19. stey. Noyo mesto, 10. oktobra 1912. Letnik XXVIII. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25. Tsaccga meseca. Cena jim je 8 poštnino Tied ta celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Boano in dmge eTropake države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroiinino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi. T Novem mestu. 23. mednarodni evharistični svetovni shod na Dunaju. (Konci Za igim oglasil se je k Ijesedi tržaško-koprski Ěkof (îr. Karlin, ki jo podal nekaj apominov na dof,'odko ob evharističnem ahodu, ki jih drugi niso videli, da jih poncso v svojo domovino, kot sknpno sv. obhajilo nad 7000 otrok, obhajilo 60 oseb cesarske rodbine s sivolasim vladarjem na čelu itd. Govoril jo nadalje dež. g'iavarja štajerskega namestnik in drž. ter dež. poslanec dr, Jankovič ter temeljito obtieial predmet; „Presv. Evharistija in naša javnost." K besedi priglasil ae jc tudi g. (ir. iMatija Lavrcnćič, sodnik s Komna na Krasu: „Kaj naj nosenio H kongresa v domovino, ki z zaupaiçem zre na nas in upa od nas darov z Dunaja. SliSimo, da je molitev in prejemanje zakramentov samo za ženske, lîcs pa je, da kar nas jo inteligence, ki smo z božjo milostjo naSJi resnico, smo spoznali, kaj je resnica le, ko smo prejemali Kristusa. Bog ni samo stvarnik žensk, ampak ttidi moških, zato ae ga ne sramujmo. Končno izpregovori .še prevzvišeni g. knezoškof ljubljanaki izražujoč svoje veliko veselje nad tem zhorovai^cm: „Utisi na Dunaju eo za v.se velikanski, zamo pa jo najbolj ugoden ntis da-našigega zborovarga Slovencev. Teh govorov niso govorili duhovniki in škofje, amjiak te besede prihajajo iz ust naših izobraženih ]ajikov. Tolike odločnosti, navdušenosti, toliko ^ubezni do Boga in Marije še nisem nikoli ěuI. To napolnjuje incne in gotovo tudi Vaa a prepričanjem, da Slovencev ne bo še konca. Vzgled nam dajejo. Kar smo tukaj slišali, nosimo domov in izpolnjujmo, Devica Marija |ia naj nam izjirosi božjega blagoslova," G. žujmik GomilSek še opozarja, da na Dunaju ne pozabimo v molitvi alovenake mladine, nato dr. Brejc zakručí to sijajno us!>clo zborovanje. Po končanem zborovanju je bilo v isti dvorani predavanje a skioptičnimi evharistični mi slikami, ki jih je jako spretno razlagal č. g. Tul. V soboto zvečer pa jo priredila dunajska „Straža" pozdravni večer na čaat svojim rojakom, ki so prišli na kongres. Velika dvorana jo bila natlačeno ijolna. Predsednik „Straže" g. Kvas je otvoril večer, [jozdravil navzoče in sc zahvalil za tako obilen obisk. Predsednikom večera je bil izvo^en g. Pukol, ki je razložil pomen in delovanje „Straže" na Dunaju. Govorili so še razni drugi govorniki, S svojo navzočnostjo je počastil ta vDČer tudi deželni glavar Kranjske g. dr. Susteršič. Le prenaglo je minul čaa, ki so ga Slovenci preživeli na Dunaju med svojimi rojaki, V nedeljo vršila so je k^jub hudemu nalivu žeíjno pričakovana procesija. Na cesarjevo željo so ni odpovedala. Ob pol osmi uri zjutraj so se začele zbirati vrste narodov 'iti aprevod. Procesijo ao otvorile dijaške kongregacije. Udeležilo 86 je je 84,668 mož v sprevodu, 6000 duhovnikov posebej, 39.800 žensk v špalirju, 2800 častnikov, 3ň00 uradnikov, 14,000 oseb na tribinah, akupaj 150.758 0.seb. Najlepše skupine v sprevodu eo bilo slovanske z narodnimi nošami in Tirolci, Izmed Slovencev 80 napravili najboljši Ttia Orli, kakih 200 po Številu, in so obračali nase veliko ))ozorno9t gleiialcev. Kranjska ženska narodna noša je bila zelo lejio zastopana, žal, da ni bilo tudi toliko moške narodne noše. Ta no.ša vzbudila je izredno pozornost, vso se je zanjo zanimalo in jo občudovalo. Koroška jo pokazala pri tej priliki, da jc na Koroškem še dokaj Slovencev, aaj ae jih jo okolu 400 vdeležilo kongresa in procesije. Najsvetejše peljalo jo osem vrancev v prekrasnem, z zlatom bogato obloženem dvornem vozu; ob monstranci ata klečala kar-dinal-legat van Kossuin in dunajski knezonadškof kardinal dr. Nagi, Cesar ae jo vozil s prestolonaslednikom v krasnem dvornem vozu, v katerega jo bilo vpreženih osem belcev, za iqim pa so se vozili nadvojvode v podobnih vozovih, v katere je bilo vpreženih po 6 belcev. IJtis procesije bil je velikansk in a tem utisom so se vračale posamezne skupine domov. Naj tu še omenimo, da je pri slovesnem otvoritvenem zborovanju v rotundi^med drugimi imel slavnostni govor tudi naš deželni glavar dr.'Susteršič. O tem govoru je rekel škof dr. Karlin: „Nekoliko težko se mi je zdelo, ko so dali deželnega glavarja dr. Susteršiča kot govornika na zadnje mesto, ko jiostanejo ljudje že nestrpni in odhajajo. Ali česar ne bi bilo mogoče pričakovati, se jo zgodilo. Komaj jo g. dež. glavar izpregovoril par stavkov, je potegnil za sel>oj maso ljudstva, da je vztrajalo do konca. In to nas smo na])olniti z velikim veseljem in zado.sčenjcm," Našemu prevzvišenemu knezoškofu pa so mnogi odlični gospodje izražali globoko spoštovanje do vernega in ncustraSenega govornika. Govor v celoti prinaša 211, Stev. „Slovenca": „Dedščina Jezusa Kristusa in nje obramba." V slavnostni knjigi evharističnega kongresa je tudi ena slovenska pesem z nemško prestavo M, Elizabete: „Moj mili dom in presveta Evharistija", o kateri pesmi jo rekel urednik te knjige in šéfredaktor (ir. Funder, da je ena najlepših pesmi v vsej knjigi. To poročilo zadostuj za naš list. Sklepamo z željo, naj 23, mednarodni evharistični kongres na Dunaju obrodi obilo sadu in prineso naši slovenski domovini obilo blagoslova. Socijalistične zablode. III. Kaj je socijalizem? Ko so 1. 1848 vprašali Proudhona (Prndóna) pred sodiščem, kaj jo socijalizem, je tako le odgovoril; „Socijalizem je vsako teženje po zboljšanju družabnih razmer." Iz zadnjega članka smo se prepričali, da individualizem ni v stanu rešiti socijalnoga vprašanja. To je potrdil tudi zgodovinski razvoj. Po vseh državah so se od sredo 18. veka uveljavljali zakoni, ki 80 poaamnikom dajali svobodo v vseh obzirih. Nasledek je bil, da ao v tekmovanju posamnikov med seboj slabější in jio-štenejši podlegali. Zato je bilo vedno več socijaliatov, ki so sestavljali razne načrte, po katerih naj se ozdravi bolca človeSka družba. Dr. Ušeničnik 1. c. 247 piše: V širšem pomenu znači socijalizem vsak nauk in vsak poizkus, ki hoče nasproti gospodarskemu liberalizmu in individualizmu (gl. članek II.) z združenimi močmi (socijalno) izboljšati družabne razmere, zlasti bedni položaj delavskih stanov. — Tudi pri tem teženju je resničen izrek : Kolikor glav, toliko misli. Učenjaki in modroslovci skušajo vaak po svoje razvozljati veliko zagonetko : kako osrečiti človeštvo. Učenjaki, ki se opirajo samo na svoj um in se ne ozirajo na razodetje Božjo, jo navadno zavozijo, njih sestavi ne podajo zadovoÇive rešitve za osrečenje človeške družbe. V njih spisih se nahaja dokaj zablod in zmot, ki jih zapazi celo vsak i>revdarjajoč človek. Dr. Krek v svojem Socijalizmu (str, 5 nasi.) na.števa več vrst družboslovcev. 1) V prvi vr.sti imenuje krščanske soci-jalisto, ki 80 povdarjali, da morajo socijalizem voditi nauki Kristusovi. Boriti se je treba proti individualizmu, toda pri tem so mora upoštevati vera in cerkev, mora se ohraniti rodbina in braniti zasebna last v svojih po pravičnosti in ^ubezni določenih mejah. Tako je n. pr episal Lacordaire: „Krščanski socijalizem spoštuje vero, družino in zasebno last; teži pa po tem, da bi izboljšal s kolikor mogoče obsežnim združenjem gmotni (materijalni) in nravni položaj večino ljudi." 2) So družboslovci, ki trdijo, da je najpogubni.ša tista po-samniška svoboda, s katero si človek prilastuje zasebno last. 2ato jo treba odpraviti. Imenujejo se komunisti — po latinski be- sedi communia (občen, skupen) ker hočejo posplošiti vse imetje. Večinoma je s pojmom socijalizma združen komaoizcm (nauk o skupnosti imetja.) Takih komuniških socijaliatov je zopet vcČ oddelkov. a) Nekateri trdijo, naj ao posploši samo zemljiška last. Zemlja bodi skupna lastnina vseh ^udi. Zovejo se tudi agrarni socijalisti od lat. ager (njiva). b) Drugi pravijo, naj se posploSi samo last vsega obrtnega (industrijalnega) kapitala, t, j. tvornic, strojev itd. Ti ae imenujejo indnstrijalni socijalisti. c) Nekateri zahtevajo, naj ae posploši last vsega zemljišča in euega dela obrtnega kapitala, drugi pa tudi sknpnost vsega obrtnega kapitala, ali družba vzemi v roko vse pridelovanje ia izdelovanje kakor tudi vse razdeljevanje produktov. Med temi sta zopet dve struji: Prvi trdijo, da mora država voditi vse pridelovanje in izdelovanje. V državi pa mora vladati ljudstvo, med katerim mora ponehati vsak stanovski razJoček. Odtod se zovejo demokratski (grško demokratia, ^judovlada) .socijalisti ali navadno socijalni demokratje. — Drugi pa trdijo, da morajo dobiti v roke vso last svobodne zadruge, da ne sme biti nobene državne oblasti, ki bi vodila pridelovanje in izdelovanje in razdeljevala posamnikom, česar potrebujejo. Ti se imenujejo an a r h i š k t socijalisti ali komuniški anarhisti (grško: anarhija brez vlad je), 3) V tretjo vrsto štejejo državne socijaliste. Ti prisvajajo državi vsemogočnost. Država ima po njihovih nazorih pravico omejevati posamnikom svobodo, kakor jej drago. Priznavajo potrebo raznih stanov, upravičenost omejene zasebne lasti, pred vsem pa krepko državne oblasti. Bistvo splošnega socijalizma je v tem, da preide zasebna last vsega kapitala v družabno last in da družba uredi (organizira) in vodi proizvajanje ter razdeljuje proizvode. Ta socijalizem zahteva, da se posocijalijo (posplošijo) vsa proizvajalna sredstva, in sicer bodi lastnica in vodnica vse produkcije ali docela demokratično urejena država ali pa družba kot velika demokratična gospodarska zadruga. (Dr. Ušeničnik 249.) Socijalna demokracija že s svojim imenom naznani, da je socijalizem združen z demokracijo. Tudi država z nedemokratično ustavo bi namreč lahko posocialila vso last in bi z uradništvom vodila proizvajalce. Socijalna demokracija noče tega, ampak hoče popolno enakost, zato pred vsem tudi politično enakost. Zato zameta vsako vladavino, ki sloni na neenakosti. Ona zahteva popolno demokracijo: ljudstvo je vse; vai so enaki; vai so delavci v službi družbe; vsi imajo iste pravice in iste dolžnosti, dolžnost dela, pravico jela. — Videli bomo, kako socijalna demokracija vse to v dejanju izpeljuje. Gospodarstvo. Jesenska gnojila za travnike. Zadnjič smo poudarjali, kako važno in potrebno je, da so naši travniki redno in dobro gnojijo. Kdor ima dosti hlevskega gnoja, naj jih gnoji s hlevskim gnojem. Tako delajo gospodarji po planinskih deželah, zato imajo tako bogate in pitane travnike. Kdor pa nima hlevskega gnoja, pomagati si mora z umetnimi gnojili. Pri nas gre ves hlevski gnoj na njive, zato smo prišiveni rabiti umetna gnojila. V takih razmerah se pa nujno priporoča, da skušamo spraviti na travnike nekaj domačega gnoja, zlasti gnojnice, ki se danes še vsepovsod zanemarja na veliko škodo naši živinoreji in celotnemu gospodarstvu. Ako bi imeli povsod nepredirne staje po naših hlevih, ako bi imeli gnojnične jame in bi v qje speljavali tudi gnojnico izpod sviiqakov, pod katerimi bi se morala tla povsod tlakati, da se moča lahko odceja, koliko dragocene gnojnice bi se lahko dobilo in koliko denarja bi ai labko prihranili za druga gnojila! Izmed umetnih gnojil se po dosedanjih izknšigah najbolj priporočata za jesensko gnojenje Tomasova žlindra in kalijeva sol. Za 1 oralo travnika je vzeti poprek 300 do 400 kg Tomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli. Potrebna umetna gnojila naj so takoj naroče in naj se raztrosijo po končani paši ali po prvem snegu. Jesensko gnojcige je več vredno kakor spomladno. Umetna gnojila naj so naročajo pri podružnicah in kmetijskih društvih, ker je ondi blago boil zanes^ivo. Varujte se pa kupovati umetna gnojila od agentov. Agent ponudi umetna gnojila morda ceneje, za to so pa tudi toliko slabša. Pri umetnih gnojilih je namreč gledati na to, kako močna da so, koliko rediinih snovi imajo v sebi. Tomasova žlindra, ki ima v 100 kg 18 kg fosforové kisline, je gotovo več vredna kakor tista, ki ima v loo kg samo Ifi kg fosforové kisline. In za to so gre pri ceni umetnih gnojili Kajti danes imamo ravno tako različne vrste Tomasove žlindre kakor imamo različne vrste drugega blaga. V novomeški okolici sprejema naročila za umetna gnojila kmetijska podružnica. —r— Semenj za plemeno živino v Sodražid. Dne 26. septembra t. 1. se je priredil v Sodražici semenj za plemeno živino sivo pasme v zvezi s premiranjem. Ker je bila ta prireditev prva tega značaja na Kranjskem, jo nikakor ni prezreti, marveč treba njene zanimivosti objaviti. V splošnem bodi omenjeno, da je biJa cela prireditev v veliko čast ondotnim članom živinorejske zadruge in drugim živinorejcem in da zaslužijo za njo polno priznanje. Vsak obiskovalec je bil najprijetneje iznenađen, v kakem redu in kako lepo so bile priprave zvršene. Vsa čaat možem, ki so z marljivim sodelovanjem pokazali mnogo apretnostij. Dasi je bilo vreme precej neugodno, so vendar zavedni člani zadruge in drugi živinorejci brez izjemo spolnilj svojo dolžnost in prignali svojo lepo živino na sejmišče. Živine je bilo vk^ub slabemu vremenu prav obilo in sicer bikov, mladih bikov, krav in junic. Hoglasna sodba udeležencev razstave jo bila, da je pričakovati od telic, ki so bile letošnje poletje na zadružni planini, mnogo dobrega liazstavo so pošetili deželni odbornik dr. Ijampe, ravnatelj kmetijske družbe cesarski svetnik Pire, ravnatelj kmetijsko .šole na Grmu Rohrman v družbi strokovnega učitelja Planinska in učencev zavoda, živinarski nadzornik inž. Kataj, mlekarski nadzornik Legvart, obilo domačinov iz okolice in tudi ostale Dolenjske, mej njimi zastopniki drugih živinorejskih zadrug. Tujcev ni bilo, — kakor navadno — pri prvih prireditvah te vrste. Treba bode daljše reklame, da pridejo taki sejmi do tiste vezave, kakor jo imajo drugod, kjer so že od davna vpeljani in daleč na okoln znani. Vsak začetek je težak in ni dvomiti, da pridemo z vstrajnostjo tudi v tem pogledu naprej. Pred razdelitvijo premij imel je deželni odbornik dr. Lampe kratek nagovor, v katerem je posebno nagla.šal lep napredek, katerega je dosegla zadruga v teku njt^nega kratkega obstanka, izrazil v imenu deželnega odbora zahvalo članom zadruge za njihovo vspešno delovanje in vzpodbujal k nadaljnemu vstrajanju v pričetej sm^ri. Denar, ki ga jo žrtvovala dežela v to svrho, naj obrodi bogat sad v prospeh živinoreje, ki je temelj našega domačega gospodarstva in našega blagostanja. Zadrugo vodi deželni poslanec Bartol, ki je pokazal, kaj se da z marljivim delovanjem v kratkem času doseči. Po razdelitvi premij pričel se je semenj spojen z licitacijo zadružnih plemenih telic. Kupci so si nabavili za lep denar lepo plemeno živino. Ako vpoátevamo, da se je prodala ena telica za celih 500 K, potem se lahko nadejamo, da so bo v prihodnosti dohodek živinoreje Se za mnogo povzdignil. Učenci kmetijske šole so ai popoldan v spremstvu ravnatelja Rohrmana in strokovnega učitelja Planinšeka ogledali pašnik na zadružni planini. Vodil jih je in dajal potrebna pojasnila tajnik zadrugo učitelj Mežan. — Planina obsega 122 oralov in jez ži-často ograjo razdeljena na tri pašnike. Vsak pašnik je razdeljen na pet oddelkov. Na dveh pašnikih so že postavljene lesene staje in v avrho napajanja velike betonirane cisterne. Tja ae steka iz streh s pomočjo odvodnih žlebov in cevi deževnica in iz cistern v napajališča. Letoa je bilo na planini 83 glav mlado živine, a časom jih bo lahko do 200, S pašo so pač najnaravnejšim potom vzgojuje mlado živino, tam ae prosto pregiba, v svežem zraku do dobra utrjuje in a tem na njih razvoj ugodno vpliva. Dokaz temu, da je živina ob lepem vremenu raje na planem pred stajo prenočevala, kakor da bi šla pod njo; le ob precej neugodnem vremenu si je tam iskala ležišča. Se nekaj je bilo opaziti v Sodražici, kar je gotovo vredno zabiležiti. Tamkajšni gospodarji vporabljajo kravo skoraj izključno tudi kot vprežno živino. Iz gospodarskega ozira gotovo priporočljivo, kajti brezdvomno donaša krava na ta način, če so dela privadi in pametno ž njo ravna, več koristi kot vol — aaj jo itak treba volu in kravi dobro postreči — in je vedno zapiranje krav % hlevu gotovo nesmiselno in škodljivo. C. D. Kako se iz kuten napravi fini liker. Kakor jabolka obrodilo so tudi kutne letos po Dolenjskem dokaj dobro. V sirovem stanu jo kutna nevžitna, pac je pa ino-poio iz nje napraviti kaj fino ukuhano sadje ali kompot. To jo })o gosposkih kuhinjah obče znana reč. Manj zuano pa utegne biti, da jo mogoče kutne tutll za napravo kaj finega likerja izkoriščati, in to takole: Preti vsem je potrebno, da so kutne popolnoma zrele, toraj rumene iii že močno dišeče. Da postanejo take, treba jih je diie ko mogoče na drevesu pustiti, potem ko 80 že obrane, pa še dlje časa v kakem gorketii prostoná shraniti, da tam So pozorijo. Take kutne se potem neolupljene na krhljaču (ribežnu), kakorien služi za krhjjanje kruha ali sira parmezana, bojj iino ko mogoče skrhjja (zriblje). Zadobljeno drozgo pretisne se skozi platneno ruto, da se dobi sok sam zase. Na vsak liter soka přilije se potem liter fine, ako le mogoče že stare slivovke, in doda 1V2 kilograma sladkorja. Doda se da^e na vsak tako pomnoženi liter tekočine še par kosov nerazdrobljene sladke skorje (cimeta) kakih 15 do 20 na debelo zrezanih grenkih mandeljnov, in 8 do 10 cvečičev. Vse skupaj pusti se potem 14 dni v kaki veliki steklcnici (llaškonu) ali pa dobro pocii^jenem glinastem, kar mogoče dobro pokritem piskru; le sem ter tja se vse skupaj dobro pretrese, oziroma premeša. Po preteklih 14. dneh se pa tekočino sfiltrira, v boteike napolni ter prav dobro zamaši. Čim starejši je tako naprav^eni liker, tim finejši je tudi. —1— Trgovina in obrt. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Urban Horvat, zborniSlti BVDtnik. VII. Predsednik konstatira sklepčnost zbornice, otvori sejo ter pozdravlja novo izvoljene zbornične člane, pozivajoč jih k stvarnemu delu. Za verifikatorja sejnega zapisnika imenuje zbornična člana gg, Ivana Mcjača in Franca Zorca. Nato pozdravi k seji do.slega vladnega zastopnika gospoda vladnega svetnika Gustava Kulavicsa. Ad. I. Zapisnik zadiye soje, ki se jo že natisnil in doposlal gg. zborničnim članom, se odobri brez ugovora. Ad. II. Predsednik povzame besedo in poda sledeče poročilo: „Častita zbornica! Za gospodarski loložaj, ki obvladuje z letom 1910 leto 1911 je iskati nastavkov n izhodišča dokaj daleč nazaj. Obstoječe gospodarske razmere niso nastopilo zhitra, pripravljalo so se v daljšem razdobju, da se ustanove kot posledica predidočih dogodkov znamenite gospodarske tehtnosti. Odločilnega vpliv« na gospodarsko situacijo jc carinska tarifa iz leta 190G 3 svojimi postavkami stroge obrambo v jirilog agrarstva, z jekleno doslednostjo izrabljena je vstrajno dražilno vplivala na živilne cene ter v silni meri navzlic zadovoljive letine leta 1910 ])rii>omogla do že dveletno razdobje trajajočo daveče draginje. Pristopajo zlo posledice trgovinske politike, ki vztraja na zaprtju mej za uvoz živine in mesa. Sočasno je po doseženem višku svetovne konjunkturo leta 1907 nastopi) preobrat skoro nepričakovano naglo, pridobitno življei^e JO vklenila trda depresija, ki pri nas sicer ni učinkovala katastrofalno, umernojšo se je i)ojavila in so razvila še le v daljši dobi, zato pa se tudi dvigaiçe s konjunkturne medlosti prikazuje počasneje, le jako malo strok je, ki imajo že živahnejše kupčije in bolj.ši odjem. Kakor letu 1910 daje letu 1911 neprijazno signaturo Vznemirjajoča dragii^ja, ki jo kakor senca spremlja slaba kujma sila. Položaj kmetijstva je pri nas odločilne vplivnosti na razmere v trgovini in obrtnosti, ob pretežnosti malih in sredqjih kmetijskih obratov se moro pri nas le malo število kmetskih gospodarjev okoristiti z onimi ugodnostimi za agrarstvo, ki so uspeh našo stroge carinske obrambe. V mogočni meri slabilno vpliva na položaj našega kmetijstva občutno poiuanjkaiije delovnih sil, ki jih ^ deželi z mnogim valovitim svetom žal marsikje ni moč nadomeščati s stroji. Ne le da mesta vabijo delovne roke s kmetov, liolj zle so posledice, ker številne kontingente zdravih rok leto za letom absorbira Amerika. Kmetijski pridelki so bili v prvi polovici lanskega leta zadovoljivi tako za žito kakor za krmila. ^ drugi polovici pa je konstatirati vsled neminljive suše preobrat na slabo stran. V vinstvu jo v obče kvalitativno jako dober pridelek, kvantitativno pa je uspeh izvzemši nekatere gorice skromen. Malotolažljive so razmere v trgovini, ki je morala vzeti v »ovejžem času nase znatna nova bremena, tako penzijsko zava-"^ovarge, zakon o izmeri delovnega časa, sotrndnilki zakon. Prišlo je povišanje tarif-na železnici, režija se je podražila v vseh svojih komponentah zlasti bremena visoke najemščine. Konkurenca je poostrena do viška; v trgovini nekaterih strok se trgovcem vsiljuje spekulativna plat. V blagovnih zalogah so spričo naraslih blajrovnih cen vezane brezprimemo večje svete nego še pred petimi leti. Znatno večjih kapitalij treba v obratu. Marsikdo mora iskati kredita, ki je nedavno še izhajal ob svojih sredstvih. Ob vladajoči draginji, ki nalaga povišano previdnost v vsakem gospodiirjstvu, trpi odjem v malone vseli trgovinskih strokah, posebno pa v onih, katerih roba je v slučaju trde sile konečno vendarle pogrešna. Tako pa prihaja, da trgovine z manufakturnim blagom, z modnim, galanterijskim, kratko robo, z lepotičjem občutijo pezo stagnacije še v dokaj močnejši meri nego trgovine z blagom, ki služi vsakdanjemu vživaigu ali vsakdanji porabi. Konsument tro,ši le za najpotrebnejše. V lesni trgovini in obrtnosti so bile dolgo dobo medle kupčije, še le zadnjo mesece se je trgovina poživila v jelovini, dočim za bukovino ni zadostnega odjema. Iz trde depresije, v kateri je industrija tonila od leta 1907, se avstrijska industrija dviga (»očasneje nego ona v velikih industrijskih .državah. Preko mrtve točke jo pač že prešla, ali vzpenjanje konjunkture gre pri nasneprimernopočasnejše. V splošnem vladajo še kaj neugodne razmore. Industrija so nahaja v težavnih razmerah. Trajno naraščajo izdatki za delavce in uslužbence ob splošno razstocih zahtevkih in ob rastoči draginji. Javna bremena naraščajo tehtovito. Tudi težave, zagotoviti si delavcev, osobito kvalificiranih ostro znatno položaj. Izdelki pa ne gredo gladko v denar, odjem je počasen cclo ob pičlih cenah, konsument se mora omejevati na najpotrebnejše ob času, ko se draže skoro vse živ-Ijensko potrebščine, Navzlic vstrajnemu prizadevanju za izboljšajo prometnih naprav, mora žal naša industrija glede občil vseh vrst, železnic, telefona, telegrafa marsikaj prepotrebnega pogrešati ali pa se zadovoljiti z nezadostnimi napravami. Tako so železniško naprave v mnogem oziru nedostatno in nezadostne ter zadržujejo gladek tek blagovnega prometa. Tudi pritožbe o nezadostnem dodajaiiju vagonov ob naraslih prometnih potrebah se oglašajo pogosto. Ne toži se brez u))ravičenosti o zajjostav^anju naših prog. Telefonska naprava, dandanes tako nepogre.^na potreba v dahnem prometu zlasti za industrije v odmaki^jonih krajih, je izvzemši mesto Ljubljano kljub vsem prizadevanjein žal še vedno nedostopna naši industriji. Ljub^anska telefonska naprava pa, dasi edina in draga je jako nedostatna in se upravičeno čujejo pritožbe o ne-dostatkih. Zaostalost in nedostatnost prometnih najirav tako za blagovni transport kakor za poročilno službo postavlja naša podjetja v neugodnejšo pozicijo z onimi v naprednejših kronovinah. Pri tem se množo že javna bremena, davki in doklade. K izdatkom za bolniško in nezgodno zavarovanje so pristopili občutni jirispovki za penzijsko zavarovanje, [>rišla so nova socijalna bremena s so-trudniškim zakonom, bliža se socialno zavarovanje, čigar zuiagÇivost za produkcijo in trgovino so danes niti ne da prav jiresoditi. Već industrij jo moralo vzeti nase v mnogem oziru brez prave potrebe nova detajlirana določila o varnostnih napravah v obratu, zadeta so s tem lesna obrtnost. papirna industrija, tiskarniška jtodjetja. Zakon, ki zabranjuje nočno delo žensk, občutno zadene papirno stroko in produkcijo lepenke. Nasproti pa naša obrtnost na poklicanih mestih v marsikaterem oziru ne namerja na uvidevno blagohotnost in oporo. Pri dobavah za vojaštvo dobe naši obrtniki le skromna naročila, in mogoči so celo taki dogodki, da se oddaja za dobo treh let dobava kruha za domobranski polk v Ljubljani izven Ljubljane, izven dežele Kraqske. Politični pregled. Oelesacije zborujejo na Dunaju. Skupni vojni minister zahteva še 250 milijonov z ozirom na nevarni položaj, v katerem se nahaja tudi naša monarhija. Državni z1>or je sklican na 23. oktober. Hrvaško-síovciiski zvršiliii odlior Stranke prava in S. L. S., osnovan na opatijskem shodu, je imel včeraj sejo na Dunaju, v kateri se pripravi gradivo za skupni sestanek hrvatskih in slovenskih poslancev 20. oktobra v Ljubljani. Avstrijski Jugoslovani morajo imeti začrtano pot z ozirom na balkanske dogodke. Vojska lia Itiilkiiiui izrecno še ni napovedana. Vsi časniki so polni poročil oziroma ugibanj glede vojnega plesa, ki je jo vseh znamenjih neizogiben. Balkanske države, Bulgarija, Srbija, Črnagora, Grčija so mobilizirale, vse vojaštvo poklicale k orožju in večinoma ga že poslale na mejo. Zvezalo so so proti Turčiji, katora je svoje vojaštvo tudi poslala proti omenjenim državam. DiiJlomati vseh velevlasti si prizadevajo Še ohraniti mir a pogojeni „status quo", da 80 pusti Turčija v sedanjem stanju. Listi poročajo, da se manjši boji in praske vrže ob vseh mejah pri» zadetih držav. Zabavi in pouku. Ob otvoritvi nove gimnazije, in. po odhodu Francozov so Avstrijci zopet upetjali svoj učni načrt od 1.1807, a pričeli šolsko leto 1813/14 le s tremi razredi, v katere se jo upisalo samo 42 dijakov. Nadzorstvo gimnazij jo avstrijska vlada oddala zopet duhovski in [>oIitićni oblasti Ěeš „obile skušnje potrjujejo, da ima dobri uspeh gimnazij svoj vzrok večinoma v razumni zvezi duhovnega in posvetnega delokroga; ker se je pokazala tudi v iii^rskib provincijab, dokler so bile avstrijske, ta zveza koristna." Žal, daje birokratizem oviral razvoj in prefekt jo bil od političnih uradnikov preveč odvisen. Učitelj je pouMval v svojem razredu vse predmete razun verouka. L. 1815 jo dobila gimnazija 4., 1. 1816 še 5. in še le 1. 1819 šesti razred, kolikor so jih imelo tedaqje gimnazije. Učitelji 00. frančiškani so večinoma imeli takozvano „konkurzně izpite", s tem so bili aprobirani. Provincijalat jih je nastavljal, ko jih je zglasil pri dcžolni gosposki. Najvišja šolska obiast je bila na Dunajn „k. k. Stadien-HoEcommission" tija do 1. 1849., ki je pošiljala odloke deželni vladi v Ljubljano, in ta je po okrožnem glavarstvu dopisovala gimnaziji. Okrožni glavar je bîJ v tej dobi tudi šolski nadzornik ne le v političnih, ampak tudi v pedagogičnih stvareh. Vendar se mu je přidělil nadzornik za ljudsko šole vsega novomeškega okrožja. Gimnazijo je prišel še le 1. 1844 nadzorovat dr. Likavec, rektor graškega vseučilišča in ob jednem biblijotekar ^ublj. licejskc knjižnice. L. 1848 je povsod prineslo novo življenje. Absolutinem, ki je kot mora tlačil narode, je slabo, uplival tudi na šolstvo. Narodnostne zahteve so se javkale tudi na šolskem polju. Temu toku se vlada ni moijla več popolnoma ustavljati. Preustrojila je gimnazije tako, kakor so po glavnem urejene še zdaj. Takrat se je na Kranjskem šlo tudi za to, kakšen naj bo vprihodrqe učni jezik. O tem je sklepal tudi novomeški učiteljski zbor ter se z vsemi f^lasovi proti jedoemu izrekel, da mora na tej gimnaziji poučni jezik biti edino le slovenski, čemur je pritrdil celó gubernij. Z novo uredbo so se gimnazije razširilo na 8 razredov. Novomeška je bila zdaj v zadregi radi potrebnih prostorov, ker je bilo poslopje premajhno. Vsled tega so prizidali še drugi trakt v stranski u ici in dobili šo potrebne sobe. Tako so odprli L 1854 sedmi in 1. 1855 osmi razred, v katerem sta prva dva abiturienta napravila zrelostni izpit. Ministerstvo je pouk postilo čč. oo. frančiškanom, ki so ga izvrševali že nad 100 let s toliko požrtvovalnostjo. Vendar se je gledalo na to, da so profesorji delali izpite tudi po novih predpisih kakor za druge državne gimnazije. Frančiškanski red je pošiljal svoje nadarjene sinove na razna vseučilišča, kjer so po-kladali tudi izpite. Med prve take profesorje spadata o. Bernard Vovk in o. Ladislav Hrovat, ki sta bila že I. 1854 nameščena in posebni diki novomeške gimnazije. Frančiškanska, pa s pravico javnosti, je ostala gimnazija do 1. 1870. Ravnate^i so joj bili: o. Engelbert Knihc od I. 1851 do 1857; o. Bernard Vovk od 1.1857 do 1867, kateri je bil izboren matematik. Radi narodnega mišljenja je prišel navskriž z nadzorniki. Upcljai je v lotna poročila (1. 1863) imenik dijakov s slovenskimi oblikami krajevnih imen (n. pr. I. I, aus Novo Mesto, Metlika itd.) To je bil ogenj v strehi vladnih birokratov, a ravnatelj Vovk je ostal dosleden. Odpovedal se je I. 1867 in potem kot profesor deloval do 1. 1884; preselil so na Kosta^evico in potem v Brežice, kjer je 8. marca 1911 umrl v visoki starosti. Mnogo njegovih učencev, zdaj na odličnih mestih, se ga hvaležno spominja. — Ravnatelj za i\jitn je bil o. Ignacij Staudacher do ]. 1870 in začasno )rof. o. Ladislav Hrovat do 1871. S cesarskim odlokom 20. septb. 1870 je bila gimnazija spre-meqena v državno. Ostali so na iqej še vsi oni profesorji frančiškani, ki so imeli skušajo po novih predpisih; druge učitelje 80 nadomestili s posvetnimi močmi. Ravnatelji so bili : Ivan Ziendler, ki je 1. 1874 odšel v Gorico. Za njim je prišel Ivan Fischer do 1.1885, potem Andrej SenekoviČ do 1, 1890, ki je odšel v Ljubljano. Sledi] mu je dr. Franc Detela, ki je stopil v pokoj 1. 1906. Sedai^'i ravnatelj jo Franc Breznik, ki je že I. 1878—1890 učiteljeva! na tej gimnaziji. Vsled odloka 22. julija 1882 so jo uvedla slovenščina kot učni jezik v spodnji gimnaziji. Pozneje si jo slovenščina priborila .še nekaj pravic, tako da se zdaj vsaj verouk prednaSa v materinščini v vseh razredih. Predsodki, da nas jezik ni pripraven za višji ponk, so polagoma zgingali; bližamo se času, ko se bodo vsi predmeti lahko prednašali v slovenščini in se bo na igeni podlagi naša mladina priučila tudi drugih potrebnih jezikov. Tihotapci. PotcbL — Spisal Ognjoslav. (Dalje.) „Kako moreš tajiti," glej, ranjen si, ves raztrgan in krvav". „To je res, da sem zvabil stražnika v hudi prelaz, a umoriti nisem imel namena, ne enega, ne druzega. Hotel sem le ubežati čez brv, zato sem sunil Miranoviča, ki je zastavil prehod, ta me je zgrabil, hotel sem se mu iztrgati in zbežati, na to pa pribiti stražnik, sunem ga z nogo, pri tem pa padeva z Miranovičem tako nesrečno, da se je ob skalo tako hudo udaril, da je takoj nezavesten obležal. Skočim proti brvi, pa v tem hipn me pograbi stražnik, potegnem ga za seboj na brv, pa ta se prelomi, in oba bi bila preletela v globočino. — K sreči ae ujamem za držaj, in to je bila najina rešitev. Z največjim trudom in naporom potegnem nezavestnega stražnika, kateri se je gotovo pri padcu močno udaril ob skalovje, na breg, in zbeiim, kar morem, od tega groznega propada. A poči strel in me zadeno v desno nogo. Kako bodem jaz streljal za onima, ker sem žo med begom proti hudemu prelazu vrgel pu.ško od sebe." „Úe je vse tako kot si povedal, jaz ti verjamem", pristavi Katarina žo nekoliko umirjena, „pa kar idi na sodnijo, naznani se sam, povoj tako kakor ae jo zgodilo, kazni ne odideš, a milejša sodba te zadene, če ee sam naznaniš 1" „Kaj si ob pamet?" zakliče Anton preplašen. „Če bi bilo samo to, a izdati —. „Kaj izdati?!" vpraša začudeno Katarina. „A, sedaj mi je jasno" pristavi takoj uboga žena, „ti si toraj tudi član te „tihotapske", te peklensko družbo. Nič no dé, še to povej, bode vsaj enkrat konec to druhali, in mir v naši vasi." „Katarinal" vsklikno Anton, „ne smem, prisegel sem. Prisege ne prelomim." „Prisega takim lopovom za hudobijo in tatvino ne velja nič", reče odločno Katarina. V tem trenotku so začuje pasjo lajanje. „Bežati moram", zakliče prestrašeno Anton. „Ta jarek vodi v grajski mlin, skrijem so ob ribniku do večera, potem pa žo zbežim čez mojo in od tod v Ameriko. Pošlji mi po Pcharčku nekaj denarja in obleke, on mi bodo že prinesel, reci, da bom skrit ob ribniku, in da naj di navadno znamenge." Krčevito jo objame, potom pa zgino v gosto zaraščenem jarku. Tudi Katarina, sicer vsa objokana io obupana, dospe no-opažena v svojo borno kočo. (Daljo alodi.) Dopisi. Novoine.škl in-edor. Gradbeno vodstvo nam poroča: V nedeljo dne 6. oktobra ob štirih zjutraj predrli so na belokranjski železnici rov 240 m dolgega prodora skozi kapiteljski hrib pri Radolfovom. Smer od obeh strani so natančno pogodili. — Ob istem času smo čuli zadnje razstrelbe blizo mostnega drevoreda. Prostor je bil ozal.šan z zastavami. Uposlenci bo dobili nagrado. Tunel ima žo na obeh straneh obokano zidovje. O belokriinjHko-liški železnici se poroča: Proga Biibqarci-Karlovac (29 km), ki tvori nadaljevanje naše belokranjsko železnico, se je začela graditi. Podjetniška tvrdka Gferor & Oomp. in sub-podjetniki so sami judjo iz Budimpešte; samo raja — akordanti in delavci — so naši ^udje, Hrvatje in Labi. Toda tudi mod temi imajo tujci, t. j. Lahi vsa boljša dela; tunele, mostove itd., domačini pa le zemljiška dela. Dela so že skoro na celi progi od Bubiijarcev do Oz^a, Tudi predor v Ozlju, ki bo dolg 480 metrov, so žo začeli graditi. Proga skozi ozaljski rov bo precej težavno delo; od Kolpe dalje, preko katere bo vodil železnico železen most, gre pa proga po ravnem polju do Karlovca. Govori ae, da zgrade od Karlovca do Ogulina Se en tir, tako da bi bil contrutti liško železnice Karlovec, ne pa Ogulin. Seveda bo tudi naša Belokrajina gravitirala bolj v Karlovec, kot pa v Ljubljano. — Na belokranjski progi se pridno dela. Samohrd dela s kakimi 900—1000 delavci ; Biedermann z 1200 in Lončarič pa z 1500 delavci. Proga bo do termina 1. maja 1914 zanesljivo gotova; najdlje bodo seveda trajala dela v seiniškem tonelu in pri viaduktu v Otavcah. Prvi objekt gradi BiederiDann, drugega pa Lončarič. liruj^ače bo pa Lont-ariĆ 8 svojim (ieloni progo ^otov že poleti (junija ali julija) prihodnjega leta 1913, ker ima žc dozdaj nad polovico, t. j. 58% dela dovršenega in upa letos dogotoviti 70—7ô% vseh del — izvzemši seveda viadukt, ki pa bo tudi gotovo dograjen avgusta 1913. Sploh nastopa Lon6aričevo podjetje v vsakem oziru tako odlično in uspcžno, da uživa vsoskozi splošno priznanje in zadovoljnost. Ob zadiqem delnem odplačilu je stalo Jjončaričevo jiodjetjc vsem na čelu, ker so je pokazalo, da je Lončarič v enem mesecu prekosil celo Biedcrinanna, ki ima najdražja dela, za 25.000 kron. Tu se najlepše vidi, da naši ljudje tudi na tem polju nekaj morejo in znajo in ni treba, da bi nam odnašali denar iz dežele kaki ORrski judjc, kakor se to žal godi pri li.ški železnici. Snlior pri Metliki. Tako hudega boja pri občinskih volitvah od strani libcralcev ni bilo malokje kakor pri nas zadnji četrtek. Liberalci s svojim odstavljenim prejštgim načelnikom ao si hoteli noge izrabiti, toliko jmtov so imeli proti volitvami. Dan za dnem so imeli shode in zakleli ao se, da no mirujejo, jiredno zadnjega klerikalca ne spodijo iz občinskega odbora. A revčki — silno so so motili. Ljudstvo se še vedno spominja, kako zapravljivo so jo gospodarilo. Nobenega reda ni bilo, le kdor je dal za obilo pijače, ta je imel veljavo. In sedaj zopet hočejo, da jih naj Sudstvo kar šiloma voli. Kam ste zasii liberalni plevelniki, ali mislite, da vam bo ljudstvo pustilo občino v rokah, da bi si v pri-bodïyih letih nazaj pograbili, kar morate sedaj plačevati? Odprlo 80 se ljudem oči in pustili so vas na cedilu. S seciajno občinsko volitvijo je padel glavni liberalec in z njim vsi njegovi pristaši. Zadnji četrtek so ljudje pokazali, da jim kar smrdi umazani in zapravljivi liberalizem ter oddali so z ogromno veČino glasove kandidatom S. L. S. Zapeljani liberalci združeni z Vlahi ne bodo več vladali. Iz Siiliorn pri Metliki se poroča: Občinske volitve so se vršilo dno 3. oktobra 1.1. Izvoljenih je 18 mož odbornikom, 9 mož pa namestnikom. Vsi možje so dobri in vrli pristaši S. L. S. — S tem je po )olno poražena liberalna stranka in z njo v zvezi tudi vsi uniat, ki v toj občini prebivajo. Čast zavednim Suborcem. Na tukajšnji šoli je učiteljica gdč, Ana Vadnal izgubila svojo službo radi neprimernega vedenja. Na njeno mesto je prišel izprašani kandidat g. Ivan Kunst, Z dolenjskih vinskih poric. Bliža se trgatev, na ktero čaka vinogradnik z npi in nadanii v znoju na obrazu celo dolgo leto. A letos sta ga zapustila up in nada, ker vinske trgatve skoraj no i)o! Sedaj še le vidimo, kako razdejanje so provzročile «ime tekom leta: poKeb, peronospera, plesnoba, gniloba, toča! Pri večini posestnikov se o trgatvi sploh ne more govoriti; po tih vinogradih vidiš tu in tam cadre s par jagodami, grozdiče kakor &l)ranko, sušlje, čošitljke, a lepega, polnega grozda ni. Pa še tisto ki je, poka v.olenjskcm so pokazali, da fantje vobče telesno pešajo. Sposobnih za vojaščino je komaj 20—30%. Tudi vojaška uprava bo morala resno premišljevati o vzrokih nesposobnosti za vojaško službo. Vsporedno temu so pa opazuje, da 80 najslabotniši fantje navadno največji razgrajači in pretepači. Tako se poroča,^ da se je pri naboru v Črnomlju dogodil uboj. Mrtev je godec Žunič iz Zastave, rai^enîh je več fantov, zaprtih pa že šest pretepačev. — V Novem mestu so se zadnji dan nabora na mostu spoprijeli in hipoma sta bila dva ranjena, eden z nožem obrezan na glavi, drugi pa ranjen na roki. — Značilno jo dejstvo, da se potrjeni fantje večinoma dostojno obnašajo, saj v igih prilog itak govori rekrutni list za klobukom. Vabilo na fl. redni občni zbor „Slovenske Straže", ki ae vrši dno 13, oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo pred-eedatva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev odbora, nadzorstva in razsodišča. 6. Kazni predlogi. (Predlogi se morejo vsaj 8 dni pred občnim zborom javiti društvenemu vodstvu.) 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vai)i Vodstvo „Slovenske Straže". Strel na lastno ieno. Jožef Kcbolj z Grosupljega, pre-kupovalec kož, ae je seznanil z udovo M. Kebelj, krošnjarico v Št. Petru pri Novem mestu ter ae z ujo poročil. Moža ae je kmalo polastila ^ubosnmnost, nastala je razprtija; žena jo je hotela pobrati v tujino. Sprava je bila le navidezna. Mož je ženo večkrat davil. Dne 29. soptb. pa je aprožil proti njej samokres, a je k Breči ni zadel. Rebolja so orožniki izročili v novomeški zapor. Izkopanje krompirju se je posestniku Drgancu iz Malin pri Semiču kaj dobro obneslo. Naáli so namreč poleg krompirja Še bankovcev za 580 K. Lani je bil namreč v Stali zgubil ta denar. Vk|jub vsemu iskapju med steljo in gnojem ga niso našli. Spomladi so s hlevnim gnojem igivo zaorali — in tako so bankovci prišli na iijivo. Dasi so umazani in razgrizeni, so dovolj poznati tako, da jih bo c. kr. davkarija v Metliki zanieiqala. Iz Amerike je nai list prejel bro.Šuro; „V spomin 30 letnice društva av. Jožefa št 1. S. H. Z. v Calumetu Mich." L. 1882 je bilo osnovano to prvo slovensko katoli.ško podporno društvo v Združenih Državah. Dne 17. septb. je slavilo torej avojo 30lctnico. Pričelo se je s 35 člani, katerih imena in odbor navaja spomenica. Istotako so natianena imena vseh odbornikov teh 30 let. Izkazujejo so tudi vsakoletni izdatki. Tako je društvo koncem I, 1911 izplačalo nad 6539 dolarjev raznih troškov. V prvem poletju 1912 jo štelo društvo 588 članov. Društveni predsednik je sedaj g. Janez M. Spehar. Ameriškim rojakom vso srečo! . Gospodarske drobtine. — Živinoziiravstveni tečaj nii íilrnm. Deželni odbor kraiijaki priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novemmestu od 15. novembra 1912 do 15, marca 191.3 Stiriniescčen živino-zdravatveni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah in za porodništvo goveje živine. V tečaj so sprejme k večjemu 12 saj 18 let starih učencev — kranjskih kmečkih posestnikov ali njihovih sinov. Opoldansko hrano preskrbi kmetijska šola na deželne stroške. Učenci dobo vrhutega mesečno po 15 K podpore. Kolka proste, svojeročno spisane prošnjo, ki jim je jiriloiiti krstni list, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani. V prošqji naj se tudi navede, katero šolo je prosilec obiskoval. — Kmetijsko-nadaljevulni tečiij za ktnotakc sinove iz novome.ške okolico se ima vpeljati ca Grmu, V ta tečaj se bodo sprejemali mladenci, ki so dovršili ponavljalno šolo in so v starosti 14 do 20 let. Tečaj bo trajal samo 4 zimske mesece in sicer od 15, novembra do 15. marca. Pouk so bo vršil ob nedeljah dopoludne. Tako bo ustregla šola tudi tistim ukaželjnim niladcnčem iz novomeške okolice, ki no morejo kot učenci obiskovati šolo. Živinorejska zadruga za »(pvomeško okolif^o je imela 23. septembra sejo, pri kateri ae je izvolil odbornik L Bevc iz Kija za presojevalca pri promovairjii tolet, ki se ima vršiti v Kandiji v četrtek 17. oktobra t. 1. Zaradi pašnika, ki ga želi zadruga dobiti, se je sklenilo, da so potrebna poizvedovanja nadaljujejo. Zadruga je dobila tri ponudbe za pašnike in sicer razen one na Gorjancih tudi posestvo g. Smole v Grabnu in del posestva grofic Margheri v Otočicah. Slednjič ae je sklenilo, da so udeleži zadruga po avojem zastopniku tudi prireditve semnja za plemeno živino v Sodražici. — Nagrade za unietnii gnojila. Da se raba Tomášovo žlindre povzdigne potom skupnega naročarga, razpisuje c. kr. kmetijska družba 7 nagrad za tiate podružnico, ki v razmerju svojih pravih udov naroče do 1. marca 1913 največ Tomasove žlindre. Te nagrade zna.šajo in sicer: ena 400 K, tri po 200 K in tri po 100 K. To nagrade ae imajo porabiti v korist članom dotično podružnice. — Neprestano deževje dela ogromno škodo po naših kmetijah. Ljudje ne morejo avojih pridelkov spravljati niti sejati ozimine. Krompir So zdaj ni ves doma, turšica tudi ne. Ajda, ki jo skraja tako lepo kazala, ne moro zoreti in ne bo dala letos nič zrnja. Po travnikih so pa poplavo, tako da trpi vsa paša. Težki potok je že trikrat izstopil in tudi drugod imajo sedaj že drugič povodci. Borni pridelek po vinogradih so ljudje večinoma že pobrali. — Kipenje in pretakanje jaholčnika. Pri nas jo stara navada, da pustimo jabolčnik kipeti pri odprti vehi za to, da izmotava neanago, kakor pravijo ljudje. Ta navada je slaba in je želeti, da so tudi pri nas odpravi. Jabolčnik mora ravno tako pokipoti pod kipelno veho kakor vino. Napolni naj se sod toliko z moštom, da mošt, ki se dvigne, ne moro pri vehi uhajati. Prav pametno jo, da so kipenje mo.šta pos[>ešujo z dodajargem čistih drožij, ki so dobo pri kmetijsko-kemičnem prcskušališču v Ljubljani. ZííIo važno jo dalje, da se jabolčnik takoj jiretoči, kakor hitro je ponehalo glavno kipenje. Napačno ravnajo vsi tisti, ki pusto jabolčnik kaj časa ležati na drožeh, ker se jabolčnik rad navzame slabih lastnostij od drožij, ki so začno spodaj kmalo razkrajati. — Modra galica za 1. liflS. Ni še sprav^en letošiiji pridelek, pa se moramo že brigati za novo letino in za nabavo potrebnih pripomočkov. To velja posebno za galico! Galica bo zanaprej zopet draga in da se nam cena s poznim naročajem ne podraži, treba je, da jo že sedaj naročimo. Kmetijska družba mora že sedaj kupčijo skleniti. Da pa ve, koliko galice potrebuje, — jo potreba da jo vinogradniki pravočasno naročo. Kmetijska podružnica bo že sedaj sprejemala naročila potom županstev in sicer do konci novembra t. 1. Za poznejša naročila ne prevzame nobene odgovornosti. Listnica uredništva: Loterijske številke. GRAOEC, 28. seittemiira 41 11 52 TRST, T), oktobra 25 77 17 3 82 61 68 172-8-8 Fouli v jezihih v Rudolfovem od 1. oktobra dalje. 204 Francoščina, angleščina, italijanščina. Oglasi SO: LjiihljiLiiNka fi^sla št. ïïïiti. II. iiadstr. Zahvala. 205 Zft dokaKO tûlaiilncfça eoíiilja, ki flo so nnm izkazali povodom BmrLi uaicKa jiroljubcRii oft»3ta, goBjioda Matija Merše-ta kakor tudi ssa {!g»tao Hprcinut.To rajnkega k /.adnjemu poiitkii izrekamo vsakemu iiosniDCitDĐ in veeiii E^kuimJ iiajj[iriíiri;aQjfio /abvalo. PoKebno se Se iskrono zahvaljiijemo veloíi. sr. kanoniku A. Žlogarjii za ninoftc tolažljivo oliiska za líaaa boIoKni in lireĚ, g. franůiškami o, Heno-iu m /.adnjo íolažíio uniirajo-r!Cii:u. IjCpa bvala tudi kUvdí iinif. niciïtVauiiki ([ardi, njo gudbi in njoncnui íttotiiikii blHKorodtioinu k- Bcrg^niann-u in nadpo' Toťmikii blag. g. Moraiio-ti in driigini /.a prijaxno ndelojóbo. Novo nioBto 8. oktobfa iai2. /ulujoći ostlllí. Dražbeiii oklie. E efi3/12 Dne 12. novembra 1912 dopoldne ob 10. uH bn pri ajiodaj oznamoBjoni flođniji, v izbi St.. 8. dražba /emljiÍB, a) vl. ít. 2(W k. o. Žagorica, b) vl, ât, .Wl k. 0. Hjttolčii'; obHÍojoAih atl a) iz hií«c, 2 travnikov, pa.4nika in vinograda b) iz eno njivn. Nftprcmiirninam je dolomena vrednost na 860 K. Najmanjši ^ponude k ;!DaÁa •&8fJ K (i7 b iiod tcni se ue prodajo. » DražiíCne jiOROje in listine, ki Botiíejo nopromiiînin smejo tisti, ki želo knpiti, pregledati pri Hpodaj oznamcnjoni Hodniji, v izbi fit.. 5 tned opravilnimi «rami, C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II,, dno 3. HOptcnibra 1H12. 202 MOJA STARA 38-21-17 BkuĚnja jo in ostane, da jo za odstranitev peg, kakor tudi v doBCffo in oLranitov noino in mebko kože ter bolo polti najboljio sredstvo Rvctovno-znaiio milo „Steckenpffird-LlIlenmilchseifB" znamko Stcckon-]ifcrd tvidke Borgmann & Co., Tctsehcn a/E. Komad po 80 h so dobi v vseb lekarnah, drožerijab, prodajalnah parfumov in vseh v to stroko apadajočih trgovinah. — Istotako bo priporoim Bergniannova lilijina kroma „Manera" kot izborno sredstvo za ohranitev nožnih, bolih, ženskih rok; loaiek po 70 b se dobi v vseh trgovinab. Posestvo na prodaj Na najlep.iem prostoru v Kandiji pri Novem mestu jo na prodaj krasno ležeče posestvo ob stari državni cesti sestoječe iz samih stavbenih prostorov, ki meri približno 1600 m^ z hiSo vred, ki je v prav dobrem stanu. — Proda se vse skupaj ali pa tudi posamezni deli po pooblaščencu g. Lavcislav Koikis-h, tajnika HiGstno hranilnice v Novem mestu, lflo-3-a Slovenska Straža" v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka lii sodeloval pri „IJuilskeiu zavarovalen". Zugolovljeii J« dober in trajen zaslužek. — Poiindbe pod „ljudsko zavui-ovjinje" na Slovensko Stražo v ^jubljani. I8B-12-2 203-8-1 plačuje po najvišji ceni C. Germ Novo mesto. p r a t i k a za leto 1913 je ravnokar izála z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi sjikami. Dobiva 8C skoro po vseh trgovinah, na debelo jia v Ljnhljaiií: v ,,Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", da^e v trgovini Anton Krisper, Vaso l'otričić, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan: v Trstn: prodajalna „Katol. tiskov, drnštva". — Cena komadu 24 vin., po poŠti 5 vin. več.' Zahtevajte jo povsod in ne dajto si usiljevati drugih pratik. Vsi, hi ste shrbni možje in očeijel Ali hočete vsaj 10 vinarjev iia teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost svojih otrok? Polcm pišite „Slov. Straži- v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Ilaasejn o ljudskem zaTarovaiiju, ki fie vsakonuir dopošlje popolnoma zastonj. i88-7-a Tvsin Knnfnra' dekoratnik : XVitU AUlltaictv Šmihelu pri Rudolfovem se i)riporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. 192-13-8 V Gor. Straži (postaja Straža) je na prodaj lepo posestvo obstoječe iz hišo z velikim vrtom, 6 njiv, gozda in vinograda. V hiši se je vže nahajala prodajalna. — Več pové posestnica 191-3-2 Alojzija Turk v (ior. Straži št. i. Hiša, njiva in gozd : oddaljena četrt ure od Novega mesta, : je naprodaj prav po nizki ceni. Kje, povo npravništvo Dol. Novic. 186-3-3 Odvetnik Dr. Ivan Kimovec IW" je otvoril pisarno TRST, ulica Caserma št. 15. 183-3-8 t S: Popolnoma varno naložen denar Hronilnica in posojilnica za HanJijo in ohoiicD reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vaacega, če je njen ud alt ne, ter obrestuje po i*' "WS 5-0-18 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilne Tlogc kakor zs vse po»ojiltiiftio obveznosti — jilma poleg rezcrvDCg-H zaklada in deležev čez 2200 zadružnikov z Taein BVojÍRi piemoieajem. Iz tega ee razvidi, da nialokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijacska hranilnica. t I i: t ifr Milijoni zdravijo j Kašalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Kaiserjeuimi prsnimi kum\m\ ,.s tremi smreliami". fiO'lO poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- VfV'JVF , _ . vatnih oseb dokazuje gotov usipeli. - - - Bonboncki jako dobro prijajo in so ugodnega okuaa. Paket 20 in 40 vitiarjev, ovojčck 60 vinarjev, se dobiva pri lekarnarjih: I68-21-4 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Xj.elsax'zxa Jos. Bergmann v Rudolfovem kupuje po najvišji ceni štupo (seme) I I V> R (g[ej podobo) i^orcicno seme (žeiiof), kamîLîcc in (Irii^a zdravilna zelišča in cvetje. 184-0-3 MOJ STARI 38-lO-B tiazor je in oetane ta, da jo proti prhljaju, prezačoitii oaiveloKti in izpadanju las, kakor Bploh za ncg;ovaQja lna, najboljSe aredatvo ave-tOTDoznani „Stecktnpferd-Baj-Rum" znamko Stockenpterd, trdkc Borř-nianti &. Co.. Tetachen a/E, — Dobi ae v stoklenteah à 3 K in 4 K Y vneh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfumov in brivnicah. Hiša v Novem mestu z ugodno, prijetno lego, novo in udobno pripravljena, z dvema vrtoma, se da takoj v najem, ali pa tudi proda. Več v upravništvu tega lista. ]i)&-3-2 V Kandiji št. 20 se da v najem v pritličju jtrimcrcn prostor za prodajalno! ali kako drugo obrt. Več se izvo v Rudolfovem pri (íorm. Parna opekarna v Zalogu - Brcitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana in stavbena opeka vvelikimnožininarazpolagoinse zamore takoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. Naročuje se lahko po dopisnici. 46-0-16 HEll-ou L9K '' '' Keil-ova bela prevlaka (f^Iozura) za umi valno mize 1^0 v. Keil-ova pasta za ûovlje ćtO v. Ecil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. J. PICEK, Črnomell: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajne. Kamnik: I. ťetek. Kočevje: Frana Kranj: Franc Dolenc, "\z mehltego lesa. Koil-ovo loííilo m pflde f)0 v. Keil-ov lak za klobuke v razli in i h barvah, in)a vedno v zaloii^i tvrdka: Novo mesto. Ljubljana: Leiikovec&Mcdun. ŠkofjB Loka: M. ;^ijron. Zagorje: Uih. K MibelůiS. Radovljica: Otto Iloman. (178-6-8)