Poštnina   plačana   v gotovim.
Posamezna Številka i Din
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73.
L,ete> XXI. Št- 2.
Kranj, 9. januarja 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 1" Din.
Politična bilanca
Dober gospodar napravi koncem ah vsaj začetkom prihodnjega leta pregled svojih dohodkov in izdatkov ter primerja dohodke in izdatke, da more u-gotoviti kakšno je njegovo gospodarstvo.
Tudi mi hočemo podati kratek pregled političnega dogajanja v kranjskem okraju. Slično kakor pri nas je bilo tudi drugod.
V letu 1936 so se vršile občinske volitve v večini občin. Nasprotne struje so skušale z vsemi mogočimi klevetami in intrigami splošnega ali lokalnega značaja razbiti enoto slovenskega naroda. Postavljali so gospodarske liste, delavske kmečke liste in podobno, le JNS liste niso postavili v nobeni občini. Živahno so zatrjevali, da pri občinskih volitvah gre le za gospodarska vprašanja, da se mora vsaka politika izločiti iid., pri tem pa pozabljali, da jim tega živ krst ni mogel verjeti. Imeli so priliko več kot 5 let, da pokažejo svoje gospodarske sposobnosti pri občinskem gospodarstvu, ker so bili vendar neomejeni gospodarji skoraj vseh občin. Ta skrb za gospodarstvo je vznikla v njihovih možtramh šele tedaj, ko je narod izprevidel. da so JNSarji zapeljali celokupno državno in narodno gospodarstvo v propast in da je mlada in neomadeževana JRZ s svojo vlado krepko prijela za krmilo državnega gospodarstva in s priznanim uspehom začela urejevati to zavoženo gospodarstvo ter vidno zboljševati blagostanje. Narod je to neiskreno iNSarsko igro do dna izprevidel in izrekel z ogromno večino neomajeno zaupanje onim, katerim v resnici leži na srcu ljudsko blagostanje.
Zgodovinsko znameniti zmagi v Šenčurju so sledile zmage v Preddvoru, Cerkljah. Sv. Katarini, Tržiču in Kovor ju Brez boja so izrekle zaupanje našim voditeljem občine jezersko. Mavčiče, Smlednik. Besnica. Predoslje in Naklo. Ljudstvo je izreklo na svobodnih volitvah svojo sodbo. Nikomur ni bilo treba več stati v kotu in vporabljati rožnega venca za seštevanje volilcev, nikdo ni bil več zaprt radi tega ker je upal kandidirati na nasprotni listi ali ker je bil predstavnik opozicijske liste. Glasovalce se je vpisovalo v zapisnik one liste, za katere je volilec glasoval, ne pa narobe. Glasovali niso ne odsotni ne mrliči.
A' naši bilanci moramo vpoštevati tudi nek prav poseben pojav, katerega se odkrito veselimo. Nastopilo je strez-njenje pri večini onega dela naših slovenskih ljudi, ki so nekaj časa služili pod gospodstvom bivšega ministra Pu-clja. Vse kar je še ostalo poštene slovenske krvi, se .je pri teh volidvah /družilo v celoto, ki jo predstavlja slovenski narod. Prav posebno radi ugotavljamo, da se to ni zgodilo radi kakega pritiska ali radi kake neznačaj-nosti ali politične ifemorale, ampak iz globokega spoznanja, da so jim bili gospodje iz bivše samostojne kmetijske stranke le zvodniki, ne pa vodniki. U-videli so, da bodo le v slovenski katoliški skupnosti mogli doseči svoje cilje. V našo vas se vrača zopet mir in složno delo za javne dobrine.
Te gotovo visoke aktivne postavke naše bilance pa moramo primerjati tudi z onimi, ki imajo deloma tudi pasivni značaj.
Kakor je naš človek po prevratu radi zmed, ki jih je povzročila svetovna vojna, izgubil jasen pogled in šel po večini za nekaj časa v nasprotne tabore, tako je prinesla precej zmede tudi gospodarska in politična kriza, ki je bila
posledica prejšnjega režima. Kadar je vse neurejeno, takrat imajo demagogi največ uspeha.
V letu 1936 smo doživeli mnogo štraj-kov. Štrajki se v večji množini pojavljajo le takrat, kadar se popravlja in dviga gospodarstvo. Delavec zasluti boljši dohodek podjetnika in želi tudi zboljšanje svojega zaslužka. To je povsem pravilno in normalno. Tudi štrajki v našem okraju bi bili potekli popolnoma mirno v korist delavstva, če se v mezdni spor ne bi bili vmešali neki politični agenti ter štrajk sprožili prezgodaj in napačno svetovali delavstvu, da naj ostane v obratih. Gospodarska in politična kriza, ki je razjedala več kot 5 let našega človeka, mu je ubila vsako zaupanje do oblasti ter je omogočila, da so ti laži-voditelji uspeli s svojimi nasveti. JNS-arji so biii tisti, ki so s svojim potvarjanjem listin in nezakonitimi dejanji ubijali in ubili vsako zaupanje preprostega človeka v oblast. Ni čuda, da ni pomagal noben pouk oblasti, noben pameten nasvet dobrih ljudi in da tudi treznost precejšnjega dela delavstva ni mogla premagati zablode ter da je seveda nujno moral slediti izgon. O tem izgonu so potihnile govorice o mrtvih, pohabljenih, prebodenih itd.- ker laž ima kratke noge. Še danes pa razlaga uslužbenec OUZD, da ni treba volit onih, ki so delavce tepli. Pri tem pa ta poštenjak ne označuje JNSar-jev kot glavnih krivcev, da delavci niso mogli spoznati pravočasno svojega napačnega ravnanja, ampak označuje kot take pristaše JRZ, ki prinaša zopet svobodo in dvig gospodarstva, kar oboje edino omogoča delavstvu uspeh pri štrajkih.
Naš ban dr. Natlačen, ki je osebno vodil pogajanja, je po trdem boju uspel, da je kljub napakam, ki so bile delavstvu od tujih agentov podtaknjene, zaščitil naše industrijsko delavstvo v celi Sloveniji tako, kakor doslej še ni bilo zaščiteno.
Med pasivne postavke moramo vpisati tudi napake delodajalcev, ki niso še spoznali pomena našega pokreta in so celo dali zaščito onim, ki so se proti našemu pokretu borili, dočim so v mnogih slučajih naši prijatelji po nedolžnem trpeli.
Pod vtisom laži in obrekovanj, ki so se razširjale po štrajku, je uspelo našim nasprotnikom, da so pri približno 1.200 volilcih dobili v občini Stražišče 44 glasov več kot naša lista. Ta edini in le slučajni uspeh pa je vendar opogu-. mil nekaj nezrelih mladičev, da so začeli sanjati o komunizmu. Ta tuja cvetka, ki se je tudi že drugod otepajo pa pri nas ne bo pognala korenin. Naš narod je preveč zdrav in priden, da bi se ukvarjal s takimi fantazijami. Za nas je poraz v Siražišču le epizoda, ki bo ostala osamljena kot slučajnostmi, vendar tudi pouk za bodočnost.
S prevzemom oblasti v občinah se je zasidrala JRZ po celi državi tako močno, da nima več resnega tekmeca. Tudi občinsko gospodarstvo je prešlo v roke ljudi, ki imajo na srcu resnično skrb za ljudski blagor.
Še prejšnjo zimo so hodile cele gruče brezposelnih po deželi ter prosile za pomoč, tuintam pa celo ogrožale javno varnost. Tega letošnja zima več ne pozna. Le še posamezniki so, ki morajo na ta način prositi pomoči, vendar ti posamezniki niso več v nadlego.
Z večjim zaupanjem gleda vsak gospodar na bodočnost ter spoznava, da so prinesli naši voditelji novega poguma in novega duha, pa tudi novih virov blagostanja. Nove politične smeri
v naši notranji in zunanji politiki so povečala.
omogočile tudi drugačno gospodarstvo Ako tedaj primerjamo naše aktivne
pri nas doma. in pasivne postavke, smeino biti z našo
Javna dela so začeta in se priprav- bilanco za leto 1936 pač zadovoljni,
ljajo druga, ki bodo vzpon navzgor še ur.
Socializem in krščanstvo
Dve sili si danes stojita nasproti, ki hočeta pomagati do boljšega, lepšega življenja, socializem in krščanstvo. Pri šla je ločitov duhov. Socializem, ki je v svoji skrajnosti in doslednosti komunizem in boljševizem, je v svojem nauku in življenju smrtni sovražnik krščanstva.
Socializem uči na podlagi Marksove-ga nauka, da je na svetu le gola snov, materija, da obstoja le to, kar se more videti, slišati, otipati, meriti. Duhovnega sploh ni, ni duše, in Boga, ni Z veli -čarja, po smrti človekovi je vsega konec, in nebes in ni pekla. „Razen narave in človeka ne obstoja nič," uči Marks. Marks hoče biti v svojem nauku dosleden, zato poziva delavstvo, da naj osvobodi vest verskega strašila, kakor on imenuje vero. Marksov materialistični svetovni nazor pa ne spodko-puje samo vere, ampak tudi krščansko moralo. Če ni Boga, potem tudi ni božjih zapovedi. L. 1847 sta Marks in En-gels izdala takozvani komunistični manifest in v tem manifestu imenujeta zapovedi božje meščanske predsodke, za katerimi se skrivajo meščanske koristi. Socializem zagovarja nasilne prevrate, ruši krščanski zakon in družino, pravi, da je prisega nekaj praznega, kar nič ne pomeni. Greha, žalitev neskončnega svetega Boga, socializem ne pozna, o njem pri socializmu ni govora.
Kakor v svojem nauku, trko je socializem tudi v življenju poln sovraštva do krščanstva. To predvsem kaže njegov tisk, ki rad daje besedo najbolj nevrednim in veri sovražnim pisateljem. Največ sovraštva, pravega barbarskega sovraštva pa kaže do Boga gotovo ruski sovjetski tisk, ki je poln bogokleti j v besedi in sliki.
Nadaljni dokaz za sovraštvo proti veri pa kaže tudi bratstvo, ki ga socialna demokracija sklepa s svobodomisleci.
Največje sovraštvo kažejo do duhovnikov, verskih služabnikov. Neki duhovnik pripoveduje, da je bil nekoč klican k smrtni postelji nekega sociali-
sta, ki že leta in leta ni prejemal sv. zakramentov. Njegovi tovariši so mu grozili, da mu bodo vzeli vsako podporo iz bolniške in pogrebne blagajne, če sprejme duhovnika in se spove, čeprav je imel kot član pravico na izplačila, — Sovraštvo do vere ne pozna ne pravice ne ljubezni. »Krščanstvo in socializem", danes bi rekli komunizem, „sta si kot ogenj in voda", tako je zapisal v svojih spisih neki socialistični voditelj.
Al more biti katoličan socialist? Ali more biti katoličan naročen na socialističen list, biti član socialističnega oz. danes komunističnega društva in voliti skupaj s sovražniki Cerkve in njenega nauka? Gotovo da ne. Kdor ve, kaj hoče socializem, kaj hoče komunizem — veliko število še ne ve in pričakuje odrešenja od njega — pa kljub temu z njim drži, izdaja svojo vero. Nihče se ne more izgovarjati, da se samo v gospodarskih zadevah naslanja na socializem, drugače pa je še veren, življenje nam kaže drugače. Kar ima socialistično gibanje dobrega, to ima tudi krščanstvo še v večji meri.
Kršanstvo nas uči, da ni tu še popolne sreče, kaže nam na nebesa, kjer nas popolna sreča čaka, a pri tem se pa tudi trudi, da ublaži kolikor more socialne razmere tudi na tem svetu. Krivičen je torej očitek komunistov, da nas vera tolaži samo z boljšim življenjem na onem svetu, da hoče reveže nekako omamiti s svojimi nauki, da bi jih kapitalisti laže izžemali in izkoriščali. Ko bi se uresničile velike zamisli papeških okrožnic, ko bi živeli bolj do naukih namestnika Kristusovega, ko bi vsak najprej pri sebi začel dosledno izvajati Kristusovo zapoved: „Ljiibi svojega bližnjega kakor samega sebe." drugačno bi bilo življenje na zemlji.
Ne toliko lepih besed, ki se kmalu in nrav rade pozabijo, več življenja, več Kristusovega duha nam je treba, duha ljubezni in pravice. Za tega duha pa se mora boriti najprej vsak sam pri sebi, potem v družbi in državi.
Spremembe pri gasilcih
Štev. 3852 Ljubljana, 31. decembra 1936.
Z ozirom na dejstvo, da se je na novo ustanovilo sresko načelstvo Škofja Loka, s sedežem istotam, z ozirom na določila § 46 in 75 zakona o organizaciji gasilstva je osrednji odbor Zajednice dravske banovine v Ljubljani na redni seji dne 15. decembra 1936. sklenil:
1. Razspusti in likvidira se sedanja gasilska župa sreza Kranj.
2. Ustanovi se nova gasilska župa sreza Kranj.
3. Ustanovi se nova gasilska župa sreza Škofja Loka.
Izvršujoč gornji sklep se razrešuje celotna uprava in nadzorni odbor sedanje gasilske žu-pe sreza Kranj in sicer — ne glede na to, ako je kdo pomotoma izpuščen, ali pa napačno naveden :
Upravni odbor:
l.Križnar Anton, starešina; 2. Jeglič Blaž. namestnik starešine; 3. ing. G ros Ožbolt, tajnik; 4. Kavčič Jože, tajnikov namestnik; 5 Kavčič Ivan, član uprave; 6. Sajovic Franc, član u-prave; 7. Sušnik Martia, član uprave, 8. Ce-nažar Ivan, član uprave; 9. Depoli Jurij, blagajnik.
ter nadzorni odbor:
i. Peclar Jožef; 2. Kuhar Ignac; 3. Košmelj Leopold; 4. Globočnik France; 5. Bohinc Jernej.
Istočasno se imenuje novi gasiiski župi sre za Kranj začasna uprava in nadzorni odbor
in sicer:
Upravni odbor:
l.Dr. Igo Šilar, odvetnik v Krp.nju starešina; 2. Golmajer Franc, usnjar pri tv. Runo Tržič, kot namestnik starešine: 3. Ivane Boris, Kranj, kot tajnik; 4. Križaj Franc, posestnik, Pivka p. Naklo, kot blagajnik; 5. Potočnik Andrej, posestnik. Luže, kot odbornik; 6. Snedic Franc posestnikov sin, Sp. Duplje, kot odbornik; 7. Zupane Franc, posestnikov sin, Breg, p. Stražišče, kot odbornik; 8. Bobnar Franc, posestnik, Voklo, kot odbornik.
Nadzorni odbor: Ješe Anton, žel. uslužbenec Zg. Bitnje, Do-linšek Janez, delavec, Tupaliče; Jošt Andrej, posestnik, Podiabor, p. Podbresje; Fortuna Martin, Kranj, usnjar v Kranju; Zavrl Jožef. Velesovo.
Za likvidatorje sedanje žnp* Kranj se imenuje
1. Rupnik Josip, namestnik tajnika Gasilske zajednice Dravske banovine v Ljubljani, predsednik prost. gas. čete v St. V«du nad' Ljubljano, kot likvidator — predsednik.
2. Dr Silar Igo, odvetnik v Kranju, kot član.
3. Matek Josip, tajnik Ljudske posojilnice T Skofji Loki, kot član.
Novoimenovana župska uprava in nadzorni odbor sta dolžna v smislu S 75 zakona o orga-
»GORENJEC
nizaciji gasilstva opravljati nujno in neodložljive tekoče posle, v najkrajšem času popraviti morebitne nepravilnosti in nezakonitosti v delovanju bivSc župske uprave in posameznih gasilskim čet. Pri izvrševanju poslov mora nova župska uprava paziti na določila § 37 zakona o organizaciji gasilstva, da se za novo gasilsko župo v zakonitem roku izvedejo volitve stalne župske uprave in nadzornega odbora sove župe sreza Kranj.
V novo župo sreza Kranj spadajo vse gasilske čete, ki se nahajajo na ozemlju sreskega načelstva Kranj.
Novo imenovana začasna župska uprava in nadzorni odbor morata takoj pričeti s poslovanjem.
Razrešena župska uprava in razrešeni nadzorni odbor morajo takoj izročiti dosedanje posle gori imenova- im likvidatorjem. Likvidatorji morajo izvršiti likvidacije dosedanje gasilske župes reza Kranj.
Likvidacija se mora predvsem nanačati na iazdelitev dosedanjih poslov in premoženja dosedanje župe sreza Kranj.
V slučaju, da bi razrešena župska uprava odnosno razrešeni nadzorni odbor ne hotel izročiti poslov, naj se likvidatorji odnosno predsednik likvidator obrne na sresko načelstvo s prošnjo za posredovanje v smislu določil zakona o upravnem postopku.
Gasilska zajednica dravske banovine.
ladinska kmečka zveza
Nobeno gibanje ne more postati resničen pokret, če iu zajame mladine. V mladini je idealizem in želja po udejstvovanju še prav posebno izrazita; v mladih srcih kipi življenjska sila, ki hoče zunanje dejavnosti. Organizaciji, ki ume prav ujeti vihar mladih src v svoja jadra, je zagotovljena bodočnost in moč.
Kdor ima priliko pogledati od blizu znamenite, velike pokrete evropskih narodov in išče gonilne sile, bo povsod odkril iste vrelce: mlade ljudi. Nacionalni socializem v Nemčiji, ki je kakor velikanska povodenj preplavil vso nemško državo, in sili že v druge dežele, črpa svojo moč iz mladine. Nacionalno--socialistična Nemčija je v rokah mladih ljudi: ne pravim, da je prav kar se godi pod Hitlerjem v Nemčiji, ali eno trdim: človek mora spoštovati in občudovati ogromni zalet tega pokre-ta in na drugi strani naravnost vzorno organizacijsko tehniko, ki seže v vsa področja in povsod z uspehom. Ako hodiš v Nemčiji po u-rauih, kjer se oblikuje bodočnost nemškega kmeta, naletiš povsod na izobražene aLade ljudi, celo na najvišjih mestih. Ti so prepojeni s hitlerjanskimi nauki, neumorni vstrajni, idealni delavci za svojo idejo in iščejo vedno novih potov, kako bi svoj načrt čimpreje uresničili in čimpopolneje udejstvili. Njim se pridružujejo po večini mladi strankini ljudje, organizatorji in vneti delavci po deželi, kj so v svojem navdušenju naravnost fanatični. Navodilo od zgoraj, o katerem so prepričani, da je dobro premišljeno in za pokret koristno, jim je svet ukaz. Nič ne kritizirajo na levo in desno, tega Hitlerjev pokret sploh ne pozna. Dobro ve, da je v tem že kal neuspeha.
Podoben silen zamah najdemo v belgijski kmečki zvezi (Boerenbond). Organizacija flam-skih kmetov je tako močna in silna, da zunaj nje tamkajšnemu kmečkemu človeku sploh ni obstanka, ker dan na dan na lastni koži čuti, da nikamor ne more, dokler ni njen član. Tudi to združenje odločilno gradi na mladino, saj
ima pri večini farnih kmečkih zvez povsod tudi mladinske kmečke zveze za fante posebej, za dekleta posebej, pri centrali v Leuvenu pa poseben, samostojen mladinski odsek. Belgijska kmečka zveza je že ustaljena organizacija zato pri njej na zunaj ni videti onega zaleta, kakor na primer pri nacionalnem socializmu v Nemčiji. Kdor pa dobi vpogled v drobno, skrito delo po posameznih društvih, kdor pregleduje delovne načrte in prebira poročila o že izvršenem delu, mora sneti klobuk z glave.
Mislimo, da nam ni treba iskati vzora za organizacijo in delo kmečke zveze drugje, kakor pri Belgijski kmečki zvezi. Saj ta organizacija slovi skoro po vsem kulturnem svetil kot vzorna in posnemanja vr.xhia.
Zveeta narodnemu čustvovanju katoliških flamskih kmetov sloni na trdnih katoliških temeljih, ki jih tamkaj s povdarkom držijo za edino dovolj močno podlago, ki je na njej zgradba organizacije varna. Po pravilih in ponovnem zatrjevanju se pa belgijska Kmečka zveza varuje vmešavanja v dnevno strankarsko politiko; ona hoče biti stanovsko zastopstvo flamskega kmečkega stanu.
Na teh treh osnovah smo tudi mi zgradili svojo Kmečko zvezo. Ohranjati hočemo veko-vito katoliško versko zavest našega kmeta in na njej graditi njegovo stanovsko organizacijo, ki ne bo posegla v strankarski politični boj. Povdarek glede politike leži v besedi strankarsko, kajti vse javno delo za kmečke koristi je politika, a ni strankarska politika.
Da bo naša Kmečka zveza res zajela v svoje vrste v bližnji bodočnosti ogromno večino kmečkega ljudstva obeh spolov in vseh starosti, je treba iti k belgijskim Flamcem po vzor notranjega ustroja in ga prilagoditi našim razmeram. Ne rečem, da posnemajmo. kajti vsak narod ima različne posebnosti, in kar enemu pristoja je za drugega zanič. Vendar nam ni treba delati dragih poskusov, katere so že po svetu zavrgli kot nerabne in da nam ni
treba v šolo, treba je vzgojiti mladino. Iz tega sledi, da bodi naša prva in največja skrb posvečena vzgoji mladih ljudi, ki imajo po naravi dar, da vplivajo na soljudi in dar vztrajnosti ter požrtvovalnosti pri delu za splošnost. Dobra verska vzgoja je podlaga vsemu. Seveda vsak po naravi obdarjen fant z lastnostmi, katere smo zgoraj omenili pa še ni sposoben, da svoje sposobnosti uveljavlja. Treba je prav in na pravi način delo zastaviti. Treba je biti v najvažnejših vprašanjih svetovnega nazora, v stanovskih kmečkih vprašanjih in organizacijskem delu trdno podkovan. Poleg tega mora dobiti mladina v svojo notranjost živega ognja navdušenju za svoj .stan in njegove svetinje. Za vse to je treba temeljite priprave.
Če spet vzamemo za zgled Belgijo vidimo, kolikšno važnost polaga na to belgijska Kmečka zveza. Leto za letom prireja večdnevne skrbno pripravljene tečaje. Pri farah pa se vr-še zimo za zimo tkzv. večerne šole, ki trajajo dve zaporedni zimi. Tu se kmečki fantje zase in dekleta zase šolajo ne samo v strokovnih predmetih, marveč tudi v splošni izobrazbi. Poučujejo ljudskošolski učitelji in strokovnjaki Kmečke zveze, ki jih je veliko število. Z izobrazbo, pridobljeno v večernih šolah pridejo v vaditeljske tečaje, kjer jih utrdijo v dobrem in izobrazijo za ljudi, ki naj postanejo duša kmečkega pokreta v fari.
Ni mogoče na tem mestu v podrobnosti razpravljati o vsem. Kolikor navajamo te stvari, storimo za to. da pokažemo umestnost in potrebo vzgoje mladino.
Kako to izvesti?
Težko je pravo pogoditi. Tu bo treba ubrati lastno pot, tujina nam nc more dati pravega vzorca.
Zamislili smo si zit začetek vodiljske tečaje za vodje Krajevnih mladinskih kmečkih zvez, ki se naj bi vršili vsako leto in na katerega bi bili sprejeti najsposobnejši fantje iz vsakega okraja.
V zadnji okrožnici, ki smo jo razposlali vsem krajevnim Kmečkim zvezam, smo podrobno razložili, kako si ta tečaj predstavljamo in kakšna snov se bo približno na njem obravnavala. Za letošnjo zimo nameravamo prirediti tečaj samo za okrog 30 funtov in če bo šlo tudi za toliko deklet, prihodnje loto pa bi se to lahko razširilo. En sam povdarek pa smo stavili v tej okrožnici, nunireč, da pridejo na tečaj res dobri in sposobni fantje.
Glavni odbor Kmečke zveze hoče, da Kmečka zveza postane stanovski pokret, ki mora zajeti vse plasti kmečkega ljudstva zlasti pu mladmo. Iz tega razloga bo poskrbela, da se bo pri vsaki krajevni Kmečki zvezi osnoval mladinski odsek z nazivom Mladinska kmečka zveza.
Če bomo navdušili kmečko mladino za svojo stanovsko organizacijo in če ji bomo mogli dati tudi prave sirokovne podlage in smisla za organizacijo v splošnem, smo lahko prepričani, da se bodo začela vprašanja kmečkega ljudstva, ki z dneva v dan postajajo bolj pereča polagoma reševati. Kmečki stan bo posUI enakovreden drugim stanovom in ne bo se g« moglo prezreti, kot se je to dogajalo do sodni.
Kaj to pomeni?
Kakor že na drugem mestu poročamo, je sedaj gasilska zajednica dravske banovine razrešila upravo gasilske župe v Kranju in imenovala začasno upravo. Nočemo razpravljati o vzroku razrešitve, ki je dovolj jasen za vsakega, ki količkaj pozna ustroj gasilstva in zakon o organizaciji istega. Pač pa je značilen postopek članov razrešene uprave pri predaji poslov likvidacijskemu odboru.
Likvidacijski odbor je namreč sklical sejo razrešene uprave za 7. t. m. na kateri seji bi morali vsi funkcionarji oddati vse posle istemu kakor tudi vso imovino. Dolžnost odbora pa je bila, da pravilno razdeli vso imovino kakor tudi poslovanje na staro kranjsko župo in pa na novo ustanovljeno župo škofjeloškega o-kraja. Ob določenem času so čakali člani likvidacijskega odbora v občinski posvetovalnici na vabljene funkcionarje, vendar istih ni bilo od nikoder. Od celega upravnega odbora je prišel samo oden in še ta ni imel nobene fukcije združene s poslovanjem. Prihajala so pa odboru    opravičila od vseh treh glavnih
funkcionarjev in sicer starešine Križnar Aa-tona, tajnika ing. Grosa Ožbolta in blagajnika Depoli Jurija, da ne morejo priti na sejo, ker imajo »neodložljive posle**, ker jih veže-dolžnosti »privatne službe" in t. d.
Seveda ni ostalo likvidacijskemu odboru nič drugega, kot da je zaprosil pri okrajnem na-čelstvu za intervencijo, kot mu je tudi v odloku gasilske zajednice bilo naročeno. Okrajno načelstvo je izdalo pod št. 504/1 vsem trem gospodom odlok, s katerim jim naroča, da takoj a najkasneje do 14. ure 7. t. m. oddajo vse posle in župno imovino likvidacijskemu odboru. Sedaj pa se je šele obrnilo. Gospod tajnik je namreč že prej izjavil, da poslov ne bo oddal in prosi za ekzekucijo, gosod blagajnik pa je-odgovoril, da je vso imovino z blagajno vred in knjigami oddal starešini Križnarju. V blagajni je bilo menda gotovega denarja v veliki vs*ti: reci in beri 38 pura. Kako je to mogoče v današnji moneti. nam ni razumljivo.
Nastane pa drugo vprašanje, glede blagajnika namreč, kako je isti smel oddati blagajno
Gorenjci nosilo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poceni
TI V A R OBLEKE
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Mu bomo že pokazali! Ne bo dolgo več v Kranju!
Ugotoviti moram, da je ogromna večina prebivalcev mesta in vasi, pa naj bodo te ali druge stranke, obsojala krivično preganjanje in posebno to, da so nas vlačili po ječah. Ko sem se vrnil iz preiskovalnega zapora v Kranj, me je prišlo pozdravit in mi častitat tudi mnogo pristašev JNS. Gotova družba pa je bila radi moje vrnitve presenečena. Prej so govorili, da me ne bo več nazaj v Kranj, da bomo vsi zaprti po osem let in še več. Najbolj pa je gotove jezilo, da so prihajali vsi ^prevratni in separatistični in protidržavni elementi" iz ječ domov ponosni in še bolj borbeni. Nekateri bi bili pač radi videli, da bi se vračali domov zgrevani, potrti in oplašeni, pa nič tega ni bilo.'
Prvo nedeljo po vrnitvi hočem ob kaki 5 uri zjutraj v cerkev, pa me pred župniščem čaku neki mož in mi pravi: „G. župnik, pazite se, sklenili so. da vas nadzirajo, posebno na pridige bodo pazili, da bi vas. zopet spravili nazaj v zapor."
„Hvala lepa za opozorilo! Se nič ne bojim. Kar mirni bodite."
Pri pridigi sem imel seveda poslušalce, ki sicer ne prihajajo v cerkev, eden je tudi za menoj pisal kar v cerkvi. Ker sem vedel, da po farizejsko pazijo, kje bi me ujeli v besedi, sem pridige večkrat napisal in bral na prižnici. v cerkvi sem pa dal prepis pridige citati kakemu moškemu, da sem imel pričo, da sem v resnici to
pridigal, kar je bilo napisano. Tiste dni je bil obsojen g. kaplan Špendal v Naklem radi svoje pridige, dasi je imel pridigo napisano. Toda dokazati ni mogel da jc res isto pridigal, kar je imel napisano. Nekateri učitelji so namreč pričali, da je drugače pridigal, kakor je imel napisano. Da sem torej imel dokaz, da sem v resnici to pridiga1., kar sem imel napisano, sem dal prepis svoje pridige kakemu moškemu, ki je za menoj v cerkvi bral, kar sem jaz bral na prižnici. Seveda so ljudje še posebno z zanimanjem poslušali take pridige, ki sem jih bral. ker so vedeli, čemu berem.
Da je bila ta opreznost na mestu, spričuje iudi sledeči slučaj:
Bilo je mislim 1. 1931. Nekoč pride v župno pisarno okrajni glavar svetnik Znidorčič, s katerim smo v Kranju kar lepo shajali, in mi pravi: ..Gospod župnik, proti vam imam neprijetno ovadbo. Nekdo vas je ovadil, da ste lani ob priliki državnega praznika v svoji pridigi alu-dirnli na to, da naš kralj ni katoliške vere in da ste s tem hoteli ustvariti gotovo nerazpolo-žen je."
Osirmel sem.
Po kratkem premisleku pravim: ..Gospod načelnik, suj ste bili sami takrat navzoči pri moji pridigi, saj morate vi vedeti, kaj sem pridigal in če je bilo kaj takega, kar bi bilo neprimerno.
G, glavar se je nasmehnil in rekel: .Jaz nisem ničesar našel slabega v vaši pridigi. Moja žena je bila takrat tudi navzoča, pa je potem doma še povdarjnla. kako lepo in patrijotično ste pridigali."
„G. glavar, sicer imam pa hvalabogu še skico dotične pridige. Ril» je nedelja in sem razlagal
na prižnici ob priliki državnega praznika oni znani evangelij: ..Dajte cesarju, kar je cesarjevega . . ."
Napravila sva zapisnik in zadevo je g. glavar položil ad aeta.
Ko bi bil takrat kdo drugi za okrajnega glavarja in ko bi ne imel pridige skicirane in bi se ne mogel več spomniti, o čem sem takrat govoril, pa bi bil morda že takrat moral v luknjo. Najbrž je ovaditelj tudi na to računal, da po enem letu ne bom sam več dobro vedel, kaj sem takrat pridigal in da tudi ne bo mogoče dobiti priče, ki bi mogla točno povedati, kaj je bila vsebina pridige. Pa se je k sreči ovaduh u računal.
Tiste čase se je moralo mnogo duhovnikov zagovarjati pred sodiščem in pred policijskimi oblastmi radi pridig. Nekateri so bili kaznovani. Ge kdo išče pezdirja, lahko v vsaki pridigi kaj najde. Priče se pa vedno lahko dobe, ki pridigo tako razumejo, kakor je za nje primerno . . . Radi tega je bila torej previdnost vsekakor na mestu.
Ko govorim že o ovadbah, naj omenjam še to. da je bila isti čas vložena ovadba pri okrajnem glavarstvu proti meni tudi radi tega, da pišem besedo kralj z malo začetno črko in da s tem kažem svojo nernzpoloženje proti kralju. Ko je g. okrajni glavar Znidaršič ovaditelju pokazal Jutro, ki tudi piše besedo kralj z malo začetno črko, takrat se je ovaditelj šele potolažil. Če Jutro piše besedo kralj z malo začetno črko, potem to ni proiidržavno; če bi pa Jutro slučajno ne bilo tako pisalo, bi bilo pa gotovo to veliko protidržnvno in separatistično - in antidinastično dejanje, če bi drugi tako pisali!
»GORENJEC« ™~
in blagajniške knjige starešini. Po S 43. točki 4 zakona o organizaciji gasilstva edino blagajnik hrani vso gotovino in ostalo župsko imovino in je za to svoje poslovanje tudi materialno odgovoren. Zakaj je blagajnik zanemaril predpis tega S nam ni znano.
Tajnik župe, ki ima že vse stvari, ki se ti-dajo ni storil tega tudi do stavljenega roka. dajo, ni sotril tega tudi do stavljenega roka. Uradnemu organu, ki mu je dostavil tozadevni odlok sreskega načolstva, ni hotel podpisati iz-ročilnice, čeprav je isto prej prebral. Mislil je namreč, da bo na ta način odklonil od sebe tudi dejstvo, da je vzel na znanje odlok o oddaji poslov.
Starešina sam pa je odpotoval po neodložljivih poslih v Železnike.
Upamo, da bo sresko načelstvo energičnim korakom tudi tukaj napravilo red. Nas samo dati svoje posle in zavlačujejo vso stvar. Sli-dati svoje posle in zavlačujejo vso stear. Slišali smo celo o okrožnic; gasilske zajednice. iz katere bi sklepali, da so se godili slučaji, k<, niso posamezne gasilske čete hotele sprejemati za člane one, ki niso njihovega političnega prepričanja. Kako škodljivo in neutemeljeno je tako postopanje za naše gasilstvo, ki mu je vendar glavni cilj, pomoč bližnjemu, bo vsakemu jasno!
Novoimcnovana uprava je imela že svojo prvo sejo ter posluje naprej.
edenske novice
IZ UPRAVE.
Današnji š\. 'ki prilagamo položnice. Vse prosimo, da naročnino takoj nakažejo do
konca tega meseca. Kdor ne more, naj nam sporoči.
Mnogi vprašujejo, ali bodo Senčnrski dogodki izšli v knjigi. Dajemo na znanje, da se bo knjiga tekom tega leta že dobila.
Naročajte naš tednik Vašim v tujino!
KRANJ
Igra „KRALJ Z NEBA" se bo ponovila v soboto (9. jart.) ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo (lO.jnn.) ob 4. uri popoldne. Do sobote zvečer predprodaja vstopnic v ..Iliriji", potem pa pri g. R. Marklju.
Gibanje prebivalstva leta 1936 v kranjski župniji. Rojstev je bilo 150, med temi je bilo nezakonsko rojenih 14. Umrlo je 67 oseb. Okli-eani so bili 104 pari, poročenih doma 63 parov, drugam se je šlo poročit 13 parov. Sv. obhajil je bilo v župniji razdeljenih 97.000, če štejemo da šteje kranjska župnija 6000 duš, pride na vsakega župljana povprečno po 16 sv. obhajil na leto.
Pevski odsek Prosvetnega društva, bo imel v torek, dne 12. januarja ob 8. uri pevsko vajo, katere naj se zanesljivo vsi udeležijo. Vaja za koncert.
-Gorenjski rejec malih živali" v Kranju obvešča vse člane, prijatelje in ljubitelje malih živali, da se vrši v nedeljo dne 10. januarja (937. ob 9.30 uri v društvenih prostorih gostilne Lukeš, (Glavni trg v Kranju) II. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1 poročila odbornikov, 2 obračun in odobritev, 3 volitev odbora 4. sprememba pravil in 5. predlogi in slučajnosti.
Prijatelji rejskega pokreta. udeležite se pol-noštevilno. nuj ne manjka nobenega! Vsi ostali vljudno vabljeni! ODBOR
Obrtništvo. Obrtna veselica bo letos kot ponavadi v prostorih hotela Stara pasta, in sicer t soboto, dne 16. januarja. Da se na obrtni zabav ii razvije res prava domačnost, je vsak posetnik naših prireditev prepričan. Dekora-terstvo je tudi stroka, ki spada med rokodelstvo, zato pa bo tudi letos s pomočjo pridnih deklet pruv svojevrstno urejeno. Za ples bo skrbela priznana kavarniška godba. Za ostalo kar spada zraven pa je tudi že preskrbljeno. Društva in ostale organizacije naprošamo, da na ta dan ne prirejajo veselic.
Obrtno šolstva Ravnokar je izšla uredba za vajence, ki so obvezni pohajati k pouku obrtne šole. Ta uredba določa, da morajo vsi vajenci, ki so dovršili 18 let, še nadalje pohajati v šolo, ker se drugače ne bodo pripustili po prestani učni dobi k skušnji za pomočnika. Enako pa morajo vsi vajenci, ki jim učna doba poteče pred 18 letom, še nadalje pohajati v šolo. Mojstri in oni vajenci, ki se uče v o-kolišu, v katerega sega obvezno obiskovanje obrtno šolskega ,pouku, naj se ravnajo po tem predpisu.
Skupno združenje obrtnikov.
Vajeniške skušnje bodo v mesecu februarju. Vsi oni, ki bodo prosti do tega časa, naj se prijavijo v pisarni združenja. Uradne ure so od 9. — 12, in od 2 — 4 ure vsak dan
Skupno združenje obrtnikov, Kranj.
.Kralj z neba" na odru v Ljudskem dotrn..
Mnogo večerov je prebila mludina kranjske farc pri skušnjuh za Gregorinovo igro „Kralj z neba", ki nam prikazuje dogodke ob Kristusovem rojstvu.
V toick 5. januarja, na večer pred sv. Tremi kralji je bila prva vprizoritev. Morda so bili igralci slabo razpoloženi, morda je bila slabo zasedena dvorana kriva, da prvikrat res ni šlo tako kot bi želeli. Kar ni se nam hotelo vzbuditi pravo občutje. A nn praznik smo bili
res prijetno presenečeni. Vsi igralci so se potrudili, da so kar najlepše pripomogli lepi drami do uspeha. Pred našimi očmi so se vrstili lepi prizori iz Nazareta, kjer smo gledali o-znanenje Marijino, videli smo krutega Heroda in njegov dvor, ki ne mara novorojenega Kralja, gledali smo pastirje na betlehemskih poljanah, ki so sprejeli med sd Marijo in Jožefa, poslušali angelsko petje: Slava Bogu na višavah!
Poslovanje zdravstvenega doma. Zdravstveni dom v Kranju je začel z Novim letom redno poslovati pod vodstvom stalnega zdravnika. V kratkem priobčujemo namen in naloge Zdravstvenega doma,, kakor tudi nov urnik ]Wxslovanja v domu:
Zdravstveni dom ima tri oddelke:
1) Dečji dispanzer s posvetovalnico za matere
in dojenčke.
2) Posvetovalnico za noseče žene.
3) Šolsko polikliniko.
V dečjem dispanzerju se bodo zdravili brezplačno vsi dojenčki in mala deca siromašnih staršev ob torkih in četrtkih od 3 do 3 popoldne. V posvetovalnici za matere in dojenčke bodo dobile vse matere z dojenčki in malo deco brezplačno nasvete v vseh vprašanjih nege in prehrane dojenčkov in male dece, kakor tudi v vseh ostalih zdravstvenih vprašanjih brez ozira na premoženjske razmere mater. Posvetovalnica za matere in dojenčke bo poslovala vsak petek od 3 do 5 ure popoldne. V posvetovalnico smejo privesti matere le zdrave dojenčke in zdravo malo deco, to pa radi tega, da se ne bi okužila zdrava tleča od bolne. Vsako sredo bo vršilu zaščitna sestra obiske po domovih dojenčkov.
V posvetovalnici za noseče žene bodo dobile noseče žene vsak ponedeljek od 3 do 4 ure po]K>ldne brezplačno nasvete v vseh vprašanjih nosečnosti, o pripravi za porod in o negi dojenčka v prvih dneh življenja.
V šolski polikliniki se bo zdravila šolska deca (siromašna brezplačno, premožni proti plačilu zdravil) vsak torek od 8 do 12 ure, v četrtek od 8 do 10 ure. v petek od 8 do 12 ure, v soboto od 8 do 12 ure. V navedenih dneh dobijo tudi roditelji učencev brezplačno nasvete v vseh vprašanjih, ki se tičejo zdravja učencev. V ponedeljek in sredah od 8 do 12 ure se bodo vršili splošni redni pregledi učencev.
Zdravstveni dom posluje v Kranju. Prešernova ulica 6 (v Štempiharjevi hiši).
Pod okoliš Zdravstvenega domu v Kranja spadajo sledeče občine: Kranj. Stražiščc, Pre-doslje, Šenčur, Naklo, Besnica in sledeče šole: Drž. realna gimnazija v Kranju. Drž. tekstilna šola v Kranju, Deška narodna šola v Kranju, Dekliška narodna šola v Kranju. Narodna šola Predoslje, Primskovo, Šmartno pri Kranju. Šenčur, Voklo. Trboje, Olševek, Besnica, Naklo, vendar se ga pa more poslužiti tudi prebivalstvo izven navedenih občin.
Ljubljanski konzervatoristi prirede dines v petek, dne 8. t. m. v gimnazijski telovadnici orkestralni koncert, pri katerem bodo sodelovali poleg konzervatoristov tudi člani Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. V drugem delu koncerta bodo z izvedbo dveh del umrlega komponista Adamiča počastili njegov spomin. Velik umetniški užitek nodo nudile štiri pesmi, ki jih uo zapel s spremljeva-njeni orkestra nuš priznani najboljši pevec g. ravnatelj Julij Betetto. Kot dirigent se nam bo predstavil konzervatorist g. Prevoršek Uro«, ki se je v zadnjem času uveljavil koi izvrsten dirigent.
Berite in širite
..Gorenjca"
PRIMSKOVO
Fantje! V sredo bo prišel na naš sestanek g. dekan. Prav vljudno vabimo, du se tegu sestan-udeleže vsi fantje, ki ste organizirani v naši katoliški prosveti. Pripeljite s seboj tudi ostale, ki so pošteni in ne mislijo zvijačno. —
Dne 5. t. m. je bil v gasilskem domu sestanek volilcev. Bilo je prav zabavno. Prepričani pa smo, da bodo naši volilci izvolili odbornike, ki bodo znali zastopati vsestransko našo vas v občmskem zastopstvu. Možje, fantje, nikar ne bodite otroci in ne iščite le sebe. V občinski odbor naj pridejo le tisti, ki nimajo skrivn;h namenov. Še je čas. Samo dobre katolike, slovenske može v občinski odbor, to naj vam bo misel pri nijh izbiri.
Več luči. Ze smo na tem mestu opozorili, pristojne faktorje, naj poskrbe za boljšo razsvetljavo. Bilo bi pa prav, da merodajni posvetijo z večjo lučjo v vse kote naše vasi in preženejo iz njih vse temne elemente. Proč i/, vasi morajo vsi, ki jim je zakrament sv. zakona odveč!
ŠMARTIN PRI KRANJU
Igra. V nedeljo dne 10. januarja t. 1. uprizori Dobrodelno društvo K. A. bož'čni misterij v štirih slikah »Henrik gobavi vitez". Polna globokih misli, verskih resnic in naukov za življenje po krščanskih načelih, napravlja igra na vsakega globok vtis. Zato pridite k predstavi v obilnem številu. Dvojno dobro vršite s tem. Sebi obogatite duha, društvo pu podprete gmotno in mu s tem pomagate lajšati bedo bližnjega. Opozarjamo še, da se igra vprizori samo enkrat!
TRZIC
Jutro je prineslo 27. dec. dopis, v katerem poroča „nekdo" o poteku zadnje občinske seje. Javnost sodi o tem poročilu po svoje, a ne v korist Jutrovih vrstic. Kot odgovor naj navedemo tudi mi nekaj ».cvetk", kar naj javnost potrdi, da je večina pravilno sodila pri zadnjih občinskih volitvah, druge pa naj te .nisli prepričajo, da se zamorec ne umije niti i; 100 kg mila. Jutro se spodtika nad predlo-logom, ki zahteva protest proti razmeram na kranjski gimnaziji. Nekdo se je na seji čudil, da more kaj takega priti sploh na dnevni red občinske seje. Pred tremi leti pa ni bilo nič čudnega, če je isti predlagal pozdravne brzojavke dr. Kramarju, dr. Marušiču in drugim tiranom slovenskega naroda. -■- Neresnica je, da bi bil g. župan poročal, da se bo naproše-nn revizija vršila za dobo od 1921. leta naprej. Noben datum niti omenjen ni bil. Dopis trdi, da je prišla občina 1921. leta v napredne roke. Zgodovina ve povedati, da so marsikateri naši čisti nacionalisti že pred 1921. letom bili na občinski vladi, kjer so držali z nemškutarji ali pa so se celo smatrali za Nemce. Pa, čeprav bi napredni zavladali šele 1921 leta, torej pred 15-imi leti — kje je napredek? V občinskem gospodarstvu? Občina niti gospodarskega načrta nima, ki ga oblast zahteva zdaj, ker so bili za časa naprednega gospodarstva vsi tozadevni opomini zastonj.__Kako je bila sijajna uprava občinskega gospodarstva, samo par zgledov: Vsak Tržičan in marsikateri turist pozna našo vremensko hišico na mostu. Ta hišica je začela v zudnjem času štrajkati. Kdor hoče spoznati njeno delovanje, jo mora precej krepko porukuti, da se pokaže kakšna sprememba. Vzrok bo najbrž v tem, ker še zdaj po treh letih ni plačana. — Pa to ni edin slučaj iz JNS režima pri nas. -Ima jih puno, i to za više hiljada". Samo terjatev ene tvrd-ke dosega 30.000 Din. v tem znesku je obseženih več računov, za katere se ne ve. kateri so plačani, kateri ne. Radi zastalega plačevanja je tvrdka zaračunavala bančne obresti. Zadnja taka vsota obresti znaša 1675.— Din uslužbenski davek je bil plačan zadnji dan pred predajo poslov za dobo 7 mesecev od a-prila do novembra, mesto vsak mesec sproti. Terjatev za te zapoznele obresti /naša 77.— Din, katere je zahtevala davčna uprava. — Pri prevzemu blagajne ljudske šole je bilo 54 neplačanih računov.__Prispevki za meščansko šolo so zaostali za več let nazaj, v zadnjem izkazu ta številka ni bal majhna. — Če se gospodje želijo še javljati v časopisih, bo sedanja uprava imela lahko stališče, ker bo tako izzvana dobila samo še priliko, da vsa javnost sliši še kaj drugega, nič manj zanimivega iz dobe vladanja JNS v Tržiču.
Zelo nas je razveselila vest. da je g. G. Rott \ ršilec dolžnosti ravnatelja postal pravi ravnatelj tr/iške meščanske šole. Našemu vnetemu kulturnemu delavcu iz srca čestitamo! z
V nedeljo 3. t. m. zvečer smo doživeli težko pričakovano   opereto   ..Dijak   prosjnk". Bila
----~~~~- STRAN "J
je to res opereta, ne »opereta" na plakatih. Orkester je pridno sukal svoje loke, pevci pa peli in žgoleli svoje melodije. Vse je šlo gladko in točno naprej. Celotno breme je počivalo na ramah našega organista g. Planinska M. Sam je vodil vse priprave, sam pisal note, sam je moral celo instrumentirati orkestralni del operete. Občinstvo, ki je napolnilo vso dvorano na Skali, mu je dalo navdušeno nad delom vse priznanje. Da bi mu tudi pevci pokazali svojo hvaležnost za trud, so mu poklonili taktirko s šopkom nagdjčkov. Pevci so častno izvršili svojo, pevsko vlogo tak© v zboru kakor solisti. Saj bi z imenom navedli vsakega posebej, a zaslužijo pohval© prav vsi brez izjeme. Vidi se, da tudi g. režiser ni držal križem, rok. Ne bi pa bilo napačno, če bi se kdo dobil, ki bi pred začetkom operete pojasnil njeno vsebino, oziroma njeno zgodovibsko o-zadje. Naj tu sledi par besed. Snov je vzeta iz dobe, ko so se Poljaki zbirali, da se otresejo nemške nadvlade. Posebno važno delo narodnega preporoda in vstajenja so vršili študentje, ki so potovali od kraja do kraja ter budili narodno zavest. Kogar so dobili Nemci, so ga vtaknili v ječo Nekje je bilo zaprtih več študentov, enega od njih, dijaka — pro-sjuka je izbral Ollendorf, nemški vojaški poveljnik za ..kneza", ki naj se poroči s Poljakinjo knežjo hčerko Lavro, katere rodbina je obubožala. Ollendorf se je hotel na ta način maščevati nad -njo, ker ga je pri neki priliki
razžalila. Poroka se izvrši. Dijak _ Prosjak
razodene Lavri vso lopovščino, ona ga vkljub temu ljubi, ker je Poljak. Tajnik Dijaka — Prosjaka je med tem pripravil vse za upor. V trenutku, ko bi moral izdati poveljnika upornih Poljakov kneza Kaz''mirn. izbruhne upor. Poljaki zmagajo, Ollendorf pa je njihov ujetnik.
Gibanje prebivalstva. Naša fara šteje okrog 3 000 duš. Doma rojenih otrok je bilo 125 (65 dečkov in 60 deklic; nezakonskih od teh 5); poleg tega je dozdaj znanih 8 otrok rojenih v ljubljanski bolnici; torej skupaj rojenih 133. — Umrlo je doma 59 oseb, pokopanih 67 (31 moških in 36 žensk). Otrok pred šolsko dobo 14, nad 70 let starih 17. _ Porok je bilo doma 40, oklicev 63— Sv. obhajil je bilo razdeljenih 71.555.
PREDDVOR
Statistika. V letu 1936 je bil« v naši fari 40 novorojenih. 17 jih je umrlo, porok je bilo 10.
Sprememba posesti. Trgovsko hišo pri „Udir-ju" je kupila za 120.000 Din trgovska sotrnd-nica pri savniku gdč. Lizika Šporn.
Igro „Micki je treba moža" ponovi prosvetno društvo v nedeljo 10. januarja ob 15. uri popoldne. T0 je najnovejša v. cla narodna igra. polna veselih prizorov, posebno zanimivo je četrto dejanje v katerem se odigravajo, razni ženitovanjski običaji. Pred igro bo pevski zbor zapel pesmi: .,Z cvetlicami po logu", „Ne maram za te" in »Prišla je miška". Izvajal se bb tudi Premrlov -Smrkov knplet" ki je na Silve-strovo vsled obolelosti enega igralca moral od-pasti. Začetek točno ob 3. uri.
Zakaj brezposelnost. Mnogo je voznikov, ki bi si radi v delavnih dneh kaj zaslužili za svojo družino, pa ni voženj. Zadnjo nedeljo pa smo videli kako je neki avto celi dan vozil drva skozi Preddvor, med tem ko so ljudje prihajali v cerkev. Tretja božja zapoved se glasi: Posvečuj Gospodov dan!
ŠENČUR
Kar nas je iz Šenčurja in tudi iz okolice prvo pogledamo kakšne novice prinaša „C»-renjec" iz Šenčurja. Toda zadnje čase kar nič ni iz naše vasi novic, kot da se pri nas nič ne zgodi, ali pa da je šel dopisnik Gorenjca na počitnice. No, naj bo že tako ali tako, treba je, da povemo, da naša nrosveta ni kar tako. V nedeljo 27. dec. 193o. so uprizorili veselo igro: Dobri vojak Švejk. _ Ni to lahka igra, pa reči moramo, da so se igralci prav dobro pripravili. Tako smo se nasmejali, da že dolgo ne tako. Da nimajo v Šenčurju majhnega odra, se vidi tudi iz tega, ker so imeli na njem kar cel vlak, ki je odpeljal Švejka in druge soldate na fronto.
Tudi dvorana, dasi bolj majhna, pa je prav lična sedaj, ko je vsa lepo prebeljena, oder pa je kar zal s svojimi novimi in popravljenimi kulisami.
V nedeljo dne 10. januarja popoldne točno ob 3. uri pride na željo vseh, ki so Svejka videli in ki ga še niso, zopet na naš oder.
Prepričani smo. da se bodo to pot igralci še bolj postavili in tisti, ki se bodo predstave udeležili,  še  bolj prisrčno nasmejali.
Vstopnice si po možnosti preskrbite že prej; so v predprodaji v trgovini F. A. Okorn v Šenčurju.
Zares
dobre ure kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejše le pri
Be Rangus
zlatar in sodni cenilec v Kranj-u
Istotam se strokovno in pod garancijo izvrže vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebmina, ure i.t.d.
STRAN 4
»GORENJEC«
Za smeh
in kratek čas
Tekma
„Tako! Človek se muči in muči v strahu in nazadnje vidi, da to ni blagajna, temveč hladilnik."
spele manjše organizacije, bo uspela gotovo Kmečka zveza, če bodo njeni predlogi podprti t desettisoči člani. Lahko je vlomiti posamezne palice, a butara sestavljena iz mnogih palic predstavlja odporno moč. Stran z malodušjeni in nezaupanjem, složno zastavimo delo vsi, ki nam je blagor kmečkega ljudstva iskrena želja in uspeli bomo. Naše težnje so pravične m potrebne, tako za posameznika, kakor tudi za ves narod. Pri tem nam bodo stali ob strani vsi, ki so predstavniki naroda.
V nedeljo se je ustanovila za logaški okraj Okrajna Kmečka zveza s sedežem v Dolnjem l/>gatcu. Sestanka so se udeležili vsi zastopniki Krajevnih Kmečkih zvez in zvolili izmed sebe odbor, ki bo vez med glavnim odborom in osnovnimi edinicami in ki bo pomagal glavnemu odboru pri uresničevanju programu.
Povedali smo že kako velike važnosti je prav Okrajna Kmečka zveza in poslali smo tudi že tozadevno okrožnico. Vsekakor pozna tu mnogo bolj razmere v svojem okraju in je bližnja Krajevnim Kmečkim zvezam, ker z njimi živi v osebnem stiku. Do sedaj je ustanovljenih 6 Okrajnih Kmečkih zvez, v kratkem bodo ustanovljene še 3. Prosimo Krajevne Kmečke zveze, ki so na sedežu sreza ali v njegovi bližini, da pohitijo z ustanovitvijo svoje Okrajne organizacije.
Tečaji, ki jih prirejajo Krajevne Kmečke zveze se vršijo z veliko živahnostjo povsod. Ogromna udeležba na njih je jasen dokaz, kako zelo potrebno iti željna je kmečko ljudstvo izobraziti se v svojih strokovnih stvareh in slišati poročila o delovanju kmečkih organizacij drugod. Vedno na novo se prijavljajo za tečaje, tako, da so tečaji sedaj v teku pri 13 Krajevnih Kmečkih zvezah Mnogo je s tečaji že končalo v splošno zadovoljstvo vseh in v vzpodbudo za nadaljne delo. Kar je na teli tečajih posebno razveseljivo je dejstvo, da posegajo vsi udeleženci v debato in želijo \ vsaki stvari imeti jasno sliko. Garancija nam jo to. da bodo tečaji dosegli svoj namen in da bodo kmetje res dobili na njih podlago za delo tako v svojem kmečkem poslu, kakor tudi v organzaciji. To pa Kmečka zveza ravno hoče. .ker bi rada v svoji organizaciji vzgojila dobre kmete, sposobne pomagati si vedno in v vsaki priliki.
Pohvaliti moramo odbore Krajevnih Kmečkih zvez. ki tako vestno poskrbijo, da je tečaj dobro organiziran tako glede udeležlx\ kakor tudi glede snovi, katera se obravnava. Oni, ki kaj takega še niso izpeljali naj pohitijo, da jih ne bo ulovilo zunanje delo. Sedaj je čas in prilika poskrbeti tudi za duševno izobrazbo, saj spomladi in poleti kmet nima časa.
Iz pisarne Kmečke zveze Razglas
Pretekla nedelja je bila za Kmečko zvezo zopet živahna. Pripravljalni odbori, ki so bili do sedaj zaposleni z drugimi važnimi problemi so sedaj pohiteli, da čimpreje osnujejo Krajevno Kmečko zvezo in nadoknadijo, kar so do sedaj zamudili. Ustanovni občni -zbor se je vršil \ Vitmtt. Dobrepolje, Dolskem pri Ljubljani in Mali Nedelji. Na vse občne zbore so bili poslani zastopniki Glavnega odbora, ki so razložili pomen in program Kmečke zveze. Povsod so zborovalei z zanimanjem sledili predavanjem in prišli do prepričanja, da jim more pomagati iz težavnega položaja samo dobra stanovska organizacija, v kateri bodo lahko iznašali svoje želje in se borili za svoje pravice. V prepričanju, da jim more to nuditi Kmečka zveza so se oklenili te organizacije, zagotavljajoč ji svojo pomoč in vsestransko so delovanje. Položaj v katerem se danes nahaja naš kmet, ne trpi nikakega odlašanja več. Povsod so bili iznešeni važni predlogi, zt> katere naj bi poskrbela Kmečka zvezi, da bi se izvedli. Mnogi in .aznoteri so ti predlogi, ki se ne dujo rešiti na mali. Treba bo dolgega delu in borbe ter sistematičnega dela, Predvsem pa je treba pri našem ljudstvu zopet vzbuditi ljubezen do tvojega stanu, in mu dopovedati, du mora biti Strnjen v svojih željah, pa tudi strnjen v delu. ki ga nalaga izboljšanje položaja.
Vse to se je obravnavalo nu teh zborovanjih, povdarek vsegu pu je bil, da dokler kmet sam ne bo občutil potrebe do svoje organizacije iu vstopil v njo do poslednjega moža in kmečkega fanta, ne bo mogoče zastaviti dela. ki bo s sigurnostjo vodilo do uspeha. Vemo. da je treba pomagati kmetu in sicer na vseh straneh pomagati, ne vemo pa kje hi bilo začeti in kaj bi se najprej pričelo reševati. Zato pa je dolžnost krajevnih organizacij, da zberejo točne podatke o položaju v svojem kraju in to poročajo svoji centrali, ki bo prerešetala vse predloge in napravila načrt, po katerem se bo začelo reševati gospodarsko vprašanje našega kmeta. Zato je predvsem potrebno, da se nuj-preje izvede zunanja organizacija, dn ne izostane nobena občina ali župnija izven Kmečke zveze in da se pritegne vse kmečko ljudstvo v nafto organizacijo.. Poleg nalog, ki smo jih omenili zgoraj, naj obstoji delo še vedno v tem. da se pridobivajo novi člani. Če ni u-spel posameznik s svojo prošnjo, če niso U-
Ženini in neveste!
Nič ne premišljujte, kje hoste kupili balo! Hitro pojdite v najcenejšo manufakturno trgovino
nas!. Srečko Vidmar.
Le tam  vas čaka lepa bala za malo denarja Bogata izbira — najnižje cene!
HM ■liaillllllia»»IIIBIHIHWrtlM1U«til»l>
Na naročila brez denarju se ne bo oziralo.
Občine vabim, da razglasijo odlok v vseh krajih občine, v katerih se zbirajo ljudje. Mogoče bi kazalo, da občine, s tem obvestijo-tudi vsa šolska upraviteljstva, ki imajo nalog, da redijo samo Štajersko kokoš.
Pripominja se še, da štajersko kokoš kritizirajo samo posestniki, ki so mogoče slučajno dobili slabe živali in ki imajo dosti kupljene krme za rejo težkih pasem, katere si ne iščejo krme na paši in katere je treba stalno domu krmiti.
Zu valilna jajca se je priglasiti pri pristojnih občinskih uradih ali živinorejskih zadrugah.
Sresko itačelstvo v Kranju
VINA
H L i OSLHSI
Za vsako nesejo v n nUcaOSO D Nairoaništ
!ih Of •esek
6 Din
Kr. banska uprava je izdala naslednjo rešitev: * „Kakor vsako leto, bo kraljevska banska u-prava tudi prihodnje leto razdelila naročnikom valilna jajca rjave štajerske kokoši, v kolikor jih bodo rejska središča imela na razpolago. Centi valilnih jajc ostane ista kakor lansko leto to je prevoznik plača Din 0.T3 za komad, ostalo plača banska uprava.
Ker je bila dosedanja akcija za razširitev rjave Štajerske kokoši bolj propagandnega značaja, je potrebna v bodoče sistematična akcija za razširitev štajerske kokoši. Zato nuj občine In živinorejske orgnlzttCtje po možnosti dobijo vasi. ali odvojeni del vasi, kjer bodo posestniki pristali na to, da bodo naročili valilna jajca rjave štajerske kokoši in da bodo dali valiti samo ta jajca. Kraljevska banska Uprava je overjena, da se bo ta način razširitve štajerske kokoši gotovo dal izvesti. Z oziiont na to bo kraljevska banska uprava oredvsem upoštevala naročnike v zgoraj omejenem smislu. Nikakor pa ne bo ugodila nu-ročniku. ki naroča valilna jajca smn \ celi vasi,"
štajerska kokoš je najboljšu perutnina za kmečke prilike. Posebno vrednost pa imajo po-tniilena valilna jajca, ki so odbrana, najmanj ">d gramov težka in od selekcijoniranili kokoši, katerih telesna te/a je najmanj 2 kg, in katere izkazujejo letno nesnost najmanj 140 jajec,
Valilna jajca, katera bo dostavila kr. banska uprava so trsa od tukili selekcioniranih kokoši.
Rfju štajerskih kokoši je najcenejša, ker si poiščejo kure bruno poleti večinoma na paši, meso štajerske perutnine je najodličneje ter na svetovnem trgu najbolj čislano i" so ..štujerke" tudi dobre koklje.
Občinam se naroča, da razglas nu krajevno običajen način javno objavijo i o potem pri-prilepijo nu občinski deski!
Jajca se bo dodeljevalo \ smislu rešitve kr. banske upave sumo večjemu številu kmetovalcev i/, strnjenih okolišev oziroma vasi.
Prijave /a valilna jajca je napraviti v smislu prijavnice, katero je izpolniti na obeh straneh, Izpolnjene in podpisane prijavnice je z zneski oziroma z denarjem za naročena jajca poslati semkaj najpozneje do 12. januarja 193"
Otomane. divnne, modroce in vsa v to stroko spadujora dela vam studi nuj-cenej« ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik. v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik. Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Pridno učenko za asistentko k zobozdravniku se sprejme s 15. januarjem t. 1. Ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod „Poštena za Kranj 97".
Odda se lepo opremljena sončna soba. Naslov v upravi.
Kupim poljsko kovačnico (Feldsehmide) in nakovalo. Kač Martin. Stara cesta št. 6.
Drva po 25 Din kubični meter, suha, pod streho se dobe pri Rniitu. Bistrica pri Naklem.
Prikrojevalko za moške srajce in hlače z večletno prakso se sprejme. Ponudbe na upravo pod ..Prikrojevalkn'".
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Erankopanska ulica 11.
Ženini in neveste!
Tudi Vi se boste kesali, če se ne boste fotografirali na tako slavnostni dan, ker edinole bpa fotografija Vam bo v trajen spomin, katero dobite pri
fotograf -JUG- Kranj
(Sedaj nasproti Savnika). Pridem   tudi na dom brez poviška cene!
IIIIIIIIIIHITIlilIITIITTI111
i
Preklic S
Podpisani Tičar Matija, posestnik in čevljar v Preddvoru št. 140 obžalujem in preklicujem žalitve in klevete, iznešene glede g. Vrečka Vinka, trg. pomočnika iz Preddvora h. št. 15 in njegovega pokojnega očeta, katere so neresnične in sem jih izreke! v razburjenosti ter se g. Vrečku Vinku zah vtil j njem, da je odstopil od kazenskega postopanja. V Kranju, dne 2. januarja 1937.
TIČAR MATIJA.
Otvoritev
r.ove   gostilne v Predosljah pri Soršku bo v nedeijo, dne 10. trn. popoldne Za dobra mrzla in topla jedila ter prvovrstno pijačo bo poskrbljeno. Pripominjamo, da bomo postregli goste vedno dobro in poceni. Za obilen obisk se priporoča M. Likozar
(Ljudski dom)
n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas   brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranj*.