SLOVENSKI VESIMK CELOVEC SREDA 24. JUNIJ 1992 Letnik XLVI. Štev. 25(2660) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt Cena: 8 šil. 30 lolarjev P. b. b. ----------------------------IV'”' » „Sosed v stiski“ \t še do konca junija! Akcija „Sosed v stiski“, ki jo organizirajo avstrijski Caritas, Rdeči križ in ORF za pomoč prebivalcem Bosne in Hercegovine oz. beguncem iz te republike v Sloveniji in na Hrvaškem, bo potekala še do konca junija. Doslej so avstrijsko prebivalstvo, javne ustanove ter velika podjetja darovali nad 600 tovornjakov živil, oblek, medicinskih in drugih potrebščin v vrednosti nad 180 milijonov šilingov. Pomagajte tudi Vi in darujte na konto 70000-7 pri celovški BAWAG. Položnice prejmete pri vaši banki. Hvala lepa! Pristanek na neodvisno analizo varnosti JE Krško! Slovenija je končno le pristala na izdelavo neodvisne analize varnosti jedrske elektrarne v Krškem, ki naj bi jo izdelala mednarodna komisija strokovnjakov za jedrsko energijo. Pri zahtevi zanjo je vztrajala predvsem Avstrija, pridružile pa so se ji tudi druge sosednje države. Avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky je v začetku junija v pismu novemu slovenskemu vladnemu šefu dr. Janezu Drnovšku izrazil željo, naj Slovenija spremeni svoje dosedanje odklonilno stališče ter privoli v tako analizo. Drnovšek je ob koncu preteklega tedna pismeno ugodil avstrijski želji in Vranit-zkemu sporočil, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo „vse potrebno za nemoteno delo mednarodne komisije, tudi ogled jedrske elektrarne“. Komisija na bi začela z delom še pred poletjem. Mednarodni komisiji bo dovoljen ogled JE Krško za izdelavo neodvisne analize varnosti Eno jezični nadzornik mJnSmmuMML Zveza slovenskih organizacij je v zadevi imenovanja novega šolskega nadzornika za okraj Velikovec povzela iniciativo in pismeno pozvala zveznega ministra dr. Rudolfa Scholtna, naj preuči predlog Koroškega deželnega šolskega sveta, ki predvideva zasedbo te pomembne funkcije s kandidati, ki nimajo kvalifikacije iz slovenščine. V pismu ministru Scholtnu predsednik ZSO dr. Marjan Sturm poudarja, da nobeden od treh navedenih kandidatov v predlogu za funkcijo okrajnega šolskega nadzornika za okraj Velikovec nima kvalifikacije iz slovenščine, kar je očitno v nasprotju z objektivnimi zahtevami za tako pomemben položaj, posebno ko gre za področje interkulturne vzgoje. Kvalifikacija iz slovenščine pa je za okrajnega šolskega nadzornika nujno potrebna že zaradi tega, ker je v tem okraju kar 37 od skupno 38 ljudskih šol v veljavnostnem območju manjšinskega šolstva, ker se na vseh glavnih šolah v okraju Velikovec poučuje slovenščina kot predmet, in tretjič, ker je velikov-ški kot obmejni okraj prede-stiniran za sodelovanje med šolami ter izmenjavo dijakov in učiteljev z obeh strani meje v smislu prizadevanj za inter-kulturno vzgojo. V pismu ZSO ministra dr. Rudolfa Scholtna tudi opo- zarja, da so se za mesto okrajnega nadzornika potegovali tudi kandidati s kvalifikacijo iz slovenščine ter da ZSO pričakuje, da se bo to pri dokončni odločitvi o novem šolskem nadzorniku tudi upoštevalo. Nesprejemljiv predlog kolegija Koroškega deželnega šolskega sveta bo na svoji prihodnji seji - na predlog ZSO - na dnevni red vključil tudi narodnostni sosvet za koroške Slovence. Lepi uspehi dijakinj in dijakov slovenske gimnazije! Dijakinje in dijaki slovenske gimanzije v Celovcu so v preteklih dneh dosegli lepe uspehe na športnem področju. Pretekli ponedeljek sta tako fantovska kot dekliška košarkarska ekipa v deželnem finalu koroških šol osvojili naslov koroškega prvaka. Fantje z višnje stopnje, ki jih trenira prof. Anton Malle, so v polfinalu premagali ekipo St. Martin (51:18) v finalu pa gimanzijo Perau-Beljak (51:46). Za pravo presenečenje pa je poskrbela dekliška ekipa, ki je bila ustanovljena šele pred štirimi meseci in ki v prostem času trenira v Mladinskem domu SSD pod vodstvom Bogdana Kavčiča. V finalu je premagala ekipo St.Martin/Beljak s 36:23! Osvojitev naslova koroškega prvaka pa je hkrati tudi kvalifikacija za nastop na državnem prvenstvu, na katerem pa je - v šahu - že nastopila Dunja Lukan (5.B razred). Mlada šahist-ka SŠZ je osvojila med štirinajstimi tekmovalkami osvojila odlično 5. mesto. Vsem iskrene čestitke! Bučar sprejel predsednika ZSO in NSKS Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, ki je v ponedeljek in torek vodil skupščinsko delegacijo na uradnem obisku v avstrijskem zveznem parlamentu, je s člani delegacije pred svojim odhodom na Dunaj v petek v Ljubljani sprejel predsednika ZSO dr. Marjana Sturma in predsednika NSKS dr. Matevža Grilca. V pogovoru so posebno pozornost namenili aktualnim vprašanjem položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, možnosti poglabljanja in utrjevanja slovensko-avs-trijskih odnosov, vključno varovanja in krepitve položaja koroških Slovencev. Po dveh porazih na tujem je nadaljnja usoda nogometašev SAK (na sliki sredinski igralec Emin Galo na tekmi proti LUV Graz) v rokah ekipe iz Braunaua. Tisoči koroški pristaši SAK danes upajo na zmago Braunaua nad LUV Graz, saj bi vsak drugačen rezultat pokopal vse sanje o vstopu SAK v 2. zvezno nogometno ligo. Če bi Braunau zmagal, bo vse odločeno v soboto, dne 27. junija ob 18. uri v Trnji vasi na tekmi SAK - Braunau. VABILO Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje demokratov in antifašistov. Letos bomo praznovali tudi 50-letnico prve zmagovite borbe proti esesoVskim enotam. Srečanje bo v nedeljo, 28.6.1992, ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci Srečali se bomo partizani, aktivisti in demokrati treh dežel - Slovenije, Italije in Avstrije. Ker je letošnje srečanje še posebnega pomena, se ga bodo udeležili predstavniki borčevskih organizacij iz regije Alpe-Jadran, predstavnik Avstrijskega dokumentacijskega arhiva na Dunaju ter visoki predstavniki iz Ljubljane. Kulturni program bo oblikoval ljubljanski partizanski pevski zbor. Vabimo, da se tega tradicionalnega srečanja pri Peršmanu udeležite vsi koroški Slovenci, ki ste trpeli pod nacifašizmom in prispevali svoj delež v borbi za osvoboditev, ter vsi ostali, ki vam odnos do narodnoosvobodilnega boja ni le prazna beseda. Slovenski socialdemokrati na obisku v Ljubljani Delegacija Delovne skupnosti „Avstrijske narodnostni v SPÖ“ se je pretekli petek uradno predstavila slovenski javnosti in se v Ljubljani srečala s podpredsednikom slovenske vlade in predsednikom socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jožetom Pučnikom, s predstavniki socialistične stranke, prenoviteljev ter obeh sindikatov Slovenije. Namen obiska, kateremu bodo sledili še stiki z drugimi slovenskimi strankami, je bila predstavitev programa in ciljev DS slovenskih socialdemokratov na Koroškem, tako v manjšinski politiki kot tudi v bilateralnih odnosih med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo. S Pučnikom se je delegacija pogovarjala tudi o povezavah med slovenskimi in avstrijskimi socialdemokrati in o kulturnem sporazumu med Slovenijo in Avstrijo, ki ga je Slovenija že posredovala Dunaju. Nadaljna tema razgovorov z vsemi pogovornimi partnerji je bil odnos koroških Slovencev oz. Slovenije do enotnega slovenskega kulturnega prostora ter tesnejše povezovanje z matico, ki pa naj ne bi temeljilo na politični pripadnosti. Glede aktualnih političnih vprašanj znotraj slovenske narodnostne skupnosti je DS slovenskih socialdemokratov poudarila, da odklanja model tako imenovane etnične zbornice kot zastopstva koroških Slovencev. DS da se zavzema za koordinacijsko telo, nek „slovenski forum“, katerega cilj bi moral biti ustvarjanje zaupanja med Slovenci in ne prevlada enega nad drugim. Nadalje je bilo izraženo pričakovanje, da bo Slovenija enakopravno in pravično obravnavala vse slovenske strukture na Koroškem. Ob tej priliki so člani delegacije tudi korigirali verzijo o „nezanesljivih Slovencih“, ki so jo v času Peterletove vlade širili nekateri krogi koroških Slovencev v Sloveniji in pri tem omenjali tudi slovenske socialdemokrate na Koroškem. Tomaž Ogris je v razgovorih tudi poudaril, da se večji del Slovencev na Koroškem pri volitvah vključuje v socialdemokratsko gibanje. Glede narodnostnega položaja Slovencev na Koroškem pa je predsednik Tomaž Ogris poudaril, da se kljub še vedno navzočim asimilacijskim pritiskom, .predvsem v delavskem okolju, povečuje dvojezična zavest ter da je vendarle opazen določen napredek v priznavanju slovenske manjšine na Koroškem. V delegaciji so bili še član narodnostnega sosveta Ludvik Ogris, bivši bilčovski župan Hanzi Ogris, dipl. inž. Štefan Oraže, dr. Zdravko Velik in Ivan Lukan. ŠIRITE SLOVENSKI VESTNIK Volitve vendar še letos? Dogajanja v Sloveniji so se minuli teden vrtela predvsem okoli zasedanja skupščine, ki je imela med drugim na dnevnem redu osnutke zakonov o volitvah v državni zbor, državni svet in za predsednika države. Nekoliko presenetljivo so vsi trije skupščinski zbori osnutke sprejeli in s tem odprli realno možnost, da se celoten postopek zaključi pravočasno in volitve izvedejo do konca leta. Seveda pa nadaljnji zapleti niso izključeni, saj nanje opozarjajo že nekatere razlike med posmeznimi zbori. Dva skupščinska zbora sta nalogo, da napiše predloge volilnih zakonov, naložila ustavni komisiji, zbor občin pa je za to zadolžil vlado. Zaplet se obeta tudi ob sklepu enega od zborov, da naj bi kandidati za poslance pri volilni komisiji deponirali izjavo, da niso sodelovali s tajno policijo prejšnjega režima, še vedno pa tudi ni razrešeno vprašanje referenduma, ki ga je za svoj predlog volilne zakonodaje predlagala Narodno demokratska stranka. V zvezi s slovensko skupščino se je ponovno pojavila zahteva poslancev Demosovega kluba, na njen predsednik France Bučar odstopi. Ponovno sojih razjezile predsednikove besede v televizijski oddaji, ko je ocenil, da se sedanja opozicija ne more sprijazniti s spremembo vlade in ob tem opozoril na nevarnost socialne in politične demagogije, ki jo širi opozicija. Srbija se vrača v preteklost Dobriča Čosič je v ponedeljek izjavil, da Miloševiča še ne bi smeli odstaviti, ker bi s tem lahko sprožili državljansko vojno v Srbiji. Kdo je izdal ukaz za tankovsko obkolitev Beograda? Miloševič, kot srbski predsednik? Čosič, kot predsednik zvezne republike Jugoslavije? ali kar načelnik generalštaba general Panič. Situacija v Srbiji oz. ZR Jugoslaviji je povsem nepregledna. Da je Dobriča Čosič, svetovno znan književnik, vodilna osebnost srbskega nacionalnega preporoda z apokaliptičnim zaključkom, vemo, kako pa bo končal zadnje poglavje svojega romana Čas smrti, pa šene. Ob koncu tedna se bo v Srbijo dokončno vrnil prestolonaslednik Aleksander II. Karadjordjevič. To bo agonijo, v katero je zapadla po velikih neuspehih na političnem, predvsem pa na vojaškem področju, zagotovo še poglobilo, in to do take mere, da se bo moralo v najkrajšem času nekaj zgoditi. Celo v Srbiji že govorijo o tednih. Miloševič je praktično „mrtev“. O njem se že kar javno in preko izjav pogovarjajo, da ga bo treba umakniti. Samo kam? Morda bi se lahko sam „umaknil“ (Grčija? Ciper?), sicer pa ga čaka kaj hujšega. Srbska cerkev, ki je pod vodstvom partriarha Germana podpirala Miloševiča v njegovem prebujanju naroda, se je zdaj, v času patriarha Pavleta, do njega počasi ohladila in mu obrnila hrbet. Že marca je banatski vladika Anastasije Jevtič preko televizije med drugim za Miloševiča dejal: „Bog daj, da bi čimprej odšel, da nam bo bolje!“ Patriarh Pavle pa je že tudi podprl kandidata za predsednika vlade, srbskega poslovneža v ZDA Milana Paniča, z interpretacijo, da ga podpira kot vernika Čerkve. Da bi se Miloševič opral pred svetom, je pred dvema mesecema upokojil in zamenjal skoraj petdeset generalov, ki mu tega najbrž niso odpustili, v generalskih krogih pa imajo še velik vpliv. Vojska je v najbolj neprijetni situaciji. Grozi ji odpuščanje in drastično krčenje sredstev. Ob razvoju dogodkov bo najbrž čakala, kakšno bo vzdušje v narodu, kajti s tanki nad svoj narod si (upajmo!) ne bo upala. Verjetno bo „posredovala“, a ne v zaščito Miloševiča, ampak za vzpostavitev nove oblasti. Za Zahod in ukinitev mednarodne izolacije bo moral v Srbijo priti nekdo, ki v tej godlji nima krvavih rok, to pa sta prestolonaslednik Aleksander in ameriški poslovnež Panič. Z veliko Srbijo torej ne bo nič. Alija Izbetbegovič je v BiH razglasil vojno stanje proti Srbiji, Črni gori, četni-škim enotam in srbski vojski. Muslimanska teritorialna obramba juriša na srbske in četniške položaje, Srbi se v BiH s pokoli prebivalstva pogrezajo v kri, sovraštvo do njih jim obeta uničenje ali izgon iz BiH in Hrvaške, Hrvati v Hercegovini so osvobodili glavno mesto te pokrajine Mostar. Tam ujetnikov skorajda ni. Maščevanje je strašno. Kosovski Albanci čakajo in stoično pričakujejo razpad srbskega imperija, muslimani v Sandžaku bodo zahtevali vsaj avtonomijo, prav tako Madžari v Vojvodini. Tudi Srbi na jugovzhodu najbrž ne bodo podpirali spletk beograjske čaršije, tam pa ima najbolj plodno gnojišče skrbski radikalist in vodja četniškega gibanja Vojislav Šešelj. Kako bo Čosič končal zgodbo Časa smrti, ta čas še zvezde ne vedo... Jože Rovšek Demosov poslanski klub pa je vložil tudi interpelacijo zoper notranjega ministra Igorja Bavčarja. V svoji zahtevi poslanci ugotavljajo, da naj bi dogajanja v slovenski policiji v času konstruktivne nezaupnice prejšnjemu premieru Peterletu potrjevala sum, da so uniformirani policisti zbirali politične informacije. Vsem zborom skupščine je končno uspelo uvrstiti na dnevni red tudi zakon o privatizaciji podjetij, vendar naj bi se razprava o tem ključnem zakonu začela na prihodnji seji. Predvolilna bitka za RTV Predvolilno napetost pa stopnjujejo polemike v zvezi z razrešitvijo predsednice Slovenskega kongresa - konference za Slovenijo Spomenke Hribar, vendar pa do ponovnega glasovanja, čeprav je bilo slišati takšne napovedi, ni prišlo. Vse večjo politizacijo Slovenskega kongresa pa je obravnaval tudi glavni odbor, ki je v soboto in nedeljo zasedal v Ribnem. Minuli teden je odstopil generalni direktor RTV Slovenija Janez Jerovšek in to utemeljil, češ da ponovno oživljajo sile, ki niso prispevale k parlamentarni demokraciji. Ob tem pa nekateri opazovalci ocenjujejo, da gre v resnici za neuspeh politično dirigiranega modela RTV, ki ga je poosebljal sam Jerovšek. 18. občni zbor SKGZ v Trstu Slovenci v Italiji ne želijo ničesar drugega razen „normalnosti“ kot polnopravna skupnost in brez občutka, da so nezaželeni, brez dokazovanja, da imajo v teh krajin pravico živeti, ne le kot nevidna skupnost, temveč kot „konstitutivni del tukajšnje človeške stvarnosti“, je v govoru na občnem zboru Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze dejal njen predsednik Klavdij Palčič. 18. kongresa SKGZ v kongresni dvorani tržaškega Velesejma so se udeležili številni gostje, med njimi predstavniki različnih političnih strank in drugih organizacij slovenske manjšine, član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec, podpredsednik vlade Viktor Žakelj, minister za Slovence po svetu Janko Prunk, predstavniki italijanske narodnosti v Istri, za ZSO pa član UO dr. Mirko Messner. Klavdij Palčič je v svojem govoru obravnaval zadnje dogodke v Sloveniji. Poudaril je, da je bilo uveljavljanje kontinuitete in povezanosti manjšine z matico vselej odločilno za obstoj mnajšine, kar je tudi daries zanjo življenjsko pomembno. Ti odnosi se morajo zato nadaljevati in izogibati ideološkim razlikam, ki obstajajo v vsaki demokratični družbi. Osrednji del svojega poročila je Palčič namenil položaju slovenske manjšine v Italiji. Dejal je, da Slovenci želijo uveljaviti nekatere osnovne pravice, od pravice do rabe jezika do pravice soodločanja o vseh stvareh, ki tičejo manjšine. Dotaknil se je tudi zadnjih volitev v Trstu in dejal, da je po njih delovanje na tržaški politični sceni še težje zaradi okrepljenih nacionalističnih sil, ki so nesposobne in nepripravljene pravilno razumeti velike novosti v svetu. Te sile tudi niso sposobne videti možne vloge, ki jo lahko odigra slovenska manjšina v odnosih med obema državama. Slovenska manjšina mora, kot je dejal Palčič, okrepiti svojo enotnost, še posebej, ko gre za zahteve glede uveljavljanja njenih osnovnih pravic. Prva obletnica samostojnosti Prvo obletnico slovenske čitvi Slovenije v OZN, na samostonosti in neodvisnosti bodo proslavili dostojno in tako, kot se spodobi. Tokrat se nanjo v nasprotju z lanskim letom, ko so ob pripravah na svečanost morali razmišljati tudi o možnosti, da jim kdo že pred napovedanim datumom to prepreči, pripravljajo le po enem scenariju. To je povedal minister za informiranje in koordinator priprav za proslavo Jelko Kacin. Osrednja prireditev bo danes, 24. junija ob 21.30 uri v Ljubljani. Med predsedstvom, skupščino in vlado je bilo dogovorjeno, da ob tej priložnosti ne bo posebne slovesne seje skupščine, saj je bila takšna seja že pred kratkim ob vklju- kateri je spregovoril predsednik skupščine dr. France Bučar. Glavni nagovor bo imel predsednik predsestva Milan Kučan, ki bo na prizorišče slovesnosti prišel v spremstvu predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Vsi trije predsedniki se bodo poklonili slovenski zastavi, nato bo predsednik predsedstva pregledal častno enoto Teritorialne obrambe in nagovoril državljane Slovenije. Sledil bo kul-turno-umetniški program, ki bo trajal 35 minut. Slovesnost bo potekala na trgu pred republiško skupščino. Prenašala jo bosta televizija in radio. V Sarajevu se ponavlja usoda Vukovarja. S kamero sredi grozot Prav utrujeni smo že od stalno ponavljajočih se grozot krvave vojne na Hrvaškem in sedaj v Bosni in Hercegovini. Veronika Seirer poroča o njih iz Beograda skoraj vsak dan. Ob tem le redkokdaj pomislimo, da je treba dogodke tudi posneti. To za avstrijsko televizijo opravljata kamerman Folti Čertov iz Sel in njegov asistent Robi Sitter s Plešerke pri Hodišah. To delo pa je pogosto povezano z mnogimi neprijetnostmi in tudi nevarnostmi. Robi Sitter nam je pripovedoval o dogodkih v Sarajevu. Robi Sitter, nam lahko za začetek nekoliko opišete, kako poteka snemanje in poročanje iz dežele, ki je ta čas prežeta s sovraštvom do vsega tujega, kjer se celo najboljši poznavalci težko spoznajo, kdo je kdo, in kjer se zapleti dnevno spreminjajo. Naša baza ORF je v Beogradu. Tam imamo biro, ki ga zastopa Veronika Seirer, Folti Čertov je kamerman, jaz pa njegov asistent. Moram reči, da Folti že dobro govori srbsko, saj za firmo Artis že eno leto snema na tem področju. Jaz sem v ekipi tri mesece in mi srbščina tudi že kar dobro gre, to pa predvsem zaradi slovenščine in ruščine na slovenski gimnaziji in pozneje pri študiju. To poudarjam zaradi tega, ker imajo nekatere snemalne ekipe velike težave s prebivalstvom in oblastmi, nama pa znanje in razumevanje jezika veliko pomaga. Nekateri so bili v Beogradu celo napadeni in pretepeni. Kakšno je stanje v Beogradu? Ko sva s Foltijem odhajala domov, so se sankcije Združenih narodov šele začele izvajati. Bencinske črpalke so že tri dni zaprte, tujci lahko dobijo gorivo le za bone, kupljene z devizami. V trgovinah še ni bilo čutiti pomanjkanja. Srbija ima dovolj hrane, vendar cene rastejo in prebivalci si lahko za svoj zaslužek kupijo vsak dan manj. Vzdušje med ljudstvom pa je napeto in napoveduje revolt. Samo na demonstraciji opozicije pred dnevi je bilo tristo tisoč ljudi. Volitve, ki so bile pred štirinajstimi dnevi, so bile zlorabljene tako po odstotkih volilne udeležbe, ki je bila veliko manjša od uradne statistike, kot po strankarskih rezultatih. Prebivalstvo živi na robu revščine. Samo za primer: zdravnik zasluži 40.000 dinarjev,liter soka v tetra-packu pa stane že 2.000 dinarjev. Če ne drugo, bo ta stiska pripeljala do masovnih demonstracij in preobrata. V apokaliptični Sarajevo ne morete več. V aprilu, v usodnih dneh začetka morije, pa ste bili tam. Lahko poveste nekaj vtisov? Sarajeva seveda ne morem pozabiti. 4. aprila smo iz Beograda odleteli v Sarajevo. Nastanili smo se v hotelu Holiday-In. Tam pa je imel svoj štab tudi vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič. V intervjuju za ORF nam je v angleščini dejal, da njegovi Srbi ne bodo začeli vojne v Bosni in Hercegovini. Takoj za tem je pristopil k nam njegov spremljevalec in nas vprašal, kaj nam je rekel. Odločno je zanikal njegovo izjavo in dejal, da se bodo udarili, ker da so Srbi v BiH ogroženi, in to od Muslimanov. Isti večer sva s Foltijem naletela na srbsko blokado v mestu. Vsi so bili popolnoma maskirani. Pregledali in pretipali so naju kot v kriminalki, ta čas pa sem za vratom čutil cev kalašnikovke. Na srečo so naju odpeljali v njihov center, kjer nas je eden Karadžičevih telesnih stražarjev prepoznal in naju osvobodil. Kak njihov mlajši borec bi naju lahko nekaznovano tudi likvidiral. Naslednji dan se je iz istega centra začelo streljanje na udeležence mirovne demonstracije. Tedaj sem v oddaljenosti nekaj metrov videl, kako je krogla odprla glavo mlademu dekletu. To me je strašno pretreslo. Skrivala sva se za drevesom, mimo naju pa so žvižgale krogle. Ker se je naslednji dan zbralo še več demonstrantov, pripeljali so se iz vseh krajev, sva s Foltijem sklenila, da bova demonstracijo posnela iz hotela. Tam pa sva padla v neposreden obračun med srbskimi ostrostrelci, ki so iz hotela streljali po ljudeh, in bosanskimi mupovci. Skoraj ceno življenja sva poskusila čimveč posneti. Bosanski specialci so naju odkrili in ko sva jim dopovedala, da sva od avstrijske televizije, so naju poslali posneti ostrostrelce, ki so bili že ujeti in so ležali na tleh. Najbolj strah pa me je bilo ob snemanju na trgu, ko se je v najino zavetje zatekla mati s 6 do 7-letnim otrokom. To mater in otroka sem v splošnem streljanju dobesedno s svojim telesom varoval na poti do zaklonišča v našem hotelu. Srh mi je šel po hrbtu in mrzel pot me je oblival. K sreči nas ni zadelo. Kako ste se umaknili iz sarajevskega pekla? Najprej smo se morali preseliti v hotel Bristol, naslednji dan pa smo z zadnjim avtobusom, ki je še peljal proti Beogradu, odpotovali. Med potjo so nas večkrat ustavile srbske patrulje. Ob eni takih kontrol so nam že pobrali potne liste in ne vem, kako bi se končalo, če ne bi prav v tistem trenutku v avtobusu odkrili Albanca s Kosova, ki so ga takoj izvlekli iz avtobusa, nas pa spustili naprej. Potniki so pravili, da ta Albanec ni več živel pol ure... Hvala lepa! Medtem sta Folti Čertov in Robi Sitter spet s kamero v Beogradu, mi pa bomo skoraj vsak dan gledali njune posnetke s komentarjem Veronike Seirer. Naj jim bo srečno v osjem gnezdu, kjer vsak dan bolj vre, zaželimo jim, da nam iz Beograda poročajo tudi o bolj veselih ali pa vsaj nekrvavih dogod-Jože Rovšek < V Hunanu stotine političnih jetnikov zapornike v zaporih in delovnih taboriščih zlorabljajo in mučijo, med drugim pa naj bi jih mučili tudi z električnimi PEKING. (STA, dpa) - V južnokitajski provinci Hunan je že od leta 1989 v zaporih ali delovnih taboriščih 500 pripadnikov tamkajšnjega demokratičnega gibanja, je zapisano v poročilu, ki ga je v Pekingu objavila organizacija za varstvo človekovih pravic Asia Watch. Po podatkih organizacije, ki se sklicuje na pričevanje pobeglega voditelja študentskega gibanja, politične palicami. V provinci Hunan je v preteklosti delovalo zunaj Pekinga najbolje organizirano demokratično gibanje na Kitajskem, združevalo pa je študentske organizacije in različne neodvisne sindikate. Leta 1990 so, po nekaterih podatkih, oblasti zaprle več kot 1000 oseb. Japonsko-rusko vesoljsko sodelovanje TOKIO. Japonska in Rusija bosta sodelovali pri vesoljskih projektih, so sporočili tokijski vladni krogi. Državi bosta v začetku julija podpisali pogodbo o prodaji ruske vesoljske tehnike Japonski in približno 20 skupnih vesoljskih projektov. V slednjih med drugim načrtujejo razvoj novih raket, satelitov in delovnih postaj za vesoljsko postajo Mir. Albanija in Turčija sklenili varnostni pakt TIRANA. (STA, dpa) - Turčija Albaniji odobrila Kot je povedal predsednik agencije za vesoljske polete Jurij Koptev, je Rusija ponudila japonski tehnologijo vesoljskega plovila Buran in vesoljske tovorne ladje Energija, zanima pa se za uporabo visoko specializirane japonske elektronike. Azijska velesila je bila glede politike vesoljskih poletov doslej odvisna od ZDA. Albanija in Turčija sta sklenili varnostni pakt, ki sta ga podpisala turški ministrski predsednik Sulejman Demi-rel in albanski predsednik Šali Berisha, je sporočila Albanska tiskovna agencija (ATA). Oba politika sta se tudi dogovorila za povečano gospodarsko sodelovanje med obema državama, podpisala pa sta tudi vrsto protokolov, na osnovi katerih bo posojila in humanitarno pomoč v višini 50 milijonov ameriških dolarjev. Demirel je Albaniji obljubil tudi pomoč v primeru, če bi prišlo do vojaških spopadov na Kosovu. „Če se bo karkoli zgodilo na Kosovu, bomo mi na vaši strani,“ je pojasnil Demirel na albanski televiziji. Demirel je prvi turški predsednik vlade, ki je obiskal Albanijo. F. Mitterrand: Tudi deset držav je lahko Evropska unija PARIZ. (STA, dpa) - pogodbe. Tako sta se dogo- Francija se bo odločno zavzemala za ustanovitev Evropske unije, v kateri bi bilo lahko tudi manj kot dvanajst članic, če bi to bilo potrebno in če bi nekatere države želele izstopiti. Predsednik Francois Mitterand je povedal, da bodo Unijo ustanovili ostali partnerji „brez novih pogajanj ali sprememb“, če katera izmed držav Evropske skupnosti ne bi ratificirala Maastrichtske vorila z nemškim zveznim kanclerjem Helmutom Kohlom v La Rochellu. „Česar ni mogoče uresničiti z dvanajstimi, je mogoče z enajstimi, in če tudi z enajstimi državami ne bo šlo, samo z desetimi“, je rekel Mitterrand. Kandidatki za ES, Švedska in Finska, se bosta Uniji lahko pridružili le, če bosta podpisali Maastrichtsko pogodbo. Koliko tisoč takih lukenj so povzročile smrtonosne rakete? V vojni v BiH že vec kot 7.000 mrtvih SARAJEVO. (STA, Hina) V Bosni in Hercegovini je po podatkih kriznega štaba v času vojne umrlo več kot 7.000 oseb, ranjenih je bilo okrog 22.000, na begu pa je več kot 1.300.000 oseb. SLOVENSKI HEUTE I Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK Einsprachiger Inspektor für 37 zweisprachige Volksschulen? „Mehrheit - Minderheit — eine gegenseitige Bereicherung „SLO“-Aktion Slowenien wird seit dem 14. Jänner 1992 auch von Österreich als souveräner Staat anerkannt. Seit diesem Zeitpunkt sind bereits Monate vergangen, doch wenn man auf Autobahnen, Bundesoder Landesstraßen in Grenznähe fährt, muß man feststellen, daß sich die Unabhängigkeit Sloweniens auf den Straßen-, Hinweisschildern noch immer nicht bemerkbar gemacht hat. Im zuständigen Ministerium in Wien, aber auch im Straßenbaureferat des Landes hat man offensichtlich die Zeichen der Zeit noch nicht erkannt, daher hat Kärntens Landeshauptmann Dr. Christof Zernatto auf der Karawankenautobahn bei St. Ni-klaus in einer symbolischen Überklebeaktion unter der Devise „SLO“ statt „YU“ auf die nicht mehr der politischen Landkarte Europas entsprechenden Hinweisschilde aufmerksam gemacht. Slovenski vestnik čestita! Gospodu Hanzeju Zecu iz Kršne vasi za god; gospe Johanni Trunk, p.d. Sternovi mami iz Podkraja pri Pliberku za rojstni dan in god; gospe Mariji Olip p.d. Vrtnikovi mami iz Sel za 80-letnico življenja; gospe Hermini Rohner iz Celovca za jubilejno obletnico; gospe Emi Paulitsch z Obirskega za osebni življenjski praznik; gospodu Alojzu Polovšku za god. gospodu Hanziju Pečniku iz Podjune za osebni praznik; gospe Anni Korpitsch iz Kršne vasi za osebni praznik; gospe Mariji Hribernik iz Gluhega lesa za življenjski jubilej; gospe Hildi Dohr iz Šmar-kež za 60. rojstni dan; gospe Mariji Schloissnig iz Velikovca za 80.obletnico življenja; gospodu Folteju Miklaut- zu iz Lepene pri Železni Kapli za hitro okrevanje po težki operaciji; gospodu Lojzetu Dolinarju iz Spittala ob Dravi za 79. rojstni dan; gospodu Hanziju Furjanu iz Sel za 70. rojstni dan; gospodu Alojzu Malleju iz Borovelj za 60-letnico; gospe Mariji Wrulich iz Celovca za 75. rojstni dan. Če bi ob življenskem jubileju radi s čestitkami razveselili Vaše najdražje, prijatelje in znance, nas pokličite po telefonu, številka 0463/514300-50, vsak ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Čestitke objavljamo prezplačno! Wenn es nach dem Willen des Kollegiums des Landesschulrates für Kärnten gehen sollte, wird der neue Bezirks-schulinpektor für den Bezirk Völkermarkt/Velikovec über keine Qualifikation aus Slowenisch verfügen. Im Dreiervorschlag scheinen nämlich nur einsprachige Kandidaten auf, obwohl sich auch Kandidaten mit Slowenisch-Quali-fikation um die Position beworben hatten. Der Vorsitzende des Zentralverbandes slowenischer Organisationen, Dr. Marjan Sturm, hat in einem Schreiben an Bundesminister Dr. Rudolf Schölten nunmehr festgestellt, daß der Dreiervorschlag im Punkt Slowe-nisch-Qualifikation nicht den objektiven Erfordernissen entspricht und daher ersucht, diese Tatsache bei der endgültigen Bestelltung auch zu berücksichtigen. Die Qualifikation aus Slowenisch für die Funktion des Bezirksschulinspektors im zweisprachigen Bezirk Völkermarkt/Velikovec erscheint dem Zentralverband unumgänglich, da 37 von insgesamt 38 Volksschulen im Neues Europa-Buch Im Rahmen der laufenden Europa-Informationsinitiative ist soeben das Europa-Buch erschienen. Es handelt sich bei dem Titel „Das Buch - Europa von A-Ž“ um die erste umfassende Publikation der Europa-Informationsinitiative. Das im handlichen Taschenbuchformat verlegte Buch hat 180 Seiten Umfang und erscheint in einer Startauflage von 100.000 Stück. Es kann kostenlos über das Europa-Telefon des Bundeskanzleramtes (0660/6363 zum Ortstarif bestellt werden. Vom 28. bis zum 31. Mai hat der „Europäische Schriftstellerkongreß“, dem alle Berufsvertretungen der Schriftsteller der EG, der Länder des EWR und inzwischen auch einiger Länder aus den ehemaligen Oststaaten angehören, zum elften Mal getagt. Tagungsort war Madrid, zu den wichtigsten und aktuellsten Beschlüssen dieses Kongresses gehört auch eine Erklärung zur Situation im ehemaligen Jugoslawien. Der 11. Europäische Schriftstellerkongreß fordert darin alle Schriftsteller des ehemaligen Jugoslawiens dringend auf - mögen sie sich als Jugoslawen, Serben, Kroaten, Slowenen, Moslems oder sonst einer Nation zugehörig betrachten - ihre Bezirk im Geltungsbereich des Minderheitenschulwesens liegen, an allen Hauptschulen des Bezirkes Slowenischen als Gegenstand unterrichtet wird und der Bezirk Völkermarkt/Velikovec als Grenzbezirk für grenzüberschreitende Aktionen im Schulbereich wesentliche Akzente im Sinne einer interkulturellen Erziehung setzen könnte. Seit rund zwei Jahren beschäftigt sich das Zentrum für Schulversuche und Schulentwicklung in Klagenfurt/Celo-vec mit dem Problemen von Kindern mit nichtdeutscher Muttersprache in österreichischen Schulen. Unterrichtsbegleitende Materialien werden dabei in eine Vielzahl von Sprachen (z.B. Spanisch, Arabisch, Türkisch, Rumänisch etc.) übersetzt. Dr. Dieter Antoni, der Leiter des Zentrums ist bemüht, die Arbeit in diesem Bereich auf sein international anerkanntes Niveau zu heben. Dr. Antoni: „Angesichts der Tatsache, daß rund 67.000 Kinder mit nichtdeutscher Muttersprache österreichische Schulen besuchen, ist es notwendig, die pädagogische Situation unter den Geschichtspunkten von Integration, Regionalisation und Autonomie zu verbessern. Im Sinne des interkulturellen Lernens ist selbstverständlich auch der Förderung der deutschsprachigen Kinder unter den erschwerten Bedingungen besondere Beachtung zu schenken.“ Wie Antoni mitteilte hat das Zentrum Kontakte zur Universität aufgenommen, um die Vorhaben in Zusammenarbeit mit der universitären „Deutsch-als Fremdspra- Stimme kompromißlos für die Sache des Friedens und gegen den Krieg zu erheben und sich ausdrücklich Zusammenleben und eine friedliche Zusammenarbeit zwischen allen Völkern auf dem Gebiet des ehemaligen Jugoslawiens zu erkären sowie gegen jegliche nationalistische Propaganda, von welcher Partei oder Seite auch immer, aufzutreten. „Wir fordern die serbischen, kroatischen und aller anderen Behörden und Instanzen innerhalb der Grenzen des ehemaligen Jugoslawien dazu auf, die Freiheit der Meinung zu gewährleisten und allen Bürgerinnen und Bürgern auf ihren jeweiligen Territorien die vollen Bürgerrechte zu garantieren“, heißt es in der Madrider Erklärung. Die Diskussion über die Beziehung zwischen Mehrheit und Minderheit unter dem Aspekt, daß diese Beziehung nicht durch Nachteile für beide Gruppen geprägt ist, kann nur in einer Atmosphäre der Entspannung geführt werden. In Kärnten scheinen nach leidvollen Auseinandersetzungen die Voraussetzungen für die Diskussion über das Thema „Mehrheit und Minderheit -eine gegenseitige Bereicherung?“ gegeben zu sein. Dies ist unter anderem auch die Auswirkung einer zunehmend positiveren Grundeinstellung der KSZE zum Ausdruck kommt. Im Sinne des Generalthe- che-Entwicklung“ zu realisieren. Bei der vom 1. bis 3. Juni stattgefundenen Expertentagung in Klagenfurt wurde ein Zwischenergebnis des Forschungsprojektes „Interkulturelles Lernen und Sprach-erwerb“ vorgelegt. Der Zweitsprachenunterricht - ausgenommen die Minderheitenschutzgesetze -ist in Österreich bisher Ländersache. Es existieren verschiedene Unterrichtsmodelle, deren Effektivität noch nicht ausdiskutiert wurde. Den in Klagenfurt tagenden Experten bot sich die Möglichkeit, aus der bisher ungeordneten Vielfalt die bestmöglichen Lösungen herauszufiltern. Allein in Kärnten werden 1500 ausländische Kinder in zwölf verschiedenen Sprachgruppen unterrichtet. Fachschule für Sozialberufe Die Fachschule für Sozialberufe II, Viktringer Ring 36, 9020 Klagenfurt; Tel.: 0463/511404-0*, bietet ab Herbst wieder Ausbildung für Alten- und Pflegehilfe sowie Behindertenpädagogik an. Fachschule für Altendienste und Pflegehilfe: Zweijährige Ausbildung, Aufnahmealter: 18 Jahre, abgeschlossene Pflichtschule, Eignungsgespräch. Lehranstalt für heilpädagogische Berufe: Dreijährige Ausbildung, Aufnahmealter: 17 Jahre, abgeschlossene Pflichtschule, Aufnahmeseminar, sozialberufliche Vorbildung erwünscht. Die Fachschule für Sozialberufe I des Kärntner Caritasverbandes sucht für das Schuljahr 1992/93 Lehrberufe in Klagenfurt und Umgebung. Wir suchen Familien mit Kleinkindern, die es Schülerinnen der Fachschule für Sozialberufe ermöglichen, Leben und Aufgaben innerhalb eines Haushaltes kcnnenzulernen. Die Schülerinnen sind drei Halbtage in der Woche dem Lehrhaushalt zur Betreuung zugeteilt. Hausfrauen, die gerne eine Schülerin/einen Schüler betreuen möchten, können sich schriftlich oder telefonisch an die Fachschule für Sozialberufe I, Viktringer Ring 36, 9020 Klagenfurt, tel. (0463) 567 29 - 0, wenden. mas des Volksgruppenkongresses 1992 sollen vor allem Repräsentanten der Kultur-und Erwachsenenbildungsinstitutionen der Mehrheitsbevölkerung und der slowenischen Volksgruppe die gefällige Formel „gegenseitige Bereicherung“ kritisch hinterfragen. Angesichts der großen Veränderung in der politischen Landschaft Europas, des umfassenden Einigungsprozesses und der lebhaften Diskussion über die Perspektiven der vielen Sprachen und Kulturen in einem geeinten Europa sollen selbstverständlich auch Kärnten und Österreich übergreifende Aspekte des Generalthemas behandelt werden. So wird - wie der Veranstalter hoffen - auch der dritte Kongreß „Volksgruppen in Europa“ des Landes Kärnten am 21./22. Oktober 1992 in Klagenfurt/Celovec zu einem Forum der freundschaftlichen Diskussion über Möglichkeiten und Wege zur Verbesserung der Beziehung zwischen Mehrheit und Minderheit werden. 1137 Maturanten am BG und BRG für Slowenen in Klagenfurt Am Bundesgymnasium und Bundesrealgymnasium für Slowenen in Klagenfurt/ Celovec legten 35 von insgesamt 37 angetretenen Kandidaten erfolgreich die Reifeprüfung ab. Mit der diesjährigen 30. Matura hat sich die Zahl der Maturanten am BG und BRG für Slowenen, welches heuer sein 35. Bestandsjahr feiert, auf 1137 erhöht. Mit Auszeichnung maturierten Emil Kelih, Gregor Koder, Monika Korotaj (8.A. - Klassenvorstand Franc Krištof), sowie Konstantin Česnovar, Andreja Kumer und Tatjana Malle (8.B. - Klassenvorstand Mag. Mirko Laussegger). Gemischter Chor „Danica“ feierte 80-Jahr-Jubiläum Mit einem würdigen Jubiläumskonzert beging am vergangenen Wochenende der gemischte Chor „Danica“ des gleichnamigen slowenischen Kulturvereines in St. Primus/ Šentprimož sein 80-Jahr-Ju-biläum. Zum Konzert hatten sich namhafte Persönlichkeiten, darunter Vertreter beider zentralen Kulturorganisationen der Kärntner Slowenen, eingefunden, die das Wirken des Chores, der aus gegebenem Anlaß auch mit der Gallus-Urkunde ausgezeichnet wurde, würdigten. Im Mittelpunkt der Feierstunde im Kulturhaus in St. Primus/Šentprimož stand ferner Chorleiter Hanzi Kežar, der den Chor seit dem Jahre 1950 führte und nunmehr in jüngere Hände (Stanko Pol-zer) übergab. Schriftsteller gegen den Krieg Wege zum interkulturellen Lernen IKARUS pred novo premiero V petek bo plesno gledališče Ikarus predstavilo svojo novo krstno izvedbo Materinska ljubezen II. To bo prva predstava po vrnitvi vodje in koreografa Zdravka Haderlapa z izpopolnjevanja v Nemčiji in po sodelovanju z znamenitim koreografom Johannom Kresnikom v Braziliji. Tokratno predstavo Zdravko imenuje koreografski teater in napoveduje, da bo gibalno in izpovedno zelo močna, prav šokantna. Predstave v Celovcu bodo v Volkshausu ob Südbahngürtlu blizu železniškega kolodvora v petek, 26., soboto 27., nedeljo, 28., ponedeljek, 29., torek, 30. junija, in sredo, 1. julija, vsakič ob pol devetih zvečer, 2. julija bodo nastopili v gledališču Glej v Ljubljani, za 8. julij pa so dogovorjeni v Šentjanžu v Rožu. Ker dvorana v „Ljudskem domu“ sprejme le sto gledalcev, organizatorji priporočajo rezervacijo vstopnic na tel. 0463 310 389. 28. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Po enem letu se spet oglašamo mladi filmski ustvarjalci iz Mladinskega doma. Takrat smo Vam obljubili, da se bomo oglasili, ko bo spet kaj novega. No, in sedaj je nastopil ta trenutek. Sloveni Gradec tudi sejemsko in obrtno mesto Prežihov Voranc (naslednje leto bomo praznovali stoletnico njegovega rojstva) je zares nekje napisal, da je Slovenj Gradec kot prelep kraj tudi najstarejše mesto na Slovenskem. To nam seveda dokazuje, da kot pisatelj ni bil tudi zgodovinar, gotovo pa je bil odličen poznavalec družbenih razmer svojega časa. TRIBUNA BRALCEV Je slovenska politika na Koroškem zaspala? Že nekaj časa se zdi, da se slovenski centralni organizaciji v Celovcu vrtita v krogu. NSKS se že dalj časa zaman prizadeva za prestrukturiranje zastopstva koroških Slovencev in Slovenk, ZSO pa išče nove poti v multikulturnosti in tozadevno pripravlja nov program. Nočemo vrednotiti niti ene niti druge organizacije. Opažamo pa, da imata obe nekaj skupnega, česar nikakor ne moremo odobraviti: ob vsem svojem trudu za globalne spremembe zanemarjata dnevno politiko. Slovenščina na Koroškem še zdaleč ni enakovrednen jezik, primanjkuje nam dvojezičnih napisov na vseh koncih in krajih, ni dvojezičnih obrazcev, ni dvojezičnih izkaznic; dvojezične otroške vrtce lahko preštejemo na eni roki; ureditev šolstva je nadvse pomanjkljiva (naj omenimo le imenovanja ravnateljev na dvojezičnih šolah ali znanje slovenščine učiteljev na teh šolah); imamo pol ure tedensko televizijske oddaje in slabo uro dnevno radijskega programa, kar nam ne sme in ne more zadostovati. Centralni organizaciji pa nimata ničesar drugega v glavi kot spremembo struktur. Pri tem se predvsem NSKS sklicuje na t.i. „bazo“. Sprašujemo se, koga, razen funkcionarjev, s tem mislijo. Prepričani smo, da je za večino koroških Slovencev in Slovenk važneje, da bodo imeli njihovi otroci možnost izobraževanja v materinščini in da bo ta njihova materinščina v rojstnem kraju enakovredna jeziku nemškega soseda, kot pa da bodo lahko vsakih nekaj let naredili križec pod ime Grilca ali Sturma. Od centralnih organizacij pričakujemo, da se spet močneje zavzemata za dnevnopolitična vprašanja ter da zadev, ki so očitno v prid narodni skupnosti, ne odklanjata samo iz razloga, ker jih druga organizacija zagovarja. Od pristojnih funkcionarjev zahtevamo jasna stališča k naštetim točkam. Čas je ugoden. Ne prespimo ga! Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju „Večina in manjšina -medsebojna obogatitev?44 O tem, posebej v današnji Evropi, vse bolj perečem vprašanju bodo stro-kovnajaki, politiki in kulturni ustvarjalci večinskega in manjšinskega' naroda razpravljali na 3. kongresu z naslovom „Narodne skupnosti v Evropi -Svoboda in mnogovrstnost“ 21. in 22. oktobra letos v Celovcu. Med referenti kongresa, ki ga prireja dežela Koroška, je tokrat veliko Slovencev, med njimi dv.sv. dr. Valentin lnzko, dr. Janko Malle, dr. Janko Zerzer, prof. Tomaž Ogris in pesnik mag. Janko Ferk, iz vrst večinskega naroda pa so svojo udeležbo že potrdili dr. Ernst Waldstein, Phillip Rauscher, Bernhard kraschl in drugi. V četrtek, 11. junija 1992, smo se z vzgojiteljico Anico Baša odpeljali v Ljubljano, kjer smo se v Moderni galeriji srečali z mladimi filmskimi ustvarjalci iz Slovenije. Mi smo se predstavili s petimi filmi kot edini predstavniki zamejstva. Zbralo se nas je veliko mladih z mentorji, kar dokazuje, da je tudi v Sloveniji ta dejavnost spet oživela. Najprej je bila informativna projekcija filmov, potem smo si ogledali prostore Televizije Slovenije in tako za trenutek pokukali v ta „čudežni svet“. Po kosilu smo se zbrali k projekciji izbranih filmov in podelitvi priznanj. V zanimivem razgovoru z žirijo pa smo zvedeli, kaj mislijo o naših filmih. Letos so prevladovali v glavnem video-filmi (razmerje je bilo 20 proti 9), kar pomeni nazadovanje na področju filmanja s filmsko kamero. Zelo malo je bilo animiranih filmov, čeprav domišljija, otroški pravljični svet, otroška neposrednost, duhovitost in Pogodba o pravni pomoči Koroški deželni glavar Christof Zcrnatto se je na sprejemu za javne tožilce iz Slovenije in Koroške zavzel za sklenitev pogodbe o pravni pomoči na področju kazenskega prava med Avstrijo in Slovenijo. Vodja koroškega ustvarjalnost najbolj zaživijo v likovni animaciji. Seveda je ustvarjanje te filmske zvrsti dolgotrajnejše v primerjavi z videofilmi in zahteva večjo angažiranost tako mladih ustvarjalcev kot tudi mentorjev. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da je žirija od 29 prispelih filmov izbrala kar 3 naše. Mirin film z naslovom „Buča“ je dobil 2 glasova, Markov „Igra“ in skupen „Hvala Riči“ pa po en glas. Na srečanju sta sodelovala še Peter s filmom „Herkules v New Yorku“ in Boris z video filmom „Ribe - naše veselje“. Naš trud je bil poplačan. S sklepom, da bomo še ustvarjali, in z željo, da bi nas tudi vi odrasli pri tem podpirali in spodbujali, smo se v večernih urah srečno vrnili v dom. Nasvidenje! Peter Traun, Mira-Mateja Trampusch, Marko Kuežnik, Boris Brumnik in vzg. Anica-filmski ustvarjalci Mladinskega doma tožilstva Erwin Grimschitz je opozoril, da ima Avstrija že vrsto let takšne sporazume z Nemčijo, Švico, Francijo, Italijo in Lichtensteinom. S to pogodbo bi bil mogoč neposreden stik med državnima tožilstvoma Slovenije in Avstrije, ki zdaj poteka preko obeh ministrstev za pravosodje. Toda z omenjeno trditvijo tudi ni bil daleč od resnice, sploh ne, če zgodovino Slovenj Gradca povežemo z rimljanskim Colatiem. Sicer pa Bogo Grafenauer v Zgodovini Slovencev (1979) navaja, da je Slovenj Gradec postal deželno knežje mesto že 1267. leta, torej celo pred Celovcem (1279). Kot mesto se je razvijal nekako vzporedno z drugimi koroškimi mesti, kar seveda povezujemo s tem, da je bil sestavni del Koroške vse do leta 1407, takrat pač kot Windischgratz, vendar Primož Trubar že leta 1577 zapiše ... v Slovenjskim Gradci... K mestni zgodovini poleg sodobne in finančne oblasti že od nekdaj spadata tudi obrtna in sejemska dejavnost. Najstarejša znana imena slovenjgraških obrtnikov izvirajo iz 14. stoletja, pričetek sejmarstva pa mestni zgodovinarji postavljajo v leto 1454. Od takrat so sejmi potekali redno vsako leto na pravokotnem podaljšku glavnega mestnega trga proti mestni cerkvi. To pa je prostor, ki je s svojo preglednostjo in širino še posebej primeren za obrtno proizvodnjo in prodajo na licu mesta. V novejšem času to tradicijo mesto obuja z znanimi prireditvami „odprtih mestnih vrat“, v širšem smislu pa v ta okvir sodi slovenska in mednarodna razstava domače in umetne obrti. Tovrstne razstave potekajo v Slovenj Gradcu od leta 1977 približno vsako drugo leto z udeležbo držav, povezanih v združenje Alpe-Jadran. Letošnjo - deveto po vrsti ( v vseh prostorih galerije) so namenili tudi počastitvi pet- Na dnevnem redu občinske seje v Kotmari vasi v torek, 16. junija 1992, je bilo šest točk. V bližnjem času bo treba asfaltirati nekaj poti. Dela na Ročici in v Kotmari vasi (Blumenweg) bo opravilo podjetje AG f. Bauwesen (najcenejša ponudba). Asfaltiranje poti na Prebije bo treba še enkrat razpisati. Kanalizacijska dela na Ilovju napredujejo. Priključeno bo celo naselje. V programu slovesnosti ob 850-letnici Kotmare vasi bo vrsta prireditev, v soboto, 4. julija, bojo odprli prizidek ljudske šole. V ponedeljek, 13. julija, je bil na deželni vladi pogovor zaradi denarne podpore. Občina bo dobila 3,850.000 šilingov; 1,7 , milijona je stote obletnice rokodelskega in tržnega patenta cesarja Friderika III. (iz leta 1492). Razstavo so pripravili in omogočili slovenska obrtna in gospodarska zbornica in kar pet slovenskih ministrstev (tudi tisto za kulturo), vsebinsko zasnovo pa je prispeval narodopisni inštitut za raziskave in uveljavljanje slovenske kulturne dediščine s filozofske fakultete na univerzi v Ljubljani, kar še dodatno potrjuje pomembnost te prireditve. Profesor s te fakultete dr. Janez Bogataj je za razstavni katalog napisal celovit prispevek s tega področja tako z zgodovinskega kot vsebinskega vidika. Na razstavi je sodelovalo okrog 300 obrtnikov in obrtniških delavnic iz Italije, Madžarske, Avstrije in Nemčije, največ pa seveda iz Slovenije. Dr. Bogataj sije njen delež zamislil kot potujočo razstavo po drugih državah za predstavitev lesnih, kovinskih, steklenih in tekstilnih izdelkov. Vsi po vrsti so izoblikovani in narejeni torej z namenom, da drugim deželam omogočijo vpogled v tovrstno slovensko izvirnost in samobitnost. V prikaznem razstavnem okviru je bil še posebno opazen prispevek osnovne šole iz Mislinje oz,, njenega narodopisnega krožka. Z raziskovalnimi nalogami, izborom starih izdelkov in videofilmi so prikazali zgodovino mislinjskega kovaštva in Zoisovega fužinarstva, steklarstva na Glažuti in gozdarstva z izdelavo oglja ter tako rešili pred pozabo marsikateri zgodovinski drobec. Franček Lasbaher namenjenih za ceste in poti, milijon za popravilo ljudske šole, pol milijona za otroški vrtec, 300.000 za praznovanje 850-letnice Kotmare vasi, 150.000 za gasilski dom na Vrdeh, 200.000 pa za okolje (občina mora dokazati izdatke v višini 40.000 šilingov). Po koncu dnevnega reda je župan prebral predloge; EL predlaga, naj občina z župnijskim svetom uskladi podporo beguncem iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine in naj poskrbi za asfaltiranje vezne poti med Čahorčami in šmarješko potjo. SLOVENSKI VESTNIK 3,8 milijona šilingov deželne podpore za občino Kotmara vas! Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, v gostišču Pogovor ob malici z dr. Petrom Ambrozyjem- Delovna skupnost 25.6. Niemetz Vabljeni so zastopniki slovenskih in dvojezičnih „Avstrijske narodnosti 19.00 naPlešivcu kulturnih društev ter iniciativ in drugih ustanov? vSPÖ“ Četrtek, v Modestovem 25.6. domu 9.00/10.00/ v Celovcu 11.00 „Valentin“ (I. Schweighofer) nastopa skupina „Theater im Kürbis“, Wies/Štajerska Četrtek, 25.6. 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli Zaključni letni koncert glasbene šole Glasbena šola na Koroškem; SPD „Zarja“, SPD „Valentin Polanšek“ Petek, 26.6. 20.00 vKSŠŠ na Dunaju Film o štajerskih Slovencih, režija: Franz Ferdinand KSŠŠ/Dunaj Petek, 26.6. 17.00 v kulturni sobi stare šole Lutkovna predstava Pekarna Mišmaš (Svetlana Makarovič) - nastopajo: Lutke KPD Šmihel SPD „Bilka" Bilčovs Petek, 26.6. 21.30 na univerzi v Celovcu Univerzitetni ples 1992 - otvoritev plesna šola Nora Makh Univerza Celovec Petek, 26.6. 20.30 v Volkshaus, Südbahngürtel 24, v Celovcu Praizvedba „Materinska ljubezen II“ Plesni teater IKARUS Petek, 26.6. 20.00 vKSŠŠ na Dunaju Film o štajerskih Slovencih režija: Franz Ferdinand KSŠŠ/Duna] Sobota, 27.6. 15.00 v šoli v Šentrupertu pri Velikovcu Zaključna prireditev in ogled šolskih izdelkov Strokovna kmetijsko gospodinjska šola Sobota, 27.6. 20.30 pri Korenu v Kajzazah Praznik slovenske mladine - za ples igra. ansambel „Rubin“ Mlada EL Soboto, 27.6. 20.00 pri Cingelcu na Trati Kresovanje - za ples igra znani Ansambel Lojzeta Slaka SPD Borovlje Nedelja, 28.6. 20.00 v ljudski šoli v Globasnici Koncert-nastopajo: MePZ „Peca“, MoPZ „Trta“, otroška folklorna skupina SKD Globasnica SKD Globasnica Nedelja, 28.6. 10.00 v Schloßparku v Železni Kapli Nova maša novomašnika Ozioma iz Nigerije in srebrna maša župnika Poldeja Zundra - glavni mašnik: monsignore dr. Andrej Kajžnik župnija Železna Kapla Nedelja, 28.6. 14.00 pri Peršmanu v Podpeci Srečanje demokratov in antifašistov - kulturni spored Zveza koroških partizanov Nedelja, v šoli 28.6. v Šentrupertu 14.00/16.00 pri Velikovcu Ponovitev zaključne prireditve in ogled šolskih izdelkov Strokovno kmetijsko gospodinjska šola Torek, 30.6. 19.30 v občinski hiši vškocijanu Javna seja občinskega sveta Občina Škocijan RAZSTAVE CELOVEC - Deželna galerija - Boeckl, Weiler, Hollegha, Krawagna -Narava/abstrakcija (do 5. 7.) - Galerija Carinthia - Susanne Krawagna (do 27. 6.) - Rudniški muzej, Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10) - Mohorjeva knjigarna - Stana Lušnic-Arsovka (Slovenj Gradec), slike (do 3. 7.) - Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Miinstra (do 30. 9.) Kärntner Sparkasse, Waidmannsdorf (Otoče), - „Impressioni ita-liane“, akvareli Simona Veratschniga TINJE - Galerija Tinje - Nicolette Dermota (do 13. 7.) PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26.10., od ponedeljka do petka 10-18, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9-12). Prijave za skupine: turistični urad (Verkehrsamt), telefon 04227/2600-31 ali 41. ŽELEZNA KAPLA - Peršmanov muzej - vsak dan od 8. do 18. ure, razen ob ponedeljkih MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.) BEGUNJE - Galerija Avsenik - Lujo Tabor, akvareli 1988 -1992 SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Dušan Filipič, Odsevi 1991 (do 11.7.) Zaključni koncert in nastopi glasbene šole Zaključni letni koncert glasbene šole bo v četrtek, 25. junija 1992, ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli. Sopriredite-Ija sta SPD „Zarja“ v Železni Kapli in SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem. Javni nastopi po oddelkih: Oddelek Mohorjeva II: v sredo, 24. 6. 1992, ob 16. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Modestov dom: v sredso, 24. 6. 1992, ob 19. uri v Modestovem domu Oddelki Šentprimož, Dobrla vas in Žitara vas: v sredo, 24. 6. 1992, ob 19.30 uri v kulturnem domu v Šentprimožu Oddelek Mladinski dom: v petek, 26. 6. 1992, ob 19.30 uri v Mladinskem domu Oddelek Bilčovs: v torek, 30. 6. 1992, ob 19.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu Oddelka Šmihel in Globasnica: v sredo, 1. 7.1992, ob 20. uri v farnem domu v Šmihelu Oddelka Pliberk in Vogrče: v četrtek, 2. 7. 1992, ob 19.30 uri v posojilnici v Pliberku Oddelek Šentjakob: v soboto, 4. 7. 1992, ob 16. uri v društveni sobi nad posojilnico Prisrčno vabljeni! Letovanje otrok v Poreču Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju sporoča, da bo letošnje letovanje v Poreču v času od 14. do 25. julija. Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2.100 šil. (vključno s prevozom). Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/514300/40. Koordinacijski odbor za letovanje vabi vzgojiteljice/vzgojitelje, ki naj se za sodelovanje prijavijo na isti naslov. Pavle Lužan1 ŽIVELO ŽIVLJENJE, LUKA »E Slovensko narodno gledališče „Drama“ iz Ljubljane gostuje na povabilo Slovenske prosvetne zveze od 25. do 28. junija z monodramo „Živelo življenje, Luka De“ v sledečih krajih: v četrtek, 25. junija, ob 20.30 v gostilni pri Gabrielu v Lesah; v petek, 26. junija, ob 20. uri v gostilni pri Tedlnu v Zgornjih Žama-njah; v soboto, 27. junija, ob 20. uri v gostilni pri Kovaču na Obirskem; v nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v gostilni pri Florjanu v Vogrčah; Igra gledališki igralec Polde Bibič SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgchcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/KIagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/KIagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Kegljanje Od 3. do 5. julija 1992 pri Kovaču na Obirskem. Petek, 3. 7., pričetek ob 14. uri; sobota, 4.7., pričetek ob lO.uri; nedelja, 5. 7., pričetek ob lO.uri in ob 19. uri finale in razdelitev nagrad. Prireditelj: SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem. Naročite in širite Slovenski vestnik Vaš list s formatom! Sreda, 24.6. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Pen-srečanje Bled Četrtek, 25.6. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 16.6. Narodnopisna oddaja (dr. A. Feinig) Sobota, 20.6. Od pesmi do pesmi - Od srca do srca Nedelja, 28.6. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Tone Opetnik) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 29.6. Pevska tradicija v Šentprimožu - 80 let zborovskega udejstvovanja Torek, 30.6. Partnerski magazin Srečanje maturantov slovenske gimnazije iz leta 1972 V soboto, 13. junija, popoldne so se maturanti 8.a razreda slovenske gimnazije iz leta 1972 zbrali po dvajsetih letih na prvem maturitetnem srečanju v kulturnem domu na Radišah. Vabilu nekdanjega maturanta, sedaj profesorja na slovenski gimnaziji v Celovcu, mag. Urbana Popotniga, ki je srečanje organiziral, so se razen dveh odzvali vsi maturanti. Prišli so: ljudskošolska učiteljica Marija Dlopst, Vida Einspieler, ljudskošolska učiteljica ravnateljica Erika Fera, ravnateljica Dvojezične trgovske akademije v Celovcu mag. Maja Amruš-Hoja, nameščenca Štefan Hudi in Bartolomej Lam-pichler, univerzitetna asistentka na slavističnem inštitutu v Gradcu, etnologinja in filmska igralka dr. Herta Lausegger, ljudskošolska učiteljica Jožefina Mitsche, bančna nameščenka na Dunaju Krista Mlečnik, Judita Müller, ljudskošolska učitlejica Matilda Novak, dipl. inž. Kristijan Ogris iz Spodnje Avstrije, učiteljica Matilda Oitzl, živinozdravnik dr. Peter Pavlič, ljudskošolska učiteljica Hilda Smrečnik, mag. Maria Wieser, profeso- rica na slovenski gimnaziji v Celovcu, sodnik dr. Walter Wutte in zdravnik dr. Franc Wutti. Pripotovali so iz raznih krajev južne Koroške , iz Gradca, Dunaja in Spodnje Avstrije. Pridružilo se jim je še nekaj nekdanjih maturantov iz leta 1972 iz paralelnega 8.b razreda in nekaj profesorjev, ki so poučevali oba razreda. Dijake 8.a razreda so od 1.razreda dalje vzgajali Mohorjevi domovi, prevladovala so dekleta. Bilje prijeten razred in profesorji so radi prihajali vanj. Nekdanji maturanti in njihovi profesorji so ob prijetnem kramljanju dolgo v noč obujali spomine na pretekle skupne doživljaje. Sklenili so, da se bodo odslej srečevali vsako peto leto. Da se ne bi zgodilo, da ta ali oni ne bi več spoznal svojega nekdanjega sošolca oz. sošolke ali svojega učenca oz. učenke, kot se je zgodilo tokrat po dvajsetih letih. Nekateri so srečanje nadaljevali na domu dr. Antona Wutteja na Žihpo-ljah, ki je bil vseh osem let njihov razrednik. Na svidenje na naslednjem srečanju! Razrednik Seminar o mirovni vzgoji Center za kulturo miru iz Ljubljane, združenje učiteljev za mir ACLI-CEPAS iz Vidma in alternativno gibanje Alpe-Jadran iz Beljaka letos drugič organizirajo skupni seminar Alpe-Jadran o mirovni vzgoji. Namenjen je predvsem učiteljem iz Italije, Avstrije in Slovenije, sodelujejo pa tudi znanstveniki celovške in ljubljanske univerze. Seminar bo od nedelje, 19. julija, do sobote, 25. julija 1992 v Kopru, Dom učencev, Cankarjeva 6. Prijave so možne do 25. junija 1992 pri Slovenski prosvetni zvezi, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec (tel.: 0463/ 514300-20). Pri SPZ dobite vse podrobnejše informacije. Razstava Roberta Kropiunika v bilčovski Posojilnici-Bank Preteklo sredo je bila v stavbi bilčovske posojilnice otvoritev razstave umetniških del Roberta Kropiunika iz Celovca. Poslovodja Franci Krištof je pozdravil navzoče, med njimi tudi namestnika predsednika deželnega šolskega sveta Herberta Wür-schla, številne umetnike - prijatelje razstavljalca in tako številno publiko, da so zadnji morali ostati celo zunaj, ker v posojilnici ni bilo več prostora. Moški zbor Vaščani je pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča zapeli nekaj domačih pesmi. Na tihem se Robert Kro-piunik že dolgo ukvarja tudi z risanjem, sedaj pa se je končno odločil, da svoja dela predstavi javnosti . Roberta Kropiunika je predstavil njegov bivši sošolec na slovenski gimnaziji, svobodni umetnik Ernst Arbeitstein, ki je pred petimi leti tudi že sam razstavljal v Bilčovsu. Umetnik je za razstavo v Bilčovsu izbral nekaj domačih motivov. Na njegovih realističnih slikah hitro prepoznamo domačije in številne cerkve. Umetnik, ki se je rodil v Beljaku, je bil doslej bolj znan med športniki, saj si je kot nekdanji vrhunski koroški atlet in sedanji iskan trener ter športni pedagog ustvaril sloves. Rekorden obisk na otvoritvi je že pokazal, da Kropiu-nikov način slikanja nagovarja ljudi in da ima veliko ljubiteljev. Razstavljena dela si lahko ogledate vsak dan v poslovnem času posojilnice. M. Z. Robert Kropiunik 2. moštvo SŠK „Obir“ prvak v 3. razredu! Drugo moštvo šahovske ekipe SŠK „Obir“ iz Železne Kaple je v pravkar končanem prvenstu v 3. razredu B osvojilo naslov prvaka! Na sliki (z leve) igralci Wolfgang Moser, Manfred Topar, Mirko Pasterk, Harald Wolte in Hans-Christian Wolte, sekcijski vodja ravnatelj Johann Stoßier, tajnik SŠK „Obir“ dr. Gustav Brumnik ter predsednik mag. Mirko Oraže. Tudi iz uredništva SV iskrene .čestitke! Dunja Lukan in Christian Wolte peta na državnem prvenstvu! Velik uspeh Dunje Lukan (Slovenska športna zveza) in Hansa-Christiana Wolteja (SŠK „Obir“ Železna Kapla) na mladinskem državnem prvenstvu v šahu v Ampfl-vvangu na Zgornjem Avstrijskem. V skupini najboljših avstrijskih šahistk pod 16 let je Dunja Lukan s štirimi točkami iz sedem partij osvojila odlično peto mesto, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Hans-Christian Wolte pri fantih pod 16. Zbral je 4,5 točke. Šahistka SŠZ in dijakinja ZG in ZRG za Slovence v Celovcu ter član prve Šahisti Pirana pred Novo Gorico IDRIJA. - Po odigranem 13. krogu šahovskih srečanj šahistov štirih sosednjih držav so v vodstvu šahisti Pirana s 304 točkami iz 13 srečanj, slede: Nova Gorica 300 (13), ZSŠDI - Trst 212,5 (12), Tolmin 211.5 (7), SŠZ Celovec I. 209,5 (12) Dunja Lukan je s petim mestom na državnem šahovskem prvenstu za mladinke dosegla izreden uspeh šahovske ekipe SŠK ,',Obir“, ki obiskuje trgovsko akademijo v Velikovcu, sta s tema uvrstitvama dosegla najboljši rezultat med vsemi koroškimi tekmovalci, na tem državnem prvenstvu. Dunja Lukan je od sedmih partij izgubila le eno, remizi-* rala pa je tako z novo državno prvakinjo Schröckerjevo iz Štajerske kot tudi z viceprvaki-njo. Hans-Christian Wolte pa je novega državnega prvaka celo premagal! Rezultat obeh mladih šahistov potrjuje izredno kvaliteto šahovskega naraščaja v obeh slovenskih šahovskih klubih, oba pa sta z odlično uvrstitvijo že blizu kvalifikaciji za državno prvenstvo 1993. STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Ogled razstave: v soboto, 27. junija, od 14. ure v nedeljo, 28. junija, do 18. ure Kulturni spored: Peteje - pozdrav - igri: „Krst pri Savici“ in „Poštena deklica“ v režiji g. dekana mag. Petra Stickra - Ples sužnjev iz opere Nabucco Začetek prireditev: v soboto, ob 15. uri in v nedeljo, ob 14. in 16. uri Club tre popoli A-9020 Celovec I0.-Oktober-Str. 25/III Tel.: 9943/463/512528 Club tre popoli je društvo, ki se zavzema za sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. Že več let prispeva k sporazumevanju med narodi v tem prostoru s prireditvami, ki obravnavajo teme zlasti v zvezi s Koroško, Slovenijo in Furla-nijo-Julijsko krajino. Važna točka našega delovanja so tudi jezikovne počitnice v Sloveniji in Italiji. Letos želimo jih prirediti v Portorožu. Na sporedu so tečaj slovenščine za Italijane in nemško govoreče Avstrijce, tečaj nemščine za Slovence in Italijane ter tečaj italijanščine za Slovence in nemško govoreče Avstrijce. Tečaji bodo od nedelje, 9. avgusta 1992, do sobote, 22. avgusta 1992. Potekali bodo na podlagi metode „native Speaker“. To pa v štirih kvalifikacijskih skupinah za odrasle in mlade udeležence. Predvidena je tudi posebna skupina za otroke. Tečaji bodo od ponedeljka do petka in to po tri ure popoldne. Ostali čas je na razpolago za uživanje dopusta. Vse interesente prisrčno vabimo, da se udeležijo ponudbe Cluba tre popoli. Javite se lahko pri Stanetu ali Mariji Rajk, 61000 Ljubljana, Cesta na Brdo 129 (tel.: 061/ 268449 od 15. ure dalje); oba vam bosta tudi rada postregla s podrobnejšimi informacijami. Umrl Bert Sotlar Pred nekaj dnevi je slovensko gledališče izgubilo še enega velikega umetnika. V 72. letu starosti je umrl znani in priljubljeni igralec Bert Sotlar. V svojem umetniškem življenju je oblikoval neštete gledališke, radijske, filmske in televizijske vloge. Koroški slovenski gledalci pa se ga bodo najverjetneje najbolj zapomnili po nepozabni vlogi Dihurja v filmski upodobitvi Prežihovega Boja na požiralniku. Bert Sotlarje svojo umetniško kariero začel v beograjskem Jugoslovanskem dramskem pozorištu, kjer ga je že leta 1947 angažiral sloviti slovenski režiser Bojan Stupica. Od sezone 51/52 je igral v Sloveniji. Med neštetimi gledališkimi vlogami je upodobil tudi Matijo Gubca v Kreftovi Veliki puntariji. Igral je tudi v velikih vsejugoslovanskih filmskih projektih kot so bili Kozara, Sutjeska. Za svoje umetniško delo je bil leta 1974 nagrajen s Prešernovo nagrado, leta 1982 pa je prejel najvišje gledališko priznanje, Borštnikov prstan. SLOVENSKI VESTNIK-ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT So sodniki SAK že preprečili veHa podvig? Usoda SAK danes v rokah Braunaua: V Braunauu „mož v črnem“ minuto pred koncem tekme ni dosodil jasne enajstmetrovke in tako slovenskim nogometašem „izmaknil“ zasluženo točko, v Gradcu pa je sodnik v odločilni fazi tekme izključil najnevarnejšega napadalca SAK Manfreda Hoberja in s tem posredno prispeval k zmagi LUV. Ali sta pristranska sodnika SAK že preprečila vstop v drugo zvezno ligo, se bo pokazalo že danes v Braunauu na tekmi med domačim moštvom in LUV. Če Štajerci dosežejo najmanj neodoločen rezultat, je SAK dokončno izgubil tekmo za vstop, če pa zmaga Braunau, imajo slovenski nogometaši spet možnosti, saj igrajo zadnjo tekmo v soboto doma proti Braunauu! Trener in igralec SAK dr. Ivan Ramšak je v razgovoru za naš list optimističen, da je SAK kljub dvema porazoma proti Braunauu in LUV Graz še vedno v igri za podvig v drugo najvišjo avstrijsko nogometno ligo. „Sodniki so po iskušnjah zadnjih tekem očitno na strani domačinov“, je menil in hkrati zastavil ne le retorično vprašanje, zakaj se to ne bi zgodilo tudi na današnji tekmi v Braunauu. Toda tudi drugi argumenti dajejo slovenskim atletikom upanje, da zanje kvaflifika-cija le še ni končana: prvi je, da bi imeli Zgornjeavstrijci z zmago nad LUV celo najboljše možnosti za vstop v drugo zvezno ligo, saj bi jim potem v Celovcu zadostoval le neodločen rezultat, nadalje njihov način igre nikakor ne odgovarja igri in konceptu Štajercev. „In tudi obramba LUV ni najboljša“, je dodal trener SAK, čeprav se pri tem zaveda, da imajo štajerski tekmeci najnevarnejši napad med vsemi tremi ekipami. Tako v Braunauu (0:1) kot v Gradcu (2:3) pa je imel SAK tudi dobre možnosti za izenačenje rezultata, usodno pa je bilo, da so napadalci v odločilnih situacijah odpovedali oz. zapravili stoodstotne priložnosti. V Braunauu je bil „nesrečnež“ Adi Blažej, ki mu pet minut pred koncem iz sijajne pozicije ni uspelo premagati nasprotnikovega vratarja, v Gradcu pa prav tako napadalci niso izkoristili vrsto lepih priložnosti za izenačenje na 2:2. Ob koncu pa še nekaj matematike: SAK ima možnosti za podvig samo v primeru zmage Braunaua nad LUV. Če Zgornjeavstrijci zmagajo z 1:0, jih mora SAK v soboto premagati s tremi goli razlike, pri rezultatu 2:0 pa z dvema goloma itd. Vsak neodolčen rezultat Braunaua proti SAK - če danes dobi tekmo proti LUV - pa bi zgornjeavstrijskemu prvaku zagotovil vstop v 2. ligo! Rado Savič (na sliki proti LUV Graz) je bil v vseh kvalifikacijskih tekmah med najboljšimi igralci Trener in igralec dr. Ivan Ramšak še verjame v možnost za vstop v drugo ligo Lestvica 1. LUV Graz 3 2 0 17:4 4 2. SAK Celovec 31024:42 3. Braunau 21011:4 2 KVALIFIKACIJA ZA 2. ZVEZNO LIGO Braunau - SAK 1:0 (1:0) Braunau, 1500 gledalcev (od teh 300 navijačev SAK iz Koroške), sodnik inž. Kratzer (pristranski); postava SAK: Preschern; Savič; F. Sadjak (72. Blažej), Pappler, Kert (46. Čertov); Galo, M. Sadjak, dr. Ramšak, Hober, Lippusch, Urschitz. Rumeni kartoni: Čertov, dr. Ramšak, Urschitz. LUV Graz-SAK 3:2 (2:1) Gradec, 3000 gledalcev (od teh 600 navijačev SAK iz Koroške); sodnik Benko (pristranski); postava SAK: Preschern; Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz (25. Kert); M. Sadjak, dr. Ramšak, Galo, Lippusch, Urschitz (76. Blažej), Hober. Gola za SAK: Lippusch (32.) in M.' Sadjak (90.). Rumeni karton: M. Hober (prekršek); rdeči karton: M. Hober (kritiziranje). Že odigrane tekme: SAK - LUV Graz 2:0 (1:0), LUV Graz - Braunau 4:0 (3:0); Braunau - SAK 1:0 (1:0), LUV Graz - SAK 3:2 (2:1). Nadaljni spored tekem: sreda, 24.6./18.30 uri: Braunau -LUV Graz; sobota 27.6./18.00 uri v Trnji vasi: SAK -Braunau. 0D 27. 6. 00 17. 7.1992 POSPRAVLJAMO POHIŠTVO CENE ZNIŽANE "-60% Rdeči karton za izbrano pohištvo. Razstavni komadi do 60% cenejši. Dostava kot vedno brezplačna. PRI RUTARJU RAZPRODAJA NOVO V S*n,,l