Mercator_____________________ Časopis Poslovnega sistema Mercator št. 8-9, september 1999 I PO PREKMURSKEM OBIČAJU ČREPINJE ZA SREČO - VELJAJO NAJ ZA VSE V MERCATORJU ? * ** A' g * * 0RmIKE VESTI ,Z MERCATORJA, -—^ll^gATORJU |N OD DRUGOD________stran 4 ^ f*t cp ~^~^i?jc'na delničarjev___________stran 8 skupni tržni nastop ^ ce /V> *- f < f C;* I ti' stran 10 * Intersportom ,e"' stran 14 stran 1 5 ' Mercator Centra Koper stran 16 M'jbliono” 0’0 ■» Novn stran 29 Novi tv Plt,nil<^OVsk' družbi v Mercatorju: ielša ^ stran 20 IPreno^jT— stran 25 stran 24 v Kočevju stran 27 H m --S** ^Sj52J!Siboliše^ N^,S stran 44 stran 47 stran 50 ^sopis Po i ^unaisWa S 0Vne8a sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Uda^ c/f3107 ^Unajska Za °*:,veščanje, Uredništvo, Ljubljana, Urednira. v’telefon 061/160 11 31, 160 11 32. Oprava e!mBleiweis T'sk: Delo-V^c : Delo'T^R’ d-d ’ Ljubljana Lasopis pre- ! ^■d'’ Ljubljana P°slovnepaJenia^0 de'avc'> kmetje, učenci in upokojenci n°st p0 stopn' 'terna ^ercat;or- Davek na dodano vred- Naklada: 'MOotvodov. Vesna Bleiweis Srčnost naših ljudi Mercator Center Ljubljana - največji Mercator na svetu, so v času tega pisanja že preplavili številni kupci. V njem je kot v panju. Ne manjka radovednežev, ne manjka kupcev. Njihova enoglasna ocena: odlično. Kaj se skriva za to oceno, pomislijo le redki. Postaviti in v vsem sijaju v enem letu Center pokazati javnosti je dosežek, ki so ga zmogli projektanti, izvajalci del, opremljevalci in tisti, ki so polnili njegove police. Mercatorjeva obljuba, da bo center nared v letu dni, je bila neusmiljen priganjač vseh, ki so to odgovornost sprejeli. Vsi po vrsti so držali obljubo in vzdržali - uspelo nam je združiti najboljše. Najpomembnejši del odgovornosti so nosili Mercatorjevi ljudje, ki so poleg znanja, sposobnosti in učinkovitosti, vanj vložili svojo srčnost. To velja zlasti in predvsem za vse zaposlene v hipermarketu in vse, ki so jim prišli na pomoč iz družbe Mercator SVS, Mercator Degroja, Mercator Trgovine Ljubljana, strokovnih služb obvladujoče družbe in še od kod. Ni bilo pomembno od kod kdo prihaja, kakšna bo nagrada, pomembno je bilo držati besedo. V stotine ton gre teža 32.000 izdelkov na policah, v stotine ur gre porabljen čas. V stotine gredo ure, ko so bili domovi brez mam in očetov, ko so prijatelji in prijateljice zaman čakale na zmenkih, ko je bil sedež ob stalnem omizju prazen. Ljudje so komaj kdaj zajeli sapo, odpočiti si niso mogli. Gigantsko delo brez srčnosti, nesebičnosti in solidarnosti ne bi bilo opravljeno. Ne glede na to, kako strogo so bile opredeljene delovne dolžnosti. Je srčnost, nesebičnost in solidarnost moč meriti v denarju in jih z njim poplačati? Mislim, da denarja, ki bi poplačal te značilnosti Mercatorjevih ljudi, preprosto ni. To je dragocenost, ki jo nosimo v sebi in s seboj že 50 let. To je naša tradicija, sedanjost in prihodnost. V očeh marsikoga pa le nabuhel, prazen, v sedanjem času nepotreben spisek preživelih vrednot, besednjak pa le ostanek kolektivističnih časov. Le zakaj se ekonomije razvitega sveta spet vračajo k starim vrednotam in na njih gradijo uspeh? Vesna Bleivveis P.S. Za božji Ion ne dela nihče - dobro opravljeno delo terja pošteno plačilo. * • • DOKUMENTI PROJEKTA KAKOVOST ISO 9000 Projekt kakovost ISO 9000 dobiva vse bolj oprijemljivo podobo. Mercatorjeva uprava je doslej potrdila naslednje organizacijske predpise, ki tudi že veljajo: - št.: OP-05-0-001 - Organizacijski predpis za obvladovanje dokumentov in podatkov (velja od 1.4.1999); - št.: OP-17-O-OOl - Organizacijski predpis o notranjih presojah (velja od 1. 4. 1999); - št.: OP-Ol-O-OOl - Organizacijski predpis o politiki in ciljih kakovosti ter o pregledu vodstva (velja od 1. 5. 1999); - št.: OP-18-O-OOl - Organizacijski predpis za usposabljanje (velja od 1. 5.1999); - št.: OP-16-O-OOl - Organizacijski predpis za obvladovanje zapisov o kakovosti (velja od 1. 6.1999); - št.: OP-01-0-002 - Organizacijski predpis o sistemizaciji delovnih mest v trgovskih družbah Mercator (velja od 1. 6. 1999); - št.: OP-14-O-OOl - Organizacijski predpis o izvajanju korektivnih in preventivnih ukrepov (velja od 1.8.1999); - št.: OP-06-0-001 - Organizacijski predpis nabave -določanje asortimana in dobaviteljev trgovskega blaga (velja od 20. 9. 1999); - št.: OP-13-0-002 - Organizacijski predpis za obvladovanje neskladnosti v poslovnih procesih (velja od 30. 9. 1999). Kot smo izvedeli od vodje projekta Kakovost ISO 9000 mag. Boža Viranta, bo projekt kakovosti celovito in poljudno predstavljen v posebni brošuri, ki jo bodo prejeli vsi zaposleni v Mercatorjevih trgovskih družbah. POLLETNI REZULTATI IN SPREMEMBA GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA LETO 1999 Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupin6 Mercator (koncerna Mercator) za letošnje prvo polletj6 kažejo: čisti prihodki iz prodaje 6.378.903.000 SlT kosmati dobiček iz prodaje 8.144.953.000 Si l čisti dobiček 1.176.505.000 SlT V prvi polovici leta smo investirali nekaj več kot 11,9 mil' ijarde tolarjev. V osnovna sredstva 4,2 milijarde in v strateške dolgoročne kapitalske naložbe nekaj manj kot 7,7 milijarde tolarjev. Nadzorni svet je na seji 22. julija 1999 soglašal s sprfi' membo letošnjega gospodarskega načrta. Sprememb3 gospodarskega načrta je povezana predvsem z uspešnim3 prevzemoma družb Goriška in Loka (družbi imata medtem že novi firmi Mercator Goriška in Mercator Gorenjska)' Tako naj bi po spremembi načrta konec leta v koncern11 ustvarili nekaj več kot 2 milijardi tolarjev čistega dobičk3’ povečali plan naložb tako v osnovna sredstva kot v dolg0' ročne finančne naložbe do skupne vrednosti okoli milijarde tolarjev. Nekonsolidirani prihodek Skupine Mef' cator pa se bo sukal okoli 200 milijard. A. x ~xx X Ar Predsedniki gospodarskih zbornic držav jugovzhodne Evrope PREDSEDNIKI GOSPODARSKIH ZBORNIC V MERCATOR CENTRU LJUBLJANA Ljubljana, 31. avgusta - Mercator Center Ljubljana s° obiskali predsedniki gospodarskih zbornic držav jug0' vzhodne Evrope. Na delovno srečanje jih je povabil'1 Gospodarska zbornica Slovenije. Po Centru in predvsem našem hipermarketu sta j**1 popeljala direktor Centra Marko Gvardjančič in Z0^11 Jankovič. Jankovičeva predstavitev Mercatorja in pr6d vsem njegovih ambicij, da pogleda čez slovenske meje' je vzbudila precej zanimanja. Še zlasti med predsed01 kih zbornic tistih držav, ki so nastale iz nekdanje Jug0 slavije. Sicer pa so gostje pohvalili lepoto in funkciou3^ nost objekta ter občudovali celovitost in raznovrstu0' ponudbe v hipermarketu. Blagovna znamka Mercator in frciino nizke cene ker 'zvec^e^ *z sektorja za mar 2n ln^ število izdelkov z blagovne tudmk0 Mercator narašča in prav take na S^n° n^z^° ceno. Septembra be "asih policah 123 izdelkov s trajne Mer°Ceno in 31 z blagovno znamke je od at°r ^raV tako smo izvedeli’ d; akc '2lV Potr°šnikov na Mercatorjeve 5q(J0 Petdesetletnici 50 izdelko1 c ceneje, izjemno ugoden. IZTEK sindikalnega mandata n°sti za ■ t0 S0 v teku Pr°gramsk V°litev n°vih kan( ko načrt ' ° V°*''na konferenc, SePtemKUje'*0 sindikalni organ did4sktPodoslejopraviJei nierii za v Post°pkih in na misiiaoh andidatur°Je Pristc enozavrnr7aladVekandk Se je nnt a' sekretarsko n JekomisifaOValaena kandidati V Potrdila. b°do na^H^ sindikata pričaki enco^^0v;:nvXrsko Svetu delavcev obvladujoče družbe predstavljen predlog meril za nove plače V Mercatorju si za trgovski del že več kot leto dni prizadevamo poenotiti plačni sistem. Delovna skupina, ki sojo sestavljali predvsem naši strokovnjaki, je pripravila predlog pravilnika, ki naj bi veljal za zaposlene v krovni družbi in njeni organizacijski enoti Mercator Trgovina Ljubljana. Hkrati pa bi enotna izhodišča oziroma merila za osebno nagrajevanje veljala tudi za vse trgovske družbe v koncernu. Prvi del predloga pravilnika je v bistvu posnetek določb kolektivne pogodbe, drugi del pa sestavljajo merila za osebno in kolektivno nagrajevanje. Pomemben sestavni del predloga je možnost napredovanja v višje oziroma nazadovanja v nižje plačilne razrede. Svet delavcev obvladujoče družbe je na seji 14. julija 1999 pozorno poslušal razlage soavtorjev predloga pravilnika in odločil, da bo o ponujenem predlogu in njegovih morebitnih dodatnih dopolnitvah temeljito razpravljal na začetku jeseni. Poročevalca Aleš Čerin, član Mercatorjeve uprave in Aljoša Prajs, direktor kadrovskega sektorja sta se strinjala, da zahtevno gradivo terja temeljit premislek, hkrati pa sta zagotovila, da gre za tako pregledno metodologijo za izračun plače, da si jo bo vsak delavec ob vnaprej znanih podatkih lahko izračunal sam. s* f ** Gremo k sosedom in še dlje Uprava Poslovnega sistema Mercatorje potrdila, da so odločitve o gradnji hipermarketa v Zagrebu in Sarajevu pred realizacijo. Po pričakovanjih naj bi leta 2000 najprej odprli hipermarket v Sarajevu. Za Mercator pa se izredno zanimajo tudi v Črni gori, vendar gre za prostor, ki ne nudi pravne varnosti in dokler ne bo zagotovljena celovita stabilnost območja, je vsaka odločitev preuranjena. Bliža se slovesnost ob 50 letnici Otvoritve novih in prenovljenih maloprodajnih in drugih objektov širom Slovenije so osrednji dogodki, s katerimi na najboljši in najlepši način praznujemo 50 letnico skupaj s potrošniki. Del našega praznovanja bo tudi slavnostna prireditev v ljubljanskem Cankarjevem domu 9. oktobra. O njej vam ne bomo še ničesar povedali, pustite se presenetiti. Prav tako tudi z darilom, ki ga uprava Mercatorja in uprave družb ob jubileju namenjajo vsem zaposlenim. O C 1' N J E V A N J E M E S N I II IZD K I. K O V KM ETfJSKO - ŽIV ILSKI SEJEM l>oinnr.‘tki strjrm d.ti. Gornja Kadgoi).i M • K • K • N • A • H • O • t) • N ■ 1 K • M • E • T • I • J • S • K • O - Ž • I • V • | • I. • S • K • I • • S • li • J • E • M 1999 Srebrno medaljo Mesnim' dežele kranjske d.o.o.. I.juhljanu /■•A I Irenin ku s sirom »tlcjttjliv' kilMUljp .I.Ui. lUJSOr n.iidrl M- 'a' ■ MMURSKl Sl-J EM Jan»i Krjav*«, £?v-— SREBRO IN BRON ZA MESNINE DEŽELE KRANJSKE KMETIJSKO-ŽIVIIS k I SEJ EM Na letošnjem Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornjo Radgoni je ocenjevalna komisija Mesninam dežele Kranjske podelila bronasto medaljo za izdelke: Krpanova vratina, grajska klobasa, Aljaževa klobasa, gotaj-ska salama s sirom, hladetina delikates, prešana hamburška slanina s poprom, gruntarska šunka, rolano pleče brez kosti, polnjeni hamburger, lovska pašteta in jetrna pašteta. Srebrno medaljo pa so si zaslužile hrenovke s sirom. Čestitamo! Krpanova kobilica naj dobrote pritovori na vsako Mercatorjevo prodajno polico! Pardon - hladilno vitrino. Pomurski srjrm il.il. Guruja K.iilp>n.i K • M - E • T ■ 1999 Bronasto medaljo Mesnine dežele Kranjske d.o.o. Ijubljiinn poS .Ir IW»M«r /vLn JH- - v ■ POMURSKI SEJEM "Spletenka" v Pekarni Grosuplje V Pekarni Grosuplje je avgusta letos zagledala luč sveta prva številka podjetniškega glasila - za Spletenko so ga krstili. Urednici Helena Tancar in Irena Tancek sta za začetek ubrali vedro, počitniško noto. Uvodna beseda je pripadla direktorju Štefanu Plankarju, kije opozoril na odgovornost vseh zaposlenih za rezultate in uresničevanje ciljev podjetja. Spletenki tudi iz našega uredništva želimo, da postane redna obveščevalka kolektiva in ohrani vedrino in predvsem izpolni pričakovanja svojih bralcev. Kakšno zanimivost si bomo tudi mi izposodili pri njej. Časopis in letno poročilo 1998 spet na tekmovanju nimi poročili za nagrado Zlati Media Marketing, Ljubljana; po oc6' ni ITEO, Gral marketing, Ljubija113 eno boljših pisem delničarjem. In leto 1998? Pričakujemo dobN uvrstitve, saj sta letno poročilo ustva1' jala oblikovalka Bojana Fajmut in f°' tograf Franci Virant, dobitnika letoŠnK Greste, prestižne oblikovalske nagrad2' Na tekmovanje za Grand Prix Evropske zveze urednikov in novinarjev podjetniških časopisov (FEIEA) smo letos poslali tako naš časopis kot letno poročilo za leto 1998. Rezultati bodo znani konec septembra. Mercatorjevo letno poročilo 1996 je to veliko nagrado prejelo v konkurenci 350 letnih poročil, ki so jih na tekmovanje poslala tudi svetovno znana in uveljavljena podjetja. Časopisu pa je za las velika nagrada ušla. Sicer pa so se Mercatorjeva letna poročila tako z vidika oblikovanja in vsebine izkazala: - letno poročilo 1996: Grand Prix FEIEA, Billund na Danskem in finalist na enem največjih oglaševalskih prireditev v Evropi, Epica v Parizu; - letno poročilo 1997: finalist med let- OD STAREGA HOTELA ILIRIJA BO LE ŠE OKOSTJE Konec avgusta so se začeli gradbe111 posegi v ljubljanskem hotelu Ilirih3 Pričakujejo, da bo hotel nared pre koncem koledarske jeseni. Projekte za prenovo je priprav1^ arhitektka Jelka Šolmajer iz Merca10' Optime. Vsebinsko prenovo hotela P‘ direktorica Sonja Černčič-LagerNva1^ Priravite se, da boste v srečno l£t0 2000 zaplesali v banketno-plesni dv\ rani M hotela. Z novo podobo nam’2 prihaja tudi novo ime. Mercator -pokrovitelj OLIMPIJSKEGA kOMITEJA SLOVENIJE j bljana, 14. septembra - predsednik komiteja Slovenije mag. catQZ KociJančič in predsednik Mer-Pod^eVe uPrave Zoran Jankovič sta ^gPisala pogodbo o pokroviteljstvu. ni Catorseje s tem je pridružil skupiti, ajuglednješih slovenskih podje-2e 1 0c*0 našim olimpijskim repre-Piislr«»m o skuF predstavlja Mercatorjevo ponudbo strateškim partnerjem za skupni poslovni razvoj na prej opisanih izhodiščih. Odločitev o pristopu oziroma sklenitvi sporazuma je v celoti prepuščena vsakemu od izbranih strateških partnerjev. Aktivnosti in vsebine skupnega razvoja ponudbe na prodajnem mestu bodo na primeru ljubljanskega hipermarketa natančneje opredeljene v aneksih sporazuma o skupnem trženju. Natančnejši dogovori o načinih pospeševanja prodaje in umeščanja ter razporejanja izdelkov na prodajne police bodo s posameznimi dobavitelji pripravljeni v sodelovanju z Mercatorjevimi službami s področja trženja." Zadeve okrog skupnega trženjskega nastopa se bodo torej natančneje uredile v neposrednih dogovorih. Ali bodo ponudbe tovrstnih sporazumov sestavni del vsakoletnih pogodb? "Da. Vsekakor bomo v Mercatorjevih velikih nakupovalnih centrih poskrbeli, da bosta z učinki sporazuma zadovoljni obe strani." Vesna Bleivveis m Prva Intersportova trgovina v Mercator Centru Ljubljana je gostila znane slovenske športnice in športnike POGODBA Z INTERSPORTOM V Volčjem potoku sta Poslovni sistem Mercator in Intersport International Corporation (IIC), 19. avgusta 1999 podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. Mercator je dobil generalno ekskluzivno licenco in z njo izključn0 pravico za odpiranje Intersportovih trgovin ter trženje ekskluzivni Intersportovih blagovnih znamk v Sloveniji. Hkrati s tem pa tudi najboljše pogoje za trženje svetovnih športnih blagovnih znamk. ^ osnovi sklenjene pogodbe ima Mercator enakovreden status kot g11 imajo Intersportove nacionalne družbe po svetu. Intersport je naj večja svetovna športna trgovska znamka, razširjena je v 25 državah in ima preko 4.000 trgovin. Mercator se bo vključil v globalne Intersportove tokove in s tem omogočil slovenski11’ potrošnikom nakup vrhunske športne opreme po konkurenčnih cenal1' Prevzeti pa mora Intersportove standarde tako, da bodo kupci v Slo^' eniji deležni enake kakovosti blaga, prostora in storitve kot sojih del^' ni drugod po svetu. V prihodnjih dveh letih bo Mercator odprl najmanj 5 Intersport trgovi11, predvsem v svojih regionalnih nakupovalnih centrih in večjih mestnd’ središčih. Prva je bila odprta v ljubljanskem centru. Na 900 kvadru1 nih metrih je resnično kaj videti! Ob podpisu pogodbe je zastopnik Intersporta Franz Julen, l,ra slavnega švicarskega smučarja Maxa Julna, ki je na sarajevski Olih1' piadi dobil zlato medaljo, povedal: "Naša odločitev za prihod v Sl°'' enijo in za Mercatorje temeljila na naslednjih dejstvih: Sloveni)3 je sicer majhno, vendar dobro tržišče, Mercator ima razveja1^0 maloprodajno mrežo, je finančno trdna korporacija z jasnim1 i*1 realnimi razvojnimi cilji ter ambicioznim vodstvom." Najbolj vsestranski vrhunski smučar Marc Girardeli v ljubljanskem Intersportu Zlatko Zahovič in Darko Miljanič, člana nogometne državne reprezentance Jure Zdovc in Sani Bečirovič, košarkarja Union Olimpije, državna reprezentanta PISMO O NAMERI - SLOVENJ GRADEC DOBI MERCATORJEV CENTER Koroška je Mercatorjeva "bela lisa". Bila, do 15. julija letos, ko sta župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec in Zoran Jankovič podpisala pismo o nameri, da bo Mercator ob mestni obvoznici proti Dravogradu postavil nakupovalni center. Ob podpisu pisma o nameri sta tako slovenjegraški župan kot predsednik Mercatorjeve uprave izrazila zadovoljstvo z dejstvom, da se bodo vrata najboljšega soseda odprla tudi na Koroškem. Korošci bodo dobili sodoben nakupovalni objekt, ki bo po prodajnem programu povsem enak drugim Mercatorjevim prodajnim centrom oziroma hipermarketom. Po županovih besedah bo Mercatorjev prihod odprl nekaj novih delovnih mest, prečistil lokalne trgovske vrste in se za slovenskega potrošnika hkrati spopadel s trgovci na avstrijski strani. Jankovič pa se je županu zahvalil za ustvarjalno sodelovanje občinskih strokovnih služb in zagotovil, da bo Mercator center Slovenj Gradec nared v dogovorjenem roku, pri čemer ni nepomembna odvisnost od priprave potrebne dokumentacije. Mercatorjev center v Slovenj Gradcu bo enoetažna zgradba z okoli 5.500 kvadratnih metrov pokritih površin. Zraven bo sodil še parkirni prostor za okoli 300 vozil. Nosilni program bo naš hipermarket z živilskim in neži-vilskim prodajnim programom, ki bo ponujen na nekaj manj kot 2.600 kvadratnih metrih. V njem bodo našle svoje mesto še naše trgovine Modiana, športna trgovina, trgovina s pohištvom, Trgoavtova prodajalna, s kavo bodo stregli v baru Santana. Ostale površine bodo na voljo drugim de' javnostim ta-ko, da bo ponudba zaokrožena po načelu - vse na enem mestu. V Centru naj bi bilo zaposlenih 100 ljudi, vanj pa bo Mercator po pre' dračunu vložil okoli 12 milijonov DEM. Izvajalec gradbenih del bo domače gradbeno podjetje KOGRAD. In še ena vest, pomembna za Korošce-Mercator pride tudi na Ravne. Vesna Bleiweis Stisk rok, da bo držalo, izmenjava pisma o nameri med predsednikom Mercatorjeve uprave in slovenjegraškim županom Janezom Komljancem MERCATOR CENTER JESENICE PRIHODNJE LETO esenice na Gorenjskem bodo prihodnje leto bogatejše za sodoben nakupovalni objekt, Jeseniška bolnišnica pa za prepotreben parkirni prostor. Z dvema muhama na mah bodo Jeseničani gotovo zadovoljni. Te JSnice' n°VI Mercator Center Sednica Sta 1^99 zazidala pred- ^orenjsi^a^ZOrne^a svet:a družbe Mercator ladrank' 0 ^lanlca Mercatorjeve uprave Leben d DakiČ in direktor družbe Ludvik Slov, i0Vesn nameni}60111 ^0^°dku je pozdravne besede u8odno Jesen^kl župan Boris Bregant, ki je obČino D6"11 Prih°d Mercatorja v Jeseniško možSen"^6^101 kranjskega Gradbinca Pri- r^L ■ . nrp.HctoA/il — x:i 4-: °Ljekta Jar'je.Predstavil tehnične značilnosti sta predst keLeri 1° Zoran Jankovič pa oslovnega sistema Mercator. Centra v f?an'L nekaj parametrov novega metrov osred 0k°L 4.600 kvadratnih eatoriev«^6 ^ Pr°stor pa je namenjen Mer-kvadratnimiU hlpermarketu z okoli 2.300 njem taka k ITIetrk ^lcer pa bo ponudba v standardih 0t SG zaLteva po Mercatorjevih S Postavitvijo Parkirišč nr ^ Centra do rešen tudi problem zanjo v poseb '!esenlako bolnišnico, saj bo Parkirnih me 01 etaŽ1 namenjenih okoli 250 jevem cen tv,Sl skuPaj jih bo ob Mercator-Ila Jesenicah okoli 550. VesnaBleiWeis Temeljni kamen sta zazidala predsednica nadzornega sveta Mercator Gorenjske Jadranka Daki« in direktor družbe Ludvik Leben PRVI ROJSTNI DAN MERCATOR CENTRA KOPER Vrvež okrog Mercator Centa Koper nikoli ne pojenja. Koprčani in okoličani so ga vzeli za svojega in so z veseljem sprejeli povabilo na praznovanje njegovega prvega rojstnega dne. Mercator Center Koper je bil odprt 15. julija 1998. Vse rojstnodnevne prireditve so bile namenjene kupcem. Za zaposlene v njem pa je bil to čisto običajen delovni dan, le nekoliko prazničnega vzdušja je bilo čutiti. Na novinarski konferenci sta Boris Požar, direktor Mercator Degroja in Zoran Jankovič, predsednik Mercatorjeve uprave izrazila zadovoljstvo z enoletnim poslovanjem centra, predvsem pa poudarila dejstvo, daje naš hipermarket, kot prvi iz serije načrtovanih Mercatorjevih velikih nakupovalnih objektov, ne samo izpolnil, temveč celo presegel pričakovanja. "Večji tedenski nakupi, povezani s prijetnim druženjem v našem Centru, so postali že kar neke vrste družabni dogodki, ki se jih družine in posamezniki veselijo. V letošnjem letu je v našem hipermarketu nakupovalo več kot milijon kupcev, skupaj z lanskimi pa več kot 1.600.000. Dnevno se v hipremarketu zvrsti okoli 5.000 kupcev, pretežno to lokalni prebivalci, vendar pa tudi 25% delež sosedov ' Hrvatov in Italijanov, nekaj pove o naši uveljavitvi. P°v' prečni mesečni promet v letošnjem letu (do junija) je 34<) milijonov tolarjev. Ob koncu leta pričakujemo, da se b0 številka o prometu sukala okoli 4,5 milijarde tolarjev. Prepričan sem, da je k dobremu počutju in zadovoljstvU kupcev, največ prispeval kolektiv hipermarketa. ZaposleI11 so mu večinoma zapisani z dušo in telesom. Tega dra' gocenega dejstva ni mogoče ovrednotiti z denarjem-enem letu se začetna kakovost in celovitost ponudbe izdelkov kot same storitve ni niti za ped poslabšala. bJa' sprotno, ocenjujem, da seje vse celo izboljšalo, izpili10 >n v kar največji meri približalo kupcem. Sredstva, vložena v znanje in oblikovanje zavesti zaposlenih, da so predvse*11 oni tisti, ki ustvarjajo odličnost in podobo najboljšega sos£' da, so kar najbolje naložena. Naše obresti tako merim0 z k^rascajočim številom zadovoljnih rel^CeV ^>e'ovn' čas je za zaposlene la a •1Vno nePrijazen, saj njegovo pri-gajanje gostoti kupcev, terja velike P agodljivost zaposlenih. Vsi, ki im-v ^egroju in v Mercatorju ka-0 1 °Praviti s hipermarketom in sa-gg ”1 ^entrorn, si zaslužijo pohvale in prv ltke 0b prvem rojstnem dnevu. 1 rojstni dan Mercator Centra Ko-u I1 samo priložnost za ocenjevanje tavrn0^ Je tuc^' priložnost za ugo-Cen{an^?t p°manjkljivosti, saj je bil nas Iyje er uona ura" za vse kasnejše ložh CKat0r->eve centre. Največ pa ob na-^ ah v objekte velja naložba v Iju-’Je p°udaril Boris Požar. ^^zadovoljstvu z Mercator Centrom kupcev M °h P0vprašali tudl nekaJ nih k nJlm' Je kda večina stal- je dobUPCeV' S° V en menp': VS€ tesna r0, V^as'b Je parkirna hiša pre-treh ’ Za boljši Pretok prometa bi bik Semafon7iroti XX----------j /'-'1. ,talIlaPr!Valnem.okolju Pa se tc ni bj-..1 centri> ki so v naši nep Primerjat/'^ Hk°PrSkim 06 01 ne. ' tudi po prijaznosti i PraznovaniP kartak0i t PrV6ga r°Jstnega 1 velikan,' llldl v KoPru ni bilo. odrasle a’zabava za otroke, zab žrebaniP uagradne iSre in vrhl darila p, • uPcev> komu bo srei Torto a'In 8aje- slaščičlr!!kaf ° 80 spekli Zma-tuuienih konkTČek0dpr°daje 2aletovanje otrokmU RdeČeniU VesnaBleiweis Koprčani so z veseljem prišli na praznovanje 1. rojstnega dne Mercatorjev hipermarket posluje nad pričakovanji, zasluge gredo predvsem zaposlenim. Tudi 1 • rojstni dan so zaposleni preživeli delavno. Vzdušje pa je bilo praznično. 19 Še zadnji posvet zaposlenih tik pred otvoritvijo hipermarketa v Murski Soboti MERCATOR CENTER TUDI V MURSKI SOBOTI Murska Sobota seje že nekaj časa ponašala z večnamenskim objektom - nakupovalnim središčem na Plesali, ki pa je šele prav zaživelo, ko je družba Mercator SVS v njem odprla svoj največji hipermarket, po velikosti tretjega v Mercatorju. Sicer pa je družba Mercator SVS po podatkih za leto 1998 v vrhu uspešnih slovenskih družb, tako po ustvarjenem konsolidiranem prometu v višini 20,3 milijard tolarjev in po dobičku v višini 435 milijonov tolarjev. Z nakupom dela objekta od družbe MS - Turistično in kmetijsko podjetje Ključarovci, d.o.o. je okoli 70% celotne površine objekta, ki meri 8.550 kvadratnih metrov, prešlo v last družbe Mercator SVS. K objektu sodi še 300 parkirnih mest. V Mercatorjevem delu objekta je v rekordno kratkem času odprl vrata 3.100 kvadratnih metrov velik hipermarket, v katerem je naprodaj 13.000 različnih živilskih in neživilskih izdelkov. Pretežni del - 60% sestavlja ponudba živil. Okoli 40 zaposlenih bo Sobočanom in okoličanom gotovo dokazalo, da so najboljši sosedje. Poslovodkinja hipermarketa Cvetka Ropoša ima za spomin na otvoritev črepinjo razbitega lonca, polnega zrnja, ki po prekmurskem ljudskem izro-čilu prinaša srečo in plodnost. Hipermarket je le prva faza v oblikovanju dokončne vsebine nakupovalnega centra. V Mercatorjev del bodo potem, ko bo na voljo potrebna dokumentacija za celovito postavitev centra, povabljene še druge storitvene dejavnosti. Slavnostni govornik je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk, zrno o Mercatorju pa sta dodala še Stanko Brodnjak, direktor družbe Mercator SVS in Zoran Jankovič. Predsednik Mercatorjeve uprave je Prekmurcem med drugim povedal: "V dobrega pol leta Mercator SVS odpira svoj tretji hipermarket. ^ mariborskim in ptujskim še pri vas Murski Soboti. Poleg teh treh denai no kar zajetnih naložb pa je družba uspešno prevzela mariborsko trgovsk' podjetje Klas, letos Planiko iz $1° venske Bistrice in Jelšo iz Šmarja P1 Jelšah. Mercator SVS je družba, kij1 med vsemi Mercatorjevimi družbah1 prva spoznala pomen kapitalskih P° vezav in jih tudi udejanila. Širite vpliv-nih območij posamezne Me^V torjeve družbe je ekonoms^j utemeljeno, saj zagotavlja kar najb° racionalno koncentracijo blag°vrl1 tokov in logistične oskrbe ter prograrl1 sko in prostorsko usklajen razvoj hia loprodajne mre-že v določeni reS*J Prit!1? ^ercatorja je v vsako okolje N‘' |°J. d°ber, nepogrešljiv sosed. Dr-^ 0 j®* Pa Postanemo, ko izpolnimo Picakovanja, želje in zahteve /ortC'Sn'', V' rezultati naše povezave z > I2d^J,eni 80 vidni v naših trgovii bla? ' S trajno nizkimi cenam Prod°Vn0 Znam^° Mercator in štev in d/J16 akcije’ 80 P°večale PrCM Še n 6 VSem zaciovoljstvo kupcev obprdaiMiianstine- lsku je priložnost nanesla smo pokramljali tudi s poslovodjem samopostrežbe v slovenjebistriški blagovnici Jožetom Trglecem, ki je predstavnik sveta delavcev v nadzornem svetu družbe Planika. "Človeško razumljiveje, daje zamenjava lastnika dogodek, ki ga spremlja nezaupanje. Za kupce lastnik trgovine ni pomemben. Zanje so pomembne cene, kakovost in ljudje, ki jim strežejo ter v kakšnem prostoru so postreženi. Pod Mercatorjevo znamko smo jim že ponudili prve vtise in če sodim po povečanem povpraševanju v naši trgovini, so zadovoljni." Vesna Bleiweis Blagovnica v Oplotnici Kva, a tud u Sluvensk Bistre? POVEZOVANJE Z VELIKIM TRGOVCEM NUJNOST TUDI V JELŠI Trgovska družba Jelša iz Šmarja pri Jelšah je sredi 80 let izstopila iz Mercatorja, spomladi letos pa je storila prve korake za svojo vrnitev. Njena večinska lastnica je postala družba Mercator SVS iz Ptuja. Obiskali smo torej stare znance, čeprav so se medtem že temeljito kadrovsko in tudi sicer spremenili. Nič dosti pa se ni spremenilo okolje, v katerem Jelša posluje. Šmarska in sosednje občine, ki jih oskrbujejo Jelšini trgovci, je z izjemo Rogaške Slatine in Podčetrtka, kjer prevladujejo sezonski kupci, razdrobljena v vaška naselja. S trgovino se poleg Jelše ukvarja še vrsta podjetnikov. V relativno majhnem in ruralnem okolju je konkurence med trgovci več kot dovolj. Na zadnji dan leta 1998 je bila vrednost Jelšinega kapitala nekaj manj kot 930 milijonov tolarjev. Največji lastniki družbe so bili Jelšini zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci in druge fizične osebe, ki so imele nekaj več kot 58% lastniški delež. V Jelši je zaposlenih 166 delavcev, ki so v letu 1998 ustvarili za okoli 2,5 milijardi tolarjev prometa in nekaj manj kot 9,5 milijonov tolarjev čistega dobička. Promet in dobiček sta bila ustvarjena v 29 maloprodajnih enotah, dveh grosističnih in 4 gostinskih poslovnih enotah. Skupno Jelšine prodajne in skladiščne površine znašajo nekaj manj kot 13.000 kvadratnih metrov. V strukturi prodaje prednjači živilski oziroma market program - 70%, ostalo pa predstavlja predvsem prodaja tekstila in športnega programa ter gostinstvo. V zadnjih treh letih so se posvetili predvsem vlaganjem v informacijski sistem in so vse maloprodajne enote, enako tudi grosistične in gostinske, opremljene s POS sistemom. Vlagali so tudi v razširitev maloprodajne mreže. Predvsem v Rogaški Slatini so z nakupom blagovnice Metro zaokrožili svojo ponudbo. Razvili so svojo nakupovalno kartico "kartico ugodnega nakupa", ki je pri potrošnikih naletela na ugoden odmev. Okoli 3.500 občanov jo pridno uporablja. Marjan Babič je direktor Jelše od leta 1988. "Jasnost in preglednost poslovanja vsake od poslovnih enot je temelj poslovanja celotne družbe. Informacijski sistem nam sicer omogoča učinkovito ukrepanje in prilagajanje, vendar je za preživetje in razvoj to odločno premalo. Danes igra ekonomija obsega, v kateri majhni kot smo, nimamo prav dosti pričakovati. Zato Marjan Babič, direktor Jelše 2avj'a Za nas nujna odločitev o pove-gradS tr®ovs*c™ sistemom, ki na njej Mem SVOj° konkurenčnost. Z družbo racio^ SVS smo sosedje edina z njo*1? na 0<^^0^'tev Je ^iin povezava tj nag ako bodo oziroma so blagoda-P°vezave že deležni potrošniki v vseh naših maloprodajnih enotah, hkrati pa je družba Mercator SVS razširila svoje vplivno območje. To za seboj potegne racionalno oskrbo, standardizirano ponudbo in ne nazadnje koncentracijo in standardizacijo prodajnega prostora. Postopno bodo vse naše prodajalne dobile zunanjo in notranjo Mercatorjevo podobo. Prepričan sem, da bodo tudi šmarski potrošniki kmalu lahko nakupovali v sodobnem, našemu okolju in kupni moči primernem hipermarketu," je dejal Marjan Babič. Prva Jelšina samopostrežba, ki naj bi dobila Mercatorjevo podobo, bo v Podčetrtku, streljaj od centra Atomskih toplic. Ob našem obisku smo v njej naleteli na skupino poslovodij Jelšinih trgovin, ki so poslušali kritične, vendar dobronamerne besede Mire Čuček, direktorice programskega sektorja živil in dnevne potrošnje iz Mercator SVS. Bili so videti nekoliko zaskrbljeni ob dejstvih, ki jih je v zvezi s prostorsko in programsko prenovo trgovin po Mercatorjevih standardih, napovedala odločna direktorica. Prenova oziroma nova podoba prve, ki ji bodo sledile še v Rogaški Slatini, Šmarju in drugih večjih naseljih, bo zaskrbljenost prav gotovo pregnala. Prav gotovo pa bodo odločitev za vključitev Jelše v Mercatorjevo družino najbolj pozdravili potrošniki. In zaradi njih smo trgovci tu, mar ne? Vesna Bleiweis ALPKOMERCOVA MALOPRODAJA V MERCATORJEVI FRANŠIZI Tolminski Alpkomerc in Mercator sta konec junija letos sklenila protokol o prehodu vseh Alpkomercovih maloprodajnih enot v Mercatorjevo franšizo. Jedro protokola je oskrba in ureditev Alpkomercovih maloprodajnih enot po Mercatorjevih standardih. Kmalu po sklenitvi protokola je Tolminsko obšla novica, da bo Mercator prvo franšizno trgovino - samopostrežbo v blagovnici v središču Tolmina odprl 19. julija. Trgovino so ob pomoči zaposlenih urejali Mercatorjevi sodelavci iz oddelka za mercahndising. Ti so zaposlenim v trgovini tudi posredovali osnovno vedenje o tem, kako i11 zakaj prav določen izdelek na določeno polico. Otvoritev je minila v prazničnem vzdušju, z mnogimi pokušinami in drugimi, kupcem prijaznimi aktivnostmi-Kupci so bili z ureditvijo in ponudbo zadovoljni, kar se je odrazilo tudi na izkupičku. Uspešnost franšiznega razmerja je v veliki meri odvisn3 od tega, kako po eni strani dajalec franšize oskrbuje jemal' ca franšize (z blagom, informacijami...) in kako jemalec franšize spoštuje in udejanja dogovorjeni odnos. Pomembno je torej spoštovanje dogovorjenega partnerskega odnosa. Sestavni del tega odnosa je tudi presajanje prodajnih in prostorskih standardov dajalca franšize v poslovanje jemalca franšize. V tem kontekstu je torej zelo pomembno, koliko in kaj sta partnerja vložila v znanje in voljo zaposlenih, da bodo franšizne trgovine permanentno, ves cas franšiznega razmerja imele podobo in vsebino, kot jo zahteva dajalec franšize. Za nobeno ceno se namreč ne srne zgoditi, da bi prodajni prostor čez čas, ko prva in predvsem vzorčna polnitev polic poide, jemalec franšize zašel na stara pota. Skazita se namen in podoba partnerjev-Občasne kontrole in predvsem izobraževanje zaposlenih v franšiznih trgovinah s strani dajalca franšize ne bi smele biti problem zlasti ne v primerih, ko je sprejel v franšizo maloprodajno mrežo celega podjetja. Jemalec franšize je pred kupci dolžan skrbeti tako za svoj ugled kot za ugled partnerja. Vesna Bleivveis v PRENOVLJENI TRGOVINI NA VRHNIKI ^ V(7Jri največjega Mercatorja na svetu so na Vrhniki 31. avgusta slovesno, za kupce pa 1. *eptembra odprli prenovljeno samopostrežbo v tiči 6. maja. Trgovina v pritličju stanovanjske-Sa bloka je zasijala v novi podobi. Najbolj raz-Vescljiv podatek - trgovina nima več arhitektonskih ovir za invalide. Prenovljena trgovina na Vrhniki 0 ,J ot na dan otvoritve si je naše nove trgovine treb rUi6 at' P°tem’ ko so v njih kupci in ko morajo zaposler y 0vati kot dobro naoljen stroj. na*y ®OVOru s Poslovodkinjo Jožico Jesenko, ki je prisl vu nik° lz Notranjih Goric, smo izvedeli o zadovoljsi n uPCev. Pa tudi pri njih smo se prepričali, daje to, kt Trge/6 '30ve^a*a P^jazna poslovodkinja Jožica, res. niti Vlni 86 P'83*3 slaba prihodnost, saj ni več ustrezal standardom. V maloprodajnem območju ja y,e;'tor Trgovine Ljubljana, ki ga vodi direktorica Alojzi vsak 8 Sek’ so se odločili za temeljito prenovo. Prenov aran’ kva^ratne§a metra skupne površine je veljala nek; od nnn0t mili-i°n nemških mark. Prodajna površina pa se j opremi'nietr0V Povcoala na 290 kvadratnih metrov. Daj hej po JCna po vseh Mercatorjevih standardih, ni treba pose na p0i- C atl' ^ri Prvi polnitvi so zaposlene, dvanajst jih je "^se i'1”6 okoli 3.700 izdelkov. •mamo pripravljeno, da se bo v doglednem času ir stalirala tudi prepotrebna POS oprema, ki je sedaj še nimamo. Kupec namreč izredno rad vidi, kaj je kupil in koliko izdelek stane. Ko bodo komunalci končali z obnovo ulice pred trgovino, bo tudi kupcem dostop do trgovine enostavnejši, enako velja tudi za oskrbovalce. Ozko grlo je skladišče. Pa se že nekako znajdemo. Pomembno je, da niso prazne police in da predvsem z našo prijaznostjo in ustrežljivostjo napolnimo trgovino. Od nas pričakujejo kar precejšnje povečanje prometa. Prepričana sem, da bomo s sodelavkami pričakovanja uresničile. Izdelki s trajno nizkimi cenami, izdelki v posebnih prodajnih akcijah in izdelki z Mercatorjevo blagovno znamko gredo za med," nam je še povedala poslovodkinja. Sicer pa se je za prenovljeno trgovino, brez arhitektonskih ovir za invalide, Mercatorju zahvalilo tudi Društvo invalidov Vrhnika. Vesna Bleiweis Po 36. letih do nove obleke Le redkokdaj vidimo dogajanje za trgovino SOSEDOVA NOVA OBLEKA V DRAVLJAH Dober streljaj od veličastnega Mercator Centra, le na drugi strani gorenjske vpadnice, bolj na vasi kot v mestu, v Dravljah, je po 36 letih Mercatorjeva trgovina povsem spremenila svojo podobo. Bilje že skrajni čas. Zob časa je tako zunaj in znotraj opravil svoje. "V Sojerjevi ulici stanujem, vendar kupujem v različnih trgovinah. Domača trgovina je pa le "domača" in prav vesela sem njene prenove. Moram reči, da je Mercator v zadnjem času naredil tak kvalitetni skok in prav je, da smo ga deležni tudi kupci v manjših trgovinah na obrobju mesta. Mercator center? Seveda, bila sem v njem in pustila zajeten kupček denarja! Toda po to, kar potrebujem vsak dan, prihajam v najbližjo trgovino ali pa nakupim med drugimi opravki izven svoje "matične luke". Veselilo me bo, če se bodo tudi zaposlene v novi trgovini počutile enako dobro kot se počutimo kupci. Dobro ste zastavili v Mercatorju," nam je dejala gospa, ki je kupovala delikateso. Moram reči, da mi je pohvala godila. Prepričana sem, da jih bodo deležne tudi poslovodkin-ja Marica Colič-Šprem in njenih 8 sodelavk. "Naše udarno prodajno mesto je prav gotovo oddelek s sadjem in zelenjavo-Tu se bo pokazalo, koliko smo sposob' ni konkurirati. Udarni prodajni izdelki pa so označeni z rdečimi okvirčki in z blagovno znamko Mercator. Dravlje so bolj vas kot ne in tu se s s kupe' poznamo. Naši odnosi z njimi so pristnejši in neposrednejši. Zato ni bil" množica naših stalnih strank otvoritvijo nobeno presenečenje. Tako-kot smo jih pričakali ob slovesnem trenutku 7. septembra, jih moramo počakati vsak dan. Ponuditi Ijubeznji' vost, polno polico, kakovost in konkurenčne cene. In če je "mašnica" zavezana tudi z lepim in sodobnim prodajnim prostorom, se za kupce ni bati-POS opreme še nimamo, bo pa prisl3 kasneje, tako pravi naš direktor g°' spod Robert Vodopivec. Soseda, Centra pa si res še nisem ogledala, srn° imeli preveč dela pri naši trgovini-1^3 novosti se bomo morale navaditi vse-Z nekaj počitka bo šlo vse dobro rok," je bila zgovorna poslovodkinja-V trgovini je bilo živahno. Kupci s" potrebovali kar nekaj pomoči, da s0 našli zaželeno. Ustavljali so se ob mizicah za pokušine, pokramljali meč sabo o sosedskih novicah in rekli nekaj tudi o novi trgovini. Prav prijazn0 vzdušje! Vesna Bleiweis GALOPER1IV KOČEVJU ercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je zadnjo soboto v avgustu organiziralo tradicionalno, • Mednarodno konjeniško galopsko dirko za trofejo Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Ob progi seje zbrala množica od blizu in daleč in potrdila, da se z dirko ne more kosati nobena druga kočevska prireditev. drugim jc uradni komentator ci sln°men^ tU<^ razPrtije, ki vladaje Da Vrkem '<;onjen'škem športu. Kt ’. a te Prav nič ne vplivajo na i v nizatorja Galopsko dirko je prip ki J0 lzvedel korektno in po predpis ke p^-v 23 meclnar°dne galopske d start S° k°nji startali iz poseb Slov - naprave nima mh Kop611'1^ ZalrjuieJ° Pa’ da bo pr VrsteV^U drugo leto že tudi prvt lon^ naPrava v Sloveniji in prvt TeP,Ska steza za trening. p07')nOVa^ce’ goste in občinstv PO^IV k'2 Žlindra' d,re ljudi v V ^ocevJu 80 nedvoi sprem, lahk° t0 PreleP° P°kra gosn ,niJ0 tako’da bo prepoznav Pog^r^eni' Političnem in šport je treh Prunke izkušnje in spor Uost a nadgraditi z novimi, v pril je odstre™1 Pr°jekti- v tej r torKmtatUdivlogainPomenMe kot ik et'Jskega gospodarstva Koč delovnamnega podjetja’ ki ohri skem n ?e!ta’ krajino, na živine ttierbive L™Č'’U dosega evropsko turističn r~Zldtate’ Udra Pot k°čevs skrl)i da"11 amd'c'jam iu ne nazai fjegovi Z6 najmanj enkrat na leti ftuožica r'?1' na ^laki zbere ve Del pašnif1 ltel^eV konjskega špo Ji farrui na0Ml\VZ°rn0 Urejeni g( sPremenien v aRl Je bl1 28‘ aVg 2o- Na n' ' lrnenitno galopsko n* konii^^ S° Se Prv* Pomerili de va!ni 2 'n veterani, ki kljub tek stavcev ggZenosti jezdecev, publik Pa so se iz niS° P°vsem razvneli. 'Ueniti kon8131 tne naPrave pognali Vršalo. Vrh'' ^ med občinstvom t0p Polnokrvnih ,prireditve je bil 1 Vrub konjev na 2.400 r Množica ob dirkališču V Kočevju bo drugo leto lastne startna naprava Trofeja Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje v rokah lastnice konja Uršule Flis Tehtanje jezdecev z opremo - sestavni del pravil Predstavniki sponzorjev, med njimi tudi član Mercatorjeve uprave Aleš Čerin in direktorica Mercatorjevega sektorja za industrijo, kmetijstvo in storitve mag. Desa Benedičič, so podelili nagrade, trofejo Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje pa je zmagovalcu najbolj elitne dirke na 2.400 metrov izročil Janez Žlindra. Dobro razpoloženo občinstvo je prijetno in športno obarvano popoldne nadaljevalo z zabavo ob kravji ruleti in na veselici. Tako kot se spodobi. Že naslednji dan pa se je prav tako na Mlaki pomerilo okoli 50 "frajtonar-jev". Pa recite, da na Kočevskem ni ljudi, ki znajo združiti koristno s prijetnim, če si upate. Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje v svojo gostinsko-turistično ponudbo vključuje tudi jahanje. Na farmi Mlaka imajo nekaj svojih konj. pričakujejo pa tudi nekaj plemenitejšega naraščaja, tako da bodo tudi za njihove barve galopirali prvorazredni lepotci. Sicer pa so se med najboljše konje h1 jezdece uvrstili tudi domačini: - v kategoriji kmečkih konj sta Valerija Štrbuc s Tajgo in Alojz Kovač z Mikijem zasedla 1. in 3. mesto; - v dirki veteranov je Alojz Kovač s Kiwijem zasedel 1. mesto - v dirki športnih konjev "B" pa je bil3 Valerija Štrbuc na Kiwiju peta. Trofejo Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje je osvojil Gympie 2 jezdecem Majerichem, konj pa je lasi Uršule Flis. Vesna Bleiweis MERCATOR CENTER LJUBLJANA V SLIKI IN BESEDI MERCATOR CENTER LJUBLJANA V SLIKI IN BESEDI Zgraditi in odpreti okoli 30.000 kvadratnih metrov pokritih in drugih površin v letu dni je gotovo dosežek izvajalcev vseh del, hkrati pa tudi dosežek vseh strokovnih služb in mnogih neopaznih sodelavcev, ki so sodelovali pri oblikovanju vsebine Mercator Centra Ljubljana. Pred letom dni je bil položen temeljni kamen in mnogi nam niso verjeli, da bo na območju propadajoče Tovarne dekorativnih tkanin v letu dni objekt, ki bo v ponos Mercatorju in prestolnemu mestu. Vrata je v letu dni, 26. avgusta 1999, odprla največja investicija slovenskega gospodarstva v tem letu. Julij 1998 - zazidan temeljni kamen Otvoritvena slovesnost je bila 25. avgusta. Udeležili so se je mnogi predstavniki različnih javnosti - politične, gospodarske, kulturne, športne.... za vse je bilo prvo srečanje z Mercator Centrom Ljubljana presenečenje in priznanja so deževala. Zoran Jankovič orisal Mercator v zadnjih dveh letih "Naša razvojna strategija je v zadnjih dveh letih iz črke na papirju preskočila v oprijemljiva in vidna dejstva. Od novogradenj velikih nakupovalnih centrov in prenov maloprodajnih enot, do rasti tržnega deleža v slovenskem pro- Avgust 1998 - pade dimnik Dekorativne štoru od okoli 16 na 25%. Poteze, s katerimi širimo svoj^ vplivna območja v Sloveniji in izven njenih meja, niso vec šokantne in postajajo sestavni del vsakdanjega gospoda1' skega življenja v državi. Leti 1998 in 1999 sta za ta ^ razvojni ciklus izredno pomembni. Najbolje njun pomeI^ ilustrirajo poslovni izidi in stalna rast cene naše delnice-letu 1997 nekaj več kot 2 milijardi izgube iz poslovanja- v Gostje na otvoritveni slovesnosti !etu 1998 k°ncu ] " ne^aJ rnanj kot 1»5 milijarde čistega dobička. Ob koncu i612 Je ^ila vrednost delnice 4.361 tolarjev, ob °b k 6ta 1998 7-299 in danes je preko 11.000 tolarjev. v^jiodHU 'eta l"9 t>° dobiček Skupine Mercator nekaj VstoP'ti iVe^ m^yar<^ to^arjev-Če hočemo v tretje tisočletje Podobni 0t vses^ovenska trgovska družba, primerljiva s Sati v ^ u^k)ami v evropskem prostoru, moramo še vla-sl°vensk^ razvo-i' ^se boij razgledan, zahteven in osveščen Pr°stor V P°tro^n'k zahteva sodoben, prijazen nakupovalni ni dol^ nakopovalnih centrih, zlasti s Centrom v Ljublja- ZuJemo, da smo na dobri poti." 0 Merram „p r centru pa je dejal: n°va c e]1 Sem’ ''C lak() prostorska kot programska zas-izkugenj pne^a centra plod našega lastnega znanja in trov v Ko nc*0^'va^ smo jih ob postavljanu podobnih cen-str°k so TU’ Mariboru. Naši strokovnjaki različnih sm° zgradbStrn^^ V tem 0^Jekm. Za 4,5 milijarde tolarjev Površin in' t*soo kvadratnih metrov prodajnih Prostorov ' kvadratnih metrov pokritih garažnih in manin i'0 kvadratnih metrov zunanjih parkirnih S.loo Povr^in- Osrednji maloprodajni objekt ostale pro,]Vadratn'h metrov vc1'k hipermarket Mercator, nam ali dr ^ne P°vr^ne Pa so namenjene še 29 prodajal-^nposleni^fš111 osek’nim storitvam. V celotnem centru bo Pred z v ^ Judi> od tega v našem hipermarketu 140. Varne deko^^0111 ®rai^nje smo takoj po rušenju stare To-dan pre(j tkanin - njen dimnik je padel na današnji Zernljišča ' 0111 dn'’ opnavili temeljito sanacijo gradbenega °stai po ru^ 86 0c^0čili, da ohranimo zeleni prstan, ki je ter tako a *n ^a dopolnimo z novimi ozelenitvami n^enito 0ds lte*ctonsko dovršenemu objektu dodamo pleskanje barvitosti letnih časov. Arhitektonskih ovir v objektu ni. Lahko rečem, da smo zgradili objekt, kije po vseh kriterijih prijazen do ljudi in okolja. Naša želja je, da ga ljudje, ki mu bodo vdihnili življenjski vrvež sprejmejo za svojega, za mesto svojih prijaznih srečavanj ob nakupih. Želim, da ga tako sprejme tudi Ljubljana kot slovenska prestolnica, ki smo jo s tem centrom obogatili za trgovski prostor s povsem mestotvorno arhitekturo in s katerim se lahko kosa s slavnejšimi evropskimi mesti. Temeljni kamen za Center smo postavili 21. junija 1998 in obljubili, da bo čez dobro leto odprt. Zasluge gredo predvsem glavni projektantki dipl. ing. Tanisi Benulič, projektantom in koordinatorjem iz naše družbe Mercator Optima, izvajalcu gradbenih in koordinatorju vseh ostalih del podjetju Energoplan pod vodstvom glavnega delovodje gradbišča Branka Bočkorja, dobaviteljem tehnične in tehnološke opreme, nadzorniku del dipl. ing. Ivu Stanjku, tesnemu sodelovanju pristojnih upravnih organov in služb Republike Slovenije, strokovnim sodelavcem Mercatorja pod vodstvom dipl. ing. Marka Um-bergerja. Naša obljuba je bila neusmiljen priganjač in izziv za njihove strokovne in človeške potenciale. Zato bi bilo nepravično, če jih ne bi izpostavil in se jim posebej zahvalil. Prav nič manj pa nisem ponosen in dolžan zahvale celi vrsti neomenjenih soustvarjalcev tega lepega objekta. Vsem skupaj iskrena hvala. Od vseh, ki boste delali v Centru, zlasti pa od svojih sodelavcev v Centru Mercator in njegovega direktorja Marka Gvardjančiča, pričakujem, da bodo sledili zgledu ljudi, ki so Center gradili. Center naj bo vzor trgovske profesionalnosti, kakovosti ljudi, odnosov med potrošniki in trgovci. Le tako si bo največja gospodarska naložba v Sloveniji v letu 1999 zagotovila sloves in ekonomsko potrditev. Vsem želim izpolnitev poslovnih in osebnih pričakovanj." Likof za sodelavce nekaj dni pred otvoritvijo Otvoritveni dan se je začel s kolegijem direktorjev vseh Mercatorjevih družb Zorana Jankoviča pri slovesnem opravilu Mubl|anslca županja Viktorija Potočnik raznviš^a1^ ^enter Ljubljana pozdravila z nasledn ’2jemn^o0St' ^0tdanašnja - odprtje velikega, v marsic '°žnoste&a na^uPovalne§a središča - je v prvi vrsti ^endar ^ ^Zre^anJe P°hval. Tistim, ki znajo in si up, n° ono ^a Se m*’ temu Prav zat0> tokrat zdi poti darskr. Z°r't' na ne^atera dejstva, ki opredeljujejo gos V CkitV(!rn0StlUkajm Zdaj' P0splošeZ^0dOVin' s^ovenske države je bilo in je že mm P°djetja ^ naPac^ov na slovenske podjetnike ozire '^tobnooi e na hitro preletimo samostojno pot, in ] afere v vzarnerno v javnosti najbolj odmevne domne sPlošno^OS*X>darStVU’ ni‘hova skupna značilnost p Ureditvah' ^0vr^nost- ^ običajnih poslovnih in prav °Prošča' nePravhn°sti odkrivajo, preganjajo in sodijo Pa imaio° UStreZne ^nst*tucije; osumljeni, obtoženi ali kri tak° sodo^°^e *me 'n Splošne krivde ali krivde Primerno ni Pravr>i in demokratični red ne pozna. Še m naPadalciJe naPac*aL 'n obsojati cela podjetja, kajti t namerno oslabitev podjetja in posledično nadomestitev sicer učinkovite uprave z domnevno pravimi ljudmi. Zato bi na tem mestu čestitala tistim, ki ste vse take napade vzdržali in hkrati učvrstili poslovne pozicije v družbah, ki so vam bile zaupane. Bolj pomembno kot razpravljati in analizirati gospodarstvo v kotlu politikanstva, pa se mi zdi spregovoriti o tem, kar tu stoji pred nami - gre namreč za koncentracijo in centralizacijo nacionalnega trgovskega kapitala. S takimi in podobnimi projekti v drugih gospodarskih dejavnostih v naši državi, lahko mirno pričakamo neizbežno a tudi koristno evropsko in svetovno poslovno konkurenco. Obstaja namreč nek minimalen obseg integracije, ki je nujen pogoj za enakopraven boj v svetovni poslovni areni. Čeprav ne zanikam ključne vloge države v ustvarjanju okvirnih pogojev za delovanje nacionalnega gospodarstva pa razmišljam tudi o poslovno tržnem prostoru, ki ga lahko zavzame mesto Ljubljana. Tudi ne mislim le na urejanje zemljišč, urbanizem, komunalo in podobno, ampak tudi na določena konkretna poslovna področja, kjer bi mesto s stvarnimi vložki, kot je na primer lahko določena infrastrukturna mreža, dejavno dopolnilo pretežno zasebno lastninsko pobudo in strukturo. To predvsem tam, kjer imajo te dejavnosti lahko veliko korist za javnost npr. izboljšanje in pocenitev telekomunikacijskih storitev in tudi tam, kjer bi cena »A 'r . .•aaa*^ "Spoštovane gospe, spoštovani gospodie: največji Mercator na svetu torej odpira svoja vrata. Želim in upam, da bo skoznje prihajalo čim več zahtevnih in odhajalo še več zadovoljnih kupcev!' (Viktorija Potočnik v otvoritvenem nagovoru) mesto s takimi poslovnimi potezami lahko pomagalo pri koncentraciji podjetniškega slovenskega kapitala v najbolj pomembnih razvojnih in tudi dobičkonosnih poslovnih točkah. Zakaj bi na primer razprodali telekomunikacije tujcem, če lahko pod enakimi pogoji pritegnemo nacionalni kapital, ki tudi išče poslovno primerna polja. To ne pomeni, da podpiram takšno nacionalno ekonomsko omejenost, ampak pomeni, da podpiram nacionalno samozavest in državotvorno ravnanje. In nazadnje, pa ne nenazadnje: podporo in pohvalo zaslužijo tiste poslovne poteze, ki v našem in drugih slovenskih mestih zagotavljajo nova delovna mesta. Ljubljana na srečo nikoli ni tako silovito občutila naraščanja nezaposlenosti, kar pa ne pomeni, daje tovrstne izkušnje ne čakajo več. Potrebno je še kako veliko izkušenosti in iznajdljivosti, da bodo delovna mesta, ki so ali jih načrtujemo konkurenčna tudi, ko bodo na trgu storitev zavladali pogoji, ki jih narekuje harmonizacija našega z redom Evropske unije. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje: naj večji Mercator na svetu torej odpira svoja vrata. Želim in upam, da bo skoznje prihajalo čim več zahtevnih in odhajalo še več zadovoljnih kupcev." Blagajničarke in blagajniki pred olvorilvija 9________ . i ' Pozdrav ljubljanske županje Viktorije Potočnik z namestnico direktorja Mercator Centra Ljubljana Miro Breznik Košare s kruhom Pekarne Grosuplje še niso bile polne, vendar pozdrav z županjo je bil prisrčen H ||>QH miii »c iiuui, »Fta uiiu uwi«|vit;iiiu iticf^ui wr |«;wu uiiotviviju wahwiiim « ■■■ i1>at fs a>< |n upokojeni direktorji Mercatorjevih družb. Zbrane so bile vse generacije Mercatorjevih vodilnih ljudi, ki so ustvarjali aln° 'n človeško bazo sedanjega Mercatorja. Stisk rok vseh generacij je bil čvrst in povsem dovolj za priznanje in pohvalo opravljenemu delu. kak S*udiu m . v.k'perinarketu, Modiani, Santana baru, trgovini Trgoavta, cvetličarni Aura - trgovini Mercator Kmetijstva Kranj, r9°vini s pohištvom in M restavraciji preživeli prvi, po besedah mnogih, nori mesec, pa v prihodnji številki časopisa. IB— j NAJLEPŠI MERCATOR CENTER NA SVETU NOVO MESTO V SLIKI IN BESEDI catort!enem pročelju najlepšega Me v Nov 83 Cenlra V NoVem mestu’ k 'embra"1 ”leStu‘ na svetu’ so 11 • sej jesenske°hSeVale Zastave in mehl' va]0v l arve narave. Pod njimi s Parinf rnno^ca- Ko seje izpod net jnnakV001 S^Ust^ dolenjski narodi 2ahrume?he-Slak S harmoniko Pa - mel bučen aplavz. Mercator o gijski na,LenterNovomestoje6.r< Mercatn UP°Valni center’ ki §a J V mnolZ8radil V slabih dveh leti' Ijubljan.t-0^6111 rekorder sice nedvomnn Ce?ter’ toda V gradnJi -stareinH rek°rder novomeški. 1 8agradbinciIJGperhale ISkrCTcnCla',5 VajalCi GP Grosuplje in drugi ^ladimir- v P° načrtih arhitel dlTle’ Prelev ] °^e^a 'Z ^ercator ^ ' lepotca v 5 meseci Za 1,8 milijarde tolarjev je na Cikavi, streljaj od središča Novega mesta, 7.600 kvadratnih metrov velik nakupovalni center. Osrednji prodajni objekt je Mercatorjev hipermarket, ki na okoli 2.000 kvadratnih metrih prodajne površine ponuja preko 15.000 različnih živilskih in neživilskih izdelkov. Poleg hipermarketa pa je v centru še 19 drugih lokalov, med njimi Mercatorjeva Modiana, Trgoavto, Santana bar, Mercatorjeva tehnična trgovina in Intersport. Celovito ponudbo zaključujejo še restavracija, trgovina s čevlji, medicinskimi pripomočki, banka, cvetličarna in še vrsta drugih storitvenih dejavnosti. V hipermarketu je zaposlenih 52 delavcev, v celotnem centru pa še 66. Dovolj prostora za nakupovalce in obiskovalce bo na 400 parkirnih mestih. Na zdravje najboljšega soseda s cvičkom Ni zato, z ne malo ponosa generalni direktor Mercator Dolenjske Stane Hribar, ki je prvi nagovoril množico, dejal, da se Mercator z objektom in s ponudbo v njem, lahko povsem enači s prestolnim slovenskim mestom in drugimi mesti, ki so podobne centre dobili pred Dolenjci. Mercator Dolenjska, tako je dejal njen prvi mož, je v zadnjih dveh letih z organizacijskimi spremembami v Mercatorju, postala osrednja trgovska družba na Dolenjskem, Beli Krajini in v Posavju, z nakupom delnic trgovske družbe Posavje iz Brežic, pa je segla še na samo stičišče Save in Krke. Tudi tu naj bi v doglednem času stal Mercatorjev hipermarket. Mercator Dolenjska pa bo štela okoli 1110 zaposlenih. Družba Mercator Dolenjska je lani ustvarila 15,3 milijard čistega prihodka in 111 milijonov čistega dobička. Tudi letošnji polletni rezultati -7,7 milijard čistega prihodka in 98 milijonov čistega dobička, kažejo, da se bo leto 1999 dobro in načrtovano izteklo. Tudi uspešno poslovanje Mercator Dolenjske prispeva k rasti cene Mercatorjeve delnice. "Želim, da bi vsi, ki ste prišli k nam že danes, prihajali vsak dan, ali pa po večjih tedenskih nakupih. Prepričan sem, da bomo z raznoliko, kakovostno in cenovno konkurenčno ponudbo ne samo na Cikavi, temveč v vseh naših trgovinah, zaslužili ime najboljšega soseda," je svoj nagovor zbranim končal Stane Hribar. Častni gost, ki je s Hribarjem in Jankovičem prerezal rdeči trak, je bil predsednik državnega sveta Tone Hrovat, v Ljubljano preseljeni Dolenjec. Po njegovih besedah se morajo lokalna, od Ljubljane zapostavljena središča, tudi s trgovskimi centri kot je Mercator Center v Novem mestu, postaviti na noge, z ustvarjalnimi in drugimi potenciali pa ponovno ustvariti gospodarsko moč, ki jo je Novo mesto že imelo in je je bila deležna vsa Dolenjska. Zoran Jankovič, ki naj bi po prvotnem scenariju otvoritvene prireditve baje skočil s padalom in na prizorišče prinesel Mercatorjevo zastavo, stavi na Mercatorjeve ljudi. O njih je na otvoritveni slovesnosti povedal: "Mislim, da družba Mercator Dolenjska, kot ena najstarej- jših hčera v Mercatorjevi družini, danes odpira finega najlepših Mercatorjevih objektov. Prepričan sem, da je zunanjost' enaka tudi notranjost. Mercator Center Novo mesto je delo arhitekta Vladimirja Koželja iz naše Mercator Optime. V sozvočje so ujeti arhitek' :ura, funkcionalnost in okolje. Vfercatorjeva razvojna strategija je v zadnjih dveh letih preskočila v op1' emljivo, vidno, materialno ovrednoten0 rovo premoženje in poslovne rezultate-Fo dejstvo se odraža v ugledu Vle' :atorja doma in preko naših meja, v labilni rasti vrednosti naše delnice’ Pomembno se mi zdi poudariti, da so k emu predvsem prispevali naši lju,c^ Morate priznati, daje ta moda zares praktična in enostavna. Kij3 tej enostavnosti pa verjetno ne bo prav poceni...ker je pač m0' da! Lidija Jež DENAR NE POZNA VIŠINE Muzej malaške zgodovine na Lij na'e 'z škafa. Tuhtamo, kam. Proti vzhodu, kamor smo Sicei-11'60*’ ^ VSe mo^r0, čeprav je januar in sušna doba. r Pa ie treba sušno dobo v tropih jemati z rezervo. Ni suha. Ton^6’ ,^St mam Kejela dost," zmoti šum dežnih kapelj kratko k, arfiu t^<0 n^srno usega vidi, pa še sonce majo," je nio ^nenkra^ svojo odločitev. Spogledamo se. "Pa ja, pej-Indo 6 ^'e komo za Par sfalil, bomo pa prestavi let za bilo j62—°’ Se Je Pr' Pr'či strinjal Matjaž. Tudi meni je s0giaseZ^a ^ov°lj- Odločitev - gremo na zahod, je bila na: \no sPrejeta. Gremo na potep v zgodovinsko nimivejši kraj Malezije, v Malako in njeno okolico. rnov bariton. Domačini pravijo Kuala Lumpurju Tam /ar ^"eJeP 'Kva, če b šli kr nazaj na zahodno obalo. Oh, Carol v Malaki Sern Sg aaaa' sem °b daleč slišal voznikov glas. Zaspano bant v.01 86 *n zravnal. V sebi sem zaslišal očitek. sPomiS° E* PresPai> nič videl, nič slišal, nič govoril. V V *nU P0polna luknja. (Praž, Prvi ulični ^'zjek nZ-Z Ze^enJavo 'n začimbami, pretežno pekočimi). °broku 6 ep ^as brana stalnica in želodec se ob vsakem b0m0v71Va Pa ja ne spet riž". Čez dober mesec, ko s°lata M stranji, bodo spet župca, krompirček in zelena e rnisliti na domače nedeljske dobrote, je pomem- restavraciji se ustavimo na "naši goreng" bna zapoved popotništva! Teta, ki že dolgo časa živi vAv-straliji, gotovo na slovenske nedeljske navade še ni pozabila. Ob misli na dišečo govejo župco pospravim še zadnji zalogaj riža in ga poplaknem s hladno Coca-Colo. Zgodovina Malake. Kdo bi verjel, da so trgovci na bazarjih Malake v 15. stoletju trgovali in sklepali posle v 84 različnih jezikih. V času vladavine sumatrskega princa Para-mesvara je bila Malaka najpomembnejše trgovsko središče. Kitajski cesar je razglasil Malako celo za kraljestvo. Kraljestvo je kaj kmalu dobilo novega lastnika. Bogastvo in strateški položaj mesta sta prevzela Portugalce, ki so mesto osvojili za nadaljnjih 130 let. Mogočna trdnjava "A formosa" (slavna) jih je varovala vse do prihoda Nizozemcev, ki so mesto držali naslednji dve stoletji. Zato, da mesto le še ni prišlo v roke domačinom, so poskrbeli Angleži, ki so Nizozemcem v zameno za Malako, prepustili mesto Bencoleen na drugi strani preliva. Angleži so portugalsko trdnjavo razstrelili. Na portugalsko oblast spominja samo še mogočen portal in še kakšen napol podrt stolp bi se našel. In prav iz enega teh stolpov seje zaslišala miloglasna, zim-mzelena melodija Oh, Carol... Pojoči Malajec ni pozabil na klobuk. Nekaj kovancev je moj prispevek - da se mu grlo ne osuši. Sam s seboj sem bil zadovoljen. Po kamnitih stopnicah smo se s trdnjave spustili v lepo ohranjeni stari del mesta. Nizozemci so pustili močne sledi, dogajalo se ni nič pretresljivega. Nekajkrat smo pritis- Katoliškca cerkev v Malaki NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev pošljite do 15. 10. 1999 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje. Dunajska 107, 1000 Ljubijana' Za pravilno rešitev križanke v prejšnji števili časopisa, nagrade prejmejo: Alojz Tornič, Notranjska 4, 1380 Cerknica’ Katarina Žužek, Pugljeva 2, 1000 Ljubljana, Klavdija Brigita Lampič, Stanežiče 1, 1210 Ljubljana-Šentvid. Nagrade bomo poslali po pošti. mmi Zmajčkovi sladoledi Princesa kot iz pravljice Princesa z izvrstnim okusom Zmajčkovi sladoledi Princesa ponujajo pisano mavrico različnih okusov za vsak okus: vanilija-čokolada, jagoda-kokos, bacio-pistacija, gozdni sadeži-jogurt, jagoda-limo na, spagnola-amarena, tiramisu z delci biskvita in kava z delci čokolade. Primeša z odličnim poreklom Zmajčkovi sladoledi Princesa so vrhunske kakovosti, saj so izdelani iz najboljših, skrbno preverjenih in preizkušenih sestavin. Princesa z vitko linijo Zmajčkovi sladoledi Lahka Princesa z okusom čokolade, vanilije in jagode so posebni malo energetski sladoledi, namenjeni tistim, ki skrbneje štejejo kalorije. Princesa z dvanajstimi nagradami Zmajčkovi sladoledi Princesa so na Kmetijsko-živilskem sejmu 1999 v Gornji Radgoni Prejeli dve zlati, eno srebrno in tri bronaste medalje ter šest priznanj. [kmetijsko flvnjiia shem ] W 1999 ■ \t\ Srebrna S/ f kmetuskoZmissi sejem | 1999 \ Zlata 4aaia w % medalja^ ^cona: ^ ZMAJČKOV BUTIK, d.d., Koprska 100, 1000 Ljubljana, tel.: 061/123 22 22, fax: 061/272 380 Probiotični I tekoči I Novi probiotični tekoči jogurt iz pasteriziranega posnetega mleka ULTRA LAHKI MEGAMILK YONI je brez maščobe. MEGAMILK YONI je skupina probiotičnih izdelkov visoke prehranske in nizke energijske vrednosti, ki vsebujejo aktivne mlei Hi i ki inske bakterije Lactobacillus acidophilus in rod Bifidobacterium, ki ugodno vplivajo na prebavo ter krepijo odpornost telesa. VARUJE ZDRAVJE Varovalno živilo Brez maščobe Brez holesterola Brez nasičenih maščobnih kislin Nizka energijska vrednost ■MEGAMILK ! 6 HA. • »zdelek Navadni Brez maščobe