Pomladanski koijcert ,,LjubIjanskega Zvona44. S posebnkn zanimanjem sem se dne J8. aprila udeležil tega koncerta. ki nam •nudil večinoma nove, še neizvajane mo^e, ženske. mešane vokalne zbore in salospeve našega tovariša, genialnega. nelorno delavnega skladatelja g. Emila ^d a m i č a. Njegova glasbena duša je nečrpni vrelec vedno novih, svežih melo^i ki se na mah ¦prikupijo poslusalcu, za^i zajete so iz narodno čutečega srca in ^"to uglasbene v pristnem narodnem du;il'- Od srca smo hvaležni tovarišu Ada{^iču za te glasbene bisere z željo, da bi ^ili kmalti izdani v tisku. Pevski zbor »Zvonašev« je od zad•^ga, jesenskega koncerta pokazal raz/'eseljiv naipredek v kvantitativnem in ^alitativnem oziru. Na odru ie nastopilo ^ pevcev in 48 pevk. sama mlada. krepka wa. /Vloški zbor je glede sorazmernosti ^lasov strnien v polnozvočno celoto, ven4;ir tenorji semintja nekoliko ipreglašajo base. V ženskem zboru imajo soprani povečini lepr~naraven glasoven materijal. alti pa prihajajo tudi v nižini do dovoljnega izraza. Ves zbor ima prav lep nastop in prav dobro disciplino. Pozorno in zaiupljivo gleda na svojega učitelia. marljivega. energičnega in vrlo izkušenega pevovodjo g. Zorko P r e 1 o v c a . ki je ookazal. da s posebno lahkoto obvlada pod taktirko tudi velik pevski zbor. Ne iigaja mi pa njegova navada, da pri intoniranju vsake pesmi zaigra na klavir ves prvi takt, dočim bi popolnoma zadostovalo, da udari le prvi akord pesmi in še enkrat vsak posamezni ton tega akorda. če se mu zdi potrebno. Čemu opozarjati publiko na začetek napeva, ki ga pevski zbor itak zna? Tudi njegov pohod od pevca do pevca prod izvajanjem in po izvaianju pesmi je povsem odveč. Zbor,- ki je temeljito naštndiral pesem. ne potrebuje nikakih pojasnil ali podatkov tik pred izvajaniem, kakor tudi ne gre po odjpeti pesmi očitati pevcem kako nepravilnost. ki jo je 5uI med izvajanjem; to opravi lahko takoj po odstopu za odroim. Naj opusti te navade, pa bo sigurno še ugledne.iši pevovodja. V prvem nastopu je moški zbor odpel pet pesmi, izrazito in v pravilnem tempu; vokalizacija prav dobra, dinamika lepo iz''edena. Vse so navdušile občinstvo, a najbolj je ugajala razposajeno - vesela »Fantovska«. ki so jo morali ponoviti. Za moškim zborom je nastofpil ženski v dvospevih »Dragemu so se oči skalile« in >.Solnce sije, zeleni livada«. ki jih je izvajal dokaj izrazito. Spreml.ievanje na Mavirju je jako diskretno igrai g. kapelnik Brezovšek. Operni pevec g. Josip K r i ž a j iz Zagreba nam je zapel »Noč je žalostna, kakor moje misli...« in »Ave Marija« v ruščini, ki jih je Adamič uglasbil v ruskem ujetništvu; prva otožna, druga nam slika tiho večerno razpoloženje. V samospevu »Noč« se nam je Adamič pokazal v popolnoma novi — moderni hiči; jako značilna, originalna in lepa je »Pesem nočnega čuvaja«. ki je močno ugajala občinstvu. Odločno najlepši pa je samospev »Nocoj je pa svetla noč«. izborno posrečena. preprosta, nežnočustvena pesem v narodnem duhu, ki je kar elektrizovala poslušalce. Frenetičnega aplavza in glasnega priznanja kar ni bilo konec. tako, da io je rnoral g. Križaj dvakrat ponoviti. Sploh je g. Križaj prednašal vse pesmi z umevanjem. izrazito. naravnost mojstrsko; njegov glas je lep. polnodoneč in jako obsežen. Bnrno odobravan.ie občinstva je prizvalo na oder skladatelja Adamiča. ki mu je »Ljubljanski Zvon« poklonil lep venec s trobojnico. Po odmoru je nastopil mešani zbor in zapel šest pesmi. »Večer« je kontrapunktično uglasbcn kanon — novost v slovenski glasbeni literaturi; »Mlad junak« je že znana pesem z Matičnih koncertov. V tej pesmi so se posebno odlikovali alti v nelahkem. zavitem spevu, ki so ga izvedli jasno in točno. Značilni konec. kanon v > Mladern junaku« je zbor moral ponoviti. Obe nesmj sta lepo uspeli. Naslednje tri pcsmi: »Če ti ne boš moj...«. »Kdor je rraden..,« in »Ne maram tebe«, ki jih je skladateli poklonil »Ljubljanskemu učiteljskemu zboru«. so znanke z učiteljskega Koncerta. Pesem »Ce ti ne boš moj...« je »LjubIjanski Zvon« prednašal odločno prepočasi; posledica je bila padanje glasov kar za cel glas. »Kdor je truden ...« je bila nekoliko kočljiva v srednjem delu, ki je precej težaven in bi bil lahko vsaj v začetku malo hitrejše izvajan. Šaljivi in priIjubljeni zbor »Ne maram tebe«. ki so ga morali ponavljati. pa je bil pretirano hitro z.apet. To je seveda stvar okusa. Šaljive zbore je navadno treba peti hitro, a ne — prehitro. Koncert so »Zvonaši« zaključili z osmeroglasnim mešanim zborom »Svatba na poljani«. ki sta ga na klavirju spremljala gg. Brezovšeik in Adamič sam. SMadba je vesela. živahna, napitniška, v srednjem delm posebno lepa. Izvajali so jo sigurno in temiperamentno. Zaslužnemu pevovodji g. P r e 1 o v c u, ki je žel ves večer priznanje in pohvalo. so poklonili lep lovorov venec s slovenskimi trakovi. Koncerta so se udeležili tudi gg. dežetai predsednik dr. Baltič, vodja poverieništva za uk in bogočastje dr. Skaberne, poverjenik dr. Ravnihar, general Maister i. dr. — Obisk je bil povoljen. v prvih vrstah parterja pa ie bilo več sedežev praznih. Čudno! Ljubljanski odlični krogi Ijubijo -- glasbo! —&—.