zbaja razen nedelj in praznikov • vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., —.... Učiteljska tiskarna. . Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. = P m i - * Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po polti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15‘—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. rito Štev. 27, V Ljubljani, petek cine 1. februarja 1918. Leto II. Narodni svet. Članek drja. Vok. v »Slovenskem Narodu« 'o enotni stranki je dobil odziva v »Slovencu«, » J ugoslov ainu « iim » Sloiv enskem Naradu«. »Casi enotne narodne stranke spadajo v primitivno narodno dobo in se ne .v,račaaio. Poskus trajno izločiti medsebojni politični boj se mora izjaloviti; Praktično bi se dala enotna stranka izpeljati te na 'razvalinah starih«, odgovarja Slov. Narod. »Pri vprašanjih svetovnega nazlranja, katerega korenine prepletajo vso dušo človekovo, ne more biti sprave in kompromisov. Načelna diferanciijaaija, Iki bi morala biti posledica ločitve slovenskega ljudstva v katoliško in svobodomiselno stranko med Slovenci ni izvedena. V Slovensko Ljudsko Strankio je prišlo več ljudi, M po svojami sveto vnemi mazirainju niso vanjo spadali. Velika večina pristašev narodne napredne stranke ima še živo vero in izpolnjuje svoje verske dolžnosti, ne spada torej v nairioidnonapredno stranko1, katero jedro je svobodomiselno. V eno strankio spada vse, kar je Pozitivno (krščanskega, v drugo kar je svobodomiselnega. Iz iteh dveh itako načelno ločenih elementov bi ne bito ne potrebno ne dobro kovati enotne sranke«,Lako piše »Slovenec«. Oba lista pa sta edina, da gresta S. L. S. in narodna napredna stranka prav gotovo narazen pri vprašanju svobodne in verske šole. Politična stranka ni nikdar sposobna zastopati naroda ituidi takrat ne, če se slučajno ena ali dnuga točka njenega programa krije s tremoitnimi zahtevami celega naroda odnosno Program drugih strank. Zato imena ibiiti skupno narodnostno zastopstvo kot virhovna instanca v vseli skupnih zadevah nepolitično. To je »narodni svet« izibran iz celokupnega naroda. Ne zastop izibran propoinčno iz političnih strank, temveč zastoip izven politike, ihraz strank, izbran naravnost iz na/rada, da čuva kot vrhovni čuvaj nad celimi narodom1, njegovim življenjem in .njegovo usodo« piše »Jugoslovan«. Sestavo narodnega svieta je začrtal do-pisniik v »Glasu Silovanaca, Hrvata i Srba«. Narodni svat maj bi se izbral po strankah. Za sedaj le imed Slovenci in Istrijani, ta naj bi štel kot »širši svet« do 30 in kot »ožji isvet« ali izvrševalni odbor 8 do 10 članov. Pri sklepanju 'bi valjal večinski princip, pri glavnih vprašanjih pa gilaisovianje po slkuprnah in po večini teh skupin. Število posameznih zastopnikov strank v iniarodneim svetu nad bi se izvedo po sporazumni cenitvi strank, — po pro-porciji dejanskih razmer. Vprašanje narodnega sveta je vsled občega zanimanja tuidi dovolj važno za socialno demokratično stranko. Ni izključeno, da ne ostane le pni teoretičnem razpravljanju, ampak da se narodne stranke lotijo ustanovitve teir vaibitjo ik pristopu tudi jugoslovansko socijalno demokratično stranko-. liz soglasnega izvajanja glavnih slovenskih političnih listov sledi, da na enotno stranko itak nobeden politik ne misli. Gre torej le za zastopanje celega slovenskega naroda v skupnih interesih ali posameznih akcijah ali za skupno tatotilco. Alko 'loči, po besedah »Slovenca«, S. L. S. in nalnodnon apr edino stranko svetovno maziira-nje, wa eni strani krščanstvo', na drugi svobodomiselnost, sooijailina demokracija ni naravnost zaideta, ker izrecno v svojem prioigramiu poudarja, da (izključuje ikonfesijo in inarodnosit kot princip združevanja proiletarijata, da je cilij, politična, gospodarska ,in kulturna .osvoboditev ljudstva in je prava vez socijalne demokracije taktična t. j. Inteiruacijonalnl, liavoluclijouaroi, razredni boj.Ne bi bita torej načela, ki onemogočijo vstop socijalnaga demokrata v narfidni svet, ampak po programu narekovana taktika. Le kjer je soaijallni demokraciji imogoče izvajati ■ internacijionalno revolucijonarno razredno taktiko, te tam sme sporedno nastopati z ostalimi strankami. Zaradi tega je za socijalno demokracijo izključen narodni svet, Iki bi vezal stranko po večinskih sklepih, mogoče pa bi bilo sodelovanje socijalne demokracije pri vseh problemih, iki so skupni celemu slovenskemu narodu; 'po idogovorili od primera do primera med delegiranimi zastopniki posameznih strank, — seveda ibi bi. prvi predpogoj ilojalnost, — katere sooijaini demokrati vsaj .doslej nismo mnogo uživali. Vsakokratni cilj dejanja je dan po jasnih načelih stranke, taktika In metoda boja je so-cijalni demokraciji že naprej začrtana. Svarilna pa je 'žalostna izkušnja Češkega s vaza in Poljskega kola, kakor je po drugi strani značilen samostojni nastop meniške soci-ialne demiakiraaije, ki kaže, da je edina mo-gpčnost uspeha v združbi internacijonalnega Pnoletarijata samega. Dr. H. Tuma. *—1,M 1,1‘‘ T ■ liri'ii m ■ i i. , ' - Mirovna pogajanja. Dunaj, 30. januarja. .Brzojavni korespondenčni biro pomoča ;iz Bresta Litovskega z dne M. januarja: 'Današnjo plenarno sejo, ki se je vršila pod Predsedstvom velikega vezirja Tailaat paše, je haot vontl ob 12. opoklire in pozdravil došle d«teffate. Uviodoirnia je dejal, ida so se izvršile od zadnjega .odmora sem. gotove iizpremembe v sestavi posameznih delegacij, zato prosi šefe onih delegacij, pni katerih so se izvršile izpre-mamibe, da poročajo o. tem plenarni seji. Nato je sporočil .državni tajnik K ii h 1-m ann, da je odposlala kraljevska bavarska državna vlada kraljevskega bavarskega državnega ministra grofa Pode\vuls-Du.rnitza kot svojega zastopnika k mirovnim pogajanjem v Brest Litovsk in je torej odslej državni minister grof Pcdewlills član nemške delegacije. Nato je podal gospod T r o c ki j izjavo, da sta se izvršili v sestavi ruske delegacije dve izpremiembi. Ena izprememba je povsem osebnega značaja, ker se bo udeleževal nadaljnih pogajanj tudi ljudski komisar za državno lastnino gospod 'Karellim. Druga izprememba je dr-žavniopravnega in političnega značaja. Gre namreč za udeležbo dveh članov ukrajinske ljudske .republike pri ruski delegaciji, o čemer je bilo Izdano že pismeno .sporočilo. Vlada sovjetov delavskih, vojaških in kmetiških zastopnikov je odposlala tri člane k mirovnim, pogajanjem, od katerih je .ostal en član, ljudski komisar in ljudski državni tajnik za ljudsko izobrazbo gospod Sadonski, v Petrogradu, kjer je vstopil v vlado sovjeta ljudskih komisarjev. Ostala dva, in sicer predsednik izvršilnega odbora gospod Madvjedev in ljudski državni tajnik za vojaške zadeve gospod Šahiraj sta pri ruski delegaciji iv Brestu Litovskem. To dejstvo, ki je velikega pomena za nadaljnji potek pogajanj, daje sliko o položaju, kakršen je nastal v Ukrajini kot rezultat pradidočih dogodkov. Ker imajo nasprotne stranke interes na tem, da so kar najbolj natančno poučene o razmerah v Ukrajini, se mu zdi ‘umestno, da poda kratko poročilo: Ukrajinski sovjeti kmetiških in delavskih .odposlancev vodijo po vsej Ukrajini odločen boj proti kijevski radi; iti ibioji so privedli v mnogih delih Ukrajine do odločilne zmage sovjetov, ki nastopajo v popolnem soglasju s patrograškim .sovjetom, ljudskih komisarjev. Vsi premogovni revirji v ozemlju Doneča, vsa kovin bogata pokrajina okolo Jekaterinosilava in okraja Markov in Poltava sta v oblasti ukrajinskih sovjetov. , V ostalih delih Ukrajine narašča moč sovjetov, a vpliv kijevske rade očitno pada. Ko je odpotoval Trockij iz Petrograda, je dobil direktna brzojavno poročilo iz Kijeva, da je kijevsko generalno tajništvo de-mlsiomlralo. Kako se je rešila ita kriza kijevske vlade in ikako bo vplivala na delegacijo giospodia HiOkubovioa, še ni znano. Iz povedanega sledi povsem jasno, da ni mogoče smatrati miru, sklenjenega z delegacijo kijevskega tajništva, spričo tremcitnih razimer, še kot miru z ukira-■ jinsko republiko. V svojem govoru v glavnem odboru rajhs-taga je poročal gospod državni tajnik tako, da je priznavala ruska delegacija ukrajinsko tako dolgo, dokler je mislila o injej, da bo igrala. vlogo pomožne čete. Sedaj pa, ko spoznava ruska delegacije svoje napake, jej odreka priznanje. To je subjektivno poročanje o dogodkih. Kajti že na zadnji seji,-na kateri se je razpravljalo o vprašanju ukrajinske delegacije, je bil on (Trockij) izjavil, da je proces pravice sa-moodliočevanja v Ukrajini šele v porajanju. Sedaii ko zboruje v Petrogradu vseruski kongres sovjetov delavskih, vojaških in kmetiških odposlancev, na katerem so zastopani tudi ukrajinski sovjeti in kjer se ustvarjajo emo-dušne federativne podlage za rusko republiko, odgovarja udeležba zastopnikov ukrajinskega •ljudskega tajništva pri ruski delegaciji povsem razmeram, iki Vladajo v ruski republiki. Če ima delegacija gospoda Holuboviča še vedno mandat kijevskega tajništva, ne ugovarja njegova delegacija nadaljni udeležbi te delegacije pri mirovnih pogajanjih. Na vsak načn pa se priznajo lahko le one pogodbe z Ukrajino, ki jih formel-no potrdi vlada federativne ruske republike. Za izjavo Trockega je podali Sledečo, izjavo zastopnik ukrajinske ljudske republike L e-v i c k i j: Pred ^ odpotovatijem. naše delegacije so se dogovorili nje člani, naj ne nastopajo do povrnitve celotne delegacije nje posamezni člani jv političnih vprašanjih. Zato ne ugotovimo našega stališča glede podane izjave zastopnika sovjeta ljudskih komisarjev im ne glede vprašanja udeležbe zastopnikov mesta Markova pri ruski delegaciji, dokler se ne vrne naša delegacija. Nato je odgovoril državni tajnik Kuhlmanm v imenu zavezniških delegacij, naj se preloži razgovor o izjavi gospoda Trockega, dokler ne pride delegacija kijevske radie. Vsekakor pa mara ugotoviti ito, da ni svoj čas predsednik ruske ^delegacije z nobeno besedo omenil, da obstoji poleg ukrajinske delegacije pod vodstvom gospoda Holiuboviča še druga korporacija z zahtevo, da govori tudi vimenu Ukrajine. Položaj se mu zdi itonej takšen, da se ne dvorni z nobene strani nad obstojem svobodne ukrajinske .ljudske republike, da pa trdita dve tekmujoči korporaciji, da sta upravičeni interna-cionalnio .zastopati svobodno ukrajinsko ljudsko republiko. Zavezniške delegacije ibodo premio-trile to.važno vprašanje temeljito. Gospod Trockij je povzel še enkrat besedo. Izjavil je, da svoj čas v resnici ni priča-ikoval.^da obstoji na ukrajinskem ozemlju poleg rade še dnuga korporacija z zahteva, da zastopa ukrajinsko ljudstvo. Ruska delegacija ni Imela povoda, da 'bi bila zavzela glede tega vprašanja stališče, dokler se niso še odločili sovjeti ukrajinskih delavskih, vojaških ii kmetiških zastopov, ako hočejo odposlati k mirovnim pogajanjem svoje zastopnike. Vprašanje katera teh dveh organizacij bo imela pravico, da se končno veljavno pogaja o željah ukrajinske republike, se odloči po izidu tekme med njima. Minister za zunanje zadeve grof C z e r-nin je Izjavil na to, da se pridružuje .mnenju državnega tajnika Kuhimanna, da se počaka z rešitvijo vprašanja o stališču ukrajinske delegacije pri .mirovnih pogajanjih, dokler ne pride kijevska delegacija. Da pa ne poteče čas brezplodno, predlaga naj prične komisija za terito-rijalno vprašanje zopet z delom. Gospod Trockij se pridruži temu predlogu. Pravi, da je prej edinole potrebno še to, da likvidira epizodo iz začetka prejšnje oibrav-navalne dobe. Uvedel je bil glede te stvari preiskavo .v Petrogradu; preiskava je dognala, da petrograšlka agentura sploh ni .odposlala take brzojavke. Kako je prišlo do tega nesoglasja alLdo te pot vare, tega ne more dognati .in prepušča onim, ki so interesi ra ni na tem, da to ugotove. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil predsednik sejo. Državni zbor. D u n a j, 30. januarja. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o vojnem davku. Poslanec S c h i e g 1 (soc. dem.) je naglasa!, da bi bila poslanska zbornica lahko dosegla popolen uspeh glede vojnega davka, če bi bila večina In poročevalec vztrajala pri svojih sklepih. Zahteval je, naj poslanska zbornica vp o sta vi svoj prvotni sklep. Govorni® so še poslanci Heilingar, Levickij in Renner. Potem je zbornica v drugam in tretjem branju odobrila vojni davek v obliki, kakor ga je sklenila gosposka zbornica. Predlog, naj se vojni davek razširi tudi na leto 1918 je bil od-kazain finančnemu odseku v posvetovanje. Zbornica se je bavila potem s poročiliom zdravstvenega odseka glede cesarske naredbe, tičoče se nadaljnjega zdravljenja h praktičnega šolanja bolnih lin ranjenih vojakov. Poročevalec dr. Jankovič je obširno razpravljal o vladnih naradbah glede preskrbe invalidov. Odsek je naredbe odobril in jiJi priznal kot primerne, vsled česar odsek predlaga., naj vzame zbornica toizadevne vladne ukrepe z zado-voiljstvoim na znanje. Zbornica naj cesarsko na-redbo iiz ustavnih razlogov odkloni, na mesto te naredbe pa odobri ■ predloženo zakonsko osnovo. Poslanec dr. S t o 1 z e 1 je predlagal, naj se odstavek glede takojšnjega razveljavljanja cesarske naredbe lizpremenii talko, da postane cesarska naredba neveljavna, čim zadobi predložena zakonska osnova pravno moč. Poslanec baron Hocfc je stavil predlog, da ima avstrijska država skrbeti le za ione invalide, ki so avstrijski državljani. Poslanec dr. S c h a-c h e r 1 se je ižjavil za razveljavljenje cesarske naredbe, ker bi se s tem odstranila indirektna obveznost glede nadaljnjega zdravljenja in grožnja Izgube penzije. Govornik se je Izjavil, naj se .preskrba vojnih invalidov pridruži že se-daj .oddelku za delavsko .zavarovanje, zahteva nadalje ustanovitev zavoda za bolne na živcih in ločeno preskrbo za epileptike ,in duševno bolne, ki niso splošno nevarni. Zahteval je končno primerno novo ureditev prejemkov za invalide in vdove. Minister M a t a o a zagotavlja, da bo njegov urad skušal skrbeti za to, da se olajša usoda invalidov lin da se jih čim več privede zopet v gospodarsko življenje. V kolikor bi zakon vseboval izprememibe v primeri z dosedanjimi dogovori, bo treba izposlovati nove dogovore z Ogrsko. Če tudi se vlada z določili zakonske osnove popolnoma ne strinja, je vendar sporazumna s stališčem, da se avstrijskim vojnim, invalidom priznajo večje pravice nasproti državi. Vlada je^ .prepričana, da je za.nadaljnje zdravljenje iin šolanje invalidov to, kar obstoji, komaj zadostno in da dolguje država invalidom ne morebiti dobrodelnost, marveč zakonito zajamčeno preskrbo. Nasvetom, obseženim v resolucijah, glede izboljšanja invalidske preskrbe, bo vlada kolikor mogoče rada ustregla. Predložena zakonska osnova je bila potem v drugem in tretjem branju sprejeta. Predlog poslanca dr. Stolzla je bil sprejet s 116 glasovi proti 115 glasovom. Predlog poslanca barona Mačka je ibi odklonjen. Ko se je preči tal a še interpelacija poSl. Mabenmianna in tovarišev glede izmere moke v Avstriji, je bila seja zaključena. Prihodnja seja v tonek, dne 5. februarja. Na dnovnenji redu je razprava o državnem proračunu. # Proračunski odsek poslanske zbornice je včeraj odobril proračun ministrstva za socialno preskrbo. V poteku debate je finančni minister baron Wimmer pojasnil, da se vladi od zadnjega posojila pri zavodu za papirnate bankovce ni bilo treba zatekati več k temu zavodu, ker so kreditni zavodi, zlasti banke in hranilnice, šle finančni upravi na roko. V .bližnji bodočnosti se izdajo blagajniške nakaznice avstno-ogr-ske banke s kratkim tekom — trii, ozirbma šest mesecev. Glede obrestne mere še ni končno veljavnega sklepa. Minister je nadalje omenil, da bankovci le počasi krožijo in da jih zadržuje zlasti kmetsko prebivalstvo. Skušalo se bo temu odpomoči na ta način, da se dajo položnice poštne hranilnice na razpolago; županstvom, župnim iin poštnim uradom. Le. s hitrejšo cirkulacijo denarja se bo mogoče izogniti novi izdaji bankovcev. Velika stavka za mir Jk 1 V**» v Nemčiji. Ko je .izbruhnila zadnjič velika' stavka y, Avstriji je Nemčija popolnoma preprečila promet med Avstrijo in Nemčijo, ker je hotela preprečiti, da bi sc zaneslo delavsko gibanje proti vojni tudi v Nemčijo. Kljub temu so nekateri listi izvedeli o stavki v Avstriji in vojaška uprava in vlada sta zatrli vse vesti o stavki sploh in je več listov kratkcmalo kaznovali s tam, da sta jih ustavili. »Vorwarts« je ustavljen že drugič. Vrhutega je izdala vlada poseben oklic, da bo vse delavce, ki stavkajo in se ne vrnejo v delo do 30. januarja vpoklicala v vojsko in poslala na bojno črto. Spričo situacije so zaprosili .državni poslanci državnega tajnika za razgovor o delavskem gibanju in o zahtevah delavcev, pri katerem bi se udeležili razprav trije socialistični poslanci večine in trije poslanci manjšine ter nekaj delavskih zaupnikov, toda državni tajnik je izjavil, da sprejme sicer poslance ne pa delavske zaupnike. Vrhutega pa je proglašeno v nekaterih središčih delavske stavke obsedno stanje, ker vlada .in vojaška uprava mislita, da bosta s sito zatrla mirovni pokret trpečega nemškega delavstva. Kakor nam je znano, je trajal med nemškimi sodrugi že dalje časa spor glede na taktiko. V tem resnem trenutku pa stoji vsa nemška socialno demokratična stranka strnjena in je volila tudi v akcijski odbor po tri poslance večine in manjšine. Od večine so izvolili so-druge Scheidemanna, Eberta im Brauna, od manjšine pa Haaseja, Ledebourja in Dittmannia. Stavka je nastala enako sama od sebe kakor pri mas in delavski voditelji bi no bili nikakršni socialni demokrati, če bi se me zavzeli zanjo, ki je nastala iz notranje potrebe delavstva. Mi nismo nikdar dvomili, da ne bo tako važen trenutek združil nemškega delavstva k skupnemu delovanju. Skupno nastopanje delavstva dokaže vladajočim in imperialistom, da dosedanja notranja in zunanja politika Nemčije ne ugaja večini nemškega prebivalstva, ter da je treba prenehati z dosedanjo politiko. Glasilo generalne strokovne komisije, ki se je 'izjavila, da ostanejo strokovne organizacije nevtralne v tem političnem boju, piše prav dobro ko pravi: Tukaj treba le popolno jasnost in resnico. Prišli smo na razpotje. Ljudstvo prenaša največje žrtve za eksistenco naroda, me prenese pa žrtvovanja svoje .časti«. Politični pregled. = »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba« piše ddo. Dunaj 23. jamuivarja 1918 iiz slovanskih vrst: Z. — Vsak demokratični pokret je našel pri Slovanih rodovitna tla In hvaležen odziv. Zlasti v tam narodu vlada dfuh demokracije. To so pokazali Husiti to naši slovensko-hrvatski narodni upori so bili obenem upori demokratizma. Revolucija M danes sega na celi svet, mi bila mogoča nikjer, kakor na dovzetnem temelju ruske duše. Tako ,je tudi danes pri Slovanih te monarhije. Vsak demokratični pokret užge tudi naše duše. In ko so na Dunaju in drugod zarožljali demokrati, našli so simpatičen odziv pri vsam Slovanstvu v Avstriji. To je pokazala debata, ki .se je izvršila v bečkam parlamentu danes In včeraj. Vsi slovanski govorniki so pozdravljali novi pokret, da, bili so 'M in Stran 2. NAPREJ. Stev. 27. mnogo odločnejši in doslednejši nego službeno vodstvo sooiiiaJine (demokracije. Nastavila so sekiro tam, kjer je zrno vse reakcije: na go-spodsko zbornico. Med demiokTacijo Nemcev in slovanskimi narodi pošto® nezaupanje. To nezaupanje se je poostrilo, odkar so češki in poljski socijatisti zapustili intemacijalo in delujejo v iskupinih narodnih zastopstvih. To nezaupanje ima svoj vzrok v idiejstvu, da nas nemški socijaltisti ne razumejo. Pustimo tiste čase, ko je »Arbeiterzeitung« pisala kakor vojaški 'list. Danes je to vse drugače, a vendar ni razumevanja. Zakaj? Odgovor je prav lahek: Nemci so nacijonalno, povsem nasičeni, oni imajo v tem oziru vse, kar jim srce poželi, in še več. Da se drug narod bori za vsako drobtinico, da se bije za šolo, za veljavo jezika in javnosti, da bi hotel sam na svojih tleli odločati, to so stvari, ki jih ne razume oni, ki sam še nikdar ni giadoval glede teh narodnih potreb. Tudi, da hočemo neodvisno narodno državo, to ne najde pravega umevanja pri nemških socijalistih. Na drugi strani pa vidijo, da je reakcija t. im. 'popoldne so klicali, da hočejo knuha, nobeden pa se ni zmenil za vojake. Zvečer so vdnli iz ječe, razorožili stražo ter prišli s klici:, Kruha! živela Avstrija! na dvorišče. Neki orožniški stražmioiisfcer je začel takoj streljati iz revolverja na te ljudi. S par kosi kruha bi bil dosegel vse kaj drugega. Razjarjeni vsled napada, so začeli tudi oni streljati. Med tem je nastopilo orožništvo ter začelo z oken streljati na zaprite, ki so se umaknili v zapor ter odgovarjali iz oken. Buj je trajal do pol 1. ponoči. Trije zaprti vojaki so težko ranjeni, mod njimi neki Bosance, ki je imel prsi prestreljene. (Javori se, da se hoče proglasiti nagla sodba. Bilo bi pač bolj pametno, da se kaznujejo oni, ki so krivi strašnega trpljenja zaprtih, zlaisiti osebe, ki so odgovorne za 'prehrano, kurjava in preskrba, potem pa posebno ona paveldmištva, 'ki drže može talko dolgo zaprte brez sodišča. Razmere v garnizijskem zaporu v šentpetrski vojašnici, vlažni, nezdravi, iterani in nehiigije-nična mučilnici so ;od nekdaj pravi škandal. Vprašamo torej celotno vlado: Ali je pripravljena napraviti ined, ali hoče kaznovati prave provzročitelje dogodka z dne 22. januarja 1918, z zaprtimi pa ravnati dostojno An zlasti poskrbeti, da se jim v sli izvršeni obupni čin odpusti ? — Slovensko delavsko pevsko društvo »Sava« priredi na Svečnico, dne 2. februarja na Jesenicah v dvorani pri Jelenu koncert s petjem in godbo. Po koncertu prosta zabava. Vstopnina 2 K. Cisti dohodek je v dobrodelne namene; preplačila se hvaležno sprejemajo. — Sprejem v invalidsko šolo na c. kr. državni obtmi šoli v Ljubljani. Invalidi, ki so že superarbitriTani n se nahajajo doma, se morajo po dosedanjih določilih za sprejem v šolo najprej zglasiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, ki potem1 primemo ukrene: Sedaj so se ta določila, izprememila in iveijajo naslednje odredbe: Invalid se zglasi s svojimi vojaškimi dokumenti neposredno pri ravnateljstvu državne obrtne (šole. Ce ga ravnatelj spozna sposobnega za pouk, ga predstavi vojaškemu zdravniku, ki se nahaja v poslopju lobntne šole, in oko ta nima iiz zdravstvenih ozirov pomislekov, ga (takoj prevzame v vojaško 'oskrbo in invalid lahko takoj vstopi v šolo. — Črna. V noči od 20. na 21. januarja so vlomili tatje pri Gberu v Platu in odnesli okolo 200 kg suhega mesa, dva želodca, eno smo in nekaj pšenice. Pri RudeJmiu v Črni so odnesli iz mesnice vse meso in denar; škode je 700 K. -—Mezdno gibanje v Tonlesovi tovarni v Ljubljani. Tonlesovi delavci so .vložili 8. decembra 1917 tožbo na pritožbeno komisijo v Ljubljani. Razprava je bila določena na 30. januarja t. 1. Na predvečer (Obravnave so se vršila pogajanja s tvrdko An zaupniki ob navzočnosti sodrugov Blebš in Kopač. Pogajanja so trajala dve in poli ure in se je idosegel popoten sporazum .1. Plača .ključavničarjem se zviša v obliki vojne dravinjske doklade; 2. uvede se otroška doklada tudi za samce, če 'imajo skrbeti za stariše ali nedoietne otroke; 3. tovarna se podvrže v polni meri vojnodajatveneimiu zakonu (in izpolni vse 'obveznosti §§ 1154 in 1155 in prizna pripadajočo mezdo, .vsem onim delavcem, iki so imeli pravico do nje v zmislu citiranega zakona; 4. za tovarno se izvolijo na shodu .dne 4. februarija t. L tovarniški zaupniki, ki jih 'je naznaniti ‘tvrdki. Pogodba stopi v veljavo s 1. novembrom 1917 in je veljavna še dva imeseca po izvršeni demobilizaciji. Rezultat 'dosežene 'poravnave se je naznanil pritožbeni komisiji. Sodrug Kopač se je zahvalil obema strankama za dobro voljo in prijazno sodelovanje. Vojna. Dunaj, 31. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugozapadno od Asiaga smo zavrnili sovražni napad. Na vzhodnem delu asiaške visoke planote je bilo bojno delovanje omejeno na topovski ogenj. Število ujetih Italijanov se je zvišalo na 15 častnikov in 660 mož. — Šef generalnega štaba. Berlin, 31. januarja. (Kor. urad) Wolffov urad poroča iz glavnega stana: .Na flanderski fronti je bilo bojno delovanje omejeno na artilerijski ogenj v posameznih odsekih. — Na sveti večer in tekom meseca januarja so letalci naših nasprotnikov kljub našemu svarilu ponovno napadli odprta nemška mesta izven bojnegd ozemlja. Večje škode in tzgub sicer niso povzročili. Za kazen smo v noči od 30. na 31. januar prvikrat v sistematičnem napadu bombardirali Pariz ter vrgli na mesto 14.000 kg bomb. — Na italijanskem bojišču se je jugozapadno od Asiaga izjalovil sovražni napad. Med Arsierom in Brento je bilo artiljerijsko delovanje zelo živahno. — Z drugih bojišč nič novega. — Von Ludendorff. Pariz 31. januarja. (Uradno.) Zadnjo noč so sovražni letalci napadli Pariz. Ob poldvanaj-stih je bilo mesto alarmirano. V raznih delih mesta so letalci metali bombe. Več oseb je ubitih; tudi materialna škoda je znatna. Natančnejše poročilo se objavi, čim bodo na razpolago ohcielni podatki. Aprovizacija. Meso na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicama, zazaiomovanAmi s črko A, prejmejo svieže imeso v petek, idine 1. fehnuvar-ja, popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 2 do 2 ur e. Premog na rujave Izkaznice (za peči) se bode oddaja Jod torka 5. februarja naprej. Na-itaučni spored se objavi v listih. Premog za IV. okraj se plača že v ponedeljek 4. februarja na mestnem magistratu 'srednja hiša pritličje In sicer od 8. do 12. ure dopoldne in 3. do 6. ure popoldne. Natančen red iv pondeljeik. ' t/T r fTU*. . Zadnje vesti. Stavka v Trstu. Trst, 1. februarja. Stavkajoče delavstvo v Trstu je sestavilo svoje zahteve iv posebni resoluciji, ki- je pa (deloma konfiscirana. Resolucija se glasi: Tržaški proletariat je zapustil delo, da dvigne svoj protestni glas itodi za .proletariat v Istri in na Goriškem. (Romfiscirano.) Proletariat v Trstu, Istri in na Goriškem zahteva: 1. Zastopniki osrednjih Vlasti ne smejo nikakor lavArati uspešnega poteka mirovnih pogajanj, odreči se marajo jasno vsaki zahtevi teritorialnega značaja in izrecno priznati pra- vico v .resnici demokraitčme samoodločbe osvojenim deželam1. 2. Vlada se zaveže, da bo odkrito obveščala zaupnike delavstva o poteku mirovnih pogajanj, priznavajoč (delavstvu pravico, da (vpliva z vsemi svojimi močmi na to, da se to pogajanja hitro in .uspešno končajo. 3. Vlada se zaveže, 'da ukrene nemudoma vse po-itrebno, da se zagotovi eksistenčni minimum, delavstvu v Trstu, Istri 'in na Goriškem z red-nejšimi An izdatnejšimi nakazili živil in premoga, tako (da bo mogla aprovtizacijska komisija razdeljevati prebivalstvu živila, ki so mu neobhodno potrebna. Nadalje se zaveže vlada, da izvrši, kakor je že ohljuhila, energično re-kvizicijo vseh živil, in jih pravično razdeli potom kar najhitrejših prevozov. 4. Vlada se zaveže, da stori vse za čim prejšnjo vzpostavitev avtonomnih občinskih uprav v Trstu, Istri in na Goriškem na podlagi splošne, enake, direktne, tajne in proporcionalne volilne pravice, z aktivno ,in pasivno volilno pravico za ženske. Proletariat v Trstu, Istri in na Goriškem noče več, da bi (mu upravljali njegovi razredni nasprotniki, ki so vladali doslej takorekoč nemoteno v vseh občinah naših pokrajin. 5. Vlada se zaveže, da čim najpreje -izvede že obljubljeno razvojaščenje obratov, ki (delajo' za državo, tudi v Trstu in sestrimskih deželah. (Ramfisci-Tano.) Če vlada po svojih zastopnikih v Trstu poda pomirjevalne izjave glede zgoraj navedenih zahtev, se zaveže Delavski svet s svoje strani, da bo vplival na stavkajočo maso, da zopet prične delo. Prebivalstvo Trsta, Istre in Goriške, ki je tekom polčeitrtega leta maralo žrtvovati vse za vojno, imeni, da ima pravico, da mu vlada poda 'poštene izjave glede miru in pošteno zavezo glede prehrane. (Kanfiscirano.) Delavski svet. Stavka v Nemčiji. Berlin, 31. januarja. (Kor. ur.) Jutranji listi poročajo, daje socialno demokratično strankino vodstvo snoči sejo v Berlinu, da zavzame stališče napram položaju, nastalem vsled razširjajoče se stavke. Posvetoval se je o tem, da sestavi poseben načrt. »Vossische Zeitung« poroča, da je ta program primeren temelj za pogajanja z vlado. Bistveno v tem programu je, da se je omejil le na notranjo politične zahteve in da so izpuščene vse one želje stavkajočega delavstva, ki so bile zunanje političnega značaja. Berlin, 31. januarja. Po informacijah listov je stavka v Berlinu stacionarna. V teku celega dnevu se nikjer ni motil mir, policija ni imela nič opravka. V nekaterih tovarnah Grossberlina so delavci pričeli zopet z delom, a po drugih tovarnah so ustavili delo. — Po poročilih iz Kattovvitza se ni po gornješlezijskem industrijskem okrožju stavka skoraj nič razširila. Tudi poročila iz porenskih in westfalskih železarskih in jeklarskih industrijskih okrožij so trajno mirna. Zatrta splošna stavka v Ameriki. Berlin, 31. januarja. Listi poročajo, da je dala vlada Zedinjenih držav kratkomalo aretirati strokovni odbor v Filadelfiji, ki je bil poživljal k splošni stavki. Vlada je izročila zadevo zvez-znemu sodišču. Stavka v Nemčiji. Berlin, 31. januarja. Višji vojaški poveljnik marke je razpustil delavski svet stavkajočega delavstva in mu prepovedal vsak nadaljni sestanek, ker ogroža stavka javno varnost. Obenem je prepovedano snovanje vsake nove združitve, ki bi hotelo voditi Slavko. — V Mannhei-mu so zastavkali delavci oboroževalne industrije. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani, Št. 88T Ustanova za uboge. Pri mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto grof Lambergove ustanove v znesku po 28 vinarjev na dan. Pravico do te ustanove imajo ubogi, ki so v Ljubljano pristojni in so lepega vedenja. Prošnje za podelitev je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega dne konca februvarja 1918. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. januarja 1918. 3. razred. C. kr. 9. avstr. 3. razred. razredna loterija K P © a KJ 66 S* v u £2 fi CX2 03 o9 Q< CS CS) > U >92 «8 C 03 U tl) k Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele: 300.000 in K 100.000 glavni dobitek: št. 10202, izžreban dne 16. oktobra 1915, IV. lot. 7» št 88805, izžreban dne 74 K120 11. oktobra 1917 VII. lot. K 30 K 60.000 št. 60.606 e M Ki 0> u M 66 a © to 10.000 5.000 št. 7.788. 130.169 .............. 68.425 mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko dobitkov po 200 K. smo na dobiti za K 1.402.760'— Prihodnje žrebanje bo 12. in 14. februarja 1918. o 9 B se GB ►V ® 9< *r (t izzreDaio se Doae 32UU dobitkov v skupnem znesku K 812,200 — 72 Srečke prodaja 78 K 60 Linkljanska Milna danka K 15 v Ljubljani, k O o er Se 02 — ® ‘S? © »g:a S v Petek 1. — Sobota 2. februarja. v deželnem gledališču • ■ Doživljnj slavnega detektiva Tom Sharka v štirih dejanjih DEFICIT V glavni vlogi ljubljenec občinstva A L W I N NEUSS Ni za mladino. Nedelja 8. — Ponedeljek 4. februarja. -I repoStevova ženitev t Umetniški film neprekostjlve lepote In sijaja V glavnih vlogah Pavel Wegener. in Lydla Salamonova. Prve predstave vsak dan tndl za mladino. — Torek 5. — Sreda 6. — Četrtek 7. februarja. 11 1 Dvojni dve uri trajajoči spored! Pričetek vsakokrat ob pol 5, pol 7 in pol 9 zvečer. VMDEŽAH CARSTVA Vilika tani v S. dij. po resničnim dogodku iz dobo carske straho- vlado, igrajo odlični poljski umetniki. Izvrstna veseloigro N jeflO VBU kOkBtlia SOprOflB Glavni vlogi Hode Vernon NI za mladino. /