PHIH0HSK1 DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Gitatelji! Naročite se na„Primorski dnevnik": NAROČNINA: ZA VSE LETO 2600 UR ZA POL LETA 1400 » ZA ČETRT LETA 750 » ZA EN MESEC 260 » Naroča se pri upravi: Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 7338 Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 Leto VT 11 HAOO\ Poštnina plačana v gotovini Vl - Ote V. 11 (16yy) Spedlzlon« In abbon. post. I. gr. TRST,^sobota 13. januarja 1951 Cena 15 lir Gordijski vozel nemške ob ., ogodkt, zadnjih dni kažejo, trn 5? zupcidnjaki izgubili na-“o noseč: neke vidne uspe- RartS vzh?du ali Aziji sploh, an AT,rante’ki se je zaradi te-w^Potaati!o širokih ljudskih Ijev, Veiiico Pa tudi nekih rodite-_ zlasti v Ameriki, je tako »p, da je pripomoglo Pre-Po mlii ■porasiu ’ tolacionižm a. tioii bia se mn*WO Američa-boiL - 50 mnenja, da je naj-jjjj * 9* «e Amerika reši svo-nb-.^Vaskih in gospodarskih “»•enojtf, katerih namen ' °bramh 'a ostalega sveta in ln^leaile nazaj :m°i cei da sp hi da —_________, na svojo ce- imih ,?* da te bo na ta način vieii obranita svojega so-je . ~9a nasprotnika. Vendar tm ^ina zaenkrat še vedno J® wi i strani, kj pravi, da se a s tem ne b0 mogla ml ln da leži njena posled-ja obrambna Črtu v Evropi, fj7® Pa naj bi ta ležala, o tem fmm n uto edini. Načrti valu-oi° Pireneji in Vislo, lanjajoč se boli na trenutno mzpoloženie voditeljev zapa-SVeh nie, sploh, ničesar več, v ‘31 ja govori o dveh, Italija, I. Proti Jugoslaviji tako rada “£e mišice, bi Da mogla dati več Franci- bi pa mogla dati 10 1 j če seštejemo ji Jn Prav ma W P Or e j te seštejemo vse zelo zelo malo v pripri s stotinami dobro izvež-divizij, s katerimi raz-tS®0a SZ in njenimi desetti-*°ri tankov ln letal. Jako stat. naj bi v tem nevar-težkem položaju po- ravno Nemčija rešilni V',h _ (u*a, J« li, ti mm ae bi na jasnem, kako fOCn • angelu pritisnili Mar-škZ^ado m glavo. Amerl-kn cJi Zaganjanju, ki zn vsa-Forni žalitev a oborožitev, je ti »icer slednjič popustir svof; ?c*ia, ki se pa navzlic ni^ .siabosti, katero kaže do-nIJahe boli Pa v svojih kolo-krjp* .^a vzhodu, še vedno Žiti,; m uP^ra nemški oboro-atinM ,? nedavni konferenci sij v Bruslju, ;,e ko-sprejT^ata na to, da se no f,nr, iadi Nemce v zapnd-tkunii,0' toda ne v večjih "coii fc°t tako imenovani irnpt, -teamsD, ki bi smeli rasa‘ največ 6000 mož, po-divijiV^-ili potem po raznih ItjfJT atlantske vojske. npor*b°i Preveč očitno hotel & Itra Nemce le za topov-b&dellV10 izkoriščanje njih ki za nevarne podvige, sprewe,Ua.’o posebno vojaško spoiim. Nemci bi seveda s iniei;™1 j. Nemčija nima nobe-; Zn “mena dajati svoje Iju-y?iska nJP.eščence v atlantsko nu i« !ila bi *iCPr pr'prav-mntbm “DPiti v zapadnl ob-f°0oj; ,Cs‘em, toda le pod > • To h^olne enakopravno-lll>ne , Pomenilo, da se 7«JPrej 1. Z>‘mdno NemčHa ’lm r°vna pogodba, ki rlHilri Prr>ti zapadnjakom rt«eren'ifeto in s 11Je „ odrekati sood-m vojaških stvareh in PoSrej pil0 evr0VljC0 jn o. 0 na svetovno poli- So seveda najprej dry0. žnemirili Francoze, U, n°0e *žani so Pa spravili reši* • w s® -smatra ob li?°5eno lastila lotife je Sz ”** e7 sz. Za-noIade?a w * verni sredstvi ter,.nemškn t! Prepredi ponmt-s, a,m,efi obcro^tat>. Zaradi iL^Vn ,11^1 Predina, da 'kJ&ikf fsnnejn nekdanji 'Tožn em vnrns ra.žPravljaio o K. ?sari ^.Polpg roz-3P. dušena že v m^*i)auViIepih’ bnlP* nu#j, v-iV""'- °boj*tia No1'ker ^,lahko upravičeno o mčije *” ' p *e z »družitvijo Evropa približala »vrh tr padnjaki.P.o ruskem mnenju je zaradi tega tudi potovanje Ei-senhowprja po Evropi povsem brezpredmetno in odvisno. O zedinjeni ln nevtralizirani Nemčiji si Pa prav nihče ne dela ihizij, da ne bi v sedanjem položaju prav kmalu postala lahek plen Sovjetske zveze. Stališče jugoslovanske vlade glede vključitve Zahodne Nemčije v Atlantsko armado pa je povedal maršal v svojem zadnjem pogovoru z beograjskim dopisnikom United Pressa, ko je dejal: Za rešitev vprašanja Nemčije je treba doseči sporazum zaveznikov. Ne bi smeli iti po poti ustvarjanja vzhodno-neniške in zahodnonemške vojske. To bi pomenilo oddaljitev od rešitve, to bi pomenilo da se, da to vprašanje rešiti samo z orožjem. To ni pravilno in tudi ni čas, da bi mislili samo na tako rešitev. Dočlm se zapadnjaki spričo razpoloženja svojih ljudskih množic, ki bi za vsako ceno hotele ohraniti mir ne upajo upreti ruskemu pozivu na novo konferenco, sicer dobro vedoč, da ima ta le propagandne smotre, se zdi da je tudi Nemce precej popustila dobra volja in da šo se začeli zavedati svojega neprijetnega položaja. Ležijo kot blazina med obema svetovnima blokoma z izgledom, da bi se spopad med njima odigraval prevsem na nemških tleh. Sami so za vsak poseg v borbo nepripravljeni, poleg tega imajo še občutek, da so zapadnjaki mnogo preveč naivni in neresni, da bi jim v primeru sovjetskega napada mogli pomagati. Primer Koreje, kjer se je ameriška pomoč pokazala le v tem, da so Korejo čisto porušiti, je svarilen opomin o ameriški vojaški pomoči, Zaradi tega se je nemško javno mnenje v zadnjih časih močno obrnilo Od zapada z zahtevo, da se Nemčija združi in nevtralizira med obema taboroma. Nemci žele, da zapad sprejme ponudbo SZ za razpravljanje o njihovi oborožitvi, predrto se Podvzamejo kakršni koli koraki v smeri njihovega vključevanja v zapadnl btok. podoba je. da je zato tudi poset maršala Montgomeryja v Bonnu imel majhen uspeh, kakor tudi razgovori, ki jih sedaj vodijo visoki zapadni častniki in Politiki Z nemškimi ministri in generali v zapadnonenvškl pre stolici. Nemčija enako ne zaupa obema svojima zavojevalcema. Hotela bi se izvleči iz naraščajočega viharja, čigar sunke j» že čutiti v Evropi po neuspehih zapadnem jakov v Koreji ki ,so toliko bolj porazni na moralo zapad-nega sveta, kolikor so se ti preveč ustili, ko je kazalo, da se jim je vojna sreča nasmehnila. Vprašanje je le, kako naj se temu sporu izmuzne, ko Se Pa ta vrši ravno za njihovo kožo. Tako postaja nemško vprašanje vedno bolj gordijski vozel ki spričo težave, kako ga razvozlat 1 vabi tekmece, da bi ga presekali. — s j — ZAKLJUČNO POROČILO 0 H0HFEREHCI DRŽAV C0MM0HWEžLTHA Treba |e nujno ln zadovolfivo rešiti vsa vprašanja na Daljnem vzhodu Nadaljevanje razprave o Koreji pred političnim odborsm OZN - Poročilo komisije treh z načeli, ki jih navaja, naj hi poslali pekinški vladi s pozivom, naj takoj pove svoje mnenje LAKE SUCCESS, 12. — Politični odbor OZN je danes nadaljeval razpravo o korejskem Vprašanju. Prvi je govoril nizozemski delegat, ki je odobril poročilo komisije treh. Ravno tako sta poročilo podprla avstralski in grfki delegat. Ta je predlagal, naj bi na konferenci z ostalimi državami, kakor predlaga poročilo, sodelovala tudi Francija. Tudi predstavni-ki San Salvadorja, Ekvadorja, Peruja, Haitija in Južne Afrike so podprli poročilo komisije treh in ravno tako tudi egip-t-skj delegat. Južnokorejski delegat pa je zahteval, naj bi bila zastopana na omenjeni konferenci tudi njegova vlada. Delegat Iraka -je dejal, da bi se pogajanja tehko začela isto. časno, in je omenil, da azijske in arabške države pripravljalo nekoliko spremenjeno besedilo resolucije, ki omenja tudi podrobnosti konference, o kateri je govora v poročilu komisije treh. Sirijski delegat je vztrajal naj bi se predstavniki Vlad, ki bi se udeležile konference o vprašanjih Daljnega vzhoda, sestali čim prej Tedaj je izraelski delegat predložil načrt resolucije, ki določa postopek političnega odbora za rešitev korejskega spora. Resoluclj-a predlaga, na, odbor odobri načela y poročilu komisije treh. Dalje poziva glavnega tajnika OZN, naj pošlje poročilo, ki navaja ta načela, pekinški Vladi z zahtevo, naj čimprej pove svoje mnenje o tem. Britanski delegat Je podprj ta predlog in seja je bila nato odložena na jutri zjutraj, V ameriških diplomatskih krogih so mnenja, da predstavlja poročilo komisije treh skrajni diplomatski poizkus za rešitev korejskega spora. Odkloni-tev pekinške vlade bi imela za posledico, da se nekatere države, med katerimi Velika Britanija, ne bi več obotavljale proglasiti LR Kitajsko za napadalko. V ameriških krogih pravijo, da bi k-ajika odkJothtcv imela sledeče posledile: 1. Proglasitev Kitajske za napadalko: 2 blokada kitajske obale; 3. blokada kitajskega premoženja v državah članicah OZN, ki bi glasovale za proglasitev Kitajske za napadalko; 4. nadaljevanje operacij na Koreji ali proti Koreji; 5. ojačen-je ob. rambe Formoze; 6. pospešitev pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Danes je predstavnik ameriškega departmana izjavil v zvezi s predlogi držav Com-monvvealtha, da se ZDA ne bo udeležila razgovorov, «dokler ne bodo komunisti prenehali vojaških operacij*. * * * LONDON, 12. — Po 12 sejah se je danes zvečer zaključila konferenca Commoniwealtha. Izdano je bilo uradno poročilo, ki izjavlja, da države Common. wealtha nimajo namena vti-kati-se v stvari ZSSR, Kitajske ali drugih držav, «Odločeni smo Delovanje izvidnic na korejski fronti Silam OZN pred mestom Wonju grozi obkolitev - Pri Seulu se zbira 280,000 Kitajcev ' "er”-./.,,, naj bj se ■hn^ije n w?T.n,rtnf« ■eh- bo k, M^čve. V to °e> K*° ^X^&mlth,wohl- Ta' Neti it*™ TOKIO, 12. — Današnji položaj na bojišču je ostal v glavnem neizpremenjen. Vendar, kakor poročajo letalske sile, Kitajci zbirajo vedno večje sile okrog Osana na zahodni obali lrj VVonjuja na središču. Kljub temu pa Je bilo danes opaziti na teh dveh važnih področjih samo delovanje izvidnic. Obrambnemu sistemu sil OZN pri mestu Wonju grozi nevarnost, da čete zbrane r.a tem področju, obkolijo kitajske in severnokorejske sile. Danes so z desnega boka opazili napredovanje dveh severnokorejskih divizij proti mestu Chungju. Prav tako je prišlo do prvih bojev pri Chechor.u in Tanyan-gu. Na cesti med Chunjujem In Tanyangom so postavile severne čete svoje ovire. Letalske sile so danes zlasti napadle okolico Wanjuja ln Sicer s tako močjo, kot so to storile lani pri Waegwarju ob reki Naktongu. Zdi se, da je prav letalsko in topniško bombardiranje preprečilo bližnji nupad preko Wonjuja na Chungju. Sevenvo letalstvo je danes napadlo mesto Ansong ln Sojonahl. Na Koreji sneži in med dnevom je tudi padla temperatura. Kakor poročajo, se celotni kitajski četrtni armadni zbor zbira med Seulom in Sunwo-nom z bližnjim ciljem pri Tae-jonu. Temu armadnemu zboru poveljuje general Lin Piao lrj šteje 280.000 mož. Glavni stan severnokorejske vojBke Je danes objavil naslednje poročilo: «Na vseh predelih fronte so nadaljevale čete ljudsko vojske in kitajskih prostovoljcev s svojo ofenzivo. Pri bojih za Wongju so zadale težke udarce ameriškim in južnim čotam. Ubitih in ranjenih je bilo 2700 vojakov ln častnikov, med njimi 1700 Američanov. obdržati neodvisnost v. naših zadevah ne da bi se bali napada. Rane zadnje vojne morajo biti ozdravljene. Rešitev nemškega in japonskega vprašanja Hloi'a biti hitro dosežena. Napraviti moramo vse, da bomo razumeli tiste, katerih gledanja so drugačna od naših. Ko pravimo ,da vojna ni neizbežna, nočemo s tem reči samo, da se moramo pripraviti, da borno močni, ln bomo z našo močjo preprečili napad. Hočemo reči, da je v svetu, porušenem in deZorientiranim _ po vojn,i povsod velika večina ljudi, ki hočejo mir. Ne smemo obupati, da se ne bi mogli sporazumeti z vsemi državami«. «Dodati pa moramo, da moramo ojačiti našo obrambo z vso hitrostjo in pazljivostjo, dokler bo obstajala grožnja napada, Pripravljeni smo sprejeti kakršno koli žrtev, ki bi bila potrebna za obdržanje tistih načel zakona it» mednarodnega reda, ki so glavni pogoj za napredek in mir na svetu«. Poročilo dodaja, da so na konferenci na podlagi tega stališča skušali doseči prenehanje sovražnosti na Koreji. ((Velesile morejo na posebnem sestanku odpraviti nesoglasja na osnovi, ki bo ojačila OZN». Drugo poročilo, izdano ob koncu kon- ference pa izjavlja, da sO ministri Commonwealtha dosegli sporazum o nujnosti in važnosti pospešitve zadovoljive rešit-ve vprašanj na Daljnem vzhodu, Priporočajo noye poskuse pri OZN, s katerimi bi uredili glavne prcblerbe na tem področju. Poročilo govori 0 položaju na Srednjem vzhodu, za katerega pravi, rja ((predstavlja dobrobit in stalnost na tem področju ter varnost glavne prometne žile, globoko zanimanje držav Corrm.onwealtha». Na konferenci go razpravljali o napredku zaradnoevropskega gospodarstva, i-j ojačuje moč evropskih demokracij pri ohranitvi njih narodne neodvisnosti, kar pomeni velik doprinos varnosti v svetu. Glede razdelitve surovin so Se ministrski predsedniki izrekli za Večkratna posvetovanja v tem smislu. Ojačili bodo tudi vse gospodarske organe Com- momvealtha, ifOil BONN, 12. •— Na posebni tiskovni konferenci V ponedeljek bo kancler Adenauer zavzel u- radno stališče glede pisma Grotewohla ki je kot znano predlagal neposredna pogajanja za združenje obeh Nemčij. To odločitev so danes sprejeli ministri zahodnonemške vlade, ki so se po dolgem razpravljanju sporazumeli o potrebi takojšnjega odgovora Grote-wohlu. Vendar pa ne bodo sporočili odgovora zvezne vlade voditeljem vzhodne vlade o o-bliki uradne note. Voditelji parlamentarnih skupin, ki so se doslej pogajali z Adenauerjem o odgovoru Grotewohlu, bodo še enkrat povabljeni, da izrazijo svoje mnenje o dokončnem besedilu viadne Izjave. OSLO, 11. — Norveško zunanje ministrstvo javlja, da bo 16. januarja na vabilo danske vlade v Kopenhagnu Konferenca zunanjih ministrov skandinavskih držav. KAIRO, 11. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie bo v času od 20. februarja do konca marca prišel v Kairo na vabilo glavnega tajnika Arabske lige. Živahni komentarji v Rimu v zvezi z Gronchijevimi izjavami Nadaljevanje razprave v senatu * V sredo stavka tiskarskih delavcev RIM, 12. — Na današnji seji Parlamenta ie minister za obrambo Racciardi predložil načrt zakona, ki se nanaša na izredne izdatke za oborožitev, ki se imajo razdeliti m tri po-slovna leta. Sledili so odgovori na nekatera vprašan-ja in za tem glasovanje o celotnem zakonu o pokrajinskih volitvah. Nazadnje so nadaljevali razpravo o zvišanju sodnega o«ebja. Prihodnja seja parlamenta bo v torek, V senatu se je nadaljevala, razprava o zunanji politiki. Na jutranji seji je senator Scocei-marro predložil resolucijo, na podlagi katere naj bi senat po-zva'l vlado, da pripomore k vsem spodbudam za mirno rešitev vojne na Daljnem vzhodu, dalje naj d; priznala vladn LR Kitajske in podprla predlog zn sporazum med vladama Vzhodne in Zahodne Nemčije za enotno Nemčijo. Dalie naj bi Italija ne sodelovala v atlantski vojski ter naj bi dala spodbudo za posvetovanja in skupno akcijo med državami, It) niso še v OZN, čeprav so zaprosile za sprejem. Na popoldanski seji je republikanski neodvisni senator Della Seta predlagal, naj bi vlada dala spodbudo za sestanek državnih poglavarjev v Rimu pod predsedstvom papeža, «ki nai bi skušali najti pot za zajamčenje miru«. Senatorja Orlando, Nitti, Lu. cifero, Della Torretta, m Ber- Trumanova gospodarska poslanica 140 milijard dolarjev v prihodnjih dveh lotih za vojaške namene - Zvišanje davkov za 8 milijard - Dvig proizvodnje jekla za 120 milijonov ton v prihodnjih štirih letih Zajetih je bilo 207 ujetnikov in zaplenjen številni vojni material«. Volitev župana v zahodnem Berlinu BONN, 12. . Nemški predstavnik pri Schumanovem načrtu Hirschn, je danes izjavil, da sO itšili zadnje tehnične in pravne zapreke, ki so zavlačeval« podpis Schumanovega načrta, Hirschn je nadalje podčrtal, da mu Je kancler Adenauer zagotovil, da je zvezna vlada odjo-cena kmalu podpisati Schuma-r.ov načrt Ameriški visoki komisar Mac Cloy pa je izjavil, da je Schumanov načrt pozitivna osnova za bodočo federacijo ln da je Francija lahko prepričan« v ameriško moč pr,l uresničitvi evropskega «poola», Danes »o bile volitve zahodno berlinskega župana. Oba kandidata socialdemokrat Reuter ln predstavnik krščanskih demokratov in liberalcev Wal-ter Schreiber ata dobila enako število glasov. Pozneje so odločili, da se morata oba nasprotnika sporazumeti do prv« občinske seje, 18. januarja. Britanski visoki komisar v Nemčiji str Ivone Kirkpatrick je dane« v Hamburgu obrazložil angleško stališče glede evropske zveze ln vključitve Nemčije V zahodni »vet. Dejal je, da ni Anglija proti evropski zvezi, vendar je poudaril, da bi se v primeru, če bi v tem trenutku Anglija stopila v evropsko zvezo, morala odpovedati delu »voje suverenosti in ne bi mogla izvršiti svojih obvez do Commonwealtha. Gleda Netnči)« je dejal, da je zelo nezadovoljen, ko mora izjaviti, da «nem4ko javno mnenje n« kaže nobene volje pri razume« vanju stališč drugih«. WASHINGTQN,' 12. — Predsednik Truman je danes predložil Kongresu syojo letno gospodarsko poslanico. Zahteval je sredstva, s katerimi bodo ZDA «in svobodni narodi mogli' uresničiti vsp vojaške napore, ki so potrebni za preprečitev nove svetovne vojne ter zmago v primeru, če bi do nje prišlo«. Truman je zahteval naslednje: L Pooblastilo za izdatke in posojila za 140 milijard dolarjev v tok očem letu (ki se konča 3Q. junija 1951) m za prihodnje leto; 2. Povišanje davkov, ki bodo dosti višji, kot so bili v zadnjih dveh letih (za 8 milijard); 3. Splošen dvig a-meriske proizvodne sposobnosti, zlasti pri proizvodnji jekla, aluminija, električne sile in drugih sektorjev, važnih za o-borožltvene napore, Industrija jekla mora dvigniti svojo proizvodnjo za 120 milijonov ton v prihodnjih treh ali štirih letih. Razpoložljivo električno sim je treba povišati za vej kot 20 milijonov Kw.; 4. Splošen dvig ameriške proizvodnje za približno 25 odst. v petih letih; 5. Pomoč ZDA vsem svobodnim deželam, da bodo dvignile proizvodnjo; 8. Kontrola Izvoza in nakazil z namenom, da bodo ZDA lahko izpolnjevale mednarodne obveze in nakazila, ki težijo za enako razdelitvijo surovin, ki primanjkujejo; 7. Zmanjšanje potrošnje, s Čimer bodo podprti obrambni napori in izboljšane poljedelske in trgovinska naprave; 8. Ustalitev cen ln plač; 9. Dvig oboroženih sil za en milijon in štiri milijone zaposlenih v vojni industriji do konca leta. Truman je Izjavil, da 140 milijard še ne pomeni, da jih bo vlad« popolnoma uporabila v prihodnjem letu in pol. Fond mora zadostovati za nekaj let v. bodočnosti. Truman je dejal, da bi mogli stroški za obrambo do konca tega leta znašati od 45 do 55 milijard dolarjev. Truman Je nadaljeval takole: «Ce bodo svobodni narodi! mobilizirali in vodili pazljivo svo-je moči, bodo morali izpolniti vse vojaške napore, ki bodo potrebni za preprečeni* vojne In morebitno zmago, viri važnih surovin so na naši strani. Edino vprašanje, ki se postav- lja, je, da jih bomo uporabili r vezniki za skupno stvar, hitro in pazljh on, Truman je nadalje poudaril, deva, da bodo da ni razlike med vojaško in Truman prec-i_ za uresničenje seh varnostnih programov zna ui v prihodnjih dveh letih >ni stroški 140 milijard -J" hi«’. Oh r-ičetku korejskega konflikta, torej ob koncu davčnega leta 1950, so znašali 18 milijard dolarjev, danes pa znašajo 20. milijard letno, Ob koncu tega leta se bodo povečali od 40 do 55 milijard, kar je 25 do 35 milijard več, kot sedaj. Sedanji načrti dovoljujejo v teku 12 mesecev zelo hiter povišek teh stroškov, če bi bilo to potrebno. Sedanji tekoči stroški v t® namene znašajo približno 7 odst. narodnega dohodka. Ob koncu tega leta bj mogli doseči 18 odst.. Med zadnjo svetovno vojno so znašali »troski za obrambo 45 odst, narodnega dohodka. Truman je nato iznesel pet glavnih točk, ki bi omogočili izpolnitev nalog; l. vsi morajo načrtovati, 2. vsi morajo biti zaposleni, 3. žrtve morajo biti pravično razdeljene, 4. razvijati je treba vse vire, 5. vsi morajo delati skupno z za- gospodarsko pomočjo. ((Prijatelji ZDA imajo potrebo po o-beh. Ker smo se združili v vojaški čilijih, se moramo združiti tudi v gospodarskih namenih. Ce pregledamo razdelitev vojaških »Ih moramo prav tako tudi pregledati uporabo različnih strategično gospodarskih zalog V tem procesu sodelovanja ’ mora najmočnejši narediti največ in vsi morajo izpolniti svoj del. Naša pomoč bo dala tem deželam možnost, da dvignejo proizvodnjo za svoje in naše potrebe, materiala s katerim ne razpolagamo ali ne razpolagamo v dovoljni meri«. Truman je potem naglasil važnost političnih in gospodarskih načrtov ZDA glede skupnega obrambnega napora in je dejal, da bo kmalu zahteval tozadevna natančna priporočila pred Kongresom. Nadalje j« povedal, da more biti skupni obrambni cilj uresničen z zru-šenjem vseh trgovinskih pregrad. Zato morajo izpolniti zakone in carinske postopke in Zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije LJUBLJANA, 12. — Danes se je začelo IV. izredno zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije. Finančni minister Polič Je prečltai poročilo o proračunu za leto 1851, ki izkazuje > milijard ln 355 milijonov dinarjev ln ravno toliko tzdalkov. Nove Izjave Tafta WASHINGTON, 12. — Republikanski senator Taft pa je izjavil da pomeni včerajšnja Trumanova izjava na tiskovni konferenci, po kateri se bo posvetoval s kongresom glede pošiljanja ameriških sil v Evropo, vendar pa se ne smatra obvezan s temi posvetovanji, kot konec dvostrankarske zunanje ko pod poveljstvom gene-Eisnenhovverja. Taft je po- politike ZDA. Senator je dodal, da ne misli ovreči Trumanu pravice po zvišanju ameriških sil v Nemčiji, vendar pa smatra za logično, da si bo Truman pre) preskrbel odobritev kongresa, preko bo vključil ameriške čete v mednarodno vojsk, rala jasnil, da bi odobril odhod mejenega števila ameriških Čet v Evropo samo pod pogojem, Če bi evropske države dokazale svoje dobre namene pri pripravljanju njih obrambe, Kakor javljajo v ameriških dobro obveščen-ih krogih, mi slijo ZDA vpoklicati v vojsko novih 50.000 mož, da z njimi zamašijo luknje v ameriškem ekspedicijskem zboru na Koreji. znova mora biti odpravljena carina na uvoz bakra. Truman je dalje povedal, da se je znatno spremenila uvozna in izvozna bilanca ZDA v korist uvoza. Svojemu poročilu je Truman predložil poročilo, ki so ga predlagali njegovi gospodarski svetovalci, Priprave za mobilizacijo v Hong Kongu HONG KONG, 12, — Vlada Hongkonga je ukazala popla vseh angleških državljanov obeh spolov, ki bivajo v Hong-Kongu. Obenem bodo popisali tudi državljane Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike, Indije, Pakistana, Severne Rodezije, Ceykma, Irske ter oseb pod britansko zaščito. Angleški. visoki komisar za jugovzhodno Azijo Malcolm Mac Donald je izjavil, da angleške oblasti ne predvidevajo razvoja, ki bi spravil Hong Kong v nevarnost. «AngleSke oblasti nadaljujejo svojo politiko nevnte-Savanja v notranje zadeve drugih država. Mac Donald je povedal, da angleške oblasti v Hong Kongu še ne mislijo izvesti evakuacije družin funkcionarjev, vendar se pripravljajo zo, veak primer. Izjavljajo, dla tata ta popis namen pripraviti vse potrebno za morebitno mobilizacijo v tej koloniji. Kakor poročajo, »o v Hong Kongu povečali v zadnjem času angleška čete za 80% in d« vojaki ne »mejo te vojaš nic. LONDON, 1’ — Ruski oddelek trgovinske zbornice v Manchestru javlja, da je angleško-so-vjetska trgovina preteklo leto narastle. V razdobju januar-ok-tober se je angleSki uvoz I* Sovjetske zveze zvišal na 28.434.435 funtov šterlingov v primeri z 8.002.164 funtov šterllngov v odgovarjajočem razdobju prejšnjega leta. Angleški uvoz iz Sovjetske zveze pa je dosegel v istem Času 11.672.314 funtov šterlingov v primeri z 9.102,669 funtov šterlingov leta 1849. Trgovinska bilanca je torej ugodna za Sovjetsko zvezo s preko 16 milijonov funtov Šterlingov, Sovjetska zveza je za to razliko nakupila pred. gamini pa so predložili resolucijo, na podlagi katere je dolžnost Vlade, da izpolni obveznosti atlantskega pakta. Vendar pa senat obžaluje, da ne prej ne potem ni bflo nobenega pogajanja, ki bi omilil podrejenost ki jo je „lažna mirovna pogodba” vsilrls Italiji«. Zato zahteva senat, naj se podpre vsaka spodbuda, ki daje možnost miru. Ce na bi poizkusi v tem smislu spodleteli, zahteva senat odločno in dostojanstveno politiko v drugačnem duhu kakor do sedaj, zato da se zajamči in izvede enakost pogojev, kar je nujno potrebno za dostojanstvo in čast neodvisne in suverene države«. Večinske skupine pa so predložile resolucijo, ki pravi, da bo Ita-llju «prlspevala Pri pogajanjih, ki naj omogočijo omilitev napetosti in sporazume, da je Italija svobodno pristala na atlantski pakt in da ga bo zvesto izvrševala«. Pri izpolnjevanju teh obveznosti zahte. va Italija pravico do enakosti m do priznanja njenih pravih interesov«. Italijanska socialistična stranka pa je tudi predložila »vojo resolucijo, v kateri je rečeno, da je Italija, «zato da z dejanji pokaže svoja čustva miru pripravljena skleniti Z vsemi državami pogodbe o prijateljstvu in -nenapadanju, trgovinske pogodbe in kulturne dogovore. Italija priznava obstoj na svetu suverenih držav z različnim režimom in izjavlja, da je mogoč istočasni obstoj1 teh držav, ter meni, da ie potrebno njihovo mirno sožitje. Itaa-ja priznava pravico kolonialnih In polkolonialnih narodov, da pridobijo svojo svobodo in neodvisnost«. Neodvisni senator Lucifern je kritiziral zunanjega ministra in ministra za obrambo Glede Sforze je dejal, da ne uživa zaupanja italijanskega ijddstva, za Pacciardlla pa je izjavil, da ne more biti šef obrambe v pričakovanju nove vojne, ker se je svojčas protivil vojaški službi. Nazadnje sta govorila še senator Romlta, ki je obrazložil svojo resolucijo, ter senator Persico. Razprava se bo nadaljevala in zaključila jutri. Govoril bo še De Gasperi ln verjetno bo prišlo do glasovanja. Začasni pravosodni minister Segni je danes predložil parlamentu načrt zakona, ki pooblašča vlado, da izdaja določbe glede proizvodnje in potrošnje, Vlada je pooblaščena izdajati zakonske določbe glede obvezne oddaje živil glede nakupov za državo, glede zaplenitve surovin ter poljedelskih in industrijskih proizvodov; določati nadzorstvo nad cenami, blagom, dividendami in dobički podjetij itd.; nadzorstvo in u-rejevanje potrošnje z omejitvami glede najema, razpoložljivosti in razdeljevanja proizvodov namenjenih omenjeni potrošnji; urejevanje proizvodne dejavnosti, določitev dobičkov ter omejitve ln prepovedi glede investicij, vštevšl one, ki se nanašajo na industrijske naprave, na notranjo trgovino, na uvoz, izvoz ter na plačilna sredstva v inozemstvu in na promet. Minister za industrijo ima namen x kratkem predložiti ministrskemu svetu načrt zakona za rudrjiška raziskovanja. Državno podjetje bi imelo še vedno glavno besedo Pri raziskovanjih in izkoriščanjih ležišč metana in petroleja v dolini reke Pad, ne izključujoč pa nekaterih oblik sodelovanja s privatnimi družbami. Načrt predvideva tudi raziskovanja hi-drokarburov v pokrajini Mar-che, Lucanig, Campania, Pu-glie in Toscana. Italijanska zveza poligrafič-nih delavcev, včlanjena v CGL; in Italijanska zveza knjigovezov, včlanjena v CISLN, sta sklenili zaradi prekinitve pogajanj za zvišanje mezd razglasiti splošno 24-urno stavko grafičnih delavcev. Nameščenci pri časopisih bodo stavkali v torek od 18. ure do 18. ure v sredo, V sredo ne sme iziti noben časopis; ostali grafični delavci pa bodo stavkali od polnoči med torkom in sredo do polnoči naslednjega dne. Protestno gibanje se bo nadaljevalo z ukinitvijo nadurnega dela in obe sindikalni zvezi si pridržujeta pravico novih ukrepov. Medtem Je demokristjanska parlamentarna skupina nadaljevala svoje seje kot pripravo za sestanek narodnega »Veta, ki bo v nedeljo. Gronchl je protestiral proti poluradnemu poročilu v listu «Ii Popolo«. v katerem je govora o »razočaranjih za tiste, ki upajo na razdor v krščanski demokraciji ali pa na razkol med vlado in poslanci«. V parlamentarnih krogih pa še vedno živahno komentirajo včerajšnje Gronchijeve izjave in uvodnik v listu «La Liber-t&», s katerimi se kritizira politična akcija vlade in še posebno ministrov Sforze, Pac-ciardija in Pelle. Poudarja se, da Gronchi kot predsednik parlamenta ve za marsikaj in za marsikateri zakulisni dogodek. Ver.dar pa pripominjajo, da čeprav je bil morda namen Gronchija bolje koordinirati akcijo vlade z njeno preosno-vo, je ta govor sedaj to možnost samu oddaljil. De Gasperi je n. pr. sinoči izjavil, da nima nobenega namena menjati ministrov, ker da je vlada solidarna pri sedanji akciji. Nekateri pa govorijo, da imata Sfor-za in Pacciardi namen protestirati pri De Gasperiju proti Gronchijevim izjavam in da imata namen ostati v vladi samo pod pogojem, da Gronchi poda ostavko. RIM, 12. — pri preskrbi Glede na težave s surovinami je italijanska vlada z dekretom predpisala obvezen popis sugo-vin v trgovinskih in industrijskih podjetjih. Po tem dekretu bodo morale podjetja Pdd pret-njo globe do 10 milijonov lir ali zapora do l leta redno dostavljati podatke o gibanju zalog surovin. S prvo izvršilno odredbo je zaenkrat določen popis zalog maščob, premoga, železa in jekla, raznih kovin in nekaterih polizdelkov. Izjava treh zahodnih držav glede porazdelitve surovin Začetek zasedanja sveta O ECE v Parizu PARIZ, 12. — Danes se je v Parizu sestal svet OECE. Proučili so poročilo, ki ga je t« organizacija poslala v Watlhing-too, da raapravlja z ameriškimi oblastmi o položaju surovin ir. o drugih vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem te organizacije. Svet je potrdil svoje prejšnje sklepe glede nalog te organizacije na področju evropskih surovin ter je poudaril potrebo koordinacije gospodarske politi-ke držav članic. Holandski zunanji minister, predsednik »veta, je dobil nalogo, da razprav- vsem surovine, posebno pa gu- i ijg z vladami ZDA, Velike Bri-mij in volno. | tanije in Francije ter z vsemi Odgovor „titofašističnega" intelektualca „Delu #/ Treba ja priznati, da naši kominformisti prinašajo v politično življenje mnogo novega ln progrerlimega. Kot dosledni anttmmarhlstl ne volijo na svojih p lesih ereglne dt belima«, ker je to reakcionarno, temveč volijo estelline del-V«Unit&s, To vse drugače vpliva na politično orientacijo delovnega ljudstva. V politično izrazoslovje uvajajo nove, odločne ln zaoščene besede ki jih ie poznamo. V polemiki sc poslužujejo originalnega načina argumentacije ln čisto svojevrstne logike. Komin formi-stično nedvoumno in krepki argumentacijo zelo dobro pr znajo uredniki naših časoi sov, ki imajo svoje pisarne ) Ulici Montecchi, tudi peuc vodja Švara ln ie kdo drug h znal o tem marsikaj povedati. Svojevrstno komlnformlstlčno logiko sem prvič »poznal na nekem sestanku, kjer so kom-informletično nastrojene ženske očitate našim tovarišicam, da i majo gotovo doma deklo, če Imajo toliko Časa, da lahko hodijo na sestanke. Čudovito je bilo pri tem dejstvo, da so bile na tistem sestanku nujno tudi one, ki so to očitale in da bi zaito po tej logiki same tudi morale imeti doma deklo. Resnično, z navadno logiko s kominformietom ne prideš nikamor. Recimo, da a star znane c s konanforrnLstom in sediš z njim pri čAšl kave In tl šine v glavo, da rečeš: v Ali se ti ne zdi, da je v kavi premalo sladkorja•?» ti bo on takoj zagodel: «To je Zato, ker je Tito Imperialistični agentu. Ti boš morda reaglrdl in boš rekel: «Oprosti, saj nisem govoril o oolitiki, rekel sem le, da je V Kavi premalo sladkorja». Pa ne boš nič opm/tt. Takoj te bo zavrnil: «To ne spremeni dejstva, da so titofdšisti izdali demokratično fronto miru, in te izdajalce mwamo razkrinkavati vselej in povsod«, Ker sl pa tl trmast, boš še vztrajal in boš morda pripomnil; «Toda jaz ne vidim nobene zveze med mojo ugotovitvijo, da je v kavi premalo sladkorja in tvojimi političnimi trditvami)). Takoj ti bo zamašil usta; ((Seveda, ti, ki bereš samo «Pri-morskiu te zveze ne vidiš, toda mi, ki smo ostali zvesti demokratični fronti, se tega prav dobro zavedamo. Ce bi čl tal «Delo» bi ti postalo marsikaj jasnou. Pdgorel si popolnoma. Ce bi imei še kaj volje oporekati, bo vrgel nate še kup elzdajal-cev, plačancev, šovinistov« in tl boš osramočen utihnil, Tak način polemike u porablja »Delo«. Na moje argumentacije, zakaj slovenski Izobraženec ne bo sodeloval s kominformizmom, odgovarja s trditvijo, da članka nisem napisal jaz in da sem lahkomiselno stavil glavo, ki je nimam (spet lep primer smiselnosti in logike), in z že znanimi trditvami o barantanju s Trstom. «Delo« ni povedalo; kaj »i ono ali njega gospodarji predstavljajo pod «boljšo rešitvi jo« tržaškega vprašanja; M pojasnilo, zakaj je tisti apel naslovilo samo na slovenske izobražence; ni povedalo, zakaj napadajo samo slovenske kulturne pri-redttve, ki niso na njihovi politični liniji ln so nasprotno do italijanskih kulturnih manifestacij, ki tudi niso na njihovi liniji, čisto indiferentni. Namesto odgovora me vprašuje, če sem gotov, da prav kominformisti prodajajo Trst itaUfi in ali dltam «Primorski dnevnika. Odgovarjam, da sem čisto gotov, da hoče kominformltem 'priključiti Trst k ItAlijl, ker je tržaški komlnformizem samo podružnica KPI, ki je svojčas «razumela a ne odobravala« akcijo tržaških delavcev za priključitev Trsta k Jugoslaviji, ker išče komlnformlzem pristaše tudi med šovinisti zato napada De Oaspertja, da je zapravil italijanske kolonije. Kakor vidite čitam ne samo «Primorskl dnevnik«, nego tudi »Delo« in »Unitd«. Enkrat sem že priporočal slovenskim komlnformistom, naj čttajo »U-nitd« pa me, zdi se, nočejo Poslušati, če bi me Poslušali in čttall »Unitcht, bi tam brali, kakšen imperialist je Tito, ker Škili po vzhodnih italijanskih provincah (Beneški Sloveniji) in po Trstu, katerega pa v »Delu« prodaja Italiji. Da b% morale tržaškega guvernerja postaviti velesile — vključno ZSSR —• da se pa niso hotele sporazumeti, ve’ vsakdo. Kot začasno, prehodno rešitev ga res želi komdnformi-zem z namenom, da najprej odidejo čete, potem pa z referendumom — ali pa brez — izvede priključitev celotnega UBALD VRABEC ((Nadaljevanje na 2. strani)! drugimi vladami, s katerimi bi bilo potrebno, o vprašanju odnosov, ki naj bi jih uvedli med organizmi, ki Jih predvideva vašlngtonski dogovor o surovinah. Francoski finančni minister Petsche je javil, da jC Francija umaknila svoje pridržke v »vezi z zvišanjem odstotka za liberu-lizacijo izmenjav od 60 na 75%. V Parizu go objavili izjavo glede dogovora o razdelitvi surovin sklenjenega med Francijo, ZDA m Veliko Britanijo. Izjava pravi, da Je potrebno ustvariti mednarodni mehanizem, s pomočjo katerega bodo vse prizadete države, naj bodo članice Marshallovega načrta ali ne, organizacije severno -atlantskega pakta ali organizacije ameriških držav, lahko »o-delovaip pri rešitvi vprašanja o pomanjkanju surovin. Določili bodo mednarodne skupine, v katerih bodo zastopane vlade držav proizvajalk in potrošnic, ki imajo bistven interes pri proizvodih posameznih skupin. Te skupine bodo priporočale vladam potrebne ukrepe v vsakem ločenem primeru, ki naj omogočijo razvoj proizvodnje, povečanje razpoložljivost in zajamčijo preskrbo. Tri vlade bodo takoj ustanovile v Washingtonu začasno osrednjo skupino, ki naj pomaga stalnim skupinam. Pri tam bodo pomagale organizacije Marshallovega načrta, atlantskega pakta, ameriških držav in druge mednarodne organi* zarije. PARIZ. 11. - zakladni mini-ster Geitskell je danes popoldne prišel iz Londona v Pariz v spremstvu devetih angleških funkcionarjev. Vodu oo angleško delegacijo ki se bo udeležila ari svata f>SOF, m 1 PRIMORSKI DNEVNIK Sobota 13. januarja Veronika, Bogomir Sonce vzide ob 7.44. zatone ob KOLEDAR 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide cb 10.39, zatone ob 23.35. - '3’Ono- - sloAib Jutri nedeija 14. januarja Feliks, Neda POZIV TAJNIŠTVA OF ZBIRAJMO spominsko gradim iz NOB za razstave, ki bodo ob deseti obletnici OF po naših krajih Letos v aprilu bomo praznovali obletnico ustanovitve OF, ki je v najtežjih dneh sprejela v svoje roke usodo slovenskega naroda. Ta desetletnica nam narekuje, da posvetimo proučevanju narodno-osvobodilne borbe vso skrb, da tako zberemo vse predmete, ki imajo kakršnokoli zvezo z našo narodno-osvobodilno borbo, kakor tudi vse spominsko gradivo, ki more kakorkoli osvetliti dogajanja v tem velikem času. Pozivamo zato vse slovensko ljudstvo, bivše partizane In aktiviste OF kakor tudi vse one, ki so na katerikoli način spremljali ali sodelovali v narodno-osvobodilnera gibanju, da nam s svojim sodelovanjem omogočijo zbrati čimveč točnih in resničnih podatkov, kakor tudi predmetov iz NOB. Vsak najmanjši podatek, vsak najskromnejši predmet bo nov dokument, ki naj prikaže nam in našim potomcem veličino ljudskega upora proti nacitašizmu. V proslavo desete obletnice OF bomo priredili nekaj spominskih razstav in med letom objavili spomine borcev in aktivistov. Pri vsakem okrajnem in krajevnem odboru OF so izbrani tovariši, ki jim je bila poverjena naloga, da organizirajo zbiranje spominskega gradiva. Vabimo vse naše ljudstvo, da s temi tovariši sodeluje in jim s svojo pomočjo omogoči izvršitev sprejete naloge. Za vsa pojasnila se obrnite na okrajne odbore OF, ali na tajništvo OF (Ulica Ruggero Manna 29, tel. 29-582). TAJNIŠTVO OSVOBODILNE FRONTE Se vedno brezplodna pogajanja glede vprašanja industrijskih delavcev M'?“0J^edu)ma " uslužbenci ne bodo prejeli Vodstvo Acegata nenadoma spremenilo svoje stališče ter s tem zaostrilo položaj šno marljivostjo ščitijo. Tudj v četrtek zjutraj so se nadaljevala na Uračlu za delo pogajanja za rešitev vprašanja industrijskih delavcev. Pogajanj so se udeležili predstavniki združenja industrijcev kot tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Prvi in drugi so postavljali nove predloge, ki pa jih seveda nihče ni hotel sprejeti. Kot smo že pisali, je svoje kompromisne predloge stavil tudi advokat Levitus, predstavnik Urada za delo. Ti predlogi predvidevajo prekinitev izplačevanja izrednega poviška v znesku 48 lir ter uvedbo novega poviška, ki bi ga lahko spreminjali po kategorijah, razen v kategoriji najbolje plačanih delavcev. Ta povišek pa bi prenehali plačevati, čim bj delavci dosegli izboljšanje svojih plač. Pri tej točki so se pogajanja ustavila, kajti niti prva niti druga od' zainteresiranih strank ni hotela te točke sprejeti. Sindikalni predstavniki so ta predlog Urada za delo še prav posebno ogorčeno odbili, saj bi to pomenilo, d.a bi lahko delodajalci ukinili povišek takoj, čim bi bila zaradi povišanja življenjskih stroškov, zvišana dra-ginjsika doklada, pa četudi bi šlo za borih nekaj lir. Videč, da tudi ta pogajanja ne bodo privedla do zaželenega uspeha, je advokat Levitus predlagal, da bi se zainteresirane stranke sestale ponovno danes ob 9. uri. Iz dosedanjih pogajanj, ki trajajo že več časa, ni razvidno, da bi bilo lahko vprašanje industrijskih delavcev v doglednem času rešeno. Vsi postavljajo nove predloge in vsi jih odbijajo, a delavci ostajajo v po- Ceprav je kazalo še pred dnevi, da bo vprašanje uslužbencev Acegata v kratkem rešeno in tudi ugodno za delavce same, se ie paložaj v zadnjih dneh popolnoma izpremen.il. Vodstvo Acegata je namreč nenadoma spremenilo svoje dosedanje stališče, prekinilo pogajanja s sindikalnimi predstavniki, ter izjavilo, da je pripravljeno Kdor dijaka revnega podpira bodočnost svetlo narodu odpira ! ložaju, v katerem so bili do se-1 nadaljevati pogajanja edinole še daj. Prepričani smo, da bo mo-' goče rešiti to vprašanje šele tedaj, ko bodo postavile sindikalne organizacije odločno za-htevo po splošnem povišanju plač, ki bo lahko pripomoglo k znatnemu izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev industrijskih delavcev. Toda take zahteve prav gotovo ne bodo stavili niti predstavniki Enot: nit sindikatov niti predstavniki Delavske zbornice; to pa zato, ker se nočejo zameriti delodajalcem, katerih interese s tak- rjon Intelektualca „Delu" (Nadaljevanje s 1. strani) Tržaškega ozemlja k Italiji, Le zakaj tržaški kominjormizem in tudi KPl ne zavzame jasne, ga stališča glede «boljše rešitve?* Samo zato, ker si . je ne uPa povedati svojim zape-J Od županstva nabrežinske Ijanim slovenskim pristašem, j občine smo prejeli sledeče po-Stvar je tako jasna in logična,!rogilo. «V naslednjem podajamo se- V zadevi osebnih legitimacij znam.]aVn!h del; staplja «Delo» cel kup epra-l&na izvršila v ekonomiji med sanj. Poiskal sevi stare številkeI letom 1950. Običajno se jih na-vLavoratora* in sem našel, da I živa zimska dela za zaposlitev je «Lavoratore* dne 18. no-1 brezposelnih delavcev: vembra 1948,, št. 1058 objavil I De la v interesu ob-v italijanščini in siouensčiniI g;ne 27.650.044 lir pod debelo tiskanim tolažilnimi Ceste na račun naslovom «SIAU se bo podala! USVS 3.699.704 » na OZN* poziv: | Ceste na račun Po- aPrebivalstvo je vabljeno,! krajinske uprave da dvigne od ZVU vsiljeno iz-l v Trstu 1.039.389 » kaznico zg. preprečitev mane- ] Nakladališča in ce. vrov ob volitvah*. I sta, ki bo vezala Proti koncu tega poziva stoji “£l0m 2 Že'i4.478.430 se, spet samo v tolazoo. | Dela ob meji STO 4.247.448 * aToda borba za dvojezično I ureditev trgov v izkaznico se bo morala nada-l gesijanu 2.655.758 » ljei'riti in celo Poostriti*. lOdstranitev ruševin Kaj si je takratni kom inf or-l v Sesljanu 790.319 » mizem predstavljal z «manevri I ob volitvah*, je razvidno iz I 54.561.092 hr skoro vseh številk eLavora-1 Omenjeni znesek je bil v ce tora*, ki so sledile temu P°-I]0t; jzpiačan za mezde delav-ztvu. Citiram samo eno teh|cenr ]e majhen del istega je številk »Lavor&tore* št. 1062 <>dLei za nakup gradbenega ma-23. novembra istega leta, k7erI teriala v precej vidnem članku, poleg| zimgka ^ 195(M951 50 se Od tu in tam nam pišejo IZ NABREŽINE Letos bo manj zaslužka običajnih psouk aHta ‘^Mpričela pred kratkim. Zal ne D-6tč», da noče, da bi se de-1J , • ■ - kruha*. Kakor smo že poročali, je za letošnja zimska dela ZVU do- kaznice. Takrat je torej «La voratore* nam očital kot greh da odklanjamo osebne legitimacije. Danes nam očita, da smo mA dvigali z vso vnemo osebne legitimacije. Po vsem tem skoro da nima pomena povedati, KDAJ je tov. Branko Babič dvignil osebno legitimacijo, vendar storim tudi to Njegova legitimacija nosi da-' tum 18. februarja 1949. t. j-točno TRI MESECE po eLavo-raforejevem* pozivu. Zaključke sj lahko vsak sam naredi! ko je v neki gostilni v Ul. Bo-cardi povzročil pravcati sodni dan. Cim mu je bilo pretolmače-no, da je zaradi izgredov in zoperstavljanja policiji obsojen na dva meseca zapora, je poprosil sodnika, naj ga ver.dar ne spravi v nerodnosti sedaj, ko ima že vse urejeno za emigracijo. Sodnik je vzel to z razumevanjem na znanje, se informiral o resničnosti obtožen-čevih izjav in ga ^e popoldne spustil na prostost. Izteklo se je torej tako nekako kakor pred časom razpravica in razsodba na račun skupinice, ki je sekala smrečice za božična drevesa. In je morala za kazen stoje počakati v dvorani do odhoda majorja Baylisa. Dokaj slabše se je vsa stvar iztekla madžarskemu beguncu Bori Vaszu, ki je 30. decembra vinjen razsajal, nadlegoval ljudi in se potem zgrda uniral policijskim stražnikom. Vasz je bil obsojen na 6 mesecev in 24 dni zapora ter na objavo sodbe v begunskem taborišču pri Jezuitih, kamor Vasz spada. Avtomobilskanesreča Včeraj ob 1 ponoči se je pripetila v Ulici Barriera Vec-chia avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje 7-letne Annemarije Vanni, stanujoče n§ pomolu Bandiera 3. Medtem ko .je namreč vozil po tej ulici s svojim avtomobilom dr. Sergio Pollonio z Borznega trga 4, mu je omenjeno dekletce nenadno steklo čez cesto tik pred vozilom, tako da vozač ni več utegnil izogniti se nezgodi ln je kljub temu, da je pritisnil na zavore, podrl otro-ka. Dr. Pollonio je ponesrečenko takoj prepeljal v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno stopalo, potolčeno desno nogo in poškodbe na čelu. Annamarija bo morala ostati v bolnici 20 do 30 dni. Včeraj zjutraj je bila na sedežu Bolniške blagajne tiskovna konferenca, katero je vodil dr. Cellante, ki je razpravljal o zelo obsežnem problemu Bolniške blagajne, oziroma natančneje rečeno, o problemu, da se preveliko število članov Bolniške blagajne zateka na zdravljenje, ne da bj bili usi izmed teh tega resničn0 potrebni. Poudaril je, da se pojavljajo primeri, ki so n« «®3o organizaciji sami: prvi je ta, da so vse, že tako zelo redke ambulante, prenatrpane in drugi, ki je tesno povezan s prvim, da ostaja zdravniku zelo malo časa, ki bi ga lahko posvetil pacientu. Zato so pregledi zdravnikov Bolniške blagajne navadno zelo kratki (mnogokrat se zgodi, da traja takšen pregled, od katerega je odvisno zdravje bolnika, komaj dve minuti) ter ne more zdravnik izreči 'po teh površnih pregledih pravilne diagnoze. Doktor C ellante je izjavil, da se uprava Bolniške blagajne že dclgo časa bori s temi težkoča-mi; da so stroški za vzdrževanje tolikšnega števila bolnikov ogromni, nj treba še posebej pouddriti. Seveda, je poudaril, dokler se položaj v Bolniški blagajni ne bo vsaj nekoliko iz-premenil, bo zelo težko ugotoviti, v katerih primerih je zdravniška pomoč res potrebna in kdaj ne Delo za normaliziranje položaja je otežkočeno tudi zaradi tega, ker je le majhno število ambulant in še te so med seboj zelo oddaljene. Cim bo pa možno pričeti z delovanjem v ambulanti, ki bo zgrajena v Ul. Ginnastich, se bo položaj prav gotovo izboljšal. Izjavil je, da morajo k izboljšanju sedanjega položaja delovanja Bolniške bhagdjne prispevati tudi člani sami, k{ naj javijo, vsak tak primer, kjer ne gre za resnične bolnike: Bolniška blagajna namreč «ni dobrodelna ustanova, niti jama brez dna, iz katere bi člani jemali, kadarkoli bi jih bilo volja*. Dr. Cellante je načel na tej konferenci res zelo važno vprašanje, ki ga bo treba rešiti. Vendar mislimo, da je v svojem poročilu povedal samo del ti stegtl, kar danes ustvarja, med ljudstvom nerazpoložen je in kar vpliva, da stvari ne gredo tako, kot bi morale. Strinjamo se z njim, da bo med bolniki, ki se dnevno javljajo v raznih am bulamtAh, mnogo takih, ki niso potrebni ravno zdravniške nege in ki se zatečejo tja zato, da bi ostali nekaj dni doma ter dobivali od bolniške blagajne nakdzano podporo, ali Pa it drugih vzrokov. Vendar pa mislimo, da hodijo v glavnem k zdravnikom ljudje ki so bolni in je zato prav gotovo med člani Bolniške blagajne, ki napolnjujejo dnevno ambulante, mnogo več takih, ki so zdravljenja potrebni, kot pa onih, ki skušajo, po besedah dr. Cellanteja, «vzeti iz jame kolikor več morejo*. Pač Pa bi opozorili dr. Cellanteja in druge, ki odgovarjajo za Bolniško blagajno, da se pozanimajo za drugo Vprašanje, o katerem se pa še nihče ni zmislii govoriti na kakršnikoli tiskovni konferenci in sicer vprašanje o postopanju osebja uslužbenega pri bolniški blagajni z bolniki. Le bežen pogled v to področje bi jim pokazal toliko pregrešk in napdk, da bi imelo vodstvo Bolniške blagajne z odpravljanjem teh precej dela. Ce hoče torej bolniška blagajna od svojih članov, da ji pomagajo pri reševanju pj-vega vprašanja, katerega je nakazal dr. Cellan-te, potem naj bolniška blagajna sama pokaže tudi voljo rešiti drugo vprdšanje, ki je za zavod sam, kot tudi za njegove člane velike jmžnosti. OF Danes 13. januarja: seja krajevnih odborov OF v Dolini in Borštu ob 19.30 v običajnih prostorih; seja krajevnega odbora v Sv. Križu ob 20. uri v običajnih prostorih. SINDIKALNE VESTI Akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov STO bo imel sejo v ponedeljek 15. januarja ob 19. uri — Dnevni red; Ustanovni kongres Zveze razrednih sindikatov STO. Člani akcijskega odbora bodo dobili osebna vabila. Gledališče Verdi Jutri ob 16 bo tretja predstava Verdijeve opere «FAL' STAFF* za abonente D. Pripravlja se predstava Rossinije- ^ ve • opere «PEPELKA». PROSVETNA DRUŠTVA Tudi s papirjem se človek lahko ponesreči Včeraj se je v nari tiskarni ponesrečil 30-letni uradnik Et-tore Marchio iz Ul. Bujnarroti 29, ki sicer ni tu zaposlen, marveč se je okrog poldne mudil v tiskarni zaradi registracije in pregleda papirnih zvitkov, namenjenih za tiskanje časopisov. Eden teh zvitkov mu je padel na stopalo in mu ga resn0 poškodoval. Upoštevati moramo prj tem, da so to veliki in težki zvitki, ki tehtajo po 60 in več kg. Marchio je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer domnevajo, da ima zdrobljeno stopalo in se bo moral zdraviti okrog 25 dni. Spolzke ceste Ako bi vsako trčenje motornih vozil povzročilo nesrečo, bi morali tudi v Trstu vsak dan zabeležiti številne žrtve samo zaradi karambolov. K sreči pa odnesejo pri večini takih neljubih srečanj večje a-li manjše poškodbe le vozila in se potniki izvijejo le z nepomembnimi praskami. Včeraj, se pravi, v enem samem dnevu, .ie bilo šest takih trčenj med avtomobili, ((Vespami* in celo tramvaji, ne da bi se moral le eden izmed potnikov na teh vozilih pritožiti zaradi kakršnekoli poškodbe. V glavnem gredo ti karamboli ng račun spolzkih cest, zato opozarja policija vozače, naj to upoštevajo in vozijo previdno. NAROČNIKI MORAJO SPO. ROCITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEC LISTA. UPRAVA. KINO Hossetti. 16.30: ((Navihanec s ceste*, Macario. Excelsior. 16.15: «S teboj na otoku*, Ester tVilliams. Nazionale. 16.00: «Pot upanja*, Raf Vallone. Arcobaleno. 14.30: ((Beneški tat*. Fenice. 16.00: ((Zvita devica*. Filodrammatico. 16.00: «Tulsa, ognjena zemlja*. Tehnikolor. «3 Alabarda. 15.30: «Rdeči suknjiči*. Tecnicolor, Garry Cooper. Armonia. 15.00: ((Ultimatom v Chikagu*, Alan Ladd. Garibaldi. 15.00: ((Sokoli Rangoo-na», John Wayne. Ideale. 15.30: «Mož mojih sanj*, Ginger Rogers. Impero. 15.45: «Strah pred preteklostjo*, J, Crawford. Italia. 16.00: «Ne uideš mi», Errol Flynn. Kino ob morju. 16.00: «Moč usode*, T. Gobbi. Savona. 15.00: ((Ljubezen pod palubo*. , Viale. 16.00: «Alina», A. Nazzari, Gina LoTlobrigida. Vittorio Veneto. 16.00: ((Žreba- nje Amaconk*, Vera Ralston G. Brent. Adua. 14.00: «Gianni in Pinotto v Hollywoodu». , ____ Azzurro. 16.00: ((Venera m profesor*. Belvedere. 16.00: ((Okrvavljeni meči*, L Parks. Marconi. 15.30: »Prokleta ljubezen*, Dolores del Rio. Masstmo. 16.00: «Giannt in Pinotto med cowboyi». . Nevo cine. 16.00: ((Kitajski ma lik*. ,,, I Odeon. 15.30: «Udar in proti- udar*. ... j Radio. 15.30: ((Vesela vdova*, M. Chevalier, J. Mac Donaid, Viltoria. 16.00: ((Serenada v VVallechlari*, Sonja Henye. Venezia. «Pesem puščave*. Sv. Vid. 16.00: ((Sestanek v Ma-iami», B. Grable. Glasbena Matica ima v pon* deljek sejo odbora ob 20.30 v uk R. Manna 29. Naj nihče ne manjka, ker je dnevni red važen. Darovi GORNIK EMIL iz Bazovice daruje za bolno hčerko l°v' Giordana Lavricha 500 l*r' Obenem toplo priporoča vsem*1 demokratičnemu ljudstvu, bi združeno, vsak po svoj'" močeh prispeval za bolno tovarišico, ki ji streptomicin lahk° reši življenje. Zaprta ulica Ul. Foscolo bo od 15. t, V) zaprta za promet od Trga Garibaldi do Ul. M. d’Azeglio 7“* radj kanalizacijskih del. TRŽAŠKA BORZA Zlali šterlir.-g 9750-9800, PB' pirnati šterling 1750-1800. “J-lar 738, telegrafski dola* 745, švicarski frank 170-1'-francoski frank 178-184. avstul" skj šiling 23.50-24. ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 12. januarja 1951 se jfc' 'j Trstu rodilo 17 otrok, porok > bilo 15 in umrlo je 9 oseb. CIVILNE POROKE: trgov«' Ezio Ziglio in gospodinja ES1? Zacutti, agent CP Mario Gra^, in gospodinja Ivana Bernich, av. tik Vittorio Zanot in likarica D' cilja -Carminatti, težak Rugg«r“ Zanella in gospodinja Valero Civitani, mehanik ciaudio bs*. renti in gospodinja Anna Ma'1 Lo Bianco, uradnik dr. Italo lando pl. Zon in gospodinja lv, no Petrič, študent Melvln Ge. Smith in gospodinja Luciana T1' ti, uradnik Ermanno Tomasini 1 učiteljica Alberta Costarell*. t žak Bruno Ferri in hišna lv3 Carič. trgovec Vito Sanacon ^ gospodinja Rosa De Marto, ufa, ntk Vittorino Menazzi in 805to. dinja Angela Marija Massaro, ** telj Renato Borghini in gospo ^ nja Vanda Zustori, narednik meriške vojske Annand-o Vab. ta in učiteljica Maria Santo bolničar Felice Carbone in d«1’}. ka Cecilia De Lassis, trg. po"’ nik Bruno Sbroiavacca in del ka Ondina Rosani, s tro LOS. Antonio Tossuti, UMRLI SO: 471et.nl Pietro - , 74let" 63!etni Antonio rossuu, Emilia Battistuzzi vd. Rigo, »J-ni Carlo Sutorini. 87letna ., rina Borlini por. Ive, 551etni „ berto Lazzari, 681etni Boa A Bruni, 84!etnj Italo Pio, 70lt Attilio Soffiatti. _______________________________________ -n Vabilo na naročbo V letu 1911 bodo izdale slovenske založbe, poleg drugih, tudi uaslednje knjige: 1. Kersnik: 2. Kersnik: 3. Gregorčič: 4. Kosovel: 3. Jurčič: 5. Tavčar: 7. Tavčar: I. Trdina: a) Državna založba Slovenije: I. SLOVENSKI PISATELJI IN PESNIKI: Zbrano delo, III. del Zbrano delo, IV. del Zbrano delo, III. del Zbrano delo, II. del Zbrano delo, IV. del Zbrano delo, I. zv. Zbrano delo, II. zv. Zbrano delo, III. zv. II. SVETOVNI KLASIKI: 1. Homer: Odiseja 2. Moliere: Izbrano delo II. zvezek 3. Verga: Malavoglievi 4. Turgenjev: Izbrano delo, I. zv. 5. Turgenjev: Izbrano delo, II. zvezek 6. Korolenko: Izbrano delo 7. Tolstoj: Vojna in mir. III. SLOVENSKE NOVITETE: 1. r. S. Finžgar: Njiva 2 Juš Kozak: Lesena žlica, II. zv. 3. Edi Kocbek: Partizanski dnevnik 4. France Bevk: Izbrano delo, I. zv. 5. France Bevk: Izbrano delo, II. zv. 4. Gorki: O literaturi J. Cerniševski: Estetski odnos umetnosti stvarnosti 6. Dobroljubov: Kritični članki o književno*!' 7. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. del- c) Slovenski knjižni zavod: 1. Ivo Andrič: Pripovedka o vezirjevem slon« in druge novele n 2. Marija Pulmanova: Igra z oRnJem, roma» 3. Thomas Mann: Smrt v Benetkah in drug novele 4. Sinclair Lewis: Elmer Gantry, roman J. Anatole France: Sodobna zgodovina, rom* v dveh delih-knjlgab 5. Slavko Kolar: Povesti ln humoreske 7. Miguel Cervantes: Zgledne novele I Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevb novele In druge drame 9. Konstantin Stanislavski: Moje življenje umetnosti, spomini. d) Kmečka knjiga: 1. Kmečki koledar za leto 1932 2. Maks Krmelj: Kako Je kapitalizem zatiral kmeta 3. Naša vas v narodnoosvobodilnem boju (Spomini na partizanska leta) 4. Ing. Mira Ružič: Za lepoto ln zdrav)« naše vasi 5. Dr. Marijan Pavšič: Zreja mladih livaH* b) Cankarjeva založba: 1. V. I. Lenin: Izbrana dela v 12 zv. c. izdaja 2. I. Cankar: Izbrana dela, celotna izdaja 3. Plehanov: Umetnost in literatura, I. in II. zvezek Prednaročila sprejemajo slovenske knjigarne v TRSTU itV GORICI- 1,1 knjigo, ali pa celotno zbirko. Izjema velja samo za zbirko Kmečke knjige, kjer je vseh pet knjig skupaj. Knjige plača naročnik ob prevzemu. Prednaročila bodo zbirale knjigarne do 31. januarja 1931. Podružnica, uredništva in uprave .Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico Ijll. nadst. - 2elefon 11-32 po oegunsK! or sodelovanje za borbo prot! Jugoslaviji *je, češ da so begunci resnični demokrati, ki ..spoštujejo Vsa mnenja in ideje", je do kraja neutemeljeno, kajti vsak Soriški Slovenec je na lastni koži občutil njihovo ..strpnost" Goriška podružnica Italijan- predstavljajo italijanske šovi- e kominformistične .partije je P°slala državni zvezi beguncev iz Julijske krajine in Dalmacije nadvse zanimivo pismo, ki ®' Jfi omenjena zveza skupno n lS,°V0rOiri PosIafe na goriško lista «Gicmale di neste«, y katerem' je bil včeraj objavl/jcn. ,Planu je tajništvo komin-™n*WtiSile podružnice navedlo stokrat obrabljene trditve, loi-h dan 23 dnem lahko za-slediino y vseh kom iniormisti č-Jhhstlh, in kj jih v vsakih P^uftlih prenašajo vse komin-ormovske radijske postaje, češ a »Titg in Kardelj odikrito go-o napadu na Romunijo, Ib&nijo, Bolgarijo in Sovjet-f50 *vezo, kar predstavlja res-^ §r°žnj° za obstoj miru na Ikanun. Kominformistični yo- Hel}i pa so tudi dejali, da je italijanska vlada soglasna sprejemom Jugoslavije v ®ht$ci pakit» in je zaradi te-pktreha odločno nastopati proti *im sporazumom)). s° že pred dnevi izjavili Predstavniki MIR (Istrsko re-^onistično gibanje), da s se-w jugoslovansko vlado ne Priti do pogajanj, dokler so iv 0 °dpravljene krivice, ki de storjene Italiji z «odvze- biom njenih ozemelj«, tako so tudi kominf (»mistični leadrj ^Usal>- približati državni zvezi guncey iz Julijske krajine in ter pričeli z njimi j. e“rat; na isti osnovi, ki slu-y 2a podlago delavnosti MIR. biTw'm'U so dejali, da «javno jj 5nje v po'krajini zahteva po-ljajCn° akcijo v korist 35 tisoč hanov, ki imajo rezidenco v Jua* ? ^ tisoč e v Italijanov v Tito* *'’ k* i®l zatira grob jtaj.V režim ter akcijo v korist sloj ki so ^Prti po jugo Rj vanskih zaporih. Javno mne. s nabtonjeno prijateljstvu lt' da je skupna akcija v coni B S? na °He] J? fc5 Italijanom' CAŠw*laviji DOL2NOST TER tt*tijan NALOGA vsakega kitično ne 6’lede na nie8°vo Sv°ie i-. Pripadnost« — pa b"orej0 naidljivost vseeno ne Njihov' l<:ne stranke ne rabijo P°dpore, ker imajo sa-j °V Sredstev, da vršijo ®*o j>f iJenci protijugoslovan-rtlir>lrCganda bodo tržaški delavci v počastitev našega kongresa povečali borbo proti vsem tistim, ki hočejo razbiti enotnost delavskega razreda. V počastitev kongresa pa bomo delavci jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja povečali svojo borbo za dvig naše proizvodnje. Delavski kolektiv Piranskih ladjedelnic se je obvezal, da bo na čast kongresa doprinesel 300 prostovoljnih delovnih ur, da bo končal produkcijski plan za mesec januar z najmanj 105 odst., odpravil bo neopravičene zamude do 2 odst. in imel 5 študijskih sestankov. Vsi delavci se zavedamo, da je prava sindikalna organizacija tista, ki zbira okoli sebe one delavce, ki odklanjajo vsak kompromis z razrednimi sovražniki in z revizionisti marksizma in leninizma. Prepričan sem, da bomo vsi kolikor mogoče veliko prispevali za dvig Enotnih raErednih sindikatov vsega Tržaškega ozemlja«. Nasi Ml smejo lovili rite * teiste Vojaška uprava JA v Kopru je na prošnjo ribičev Istrskega okrožja dosegla pri vladi LR Hrvatske dovoljenje, da smejo ribiči našega okrožja izvajati ribolov tudi y teritorialnih vodah Hrvatske Istre. S tem bo omogočeno ribičem Istrskega okrožja, da bodo u-porabljali v navedenih vodah pri ribolovu, devet ribiških ladij, ------ Sv. Anton Jutri v nedeljo 14. januarja bomo pozdravili y naši sredi člane mestnega kulturno-umet-niškega društva iz Maribora, ki bodo uprizorili trodejansko Mateja Bora «Raztrganci». To bo za naše ljudstvo izreden dogodek, saj že nestrpno pričakuje goste iz Jugoslavije. V nas vseh je še vedno kot je bila za časa borbe živa zavest skupnosti. Skupno 2 jugoslo- vanskimi partizani smo se borili za vse pravice, ki jih danes uživamo. Prireditev bo v novi dvorani našega zadružnega doma, ki lahkd sprejme do 1400 ljudi. Vabimo vsa bližnja prosvetna društva in ljudstvo, da pride v velikem številu na to prireditev. Preskrbljeno bo za prigrizek in pijačo. Trgovinska bilanca Istrskega okrožja je nasproti coni A aktivna Statistika med Istrskim 0-krožjem in cono A v letu 1950 izmenjanega blaga navaja, da je bilo iz Istrskega okrožja v cono A izvoženega blaga za 543 milijonov in 880 tisoč lir. Nasprotno pa znaša uvoz blaga iz cone A v istem letu 451 milijonov in 83 tisoč lir. Eden glavnih proizvodov izvoza v cono A je bilo vino, katerega vrednost je znašala 260 milijonov in 137 tisoč lir. Za tem pridejo sveže ribe, kjer znaša izvoz 67 milijonov in 440 tisoč lir, dalje je v vrstnem redu sadje in zelenjava v vrednosti 90 milijonov 388 tisoč lir in končno pride morska sol v znesku 18 milijonov 864 tisoč lir. Po drugi strani pa smo iz cone A uvozili največ stroje, dalje nadomestne dele za stroje in avtomobile, zdravila knjige, filme in električni material. NAJDENA LISTNICA Tov. Marija Argenti rojena Benedica iz Semedele naj se zglasi na Krajevnem ljudskem odboru v Koštaboni, kjer lahko dvigne listnico z osebno izkaznico, ki jo je izgubila v Kopru. Tekmovanje na čast kongressa ERS Pred kongresom ERS se je aktivnost delavcev v našem okrožju še povečala. Preteklo nedeljo so bile v Kopru, Izoli in Piranu mestne konference ES, v četrtek pa. v Kopru IV. plenum Okrožnega odbora. Člani sindikalnih podružnic pa tekmujejo po vseh tovarnah, gradbiščih in podjetjih. Kolektiv sindikaUie podružnice Palace-hotela v Portorožu je 2. januarja, ko je bil drugi novoletni praznik, napravil 72 prostovoljnih ur. Sindikalna podružnica «Ruda» v Sečjolah je napravila 109 prostovoljnih ur. Sindikalna podružnica pravosodnih ustanov v Kopru bo imela v času tekmovanja tudi predavanje o pomenu in borbi ES v Trstu. Pri gradbenem podjetju Edilit tekmuje 8 brigad za večjo storilnost dela, pri vinski kleti v Skocijanu pa 6 brigad. V Izoli tekmujeta dve brigadi, v Piranskih ladjedelnica štiri brigade najboljših delavcev. Člani sindikalne podružnice Fructus v Kopru bodo napravili 200 prostovoljnih ur. Nadalje bodo od izplačanih opravljenih prostovoljnih ur v letu 1950 odstopili v korist kongresa 12.000 din. Člani sindikalne podružnice solin so se obvezali, da bodo zbrali v korist kongresa 10.000 din. delavci tovarne pohištva STIL v Kopru 15.000 din v denarju, za vrednost 3000 din pa bodo napravili prostovoljnega dela. V tovarni Arrigoni v I-zoli so na množičnem sestanku sklenili, da bodo napravili 700 ur v vrednosti 10.500 din, v tovarni Ampelea pa 640 ur v vrednosti 9600 din. V bujskem okraju so v preteklem tednu napravili več tisoč prostovoljnih ur na čast kongresa. Tudi na ideološko-vzgojnem polju so podružnice poskrbele, da bodo člani lahko razširili svoje obzorje in znanje. 1 iiii o ifiacpo-pri med šolsko mladino Iz izkušnje vemo, da je vprašanje agitacijsko-propagandne-ga dela precej zamotano. Šolski mlačtinški odbori so pri tem več ali manj navezani sami nase in jim sistematična ideološka vzgoja navadno ne gre preveč lahko. Za seznanjanje šolske mladine in mladine na splošno z vprašanji družbenopolitičnega življenja preteklosti in . sedanjosti je potrebno sodelovanje strokovnih propagandistov. Teh pa navadno primanjkuje, zato mora mladinski odbor s pomočjo bolj zgrajenih mladincev temeljito proučiti u-strezajočo literaturo in pričeti z rednimi tedenskimi študiji po razredih. Med mladino je treba popularizirati mladinski in drugi tisk, pri katerem naj mladina tudi sodeluje. Po vseh šolah bi bilo treba pričeti z izdajanjem dobrih stenčasov. Vendar stenčag ne b] smel biti le pogrevanje starih in znanih vprašanj, temveč naj bi mladina na njem iznašala vsa tekoča vprašanja, težave in napredke pri učenju. Le če jih bo do podrobnost; poznala, se bo lahko za odpravo in izboljšanje borila. Vedno moramo imeti pred očmi, da za ideološko vzgojo mladine v duhu socializma ni nikakih formul ali predpisov, ampak da je potrebna velika samoiniciativa in veliko obzorje propagandista na vseh področjih kulture, prosvete, fizkul-ture, ljudske tehnike in podobno. Na V. kongresu KPJ je tov. Djilas dejal: ((Ideološka borba je najbistvenejši element začetnega stadia formiranja sociali stične kulture pri nas«. Predvsem je važno, da se vzbudi v mladini čut odgovornosti pred mladinsko organizacijo, pred ljudstvom in Partijo, katere program mora biti tudi program mladine. Posebno važno je, da se mladini čim točneje prikaže in pojasni borbo jugoslovanskega ljudstva in KPJ za enakopravne odnose med socialističnimi državami. Skratka, med vso mladino bi bilo treba vnesti in razširiti nov zdrav svetovni nazor svobodnega duha. Ker se mladinska organizacija spoznava tudi s teorijo marksizma-leninizma, smo tudi na Pomorskem tehnikumu v Piranu uvedli program političnega študija za šolsko leto 1950-1951. Študirali bomo mar-ksistično-filozofski materializem. Program smo napravili ob začetku šolskega leta in vsebuje: Statut LMJ in referat tov. Staneta Kavčiča «0 vzgoji mladine«, mednarodni položaj FLRJ in graditev socializma, Kominform in še nekoliko drugih vprašanj. Kasneje bo prišel na vrsto študij razlage Velike oktobrske revolucije in dela velikega Lenina. Pri nas se študij ne vrši šablonsko in prisiljeno, ampak se veliko debatira o vsakem navidezno še tako enostavnem vprašanju. Na področju agitacije in propagande smo poleg političnih krožkov ustanovili tudi Rdeči kotiček, kjer čitamo in poslušamo radio. Pričeli smo tudi z izdajanjem šolskih in razrednih stenčasov. Ne vemo še, če je tak način učenja pravilen in upamo, da nam bodo to pokazali uspehi. Koristno bi bilo, da bi po našem zgledu začeli delati tudi na drugih šolah ter nas opozarjali na naše napake. Želimo, da bi se agitacijsko-propa-gandne komisije z ostalih šol povezale z nami. To bi omogočalo, da bj skupno reševali vsa vprašanja in tako zagotovili večje uspehe. Vsi se moramo zavedati velike odgovornosti, ki jo imamo. Današnji čas rabi ljudi, ki se ne bodo ustrašili naporov pri izgrajevanju socializma, in ki se bodo vedno borili za ideje marksizma-leninizma. SV-do '-'I*.111'”.*!! »■< (minil m i ii m m i m mm m m m i n i n‘ i.n i m M mm mi m ni m i n i r u i n nuni m m iimniii mi.im mn iiiiiiiiimmiKiuMnimniiin i in i )i' iiiihiii nnnnn m'11'ni*"’"111 '»luni li) m m mkiuiii i iimmiini n i m m m . n.. m i p m mi m i n i luni m mn.n iiniliiiiiiiniiimn m iidim nun im n 11 n i im 11 n ...m mmi n) m umu umu m m m i m m m m m mi m i n i im no m m i m m n ,n« | JfJLOSUi/ ] v^aka u daet&mi Mini 53 ! * E v K 1» K L P II O 1f. 1LO»TR1KAt 1> K. »It. F K A N K O B E K T B HA»AČ H LA VATV lit, In tuje osebe, ki je ne poznam, ne morem ku *tju r iV stanovanju. Kakor so nekoo v naši ulici pri 1111 ornaJ ellckovem pustili nekega človeka in ta sl je od te ° Za obleke in zbežal « V1del ^ nlc slabega o vas«, je nadaljeval Svejk, stan t ho Se m*ai*a dama obupano drži In joka, «ampak letik°Vabjp 1^orete tukaj ostati; to morate sami priznati, kajti n« ,°st, zaupano meni in odgovoren sem za vsako ma enkrat prav vljudno prosim, nikar se zaman vOw?0!5bam J/.^ ne dobim ukaza od gospoda nadporofn" * toda Dri' ml žaL da moram z vami takole go- torh^tem *sol !ojaklh mora biti red.« 'Jiihu vizitko mlada dama malce zavedela. Vzela Je lz h-art hiajhno’ ov ?uSala nekaJ besed s svinčnikom, vložila v ll^borotniku, ja,OJko in stisnjeno rekla: »Tole nesite gospodu 6 Pet kron Za rTn01” me(ltein tukaj počakala na odgovor «Iz tega ne bo nič«, je odvrnil Svejk, «obdržlte teh pet kron — tu na stolu so. — in, če hočete pojdite z menoj k vojašnici, počakajte name, vaše pisemce bom oddal in prinesel odgovor. Da bi pa tukajle čakali, je docela izključeno.« Po teh besedah je zavlekel kovčka v predsobo in, rožljaje s ključi kakor grajski ključar, pomembno rekel pri vratih; »Zapiramo!« Mlada dama je brezupno odšla na hodnik, Svejk je zaprl vrata in šel naprej. Mlada dama je capljala kakor kužek za njim In ga došla, ko je stopil Svejk v trafiko po cigarete. Zdaj je Sla vštric njega in skušala navezati pogovor: «A11 boste zares izročili?« »Zares, če sem rekel.« «Pa boste našli gospoda nadporočnika?« «Tega ne vem.« Zopet sta sla molče; Sele po dolgem času je začela njegova iružabnica spet govoriti: «Mislite torej, da gospoda nadporočnika ne boste našli?« «Tega ne mislim.« «Pa kje, mislite, da bi utegnil biti?« «Tega ne vem.« S tem je bil razgovor za dolgo prekinjen; slednjič je vprašala 1 ida dama: «Ali niste Izgubili pisma?« »Doslej ne.» «Torej ga zanesljivo izročite gospodu nadporočniku?« «Da.» »Pa ga boste našli?« «Rekel sem že. da ne vem«, je odgovoril Svejk, «čudim se, kako morejo biti ljudje tako radovedni in venomer isto spraševati. To je, kakor če bi jaz na ulici vsakega drugega ustavil in ga vprašal, katerega imamo danes.« Tako se je končal poskus, dogovoriti se s Svejkom, in pot do vojašnice sta nadaljevala popolnoma molč6. Edino ko sta že stala pri vojašnici, je pozval Svejk mlado damo, naj počaka, ter se dal v pogovor z vojaki med vrati o vojni, kar je moralo mlado damo izredno veseliti, zakaj nervozno je hodila po hodniku in se žalostno držala, ko je videla, da nadaljuje Svejk svoje razlage s tako neumnim izrazom, kakršen je bil videti tudi na fotografiji, tačas objavljeni v «Kroniki svetovne vojne«: «Avstrijski prestolonaslednik se razgovarja z letalcema, ki sta sestrelila ruski aeroplan«. Svejk je sedel na klop med vrati in razkladal, da so bili na karpatski fronti napadi vojske odbiti, na drugi strani pa, da je poveljnik Premysla, general Kusmanek, prišel do Kijeva in da je ostalo v Srbiji za nami enajst oporišč in da Srbi ne bodo dolgo vzdržali, teči za našimi vojaki. Nato se je lotil kritike poedinih znanih bitk in je odkril novo špansko vas, češ da se mora od vseh strani obkoljeni oddelek vdati. Ko se je zadosti nagovoril, je Sel obupani dami povedat, da bo takoj prišel, naj nikamor ne hodi- In šel je gor v pisarno, kjer je našel nadporočnika Lukaša, ki je ravno nekemu poročniku razlagal shemo strelskih jarkov in mu očital, da ne zna risati in nima pojma o geometriji. «Vidite, takole se mora to narisati. Ce naj k dani premici narišemo navpično premico, moramo narisati takšno, ki tvori z njo pravi kot. Razumete? V takem primeru izpeljete jarke pravilno in ne k sovražniku. Od njega ostanete oddaljeni šest sto metrov. Kakor pa ste vi to risali, bi porinili našo pozicijo v sovražnikovo linijo in bi stali s svojimi jarki navpično nad sovražnikom; vi potrebujete vzbočen kot. To je vendar tako enostavno, kajne?« , In rezervni poročnik, v civilu blagajnik neke banke, je stal nad temi tiačrti ves obupan; ničesar ni razumel in se je res oddahnil, ko je Svejk stopil k nadporočniku: «Pokorno javljam, gospod nadporočnik, da vam neka dama pošilja tole pismo in čaka na odgovor-« Pri tem je pomenljivo in zaupno mežikal. Kar je nadporočnik prebral, ni naredilo nanj ugodnega vtisa. «Lieber Heinrich! Mein Mann verfolgt mich. Ich muss unbedingt bei Dir ein paar Tage gastieren. Dein Bursch ist ein grosses Mistvieh. Ich bin ungliicklich. Deine Katy.»* Nadporočnik Lukaš je vzdihnil, odvedel Svejka zraven v prazno pisarno, zaprl vrata ter začel hoditi med mizami. Slednjič se je ustavil pred Svejkom in dejal: »Ta dama piše, da ste govedina. Kaj pa ste ji storili?« «Jaz nič, pokorno javljam, gospod obrlajtnant, jaz sem se zelo dostojno vedel, ampak ona se je po vsej sili hotela kar naseliti v stanovanje. In ker nisem dobil ukaza od vas, je v stanovanju nisem pustil. Pa še z dvema kovčkoma povrh se je pripeljala kakor domov.« * Ljubi Henrik! Moj mož me zasleduje. Moram brezpogojno nekaj dni ostati pri Tebi. Tvoj sluga je govedina. Sem nesrečna. Tvoja Kati. (Nadaljevanje deSil PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — DNEVNIK ŠPORTNI PrwstM tržnim shaplne V središču zanimanja - tekma med Sv. J ustom In Montebellom Nedelja bo verjetno dokončno prinesla več luči v naše nogometno prvenstvo. Srečali se bosta namreč obe enajsterici, ki imata edini pogoje, da za-sedeta prvo mesto. Montebello, ki vodi na lestvici z dveir.i točkami prednosti pred Sv. Justam, se je pripravil na tekmo z Vso resnostjo, vendar ibo moral napeti vse, prav vse sile, ako bo hotel uspešno igrati proti Sv, Justu, ki se kaže iz nedelje v nedeljo v boljši formi. Naj spomnimo samo na visoko zmago prejšnje nedelje proti Olimpiji, ko so zmagali, kljub temu da so bili samo v devetih. Ne vemo pa, kako igra zadnje čase Montebello, ki ga bomo videli v nedieljo po skoraj celomesečnem odmoru. Ako bo Sv. Just -prižel r.a tekmo s popolnim moštvom, je težko predvideti, kdo bo zmagovalec tega nadvse interesantnega dvoboja. Popoldne se bosta sestali na stadionu «Prvi maj* Olimpija ter Z. W. Skedenj. Po nedeljskem porazu je verjetno tudi morala igralcev Olimpije dobi-la hud udarec, ki ima lahko dvojen učinek: aiR se igralci še z večjo vnemo zagrizejo v igro, želeč popraviti slaib vtis, ali pa jim lahko tak poraz odvzame dokončno voljo in željo po vsakršni afirmaciji. Skedenj, ki ibo v nedeljo prisiljen igrati okrnjen, ker so bili nekateri igralci zaradi nediscipline zasluženo kaznovani, bo skušal biti na višini svojega renomeja; mislimo, da mu zmaga ne more uteči. Na Opčinah se bodo spogledali Kraševci, ki so v nedeljo počivali, ker so poč mislili, da je bolje izgubiti for-fait samo z 2:0, kat Pa se mučiti devetdeset minut po dežju in blatu ter V zahvalo nesti domov na ducate golov. Ker sta obe ekipi približno enakih moči, se obeta zanimiva igra, zlasti, ker gre za to, katera od enajstoric se bo premaknila ; zadnjega mesta; obstaja seveda še možnost, da ne ‘bomo videli na igrišču ene ali pa morda celo obeh moštev. Zadnja tekma, ki jo bodo igrali v nedeljo, bo med Opčinami in Mezgecem. Ker sta obe moštvi približno enakih moči, tudi tej igri ne bo manjkalo interesa in razvnetih navijačev, Francoske oblasti odklonile Nemcemvizum GARMISCH - PARTEN KIR-CHEN, 12. januarja — Donne Fox, podpredsednik mednarodne bob federacije in obenem predsednik ameriške federaci- je, je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker nemški tekmovalci ne morejo sodelovati na svetovnem prvenstvu, ki bo v Alpe d'Huez blizu Grenobla. Francoske oblasti so izjavile, da je boljše, da nemška ekipa na prvenstvu ne sodeluje, ker je bil kraj svetovnega prvenstva žarišče protinacistične borbe in bi pač Nemci bili tam slabo sprejeti. Iz tega razloga so Nemcem tudi odklonili vstopni vizum. Fox je še dejal: «Mnoga mesta so trpela zaradi nacistov, toda moramo pozabiti. Moj sin je bil padalec in je bil mučen od Nemcev in vendar sem jaz danes v Ngm-čiji». Mathis zmagal v slalomu TRENTO, 12. —■ Danes je bil na sporedu slalom, na katerem je zmagal Francoz Mathis pred Avstrijcem Zauner-jem in Silviom Al vera. Nog-gler, ki je bil včeraj prvi v 3muku, je zasedel danes šele dvanajsto mesto. Kljub slabemu plasmanu pa je še vedno ohranil rumeno majico znak zmagovalca. Tekma je bila na pobočjih Martinelle z višinsko razliko dvestotih metrov. Prireditev je oviral novozapadli neg. Tehnični izidi: 1. Firma Mathis v času 2’8”2, 2. Alois ZJauner 2’10”6, Silvio Alvera 2’10”8 itd.. Tretja in zadnja preizkušnja bo veleslalom na gori Bondone, ki bo prihodnjo nedeljo. Bo tudi šestič Charles ubranil naslov svetovnega prvaka? EZZARD CHARLES NEW YORK, 12. januarja — Ezzard Charles je favorit v današnjem srečanju, v katerem bo branil naslov svetovnega prvaka proti Lee Omu. Svetovni prvak je znan po svoji sposobnosti, da zdrži v najhujšem tempu tudi 15 rund borbe, in je znano, da je bil celo Joe Louis proti koncu izčrpan od vražjega tempa, ki ga je Charles diktiral na njunem septembrskem srečanju. Oma ki je po rodu ruski Poljak, se odlikuje po hitrosti, vendar pa govori v njegovo škodo dejstvo, da čeprav ima že 34 let, boksa prvič na 15 rund. Težak je 192 liber, Charles pa samo 185, vendar pa ima Charles na svoji strani mladost, vztrajnost in moč udarca. Pod sedanjim 1* menom je Oma izgubil okoli 17 srečanj, število borb, ki jih Izgubil pod pravim imenom Frank Czajewski, Lawrence Parrish in Levi Omanski, pa ni znano. Oma je doslej odigral 92 matchevi od teh je izgubil 26, boksal dvakrat neodločeno, osemindvajsetkrat pa je zmagal z k. o. Charles je od 75 srečanj izgubil samo dve, medtem ko je z knoch outom premagal 44 nasprotnikov. Nasprotnika sta dobro pripravljena na borbo; Charlesu preostane samo, da si še obrije brke, ker boksarska federacija iz New Torka prepovedo- V nedeljo igra Triestina v Novari Benegas, za katerega so časopisi prelili toliko črnila in uprava nogometnega kluba Triestine dala toliko milijonov, ne odpotuje v Novaro, kjer bo prvo moštvo igralo ligaško tekmo proti Novari. Videli ga boste lahko danes ob 3. popoldne na igrišču Ponziahe, kjer se bodo srečale rezerve domače, enajsterice z rezervami Mode-ne. Brez dvoma bo izključitev Pragvajanca iz moštva zopet dvignila oblake prahu med navijači, vendar se nam zdi odločitev trenerja, ali tistega, ki postavlja moštvo, pravilna, Benegas se namreč, kljub temu, da je pokazal svoje znatne sposobnosti. V Genovi ni znašel v novi sredini in v novem na- činu igranja, poleg tega pa je v svoji domovini vedno igral na mestu srednjega napadalca, Guttman pa ga je zaradi pomanjkanja drugih igralcev postavil na levo krilo. Ko bo videl več tekem, se privadil na nove sotovariše, na novo mesto in na relativno grobost italijanskega nogometa, bo lahko zopet zavzel mesto v prvem moštvu. Danes zjutraj so odpotovali v Novaro le-ti igralci: Nuciari, Sessa, Martinis, Claut, Grosso, Ciccarelli, Boscolo, Pe-tagna, Petrozzi, Ispiro, De Vito in Valenti. Tekma proti Novari ne bo lahka, ker bodo hoteli domačini za vsako ceno prekiniti s serijo porazov, ki jih je pripeljala v nevarno družbo na repu tabele. Mutacija ali sprememba glasu Rorašoajooa mladina naj se zaveda, da Je v dobi mutacije petje škodljivo In zato nikakor dopuatno Doba v kateri doživlja mlad; pevec spremembo glasu ali mutacijo, je za pevčevo bodočnost izredno važna. Beseda »mutacija* je latinskega izvora (muta-re — spremeniti). Stari pedagogi so uporabljali ta izraz za spremembo glasu pri prehodu iz prsne rezomance v lobanjsko te,- sio dejali, da glas v prehodni legi mutira. Danes pa pomeni mutacija spremembo glasu ki se izvrši v pubertetni dobi. to je tedaj, ko dorasča deček v mladeniča, deklica Pa v mladenko. Ta glasovni proces je v zvezi z dogajanjem spolnega dozorevanja. Trajanje mutacije je dokaj različno. More trajati nekaj tednov, Pa tudi več let Tako je znameniti La-! blache ' (1796-1848) v nekaj tednih postal Iz sopranista basist. Vendar pa 30 to izjemni primeri, kajti mutacijsku doba traja pri dečkih navadno po več let in nastopa med 13. in 18. letom. Pri deklicah je ta doba mnogo krajša vendar pa je smatrati pri njih poklicni pevski študij pred 17. ali 1 letom za nedopusten. V pubertetni dobi, ko dozoreva človeško telo, raste tudi grlo dokler ne doseže svoje dokončne oblike. Pr, deklicah raste grlo in z njim glasilki le malo, ker traja pri njih prehodna (mutacijska) doba le kratek čas mnogokrat le nekaj tednov. Zato ostane pri ženskah glasovna lega približno ista. čeprav dozori večkrat dekliški sopran v alt. toni pa pridobijo Seveda na volumnu, mo- du pazijo na svoje otroke ter jih opozarjajo na skodlo, ki bi jo utrpel njih govorilni organ, če bi ga v tei dobi ne čuvali. Ne sme se pozabiti, da je grlo najnežnejši in najobčutljivejši instrument in da bi najmanjša okvara v stanju njega razvoja vzela glasu blesk in lepoto. Petje ali sPloh glasovni napor v času mutacije pomeni povečanje nevarnosti Za poznejši glasovni razvoj. Mutacijske motnje so najbolj očitne pri govoru. Glas je zastrt, nečist, hripav. Navadno so te nevšečnosti zvezane tudi s potrebo po stalnem odhrka vanju. Ako ima pedagog posla s pevcem, čigar organ trpi na posledicah mutacijskih motenj, mora uporabljat; vaje z največjo previdnostjo in sicer skozi daljšo dobo izključno v nizki in srednji legi, pa tudi samo od piano do mczzoforte. rt Šele a, in blesku. Moški sme četi s pevskim študijem eno leto po končam vsekakor pa ne pred 19. letom Med mutacijo je peije ,šaljivo. Sploh je treba v tei pevski organ v vsakem °zLry čuvati Medtem ko nadlegujejo med 'mutacijo dprašcajocega mladeniča bolečine, hripavost ter je organ zasluzen in nečist, *> pa znani tudi primeri da na-atopg mutacija brez nadležnih znakov, taiko da je deček niti ne opazi Posebno učitelii so dolžni pa žiti na to, da bodo dečki in de klice takoj oproščeni petja brž ko nastopijo prvi znaki mutacije. Tudi dolžnost staršev je, Večina znamenitih pevcev se je že v svojih otroških letih odlikovala 'l> lepim glasovnim materialom. Tako so že kot otroci slavili pevske triumfe Duprez. Roger, Tlhaček, Saljapin, Bn-klanov, Caruso. Adelina Pattl Jenny Lind, Selma Kurz itd Ugotovljeno je, da postanejo dečki z nizkimi glasovi po mutaciji tenoristi, visoki soprani pa basisti. Naj navedem samo nekaj primerov najznamenitejših pevcev polpretekle dobe. Caruso, največji tenor vseh ča sov, se je v deški dobi odlikoval s prekrasnim, žametnim altom. Znameniti ruski basist 8a ljaipin je bil predi mutacijo vi soki sopran. Tenor dunajske Opere Tihaček Je bil do svojega 17. leta altist. Ni pa pravila brez izjem. Zato se tudi dogaja, dia dečki z nizkimi gl a sovj postanejo basisti, soprani pa tenoristi. A. D. je nastop z brki. Zanimanje za match je zelo veliko, stave Pa so v korist Charlesa s 6 proti Sna, Do zaključka redakcije ob 4. zjutraj rezultata srečanja, ki se je pričelo ob 2. zjutraj, po našem, času, še nismo prejeli. V nedeljo začelek lahkoatletske sezone V nedeljo 14. januarja ob 11. uri organizira lahkoatletska sekcija ZDTV prvi letošnji kros za »Otvoritveni pokal*. Proga bo dolga okoli dva tisoč metrov, start in cilj pa bosta na stadionu «Prvi maj*. Vsi Udeleženci SO napročemi, naj bodo ob 10.30 na kraju starta. Dynel, novo vlakno - bo nadomestilo volno? NJujorška tvrdka «Carbide and Carbon Corporation* je po osmih letih poizkusov in razi-skavanj y svojih podjetjih postavila na trg novo tekstilno vlakno, — dvnel, — ki ga proizvaja iz vinilnega klorura in akrenolitrila. Novo vlakno greje podobno kakor volna ter je prati moljem in Dlesni popolnoma odporno. Uporabljajo ga za izdelavo raznih izdelkov, pri katerih se zahteva tudi odpornost proti kislinam, ognju in alkalijam. Računajo, da bodo pričeli v kratkem izdelovati iz dynela koce, moške nogavice, delovne obleke itd. Delajo pa tudi že poskuse za uporabo tkiva v raznih drugih proizvodnih sektorjih. Dobava češkoslovaških traktorjev Argentini Iz Buenos Airesa poročajo, da so tamkaj pred kratkim izkrcali prve češkoslovaške traktorje iz skupne partije 2000 traktorjev, ki jih je argentinska vlad/a kupila od' CSR. V nadaljnjih tednih bodo izkrcali ostale pošiljke iz omenjenega nakupa tako, da bi CSR izročila zadnje komade do konca marca t. 1. gospodarstvo INDUSTRIJA PROMET trgovina V Bonnu proučujejo trenutno vprašanje nemškega kemičnega kartela IG-Farben-indu-strie. Bonnska vlada je nas- ranniKi zann VID Fo poročilih iz Hamburga je poslala «Weinbau», organizacija ki združuje vse vinogradnike Zapadlne Nemčije, bonnski vladi poročilo, v katerem zahteva, da se zniža predvidena količina za uvoz inozemskih vin, ki je bila prvotno določena na vrednost 18 milijonov dolarjev, na največ 12 milijonov dolarjev. «Weinbau» smatra, da je le na ta način mogoče deloma preprečiti krizo v nemški vinarski proizvodnji, čeprav bo uvoz vin še vedno znaten, ker bodo cene padle zaradi preobilne evropske vinske letine in bo kljub znižanju vrednostnega kontingenta količina uvoženih vin po drugi strani večja. protna razpustu tega kartela, kar so bile sklenile zavezniške oblasti z začasnim ukrepom še novembru 1950. Po prvotnem načrtu bi kartel razbili na tri skupine: Far-ben-Bayer, BASF in Gruppe Hoechst; tej bi pripadala tudi Gruppe NiedJerrhein. K vprašanju je objavil sedaj prof. Hermann • Gross od že znanega Kielskega instituta za svetovno gospodarstvo interesantno primerjavo o donosnosti podjetij, kateri zagovarja mnenje, da Svobodoljubna češkoslovaška javnost je po resoluciji Informbiroja, kljub policijskemu terorju, ie večkrat javno ma> Strah pred „titoizmomVsak teror inform-birojevcev je zaman. Zrelo in napredno češkoslovaško ljudstvo si želi svobodne socialistične domovine svobodnih ljudi nejšo kampanjo proti Jugoslaviji, so meščani in mestne organizacije v moravskem mestu Tšebiču imele toliko poguma, da so v čast prihoda jugoslovanskega poslanika okrasile mesto s češkoslovaškimi in jugoslovanskimi zastavami! Tudi po velikem ((čiščenju* v KP Češkoslovaške se položaj ni spremenil. Prav zaradi tega so Še pred meseci uvedli veliko akcijo »strahovanja*: obsojajo člane Partije, ki so osumljeni etitoizma«. Te obsodbe Pa imajo publiciteto ter jih objavljajo samo na partijskih posvetih in sestankih tistih mestnih organizacij, iz katerih izhajajo obsojenci, in to z edinim ciljem, da zastrašijo ostale člane, Tako so na primer obsodili v Pragi štiri funkcionarje mestnih partijskih organizacij s kaznijo odvzema prostosti od 12 do 22 let. Kazni so službeno obrazložili s «protldriavnim delovanjem» obtoženih. Podobne vesti prihajajo tudi v zadnjem času precej pogosto. Niti te metode biričev Informbiroja pa ne bodo mogle omajati simpatij češkoslovaškega ljudstva do Jugoslavije. Vzajemne vezi češkoslovaškega in jugoslovanskega ljudstva so tako globoke in čvrste, da jih niti teror, ki vlada na Češkoslovaškem ne bo mogel razbiti. Ud reoolucije po do danes je ogromna množica nižjih političnih in gospodarskih funkcionarjev poslala v Jugoslavijo, poeti inčem in ustanovam razna pisma, s katerimi so morali po ukazu svoje vlade pretrgati vse stike, vendar so Ob tej priliki potrdili svoje prijateljstvo do Titove Jugoslavije in obenem grajali vladne ukaze. Prijateljstvo do Jugoslavije je zelo močno tudi v armadi in celo v vrstah policije. Niti rti pomagalo generalno čiščenje*. Zgodilo se je že, da je celo tajna policija Zamolčala imena, ko so odkrili simpatizerje Jugoslavije. Češkoslovaška vlada je Že večkrat sprejela iz Moskve ostre ukore zaradi neuspeha širjenja sovraštva do jugoslovanskega naroda, kajti po moskovskem naročilu se mora tudi to plansko izvajati v vseh satelitskih državah. V zvezi s tem, to je, ker se je premalo napadalo Jugoslavijo, so odstavili tudi češkoslovaškega zunanjega ministra Vladimirja Klementisa, ki je od tedaj izginil brez sledu. Moskva pa je še posebno nezadovoljna s Češkoslovaškim propagandnim aparatom. Zaradi tega so bile izvršene razne spremembe pri praški radijski postaji, medtem ko je «Za mir in ljudsko demokracijo» službeno glasilo Informbiroja z dne 12. decembra preteklega leta ostro napadel češkoslovaški tisk. Največjo grajo si je zaslužil «Rude prav on, katerega glasita Informbiroja obtožuje, da ni dovolj oster v sprotltitovski kampanji* in da so objavljeni članki polni upoliUčnih In teoretskih napakn. Naglasiti je treba, da je javni napad na uRude pravo» sledil kljub temu, da so pred kratkim zamenjali glavnega treba kemični kartel IG obdržati, ker bi bili sicer oškodovani interesi nemške proizvodnje. Profesor podčrtuje; da se pekaže iz primerjave o poslovnem obsegu in zaposlitvi delavstva posameznih nemških in* dustrijskih skupnosti njih net ekonomičnost nasproti ameriški konkurenci. Glede tega navaja naslednje podatke za pf1 vlh devet mesecev 1950. Števila, ki se nanašhjo n* kupčije so računana v mili)« nih lir. Ameriški trusti Dupont Union Carbide Eastman Kodak Allied Chemical American Cyanamid Dow Chemical ICI (Anglija) CIBA (Švica) Podskupine IG-Farbent Farbenfabriken Bayer BASF Hoecht, vključno Grie-scheim, Naphtol-Chemie, Behring, Knapsackl Skupno IG-Farben obseg kupčij L236.9 715.8 441.8 389,2 305,5 290.8 488.9 116,0 122,8 107,9 95,6 326,3 število zaposlenih delavcev 73.500 43.000 42.000 19.000 14.300 100.800 (1940)’ (v istem razmer}# kakor nemške družbe« 25.600 23.000 15.700 64.300 Iz ameriške proizvodnje Proizvodnja jekla v ZDA je znašala na začetku decembra preteklega leta skupno 82 mili jonov toni in ker je poslednji mesec v letu plavžarska industrija še naprej delala z največjo zmogljivostjo, računajo, da 30 dosegli v letu 1950 celokupno proizvodnjo 88 milijonov ten. Sodeč PP sedanjem razvoju, mislijo, da bo proizvodnja v letošnjem letu narasla vsaj na 91 milijonov ton. Revija ((Automotive News», glasnik avtomobilske industrije, poroča, da so avtomobilske tvomice po novem letu znova pregledale svoje proizvodne načrte za civilne namene in pričele zniževati proizvodnjo avtomobilov, namenjenih za civilne potrebe tako, da bo ta omejitev dosegla 30 odst. Ameriška zunanja trgovina je v 1950 zabeležila mnogo večji uvoz kakor v prejšnjem letu: od 6,5 milijard dolarjev v 1949 so prišli na okrog 9 milijard dolarjev, kar pomeni po višek za 38 odst, ki ga je pripisati raznim potrebam v zvezi z oborožitvenimi načrti in ustvarjanjem zalog raznovrstnih surovin, Verjetno je, da sc bo ta razvoj v letošnjem letu še nadaljeval. In j® mogoče, da bo uvoz večji kakor izvoz, kar se je doslej v zgodovini ZDA zadnjih 75 let pripetilo trikrat. Izvoz v 1950 je dosegel okro| 10 milijard dolarjev ali okrog 20 odst manj kakor v 1949, k® je znašala vrednost ameriške-ga izvoza 11.884 milijoaov do-, larjev. Trgovinska bilanca p« kazuje torej, v lanskem let« prebitek v korist ZDA za zgoll milijardo dolarjev, medtem ko je ta prebitek znašal v 1949 š® 5,4 milijard in v 1947 celo 9,6 milijard dolarjev (ako se vit®' jejo še »nevidne* postavke cel® 11,5 milijonov dolarjev). Nemški dumping pri popravljanju ladij Iz Osla poročajo, da t'o n°*' veški brodarji v preteklem h' tu popravljali svoje ladje skoraj ižkljufino pri nemških ladjedelnicah in so izdali v prvih devetih mesecih v ta namen okro< 40 milijonov kron. Nemška dustrija za popravljanje luči) img namreč skrajno nizke ce“ ne tako, da konkurira tudi de* mačim norveškim ladjedeln1; cam. Le-te s0 po drug; straffl obtožile Nemce, da izvajajo n?‘ lojalno konkurenco. Kljub t®' m,u pa bodo norveške ladje i* nadalje popravljali v bre««*’* skih in hamburških ladjedelnicah. ker so tudi v ta namen “ sklenilj pogodbe za letošnje leto, ki bj po dosedanjih pod®’'' kih dosegle vrednost 60 inili)0* nov norveških kron. nifestlrala svoje simpatije do Titove Jugoslavije in njene urednika istega Usta in iz Istega «načelnega» razloga, odločne borbe za neodvisnost. Lahko trdimo, da nobene povečane salve laži s stolpcev Spomnimo se samo vsesokolskega zleta 1948 leta v Pragi, češkoslovaškega informbirojevskega tiska ne bodo mogle spre-ko je dva meseca P o resoluciji, ogromna množica zbranih meniti nepobHno dejstvo, da se češkoslovaški narod in češko-Predanov burno pozdravljala in obsipala s cvetjem jugoslo- slovaški komunisti ne strinjajo z neprijateljsko politiko, havanske telovadce, medtem ko so biU Titovi mornarji na naj- tero vodi vlada CSR do Jugoslavije. Češkoslovaški narod je večjem praškem stadionu zaradi burnega ploskanja prisiljeni zrel in napreden narod In dobro ve, da je umetna razdelitev ponoviti svoj nastop. Jugoslavije in CSR v dva, nasprotna tabora v edino korist Zaradi javnega izražanja simpatij jugoslovanskim pred- moskovskega imperializma, ki si po starem geslu «diviae et stavnikom in zaradi nastopov v obrambo KP Jugoslavije na impera» želi zagotoviti jarem, ki je bil postavljen na_ vrat raznih političnih mitingih in celo partijskih sestankih trohni Češkoslovaške. Težak je pač v osel, ki ga mora izvrševati veliko število češkoslovaških rodoljubov po temnicah. Kljub češkoslovaška marionetska vlada Povsod tndijo «titoiste» ,n aretacijam pa se odpor proti anttjugoslovanski kampanji na- se z dneva v dan v svoji nervozni jezi izmišljujejo nove itme-daljuje in poostruje. Češkoslovaško informbirojevsko vodstvo re sigurnosti«. Vse to pa je zaman, kajti ne moremo govoriti je bilo po incidentih 1. maja 1949 in l. maja 1950 skrajno o etitoistih« na Češkoslovaškem, pač pa je tu prizadet ves neugodno presenečeno. Ob mimohodu pri glavni tribuni se je skupino jugoslovanskih spolitemigrantov« oglasila z nekaterimi protijugoslovanskimi gesli, Medtem ko je množica prisotnih vsa druga gesla sprejela z odobravanjem, je v odgovor upolitemigrantov« zavladala • popolna in mučna tišina. Osnovne množice partijskega članstva se vedno bolj upirajo poskusom, da bi Jugoslavijo prikazali kot sovražnika, katerega je treba mrziti. Se 1. maja 1949 in to med najmoč- češkoslovaški narod, ki je, z izjemo peščice izdajalcev, ves prežet s svobodnim duhom, kt teži k ustvaritvi svobodne socialistične domovine svobodnih ljudi v nasprotju z današnjim položajem protektorata — alt še hujše — kolonije moskovskega imperializma. Ta svobodni duh, kakor tudi tradicionalno solidarnost z Jugoslovani ni mogla uničiti niti Hitlerjeva okupacija in je ne bodo mogU uničiti niti začasni nasledniki okupatorja, STANJE ITALIJANSKE TRGOVINSKE MORNARICE Tik pred vojno je razpolagala Italija s trgovinsko mornarico v skupni tonaži 3.537.O0O ton ali trikrat toliko kakor le ta 1918. Med vojno je seveda večina tega brodovja izginila, vendar pa so z dviganjem potopljenih ladij, nakupom ladij vrste «Liberty» ter cistern vrste «T» izboljšale položaj tako, da je bilo, z novimi {gradnjami in nakupi v inozemstvu vred, ob koncu 1947 že za 1,979.000 ton ladjevja, ob koncu 1948 2,405.000 ton in ob koncu 1950 okrog 2,700.000 ten, kar pomeni, da je Italija pridobila nekako 77 odst. predvojne ladijske tonaže, ki predstavlja trenutno 3 odst svetovne trgovinske tonaže. To optimistično sliko znatno pokvari podatek, da odpade okrog 38 odst. vseh trgovinskih ladij na nad 20 let stare enote in povrhu, da tvorijo ladje «Li berty» 35 odst. vsega trgovinskega parka, Te ladje so sicer še vedno dobre, vendar Pa u-tegnejo biti v nekaj letih bolj zastarele kakor druge vrste ladij. Zdelo se mi je od začetka, da je biti gospodarski referent nekaj luštkanega. Gotovo so izvedli tovariši, da sem absolvent kmetijske šole in da bom lahko pošiljal mesečne referate o gospodarskem stanju v rajonu. Prav nič kočljivo ne bo to delo. Kar lepo pri mizi bom sedel in pisal, kako uspeva ajda in repa in kako kaže koruza. A-ha ljuba duša! Vse npka) drugega je bil odslej moj posel. Mojth «referatov» ni nihče potreboval, pač p a so borci potrebovali hrane. Njihovi intendanti e je niso mogli najti na cesti, pač pa so jo iskali pri gospodarskih referentih. Komaj zdaj sem spoznal: Tisti ljudje, ki skrbijo za prehrano milijonskih armad, so medni, da jih papež proglasi za svetnike! Le za nekaj desetin ljudi je bilo treba meni skrbeti In še nisem vedel, kam bi se obrnil. Kje bom dobil, kdo ml bo dal? je bilo »talno vprašanje. In » čim bom pldčal, tudi! Barka je Imela to posebnost, da so skozi njo potovale edi-nice iz zapadne Istre v Slovenijo in obratno. Tu so navadno počivale in — kajpada — tu so zajtrkomle ali kosile ali večerjale. V začetku so vaščani delih hrano z njimi, pozneje jo je bilo treba iskati drugod. Gospodarski referent je imel v vsaki vasi rajona svojega pomočnika. Dolžnost vsakega je bila, da v svoji vasi zbira ves mogoči živež, predvsem maščobe. tn da tega sproti privuža rajonskemu, ki mora imeti za ta dotok skladišče. Tukaj bi se vse gromadilo in od tu bi odhajalo tja, kamor bi bilo treba. Temu načrtu sem jaz ta-koi od začetka ugovarjal. Ce masiramo živež na enem mestu in pride to okupatorju na nos kar je bilo zelo. zelo mogoče. tedai bo ta Privozil svoj kamion k skladišču in lepo zaplenil vse. Na vrh kamiona bo lahko položil še velecenjenega gospodarskega referenta, Če ga ne bo prej obesil na kak lažnik. Svetova! sem. da naj vsa k vaški gospodarski refe- ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH Piše v jubilejno Icnjigro France Magajna jsj P« PUHIMUIHV - MM SHBB HUDSTM Razmeroma lahko delo voznikov, ki so ponoči peljali hrano partizanom. Fašisti pa so se ponoči zapirali iz strahu v utrjene bunkerje rent sam skrije nabrani živež v svoji vasi in nai le redno sporoča rajonskemu, kilj vse ima in koliko, Ta moj predlog je na sestanku tudi obveljal. Kadar je odtlej prišel k meni vojaški intendant, sem mu l(, naštel, kaj, koliko in kje imamo in po njegovih potrebah sem mu dal nakazilo, da dvigne tn odpelje potrebno blago. Včasih se je zgodilo, da so vojaki sami odvedli odkaza-no hrano, največkrat so Pa vaški referenti poskrbeli za prevoz, Bilo je nevarno za Prevoznike, ko je vladal slavni ukoprifogo«, na srečo so se pa tudi fašisti v nočnih urah za- prli v svoje bunkerje in niso pokazali nosu na plan. Pa so prišle druge kočljive stvari. Prihiti k meni kurir z Barke in mi zaupa: «Jutri zvečer pride na Barko dvesto borcev Iz Istre. S samim krompirjem jim ne moremo postreči. Potrebujemo vola ali najmanj kravo. Poskrbi!« uPa kje naj najdem to kravo, Zlati m°j človek?« sKjer moreš! Ako ne veš za nobeno, kt bf bila na prodaj, vzemi dvg vaška funkcionarja s seboj in rekviriraj.n Lepa naloga, to je treba reči! Rekvirlraj nasilno, potem bo pa razsrjena gospodinja tekla nekam se pritožit. Opustil sem delo (nekaj sadnih drevesc sem posajal) in zdirjal v vas naravnost k Fran cetu Zrnčevemu, ki je bil blagajnik vaškega O F in ki je imel še posebe ta dar, da je poznal vse krave od Trsta do Snežnika. Pojasnil sem mu zadevo in čakal rešitve iz njegovih ust. «Nič kruha ne bo,« je rekel vznemirjeno. «Za nobeno tako kravo ali vola ne vem.« «Bo treba rekvirirati, fant!« Bežal sem naprej. Na cesti naletim na Jožeta iz sosednje vasi. ((Jože, prijatelj moj, ali veš morda za kako jalovo kravo, ki bj kje bila na prodaj?« «0 ja, vem Za dve. Ta-le v naši vasi ima eno in oni drugi ima tudi eno.« Kmalu bi Jožeta objel in poljubi i njegova začlkana usta! Takoj znova k Zrnčevemu Francetu,-«Pust; vse in odidi. Preglej obe kravi, presodi težo, z g liha- in kupi. Plačal bom jaz.« Pozno zvečer pride France scagano k meni: «Ne bo nič. veš. Bojijo se. Oba gospodarja pravita, da bo n jihova smrt, če se razve, da sta prodala partksdnom.« «Dobro, dobro. Nič zato. Kar miren bodi in pojdi spat.« Se tisto noč je tekla kurirka na Barko. Po polnoči sta obe kravi od-mukali v barske hribe! Včasih je bilo pri teh stvareh tudi nekaj šale. Lado Petrič iz 11. Bistrice, po ženitvi v sorodu s Fužinarjevo družino. pride neki večer k meni in pravi: «Pri Fužinarjevih imajo kravo, ki ni za ‘nobeno rabo. Daj mi dovoljenje, da jo zakoljemo in razprodamo meso.« «Bravo. Ladko!« sem rekel. «Sam bog te )e prinesel! Tudi jaz bi rad jedel meso, todg tista Fužinarjevo krava b0 šla še nocoj na Barko, Borci jo bodo obrali do belih kositi, mi bomo pa vtaknili prst v usta.« Lado se je veselo nasmehnil in rekel: «Ce je tako, pa naj bo tako.« In bilo je tako! Lado Petrič opravlja' danes zelo važno funkcijo v Kopru. Sestanki terencev in tudi množični so se čedalje bolj množili. Vršili so se v poedi-nih vaseh, bili so rajonski in tudi izvenrajonski. Kurirji in Se bolj kurirke so švigale sem Po sestavi je bilo stanje 1,8 dan 1. oktobra 1950 naslednP 582 tovornih ladij s skupno nažo l, 645.883 ton. 108 me5i} nih, potniško- tovornih ln. P?, niških ladij s 473.031 t°nan£ ter 137 petrolejskih ladij —' c, stem, ki dosegajo tonažo 5844 ton. Posebnih ladij—hranil kov, ki jih je imela Italija prc vojno 12 in ki služijo za prir voze posebno P°^nr ^ fg blaga (sadje, meso itd.), dan še nimajo. ^ Četudi je tonaža vsega plo£ nega parka nižja od one jun> ja 1940 (3,314.487 ton) pa r* čunajo, da današnji plov® park opravi prav toliko, a* ne celo več prevozov kaK®‘ predvojna trgovinska mora* rica iz Italije. Najbolj Pr' manjkuje mešanih in potniS^' ladij, ki jih je nad P°loV manj kakor pred vojno. N*, protno pa je petrolejskih '““'J za okrog četrtino več k* L junija 1940 in so povrhu si po hitrosti vožnje bodisi P | zmogljivosti ladijskega P>'°6V i ra mnogo boljše kakor predv« ne cisternske ladje. hi tja v vseh dnevnih in n°. nih urah. V nočnih urdh je,1’ lo slišati kmečke vozove, W Po skritih polih cvilili in Ijali borcem v hribe kromP1’ moko in drugačen živež. Ti * zovi so morali včasih tudi Žatl nazaj, da bi ne prišli vražniku v roke. O pasna 0 je bila ali nadvse zanimiva^ razburljiva. Ne bi povedal r nice, če bi trdil, da je vser kakor po loju in s _ navdušenjem. Marsikdo se VoPO»% jokaje branil takih del. ° af. 'kel pa vendar ni nobeden. ,n lo je pač neprijetno delEjo od vraga nevarno, ali, sg je biti izvršeno. Vsi smo . počutili kakor vojaki. K Mojzesova četa smo po trpljenja polni poti Pf“0l svobodi in mnogo jih je °. ki se jim je tožilo V o tovskih polnih loncih tru-nazaj sc pa le ni vrnil 'n°^ den. Ze zaradi sramote „ Kdor je bil nam nasproten, | pa že brez tega bil ločen. .Jj (Nadaljevanje sle®1 . FRANČIŠKA I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir) cona B: Izvod 8. mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 99 } UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, «. 6, Hi. -"Tel.73-387c"ene'oglasov: Za vsak' mm višine v »irinl 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Postnl tekoči račun za STO-ZVU: Založnl5t«o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 15 gf št. 20. - Telefonska St'Osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine l »tolpe* ».vse vrate o«'«0^0.101. Batttstl 3018-t, Tel. 70. Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 0-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. -Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tlak, Tržaški tl.kar.kl »vod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-IL, Tel. 1.1 _ „ m nad — Telefon Stev. 93-80» ln »4-63». - Poštni predal »02. - UPRAVA: ULICA SV . TH 73-38. Cene oelasov: Za vsak mm višine v lirinl 1 stolpca: trgovski