128. Številka.
Trst, v sredo 20. julija 1S9S.
Tečaj XXIII.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIORSKO.
Telefon Str. 870.	4 nVČ.	V edinosti Je moč!
____—iž^u
ti ni k.	Lastnik konsorcij lista „Edinosti".	Natisnila
„Ediaoit"
izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
>T a rov »in a /naša :
Obe izdanji na leto . . . gld. 21 •— Za »amo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno »e prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o
OfflMi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo » primernim popustom. Poslana, osmrtnic« in javile zahvale, domači oglasi itd. »e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tNkurim se nahajata v ulici Carintia fttv. 12. VprovniStvo, od-pratvništvo in sprejemanje In se rut o v
1 v ulici Mnlin piccolo Stv. II. nadstr.
Novejše vesti.
Madrid 19. Vojni minister je dobil brzojavko od general« Blanco o kapitulaciji Santiago de Cuba.
London 19. Reuterjevn pisarna javlja iz Manile : Vodja ustašev, Aguinaldo, sodi, <la mu bode težko vzeti Manilo radi nje močnih utrdeb. Ame-rikani pričakujejo popolnjenje podkrepljenj iti prič no operacije najbrže v septembru, ko minejo deževja in velika vročina. V Manili jo pomanjkanje na moki, koruze in mesa pa je se za mesece.
IVashtllgtoil 11). Predsednik Mae Kinlev je izdal državni akt z odredbami za upravo pokrajine Santiago dc Cuba. Ta dokument obseza pooblastila in ukaze za admirala Shafterja kakor tudi proglas na prebivalstvo tega obsežja, v katerem so označeni nameni amerikansko vlade. Proglas pov-darja formalno priredbo nove politiške oblasti in zagotovlja prebivalstvu absolutno varnost osebe in lastnine kakor tudi zadostnih pravnih in zakonitih pravio. Vsa pristanišča in tržišča, ki so sedaj v oblasti vojsko in mornarice Amerikanov, bodo odprta trgovini vseh nevtralnih narodov za take predmete, ki niso vojna kontrobandn. Plačevati bode carino, ki je bila v navadi dosedaj. Najvaž-noja sprememba za Santiago de Cuba je znižanje tarifa carine na blago takih ladij, ki vozijo več, nego 2000 ton. Jn sicer je tarifa za tono od 1 dolarja na 20 centov.
Dunaj 19. Danes je prišel na Dunaj angleški državnik Ioni Roscbcrv.
PODLISTEK.	127
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus, Poslov. Podravski,
Staremu kmetu je bila všeč ta poldevnost. Prijel je Polža za roko ter rekel z nekoliko dobro-hotnejšim glasom:
»Pravim vam: jaz sem kriv! ker tako mi je rekel gospod župnik. Torej tudi prvi prihajam k vam, dasi sem star ter pravim : jaz sem kriv ! Toda tudi, kum, ste mi mnogo prizadejali.«
»Odpustite mi vse, kar sem komu učinil ža-lega«, je rekel Polž, sklonivSi se k Gobarjovi roki, »toda, resnica, jaz niti ne pomnim, s čem bi bil vas poSkodoval?«
»Nfi, Bog, naš Oče nebeški, vas je hudo obiskal radi tega pravim: jaz sem kriv! Toda mogoče vam je bilo takrat pred cerkvijo, ko si je pokojnica (Bog ji daj večni mir!) kupila svilnat robec, postaviti pol litra dobro srečo, ne pa tako ošabno odgovarjati meni staremu . . .«
»Ha!.....resnica, da sem se ustil po nepotrebnem.«
»Tudi z Nemci ste se bratili brez potrebe,« je omenil Gobar. »And rej če k jo celo pil ž njimi (ali pomnite, takrat, ko so jeli staviti hiše), a vi pa ste molili ž njimi . . .«
»Ne, samo kučmo sem snel. Bog jo vendar jeden, njihov in naš.«
Gobar se je popraskal za ušesom.
»Tako sicer pravijo, da je jeden,« je odvrnil.
Dunaj 11'. Konferenca mej ministerskim predsednikom grofom Thunom in odposlanci nemške katoliške ljudske stranke so so zaključile. V kolikor se glasi, je bil konferenci ta namen, da odposlanci katoliške ljudske stranko spoznajo temeljne črte, izdelane od vlade za reženje jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskom, kakor tudi odredbe, katerih se hoče vlada poslužiti za bodoče.
Dunaj 19. Današnje konference med ministerskim predsednikom grofom Thunom in zastopniki nemške katoliške ljudske stranko so so ude-žili predsednik zbornice poslancev dr. Fuehs, baron Dipanli in dr. Kbenhoch. Konferenca je trajala 2 uri.
Dunaj 19. Grof Thun je baje naprosil zastopnike nemške katoliške ljudsko stranke, naj varujejo strogo tajnost o pogovorih, ki so so doveli danes do zaključka. No potrja so vest, da je rečeni stranki prisojena uloga posredovatclja med vlado in opozicijo.
Varšava 19. Danes je bil tu grozen vihar, ki jo provzročil mnogo škode, llkratu se jo usula na mesto toča, katere posamična zrna so bila kakor jajca debela. Nekaj oseb je bilo ubitih in ranjenih od strelo.
London 19. Iz Pekinga (Kitaj) javljajo, da jo ruski zastopnik privolil, da se najme posojilo za raztegnenje železnice Tienčin-Kvang, toda pod pogojem, da obljubi kitajska vlada, da ne vzame nikako hipoteke na to železnico ter da je nikdar ne proda kaki tuji vlasti.
Pariz 19. Povodom razprave proti Zoli v
»Toda jaz pravim, da njihov Bog mora biti dru-gačnejši, ker je treba moliti ga po nemški... Toda vse to,« o teli besedah jo nakrat spremenil glas, »je minilo, ter se ne vrne več. Gospod župnik mi je dejal včeraj, da imate zaslugo, ker niste dali svoje zemlje Nemcem. In resnico je govoril. Stari Hamer je bil že včeraj pri meni ter mi hoče prodati o Kresu svojo pristavo.«
»Mogoče, da jo tako !«
»I seveda. Presneti Svabi«, o teh besedah še pogrozi starce z roko — »so še pred letom govorili, da nas vse polagoma izpodrinejo od tod. Kaj pa pokojnica ?«
»Leži v hlevu.«
»Naj počiva v miru, prodno jo pokopljemo v blagoslovljeni zemlji. A tu«, spremenil je Gobar razgovor, »tu sem vam pripeljal iz vasi od nas vseh nekoliko živeža. Tu imate pšena, moke, graha, kos slanine . . .«
Na cesti se je oglasil, a to pot od gornje strani, topot konjskih kopit in škripanje sanij. Isto so se ustavile poleg dvorišča.
»Kaj, ko bi župnik?...« je vprašal Gobar, pozorno poslušaje.
»Ne to je kmet,« je odvrnil Polž. »Stopinjo ima tako težke, kakor župan Grohovski.
Zares se je prikazal Grohovski.
»A kaj je s teboj, Jožef?« obrnil seje prišlec do Polža.
»Žena mi je umrla . . .«
»Povedal mi je to včeraj Ivan, toda nisem mu verjel. Vidiš, vidiš !.. Kje pa je ?.. Tukaj ...«
Nekaj časa bilo je slišati šepet molitve in tiho ihtenje Polževo. Naposled se je župan obrnil do Gobarja.
Versaillesu je bilo vsega ukup zaprtih 27 oseb. 7 so jih obdržali v zaporih, druge so izpustili na svobodo.
Pariz 19. Govori so, de je Zola pobegnil. Odšel je iz svojega stanovanja ob 0. uri zjutraj in se ui povrnil do večera. Govore da je odšel v Genovo (v Švici).
Ocncva (v Švici) 19. Tu so bili veliki izgredi povodom štrajka delavcev na stavbah. Prišlo jo tudi do spora s policijo. Mnogo inozemskih anarhistov je nadzorovanih policijski in se izženojo.
Sundcrlaiid (Angleško) 19. Sinoči ob 10. uri je navstal ogenj, ki jo v kakih treh urah uničil tri glavne ulice mesta. Nevarnost je, da se ogenj razširi po vsem mestu, kajti gasilcem jo delo zelo otežkočeno vsled grozne vročine, ki se širi s pogorišča. 30 poslopij jo že uničenih. Ze dosedanja škoda se ceni na deset milijonov mark.
Shod „Krščansko-socijalne zveze"
v Dolini 13. julija 1898.
(Dalje.)
Gospod dekan K o m p a r o jo nadaljeval svoj govor:
V kratkem sem vam narisal položaj človeške družbo v raznih slojevih, strokah in stanovih. Razvidno je, da jo človeška družba bolna, da trpi. Razni duhoviti možje, ki so spoznali bol človeštva, bi radi ozdravili isto. Mod drugimi so tudi socijalni demokratje. Njih nauki pa, katere som zgoraj označil na kratko, niso gotovo pravo zdravilo.
»Ptiča vam dovajam«, jo rekel, »samo nekoliko ostrcljcncga, toda ne mnogo.«
»llem ?« je vprašal Gobar.
»Kaj — hem?... Vašega Janka sem privel, ki mi jo hotel nocoj po noči vkrasti konja ter je dobil par svinčenih zrn.«
»A potepin! . . . Kje pa je? . . .
»Sedi v saneh na cesti.«
Starec je stekel s težkimi koraki proti oni strani.
»Konje si kradel županu?« jo vprašal starec razjarjeno.
»Zakaj bi ne kradel? Kradel sem.«
»Toda ni so mu posrečilo,« je segel vmes Grohovski. »Za to pa je imel več sreče, ko je ukradel konje Polžu.«
»Ti sijih ukradel?...« je zavreščal Gobar ter jel obdelavati fanta s pestjo.
»Seveda jaz, toda ne jezite se, oče,« je prosil jokajo Janko.
»Ti razbojnik !. . . Povoj, kdo te je našuutal k temu?...«
»To veste, da Jozel. . . Mirujte vendar«, jo tarnal Janko, »ker meje sram pred tujimi ljudmi, da me toliko pretepavate.«
»A ti, čemu si ubogal Jozelna ?»
»Ker sem mu dolžan sto rubljev !
»Kristus Gospod!« je zastokal Gobar ter so zgrabil za lase.
»Nu, nimate uzroka, segati si v lase,« se je oglasil Grohovski. »Vsem skupaj, meni, Polžu in Jozelnu, plačate vsega skupaj tri sto in trideset rubljev. To ni veliko za vas.«
(Dalje pride.)
Isti celo jako nevarni obstanku človeške družbe, ker izpodknpujejo temelj človeškemu obstanku. Pogoj obstanku naroda je: čuvati vero in narodnost, A to oltoje zametuje soeijalizem. Evo dokazov! V sled položaja, kakor sem ga očrtu 1 z g o r a j, p o s t a 1 e so razmere ljudij čisto nove; razmere gmotne in moralne. Začelo je novo mišljenje, novo naziranje. Glavna misel, ki vodi množino sedanjega sveta in urejuje javno in zasebno življenje, ta glavna misel je: materijal nos t. Ljudje ne vprašujejo po drugem, nego le po dobičku, po telesni koristi. To velja v politiki (načelo močnejšega), v umetnosti in v znan-stvu. Y ljudskem življenji se pojavlja ta misel v neizmerni lakomnosti za uživanjem in nasitovanjem pohlepnosti. Le poglejte, kaj misli edino in želi gospoda po mestu! 1 živanje slastij — in ta misel leze vedno bolj tudi v niže ljudstvo. — Zato soeijalizem, ki uči to, ni nov, ampak on izvaja le v širšem in najširšem pomenu, kar so krivi učenjaki (Hegel, Schoppenhauer, Hartman) u 6 i 1 i visoke kroge že pred KM) leti. Niže ljudstvo hoče tudi imeti svoj sedežna uživanji, saj smo vsi ljudje, vsi jednaki. .Soci jalisti trde, le telo je in vse je telesno; razvoja telesnih sil treba — duha ni — torej tudi 15 oga ne!
Socijalist Steni pravi: »Svet je ustvaril Boga, ne Bog sveta«. „Bogataši potrebujejo Boga, ne za-se, temveč v to, da zatirajo ž nji m ljudi in da jih drže v suženjstvu. Zato je duhovščina poseben razred, da ljudstvu ubija v glavo vero v Boga, da se more isto še na prej zatirati in izsesavati« (Bebel).
Vera je po mislili soeijalistov le neki pojav v občem razvoju — pojav, ki pa zgine z časom popolnoma, ko bode svet urejen po socijalnih nazorih. Bebel, glavni pisec socijalistički, pravi o kristijanstvu: »Kar je naravnega (dobrega) v kri-stijamttvu, je iz Budisma«.
»kastenje Dev. Mar. je le nova oblika bogo-častenja Venero in Cibclc«. Za zdaj, pravijo socijalisti, naj bode vera »zasebna stvar«.
V era zasebna s t v a r! to se je zatrdilo na vseh glavnih shodih soeijalistov (v Hali in Frankobrodu.)
Kaj pomenja to? To se pravi: Soeijalizem se nič ne briga zti vero! Na zadnjih shodih se je reklo tudi, da se brigaj vsak za-se! Nič cerkva, nič duhovnov, nič semenišč — saj je rekel Bebel: »Delavec,ki čisti stranišče, je več vreden, nego teolog«. Sol a bodi posilna, brezplačna, brez veronauka!
Socijalisti vedo dobro, da kmet ne pojde tako hitro na limanicc, in da oni brez kmeta ne morejo do veljave 1 (Sicilija, gornja Italija, Galicija).
Kadi tega kmetu puščajo vero »za zdaj«, kakor je rekel Licbknecht. Počasi že izumrje sama, ker se je ne bode poučevalo nikjer.
Grozno jo omenjati, kaj socijalisti uče o Kristu. Trde, da je bil prost človek, ne Bog, fanatičen prostak, katerega Mohamed nadkriljuje visoko. Njegova cerkev, katero je ustanovil, da je zatiralka u bozi h in podpiratoljica bogatašev. — Vsacemu nas pa je znano, da je Kristus Bog ljubezni, učitelj ljubezni. »Ljubi Boga — ljubi bližnjega«, to je ves zakon in proroki. Njegova cerkev je učiteljica resnice, oznanjevalka bratsko jednakosti in l jubezni. Ona je dvignila svet iz moralne gnjilobe. Kristijanstvom še le porodilo se je osebno pravo. V paganstvu je bilo nad tri četrtine ljudi sužnjih; žena je bila sužnja možu. Cerkev še le jo razbila okove suženjstva, dvignila čast žene; ni bilo zavodov, no bolnišnic, no hiralnic za ubogo, trpeče človeštvo, dokler jih ni ustanovila cerkev. Ko so se barbarski narodi prosuli po Evropi, ei-vilizovala jih jo cerkev!
Dokler je imela cerkev kaj upliva na socijalne razmere, ni bilo še proletarijata. Proletarijat je komaj sto let star! Revolucija ga je porodila in ga množi. Brezvorski kapitalizem je provzročil milijone proletarcev, ki so sedaj močna armada socijalizma, ter bi ta gotovo propal, da nima istih.	(Z vrše tek pride.)
Politični pregled.
K položaju. Kdor ljubi igre, v katerih treba vztrajnosti in potrpežljivosti, ta je letos na dobrem, našel je — kakor so pravi — svoj račun. To se vam položenje spreminja kakor v kalejdoskopu — sleherni hip vidimo drugo sliko našega politiskega položenja. Kar se je včeraj trdilo v tonu najglob-
ljega prepričanja, to danes že ni več res. Tako se godi vse to leto. Koliko je bilo letos ugibanja, koliko kombinacij in koliko promkovanja, ne da bi se bila uresničila niti jedna piči ca od vsega tega.
Kdor se letos ni naveličal »politike«, ta mora imeti res uprav angeljsko potrpljenje.
Isto se je ponavljalo tudi sedaj o pogajanjih grofa Thuna z nemškimi strankami in se ponavlja o včerajšnjih pogovorih z zastopniki nemške katoliške ljudske stranke. Vse ugiblje sem in tja, ali nihče ne ve ničesar pozitivnega: da-li so se pogajanja z Nemci definitivno razbila ali se bodo nadaljevala? (Vsaj izjava liberalnih veleposestnikov pušča jedna vratca odprta za nadaljevanje.) Da-li se skliče državni zbor ali ne? Da-li hoče grof Tliun nadaljevati Sisifovo delo poskusov v parlamentu, ali si pomore absolutizmom ? Kako nalogo je prisodil katoliški ljudski stranki ?
Da, o tej je mnogo govora te dni! Jedni jej prisojajo veliko nalogo posredovanja, drugi jo cenijo niže ter menijo, da jej je grof Thun dal le na znanje svoje namene, tretji pa jo devajo pod nič, češ: ta bi bila zadnja med vsemi strankami, ki bi mogla posredovati.
Tako imajo vsak svojo menenje; ako pa seštejemo vse, kar vedo vsi skupaj, dobimo pa le veliko okroglo — ničlo.
A to pa vemo mi prav za gotovo, da se Nemci temeljit«) motijo, ko zahtevajo od vlade, da naj ona posluša le njih želje, ako hoče privesti do sprave med Nemci in Cehi. Toda za spravo treba navadno dveh, onih dveh namreč, ki se hočeta spraviti. Ali drugače rečeno: v tem slučaju treba poslušati tudi, kaj pravijo Cehi. Iz vseh izjav Nemcev pa zveni, kakor da se mora vlada ž njimi pogajati, Cehom pa — diktirati. Na ta način seveda no pridemo do sprave. Ravno danes čitamo v listih, da Cehi predlože vladi spomenico, v kateri izjavljajo, da ne privole več v niknkoršne nadaljnje koncesije ter da no privole, d a b i se jim ka j odvzelo od onega m a-lega, kar se jim je dalo jezikovnimi n a r e d b a m i.
Kdor postopa tako, kakor postopajo Nemci, ta kaže le, da sprave — noče! Neki odlični nemški konservativec da je izrekel te dni svoje začu-jenje, kako da so mogli Nemci odbiti Thunov načrt, ko je istega vendar izdelal mož, ki je Nemec po rodu in politiškem mišljenju: sekcijski načelnik Klein! In ko so že leta 1H00 Nemci sami na pogajanjih na Dunaju privolili v marsikaj, kar je sedaj obseženo v načrtu grofa Thuna ?!!
Ti ljubi Bog, kako najiven jo ta mož. Grofa Thuna načrt misli bržkone na spravo, ki bi slonela na medsebojnih koncesijah, Nemci pa si mislijo spravo po njih lastnem diktatu. Na ta način seveda morajo odkloniti vsaki načrt za spravo in nuj ga je izdelal Bismarck sam!
O izgredih v Galiciji. Tendencija, ten-deneija, povsod i tendencija. Tudi v sodne dvorane zanaša židovsko liberalno časopisje svoje namene. Sosebno par dni sem so kaj tendeneijozna vsa poročila v listih o razpravah proti izrednikom v Galiciji. Namen pa je, da bi uverili svet, da v Galiciji ni najmanjega povoda za mržnjo proti Zidom ter da so le verska netolerancija, brezvestnost antisemitskih agitatorjev in zloba vrgli bakljo nemira med poljske kmete.
Poročila pravijo, kako da prihaja sedaj na dan, kako da so tuji agitatorji hujskali kmete, kako je bilo vse organizovano, kako so videli sedaj tu sedaj tam gosposki oblečenih gospodov, ki so lagali kmetom, pripoveduje jim o izmišljenih grozotah, ki jih počenjajo Zidje itd. itd. — Čudno, da oblasti niso mogle ujeti niti jednega teh »gosposki oblečenih« nepoznancev, ko so bili vendar vsi njih organi po koncu!
E pojte no! Tistega agitatorja seveda ni moči ujeti, ki je hodil okoli, ne v gosposki obleki, ampak nag, grozen, ki je razburil sicer apatičnega kmeta v Galiciji in ki se imenuje : neopisna beda — lakota! Tega aretirajte in one izženite, ki so privedli tega agitatorja v deželo, pa bodete videli, da bode mir!
Sic transit gloria mundi! Ravno, ko se nemškoliberalna glasiia postavljajo v pozituro, ho-teča igrati ulogo diktatorjev v Avstriji, prihaja iz Prage vest o likvidaciji uemškoliberalne stranke. Ali je bilo še kedaj stranke, ki bi z ma-njo opravičenostjo hotela igrati ulogo oblastneža ?
Iz Prage prihaja namreč vest, da vodstvo liberalne stranke na Češkem razpada, da že razpušea svojo pisarno, da je že odpovedalo pisarniške prostore, da je že odpovedalo pisarniškemu ravnatelju svojemu. Ali treba vedeti, kaj je bila nekdaj ta stranka, da moremo umeti, kaj pomenja nje abdikacija. V pražkem kazinu — in ne na Dunaju — s« je določala avstrijska politika, v pražkem kazinu so se imenovala in odstavljala avstrijska ministerstva. Nisti še prav minoli dve desetletji <><1 onih časov, ko ro avstrijski ministri morali paziti, kaj hočejo in kaj žele gospodje, ki so tiščali glave skupaj v pražkem kazinu. Ti časi so minoli, danes likvidu-jejo gospoda in veseli nemškonaeijonnlni dediči se že smejejo pred vratmi. Neki nemškonacijonalni list že zahteva namreč, naj nemškoliberalna gospoda ne razpuščajo samo svojega vodstva, ampak naj — polože tudi mandate! Zahteva se torej popolna abdikacija. Sic transit gloria mundi!
Minola je slava stranke, ki je bila liberalna po imenu in brutalna po svojih dejanjih, ki je govorila o napredku, a v praksi ni dovoljevala drugim, niti da bi dihali. In kakor se ruši ta ana-kronizem, tako se mora porušiti v Avstriji še marsikaj, kar ni naravno, in ni pravično. Do tegn pride, naj se že Nemci spuščajo v kaka pogajanja ali ne !
Iz nemške driave prihajajo značilna poročila. Niso še minula tri desetletja, odkar so vse države in državice nemške prelivale kri na fran-eozkom bojišču, a sedaj se jim ona kri strja v spone. Vzlasti mnogokntera dinastija nemška se gotovo kesa danes, da je pomagala graditi državo pruskega militarizma in pruske oholosti. V tem pogledu je jako značilna naslednja dogodbiea, ki vzbuja zgledavanje po vsem svetu.
Otroci vladarja kneževine Lippe-Detmold so se potožili očetu, da jim stražo ne skazujejo časti, kakoršna jim gre. Vladar kneževine, grof Ernest Lippo-Biesterfeld seje obrnil rudi tega dozapovedu-jočega generala, a poslednji mu je odgovoril osorno, da on vsprejema ukaze samo od najvišega poveljnika vojske v Berolinu.
Na to je grof Lippo-Biesterfeld pisal pismo cesarju Viljelmu, v katerem je poslednjemu razložil vso stvar. A cesar mu je dal nastopni, za položenje nemških državic jako značilni odgovor: »Moj general je dobil nalog, dati vladarju, kar vladarju gre. Sicer pa ne bodem trpel, da se z m e n o j govori v takem ton u, v kakoršnem je pisano pismo. Viljehn II. Imperator-Rex.«
Tako govore v Nemčiji z — vladarji!
Grof Lippe-Biesterfeld jo priobčil stvar drugim vladarjem vseli zvezanih držav nemških.
Domače vesti.
Umirovljenje. — Dvorni svetnik na na-mestništvu tržaškem, Anton K rek i oh pl. Trou-land, je stopil v pokoj. V pripoznanje njega zaslug v mnogoletnem zvestem službovanju mu je podelilo Njegovo Veličanstvo komturni križ Fran Josipo-vega reda.
Občni zbor „Tržaškega Sokola" bodo prihodnjo soboto ob uri zvečer v »Del. podp. društvu«. Bratje členi se poživljajo na mnogobrojno udeležbo, ker bodo dati direktivo novemu odboru za postopanje o raznih vprašanjih, ki so življonske važnosti za to naše društvo.
Z a družbo sv. Cirila in Metoda »Sla vaš i« so nabrali pred časom na neki zabavi 2 kroni 40 stot. in ne krone 40 st., kakor je bilo objavljeno včeraj po pomoti.
/a spomenik Prešernu. Na veselici abi-turijentov, ki se je vršila minolo nedeljo v Bar-kovljah je bilo skupljenih za Stritarjevo pesem 31 kron 30 st. Dijaki na tukaj snem gimnaziju so nabrali med seboj ob zvršetku šolskega leta 24 k.
Umrla Je včeraj gospa I v a n a P a v 1 o v i č, mati čestite in jako čislano narodne rodbine tržaške. Ta rodbina ima velikih zaslug za razvoj slovenskega petja v Trstu, kajti štirje členi to rodbine — dve dami in dva gospoda — delujejo toli vstrajno in požrtvovalno v našem »Slov. pevskem društvu«, da jim je malo izgledov mej pevci našimi. Tej čestiti rodbini izrekamo odkrito sažalje na britki izgubi, ki jo je zadela.
Pogreb gospe Pavlovičeve bode jutri o 5. uri popoludne od hišo žalosti v Skorklji štv. 212.
Vabilo na občni /bor »Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico«. Ker se zaradi nesklepčmisti imenovani občni zbor ni mogel ob-državati minole nedelje dne 10, t. m., priredi »Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico« svoj občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. in sicer v prostorih »Slovanske čitalnice« v Trstu ulica S. Franeeseo štev. 2. I. nadstr. Ta dan se bode vršil občni zbor ob vsakem številu udeležencev. Opozoriti pa moramo častite družbine člene in druge prijatelje domačega kmetijskega gospodarstva, da pridejo na dnevni red poleg že označenih oficijelnih točk tudi še nekatera zelo zanimiva tržaško kmetijska vprašanja. V interesu vseh, za kmetijski napredek na tržaških tleh zares zani-majočih se tržaških kmetovalcev je torej, da se tega občnega zbora udeleže v čem večem številu.
ODBOR
»Kmet. in vrt. družbe za Trst in okolico«.
Odbor »Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico« bode imel svojo redno sejo v petek dne 22. t. m. ob 7. uri zvečer v svoji pisarni, ulica Geppa št. 14. I. nadstropje.
Mučenje žlvalij v Trstu. — Pišejo nam: V nobenem večem mestu širne Avstrije se morda ne postopa tako okrutno z ubogo živino, kakor tukaj v Trstu. Kuretnino n. pr. ne nosijo ženske s trga ali na trg nikoli drugače, nego z glavo navzdol. To pa na takn naravnost nečloveški način, da dostikrat že mejpotoma polomijo ubogim živalim noge. O tem niso naše okoličanke nič bolje, nego mestne »dame«. (Jlovek se mora kar čuditi, kako morejo biti sicer mehkočutne ženske, tako nevsmi-ljene, tla se niti ne menijo za to, koliko muk da prizadovljajo ubogim živalim, s takim ravnanjem svojim. Uboge živali vendar niso zakrivile ničesar! — Veliki trpini so v Trstu tudi dolgouhi — osli. Pogosto lahko opazujemo, kako mora ta revež, privezan čisto na kratko, čakati na žgočem solnou na svojega gospodarja. Še večkrat vidimo s tovori preobloženo žival, na vrhu pa sedi nje lastnik, ki jo priganja hudimi udarci. Redarji pa mirno gledajo vse to, mesto da bi energično postopali proti mučenju živalij, katero je po zakonu p repove d a n o. — Pravični se usmili tudi živine.
Iz St. Petra na Krasu nam pišejo: V bližnjem in vsikdar simpatičnem nam Knežaku je napravilo tamošnje tamburaško in pevsko društvo »Pivk a« veselico, Nastopilo je v prvič pred občinstvo. Pridnost in navdušenje za stvar premore mnogo, in gospod Borštnik, učitelj v Knežaku, je napravil iz domaČega, večinoma priprostoga osebja, kaj dober mešan zbor, katerega vspeh je bil v nedeljo popolen, toliko v tamburanju kolikor v petju. Preciznost in disciplina v zboru ste si odlikovali. Mi smo bili presenečeni in občinstvo je ploskanjem dajalo duška svojemu vesolju. Vse jo bilo dobre voljo ; k temu jo sovo pripomogla dobra postrežba v gostilni. — Cučokova gostilna jo na jako dobrem glasu, ali prav všeč nam jo bila tista domača poštenost, katero se, žalibog, pogreša včasih o priliki veselic. Tukaj po je bilo vse, pijača in jedila, fino in cene po navadi nizke. — Na eni strani dobro petje in tumburanje, na drugi dobra postrežba; ni bilo torej čuda, da jo bila vsa veselica v zadovolj-nost vsem.
Cul sem, da jo veselica dobro izpahi tudi v gmotnem oziru, da je bilo čistega dohodka »>2 gl., kateri se porabi v društvene namene. — Čestitamo društvu »Pivka« na toli srečnem početku.
Na c. k. pripravnici za srednje sole na Prošeku bilo jo koncem minolega šolskega leta 24 učencev.
Izmed teli sta dovršila razred z odliko Anton Kolml iz Unee, bivajoči v Sv. Križu in Ar-minij Molč iz Kanala, bivajoči v Sežani; nadalje je dobilo prvi red 14 učencev in 8 učencev je dovršilo razred sč slabim uspehom.
Prihodnje šolsko leto začne dne l(i. septembra t. 1.
(Radovedni smo, da-li pojde kateri teh učencev, ki so srečno dovršili pripravnico na Prošeku, na srednjo šolo. Op. urod.)
0 detomoru v Banih, o katerem smo sporočili včeraj smo doznali še nastopno: Kmetica Marija Malnlan jc bila v blaženem stanu. V ponedeljek minolega tedna je šla na polje, kjer je hotela prestopiti neki jarek a se jej je spodtaknilo ter je padla. Bilo vsled padca in pretresa, bilo tudi iz strahu: žena jo porodila dvojčka, ali mrtva. Iz
nevednosti hotela je prikriti vso stvar ter izkopala luknjo z motiko, ki jo je imela seboj inje zagrebla mrtva deteta. To je povedala potem lastnemu možu, mož drugim in tako dalje, da je tako doznala tudi žendarmerija, ki je potem obvestila oblastni jo. Došla komisija je spoznala, da je resnica, kar je izpovedala žena in je niso niti zaprli radi tega. Mogoče pa da bode kaznovana, ker je zakopala otroka na nedovoljenem mestu, kar je proti zdravstvenim predpisom.
Deklici rešeni iz smrtne nevarnosti.
llletna Emilija Deklič in njena 1 Tletna sestra, bivajoči v ulici Solitario št. 1(.>. sta prišli včeraj v kopelj pri svetiljki. Mlajša sestra je že preplavala ograjo kopelji in v jeden hip je zginila z površja. Starejša sestra, videča to, je začela upiti, vsled česar je pri hitel čuvaj kopelji ter je izvlekel deklico iz vode še o pravem času in jo tako rešil skoro gotove smrti.
V istem kopališču se je včeraj pripetila še druga nesreča, laletna Leopoldina Jeruzina, bivajoča v ulici Belpoggio št. 4. spravila seje na tram, ki ograja kopelj. Vsled njenega sunka se je tram zganil in ona, zgubivši ravnotežje, je padla v vodo. Ker ne zna plavati je tolkla in mahala z rokami po vodi. V tem pa jc žc prihitel čuvaj in jo je zvlekel na kopno.
Mrtev je bil najden včeraj pop. ob (>. uri 441etni dninar Danev Matevž z Greto in sicer pri trdnjavi Krešič. Našel ga je neki gospod. Sodi se, da je umrl vsled deliria tremens. Na lice mesta so prišii pol, ofieijal Hasek z pol. inšpektorjem in stražarji.
Žalostna vest. — Na francozkem parniku »La Bourgogne« ki se je potopil dne 4. julija na potu iz Amerike v Evropo, je bilo tudi 10 Slovencev, ki so se vsi pogubili. Mej istimi je bil tudi župnik Anton Hodnik, ki jo bil na poti domov na Krško. To žalostno vest smo posneli iz »Glasa Naroda«, izhajajočega v Now-Yorku. Na rečeni la-diji je bilo 800 oseb, a rešilo so jih je samo 200.
Zginila Je 14-letna Ljudevika Celigoj in sicer ni znati zanjo žc od 6. t. m. Njena mati, žena kakih 40 let, jo išče po mestu zastonj že par dni.
Zblaznel jc včeraj 44-letni Miliajl S. iz Postojne, vratar neko hiše v ulici Peseo. V tem stanju je začel razbijati tako, dajo vso hitelo glodat, kaj se godi. Redarji so ga odvedli na policijo, kjer je začel revež plesati in je namigoval tudi drugim, naj storo isto. - Jasno je bilo sedaj vsem, da revež nori. Odvedli so ga v bolnišnico v oddelek za blazne.
Nezgode. Predvčorajnjem zjutraj je prišlo slabo 42-letuemu težaku Jakobu Dolin v ulici Cor-daiuoli. Sproveden je bil na zdravniško postajo.
Starka Marija Liposie se je spodtaknila pred-sinoči ob 7. uri, idoča po Barrieri, ter se jc ranila na obrazu.
Isto so jo zgodilo 43-letui Mariji Zamant na njenem domu v Skednju list. 43;"). Zvonila si je levo roko. Sestindvajset-letni težak Ivan Leban se je včeraj zjutraj hudo ranil v desno roko pri mašini za rezanje slamo. V nekem kamenolomu si jo pokvaril levo roko 25-letni delavec Ivan Furlan z Opčin štv. 35. Včeraj precej po poludne je prišel v Trst 35-letni Anton Celiger iz Št. Petra z vozom, naloženim vožnji lesenih obročev za prodaj. Vozečemu po mestu vsulo se je nanj nekaj teh vožnjo v, ki st) ga hudo ranili na obrazu in na levem očesu.
Vsi ti so so zatekli za pomoč na zdravniško postajo.
Poskus samomora. Josipina B., bivajoča v ulici Olmo, se jo hotela minolo nedeljo vreči skozi okno. Nekatere ženske so jo prijele še pravi hip in jo povlekle v sobo. Vzrok temu činu so bilo družinske razmere.
Zblaznela je predvčeraj 55-letna Marija \\\, bivajoča v ulici Pozzo del Mare. Prišla jc ob 1>. uri uri na postajo pri Sv. Andreju in tam je zapazil neki redar po njenem vedenju, da je morala revica zblazneoti. Odvedena jo bila v blaznioo.
Iz-pred soaisča. lOletni težak Just Micoli jc ulomil dne 20. maja v pisarno tvrdko Hahn-Kalmus, kjer je odprl nekatere miznioe in ukradel iz istih jedno uro in nekoliko znamk in kolekov. Zasačeu je bil na tatvini. Na predvčerajšnji obravnavi jo bil obsojen na pol leta zapora.
Včeraj jo stala pred sodiščem ona deklina Marija Ilovar, ki je bila smrtno ranila dr. Bech-tingerja zdravnika na Prošeku. Obsojena jc bila na
osem mesecev ječe radi težkega telesnega poškodovanja.
Policijske veiti. Aretirani so bili: Danes zjutraj ob 5. uri Ferdinand V. v ulici S>li-tario, ker je izgnan iz Trsta; 18-letni zidar Dra-gotin danes zjutraj ob H. nri v Barkovljah radi pomanjkanja sredstev; sinoči ob	uri v ulici
Vlenna težak 'iM-lctni Mihajl P. iz Trsta radi nenavadnega razgrajanja. Razialil je tudi redarje.
Koledar.
Danes v sredo 20. julija: Marjeta, "lev. m.; Klija, prerok. Jutri v četrtek 21. julija: Danijel prer., .1 ti lija. de v.
Bolnčni:	|	I.uuin:
Izhod oh 4. nri 4 min.	Izhod oh 5. uri 4<l min.
Zahod „ 8. B H „	Zahod „ H. „ 3f> „
Ta je 30. teden. Danes je 200. rlan tega leta, imamo torej Sc ltfo dni.
Iz pisem Božene Nemcove.
Poroča A. Dermota.
Dr. Čenč k Zfbrt je v julijevtm zvezku časopisa »Kvčtv« priobčil več pisem češko pisateljice B. Nčmčove, katere je pisala slavnemu češkemu žurnnlistu Karlu il a v H č k u, podjetnemu in priznanemu založniku J a rosi a v u Pospfš i 1 u, d.ru Janu Pa l nekemu, sinu slovečegu »očeta naroda«, d.ru J. K. Pil rk inu, znamenitemu češkemu učcnjaku-fiziologu, in M. M a j a r j u - Z i l j-s kom u, znanemu slovenskemu rodoljubu.
Poslednjemu je pisala ined drugimi i sledeča tri zanimljiva pisma, katera sem prevel iz češčine, in v katerih so spoznava kolikor toliko pisateljice B. Nemeovč blagi, ljubeznivi značaj, njeno navdušenje za slovanstvo in za slovenstvo posebej — kakor tudi razmerje M. Majarja-Ziljskega do češke literature v 1H57. 1.
Ker se nam je B. NčmooviC tako priljubila s svojo prekrasno »BabiČko« in drugimi, Slovencem tudi že znanimi povestmi, pač zasluži, da se za-nimljemo i za njeno korespondenco, katero objavi menda vso dr. Zfbrt v časopisu »CeškV5 lid« in v kateri se nam v celoti pokaže vsa njena velikost. I.
Njega Blagorodju gospodu Maverju, župnik u v G e r l j a b.
Blagorodje!
Zahvaljevaje prijazen slučaj, kateri je mojega moža seznanil z Vašim blagorodjem, hočem i jaz porabiti to priliko in Vaše blagorodje presrčno pozdraviti kakor odkritosrčna prijateljica slovenskega naroda in vseh njegovih braniteljov, v katerih vrsto — kakor vem že izdavim — se mora prištevati i Vašo blagorodje. Gospod dr. Lainbl nii jo večkrat govoril o Vas in zelo ga jo veselilo slišati, da ga niste pozabili tor da mu sporočate pozdrav. Tudi on Vas prijateljski poz lravlja in se priporoča Vaši prijaznosti.
No morom si kaj, da no bi o tej priliki izrazila prošnjo, katere izpolnitev pa popolnoma prepuščam le času, ko utegnete Vi iu izvolite odgovoriti. V »Časopisu Ccskčho Museum« jc v štirinajstega letnika tretjem zvezku članek »O upjoreoh i vid'mach«, kjer se pripoveduje med drugim, »da se na Koroškem upir ali upjor imenuje Vedrfte-strvgon in v ženskem spolu pijavica?« Jako bi Vas prosila torej, ako mi morete kaj nataučnejega sporočiti o ti ljudski vraži. Kako si upirja prav za prav predstavljajo, kaj si pripovedujejo o njem, iz česa nastaja upir ali upirica. No vem sicer, če se Vaše blagorodje peča s takimi stvarmi, in če Vam to ne bode nadležno; če je temu tako, pa prosim, da se brez okoliščin ne ozirate na mojo prošnjo. Jaz zbirati narodne pravljice, običaje in vraže in tu moram jemati seveda kakor čebela iz raznih kelihov.
Jako rada bi si tudi ogledala Vašo, kakor čujem, razkošno dolino, toda okolnosti človeku ne dovole vselej delati, kakor si želi. Zastran vseslo-vanskega slovarja g. Sumanskega Vam ne morem več poročati, nego, da ga doslej še nič več ni izšlo nego reklamna pola. Ako izvolite kaj zahtevati iz Prage, kar so tiče literarnih stvari, Vam vselej postrežem prav rada, kadar se hočete name obrniti. Zavoljo g. Jezbere Vam odgovorim pozneje; doslej ne vem nič natančnega, kdo in kje je. Ostalo ukrene moj mož.
Priporočujč so Vaši prijaznosti
ostajam s spoštovanjem B. N.
Pragi, 1. aprila 1857.
II.
Blagorodje!
Ne moreni si kaj, <la nt* bi, ko Vam j)išt> moj mož, priložila listka in jra Vam priporočila v prijazen spomin. Kakor se midva spominjava na Vas, i stota ko, mislim, tla so i Vi oasili spominjate naju.
Vosrliln sem se, da napišete članek o Kresu« v Musejnik l), a dosb'j se to še ni /godilo. Nedvomno imate svoje vzroke /a to, morila i mnogo posla, toda upamo, da to vendar spišete. Slovesnost žegnanie, katero sem dala v idusejnik, kakor mi je to mož poslal po Vašem naročilu, je zelo ugajala ne le na Češkem, ampak tudi na Moravskom, kjer so že predlagali, da bi se lahko uvelo take slovesnosti zaradi njih plemenitega značaja. Ako Vaše blagorodje no pišete tako lahko češki, le pišite slovenski; kar se tiče popisa, bij se prevel v češčino, drugo pa itak mora ostati v izvirnem jeziku, kakor naslovi in pesmi. Slavonci tudi slavč Kros, na Slovaškem imenujejo to slovesnost Jana piflit«, »Vajifno«. Le lotite se, blagorodni gospod, tega dela in zbirajte vse in pišite takoj in izdajte; za to ni nihče sposobnejši od Vas; in ko bi se tam v Vas ne moglo objaviti, izda so tu. Jaz sem že dovršila slovaške povesti, sedaj bode sledil prevod srbskih, nekaterih hrvaških in slovenskih. Tudi maloruske imam obljubljene v rokopisu. Slovenskih seveda uimnm drugih, nego kar jih je v Bčeli od I. 1X52. in tiste majhne, katere Sto mi poslal Vi, katere sem prevela za časopis »Skola a Život«, pit jih vendar uvrstim v zbirko. V 4.—6. številki letošnjega »Nevena« so krasne pravljice iz staroslovcnskegn bajeslovja od Trdine o stvarjenji sveta, človeka, o vesolnjnem potopu in o svetem Kurentu. Ako nimate »Nevena«, pišite mi, in jaz ga Vam pošljem. Iz Slavonijo som prejela zanimljivih stvarij o vilah, v katere ljudstvo še sedaj trdno veruje. Poklice hodijo tam z »Lado« ! Prosim Vas, izvolite mi naznaniti, kje lahko dobim slovenskih pravljic; »Bčele« I »i morda lahko dobili iz Muzeja, za druge knjige pa ne vem. Izdati hočem tudi otroške pravljice, popevko in igre za starost od <i.—H. do 12-leta, nabiram pripomočkov, ker hočem, da bi bilo vse-slovansko. Tudi od Vas imam krasnih prispevkov, toda, kadar boste še imeli kaj tacega, kar bi ugajalo za tako zbirko, blagovolite se me spomniti.
Ali Ste eital o sedaj važnem vprašanji med učenjaki: »Alijo pisal Ciril v cirilici ali v gla-golici?« Ako nimate, kar sejo pisalo o tem, Vam srčno rada pošljem ; tudi »Slovo o piku Igorovč«, izd ano s pojasnili od pfsr. Ilattalo, če ga nimate. Zeleča Vašemu blagorodju neprestanega zdravja in veseleča se odgovora, priporočam se laskavi Vaši prijaznosti ter ostajam
z vsem spoštovanjem udana
linžen a.
__(Pride še).
') Časopis Ceskčho Mnseiim. Op. prel.
Zadnje vesti.
Jladrid 20. Listi javljajo, da so iz različnih strank snuje opozicija proti vladi radi začasnega zaustavljenja konstituoijonalnih pravic.
.Madlid 'J0. Listi pišejo, da so so ministri čudili, tla je general Toral vso provincijo Santiago de Cuba pritegnil v predajo. Od generala Blanco so se zahtevale podrobnosti, ki se predlože najvišemu vojnemu sodišču. Kakor javlja »Imparcial«, so se izjavili nekateri ministri, da so pogoji Zjedi-njonili držav tako trdi, da bi bilo bolje nadaljevanje vojno, nogo pa mir.
Dunaj 20. O včerajšnji konferenci minister- i skega predsednika z zastopniki katoliške ljudske stranke se ni izdal nikak oficijelni komunikd, marveč so je sklenilo — kakor poročajo listi — varovati strogo tajnost.
Lvov 20. »Dziennik Polski« poroča, da se je med ministerskim predsednikom grofom Thunom in zastopniki katoliške ljudske stranke doseglo spo-razumljenjc za urejenje jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskom.
Dunaj 20. »N. Fr. 1'resse« pravi, da grof 'I hun ni povabil na konference ni Italijanov ni Jugoslovanov. Oporeka se vesti, da grof Thun misli vnovič povabiti Cehe in konservativce.
Praga 20. »Narodni Listv« priobčujejo članek, ki govori o bližnji krizi v niinisterstvu. Grof
Thun tla si je priredil naert, od katerega je odvisna usoda ministerstva. Kritični trenotek se bliža orjaškimi koraki.
Prava 20. »Naroduv Listv« priobčujejo neko pismo raz k ralja Milana iz leta	kraljici Na-
taliji. V tem pismu pravi Milan, da hoče izpovedati vse odkrito in pošteno in potem da si vzame življenje. Kraljica je prijavila t*» v Petrograd, vsletl eesar je <»ar poslal Milanu 4 milijone frankov s pogojem, da poslednji nikdar več ne stopi na srbska tla.
Pariz 2(1. Prijatelji Zole zagotovljajo, da isti ni zapustil Francoske. Skriva pa da se v ta namen, da mu ne morejo dostaviti ukaza, ki odreja, da je Zolo odvesti v zapor.
Pari/. 20. Listi zagotovljajo, da je Zola odpotoval v inozemstvo. Jedni trde, da je odpotoval v Bruselj, drugi pa v Lucerno v Švici.
Najnoveja trgovinska vest.
NeW-York 1 o. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij H2"/i (včeraj H27a)i za september 7 it r'/n (včeraj 7 2 Vi), za december 737-1 (včeraj 727«), koruza za juli 37 (včeraj 37), za september 38 (včeraj 3«) mast fj85 (včeraj 5 H A).
Podpisana družina naznanja tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes v Gospodu zaspala nje ljubljena mati, oziroma tašča, gospa
Ivana Pavlovič,
previđena svetotajstvi /a umirajoče. Pogreb bode v četrtek dne 21. t. m. ob 5. uri pop. iz hišo žalosti, Škorklja št. 212.
V Trstu, ti), julija 1898.
Družina Pavlovič.
Trgovinske vesti.
lliullmpfNta. P*eniea za september 8-3;) do 8-85. Oves za spomlad —•—. Rž za september 0*50 do «'66. Koruza za maj 1899. 4-80 ilo 4-32.
PSenica: ponudbi; boljše, povpraševanju —•—. Pro-tlnja—•— niut. stot. Vreme: lepo.
IlainlMirir. Santcm good average za september 20 25, zn decembeer 29-75, za marc 30*25, za maj 30-60.
Ha v re. Kava Santos good average za juli 34-75, za november 35 25 frankov za 50 klg.
Dunajska borza 30. julija 1808.
dane«	včemj
Državni dolg v papirju......101*70	101-70
„ „ v srebru......1011.5	101-65
Avstrijska renta v zlatu......121-70	121*70
v kronah.....101*10	101-15
Kreditne ukeije......... 358-75	359-—
London 10 Lsr.........119 90	119*90
Napoleoni........... 9*52	9*53
20 mark........... 11-75	11-75
100 ital. lir.......... 44 20	44-20
Pozor I
Novi, fini, dobri
svinčniki
„Družim si Cirila ii Metoda".
Z niu-elom, da kur ne zalaga pod imenom dirne naše družin« — mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privoljenjem slavnega vodstva nove, fine svinčnike v korist „Družile sv. Cirila iu Metoda", izdelane od prve svetovne tirme te stroke: I.. C. H&rdtmnth na Dunaju.
Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiSi, po pisarnah in šolali in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato
zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite le one svinčnike,
ki imajo poleg družbenega imena utisnjeno tudi tovarniško znamko
L. C. HARTHMUTH.
MoJe blago Jo prlma-blago. L« k prlma-blagu pritisne firma L. O. HARTHKUTH ■vojo znamko.
Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstorieali ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja
Ivan Bonač,
trgovina • papirjem in iolakimi potrebščinami v Ljubljani.
Ztilnžnik pri/nano najboljših slovenskih ra/.irlcilnlli dopisnic v korist „llrnibe nt. Cirila in Metoda" s podobo nje iirvomestniku velet-. >r. Tomo Zupana.
Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. franko.
Prevzemam naročila la Izdelovanje razglednih dopisnic v eni ali več barvah. Prosim, da se mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer Se nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini.
Dr.
Odvetnik
Josip Abram
je odprl
svojo pisarno v Trstu
v ulici
S. Spiridione štv. 3, II. nadstropje.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v rcHtiici
kolo najboljše vrste
od sloveče originalne znamke
„ Styria"
^Gradcu,
— naj se obrne do —
I«. Colobigf v Trstu,
ulica Commerciale it. 1, telefon 8t. 341.
Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
lM*HHHMXXXM*XMX*M*Xr
Carl Greinitz Neffen,
Xa Corsii Štev.	podružnica Trst. Piazza del I a Leiriia 2.
-
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
H4F" predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne melile in pred op j eni varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.