominacije za oskarje, nagrado časopisa Billboard in nagrado za MusiCares osebnost leta 2004. Med drugimi je tudi član Rock and Roll Hall of Fame in Songwriters Hall of Fame. Črpajoč iz svoje raznolike in sloveče kariere s številnimi platinastimi ploščami, osupljivega seznama vrhunskih hitov in skoraj 100 milijonov prodanih plošč po celem svetu, bo Sting 27. junija z rock zasedbo zagotovo dodobra stresel prizorišče zagrebške Arene.
MZ
Filmski kotiček
Eksotični hotel Marigold
Ko je režiser John Madden pred slabimi 15 leti posnel Zaljubljenega Shakespeareja, je v hipu postal nov čudežni deček Hollywooda. Toda ker je bil uvožen, je tako kot vsi uvoženi režiserji naivno mislil, da je za ZDA dovolj, da si dober režiser. Ker ni znal igrati političnih in umazanih iger velikih studiev, je postal žrtveno jagnje in krivec za gromozanski neuspeh svojega naslednjega filma Mandolina kapitana Correllija. Fant je poniknil in le tu in tam posnel kakšno generično zadevo. Ko se je vrnil v Anglijo, je dobil tisto, kar si
The Best Exotic Marigold Hotel
Igrajo: Judi Dench, Bill Nighy, Maggie Smith, Dev Patel, Penelope Wilton, Tom Wilkinson, Celia Imrie, Ramona Marquez Režija: John Madden Scenarij: Ol Parker po romanu Deborah Moggach Žanr: komična drama Dolžina: 124 minut Leto: 2012
Država: Velika Britanija
želi vsak režiser: odličen scenarij in tako dobre igralce, da mu ni treba narediti čisto nič drugega kot to, da film zgolj posname. Vse ostalo je namreč pri filmu Eksotični hotel Marigold padlo na svoje mesto kar samo od sebe. Madden je namreč dober zgolj toliko, kot je dober scenarij.
Film se vrti okoli sedmerice ostarelih Angležev, ki iz različnih razlogov odidejo v Indijo. Nekdo na stara leta nima denarja za osnovno življenje v Angliji, zato odide v poceni Indijo, drugi mora tja na poceni menjavo kolka, tretji odide tja iskat izgubljeno ljubezen iz mladosti, četrti in peti odideta iskat seks in po možnosti bogato poroko itd. Še preden naši ostareli junaki pridejo v Indijo, se naključno srečajo na letališču in takrat vemo, da nas čaka fino uravnotežen gledališki scenarij z večglavim junakom, kar je vedno odlična ponjava za užitek ob gledanju.
Film je otožna in melanholična komedija o starosti, ki pa na srečo nikoli ne zaide v osladnost ameriškega Kokona,
ampak kruto neizbežnost časa in staranja sprejme za dejstvo, vključno z zamujenimi priložnostmi in napačnimi odločitvami v življenju vsakega posameznika. Kljub temu, pravi film, ni nikdar prepozno, čeprav se na koncu moramo vedno sprijazniti z manj, kot smo upali ali želeli. Ker je na koncu (filma ali življenja) vedno vse v redu, konca ni, dokler stvari niso v redu. Zaradi tega je film sladko otožen, saj je na njegovem koncu vse v redu.
Film se sicer dogaja v Indiji, kar je zgodbovno le ozadje, je pa zato lep vzvod, zaradi katerega se našim junakom začne hitro trgati. Kulturni šok je
prevelik, saj se jim takoj začnejo rušiti vrednote in predsodki. Nekateri to sprejmejo z veseljem, drugi se nekaj časa upirajo, tretji ne zmorejo, ker bi se ob tem morali srečati s samim seboj, kar je nekaj najtežjega v življenju. V Indijo se zaljubi vsakdo, če ji le daš priložnost. Če v njej ne gledaš širše, zamudiš priložnosti, ki te lahko obogatijo. Če v njej odvržeš sebe, si nagrajen, in to je tisti vzvod, ki vsakega junaka posebej prisili, da končno odvrže masko in si vsaj na jesen življenja dovoli biti to, kar je. Eksotični hotel Marigold je simpatičen filmček, kakršnih bi lahko bilo več.
Foto: arhiv

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Konecjunija bo minil v znamenju povečane diplomacije, prijetnih odnosov in skladnosti. V ljubezni boste potrebovali več varnosti in zanesljivosti, partnerjevi namigi se bodo ojačali. Nevidna nit prijateljstva se bo nadaljevala in spoznali boste zanimive ljudi. Srečen dan: sreda.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Romantični izzivi se bodo nadaljevali in junijske noči, ki prihajajo, bodo primerne za zabavo in zabavno življenje. V komunikaciji bo treba nekaj več odločnosti in temperamentnosti. Spoznali boste, da bo treba na delovnem mestu kovati še vroče železo, rezultati bodo briljantni.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Simbolika tedna bo v metulju, ki zvedavo leta s cveta na cvet. Tudi vas bo privlačila narava, sprehodi in športne aktivnosti. Nekaj več prilaganja bo treba v ljubezni. Postali boste nekoliko neučakani. Izzivi se bodo nadaljevali glede službe, a odpira se vam paleta priložnosti.
oh RAK W (21.6. - 22.7.)
Za trenutek boste pokazali svoje pravo bistvo in dokazali ranljivost. Veliko časa boste namenili pogovoru. Pravzaprav boste ugotovili, kako malo je treba za srečo in prijateljstvo. Z roko v roki bodo šle številne priložnosti in tako boste sami uvideli, da zelo

w
LEV
(23.7. - 22 8.)
Drugi ljudje bodo razmišljali o dopustu, vi pa boste naredili obračun, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Zelo pionirski čas bo na delovnem mestu, ob uspešnih rezultatih vam bo rasla samozavest. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli, res pa je, da bosta plula po nemirnem morju.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
V	oazi hrepenenja boste spoznali, kaj vas veseli in vam je blizu. Tudi sami boste spoznali, da je zelo pomembno razvajanje. Kljub vsem modrostim srca boste opazili podrobnosti. V samopomoč vam bodo zeliščni recepti vaše babice.
V	ljubezni bo zabavno, nekoliko stresno pa v službi.
SESTAVIL
EDI KLASINC
Öl
Štajerski TEDNIK
NASA PISATELJICA MAKAROVIČ
NAVLAKA, ROPOTIJA,
Sara
NASA ALPINISTKA (MELANA)
LOJZE ARKO
FINSKI DŽEZOVSKI BOBNAR (EDWARD)
PREDEL PTUJA
NASA ROKOMETA-SICA (NELI)
NAS DRAMATIK (BRANKO)
L ■ ¿i' - «¡dm	t £

NAS
Šahovski
MOJSTER
vas NA POBOČJU MATAJURJA
DROG NA SENENEM VOZU, ŽRD
NOBELIJ
IZGOREK
NASA KEGLJAVKA (MARIKA)
BILJARDU PODOBNA IGRA
INDUSTRIJSKA RASTLINA
TOLAZITELJ
ANTON TROST
TEHNIKA OKRASNEGA VOZLANJA
POŽELENJE
nevro-psihoza
TOLKALO, RENA
oderuh, odiralec
ALŽIRSKA LUKA
ODPORNOST PNEVMATIKE
GREGOR REBULA
SIAMKA
KRISTAL
POVRAČILO
TVOR
NAS PADALEC (BRANKO)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VITEK PES
TLA
MOZOLJ
BAZINJAK
LEO ŠEŠERKO
PESNIK ZURL
ZILJSKA NOSA
JAPONSKI LOVSKI PES
KIPLINGOV SLON
SRČNI PREDDVOR
APETIT
SPECIALNO GNOJILO
ALENKA TETIČKOVIČ
VRSTA OSNOVNEGA DELCA
NASA SOPRANISTKA BRATUZ
NASA PEVKA ŠTELCL
POKRAJINA V ITALIJI
KVARTOPI-REC, KARTAS
KOZUHAČ
3
UGANKARSKI SLOVARČEK: AINU = japonski lovski pes, AVSA = vas na pobočju Matajurja, EKAR = slovenska alpinistka (Melana), IRMAN = slovenska rokometašica (Neli, 1986-), SAMSA = slovenska pisateljica in novinarka (Mara, 1906-1959, »Trst je klical«), VESALA = finski džezovski bobnar (Edward, 1945-1999), ŽRT = drog na senenem vozu, tudi žrd.
je^oji 'geye>i 'etsov
'eu|AJ3 'eueeii '^jba^ 'uiietsjj^ '^et 'iute 'uey 'nme 'ouue|/\| 'si 'pod 'e§op 'uonet 'jnj 'yg '}so§ot eugoq 'ubjq 'ezojAeu 'e|s 'eiuej^euj 'Hiuzepi 'eueneAS '^egueiez 'jjete 'esiues '10JJ3 '^siia :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 23. junij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 24. junij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 25. junij:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45
ROJSTNI DNEVI. 8.00. ODPRTI TELEFON. 9.00 Odmevi iz športa z Jankom Bezjakom. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 26. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 27. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 28. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med
ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 29. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). Oddaja o kulturi. Vsak ponedeljek po 18. uri z novinarko Majdo Fridl.

TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Pričakovati je teden, v katerem boste imeli veliko pričakovanj. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Znali si boste vzeti čas zase in za vse tiste reči, ki vam bodo pomembne. Močno bo izstopala trma, a bo imela pozitiven učinek v službi in nekoliko slabšega v ljubezni.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Teden, ki je pred vami, bo kot skrinja, ki nosi v sebi zaklad. Iz globine svoje duše boste črpali modrost in rasli tako na duhovni kot osebni ravni. Skupinska dela bodo balzam za dušo in spoznanje o prilaganju. Odločili se boste in naredili korak naprej, tega bo poleg vas vesel vaš partner.
Odločili se boste in uvedli spremembe in novosti. Vsekakor bodo zadeve odšle po počasnejši poti in dogodkov ne boste smeli prehitevati. V mislih boste imeli potovanje, s tem pa pridobili moč in energijo za naprej. Narava bo oaza sreče in priložnosti, da se
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Uvideli boste, kaj morate še spremeniti, da pokažete svoj pravi obraz. Na delovnem mestu boste uporabili jekleno voljo in doživeli uspehe. Dokazali boste, da ste že dalj časa na pravi poti in da je moč ljubezni tista, ki vas greje. Partnerjevi namigi bodo odločni in vzpodbudni.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Zdelo se bo, da vas bo poletje razveselilo. Toplo sonce vam bo pokalo pravo pot. Svež vetrič bo popihal na področju ljubezni. Nekatere stvari se bodo zaključile in odprlo se bo tisto, kar bo novo in drugačno. V komunikaciji boste spoznali, kaj morate še spremeniti. Varujte se trme.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Vnašali boste svetle barve in sledili svojim sanjam. Notranji pogum bo zelo izrazit na področju komunikacije in pri intelektualnih izzivih. Omenjeno vam bo koristilo na delovnem mestu, našli boste izzive. V ljubezni bo več časa za premislek in romantična doživetja v dvoje.
Ptuj • Predstavili knjigo Podoba in beseda
Društvena kultura v novi knjigi
V Narodnem domu na Ptuju so na priložnostni tiskovni konferenci, ki je bila 14. junija, predstavili knjigo Podoba in beseda, posvečeno 40-letnici likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in 10-letnici Literarnega kluba Zveze kulturnih društev Ptuj.
Širši javnosti so to knjigo predstavili 19. junija. Izšla je v nakladi 500 izvodov. Vrednost celotnega projekta pa je 9500 evrov. Ob Zavodu Maribor 2012, MO Ptuj, Občini Juršinci in OI JSKD so njeno izdajo podprla tudi nekatera podjetja in obrtniki oziroma posamezniki, ki se zavedajo pomena delovanja ljubiteljske kulture. Knjiga ima tudi povzetke v nemškem in angleškem jeziku. Uredila jo je Nataša Petrovič ob sodelovanju uredniškega odbora: David Bedrač, Cecilija Bernjak, Jože Foltin, Stojan Kerbler, Franc Lačen, Mirko Prelog, Franc Simonič in Rozina Še-betič.
Kot so povedali na predstavitvi knjige Podoba in beseda, so se člani obeh skupin odločili za izdajo skupne publikacije, da bi sledi njihovega dela ostale trajno obeležene, saj gredo vabila na razstave in literarne večere hitro v pozabo. »Ideja o skupni predstavitvi se je rodila iz skupne poti iskanja lepega, izpovedati svoje izkušnje in iskanja novih izzivov z barvo na platnu, s svinčnikom ali besedo na papirju. Opozoriti, da se svet zna vrteti tudi mimo uradov, črnih kronik, strankarskih prepirov, političnih zdrah institucionalizirane kulture,« je v predstavitvi knjige posebej izpostavila urednica Nataša Petrovič.
Tako likovniki kot literati so sled svojega dela v knjižni obliki že zapustili; likovniki v leta 1988 izdani monografiji
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve knjige Podoba in beseda, posvečene 40-letnici likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in 10-letnici Literarnega kluba ZKD Ptuj.
dr. Štefke Cobelj Ljubiteljski likovniki na Ptuju skupaj pa z zbornikom Zlivanka leta 2007. »Društvena kultura daje življenju katere koli skupnosti poseben čar, odkriva skrivnosti dajanja sebi in drugim, dajanja - ustvarjanja, pri katerem je edina nagrada aplavz občinstva. Zato je toliko bolj vredna posebne pozornosti, predvsem pa je nujno, da jo ohranjamo kot civilno dejavnost v vseh okoljih, zakaj ape-titi vladnih institucij, da bi si jo prisvojile, so žal vse večji,« je v svojem uvodu v knjigi med drugim zapisala Nataša Petrovič, ki se je podpisala tudi pod prispevek o dr. Štefki Cobelj. Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki je bila ustanovljena
na pobudo Franca Tobiasa 12. aprila 1972, sta predstavili Rozina Šebetič in Cecilija Bernjak, prof. Jože Foltin, ki je tudi mentor likovne sekcije, pa je prispeval strokovni pogled na delo likovnikov.
Prof. slovenščine in priznani slovenski pesnik mlajše generacije David Bedrač pa je prispeval zapis o Literarnem klubu ZKD Ptuj, s katerim ga povezuje tudi mentorstvo.
V monografiji je predstavljenih 18 likovnih in 10 literarnih ustvarjalcev. Likovni ustvarjalci so: Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Ro-zalija Hojnik, Nada Ivančič, Bogomir Jurtela, Vilma Kac, Bernarda Kos, Sabina Mezna-rič, Jožica Nedeljko, Mihaela
Omladič, Mirko Prelog, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Anton Šoemen, Marjana Tkal-čec in Melita Vidovič, literati pa Ivo Ban, Cecilija Bernjak, Matic Hriberšek, Mirko Ja-ušovec, Nejc Klemen, Erika Kotnik, Mirko Kotnik, Matilda Simonič, Melita Vidovič in Katja Zadravc.
V evropskem letu kulture, ki ga Ptuj živi kot partnersko mesto, se je še enkrat pokazalo, da ima najstarejše mesto neskončno veliko ustvarjalcev na vseh področjih, na katerih mu postavljajo trajna obeležja. Ljubiteljski likovniki in literati so se v knjigi Podoba in beseda enakovredno postavili ob bok številnim profesionalcem.
MG
Podlehnik • 12. tekmovanje policistov v ribolovu
Veliko slavje podlehniških policistov
V torek, 12. junija, so ob ribniku v Podlehniku pripravili že 12. tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal Haloz. 48 policistov je nalovilo prek 230 kg rib, tako v posamezni kot v ekipni konkurenci pa so slavili domačini iz PP Podlehnik.
Kot je pojasnil glavni organizator Miran Brumec, sicer predsednik policijskega špor-
tnega društva Podlehnik, se je tokrat tekmovanja, ki je potekalo med 9. in 13. uro, udele-
Foto: PP Podlehnik
Zmagovalna ekipa PP Podlehnik Miran Brumec, Silvo Gabrovec in Franc Šalamun (klečijo), stojijo trener Stanko Rogina, na sredini komandir PP Podlehnik Uroš Kušar, skrajno desno pa je pomočnik direktorja PU Maribor Rafael Viltužnik.
žilo kar 16 ekip s po 3 tekmovalci, torej skupaj 48 ribičev, sicer delavcev policijske uprave Maribor, ki so lovili ribe v ekipni in hkrati v posamični konkurenci.
Kljub spremljajočim nevihtam z dežjem je bil ulov dober, saj so v 4 urah, kolikor je potekalo tekmovanje, skupaj ulovili prek 230 kg rib. Tekmovanje, ki je potekalo v skladu s pravilnikom Ribiške zveze Slovenije, so tako kot v minulih letih vodili in sodili Srečko Leben, Slavko Erlač in Stanko Rogina, športni sodniki Ribiške družine Ptuj. Sicer pa je tudi letos ekipno zmago dosegla ekipa Policijske postaje Podlehnik I., ki je ulovila skupaj kar 46 kg rib, drugo mesto je dosegla ekipa
PP Lenart z ulovljenimi 33 kg, tretje mesto pa ekipa PP Rače, ki je nalovila 28,5 kg rib. Med posamezniki je prvo mesto in s tem zmagovalni pokal prejel Silvo Gabrovec s PP Podlehnik, ki je ujel 20,05 kg rib, 2. mesto je dosegel Miran Brumec s PP Podlehnik z ulovljenimi 18,43 kg rib, na tretjo stopničko pa je stopil Milan Tuš iz PP Lenart z ulovljenimi 18,09 kg rib.
Svečane razglasitve rezultatov ter podelitve pokalov in praktičnih nagrad sponzorjev so se ob zaključku tekmovanja udeležili pomočnik direktorja Policijske uprave Maribor Rafael Viltužnik, župan občine Pod-lehnik Marko Maučič in komandir PP Podlehnik Uroš Kušar.
-OM
Od tod in tam
Ormož • Poletna šola flavte in plesa
Foto: zasebni arhiv
Glasbena šola Ormož prireja poletno šolo za moderno, baročno in kljunasto flavto, čembalo in baročni ples. Predavatelja bosta Lisete da Silva in dr. Ricardo Barros. Portugalka Lisete da Silva živi v Londonu, kjer deluje kot profesorica - specialistka baročne in kljunaste flavte ter komorne igre. Vodi mojstrske tečaje za flavto, deluje kot dirigentka in članica profesionalne komorne skupine Trio Spirituoso. Poučuje na kon-servatoriju za glasbo in umetnost v Blackheathu in v glasbeni šoli Watford Music School. Brazilski Portugalec dr. Ricardo Barros pa je eden redkih strokovnjakov, kije združil bujno in strastno delovanje s poglobljenim razumevanjem glasbene in plesne panorame v baroku. Njegovi glasbeni in plesni nastopi so dramatični in intenzivni izrazni pasijoni. Pred kratkim je prejel prestižno nagrado združenja Kraljeve akademije za glasbo za pomemben prispevek h glasbenemu poklicu. Delavnica historičnih plesov je namenjena glasbenim, športnim in plesnim pedagogom, vzgojiteljem, terapevtom, študentom, učencem, dijakom, muzikologom, gledališkim režiserjem, odrskim ustvarjalcem ... Za udeležbo ni potrebno predznanje. Poletna šola bo potekala od 14. do 20. julija v Glasbeni šoli Ormož.
Viki Ivanuša
Prlekija • Kaj bo letošnje poletje počela šoloobvezna mladina
Foto: NS
Tudi letošnje aktivnosti v sklopu Športnega poletja mladih bodo po zaslugi Športne zveze in SIM Ljutomer zelo pestre. Vse od pričetkci prihodnjega tedna pa do konca avgusta bodo potekale številne športno zabavne prireditve, ki se bodo večjem delu izvajale v ljutomerskem športnorekreativnem centru. V ospredju bodo plavalni tečaji, pridobivanje teniškega znanja in športnega plezanja, letos prvič pa še nordijska hoja in nogomet. Poskrbljeno bo tudi za vse, ki določene športne panoge že obvladajo, saj bodo pripravljena tekmovanja v odbojki na mivki, mini nogometu, bad-mintonu in plavanju, kot novost letošnjega poletja pa se bodo za popestritev izvedle še športnozabavne kopališke igre. Športno poletje mladih v Ljutomeru se bo pričelo v torek, 26. junija, z nogometnim taborom, ki bo trajal pet dni (9.-17. ure), teniški tečaji bodo med 2. in 6. ter 9. in 13. julijem, plavalni tečaji pa med 2. in 6. julijem ter 6. in 10. avgustom. Veščine športnega plezanja bodo lahko spoznavali od 2. do 6. julija ter od 20. do 24. avgusta, osnov nordijske hoje se bodo učili med 16. in 20. julijem, športnorekreativne igre na ljutomerskem kopališču pa se bodo odvijale v dneh od 6. do 8. julija. Igre bodo zajemale odbojko in mini nogomet na mivki ter badminton in plavanje.
NŠ
Popravek • Podelili 10 zlatih petic
V sestavku Podelili 10 zlatih petic, ki govori o sprejemu najboljših videmskih učencev pri županu, objavljenem v petek, 15. junija (stran 8), je med naštevanjem imen zlatih odličnjakovpomotoma izpadlo ime Eve Milošič.
Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.
Uredništvo
petek • 22. junija 2012
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
(okvir) UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramain-ox.si.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041
457 037._
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar s.p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Moslifiek, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionaiju.
z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sed-lašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
POLAGANJE KERAMIKE in vsa sliko pleskarska dela. Tadej Murko, s. p., Zidanškova ul. 21, Ptuj. Tel. 040 468 828.
(OKVIR)MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar s.p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
Svet zavoda LEA Spodnje Podravje objavlja na osnovi sklepa zavoda in 11. člena statuta prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	najmanj univerzitetna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri;
•	izkušnje pri mednarodnih projektih;
•	najmanj 8-letne delovne izkušnje in izkušnje na primerljivih delovnih področjih;
•	znanje angleškega jezika;
•	organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnosti vodenja dela v kolektivu;
•	osnovno tehnično in ekonomsko znanje o nacionalnem in lokalnem energetskem sektorju;
•	predložiti morajo program razvoja zavoda za obdobje štirih let, ki naj vsebuje vizijo, smotre in cilje na vseh področjih delovanja zavoda.
Kandidat bo izbran za štiriletni mandat.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
LEA Spodnje Podravje Svet zavoda Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Prireditvenik

KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
UGODNO prodamo les za ostrešje, letve, deske, opaž, bruna ter lepljen les do dolžine 11 m, možna dostava. Tel. 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM slamo in pšenico iz njive. Tel. 02 818 19 91 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica.
PRODAM odojke linija 44 - Pie-tren, možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj.
PRODAM BELO vino, cca 300 l, ali menjam za seno v balah ali kockah. Tel. 040 188 337.
PRODAM odojke, svinjo, težko 150 kg, domače reje in kupim tračni obračalnik. Tel. 041 368 437.
KUPIM kravo ali telico za zakol, plačilo takoj. Tel. 040 647 223.
Prodam bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepa-nice, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035.
PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Telefon 041 393 188.
KUPIM jalovo kravo ali telico. Telefon 040 727 779.
PRODAM suho luščeno koruzo. Telefon 031 652 922.
PRODAM 1 ha ječmena z njive. Tel. 051 346 432.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Pobrežju. Tel. 031 762 522.
PTUJ - MESTNI VRH: na lepi lokaciji prodamo parcelo v izmeri1500 m2. Pogled na Ptuj z jezerom in Pohorje. Voda, elektrika, asfalt ob parceli. Telefon 070 303 634.
PTUJ - CENTER: PRODAMO večjo poslovno-stanovanjsko hišo z dvoriščem, večji del obnovljen, možne vse dejavnosti, ugodno. Telefon 070 350 853.
PTUJ - NOVA VAS: PRODAMO hišo z lepo ohišnico v izmeri cca 900 m2, je delno obnovljena, lepa lokacija, cena 75.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PRODAM seno v oglatih balah. Telefon 041 968 031.
PRODAM stanovanjsko hišo, leto gradnje 1979, 3 km iz Ptuja, smer Ormož, 2 x 70 m2 površine. Telefon 041 226 204.
AVTOMOBILI P.R. Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
ALFA ROMEO GT 1,9 JTD	11/2006
BMWM3C00PEAVT.	2003
CHEVROLET CRÜZE 2,0 DT	2010
FORD FIESTA TREND 1,2	2010
FORD FUSION 1,6 COMFORT	2009
FORD GALAXY 2,0 TDCIGHIA	2008
MAZDA 323 1,4 SEDAN	1999
FIAT ST1L01,616 DYNAMIC	2004
OPEL CORSA 1,416 V	2010
OPEL ASTRA COUPE 1,416 V GTC	2008
OPEL VECTRA 2,2 DTI KARAVAN	2004
PEUGEOT 807 2,0 HDI	2006
RENAULT MEGANE CABRIO 2,016 V	2005
VW GOLf V 1.9 TDI	2004 PEUGEOT BOXER 2,5 D KOMBI FURGON 2001
XENON ŽAROMETI USNJE
PARK SENZORJI GARANCIJA D011/2012 1. LASTNIK 7 SEDEŽEV LE 107.000 KM 1. LASTNIK LE 20.547 KM 1. LASTNIK XENON ŽAROMETI OPRAV. VELIK SERVIS USNJE
LE 94.000 KM MOŽEN ODBITEK DDV
KOV. SIVA
KOV. ZLATO-RUMENA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV.TONICMODRA KOV. SREBNA RDEČA
KOV. TEMNO MODRA BLACK&VVHITE KOV. SREBRNA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. BORDO RDEČA KOV. SREBRNA BELA
Na zalogi še več vozil za ogled sledite povezavi www.avto.net/avtomobilipr
PRODAM posestvo v Krčevini (10 km iz Ptuja, smer Maribor), ob asfaltu, 2,8 ha, 5 gradbenih parcel z objekti. Cena 88.000,00 € Tel. 068 158 244.
ODDAM V NAJEM skladišče, površine 200 m2, v okolici Ptuja. Telefon 041 328 461.
DOM - STANOVANJE
V KOPRU oddam apartmaje, polno opremljene, za 3 in 4 osebe. Cena tedenskega najema je 350 EUR. Možnost najema koles, dobrodošli tudi hišni ljubljenčki. GSM: 031 870 458.
ODDAM apartma, do 6 oseb, 315 €/teden, poleg urejenega brezplačnega kopališča - prosto 30. 6.-14. 7. in po 18. 8. Kontakti! 337 744.
POMAGAM pri gospodinjskih in hišnih delih od A do Ž. Kličite resni interesenti. Telefon 051 305 427.
MOTORNA VOZILA
Brezplačno odpeljem vaš dotrajan avto na naše stroške. Tel. 041 635 840.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
www.tednik.s
Krvodajalci
3. april: Alojz Ivanuša, Frankovci 30, Ormož; Denis Krajnc, Pavlovci 28, Ormož; Marjeta Mendaš, Mo-škanjci 84 a, Gorišnica; Andrej Flajs, Pobrežje 85, Videm; Andrej Polanec, Langusova ul. 5, Ptuj; Janja Hamer-šak, Gubčeva ul. 4, Ptuj; Neja Flajs, Pobrežje 85, Videm; Andreja Gla-žar, Podlehnik 22 a; Robert Arnuš, Podlehnik 81; Matej Kozel, Zakl 37 a, Podlehnik; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Ivan Šegula, Juršinci 48; Dominik Vrtič, Gradiščak 7 a, Juršinci; Klemen Štagar, Zamušani 22 a, Gorišnica; Mitja Pernek, Kozminci 9 a, Podlehnik; Marko Mlinarič, Mar-kovci 6; Tamara Ramšek, Nova vas pri Ptuju 46; Franc Hentak, Stano-šina 29 c, Podlehnik; Igor Muršec, Biš 48, Trnovska vas; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37, Juršinci; Andreja Petrena, Savci 48, Sveti Tomaž; Jasmina Trbuc, Gibina 5, Vitomar-ci; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Milica Jeza, Podlehnik 6 a; Simona Horvat, Zakl 41, Podlehnik; Alen Plavčak, Podlehnik 2 a; Milena Vogrin, Slavšina 37, Vitomarci; Tadej Drevenšek, Podlehnik 77 a; Danica Kurež, Podlehnik 3 a; Liljana Širovnik, Lancova vas 31 a, Videm; Valerija Štumpf, Muretinci 34, Gorišnica; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2 a; Radko Kovačič, Žabjak 11 a, Ptuj; Tomaž Klaneček, Strelci 14 a, Mar-kovci; Jožefa Gmajner, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Branko Cepič, Prešernova 20, Ptuj.
Petek, 22. junija
08:30 Cerkvenjak, Kulturni dom: občinski praznik, zaključna prireditev učencev OŠ Cerkvenjak -Vitomarci; 15:00 srečanje starejših občanov 09:00 Ptuj, Rimska ploščad 24: razstava ustvarjalnosti
članic in članov društva Optimisti Ptuj 19:00 Hajdina: proslava ob dnevu državnosti in odkritje spominskega obeležja Francu Jezi; 16:00 okrogla miza o Francu Jezi, 17:30 odprtje razstave; 18:00 maša za domovino in spomin na F. Jezo
19:00 Ormož, grajsko dvorišče: občinska proslava ob dnevu državnosti; Fake Orchestra, Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč 19:00 Ptuj, turnirski prostor gradu: 10. grajske igre,
srednjeveški tabor 20:00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Večer filmske glasbe s Pihalnim orkestrom Ptuj in gosti; dirigent: Fredi Simonič. Vstopnine ni. 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na
prostem Jesenska poroka (v narečju) 21:00 Kidričevo, Talum: predstava V samoti bombaževih polj
Sobota, 23. junija
10:00 Kidričevo, restavracija Pan: občinski praznik, likovna razstava in promenadni koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo 11:00 Ptuj, turnirski prostor gradu: 10. grajske igre,
povorka iz mesta na grad 12:00 Ptuj, grad: 10. grajske igre in 9. grajsko vinsko
ocenjevanje, podelitev priznanj 13:00 Apače, športni park: občinski praznik Kidričevo,
igre brez meja 13:00 Šikole, športno igrišče: otroški piknik z napihljivimi igrali
14:00 Ptuj, turnirski prostor gradu: 10. grajske igre, pričetek nastopov, ples, bobnarji, mečevanje, gledališke igre, otroške delavnice... 20:00 Majšperk, športna dvorana OŠ: proslava ob dnevu državnosti, UD Ustvarjalec in občinska KD
21:00 Kidričevo, Talum: predstava V samoti bombaževih polj
21:00 Ptuj, tržnica: 10. grajske igre, srednjeveški živi šah, igre z ognjem
Nedelja, 24. junija
09:00 Ptuj, turnirski prostor gradu: 10. grajske igre, srednjeveški tabor in lokostrelsko tekmovanje 14:00 Mala vas, pri ribniku (tunf): predtekmovanje za 32. Zlato harmoniko Ljubečne 2012, KD Odpev Mala vas
15:00 Kidričevo, restavracija Pan: osrednja prireditev v počastitev 15. občinskega praznika in dneva državnosti in srečanje občanov 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Bo 19:00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: otvoritveni koncert festivala Poletje v Laporju, koncert Mešanega pevskega zbora Tabor 20:00 Cerkvenjak, gasilski dom: 14. občinski praznik občine Cerkvenjak, kulturni večer Pod lipo samostojnosti
Mestni kino Ptuj
Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. junij: 17:00 Lorax, 18:45 Bojna ladja, 21:00 Potomci.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Strategija Ptuja na razvojni konferenci; Turistični novinarji obiskali Ptuj; Člani kulturne skupnosti iz Niša na sprejemu v Mestni hiši; Knjižna zapuščina in razstava dr. Štefke Cobelj; Zgodovina Kmetijskega kombinata Ptuj v sliki in besedi; Izid monografije Podoba in beseda; Skrb za varnost otrok v cestnem prometu MO Ptuj; Talum - aluminij, kovina prihodnosti; Tradicionalno srečanje koronarnih bolnikov Spodnjega Podravja; Jubilejni, 10. Poli maraton; Otvoritvena prireditev AYE festivala 2012; Koncert Pozdrav poletju v Narodnem domu na Ptuju.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 22. 6.
SOBOTA 23. 6.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Glasbeni večer, KOS 2012 2. del 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Koncert godb glasbenih šol 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Jubilejni koncert Tamburašev iz Gorišnice 23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Bukovci - »Pušlšank pri Mrkuci« 9:00 Ptujska kronika 9:20 Glasbeni utrinki 10:00 Glasbeni večer, KOS 2012 2. del 12:00 Seja sveta Občine Lenart - Ponovitev 16:00 Seja sveta Občine Markovci - Ponovitev 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Jubilejni koncert Tamburašev iz Gorišnice 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video stran
NEDELJA 24. 6.
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Kronika iz Občine Hajdina 10:40 Ptujska kronika 11:00 Dan folklore na Vidmu 12:15 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Prireditev ob prazniku Občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Letni koncert AFS Študent Maribor 18:30 Koncert godb glasbenih šol 20:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:{02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PONEDELJEK 25. 6.
00:00 Video strani 8:00 Dan šole OŠ Videm 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dan folklore na Vidmu 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Jubilejni koncert Tamburašev iz Gorišnice 22:00 Bukovci - »Pušlšank pri Mrkuci« 23:10 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
KNAUF > FASADERSTV0 ZIDARSTVO > KOPALNICE OKNA ■ VRATA
jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnlk.lnformaclJa.net
O pMckLavi I.C.C.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0TDIKARAVAN	2008	15.690,00	NAVIGACIJA	ČRNA
BMW 318 D TOURING	2008	12.790,00	USNJE	K0V.ČRNA
BMW 318 D CONFORT	2009	15.390,00	ALU. PLATIŠČA	SREBRN
BMW 320 DUMUZINA	2005	12.590,00	NAVIGACIJA	K0V.ČRNA
CHEVROLET LACFTT11.416 V	2006/12	4.280,00	KLIMA	ČRNA
FIATCROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2009	8.500,00	ALU. PLATIŠČA	ČRNA
FORD FIESTA 1.4	2008	5.680,00	AVT.KUMA	SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCIGHIA	2008	13.950,00	ALU. PLATIŠČA	K0V.SIVA
PEUGEOT 4007 2.2 HDI	2009	17.980,00	USNJE	K0V.ČRNA
RENAULT ESPACE1.9DCI	2006	8.200,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY 2002		2.700,00	ALU. PLATIŠČA	K0V.SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2010	9.200,00	KLIMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.0 TDI	2010	15.780,00	ALU. PLATIŠČA	K0V.ČRNA
VOLVO S 80 2.4 T05AIJTOM.	2005	7.580,00	XSEN0N	mm
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN	2006	8.450,00	AVT.KUMA	K0V.ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN	2007	9.770,00	NAVIGACIJA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDIKARAVANTRENDUNE	2009	11.680,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW SHARAN 2.0 TDI	2009	15.680,00	WEBAST0	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
www. radio-ted ni k. s i
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
RENAULT CLI01.216VA0TH.	2006	5.250,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	2002	2.630,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN 01.4 HDI SX PACK	2007	5.250,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.416V PREMIUM	2007	6.650,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE	1997	1.150,00«	SERVO	K0V.B0RD0
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.650,00«	PRVI LASTNIK	RDEČA
FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE	2005	3.690,00«	KLIMA	KOV. SV.MODRA
RENAULT SCENIC 1.6 E RT	1998	1.350,00«	KLIMA	KOV.TEMOZELENA
CHEVROLET KALOS 1.2 SE	2004	2.990,00«	PRVA REGISTRACUA 05 KOV. SREBRNA	
MERCEDES- BENZ 320 CLK ADVANGARDE	2003	12.500,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRES..	2003	3.950,00«	AVT. KLIMA	K0V.SV.M0DRA
TOYOTA CELICA 1.816VWT-I	2002	6.500,00«	PRVA REGISTRACUA 03 KOV. SREBRNA	
CITROEN L2H1JUMPY2.0 HDI CON.	2008	9.700,00«	PRVI LASTNIK	BELA
BMW 530DAÏÏ. LIMUZINA	2004	10.990,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01.2 SX	2002	1.990,00«	KLIMA	KOV. OLIVNA
HYUNDAI TUCSON 2.0CWTGLS2WD	2009	9.990,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SIVA
PEUGEOT 2071.616V AVT. GT	2007	6.850,00«	AVT. DEUENA KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA FABIA1.2 CLASSIC	2010	6.890,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
PUNT01.418V ACTIVE	2008	5.500,00«	PRVI LASTNIK	KOV. ČRNA
RENAULT BREAK LAGUNA 1.9 DCI EX. CON	2007	6.900,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. ZLATA
PEUGEOT 2071.416V TRENDY	2006	5.700,00«	PRVI LASTNIK	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 CABRIOLET 2.0	2005	6.650,00«	SERVISNA KNJIGA	MOLA
PEUGEOT 2061.416V	2006	4.250,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
MAZDA S 6 2.0CDGT	2004	4.900,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NA1
ROCnMCA7A Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SONČNE
MMMsnrnim
GSM: 031 500 598 GSM: 040 460 886
www.hercog.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......^isf;
Z glasbo do srca Z	d O
na radiu Ptuj z Marjanom
W	u».. pnjln t.
www.radio-tednik.si
fCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.avto-prstec.si

■	9rat's nakupu
■	VI/ I W novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, babice in prababice
Anice Ber, roj. Mlakar
IZ JIRŠOVC 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala Splošni bolnišnici Ptuj, kjer ste ji pomagali in se borili za njeno zdravje, pevcem za odpete žalostinke, patru Andreju za cerkveni obred in ganljive besede tolažbe, Štefki Gunžer za molitve, govornici ge. Veri, Društvu upokojencev in Rdečemu križu Destr-nik, podjetju Kager Hiša, d. o. o., ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Čuša
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI
22. 6. 1925-10. 6. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. patru Emilu in g. patru Jožetu za sveto mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem, oktetu iz Dor-nave, ge. Mariji za molitev, govornicama ge. Mariji in ge. Anici, DU Dornava, zastavonošem in gasilcem Gasilske zveze Dornava. Hvala vsem za darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvala velja tudi Pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi tvoji
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
24. junija mineva leto bolečine in praznine, odkar smo mnogo prerano izgubili našega dragega
Roberta Zemljariča
IZ ROTMANA
Hvala vsem, ki ga nosite v svojih mislih, se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Pogrešamo te: vsi tvoji
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli.
V	bolečini nemi smo tiho sklonili glavo, z lepo mislijo nate - za slovo.
V	SPOMIN
Boleč je spomin na 22. junij 2007, ko je prenehalo biti mlado srce naši dragi mamici, hčerki, sestri, svakinji in botri
Marjani Črešnik
Z MESTNEGA VRHA 81, PTUJ
26. 1. 1969-22. 6. 2007
Hvala vsem, ki postojite na njenem zadnjem domu, ji prižgete svečke in podarite cvetje.
Tvoji najdražji
STRICU V SLOVO Zdravko Levanič
14. 11. 1963-15. 6. 2012
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Za seboj pustil si velik zaklad in vedi, da vsak od njih ima te rad. Dragi Zdravko, počivaj v miru.
Dejan Levanič z družino
amnosek-J
Boštjan ZEMLJAKs.p. „ .■ 1	stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
£taje/uka, buduka,
89,8 98, a 104,3 Mh
¡Q>íluía¡te naó tudi na ópíetu: www. radio-ptuf.ói
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče pa ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te več med nami ni.
SPOMIN
22. junija mineva eno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
Jelka Bezjak
IZ ŠTRAFELOVE 4 NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
mmmmm
i®®® HUM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevljan|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

RADIOPTUJ
89,8-98,E-I043
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
ko. o/Uettc www.radio-ptuj.si
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
V SPOMIN
23. junija mineva 7 let, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, očka, dedek in brat
Martin Petrovič
IZ STOJNCEV 31 a
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE
C^WIUUM5™OI
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
salonu Panles kuhinje Ptuj, bomo v soboto,
3.6.2012, med 9. in 12. uro,
orgatiftijrali tekmovanje v peki praTčink med ekipama K t Radia Ptuj in ekipo Pdnles kuhinje^ J, ~
^ ^'^^alon Panles kuhinj v Ptuju se nahaja.nar ■ ■ Puhovi Cesti, 2250 Ptuj, Telefon 031 669 729

RADIOPTUJ
89,8 = 98,2 ° 104:3
PAN
KUHINJE
izžrebali bomo nagrado: bon za 1000EUR
Nagrajenec prejme bruto vrednost nagrade v obliki popusta, pri nakupu kuhinje nad vrednostjo nagrade. Bon velja do 20.7.2012
Lovrenc na Dravskem polju • Podjetje AP opušča predelavo v gramoznici
Kakšna bo usoda 49.000 ton odpadnih gum?
Lastnik družbe Albin Promotioin Albin Brencl nas je v ponedeljek obvestil o presenetljivi odločitvi: »Zaradi nenehnih pritiskov ter administrativnih in drugih oviranj za vedno zapuščamo delovišče za predelave odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju.« Tako je usoda okoli 49.000 ton odpadnih gum še bolj negotova.
Svojo poslovno odločitev je vidno razburjen Albin Brencl podkrepil z - po njegovi trditvi - zelo tehtnimi in upravičenimi razlogi:
»Potem ko smo prejšnji teden izgubili vsa dovoljenja v zvezi s predelavo odpadne gume v nekdanji lovrenški gramoznici, sem ugotovil, da tudi komercialno tega posla ne zdržimo več. Zato sem se tudi za morebitno vnovično pritožbo nisem odločil, saj sem prepričan, da bi bila nesmiselna, ampak sem sklenil, da je najpa-metneje, če se iz tega projekta popolnoma umaknem. O svoji odločitvi smo obvestili tudi občino Kidričevo in tako se po mojem mnenju pravne možnosti za dokončanje projekta končujejo.«
Na vprašanje, ali druge možnosti res ni bilo več, je Brencl odgovoril:
»Poglejte, mislim, da smo v tem času gradbeno dovoljenje za predelavo odpadne gume v gramoznici izgubili kar 78-krat. Zadnjič smo ga izgubili decembra lani, kmalu zatem pa smo iz upravne enote Ptuj prejeli negativno odločbo, z obrazložitvijo, da zaradi tega, ker občina Kidričevo še nima izdelanega občinskega podrobnega prostorskega načrta - OPPN. V pravnem jeziku to za nas pomeni, da na gradbišču v Lovrencu spet ne smemo ničesar več delati, zato smo predelavo morali prekiniti.«
A v lovrenški gramoznici je ostalo nakopičenih več tisoč ton odpadnih gum. Kaj boste storili z njimi, kdo je pravzaprav sedaj lastnik teh gum?
»Tega pa vam ne znam povedati. Mi smo iz teh odpadnih gum s predelavo pridobivali novo surovino - drobljeno gumo, ki je zelo dober gradbeni material. V iskanju rešitev sem prišel do zame zelo dobre poteze, saj sem za vseh 49.000 ton odpadnih gum v Lovrencu že sklenil pogodbo o prodaji s kupcem v Pakistanu, a nam slo-
venska carina ni dala izvoznega dovoljenja, češ da gre za surovino. In tako je tudi ta posel, ki bi zadevo čudovito rešil, v dobro vseh, zaradi zapletenih administrativnih ukrepov enostavno propadel.
Ta primer jasno kaže, da je Slovenija zabredla v administrativni šok in dokaz več, da te države ne vodi vlada, ampak neki direktorati, ki jih je cela vrsta. O vsem odločajo razni direktorati, žalostno pa je, da za svoja dejanja ne prevzemajo nobene odgovornosti. In posledica vsega tega je, da na tem delovišču v Lovrencu v resnici nikoli nismo mogli prav funkcionirati. Ker pa je z nastopom nove vlade nastopila še dodatna zmeda, saj za to področje odgovarjata kar dve ministrstvi, je vse skupaj postalo tako zapleteno, da smo bili prisiljeni, da ta projekt popolnoma opustimo.«
To pomeni, da delovišče v lovrenški jami popolnoma ukinjate. Kaj pa bo s tistimi, ki so tam zaposleni?
»V tem trenutku že intenzivno iščemo možnosti za prerazporeditve, po vsej verjetnosti pa vseh 12 tam zaposlenih delavcev ne bomo uspeli zadržati. Občino Kidričevo smo sprva obvestili, da jim bomo delovišče uradno predali v sredo, 20. junija, vendar se je tudi pri predaji nekoliko zapletlo, saj so pričela deževati razna opozorila in prepričevanja.«
V Občini Kidričevo so presenečeni
Odločitve podjetja Albin Promotion, da se iz delovišča v Lovrencu popolnoma umakne, je Občino Kidričevo vsekakor presenetila. Direktor občinske uprave Damjan Napast nam je o tem posredoval izjavo za javnost, v kateri so potrdili, da je občina 13. junija prejela obvestilo družbe Albin Promotion, s katerim družba izjavlja, da ne more nadaljevati dejavnosti predelave odpadkov na premični napravi in zahtevala,
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: »Te države ne vodi vlada, ampak neki direktorati, ki odločajo o vsem, za svoja dejanja pa ne prevzemajo nobene odgovornosti.««
da občina 20. junija zemljišče v opuščeni gramoznici prevzame nazaj v posest. Hkrati je Občina Kidričevo prejela tudi odločbo z dne 12. junija 2012, s katero je ARSO zavrnila vlogo družbe Albin Promotion za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov. Iz obrazložitve citirane odločbe ARSO izhaja, da je bila vloga za podaljšanje okoljevar-stvenega dovoljenja zavrnjena zato, ker niso izpolnjene zahteve Pravilnika o skladiščenju izrabljenih gum glede skladiščenja v zunanjih skladiščih, hkrati pa družba Albin Promotion ni izkazala izpolnjevanja zahtev navedenega pravilnika glede varstva pred požarom.
In kako boste na občini ukrepali, očitno ste sedaj vi na potezi?
»Občina Kidričevo z veliko zaskrbljenostjo spremlja nastalo situacijo. Najprej zato, ker družba Albin Promotion nima ustreznih dovoljenj za predelavo odpadkov, torej na lokaciji opuščene gramoznice upravlja nelegalno odlagališče odpadnih gum, še zlasti, ker te odpadne gume niti niso skladiščene skladno z veljavnimi predpisi. Še več, na podlagi ugotovitve pristojnega oblastnega organa, da odgovorne osebe družbe Albin Promotion niso izvedle ustreznih ukrepov varstva pred požarom, je
Foto: M. Ozmec
Usoda okoli 49.000 ton odpadnih gum, nakopičenih v lovrenški gramoznici, ostaja sedaj še bolj negotova.
mogoče zaključiti, da obstaja velika požarna ogroženost celotnega širšega območja opuščene gramoznice.
Odveč je opozoriti, da bi požar v opuščeni gramoznici povzročil veliko katastrofo, ne samo na okoljskem področju, temveč tudi na širšem gospodarskem območju. Prek opuščene gramoznice namreč potekata glavna električna voda do industrijskega območja skupine Talum, ki bi ju požar v opuščeni gramoznici lahko poškodoval in tako prekinil električno oskrbo tovarne, kar bi imelo katastrofalne posledice, saj bi izpad električne energije imel za posledico ustavitev livarskih peči.
Občina Kidričevo zato poziva vse pristojne oblastne organe, da nemudoma ukrepajo in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za preprečitev požara
in za zagotovitev varnosti ljudi, okolja in premoženja. Občina Kidričevo trenutno sicer tudi preučuje posledice nastale situacije na podlagi pogodbe o sanaciji opuščene gramoznice, sklenjene z družbo Albin Promotion v letu 2007, ter bo na podlagi analize pravnih in okoljskih strokovnjakov sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito okolja in občanov občine Kidričevo. »Kljub vsemu upam, da bo mogoče najti neko razumno sporazumno rešitev nastale situacije in da bo družba Albin Promotion prostovoljno takoj odstranila vse odpadne gume in ostale odpadke, ki jih je pripeljala v opuščeno gramoznico. Če sporazuma ne bo, pa bomo morali odločno reagirati, da se prepreči nastanek škode,« je pojasnil župan občine Kidričevo Anton Leskovar.
M. Ozmec
tehnični pregled
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
V nesreči avtomobilist umrl
18. junija okoli 22.50 je 38-le-tni moški iz okolice Lenarta vozil osebni avtomobil Citroen xantia po desnem prometnem pasu avtoceste A5 iz smeri Pernice proti Cerkvenjaku. Izven naselja Lormanje je zapeljal v desno ter z desnim bočnim delom vozila trčil v zaščitno kovinsko ograjo. Od tam ga je odbilo nazaj, nato pa ponovno v desno izven vozišča na neutrjeno bankino, kjer je trčil v obcestni smernik. Zatem je zapeljal čez muldo in na travnato površino nabrežine, kjer se je vozilo začelo prevračati in se ustavilo na strehi. Voznik je v nesreči umrl.
Napihali so ...
14. junija ob 9.10 so policisti Postaje prometne policije Maribor v Novi vasi pri Ptuju ustavili 46-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,87 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
Neznan storilec je 13. junija med 9. in 11. uro vlomil skozi straniščno okno v pritličju stanovanjske hiše v Slovenski Bistrici. Odtujil je več kosov različnega nakita. Premoženjska škoda znaša okoli 2.000 evrov.
V noči s 17. na 18. junij je neznan storilec iz ograjenega prostora podjetja v bližini Lenarta odtujil traktor Stayer 90/94, letnik izdelave 2002, reg. št. MB R9-97, rdeče in bele barve, traktor Stayer CVT, letnik izdelave 2002, reg. št. MB 38-1J, rdeče in bele barve, in traktor John Deer 66/30, letnik izdelave 2011, reg. št. MB PL-05, zelene barve. Premoženjska škoda znaša okoli 200.000 evrov.
Kolut padel na delavca
18. junija okoli 9.40 je pri delu v podjetju na Ptuju na 40-letnega moškega padel kolut z naloženo cevjo in ga hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v ZD Ptuj.
Pogin rib v Bistrici
18. junija ob 18.50 je bil Ope-rativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo o poginu rib v potoku Bistrica v Slovenski Bistrici. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je poginilo okoli 300 rib. Vzroka pogina ni bil ugotovljen. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja zbirajo obvestila.
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Pred kresom prosi, naj deži, lotem prositi treba ni.
Danes bo na Primorskem sprva še povečini sončno, čez dan bo začela pihati šibka burja. Drugod se bo že zjutraj in dopoldne od severa povečala spremenljiva oblačnost, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Vročina bo popustila. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 22, najvišje dnevne od 20 do 28, na Primorskem do okoli 31 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Več sončnega vremena bo ob morju. Zmerna burja na Primorskem bo postopno oslabela.