Letnik XXIX • št. 5, junij 2020 • cena: 1,60 EUR • Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v pogojih bolezni kovid-19 Bolniki s srčno-žilnimi bolezi »opuščanje - naj vas ne ustavi pri stvareh, srčno-ži .Srčno^opL ki jih delate s srcem Vsadne elektro-stimulacijske naprave 9771318256014 REŠI ŽIVLJENJE BOLNIKOM Z MOŽGANSKO KAPJO! PREPOZNAJ ZNAKE GROM POKLIČI 112 GOVOR zatikajoč, slabo roka povešen razumljiv govor. ali noga. ustni kot. šteje! OB KATEREMKOLI ZNAKU TAKOJ POKLIČI 112. SPOROČI, DA SUMIŠ NA MOŽGANSKO KAP. www.GROMinute.si Boehringer Boehringer Ingelheim RCV illln/ t iL • Podružnica Ljubljana IIIIIk ingelneim Šlandrova 4b, Ljubljana - Črnuče Za vse morebitne nadaljne informacije se lahko obrnete na Boehringer Ingelheim RCV GmbH & Co KG, Podružnica Ljubljana, tel: +386 1 586 40 00 PC-SL-100036 Datum priprave informacije: november 2018 UVODNIK 3 ZA SRCE NADZORUJTE DEJAVNIKE TVEGANJA IN PREPREČUJTE POJAV KAPI Oživljena društvena dejavnost Nataša Jan D ruštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se je zadnjih mesecih, odkar je bila razglašena epidemija, soočilo z drugačnim načinom dela, predvsem pa s številnimi telefonskimi klici zaskrbljenih lj udi, največ srčno-žilnih b olnikov in njihovih svoj -cev, ki so iskali nasvet, povezan s koronavirusom kovid-19. Okrepili smo svetovanje po telefonu in informacije na spletni strani društva www.zasrce.si. Kako naj se srčni bolnik kar najbolje zaščiti pred težkim potekom koronaviroze? Pri teh bolnikih je pomembno upoštevati, da kovid-19 ni le bolezen dihal. Poleg pljuč so ogroženi tudi drugi pomembni organi, med njimi srce, saj pljučnica - kot zaplet koronaviroze, lahko onemogoči zadostno nasičenost krvi s kisikom, hkrati pa postopek okužbe neželeno znižuje krvni tlak, srce mora hitreje utripati, da ohrani obtok in pogosto opravi ogromno dodatnega dela. To lahko preveč obremeni srčno mišico, še posebej, če je srce že od prej v slabšem stanju. S koronavirusom bomo tudi v naprej sobivali in se moramo zdaj še toliko bolj kot prej posvetiti krepitvi naše telesne obrambe - imunskega sistema. Imamo priložnost, da spremenimo pogled na svoje življenje in svet okoli nas, da pomislimo in se odločimo, kaj je pomembno, ter kaj lahko izboljšamo. Iz krize lahko nadaljujemo življenje močnejši in boljši, da lažje okrepimo svoje zdravje, telo in duha. Pomembno je, da se zdravo prehranjujemo in dovolj ter redno gibljemo, da smo vsi, vsak posameznik in še posebej v krogu družine, odrasli, otroci ter mladostniki telesno dejavni, v skladu s priporočili za telesno dejavnost. S tem bomo zmanjšali zdravstveno tveganje ter ohranili telesno in duševno zdravje. Skrbno načrtovan, dobro premišljen življenjski slog je eden najpomembnejših temeljev za preprečevanje številnih, ne le srčno-žilnih bolezni. Dajmo našim srcem podporo, da bodo odporna in učinkovita, z ustreznimi rezervami v primeru morebitne koronavirusne bolezni. Društvo za zdravje srca in ožilja s podružnicami že odpira vrata številnim možnostim za to, saj se bo spet mogoče pridružiti pohodom, predavanjem, opraviti preventive meritve v Posvetovalnicah za srce, prej eti zdravstveno preventivni nasvet, gradiva in biti del ostalih dej av-nosti društva. Pridružite se jim! Ob vseh dejavnostih društva bo, tako kot vedno, na prvem mestu varovanj e zdravj a. Najpomembnej še ostaj a preprečevanje širjenje okužbe, in da se ne izpostavljamo nepotrebnemu tveganju za okužbo. Društvo za srce pripravlja nove oblike dela in delovanja, ki so usmerjene v virtualni svet, a bomo ob upoštevanju navodil vedno dajali prednost dejavnostim, ki potekajo ob druženju. Vsi, še posebej srčno-žilni bolniki, naj v primeru, da imajo simptome (npr. vročina, kašelj, kratka sapa), čim prej vzpostavijo stik z zdravnikom. S pravočasnimi zdravniškimi ukrepi lahko srčno-žilni sistem v mnogih primerih učinkovito razbremenimo in se izognemo nepotrebnemu poslabšanju srčno-žilne bolezni. Tako morajo ravnati tudi vsi, ki so prišli v stik z osebo s potrjeno okužbo s kovid-19. Ne pozabite, da je izogibanje okužbam trenutno najboljša zaščita proti kovid-19. To vključuje upoštevanje higienskih in drugih navodil pristojnih zdravstvenih služb ter države. Zapomnimo si in ukrepajmo: da bi bili optimalno pripravljeni na morebitno okužbo, naj srčno-žilni in drugi kronični bolniki redno uživajo predpisana zdravila ter upoštevaj o navodila zdravnika v zvezi z zdravljenjem. Ob poslabšanju težav zaradi obstoječe srčno-žilne ali drugih bolezni naj čim prej pokličejo za zdravniško pomoč. Ne zanemarjajmo življenjskega sloga, ki spodbuja zdravje, saj je tega običajno zelo enostavno doseči. V napovedniku dogodkov na zadnjih straneh te številke revije se je nekaj podružnic že opogumilo in ponudilo dejavnosti v poletnem času, druge se bodo pridružile do jeseni in bomo njihove objave in vabila lahko brali v naslednji številki revije Za srce. Naj bo poletni čas miren, lep, svež in varen za vse. V rossmax X5 - MERILNIK TLAKA, ki vam nudi več Med rednim merjenjem tlaka zaznava aritmije in atrijsko fibrilacijo vf e a? I® i * © Zaznavanje aritmije (ARR) Zaznavanje atrijske fibrilacije (AFib) Zaznavanje prezgodnjega utripa Povprečje zadnjih 3 meritev Priložen adapter Klinično validiran 2inl) MiX Spomin 900 meritev 2in1. MaX - spremljajte vrednosti glukoze v krvi Izberite enostaven in točen merilnik s posamično pakiranimi lističi z rokom uporabe 24 mesecev! NAPREDNA TEHNOLOGIJA KOREKCIJE HEMATOKRITA 900 MEM Preverite številne ugodnosti v trgovinah MEDIKA Medika Kranj (04/236 90 88), Medika Celje (03/543 43 52), Medika Kočevje (01/893 90 17), Medika Bled (04/574 50 70), Medika Bolnica Maribor (02/300 28 82), Medika MC Tabor Maribor (02/229 52 46), Medika Jesenice (04/586 12 14) brezpiaCnaSteviuu VPD, Bled, d.o.o., Pot na Lisice 4, 4260 Bled tel.: 04 574 5 0 70, email: info@vpd.si /.., . www.vpd.si / www.123zdravi.si 080 80 91 J ((¡4VPD 5 Za srce • junij 2020 4 ZA SRCE VSEBINA UVODNIK_ 3 Nataša Jan Oživljena društvena dejavnost NAŠ POGOVOR _ _ _ 6 Helena PeternelPečauer Holesterol je gorivo, ki poganja vnetni proces v naših žilnih stenah - asist. dr. Miha Čerček, dr. med. AKTUALNO 10 Nataša Jan Možganska kap v času razmer širjenja bolezni ko-vid-19 12 Nataša Jan »Srčno popuščanje - naj vas ne ustavi pri stvareh, ki jih delate s srcem« 13 Vesna Koblar Pomen dobro informiranega bolnika ZNANJE ZA SRCE 14 David Žižek Vsadne elektro-stimulacijske naprave 16 Cirila Slemenik Pušnik Spoznajmo srčno popuščanje in upočasnimo napredovanje bolezni 23 Maruša Pavčič Prehrana in imunost PREDSTAVLJAMO NI GA ČEZ DOBER NASVET _ 17 GregorZemljič Srčna amiloidoza SRČIKA 18 Nataša Jan Premagajmo zasvojenost z ekrani, naj zmagajo dejavne, zdrave počitnice! 23 Brin Najžer Kako celice občutijo kisik. Nobelova nagrada za medicino v letu 2019 SRCE IN ŠPORT 24 Samo Rauter Kolo in njegov pomen v vseh življenjskih obdobjih IZLETNIŠKO SRCE_ _ 26 Valentina Vovk Bohinjska Bela in slap Grmečica NOVICE O ZDRAVJU 20 Aleš Blinc Dobre novice Slabe novice S SRCEM V KUHINJI _ 21 Brin Najžer Naj zadiši DRUŠTVENE NOVICE 27 Društvene novice 34 Križanka Letnik XXIX št. 5, 23. junij 2020; 1,60 EUR, ISSN 1318-2560 ustanovni sponzor društva (^KRKk Živeti zdravo življenje. Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dalmatinova 10, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davčna številka: 87636484, W: www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Namestnik glavnega urednika: Boris Cibic Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer E: beti.bobnar@t-2.net Področni uredniki: Maruša Pavčič (S srcem v kuhinji), Janez Pustovrh (Srce in šport) Člana uredništva: Josip Turk, Nataša Jan Tajnica revije: Sandra Kozjek Naslov uredništva: Za srce, Dalmatinova ul. 10, p. p. 4430 1001 Ljubljana • T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/43 99 840 Računalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Cvetkova ulica 25, Ljubljana T: 01/420 12 00 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vključen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost Ur. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Bodimo dejavni tudi ob vodi in v njej Foto: Brin Najžer. Idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer. »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.« »Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Izid revije Za srce je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti in program »Recimo NE odvisnosti!« v letih 2017-2019 ter 2020-2022, sofinancira Ministrstvo za zdravje RS na podlagi javnih razpisov. Program je del prizadevanj Dober tek Slovenija, Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Program Društva Za srce »Mladi obračamo svet!« sofinancira MOL. DdBER TEK Slovenija Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Mestna obcina Ljubljana Za srce • junij 2020 CONTENTS and SUMMARIES 5 ZA SRCE EDITORIAL_ ___ 3 Nataša Jan Revived spiritual activity Ever since the outbreak of the Coronavirus epidemic, the Slovenian Heart Association has had to find a different way or working. We received many calls from worried people, mostly cardio-vascular patients, looking for advice in connection with Covid-19. We therefore improved our phone service and the information available on our website www.zasrce.si. INTERVIEW_ ___ 6 Helena Peternel Pecauer Cholesterol is a fuel which drives the inflammation process in our blood vessel walls - assist. Miha Cercek, M.D., PhD. Miha Cercek is a specialist in cariology and vascular medicine. He has a lot of experience with people, who have neglected to take care of their health and have suffered myocardial infarctions as a result. In this interview, he shared with us his guidelines for avoiding a myocardial infarction and what life is like after this unfortunate event. ACTUALITIES _ ___ 10 Nataša Jan Brain stroke during the Covid-19 pandemic The most important preventive care for a brain stroke is to lead a healthy lifestyle. This should start as early in a person's life as possible, even during the coronavirus pandemic. 12 Nataša Jan »Heart Failure - do not let is stop you doing hearty things« An early diagnosis of heart failure means that the treatment can be much more successful and will contribute to a higher quality and a longer life for the patient. 13 Vesna Koblar The importance of a well-informed patient We are building a system of healthcare which focuses on a well-informed and highly aware patient, who cooperates in the treatment process responsibly and proactively. KNOWLEDGE FOR THE HEART 14 David Žižek Implanted electro-stimulating devices Heart arrythmia is usually a consequence of various degenerative processes, associated with heart disease. We can prevent arrythmias from occurring through the use of various implanted electro-stimulating devices. However, the choice of the device is of crucial importance for the maintenance of the quality of life of the patient. 16 Cirila Slemenik Pušnik Recognise heart failure and slow the progress of the disease Heart failure is a consequence of the weakening of the heart muscle, which is no longer able to pump an adequate amount of blood rich with oxygen and nutrients to the organs and cells of the body. Due to the poor supply the whole body is affected: liver, kidneys, lungs, digestive tract, and the brain. Patients in this condition require careful monitoring, as they are fragile, and their condition can deteriorate rapidly which could be fatal. THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE_ 17 GregorZemljic Cardiac amyloidosis Our cardiologists answer a letter from a patient regarding a disease called cardiac amyloidosis. It is caused by a protein called transthyretin, which is normally present in the body and is responsible for the transport of some types of hormones and vitamins. However, when the protein becomes unstable, it begins to fold incorrectly and builds up as a deposit in the heart muscle. ROSEBUD _ ___ 18 Nataša Jan Beat screen addiction, let active, healthy holidays win! The author describes the symptoms of screen addiction. Due to the coronavirus epidemic, children spent even more time staring at their screens as they even attended school through their computers. NEWS_____ 20 Aleš Blinc Good news - Bad news A selection of medical news from the field of cardio-vascular diseases IN THE KITCHEN, WITH YOUR HEART_ 21 Brin Najžer Let there be an aroma Recipes for healthy and creative meals 23 Maruša Pavčič Diet and the immune system A human is born with a system of protection against pathogens. With care and a correct diet, they can strengthen their immune system further. PRESENTING 23 Brin Najzer How the cells sense oxygen. The Nobel Prize in Medicine for 2019 The 2019 Nobel Prize for Medicine was awarded jointly to William G. Kaelin Jr. and Gregg L. Semenza, of the United States, and Peter J. Ratcliffe, of the United Kingdom, for their discovery of how cells sense oxygen and adapt to it. THE HEART AND SPORTS___ 24 Samo Rauter The bicycle and its importance in everyday situations Cycling is way of actively spending your free time, as well as a means of improving your fitness and health. The article presents the characteristics and peculiarities of cycling. THE EXCURSION HEART___ 26 Valentina Vovk Bohinjska Bela and the Grmecica waterfall An idea for an active excursion, fit for the whole family. NEWS 27 News 34 Marjan Škvorc Crossword SODELOVALI SO Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Klinični oddelek za žilne bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. slov. in ruš., odgovorna urednica; prim. Mirko Bombek, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; Franc Černelič, predsednik podružnice za Posavje; Sonja Gobec, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino; mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol., direktorica, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; dr. Vesna Koblar, strokovna direktorica, raPHARM, d.o.o., Miklošičeva cesta 30, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; Brin Najžer, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), podružnica Ljubljana; Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, podružnica Ljubljana; Helena Peternel Pečauer; doc. dr. Samo Rauter, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport Univerze v Ljublj ani; prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. kardiologinj a, predsednica Koroškega zdravniškega društva, strokovna mentorica Koronarnega kluba Mežiške doline; Marjan Škvorc; Valentina Vovk, Medvode; Majda Zanoškar, dipl. m. s., svet. za spec. klin. dietetiko, predsednica podružnice za Koroško; doc. dr. G. Zemljič, spec. kardiolog, Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana; doc. dr. David Žižek, dr. med, Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Za srce • junij 2020 6 ZA SRCE NAŠ POGOVOR Holesterol je gorivo, ki poganja vnetni proces v naših žilnih stenah Asist. dr. Miha Čerček, dr. med. Helena Peternel Pečauer_ Asist. dr. Miha Čerček, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine z UKC Ljubljana ima veliko izkušenj z ljudmi, ki so zanemarili skrb za svoje zdravje in zaradi tega utrpeli miokardni infarkt. V pogovoru nam je iz prve roke razložil, kako bi se mu lahko izognili in tudi kakšno je življenje ljudi po takšnem neljubem dogodku. V zdravniški praksi srečujete ljudi, ki so do neljubega dogodka verjeli, da so povsem zdravi, pa so kljub temu utrpeli srčni infarkt. Kaj imajo ti bolniki skupnega? V večini primerov so ti ljudje pred dogodkom verjeli, da so popolnoma zdravi, tako so se počutili, niso se zavedali svoje bolezni. Gre pač za tiho potekajočo bolezen, ki se praviloma pokaže šele s takšnim resnim dogodkom. To je pogosta skupna lastnost vseh bolnikov na kardiološkem oddelku. Torej, navidezno so bili zdravi, zato so vsi po vrsti zelo presenečeni, da se je infarkt primeril prav njim. To težko razumejo in sprejmejo. Moram reči, da so med njimi tudi taki, ki so preventivno skrbeli za zdravje, da so bili nekateri celo dobro telesno dejavni, pa so kljub temu utrpeli infarkt. Pri teh stvareh ima veliko vlogo genetika, poleg nje pa je pomembnih še veliko drugih dejavnikov, ki se prepletajo. Velikokrat pri naših pacientih opazimo tudi močno izpostavljenost stresu, posledično je več kajenja, seveda pa ne smemo prezreti na splošno nezdravega življenjskega sloga. Kdo so torej vaši pacienti? Je srčni infarkt res nekakšna sodobna 'bolezen menedžerjev'? Obstaja kakšna starostna meja, ko postanemo ljudje bolj ogroženi? Večinoma gre za ljudi v srednjem življenjskem obdobju, v povprečju so stari med 50 in 60 let. Ne morem trditi, da med njimi ni tudi menedžerjev, a v zadnjem času ugotavljamo, da so bolj v ospredju ljudje, ki so socialno ogroženi. Navadno že njihove pre-hranske navade niso ustrezne, uživajo nezdravo hrano, med njimi je več debelosti. Zdi se mi, da so menedžerji vendarle malce bolj telesno dejavni, medtem ko ljudje na socialnem robu praviloma niso, pa še več kadilcev je med njimi. Seveda so tudi menedžerji izpostavljeni tveganju, saj so pogosto potisnjeni v stresne položaje. Stres je lahko sprožilni dejavnik, saj privede do rupture plaka in s tem do infarkta, hkrati pa dviguje tudi raven holesterola. Ampak če gledam strukturo ljudi, ki ležijo na našem oddelku, je med njimi občutno več ljudi s socialnega dna kot pa menedžerjev. Gotovo jih po takšnem dogodku zanima, kaj se jim je pravzaprav zgodilo in zakaj. Kako jim to razložite? Ugotavlj am, da res težko razumej o, kaj se jim je dej ansko zgo dilo in zakaj so prav oni utrpeli takšen nenadni dogodek. Nekaterim moramo celo pokazati posnetek koronografije, imamo tudi pla- Asist. dr. Miha Čerček, dr. med. stične modele, da pacientom lahko slikovito pokažemo, kako je bolezen pri njih potekala. Koronografijo - preiskavo, v kateri odpiramo zamašene koronarne arterije - v sodobni praksi izvedemo preko žil na zapestju ali pa v dimljah, zato precejšen del pacientov poseg razume, kot da smo jim 'čistili roko', oziroma 'delali nekaj po nogi'. Seveda jim moramo potem pojasniti, da je bilo to le vstopno mesto, da smo jim s cevko segli prav do srca in tam zdravili žile. Odpremo jim bolno žilo in vstavimo opornico To težko razumejo, saj jih je bila večina, kot že rečeno, pred tem navidezno zdravih, pogosto si niti ne predstavljajo, za kakšno bolezen gre. Če govo- Za srce • junij 2020 NAŠ POGOVOR 7 ZA SRCE rimo o prehodnosti žil, si človek še lahko nekako predstavlja, da možganska kap nastane, če se kakšna od teh žil zamaši, da odmre noga, če se to zgodi tam, pri srcu pa se zatakne. Vsi mislijo, da je srce pač črpalka, v kateri je kri vedno prisotna, in ne razumejo, zakaj imajo zdaj kar nenadoma premalo krvi. Sprašujejo, katera žila se jim je zamašila, kam smo jim dali žilno opornico ... Kri v srcu zadošča le za prekrvavitev približno enega milimetra debeline notranje stene srca, ki je v običajnih razmerah debela od devet do deset milimetrov. Zato za normalno delovanje potrebujemo dodatne žile, ki se nahajajo na površini srca. V ta namen imamo tri koronarne arterije, ki pa so zelo izpostavljene aterosklerozi, saj so še posebej dojemljive za nalaganje holesterola na žilno steno. Ko se zamaši ena, del srca pod njo odmre. Takšno žilo je treba odpreti v najkrajšem mogočem času, da bi omejili obseg nekroze. Nujno je hitro ukrepanje, pacienti iz vse Slovenije morajo čim hitreje priti do centrov, do Ljubljane in Maribora, kjer je takšen poseg na voljo 24 ur na dan. Posameznik, ki doživi srčni infarkt, naj bi v 60 minutah prišel v stik s strokovno medicinsko ekipo. Šele, ko ljudem vse to podrobno opišemo, nekako razumejo naravo bolezni in s tem povezane dejavnike tveganja, med katerimi je prav LDL-holesterol eden od najpomembnejših členov. Je osrednji dejavnik tveganja, zato ga je res dobro imeti pod nadzorom. Veliko srčno-žilnih zapletov bi torej lahko preprečili, če bi si ljudje redno kontrolirali vrednosti holesterola v krvi in pravočasno ukrepali. So takšne izkušnje pri vašem delu pogoste? Težko bi rekel, da so pogoste, so pa vsekakor prisotne. Med pacienti, ki so utrpeli miokardni infarkt, so tudi takšni, ki so imeli res ekstremne vrednosti holesterola v krvi, seveda pa je na sprožitev dogodka vplivalo še več drugih, prepletenih dejavnikov. Nekateri so zelo očitni, tudi brez dodatne medicinske diagnostike. Tisti, ki so že družinsko obremenjeni z večjim tveganjem za razvoj atero-sklerozne bolezni, bi morali resno paziti na dejavnike tveganja. Kako bi s preprostimi besedami predstavili neposredno povezavo med zvišanimi vrednostmi holesterola LDL in aterosklerozo? Nekoč sem slišal zanimivo prispodobo, ki pravi, da bi si ate-rosklerozo v bistvu lahko predstavljali kot neko vnetje, kot neke vrste požar. Dejansko gre pri tej bolezni za kronično vnetje srednje velikih in velikih arterij. Če se vrnemo k požaru, vemo, da ogenj za gorenje potrebuje kisik, ateroskleroza pa za razvoj potrebuje LDL-holesterol. Obstaja hipoteza, ki trdi, da se brez oksidiranega LDL-holesterola napredovana ateroskleroza naj ne bi razvila. V tej smeri zdaj potekajo tudi zdravljenje in vse medicinske raziskave, ki naj bi prinesle še boljše metode. Skupine znanstvenikov po svetu razvijajo celo cepivo proti oksidiranemu LDL-holesterolu, ki bi pri najbolj ogroženih znižalo vrednosti tega škodljivega elementa praktično na nič, kar bi zavrlo ali pa celo izničilo aterosklerozo, a v to možnost verjamejo le najbolj optimistični raziskovalci. Že zdaj so na voljo inhibitorji PCSK9, biološka zdravila, ki jih najbolj ogroženim pacientom z injekcijami vbrizgavamo pod kožo enkrat na štirinajst dni. Tako oskrbujemo res visoko ogrožene osebe, ki s pomočjo statinov ne dosegajo želenih ciljnih vrednosti in so že utrpele infarkt. Takšnega zdravljenja so deležni tudi tisti, ki imajo t. i. družinsko obliko hiperholesterolemije, se pravi genetsko mutacijo, ki močno vpliva na presnovo holesterola. Vemo, da nas zvišane vrednosti holesterola v prvi fazi nič ne bolijo. Kaj pa potem, ko nastane vnetje, ko se v žilah že začne razvijati ateroskleroza? Če imamo vnetje v grlu, ali mehurju denimo, so bolečine izrazite. Se pojavijo tudi v žilah? Pri tem vnetju ne velja enako kot v primerih vnetega grla, mehurja ali kakšnega drugega organa oziroma tkiva. Tudi, ko se že razvije ateroskleroza, pacienti ne čutijo nobene bolečine. Notranjost arterij namreč ni oživčena. Tudi zato zdravniki tako zavzeto opozarjamo na pomen zgodnjega odkrivanja povišanih vrednosti LDL-holesterola in uvedbe ustreznega zdravljenja. Laična javnost si še nekako predstavlja, da na višino vrednosti holesterola delno vpliva nezdrava hrana, z veliko maščob, na primer. Težje pa razumejo, kakšno vlogo imata pri tem genetika in drugi dejavniki tveganja, denimo kajenje, ki sicer sodi med vodilne dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Nam lahko pojasnite? Dejstvo je, da na raven holesterola v krvi vpliva tudi nezdrava prehrana, določene količine pa ga naše telo proizvede samo, v jetrih. Vemo, da je pri vsakem od nas nagnjenost k temu, kako visok bo naš holesterol, tudi dedno pogojena. V vsakem primeru je ta snov tisto gorivo, ki p oganj a vnetni pro ces v žilni steni. Kako na to vpliva kajenje? Preprosto. Toksini, ki so v cigaretnem dimu, pridejo v ZA KAJ TI BIJE | ] SRCE? Vi SPREMLJAJ VREDNOSTI HOLESTEROLA IN POMAGAJ SRCU, DA ŠE DOLGO BIJE. Več na zakajtibijesrce.si Za srce • junij 2020 8 ZA SRCE NAŠ POGOVOR Dr. Čerček: »Infarkt je nedvomno za vsakogar neka točka streznitve.« kri in poškodujejo žilno steno ter s tem povzročijo, da ta postane bolj propustna za vnetne celice in delce LDL-holesterola. Gre za okvaro notranjega sloja žile, endotelija, ki je ključni dejavnik za sprožitev procesa ateroskleroze. Prej omenjene škodljive snovi se v žili tako kopičijo in povzročijo kronično vnetje. Zaradi kajenja se ta proces v žilah sproži in potem tudi vzdržuje. Seveda je takšen razvoj zelo individualno pogojen. Lahko bi naredili primerjavo s sončenjem: nekateri gredo na sonce le za nekaj minut, pa so takoj opečeni, drugi se mu lahko izpostavljajo ves dan, pa se jim ne bo nič poznalo. Enako velja za kajenje. Nekdo lahko pokadi dve cigareti na dan, pa to že lahko vpliva na njegovo žilno steno, so pa na drugi strani tudi takšni, ki veliko kadijo, a se jim ne bo nič zgodilo. Stroka še ne zna določiti, napovedati, kdo in zakaj je bolj ogrožen. Gotovo se med pacienti s prebolelim infarktom na vašem oddelku najde tudi kdo, ki je pred tem zavračal zdravljenje hiperholesterolemije s statini, ker v javnosti pač kroži veliko negativnih informacij. Kako bolnikom predstavite ta zdravila? Seveda so med pacienti po infarktu tudi takšni, ki so prej zavračali zdravljenje s statini. Ne vem, zakaj imajo ta zdravila tako negativen prizvok, da se jih ljudje na nek način bojijo. Iz prakse lahko povem, da so prva stvar, ki jo želijo pacienti opustiti, ravno statini, očitno so negativno nastrojene kampanje naredile svoje. Vsem se 'zdi', da čutijo bolečine v mišicah, čeprav je takšnih stranskih učinkov v resnici zanemarljivo malo. Zdravniki jim ta zdravila predstavimo kot zelo preizkušena, kot zdravila, ki se resnično veliko uporabljajo in so pri zniževanju vrednosti holesterola tudi daleč najbolj učinkovita, a na koncu se mora vsakdo sam odločiti, kako bo ravnal. S kolegi ugotavljamo, da je pri tem potreben kontinuiran proces edukacije bolnikov, ki se mora nadaljevati tudi pri družinskem zdravniku, v lekarni, v medijih ... Pri pacientih, ki so navidezno zdravi, smo še pred časom začeli s srednjim odmerkom statina in ga potem v ambulantni obravnavi, glede na doseženo vrednost holesterola, prilagajali navzdol ali navzgor, z višanjem odmerkov. Ta pristop se ni najbolje obnesel, saj so pacienti po enem letu, ob znižanih vrednostih holesterola, na kontroli najprej vprašali, katera zdravila lahko opustijo. Spet smo jim morali pojasnjevati, zakaj ne bi ničesar opustili, da bi radi še povečali odmerek. Po takem pogovoru naenkrat nismo bili več prijatelji ... (smeh). Potem smo pristop spremenili, pri čemer so nas podprle tudi izkušnje iz tujine. Stroka je namreč ugotovila, da je bolje začeti zdravljenje z visokimi odmerki statinov in jih potem, po potrebi, nižati. Očitno je psihološki učinek pri teh stvareh zelo močan, ampak z vso odgovornostjo lahko rečem, da se statinov slab sloves drži povsem neupravičeno. Kdo med vašimi pacienti najbrž kljub temu še naprej vztraja, da se bo držal t. i. alternativnih pripravkov, češ da 'prisega na naravna zdravila', ki so na voljo v prosti prodaji. Kaj jim s strokovnega vidika lahko poveste o njih? No, pacienti z našega oddelka, ki so že utrpeli srčni infarkt, pri tem nimajo nobenih dilem. Nimajo nobene želje, da bi segali po takšnih pripravkih in dajali prednost 'biostatinom'. Takšen dogodek ljudi dodobra strezni, zato praviloma sploh ne razmišljajo o alternativnem zdravljenju. Če pa bi se med njimi našel kdo, ki bi kljub vsemu vztrajal pri tem, bi mu odločno povedal, da gre za nepreizkušene pripravke, ki niso testirani, nikoli se ne ve, kakšni odmerki statinov so v njih. Jemanje takšnih pripravkov je povsem nekontrolirano in lahko povzroči več škode kot koristi. Kako dolgo po srčno-žilnem dogodku poteka zdravljenje v bolnišnici in na čem temelji? Vsak bolnik po miokardnem infarktu mora v bolnišnici ostati še nekaj dni, da ga opazujemo. V tujini so časi hospitalizacije zelo kratki, bolnike po enostavnih infarktih že kar naslednji dan napotijo v domačo oskrbo, pri nas pa jih kljub vsemu zadržimo še vsaj dva ali tri dni po dogodku, v povprečju pa po pet ali šest dni. V tem času jih oskrbujemo po sistemu učinkovite hospitalne rehabilitacije, pod nadzorom fizioterapevtov pričnejo s postopnim večanjem telesne obremenitve. Prvi dan, denimo, hodijo po sobi, drugi dan po hodniku, tretji dan gredo na stopnice in če ni nobenih težav, če tudi ultrazvočna preiskava ne pokaže večjih odklonov pri krčljivosti srčne mišice, jih potem lahko pošljemo domov. Pacienti s primeri zapletenega poteka infarkta in srčnega popuščanja pa so seveda v bolnišnici lahko tudi kar precej časa. S kakšnimi nasveti pacienta napotite v domačo oskrbo? Na kakšne zdravniške kontrole se mora odzvati in kako pogosto? Ko odidejo v domačo oskrbo, vsem svetujemo ambulantno rehabilitacijo na Polikliniki. V obdobju šestih mesecev do enega leta po infarktu vsakega pacienta pregledamo tudi na kardiološkem oddelku in se z njim pogovorimo o počutju, življenjskem slogu, preverimo odmerke zdravil, jim določimo ciljne vrednosti holesterola, ki naj jih ne bi presegli in jim svetujemo, kako naprej. Večinoma so naša priporočila usmerjena v čim več redne telesne dejavnosti, redukcijo telesne teže, kadilcem seveda priporočamo opustitev kajenja in ne nazadnje, dosledno upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga. Pri tem jim gotovo pomaga osebni zdravnik. Po mednarodnih priporočilih bi bilo dobro, če bi bolniki po infarktu redno hodili na kontrole h kardiologu, a je realnost takšna, da so čakalne dobe enostavno predolge za kaj takega. Praksa je pokazala, da so tisti brez večjih težav zelo dobro vodeni tudi pri družinskem zdravniku, svetujemo pa jim še vključitev v kakšen koronarni klub, kjer poleg informacij in izkušenj drugih, dobijo tudi dodatno vzpodbudo za potrebne spremembe v svojem življenju. Za srce • junij 2020 mikronizirani diosmin LAHKOTEN KORAK ZA ZDRAVE VENE if"^.. i', P "rl P J& A -r Flebaven iMU tablete d,ornim ttl-f "■ 't Kaj je skupno 80 % odraslih? KRONIČNA VENSKA BOLEZEN. Flebaven klinično dokazano učinkovito zmanjšuje najpogostejše simptome in znake. (1) bolečine ^ v nogah f X občutek s, težkih nog ^ S otekanje i 85 % i \ 80 % 70 / V /V bolnikov*^ bolnikov* * Klinično dokazano po 3 mesecih uporabe. 84 % , bolnikov* Preprečite napredovanje kronične venske bolezni. UKREPAJTE ZDAJ! 1. Krevel B, Barbič-Žagar B, Uranič N. Učinkovitost in varnost enega odmerka Flebavena® (diosmin) po 1000 mg dnevno pri bolnikih s kronično vensko boleznijo. Med Razgl 2020; 59 (1): 107-18. www.flebaven.si Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 10 ZA SRCE NAŠ POGOVOR Se pacienti po težki izkušnji, ko je njihovo življenje praktično viselo na nitki, potem držijo napotkov, so pripravljeni življenjski slog postaviti na glavo in redno jemati zdravila? To je zelo odvisno od posameznika. Ko zapuščajo bolnišnico, so praviloma vsi prestrašeni in prisegajo, da 'bo odslej vse drugače', potem pa začnejo sčasoma popuščati, če nimajo težav. Zdi se mi, da smo vsi ljudje nagnjeni k takšnemu ravnanju. Kljub temu se najdejo tudi posamezniki, ki striktno upoštevajo navodila, so pa tudi takšni, ki bi želeli jemati še več zdravil. Slednji so navadno psihično precej blokirani in pogosto potrebujejo vzporedno vodenje pri psihologu, morda celo antidepresive. Ti imajo ves čas občutek neke namišljene bolečine v prsnem košu in ves čas živijo v strahu, kar pa tudi ni dobro, saj so neprestano v stresu in nikakor ne morejo mirno zaživeti. Pa bi lahko, saj infarkt danes še zdaleč ne pomeni konca. Kot rečeno, vse je odvisno od posameznika. Če povzamem svoje izkušnje, lahko rečem, da je infarkt nedvomno za vsakogar neka točka streznitve, prvo leto praktično vsi redno jemljejo zdravila, potem pa ta zavzetost začne upadati. Še zlasti pri tistih, ki ne čutijo nobenih težav. Kako pogosto se takšni primeri ponovijo? Kaj pravi statistika? Ste morda ugotavljali, kje so najpogostejši vzroki za nove srčno-žilne zaplete? Ponovitve so, na žalost, kar pogoste. V Sloveniji sicer nimamo zbranih natančnih podatkov, kako pogosto se to dogaja, je pa zelo zanesljiv primerljiv švedski register, kjer vse paciente z miokardnim infarktom spremljajo že vrsto let. Ugotovili so, da jih 18 odstotkov utrpi ponovni srčni infarkt v roku enega leta po dogodku, tisti, ki prvo leto preživijo brez zapleta, pa v 20 odstotkih tega utrpijo v naslednjih treh letih. Tudi pri nas je slika enaka. Ogroženost je res velika, odstotki so visoki, najpomembnejši dejavnik tveganja, da bo nekdo utrpel miokardni infarkt, pa je ravno dejstvo, da ga je v preteklosti že. Očitno je takšen posameznik genetsko nagnjen k temu, da razvije nestabilne plake v žilah, kot pojavu rečemo v stroki, in s tem posledično tudi agresivno obliko ateroskleroze. Bolezen je za povrhu še difuzna, ker navadno ni prizadet le en del arterije, ampak so pogosto prizadeti tudi drugi. Kar 50 odstotkov ponovnih infarktov se zgodi na drugih mestih, kot se je zgodil prvi. Prav zato je tako zelo pomembno, da pri teh bolnikih dosežemo najnižje vrednosti holesterola. Ogroženost gre namreč linearno po premici z višino LDL-holesterola. Ko oseba že preboli miokardni infarkt, so tarčne vrednosti LDL-holesterola seveda mnogo nižje kot pri zdravih osebah. Kako pa vi skrbite za primerne vrednosti svojega holesterola in za preventivo pred razvojem srčno-žilne bolezni? Moj holesterol je na srečno nizek. Ker delam tudi na področju ionizirajočega sevanja z rentgenskim aparatom, se moram udeleževati predpisanih kontrol na medicini dela vsako leto ali vsaj na dve leti, tam pa preverjajo tudi vrednosti holesterola. Očitno imam 'srečne' gene, pa še kadil nisem nikoli. Poskrbim tudi za redno gibanje, vsaj dvakrat na teden se udeležim vodene vadbe, na področju zdrave prehrane sem pa najslabši (smeh), redno hranjenje je pri mojem delu kar velik izziv. V AKTUALNO Možganska kap v času razmer širjenja bolezni kovid-19 Nataša Jan _ Možganska kap je tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Posledica možganske kapi ni le nezmožnost hoje in uporabe roke, saj lahko prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Tokrat je bil to 12. maj. Letos smo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije morali vse načrtovane javne dejavnosti, ki zahtevajo druženje oz. tesnejši stik z ljudmi, odpovedati zaradi epidemije, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pripravili pa smo nove dejavnosti ozaveščanja, med katerimi je bila tudi elektronska novinarska konferenca ob Evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi. Sporočila z novinarske konference ob Evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi Prim. Matija Cevc, dr. med., je na novinarski konferenci razmišljal, da moramo pomisliti tudi na prihodnost. Dejstvo je, da smo že doslej in bomo tudi v prihodnje, živeli v okolju, v katerem Za srce • junij 2020 AKTUALNO 11 ZA SRCE se stalno pojavljajo virusne okužbe, ki smo jih doslej obravnavali zelo površno. Tokratna okužba pa je pokazala, da vročinskih stanj, prehladov ipd. ne smemo obravnavati kot nepomembne epizode. Če dobimo vročino, ali prehladno obolenje moramo, zaradi varnosti drugih, ustrezno ukrepati - ostati doma in se izogibati kontaktov. Zavedati se je treba, da so lahko prekomerni ukrepi tudi kontraproduktivni - skratka, vedno je treba sprejeti ukrepe, ki so sorazmerni preteči nevarnosti in ne pretirani. Zlasti pa je treba preprečiti, da bi prišlo do prestrašenosti prebivalstva, saj to vodi v pretiravanja in povzroča nepotrebno škodo. Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika. Tudi v času epidemije zaradi virusa korona, se kaže kot zelo pomemben dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje zoperstavi virusu in njegovemu učinku na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip. Igor Rigler, dr. med., specialist nevrolog, vodja Službe za urgen-tno nevrologijo in Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike, UKC Ljubljana je povedal, da so se v zadnjih 20. letih na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe. V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično pričela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa večinoma nismo uspeli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja. Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laična in zdravniška javnost uspe prepoznati znake možganske kapi, in da se ustrezno ukrepa čim hitreje. Z namenom čim večje izobraženosti laične javnosti glede možganske kapi poteka projekt ozaveščanja vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih. V okviru tega projekta s predavanji in plakati podajamo osnovne informacije o možganski kapi in načinu ukrepanja, ko se ta zgodi, kar je dosegljivo na spletni strani: https:// www.grominute.si/ in www.zasrce.si. Nevrološka prizadetost pri bolniku s kovid-19 Izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., UKC Ljubljana, Nevrološka klinika: Virus SARS-CoV-2 prvenstveno povzroča akutne respiratorne težave, ob tem pa se pri približno tretjini bolnikov pojavi tudi nevrološka prizadetost in sicer predvsem glavobol, motnje zavesti in parestezije. Pri bolnikih s kovid-19 je bolj pogosta tudi možganska kap. Mehanizmov, preko katerih vpliva SARS-CoV-2 na delovanje živčevja, je več. Prisotnost virusa so dokazali v možganskem likvorju, kar kaže, da gre lahko za direktno infekcijo osrednjega živčevja, virus pa lahko tudi indirektno okvari živčevje preko številnih mehanizmov (hipoksija, prekomerni sistemski imunski odziv, povišanje krvnega tlaka, okvara hematoencefalne bariere in drugi mehanizmi). Bolezni osrednjega živčevja, povezane z infekcijo SARS-CoV-2 so, poleg akutnega virusnega encefalitisa in infekcijske toksične encefalopatije, lahko tudi možgansko-žilne bolezni. Prizadeto je lahko tudi periferno živčevje. Nedavno objavljena študija iz Wuhana na 217 hospitaliziranih bolnikih s kovid-19 je pokazala, da je imelo 36 % bolnikov nevrološko simptomatiko; pri 24 % so opisali prizadetost osrednjega živčevja, pri 9 % prizadetost perifernega živčevja in in pri 11 % prizadetost skeletnih mišic. Nevrološka simptomatika se je pojavljala bistveno pogosteje pri bolnikih s huje izraženo klinično sliko (46 %), ki so bili tudi starejši in polimorbidni. Večinoma se je nevrološka simptomatika pojavila v povprečju 1-2 dni po začetku bolezni, možganska kap in motnja zavesti pa z nekaj dni zamude. Virus SARS-CoV-2 torej lahko prizadene živčevje, kar je deloma posledica direktnega delovanja virusa, delno pa je nevrološka oškodovanost posledica indirektnih mehanizmov, med drugim gostiteljevega imunskega odziva. Pri bolnikih je potrebno zgodnje ugotavljanje nevroloških simptomov in usmerjena diagnostika za čim prejšnje ukrepanje. Vabimo vas, da si na spletni strani www.zasrce.si ogledate posnetek spletnega srečanja »Obravnava akutne možganske kapi v izrednih razmerah kovid-19«, ki je sledil novinarski konferenci, zdravnikom, ki sodelovali na novinarski konferenci pa sta se pridružila še Jožef Magdič, dr. med., UKC Maribor, Oddelek za nevrološke bolezni, ter dr. Slaven Pikija, dr.med., Univerzitetna klinika za nevrologijo iz Salzburga. V VIR: Izjava za javnost, novinarska konferenca ob Evropskem dnevu osve-ščanja o možganski kapi, 12. maj 2020 REŠI ŽIVLJENJE BOLNIKOM Z MOŽGANSKO KAPJO! PREPOZNAJ ZNAKE GROM POKLIČI 112 GOVOR Neustrezen, zatikajoč, slabo razumljiv govor. Šibka roka ali noga. Za srce • junij 2020 12 ZA SRCE AKTUALNO »Srčno popuščanje - naj vas ne ustavi pri stvareh, ki jih delate s srcem« Nataša Jan Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in spremembo načina življenja, ter tako še naprej počnemo stvari, ki so nam pri srcu. Ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki ga obeležujemo vsako leto v začetku maja, smo na Društvu za zdravje srca in ožilja pričeli z dejavnostmi, ki nas spomnijo na to najbolj razširjeno srčno-žilno bolezen. etos je ozaveščanje še posebej pomembno, saj se je svet v času srčnim popuščanjem višje kot tistih s kovid-19, hkrati pa so bolniki l_ pandemije kovid-19 kar malo ustavil. Med drugim so bili odpovedani tudi redni specialistični pregledi za bolnike s kroničnimi boleznimi. Kaj to pomeni za bolnike s srčnim popuščanjem in kako so zdravniki v tem času vseeno ohranjali stik z bolniki? Tudi o tem smo govorili na letošnji novinarski konferenci. Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca Prim. Matija Cevc, dr. med., je povedal, da je kronično srčno popuščanje bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Do srčnega popuščanja lahko pride zaradi ateroskleroze koronarnih arterij in posledične motnje v prekr-vljenosti srčne mišice, poškodbe srčne mišice, ki jo najpogosteje povzročita srčni infarkt lahko pa tudi vnetje srčne mišice ali razne škodljive snovi, kot npr. alkohol ali zasvojenost z drogami, sladkorna bolezen, neredko pa tudi stanja, ki preobremenjujejo srčno mišico, kot npr. povišan krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, ščitnice ipd., pa tudi prirojene srčne napake. Najpogostejši simptomi srčnega popuščanja so: zmanjšana telesna zmogljivost, občutek težkega dihanja, otekanje gležnjev, nog in trebuha, kronični kašelj ali piskanje, hladne okončine, modrikaste ustnice, ušesa in nos, izguba apetita ali slabost, pogosto uriniranje ponoči. Ozaveščanje o tej hudi bolezni je izjemno pomembno, saj je ključno, da bolniki čim prej prepoznajo simptome in pridejo k zdravniku. Ob zgodnji diagnozi srčnega popuščanja bo zdravljenje bolj uspešno ter bo pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., spec. kardiolog, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, je opozoril, da je srčno popuščanje edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča - v letu 2019 je imelo to diagnozo na svetu kar 26 milijonov bolnikov. Pri mlajših od 65 let se pojavi redkeje, poveča pa se pri starejši populaciji. Za Slovenijo natančnih podatkov še nimamo, domnevamo pa, da sta incidenca in prevalenca srčnega popuščanja pri nas podobna kot v zahodnem svetu. To pomeni, da v Sloveniji trenutno živi približno 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. Te številke so morda še bolj aktualne v času svetovne pandemije kovid-19, saj vidimo, da je število bolnikov s s srčnim popuščanjem bistveno bolj ogroženi za slabši potek ob okužbi s tem virusom. Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem je povezano s stopnjo bolezni: bolniki z blažjo stopnjo imajo predvideno 1-letno preživetje več kot 95 %, bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem pa le 50-60 %. Srčno popuščanje lahko zdravimo z zdravili in nemedika-mentoznimi ukrepi. Z zdravili želimo v čim večji meri zmanjšati simptome srčnega popuščanja in pogostnost poslabšanj ter bolnikom podaljšati življenje. V nekaterih redkejših primerih zdravljenje z zdravili ni dovolj učinkovito in bolezen napreduje. Čeprav je razlogov za to več, se to najpogosteje dogaja, kadar srčnega popuščanja ne odkrijemo dovolj kmalu. Pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem je na voljo več nemedika-mentoznih, bolj invazivnih metod zdravljenja, kot so vstavitev I m TUDI 5UČNO POPUŠČANJE NE. Če imate zaradi srčnega popuščanja občutek, da težko dihate, ste opazili, da otekate ali ste utrujeni, se pogovorite z osebnim zdravnikom. Z ustrezno pomočjo lahko še naprej delate tisto, kar vam je pri srcu. Za več informacij se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom. t! NOVARTIS v sodelovanju z mm Za srce • junij 2020 AKTUALNO 13 ZA SRCE resihronizacijskega spodbujevalnika, presaditev matičnih celic ali vstavitev mehanskega podpornega sistema. V zadnjih letih je prišlo do pomembnega napredka pri razvoju mehanskih podpornih sistemov, ki bolniku s srčnim popuščanjem omogočajo bistveno izboljšanje telesne zmogljivosti in kvalitete življenja. V primeru, če bolezen kljub temu napreduje, je kot končna metoda zdravljenja srčnega popuščanja na voljo še presaditev srca. V Sloveniji je zdravljenje s presaditvijo srca dostopno širšemu krogu bolnikov s srčnim popuščanjem, saj se že sedmo leto zapored uvrščamo na 1. mesto na svetu po številu presaditev na milijon prebivalcev. Pri vseh bolnikih s srčnim popuščanjem pa je ključnega pomena, da pravočasno in hitro odkrijemo ter zdravimo poslabšanje bolezni, pri čemer nam je v veliko pomoč telemedicinska obravnava. O tem je govorila tudi prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. kardiologinja, predsednica Koroškega zdravniškega društva, strokovna mentorica Koronarnega kluba Mežiške doline, in temi srčnega popuščanja namenila članek v tej reviji Za srce - vabljeni k branju njenega prispevka. »SRČNO POPUŠČANJE - naj vas ne ustavi pri stvareh, ki jih delate s srcem« To je ključno sporočilo kampanje, ki jo ob letošnjem evropskem dnevu osveščanja o srčnem popuščanju pripravljamo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, v sodelovanju s farmacevtsko družbo Novartis. V Vir: Izjava za javnost ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju, maj 2020 Pomen dobro informiranega bolnika Vesna Koblar Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena. Študije so pokazale, da ustrezno informiran in ozaveščen bolnik bolje sodeluje pri zdravljenju, kar pozitivno vpliva na njegove rezultate, na kakovost življenja in možnosti nadaljnjega dejavnega sodelovanja v družbi. Bolniki so pripravljeni na proaktivno vlogo takrat, ko imajo zadostno količino ustreznih informacij o svoji bolezni, o predpisanem zdravljenju in njegovih alternativah, o pomenu adherence na terapijo in uskladitve življenjskega sloga z dejavniki tveganja. Osnovni vir potrebnih informacij je, seveda, lečeči zdravnik, toda zdravniki imajo skopo odmerjen čas za posameznika. Marsikateri bolnik pogreša širši vpogled v bolezen, s katero se spoprijema, ali podrobnejša navodila glede obvladovanja vsakdanjih življenjskih situacij. Pogosto pogreša občutek, da v bolezni ni sam, in da mu lahko pomagajo in ga motivirajo tudi tisti, ki bolezen že uspešno premagujejo ali o njej vedo več. O zdravilu, ki jim je predpisano, bolniki lahko preberejo v priloženem navodilu, vendar jih veliko želi izvedeti več ali pridobiti informacije, ki so podane na drugačen, bolj prilagojen način. In jih tudi iščejo. Internet omogoča takojšnji dostop do informacij, žal včasih nepreverjenih in zavajajočih, ki imajo lahko negativne posledice na potek zdravljenja. Zato je potrebno ne samo opozarjati bolnika na nevarnosti, temveč mu tudi zagotovili dostop do kakovostnih, razumljivih, objektivnih in zadostnih informacij, ki so predpogoj, da ga pripravimo na dejavno sodelovanje in prevzemanje lastne odgovornosti pri zdravljenju. Številna društva bolnikov se nenehno trudijo ozaveščati bolnike in krepiti njihovo dejavno držo pri spoprijemanju z boleznijo. Potrebno je spodbuditi tudi druge zanesljive potencialne vire ustreznih informacij, pozitivno usmerjati iniciative posameznikov, izboljšati spletne strani pristojnih inštitucij v luči potreb, pričakovanj in pravic bolnikov do informiranosti. K temu lahko pomembno prispeva tudi farmacevtska industrija, ker ima znanje o zdravilih in boleznih, ima pa tudi zakonsko prepoved oglaševanja javnosti zdravil, ki se izdajajo le na recept. Problem je, da je razmejitev med dovoljenim informiranjem in prepovedanim oglaševanjem v zakonodaji EU nejasna, subjektivno interpretirana in se razlikuje od države do države. V konzervativnih okoljih, v katerih je odnos do bolnika še zmeraj precej pokroviteljski, se ta razmejitev razume kot orodje, s katerim varujemo nevednega bolnika od nepotrebnih informacij. V bolj naprednih družbah, v katerih je bolnik dejaven partner pri zdravljenju, se njegove potrebe, želje in pravice uresničujejo v dobro reguliranem pravnem okolju, ki upošteva, da je pravica do informacije ena od splošnih pravic in svoboščin posameznika ter predpogoj za partnerstvo. Natančna razmejitev je, zaenkrat, prepuščena nacionalni zakonodaji vsake posamezne države članice EU. Pri nas nanjo še čakamo. Skoraj dve tretjini bolnikov ne jemlje terapije, kot jim je predpisana. To je zaskrbljujoče dejstvo, ki ima zdravstvene in druge posledice. Kako uporabiti moč, da to spremenimo? S premikom od pokroviteljstva do partnerstva. V Za srce • junij 2020 14 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE Vsadne elektro-stimulacijske naprave David Žižek _ S staranjem prebivalstva in podaljševanjem življenjske dobe postajajo motnje srčnega ritma oz. aritmije ena najbolj pogostih srčno-žilnih bolezni. Aritmije so navadno posledica različnih degenerativnih procesov, ki so pridruženi boleznim srca. Z različnimi vsadnimi elektro-stimulacijskimi napravami lahko preprečimo nastanek in pojavnost aritmij, vendar je za ohranitev kakovosti življenja bolnikov zelo pomembna ustrezna izbira. Osnovno vodilo pri izbiri stimulacijske naprave je vzročna povezava med motnjo ritma in simptomi oz. težavami, ki so z njo povezani (npr. izguba zavesti, omotica, težka sapa pri naporu, hitro bitje srca, omotica itd.). Med vsadne elektro-stimulacijske naprave sodijo: običajni srčni spodbujevalnik (angl. pacemaker - PM) za preprečevanje počasnega bitja srca, vsadni kardioverter-defibrilator (angl. implantable cardioverter-defibrillator - ICD) za preprečevanje nenadne srčne smrti in resinhronizacijski spodbujevalnik (angl. cardiac resynchronization therapy - CRT) za zdravljenje srčnega popuščanja, ki je posledica neusklajenega bitja srca. Pri bolnikih, ki potrebujejo daljše sledenje električnega delovanja srca zaradi morebitnih motenj ritma, uporabljamo tudi podkožne snemalnike motenj ritma (angl. implantable loop recorder - ILR) Osnove električnega delovanja srca Vsako človeško srce ima svoj električni oz. prevodni sistem, ki poleg ustrezne srčne frekvence skrbi tudi za usklajeno delovanje vseh štirih srčnih votlin. Najpomembnejši deli prevodnega sistem so sinusni vozel (skupek celic na površini srca, ki določa srčno frekvenco),preddvorno-prekatni vozel in His-ovsnop (skupek celic, ki omogoča prehod električnega signala iz preddvorov v srčne prekate) ter desni in levi krak (del prevodnega sistema, ki omogoča vsklajeno krčenje obeh prekatov). Z vsakim srčnim utripom se električni signal, ki ga sproži sinusni vozel, hitro razširi preko celotnega prevodnega sistema, kar omogoča primerno krčenje srca, ki deluje kot črpalka, ki požene kri po telesu. Ko je prevodni sistem, zaradi različnih bolezenskih stanj ali degenerativnih procesov, prekinjen ali poškodovan, se širjenje električnega impulza močno upočasni ali celo ustavi. Prepočasno bitje srca na EKG zapisu imenujemo bradikardija, popolno prekinitev električnega delovanja pa asistolija. Zaradi prepočasne električne aktivnosti prevodnega sistema se srce nezadostno krči, kar lahko vodi v težko sapo pri naporu, izgubo zavesti ali celo smrt. Vsak posamezna srčna celica ima avtonomne električne značilnosti, ki se v primeru zdravega prevodnega sistema ne izražajo. V primeru večjih poškodb prevodnega sistema ali srčne mišice v obliki brazgotinjenja (npr. srčni infarkt, srčno popuščanje, vnetje srčne mišice itd.), lahko vsaka električno aktivna celica v srcu sproži nenadzorovano širjenje električnega potenciala, ki vodi v prehitro bitje srca, ki jo poimenujemo tahikardija. V kolikor prehitro bitje srca izvira iz prekatov to motnjo ritma imenujemo prekatna tahikardija ali prekatna fibrilacija, ki pogosto vodi v izgubo zavesti in nenadno srčno smrt. Kako delujejo elektro-stimulacijske naprave in kako jih vstavimo Vse elektro-stimulacijske naprave so v osnovi sestavljene iz baterije in elektrod. Baterija vsebuje pulzni generator in mikroprocesor, ki omogoča primerno delovanje naprave. Elektrode, ki ležijo v srcu, baterijo povezujejo s srčno mišico in omogočajo zaznavanje električne aktivnosti srca in dovajanje električnih impulzov. Elektro-stimulacijske naprave vstavimo z manjšim kirurškim posegom v lokalni anasteziji (omrtvičenje mesta baterije). Pod levo ali desno ključnico najprej napravimo nekaj centimeterski rez in pripravimo dostop do vene, skozi katero pod rentgenskim nadzorom postavimo elektrode. Že med operacijo preverimo njihovo ustrezno delovanje. Nato v podkožju pripravimo prostor za baterijo, ki jo spojimo s poprej postavljenimi elektrodami, podkožje in kožo zašijemo. Operativni posegi vstavitve srčnih spodbujevalnikov in defibrilatorjev navadno trajajo manj kot eno uro. Operativni zapleti so redki (okoli 2-5 %) in navadno niso življenje ogrožujoči. Obsegajo predvsem krvavitve rane, zmaknjenje elektrode, hematome na mestu baterije in prebodenje pljuč. Po operaciji so najnevarnejši zapleti predvsem okužbe rane (okoli 2 %), ki navadno zahtevajo dolgotrajno antibiotično zdravljenje in popolno odstranitev naprave, zato so posegi opravljeni v strogih sterilnih pogojih. Srčni spodbujevalnik je najenostavnejša elektro-stimulacijska naprava, ki preprečuje prepočasno bitje srca oz. bradikardijo. V osnovi se pri bradikardijah, ki imajo delujoč sinusni vozel, odločamo za dvokomorne srčne spodbu-jevalnike z dvema elektrodama, eno postavimo v preddvor, drugo pa v prekat. Pri fibrilaciji atrijev s počasnim odgovorom prekatov pa za spodbujevalnike zgolj z eno elektrodo, ki jo postavimo v prekat. Razvoj tehnologije v zadnjem času omogo ča tudi vstavitev brez-žičnih Slika 1. Prevodni sistem srca. Sestavljajo ga sinusni vozel, preddvorno-prekatni (AV) vozel, His-ov snop ter levi in desni krak. Za srce • junij 2020 ZNANJE ZA SRCE 15 ZA SRCE BATERIJA / spodbujevalnikov, ki pa še niso povsem prodrli v vsakdanjo klinično prakso. Srčni spodbujevalnik v osnovi nadzoruje srčno frekvenco in po potrebi z električnimi impulzi stimulira srčno mišico. Spodnjo mejo srčne frekvence (navadno med 50 / min in 60 / min) nastavimo s programa-torjem preko magnetnega telesa že ob vstavitvi spodbujevalnika in po potrebi prilagajamo na kasnejših ambulantnih kontrolah, ko preverjamo tudi stanje baterije in delovanje elektrod. Vsadni kardioverter-defibrilator je elektro-stimulacijska naprava, ki poleg zaznavanja in spodbujanja srca omogoča tudi prekinitev ven-trikularnih motenj ritma oz. motenj ritma, ki vodijo v nenadno srčno smrt. Prekinitev motnje ritma naprava doseže z visoko-napetostnim šokom (do 40J). Zaradi večje porabe energije so baterije v primerjavi s srčnimi spodbujeval-niki nekoliko večje. Za vsadne defibrilatorje se odločimo pri bolnikih, ki so doživeli nenadno srčno smrt ali imajo zaradi napredovalega srčnega popuščanja veliko verjetnost za življenje ogrožujoče hitre motnje ritma. Navadno imajo vsadni defibrilatorji le eno visko-napetostno elektrodo. Resinhronizacijski spodbujevalniki so najkompleksnejša oblika elektro-stimulacijske naprave. Za razliko od običajnih spodbujevalnikov in vsadnih defibrilatorjev zahtevajo postavitev in ustrezno delovanje treh elektrod. Poleg predd-vorne in prekatne elektrode v desnih votlinah, dodatno elektrodo skozi venski sistem srca (koronarni sinus) postavimo na površino levega prekata. Posegi so zahtevnejši in trajajo tudi do dve uri. Za resinhronizacijske spodbujevalnike se odločimo pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem, ki je posledica prevodnih motenj na nivoju prekatov (npr. levo-kračni blok), ki vodijo v neenakomerno krčenje obeh prekatov in hudo oslabitev črpalno sposobnost srca. S stalnim usklajenim spodbujenjem vseh votlin srca, lahko pomembno izboljšamo krčljivost srčne mišice. Elektro-stimulacijske naprave in slikovne preiskave z magnetno resonanco Vsadne elektro-stimulacijske omogočajo izvedbo večine slikovnih preiskav (ultrazvočne preiskave, računalniška tomografija, invazivna diagnostika itd.). Pozornost je potrebna le pri slikanju z magnetno resonanco (MRI). Od leta 2008 so na trgu srčni spodbujevalniki, ter od leta 2011 defibrilatorji, za katere proizvajalci zagotavljajo pogojno kompatibilnost s preiskavo MRI. Danes je večina na novo vstavljenih vsadnih naprav pogojno zdrižljivih s preiskavo MRI. V protokolu Kliničnega oddelka za kardiologijo in Kliničnega inštituta za radiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, izdelanem v letu 2019, omogočamo preiskavo z magnetno resonanco vsem bolnikom z vsadnimi napravami (tudi nekompatibilnimi), za katere napotni zdravnik poda oceno nujnosti ter opredeli koristi preiskave. Na tem mestu je potrebno poudariti, da je pred vsako preiskavo z magnetno resonanco potrebno ustrezno programirati napravo (ambulantno ali neposredno pred preiskavo). Logistika potrebnih dodatnih nastavitev elektro- ELEKTRODA Slika 2. Shema srčnega spodbujevalnika. Baterija, ki jo vstavimo v podkožje in elektroda, ki jo skozi veno pod ključnico vstavimo v srce. Slika 3. Zgoraj običajna baterija srčnega spodbujevalnika. Spodaj brez-žični srčni spodbujevalnik -stimulacijskih naprav in nadzora med slikovno preiskavo z magnetno resonanco je določena ob prejetju datuma preiskave na Kliničnem inštitutu za radiologijo. Podkožni snemalniki motenj ritma omogočajo MRI preiskavo brez predhodnih prenastavitev. Elektro-stimulacijske naprave in obsevanje onkoloških bolnikov Obsevanje bolnikov z elektro-stimulacijsko napravo lahko okvari njihovo delovanje in življenjsko ogrozi bolnika. Možne so mehanske okvare naprav ali okvare programskih nastavitev. Zaradi številnih onkoloških bolnikov z elektro--stimulacijsko napravo, ki potrebujejo obsevanje, smo v letu 2019 v sodelovanjem z Onkološkim inštitutom izdali klinično pot in priporočila, ki so bila objavljena v domači reviji Onkologija. Klinična pot temelji na oceni tveganja za okvaro naprave glede na ocenjeno sevalno dozo: visoko, srednje in nizko tveganje. Glede na ocenjeno tveganje nato načrtujemo ambulatno sledenje bolnikov z elektro-stimulacijsko napravo med in po obsevanju. Elektro-stimulacijske naprave in operativni posegi Elektro-stimulacijske naprave ne predstavljajo večjih zadržkov za večino operativnih posegov. Pri srčnih spodbujevalnikih je potrebno reprogramiranje v primeru operativnega posega pod vratom in nad popkom (izklop R funkcije). Pri vsadnih defibrilatorjih pa je potreben začasen izklop defibrilacijske funkcije za čas trajanja vseh operativnih posegov pri katerih lahko pride do električne interference in neumestnega proženja defibrilatorja. Izklop je pri bolnikih z nizkim tveganjem mogoč ambulantno, z visokim pa le v operacijski dvorani (z magnetnim telesom ali s programatorjem). Kakšne omejitve prinašajo vstavljene elektro-stimulacijske naprave Večjih omejitev v vsakdanjem življenju vsadne naprave ne prinašajo. V pooperativnem obdobju (14 dni) je potrebno omejeno gibanje roke in ramenskega obroča na strani, kjer je bila vstavljena baterija. Pomembna je skrb za operativno rano do odstranitve šivov (v 7 - 10 dni po posegu), saj je preprečevanje vnetja zelo pomembno. Mobilni telefoni, trgovinski in različni senzorji na letališčih, vsakdanji kuhinjski pripomočki ne vplivajo pomembno na delovanje naprav. Previdnost je potrebna le v bližini teles s povečanim magnetnim poljem in telefonskih postaj (priporočljiva oddaljenost vsaj 1 m), še posebno v primeru vsadnih defibrilatorjev. Elektro-stimulacijske naprave ne omogočajo rehabilitacije in fizioterapije z elektro-magnetno terapijo. Zaključek Vsadne elektro-stimulacijske naprave so uveljavljena možnost zdravljenja za bolnike z prevodnimi motnjami, življenje ogrožu-jočimi motnjami ritma in napredovalim srčnim popuščanjem. Ob pomembnem izboljšanju kakovosti življenja bolnikov pa zahtevajo previdnost v določenih okoliščinah. V prihodnosti bodo nova dognanja in tehnični napredek naprav nedvomno še izboljšali njihovo učinkovitost in praktičnost. V Za srce • junij 2020 16 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE Spoznajmo srčno popuščanje in upočasnimo napredovanje bolezni Cirila Slemenik Pušnik Srčno popuščanje je edina srčno-žilna bolezen, ki se pojavlja vse pogosteje, saj se življenjska doba ljudi v razvitem svetu in tudi v Sloveniji podaljšuje, zdravljenje akutnih srčnih obolenj pa je vedno boljše. Za srčnim popuščanjem zboli 2-4 % ljudi v odrasli dobi do 70 let, po 80 letu starosti pa število poraste na več kot 10 %.Te bolezni se bojimo, ker je preživetje pri napredovali bolezni le 50-60 % v enem letu, kar je manj kot pri določenih rakavih obolenjih, pri blagem popuščanju je preživetje več kot 95 %. Kaj povzroči srčno popuščanje? Srčno popuščanje je posledica oslabelosti srca - srčne mišice, ki ni več sposobna prečrpati zadostne količine krvi, bogate s hranili in kisikom, do organov in celic v telesu. Zaradi slabe preskrbe je prizadeto vse telo: ledvice, jetra, pljuča, prebavila, možgani, ... Najpogosteje srčno popuščanje nastane zaradi koronarne bolezni - po srčnem infarktu, zaradi neurejenega krvnega tlaka, okvare zaklopk, vnetja srčne mišice ali okvare le-te zaradi toksičnih vplivov določenih snovi, kot so droge, prevelik vnos alkohola, zdravil za zdravljenje raka, . Znaki srčnega popuščanja Najpogostejši znaki srčnega popuščanja so težko dihanje ob naporu, ob napredovanju bolezni že v miru, bolniki noči presedijo. Pojavijo se otekline nog, zmanjša se zmogljivost, so utrujeni. Lahko so prisotne tudi prsne bolečine pri obremenitvi, neenakomeren utrip, pogosto odvajanje vode ponoči. Če nastopijo te težave na novo, je nujno potrebno obiskati svojega osebnega zdravnika. V ambulanti se bolnika natančno izpraša o nastalih težavah, opravi se klinični pregled in preiskave: laboratorij, EKG, slika pljuč. Ob opisanih tipičnih težavah, značilnih ugotovitvah pri pregledu, določitvi povišanega markerja za srčno popuščanje - pro BNP in UZ srca, ki nam pokaže oslabelo delovanje srčne mišice, moteno raztegljivost srca, prizadetost zaklopk lahko postavimo diagnozo - SRČNO POPUŠČANJE. Ob postavljeni diagnozi poskušamo ugotoviti, kaj je pripeljalo srce do takšne oslabelosti in takoj začnemo z zdravljenjem. Istočasno z začetkom zdravljenja s temeljnimi zdravili za srčno popuščanje bolnika poučimo o njegovi bolezni in mu svetujemo zdrav življenjski slog, ki je pomembno dopolnilo zdravljenja. Zdravljenje srčnega popuščanja Temeljna zdravila za srčno popuščanje, ki dolgoročno vodijo k izboljšanju srčne funkcije, zmanjšanju hospitalizacij in umrljivosti so tista, ki zavirajo škodljivi neurohumuralni sistem - zaviralci ACE, sartani, zaviralci receptorjev beta, mineralokrtikoidnih receceptorjev ter sakubitril/valsartan. Zdravila za manjšanje oteklin, dušenja so simptomatična in le lajšajo težave - diuretiki. Pri zdravljenju teh bolnikov je pomembno, da so pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, slabokrvnost, bolezni ledvic dobro urejene. Pomembno vlogo pri kroničnih bolnikih ima ozaveščanje in seznanitev s srčnim popuščanjem še v času zdravljenja v bolnišnici. Zdrav življenjski slog z rednimi aerobnimi dejavnostmi, manjši vnos soli (<3 g), omejitev vnosa tekočine, izogibanje vnosu alkohola, prekinitev s kajenjem, mediteranska prehrana, prispevajo k boljšemu izidu bolezni. Ko pri napredovanju bolezni odpove dosedanje zdravljenje, se lahko poslužimo ukrepov za spodbuditev prekrvavitve srčne mišice, presaditev matičnih celic, vstavitev resinhronizacijskega srčnega spodbujevalnika, vstavitev mehanskega podpornega sistema in presaditev srca. Pomembno vlogo pri spremljanju bolnikov s srčnim popuščanjem imajo ambulante za srčno popuščanje. Čeprav je bolezen stabilna, takšni bolniki potrebujejo skrben nadzor, saj so krhki in lahko hitro pride do poslabšanj, ki so zanje lahko usodna. V pomoč pri njihovem vodenju je tudi telemedicina, ki omogoča spremljanje odstopov od normalnih vrednosti (srčne frekvence, telesne teže, krvnega tlaka), pravočasno ukrepanje, prilagajanje terapije za čimprejšnje doseganje ciljnih vrednosti, ki je pomembno za dober izid bolezni. y ) World Heart Day 1 \ Srčno-žilna obolenja so #1 vzrok za delno invalidnost in smrt pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 21 Ali veste, da vam sladkorna bolezen prinaša tudi veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (npr. možganska kap, srčni infarkt)? Posvetujte se s svojim zdravnikom, kako lahko čim bolje obvladujete sladkorno bolezen in s tem zmanjšate tveganje za srčno-žilna obolenja. 1. Vir: Wang C, HessCN, Hiatt WR, et al. Clinical Update: Cardlovascular Disease in Diabetes Mellitus. Circuiation. 2016; 133:2459-2502. Novo Nordiskd. o. o., Šmartlnska cesta 140,1000 Ljubljana, T: 01 81 08 700 SrcD/0818/0723, avgust 2018 spreminjamo sladkorno bolezen t /l/J. . novo nordisk NAJ VAS NIČ NE USTAVI PRI STVAREH, TUDI SRČNO POPUŠČANJE NE. Če imate zaradi srčnega popuščanja občutek, da težko dihate, ste opazili, da otekate ali ste utrujeni, se pogovorite z osebnim zdravnikom. Z ustrezno pomočjo lahko še naprej delate tisto, kar vam je pri srcu. Za več informacij se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom. (b NOVARTIS Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01 3007550 I I • g ZVEZA KORONARNIH ¿Z3f i2/J! A L^-Lj v sodelovanju z t DRUŠTEV IN KLUBOV SLOVENIJE društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije 1