ll r. PROSVETNI DE LIST DELAVCEV V Z G O .1 N O I Z O B R A Z E V A L N I B ZAVODIH LJUBLJANA, 31 .OKTOBRA LETO XVIII ST. 17 Naš učitelj in idejnost pouka Naša pedagoška in družbenopolitična javnost upravičeno ugotavljata, da je idejni vpliv ftašega učitelja premajhen. Le-to se odraža v naši mladini, ko za- pa se kaj praksi. To pomeni, da je treba tudi med učitelji, ki imajo razvito družbeno zavest in željo, da ures- Pušča osnovno in sredpjo šolo. ničujejo sodobne vzgojne smotre. Nezadostno izoblikovan odnos do razlikovati tiste, ki imajo ener-naše družbene skupnosti ter ne- gijo, da le-te lastnosti dopolnijo lasno usmerjena svetovnonazor- s strokovnim znanjem, in tiste, ska miselnost dokazujeta, da šola tega stremljenja nimajo. Sama Pi uspela dati ^tistega, kar zahte- družbena in moralna zavest še ne vajo socialistični smotri in sam m,ore roditi sadov v učnovzgojni ^akon o osnovni šoli. Zlasti malo praksi. Ali bolj jasno: učitelj, ki Is storjenega na tistih področjih, ima osnove v pravi meri, bo kjer učitelja zelo malo podpirajo osveščen, da bo svoje stro- 'zvenšolski dejavniki in kjer tudi kovno in pedagoško znanje izpo-Btarši ne odigrajo pri oblikovanju poinjeval. Ne moremo pa povsem Gladine pomembne vloge. Na naših osnovnih šolah je v glavnem 'e učitelj tisti, ki naj bi vzgajal v smislu sodobnih učnovzgojnih načel. Res je, da ga redkokdaj Podpirajo ostali izobraženci, ki bi Poleg družbenopolitičnih organizacij nadaljevali tisto, kar snuje hči tel j v šoli. Vendar moramo priznati, da hiora sloneti prva odgovornost na hči tel ju. Le njemu je ta naloga Zaupana; prav on ima v rokah hčni načrt ter je zadolžen poklic- hitro ostro maščuje v gledanostjo. Učnovzgojno delo opravljajo sicer po predpisanem učnem načrtu. Opravljajo morda tudi idejno in vzgojno funkcijo, vendar je njihovo vzgojno delovanje in idejnost pouka lahko le uradniško delo. Učenci v taki osebnosti kmalu začutijo učitelja, ki mu manjka osebne prepriča- -nosti. Kaj kmalu ugotovijo, da so mu sodobna vzgojna načela poklicna dolžnost, ki jo mora opravljati v interesu družbe. Še huje je, če to ugotove starši in javnost v šolski okolici. Učitelj se mora namreč tudi pred ljudmi v okolici šole »izda-učiteljem, ki se ti«, kdo je in kaj mu je osebni svojo razvito pedagoški smoter. Prilagajanje na zrelostjo, po-manifestira le USTVARJALNO KRITIČNO IN ZAVZETO Na plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti so razpravljali o programu sindikata v razdobju 1967-68 , za občo upravo in pro- simpatizirati z zadovoljuje le s družbemo-moralno sobno če se le-ta navzven — v javnost, ne pa pri učnovzgojnem delu v razredu! Pa poglejmo učiteljevo osebnost z drugega vidika. Mnogo jih je, ki so si uspeli pridobiti solidno strokovno znanje in predstavljajo v tem pogledu veljavo v učiteljskih kolektivih. Žal pa so med njimi učitelji, ki si premalo prizadevajo, da bi obogatili svoje V sredo, 18. oktobra t. 1. je bila v Domu sindikatov v bora tov. Vladislava Grčarja, Ljubljani druga plenarna seja republiškega odbora sindi- uslužbenega pred tem na sekre-kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Pod predsed- tariatu stvom tov. Slavka Bohanca so prisotni »ustvarjalno kritično račun, in izredno zavzeto« (takšna je bila ugotovitev enega izmed diskutantov) razpravljali o problematiki v družbenih službah, predvsem v zvezi s prvo točko dnevnega reda, ki se je glasila: »Sindikat kot organizirana družbena sila«. Po predsednikovem referatu je bil v obravnavi tudi predlog programa dela republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1967-68. (Ta program objavljamo z vsemi izpopolnitvami s te seje v današnji številki lista kot posebno prilogo.) s te konservativnost šolskega okolja . ... pokoplje učiteljevo dostojanstvo V razpravi so elani plenuma ijenje in njegov družbeni pomen. Tisti, izluščili kot poglavitne tri točke jasna stališča pa morajo biti iz-ki ima razvito sodobno usmerje- programa tiste, ki obravnavajo: delana in osvojena. To pa prina- vsak dan. Toda enotna, ho (ne le moralno) organizirati znanje je z družbenopolitično razmak učnovzgojni proces, ki bo hveljavljal smotre in naloge so- --------------------------------------- balistične vzgoje. Sklicevanje na iavenšolske dejavnike in na ostale intelektualce, ki bi morali pomagati pri idejnem vzgajanju, je htemeljeno šele tedaj, ko je uči-ielj neoporečno opravil svojo poklicno in družbeno nalogo. Lahko ^erjamemo, da idejne vzgoje ne ho, če je ne bomo uresničevali v šoli. i Učiteljev idejni vpliv — i neučinkovit? V svojem razmišljanju bi se 'elel predvsem ustaviti ob vzrokih, zakaj učiteljev idejni vpliv hi tako učinkovit, kakor pričakujmo. Včasih imamo ob tem ne-ksna ali vsaj neenotna stališča. ri>gosto iščemo vzroke pri pedagoških vodstvih šol. Res je, da so le-ta odgovorna za vzgojno učinkovitost šole, ne morejo pa jamčiti, da bo sleherni učitelj izmed 25- ali 50-članskega kolektiva hspešno opravil to poslanstvo. Lahko sicer trdimo, da večina hfiteljev to nalogo opravlja, hkra. b Pa lahko odločno priznamo, da ri ne opravljajo vsi dovolj uspeš, ho. Mislim, da moramo za svoja hgotavljanja upoštevati naslednje komponente: — kakšna je učiteljeva oseb-ha družbenopolitična predanost in Jhstna prizadetost, ko opravlja Vzgojno nalogo; , — kakšna je učiteljeva strokovnost in splošna razgledanost h*a določenem učnovzgojnem področju; — Kakšna je učiteljeva peda-?osko-didaktična sposobnost, ko interpretira idejno bogastvo uč-^ga gradiva. Vse navedene prvine moramo Poštevati, če hočemo nekoliko h^nčneje proučevati učiteljev hojektivni dejavnik pri idejni .hgoji. Nekako pavšalno bi po-hratakem lahko razporedili uči-v naslednje skupine: v druž. rilo predane in prizadevne, v ^gledane in strokovno sposobne ^r v skupino dobro pedagoško ^Posobljenih učiteljev. Za redke , 'telje lahko trdimo, da jih odli. Je le ena izmed navedenih iast-Qsti. Hkrati pa so učitelji, ki si-st. imajo te osebnostne značilno-vendar ne na ^i ravni, da nost in dovolj moralne zrelosti, bo odločno povedal, da je osebno predan današnji stvarnosti in znanstveni resnici. In ljudje v še tako nerazvitem okolju in zastareli miselnosti bodo spoštovali njegovo odločno voljo. Učitelj, ki skuša odigrati nekako (Nadaljevanje na 3. strani) družbeni dogovor o osnovah in merilih za vrednotenje dela zdravstvene službe, šolstva, kulturne dejavnosti, državne uprave in pravosodja; samoupravljanje v družbenih službah in pa zaščitno viogo sindikata. Te tri na-nejasno, loge bodo morale biti osnova dela tako republiškega odbora sindi- ša novi — po mnenju članov ple-: numa — eden najboljših programov dela, kar smo jih sploh imeli v tem forumu. Zdaj stoji pred vodstvom republiškega odbora in pred vsemi sindikalnimi organizacijami naloga ta program izpeljati in ga uresničiti. V ostalih točkah dnevnega re- kata kakor tudi vseh sindikalnih da g0 obravnavali terensko zadol- podružnic. Nemara najbolj bistvena ugotovitev v zvezi z nadaljnjim delom sindikata sploh je bila ta, da se je v zadnjih letih močno poglobil prepad med delom vodstev sindikata in pa samimi sindikalnimi podružnicami, ki so se (in se še) lovijo s svojimi nalogami in zapadajo v neaktivnost. Novo vodstvo republiškega odbora si je zapisalo na svoj prapor kot eno najosnovnejših nalog: premostiti ta prepad, znova zbližati prizadevanja vodstev in podružnic ter tako vplivati na poglobitev in osmislitev prizadevanj osnovnih sindikalnih baz in vsakega člana posebej. Program dela je zasnovan ves v tem smislu in pomeni zaradi tega najboljše napotilo za delo sindikalne podružnice. Seveda tudi ni mogoče zajeti v tak program prav vseh problemov, ki jih meče pred sindikalne organizacije samo živ- žitev posameznih članov plenuma, ustanovitev nekaterih medobčinskih in občinskih odborov našega sindikata. Soglasno so izvolili za novega tajnika republiškega od- Novi tajnik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavko Grčar V otroškem varstvu spremembe na bolje Republiška skupščina naj bi po programu v decembru sprejela novi zakon o otroškem varstvu, katerega osnutek je zdaj v javni razpravi. Na tem področju so predvidene nekatere novosti, ki obetajo spremembo na bolje. Tako naj bi bila prispevna stopnja povišana od sedanjega 1,8 odstotka na 2 odstotka, kar bo dalo blizu 4 milijarde S-din na leto. Ta denar bodo razdelili na Munch Armin — »Speči otrok« — litografija, 1960 — Slovenjegraška razstava »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi» je spričo izrednega zanimanja podaljšana do 16. decembra. Sodelujejo umetniki raznih kontinentov, narodov, raznih barv in prepričanj v plemenitem prizadevanju, da bi z likovno govorico spregovorili v prizadevanju medsebojnega razumevanja in humanizma. Mnoge šole so že obiskale izredno bogato razstavo slikarskih del, grafik in plastik, mnoge šole pa še bodo to storile, zlasti, ker je zagotovljeno skrbno vodstvo po razstavi in ustrezna razlaga. Mnogoštevilni tuji in domači umetniki so na slovenjegraški razstavi ugledno zastopani, med znanimi mojstri so Zadkine, H. Moore, Friedlaender, Vasarely, med domačimi Jakac, I. Šubic, V. Makuc, D. Tršar, Tisnikar in mnogi drugi. Generalni sekretar Združenih narodov je v pismu organizatorjem slovenjegraške razstave pisal: »Vedno sem bil mnenja, da je umetnost tista, ki zmaguje med ljudmi vse tiste ovire, ki temelje na političnih, rasnih in drugih razlikah, in da je umetnost eno najbolj učinkovitih sredstev, s katerimi ljudje lahko drug drugemu posredujejo najvišje ideale in najgloblja čustva za mednarodni mir in sodelovanje.« otroške dodatke ter na sklade za varstvene ustanove. Kakor je pojasnila na tiskovni konfereci — bila je 17. oktobra — republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo Majda Gaspari, bi lahko v naslednjih treh letih zvišali s tako materialno osnovo zdajšnji skrajno nezadovoljivi odstotek otrok zaposlenih staršev v varstvu od 4 na 15. Ali drugače: v otroškem varstvu bi bilo do 1970. leta 40 tisoč otrok več, kar še vedno ni dovolj, je pa prav gotovo napredek. Zakonski osnutek predvideva med drugim tudi ustanovitev občinskih ali medobčinskih in republiških skupnosti, ki bi si razdeljevale delo in denar. To seveda sporazumno in v okviru delovnih programov, ki bi jih vsako leto potrjevala republiška skupščina. Tako naj bi npr. republiška skupnost prevzela skrb za varstvo duševno prizadetih otrok, tipske projekte varstvenih ustanov idr. In kako bo z otroškim dodatkom? Za vsakega otroka naj bi znašal 5000 S-din — tak je predlog — in sicer ne glede na število otrok v družini. To velja le za primer^, ko dohodki na družinskega ^lana ne presegajo 55 ali morda «0 tisoč S-din. M. K. STROKOVNI SEMINAR ŠOLSKIH SOCIALNIH DELAVCEV Uvajanje šolskih služb je zahteva časa! V dneh 3., 4. im 5. oktobra 1967 je priredila Komisija za raz-sti '“‘“Ju oseiMiusu**. — voj socialnega del^ v šolstvu ob ' Vendar ne na taki ravni, da sodelovanju Republiškega društva v;*Jlrri zagotovile vzgojno učinko- socialnih delavcev in Višje šole - t. ^ socialne delavce medrepubli- ški seminar o socialnem delu v šolstvu. Namen seminarja je bil srečanje socialnih delavcev, ki delajo v šolstvu, in izmenjava izkušenj pri delu, ki je še malo razvito, a bolj jj. Napačna so mnenja, da že sa-Prizadevnost in predanost v ho ■ n0 resnico omogoča uspeš-sb, idejno vzgojo. Učitelj, ki se je)r5a zadovoljevati le s temi isub- osnovami, vara same- ___ ________________ k ae'De' Jasno pa mora biti vsa- gg kaže družbeno čedalje pomeni ta pogoj že ce. potrebno in pomembno. rU° stopnjo moralne in družbe-Zi *relosti; le-tega ne kaže pre-Taki učitelji se bodo pri-p^/ljeni tudi strokovno in peda. Poglabljati, saj lahko pred-da jih vodi ob delu (kp stremljenje. Njihov pristni vJlZgovornosti in družbene za-3* omogoča, da se ne bodo za-h- PLili z znanjem, ki ga trenut- Na seminarju so se zbrali socialni delavci, ki delajo na osnovnih šolah ter posebnih zavodih v Sloveniji. Prišlo pa je tudi nekaj socialnih delavcev, psihologov in pedagogov, ki delajo v Zagrebu in Beogradu. Zal pa se seminarja, ki je imel zvezni značaj, niso udeležili socialni delavci iz drugih republik, kar bi bilo zelo ko- njevanja in povezovanja socialne službe z obema drugima strokovnima službama, ki se razvijata na področju šolstva (psihološka in pedagoška), je bil program dela naslednji: Prvi dan so prisotni poslušali uvodni referat predsednice komisije za razvoj socialnega dela v šolstvu tovarišice Žezlina Magde. V njem je bilo prikazano, da se je začelo usposabljanje strokovnih kadrov za področje socialnega dela že leta 1873 in da je bila prva šola te vrste leta 1899 v Amsterdamu. Leta 1904 so v Liverpoolu odprli univerzitetni oddelek za socialne vede. ZDA pa so v tem času dobile prvo popolnejšo šolo za opravljanje socialnih služb pri univerzi v Chicagu. Danes pa skoraj že ni več države, k; ne bi imela višje ali visoke šole za usposabljanje delavcev na ki sta bili po osnovnem poklicu učiteljici in sta imeli tudi že pedagoško prakso. Obstaja namreč mnenje, da lahko uspešneje dela na šoli socialni delavec s pedagoško predizohrazbo in prakso. Sedaj dela na osnovnih šolah v Sloveniji 35 diplomiranih socialnih delavcev in 2 sociologa. Na srednjih, poklicnih in vajenskih šolah pa žal te službe nimamo razvite, čeprav se tu kažejo morda še večje potrebe kot v osnovni šoli Vsi, ki delajo na šolah, čutijo potrebno po enotni akciji, vsebini, organizaciji, metodah in programu dela. Zato so prvič obravnavali problematiko razvoja socialnega dela v šolstvu v Sloveniji že aprila 1965. Komisija, ki je bila ob tej priliki izvoljena, si ie zadala nalogo, da se področje socialnega dela v šolstvu čim bolj vsem osnovnim šolam, sedaj pa čaka na uzakonitev. Gradivo tega seminarja s predlogi in zaključki pa bi lahko predstavljalo strokovno celoto in osnovo za nadaljnje proučevanje, razvijanje in utrjevanje socialne službe v šolstvu. Nujno potrebno je namreč tesno sodelovanje delavcev všeh treh profilov. V tem času. ko ima lahko šola le po enega teh strokovnih delavcev, namreč opravljajo socialni delavci tudi nekatera dela, ki morda bolj sodijo na področje šolskega psihologa in pedagoga ali obratno (da tudi psihologi in pedagogi rešujejo socialno problematiko) predvsem pri vodenju in svetovanju učencem, staršem in učiteljem v kolektivu, kjer delujejo. Še bolj bo tako sodelovanje potrebno, ko bodo vsi trije strokovni delavci delali v teamu, za kar pa za se- krta j o. Tak 'učitelj bo začutil, ristno 'zaradi izmenjave mnenj in področju socialnega dela. V Slo- razišče in strokovno utrdi. Ko sta daj še nimamo realnih možnosti. Sr, _____,, __ ■ ________________;-----; i ^ .7U ircniij r,.« , vniorrv, 1 —...: n "tr ir +crv» raci t'0 777il i C/, \T t-,, f/l'7 *■, 1 in T—J iin Vlili Vj, so vrzeli v vzgojni neučinko- primerjanja delovnih programov. Vendar pa je zelo nevar- Tako tudi nismo mogli ugotoviti. skw^6.se Posamezni vzgojitelji le -foirrn 1 a««+m/-\o+mi kako je razvita socialna služba v jiu^ajo za temi lastnostmi, ki so šolstvu drugih republik in ka/kš-ko ^dobili. Niso redki primeri, no mesto zavzema na tem po-^ skušaj o taki učitelji prevaliti dročiu. ha .iv prizadevala, da bi postala ta ak- nijo, da se bodo lahko izognili Tako bi zbrali v prihodnjem letu ^ SP s J ’ cija bolj učinkovita. Predvideno plačilu, kot doslej... 7 milijard S-din. mak Kako je s tem sedaj, ni čisto šoli, manjka pa tudi vrsta drugih Drav tako težko nostaviti ohiek :,asno’. ka;|tl nalnovejsih podat določil Tako nor nimamo doslei F 3 .. ° 0 P°®tavl? ,ob:,ek,: kov ni. Znano je le, da je vrsta aoiocu. iško npr. nimamo aosiej tivnejsa merila za vse šole tudi občinskih skuoščin raznravliala o še nobenega zakonskega določila za funkcionalne izdatke Sol "DcmsKia SKUPs4cm razpravljala o o povsem specifični dejavnosti, Vzrok. neizdelani normativi! sk^dne ^Lta^ov tSo S so o timVakS° Te teb^raSsaU BreZ, enotl?ib normativov, nare- rešUi vprašanje redAe^a plače- vanja osebnih dohodkov. Dru- osnovni šoli, psihologa itd. m mogoče izdelati. Merila pa bi tiskovni konferenci 25. oktobra Šolske zgradbe V OBDOBJU 1775 — 1966 OB RAZSTAVI V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU mesio pomocniKa ravnatelja v narJa za §olstvo je trenutno na gačna je podoba v delovnih orga-r^rJ^d SOCialnega delavca- voljo, pa seveda enotnih meril Sjah- kakor je pojasnil na V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, Poljanska 28, uspehom. Nove gradnje potekajo so v petek, 27. oktobra, odprli zanimivo razstavo, ki pri- zdaj v skladu z mednarodno or-kazuje šolske zgradbe na Slovenskem v zadnjih 200 letih, ganizacijo OECD, ki je tudi v Razstavo je odprl ravnatelj muzeja tov. France Ostanek ter Jugoslaviji ustanovila poseben pozdravil številne ugledne goste z naših najvišjih kulturnih biro za proučevanje ekonomične in političnih ustanov, zatem pa je kustos muzeja tov. Vin- gradnje šol. Tako nam najnovej-cenc Žnidar v daljši obrazložitvi podal pregled razsoja še statistike povedo, da je od gradenj šolskih zgradb, kakor so se nam ohranile. Za to osvoboditve 1945. leta do lani razstavo je izdal muzej tudi lep katalog z vsemi potreb- zraslo v naši domovini preko 230 nimi razlagami (s povzetki v angleščini) ter slikami. novih osnovnih šol, 8 gimnazij* „ * . ; . .. ' . , skih poslopij, 97 stavb za poklic- Tov. Žnidar je v svoji uvodni no poškodovanih pa 138. Zato je ne, srednje strokovne in tehnične obrazložitvi dejal da je pri nas bilo potrebno takoj po vojni s šole (med njimi nekatere v sklo- najprej ustanavljala sole cerkev, krepkimi rokami začeti z obno- pU šolskih centrov), dalje 50 di- cij, 1178 pa ne. Med neplačniki pa tudi samostani Šele v začet- vo teh objektov. Gradbene nor- jaških domov in internatov, 4 so povečini majhne gospodarske ku prejšnjega stoletja so zaceli mative smo dobili 1. 1952. Pred stavbe za posebne šole ter 12 ve- gosposka, patroni in občine zbirati našimi očmi so z ogromnimi sred- likih poslopij za višie in visoke denarna sredstva in graditi pro- stvi, ki so jih dajali naši delovni izobraževalne ustanove. Že te šte- svetne sole, v katere so uvedb ljudje,- zrasle številne modeme viike kažeio kakšen velikanski že tudi prirodoslovne predmete, šole vseh vrst in stopenj. V njih napredek smo dosegh v gmdnji Statistike navajajo da soigra- so realizirane zamisli individu- šolskih stavb v zadnjih dveh dedih v prvih 50 letih prejšnjega ahziranih učilnic za razredni in V zadnji številki Prosvetnega pade. Dalje, za bazo izračunane stoletja na Kranjskem 84 šolskih predmetni pouk, tu so laborato- razS^ pSm^at? ™rala° zagotoviti'tudi posušen član republiškega IS ter predsed-razjasniti predvsem vprašanje. razvoj tistih zavodov, ki so slab- nik republiškega akcijskega od- ^SdaTmSaMrdmž! Š6 °Preml3eni- £>ra za izvaj^e skS^nskela ben/ položaj delovne orga^iza- Nedoločno je še vedno ugotav- priporočila dr. Vladimir Bračič, cije in človeka v njej odvisen sa- Lanje kvahtete za katero naj bi Podatki so smer nepopolni, ven-mo od dela in rezultatov tega izobraževalne skupnosti nagraje- dar dovoljujejo zaključek, da je vale posamezne zavode. Pnčako- se vedno mnogo delovnih organi-Večletne nesnorazume o tem van;ie’ da bo v merilih nakazan zacij, ki niso letos prispevale še kai nai bo merho za osebni do- Pravilen način za njeno ugotav- niti dinarja. Za ilustracijo poda-hodek 3učitelia skušaio reševati ljan:ie’ še vedno neizpolnjeno, tek iz 56 občin: prispevek pla-nredl a gane teze z določilom nai Usedanji predlogi pa vprašljivi, čuje 1126 gospodarskih organiza vajo vzgojno izobraževalnim zavodom denar za osebne dohodke glede na dejansko izobrazbo in delovne izkušnje. V razpravi so ta predlog odločno zavrnili, češ da pomeni korak nazaj in je v bistvu poenostavljen sistem plačevanja plačilnih razredov. Novi M. K. KRATKO IN JASNO setiet j ih. v o. rij a x cn*x v • x’n_>vi • —^ r*1*"——• —^ v—. , i j • j xi x • . Rezstevs v Slovenskem sol"" sistem bi morsl biti bolj izdelsn, delsvcs so bile objsvljene teze pedagoške ure je navedenih le 35 staY Y w ^esft.letjlJ njl in delavnice, specialne učil- skem muzeju zasluži zaradi svoje upoštevati bi moral predvsem enotnih meril financiranja de- tednov v šolskem letu. Ali se po- spet 50 in do 1870. leta se trikrat ni c e z vsemi pomožnimi prosto- preglednosti, aktualnosti in doku- delovno mesto ter dati večji po- javnosti izobraževalnih zavodov, uk ne razteza v obdobje 40 ted- y,eT_ • V P0!0^1^1 si'olet^' ri’ kl naj PrisPevajo k najboljšim mentaričnosti vso pozornost, udarek nagrajevanju po uspehu, Tudi v tem predlogu se nismo nov? In še: po vsej tej logiki ni- Tak0 Je gradnja solskih zgradb kvaliteti dela. rešili začaranega kroga okrog pe- ma učitelj plačanih dela prostih J13/1.? naraščala. Predpisi so do- Osnova za obračun sredstev dagoške ure in vrednosti te ure. dni (nedelj, državnih praznikov 1(>čali posebne razredne ngrme: Za osebne dohodke učiteljev naj Kaj je potem pedagoška ura in in letnih počitnic), ki pripadajo z^. s^®d^.e .sole ^ do.40 dlJakov __j __________ ______________... vsakemu zaposlenemu Jugoslova- ab chjakinj, za ljudske šole pa določi bomo prišli na pravo pot. Z raz- nu. Po izračunu prejme učitelj ?° do 90 ot1r'>k na oddeIe,' ,Za plačilo za učno obvezo krat šte- ,fole. so gradlhJ ogromne stavbe, bi bila (po tezah) povprečna vred- kaj ni? Zgledi kažejo, da še ne nost pedagoške ure, ki se določi bomo prišli na pravo pot. Z raz-za vsak zavod posebej, in število mišljanjem se človeku porodi to-bpravljenih 'pedagoških ur v skla- liko vprašanj, da ga le-ta sprav- du z delovnim programom. Samo Ijajo iz ravnotežja in v slabo vo- imajo po šest delovnih dni vilo 35 tednov in ti tedni seveda ker predvidevali, da morajo _ . .. .. <1 1 1 4-. r.»T,-.-1/-VVV.. . vt s-v*-.. . ICO služiti svojemu namenu 100 do Osnovnošolski zakon vseeno sprejeti! vrednost. Izobrazba, delovne iz- nih bistvenih elementov. sicer že izdelali predlog — izde- ške ure? Sodeč po danem predlo lana je bila struktura cene izo- gu za izračun povprečne vredno- ška ura. braževanja — tega pa sestavljal- sti pedagoške ure to zadnje od- Previdnost, red, pravičnost Ko prebiramo teze za osnove opravljenega dela. Pri tem pa rešitve. Ko meril za financiranje vzgojnoizo- moramo skrbeti, da ostane samo- vnesti »-red«, braževalnih zavodov, se ne mo- upravnim organom dovolj »ma- tu lahko prišlo do novih težav. . , , . remo znebiti vtisa, da še vedno nevrskega« prostora. Ta »mane- Primer: Izobraževalne skupno- la šolo, je v najboljšem primeru smo vsaj nekakšno vrednotenje v Ob obletnici oktobrske revolucije PREVIDNOST ne vem, kaj smem in kaj ne. četudi je bil ta izvršen 95-odstot- li nad 6000 knjig, sedaj smo zve- vsem administrativno in z ne- Za ta zgodnji termin prošiavijanJJ Sicer pa sem odvisen od tre- no. Tudi sedaj bi morala repub- deli za novo merilo: letna izpo- kakim demagoškim odnosom: se je odločilo vodstvo kluba zato, N,, nutne »klime- članov skupnosti liška merila upoštevati to razliko, soja 12.000 knjig. To pa opravijo glejte, pa smo jih! kluba. ^Lovo^otra^rtnniza^u Sestavljale! tez so bili vsesko- oziroma od možnosti plačila, kar Recimo: popoldne ni tri ure elek- le največje šole, katerih knjižni Potem pa še nekaj: Mi smo kluba, njegovo notranjo organ in metode dela z mladino, udeležen zl nrevidni in zadržani Razum- vodi v improvizacijo te dejavnosti trike in učenci gredo domov! Ur fond presega 12.000 knjig. Se boli vsi veliko govorili o strokovnem oreanizSliZmirtbirsklkultur"0 sras “iSnSii.bS" “ s jjAVf.rssK jseest '•jsjsskss sErrvsss "w* ^ " JI__..J — m. .Ji m —, 4 ^ v r o va /-, c» 1, to O tvs O Trt XTC n 1j* 1 C rt I - -v "is »tv«is« I . 1 i dejavnost in ne prepreka, ki bi henarja Tudi nagrajevanje kva- realizirane ali ne. ob zaviranju samoupravnih mož- btete (dasi je tokrat prvič po- Po končanem kulturnem moči. Meslim, da je vsaki šoli našega dela, učitelj, ki se stalno potrebno priznati kot izhodišče, ne izobražuje, nazaduje. Vsaka vov zm na čajanko, ob kateri so "1, nosti vodila v zmanjšani obseg drobneje razčlenjena) pa je tako PRAVIČNOST da ima vsaj eno administrativno šolai ki skrbi za kvaliteto, daje ciaijevaii razgovor o pogojih dejav" s,pScSlf',ppfS ”3» £i3e'l3s£i * s Zts&s£ Z Sr^Sags.Tg^ opr a v^jc n p6 d el o °o s t ala ^st^ali še seda-i 7^oli stimulacija, temveč upravičeni pomisleki! ali nove te-vočia kot ie doslei če na si ure- sestavni del celotnega samou- ze dovoljno upoštevajo merila več Lk pa z merili vse predpi- Pravnega sistema, ker tu je se- pravičnosti ali ne. NAMETANE MISLI Bodimo previdni in dosledni: sega milijon starih dinarjev. Ka- še več prireditev in proslav, s Kf^ti ko bo s tem odslej? In še- kako " bo z mnogimi stvarmi, o katerih svetu. Franc Kržan pišejo teze: »ni mogoče postaviti šeš in si na pozicijah administra- da3 možna razlika med šolami in Primeri: Mnogokje se opaža če z merili ločimo dejavnost šol enotnih meril- ali »republiška tivno-birokratskega dodeljevanja med različnimi nagradami pro- poudarjena uravnilovka. Med jn vzgojnih hiš, potem ločimo izobraževalna skupnost bo dolo- sredstev. Tu so poskušali biti se- svetnih delavcev. Odstotek za učiteljem, ki ima srednjo izo- tudi šole po stopnji in to izdelaj- čila razpone odstotkov za posa- simpoziju o individualizacij" stavijalci previdni, čeprav se ne kvaliteto bi moral biti visok! brazbo in gre v pokoj, in učite- mo natančno: ali ne bi bilo edi- mezne vrste šol po opravljeni gkupinskem delu v osnovni ŠoI;j RED nastopa službo, ni finančno no- v nagradi učiteliu osnovne šole zadnjih dveh letih«, itd. moremo znebiti vtisa, da so se bolj nagnili v drugo smer: v trdnejše določanje vrednosti pedagoškega dela. Primer: Razumljivo je, da vsakršne teze za enotne osnove . . . . . morajo trdneje postaviti vrednost v trdni veri, da so to »sistemske- možno, da se urejajo s posamez- ra šola opraviti po predpisih, a uj.in ---- niiv .inne 1-v.iiv. i.v. p-,* •’ sKupinsKem delu v osnovu* .« Ijem, ki ima visoko izobrazbo in no dosledno, da oriznamo razliko analizi funkcionalnih stroškov v crn_ i v ryrej&™1 ---- rti flrtOrt^rtrt n rt- ,, rtrtrr^rt^J ,,Xi4rtli,t rtOrtrtTTrtrt iSrtlo crt/irtiiU rlTfrtV. Irt+ih^ if/^ 1 SmO ODjavm v r številki, smo morali zaradi »arroč zszz •s-m&ss ....2 'zun.**™ želi red. Za red smo se pote- s srednjo izobrazbo oškodovan in izobrazbo? govali že od tedaj, ko so »drugi- ponižan?) Teh razlik vsaj načelno pri določaniu dela. zakaj se izo- ’zraku«žV izven prosvete razbijali ta red ne priznavajo teze, čeprav je gibati merilom za tisto, kar mo- p 1 prostora nekoh^ izo- ysem ne. zdi’ da sr?,° V reSnid skrajšati. Avtorju in bralcem Franček Bohanec s tem opravičujemo. „-q Uredništvo pedagoško uro pa bi bilo mogoče Ijo. Prav zato sem namenil v tem Menim, da smo z iskanjem 159 !et'- Razredi so morali biti Prosvetno-kulturni zbor bo v bra razpravljal, kaj storiti sedaj, ovrednotiti, izračunati njeno članku sprožiti vsaj nekaj takš- vrednosti pedagoške ure zašli na- velI'a’. vs! enaki, prav tabo tudi kratbem drugič obravnaval za- je sklenil, da bo svoj zbor se* s stališči republiškega ravnost v zelo ozek matematični risalnice in telovadnice. Tako so konski predlog o spremembah in znanil kušnje in težavnost delovnega Najprej se vprašamo, ali je res obrazec, katerega se pridržujejo bile t0d?n|e šolske zgradbe veS- dopolnitvah zakona o osnovni zbora. Obenem mu bo tudi pred-mesta naj bi bile samo prvine, edino merilo financiranja peda- ljudje od prvega do poslednjega krat podobne kasarnam. šoli bi se mu tako obeta »mara- lagal, naj zakonski predlog ven* ki bi pomagale izraziti objektiv- goška ura in to pedagoška ura, že kar nekaj dolgih let. Iz vsak- V letu 1935 izkazuje^ statisti- tonska« pot. Le-tej pa bi se lahko darle sprejme v besedilu, za ka-no vrednost te ure. Za ceno pe- opravljena v samem učnem de- danje prakse povedano pa mora- ka v dravski banovini že takole ognili, ko bi^ o predlogu sklepal terega se je že izrekel republi' dagoške ure bi se bilo mogoče lu? Iz tega se poraja skupek mo reči tole: v času, ko nismo sliko: 861 šol, od tega 848 držav- najprej matični zbor, torej pro- ški zbor. Taka odločitev seveda dogovoriti po profilih in na tej vprašanj. Ali ne govorimo o uči- bili še tako »modri« in ko še ni- niE in 13 zasebnih, samostanskih, svetno-kulturni, in šele potlej re- ne bi bila »popuščanje«, pač pa osnovi postaviti ceno izobraževa- teljevi učni obveznosti in dalje smo poznali matematično izra- V času med obema vojnama smo publiški. Tak očitek je v zad- naj bi se PKZ odločil zanjo zato, nja. Ta dohodek pa naj bi bil učiteljevi delovni obveznosti? In žene pedagoške ure, smo na šo- dobili 152 šol — toliko kot v po- njih razpravah o tem vedno bolj ker bi bilo treba zakonski pred- zgolj akontacija in bi ga bilo tre- sedaj: ali niso učiteljeve ure, ki lab in s šolsko mladino preživeli vojnem razdobju v enem samem glasen. jQg) ki dobro ureja celo vrsto ba še posebej korigirati glede na sodijo v delovno obveznost (pri- marsikatero pedagoško uro, ki je desetletju! Znano je, kaj se je zgodilo: drugih stvari, čimprej sprejeti, kvaliteto dela. prave na pouk, učni načrti, stiki bila tudi vredna tega imena, da Veliko škodo, ki jo je vojna republiški zbor je zavrnil dva Besedo ima torej prosvetno- Sindikati so pred tremi leti s starši, mentorstvo...) pedago- pa je danes ostala v šoli samo še povzročila našim šolskim zgrad- amandmaja prosvetno-kulturnega kulturni zbor, kajti sporen ostaja toga skomercializirana pedago- bam, cenijo takole: 104 stavbe so zbora k zakonskemu predlogu, 63. f člen (ki govorico učni ob' bile povsem uničene, 560 jih je ki se je znašel zdaj spet »doma«, veznosti učiteljev) manj morda Mirko Šuligoj bilo onesposobljenih za pouk, del- Stalni odbor PKZ, ki je 25. okto- amandma k 88. a členu (prvi od- stavek). Kamen spotike pa pred' ............................................................................ stavlja pravzaprav še vrsta drugih vprašanj, zato namerava se v merilih izpušča (sprejemni, !jlalni ^^Priporočiti svojerbU zaključni izpiti itd.)! Če gre pri ^ ,ru’ etos °kravn^ teh merilih zgolj za odnose, za- val Problematiko osnovnega so kaj so ti odnosi včasih označeni stva na temelju dovolj strokovn z odstotki, a včasih kar s toč- argumentacije in s širšega vid kami? Ali ne bi bilo umestneje, ka‘TT . , , , da za vse vzamemo eno samo , Upajmo, da bo prosvetn kulturni zbor rekel svoj »da«. ce pa sedaj poskušamo nimi pravilniki šol. Med učite- štetje! Do velikih podrobnosti se Kuiuimi zoor reKei svoj »da«. , smo začutili, da bi Ijem začetnikom in učiteljem, ki spuščamo v obveznosti ravnate- n® »o storil, pa se obeta t zapušča po štiridesetih letih de- Ijev in pomočnikov. Prav: dobili mu zakonskemu predlogu preč mne- junici, — la šolo, je v najboljšem primeru smo vsaj nekakšno vrednotenje .F ® p k‘ bi visimo v zraku. V zraku visimo vrski- prostor vidimo v dveh sti bodo dodeljevale sredstva za razlika le za 30 odstotkov. Tudi tega dela. Zakaj pa obidemo pri ^la njegova obračava Složen« zaradi nedodelanih stališč, kako stvareh: v plačevanju programi- osebni dohodek tako, da bodo takšno vrednotenje ni v skladu učiteljih najbolj sporne stvari, z“a obravnava odloze se bo polnila skleda za vzgojno- ranega dela in v nagrajevanju dodeljevale sredstva za izobrazbo z osnovami sedanje delitve po šo- se jih izogibajo doslej vsi za- i ^ izobraževalno dejavnost in v zra- kvalitete. Kar se obojega tiče, pa in izkušnje, a to po sistematizaciji lab, kjer se ta razlika suče do kom: kaj je npr. razumeti pod ---------------------------------------- ku visimo ker imajo tudi te te- ni dovolj opredeljeno. O progra- ob programu in izvedbi. V redu! 80 odstotkov. Takšna vrednote- 42-urnim delom prosvetnega de- ze še mnogo nedodelanih mest mu je govora, da ga mora te- Vsi pa vemo, da sta dve stvari: nja so torej nevarna, ker v šo- lavca? Pri ravnateljih in pomoc- (okoli funkcionalnih stroškov), meljna izobraževalna skupnost eno program, ki je lahko povsem lab (tudi ob drugačnih internih mkih pa izpuščatao mnogo stva- Vendar bodimo stvarni in strpni potrditi. To je zelo okvirno, če realen, a drugo izvršitev, ki se pravilnikih) vzpodbujajo težnje ri, ki bistveno spreminjajo obseg in v položaju v kakršnem pač ni precizirano, do katere višine nikoli ne strinja s še tako real- za uravnilovko ali silijo k mezd- dela (ena ah dve izmeni obseg smo, poskušajmo najti tisto, kar šola sme računati na povečani nim programom. To so doslej nemu gibanju. Tudi je novost priznanega programa dela, šteje sprejemljivo in napredno in obseg. Mi iz prakse vemo, da ne ugotavljali tudi nekateri občin- nemu sihaniu Tudi ie novost priznanega programa aeia, ste- .. ?Jrtobra 1® bila v klubu JC atiicjcmijivu m iicjjicviiiu .... ... ..........„,_____________________________________ merilo za knjižničarja: doslej je vilo laboratorijev in stopnje obletnici oktobrske**revotecljTpriP^' poskusimo odvrniti tisto, kar bi moremo organizirati te vzgojne ski skladi za šolstvo. Priznavali nekako veljalo, da ima šola pra- opremljenosti šole itd.) Mislim, peljalo celotno šolstvo rakovo dejavnosti, če že precej vnaprej so stoodstotno realizacijo plana, vico do knjižničarja, če je na so- da so tu merila postavljeno po- r3sk1iheipe6‘nfkov in pipsraet^taF Vodiška osnovna šola »Franca Marna« letos dvakrat nagrajena V šolski kroniki osnovne šole grede: odkar so otroke kategori- večino zalog za šolskp shrambo kmetijstvu ter 5 % v obrti, in »Franca Marna« v Vodicah nad zirali irj poslali nekatere v po- (poljske pridelke, sadje, gozdne je torej šola tista, ki poskrbi za Ljubljano bo leto 1967 posebej sebno šolo, je ta 93 %), temveč sadeže), poleg tega pa sodeluje- vse otroke enako. Naš učitelj in idejnost pouka (Nadaljevanje s 1. strani) natančno odkriti vse prvine učne brezbarvno idejno vlogo, ne more snovi, ki nudijo idejno bogastvo pričakovati, da bodo ljudje ločili pouka. Ko oblikuje . metodične y njem, kje je resnica in kje enote, pa mora predvideti, v ka-' iskrenost. In ker morajo tudi teri učni situaciji bo lahko naj- podčrtano: s kakovostjo šolske so jih obogatila strokovna pre- jo z Agrokombinatom Ljubljana, Česa jim v vodiški šoli, zgra- učenci učitelja spoštovati in vanj uspešneje uresničil idejni smoter, prehrane, s katero jim je uspelo davanja priznanih strokovnjakov, ki ima patronat nad šolo. — Vsi jeni 1963. leta, predvsem manj- zaupati, je jasno, kako neugodno V sami učni praksi pa mora bm — in sicer ne le z vzgojnega, tem- pomagajo — nam je dejal rav- ka? Ker prihaja vedno več otrok avtoH+otn nsihološko in didaktično tako zajeti vse učence, (šolsko malico dobiva 320 otrok, kosilo pa 70) več tudi z „ f ____ ________________________________ ,. „„ ,....... ..... ........ vpliva na učiteljevo avtoriteto psihološko in didaktično ------ — —, —h— i/- •-/ *. zdravstvenega pod- natelj šole Štefan Temlin — tudi iz podružničnih šol (Skaručne in njegova neiskrenost in uradniški učinkovit, da ne bo predvidena je ta šola dosegla prvo mesto ročja. Ti sestanki, kakor tudi go- ljudje z okolice zelo veliko pri- Utika) postajajo razredi pretes- odnos do vzgojnega dela. Sleher- smoter je »neapnena malta. Ki na zveznem tekmovanju, ki ga je vorilne ure (vsakih štirinajst dni) spevajo, radi in uspešno se vklju- ni, ni tudi dovolj stanovanj za ni učenec mora vedeti, kdo je in se kmalu odlušči«. Včasih pomeni prosvetne delavce, vsi skupaj pa kaj želi njegov učitelj. Če učitelj en sam trenutek ugodno izrablje- razpisal glavni odbor RK Jugo- preimenovali so jih v peda- čujejo v dejavnost šole. v najugodnejših učnovzgojnih si- ne učne situacije več kot tri ure tuacijah, ko se mu nudi pomemb- prizadevnega pouka družbene no povezani in kjer je dovolj do- drugi etapi«. Takrat, ko bo zgra- na piložnost, da izvrednoti idejni vzgoje. ,. moment, ne nastopi v lastnem In zato ne moremo ločiti vzgo-imenu, ne more biti. vzgojitelj v je od pouka. Zlasti pa ne v da- so med 18. ekipami srednješolcev rajQ učenci te šole med počit- jih otrok. To pa ne pomeni ma- ci telovadijo, namesto da bi jo duhu današnjih pedagoških smo- našnji šoli! Kvaliteten pouk je in študentov (čeprav edini os- nicami prave delovne akcije — lo v kraju, kjer je 60 % staršev uporabili za dnevni prostor ozi- trov, hkrati pa ne more uživati tudi vzgojen, idejen. Idejno pra-novnošolci) zasedli četrto mesto, obdelujejo šolski vrt in zberejo zaposlenih v industriji, 35 % v roma jedilnico. M. K. slavije, drugo priznanje pa so do- goške ure — so množično obi- Uspeh torej, ki je mogoč le si najbolj žele telovadnico, ob- bili podmladkarji RK te šole, skane, saj se jih udeležuje 98 % tam, kjer so učitelji in starši tes- ljubljene modernim šolam ki so letošnjega junija sodelova- staršev. li na mednarodnem tekmovanju Vzpodbuda učiteljev pa je seg- bre volje, da napravijo vse za jena ta, bo šele prosta tista ve- v Radkesburgu (Avstrija), kjer ia še dlje: vsako leto organizi- izboljšanje pogojev šolanja svo- lika učilnica, v kateri sedaj učen- pristne avtoritete učencev in star- vilno usmerjen, učitelj ter nje-šev. Njegova osebnost ne pred- gova strokovna in pedagoška izo-stavlja v tem primeru le družbe- brazba so lahko poroštvo za kva-nega, temveč tudi pedagoški prob- litetb pouka. Le takšen pouk je lem. idejen. V primeru, da manjka Učitelj ne more uspešno uve- učitelju le ena izmed opredeljenih 1 javiti učnovzgojnih smotrov, če kvalitet, ne more biti. uspešen mu manjka pedagoško-didaktična vzgojitelj naše generacije. Morda sposobnost. To je prav tako prob- bi še lahko našteli več dejavni-T ■ , ,. . . j-- , • - , . , . . v . , - Vi ,. lematično, kakor v primeru, če kov, ki pogojujejo uspešno idejno Jesemski mladinci in dijaki kksno uglasenost in ubranost zbo- dij, je vprašanje! Čeravno studi- ima učitel; le te osn.ove Družbe- vzgajanje. Ne nazadnje je treba vseh srednjih šol so letošnjo glas- ra, hkrati pa tudi organizacijsko raj0 na pedagoški akademiji in - Priznanji, ki imata poleg vsega drugega nedvomno velik vzgojni pomen, se zazdita še ve- KONCERT MLADINSKEGA ZBORA SREDNJIH SOL Z JESENIC V GORJAH IN NA BLEDU liko pomembnejši, ko se prepri- ^ w čaš, da sta pridobljeni zgolj z ^ izredno prizadevnostjo učiteljev in učencev. Naj tokrat spregovorimo predvsem o prvem. Pogled v šolsko kuhinjo in obednico je pravzaprav presenetljiv. Pred ogledom nasloviš v OBETAJOČ ZAČETEK na in strokovna razgledanost še globoko ceniti potrebo po vse-na univerzi, se na terenu še ved- ne jamčita za kakovost vzgoje in stranski moralni osebnosti naše- ne za njeno učinkovitost. Vsak ga učitelja. Učenci morajo v svo-učitelj mora namreč načrtno in jem vzgojitelju videti osebnost, sistematično idejno vzgajati, sicer ki jo odlikuje pravi čut osebnega je vzgojni smoter le »skromno dostojanstva. Ne more nam biti M KiSSlPf^ nizirano kot drugod, opravita pa vodj ga požrtvovalni pedagog, di- limo mladim ustvarjalcem in proga brez strojnih pripomočkov r]gcn^ jn skladatelj Janko Pribo- fesorju Janku Pribošiču še veliko samo dve tovarišici. Učenci obe- šič_ uspeha in čimveč nastopov, dujejo — ker ni drugih prosto- 2e prvi nastop pevskega zbora Se besedo o mladinskih pev-rov — kar v sobi, kjer je var- miac[ih z Jesenic je presenetil s skih zborih. stveni oddelek pa se v učilnici SV0j0 uglašenostjo in kvaliteto. Prva naj bo ugotovitev, da jih za gospodinjstvo, ki je tako v ]>javzij;C temu, da se pevci iz leta imamo še vse premalo. Predvsem resnici polno izkoriščena. ^ _ v leto menjajo: prihajajo novi, redki so tisti, ki so nastali zunaj Zakaj nagrada? Za čistočo in ^dnji letniki odhajajo, je zboro- organizacije šole, v okviru Svobo-brezhiben red v majhnem pro- vodju v poletnem času in deloma de ali druge kulturne organizaci-storu pa presenetljivo kakovost v jesenj uspelo naštudirati dobro je ali pa tudi samostojno. Kolikš-iedilnikov, sestavljenih s stro- tretjino povsem novega sporeda, nega pomena je, če mladino zdru-kovnim znanjem učiteljice gospo- čeravno je hrbtenica zbora osta- žujemo v ustvarjalno kulturno dinjstva, diplomantke VGS, Vide ]aj se je vključilo letos spet pre- dejavnost, ni treba posebej po-Temlinove. Zato, ker velja ma- cej novincev, katerim je treba po- udarjati. Na Gorenjskem je pre-lica učenčev žep le 40 S-din. pa svetiti posebno skrb, da se nava- cej dobrih zborov, predvsem pa to ni le čaj ali kava z mlekom dtjo in vživijo v naglo sprejema- mladinskih in pionirskih, ki jih in kruhom, ampak pestro sestav- nje novih melodij in na tehnično organizirajo po šolah. V kultur-Ijena in takšne kakovosti, da je obvladanje zborovskega petja. nih organizacijah zunaj šole pa so Prestala izpit pred zvezno oce- z dobro zasnovanim ter skrb- mladinski zbori le redki. Najbolj- PISMA UREDNIŠTVU Opozorilo prosvetnim delavcem V oktobru smo dobili na šolo delavce! Najprej bodo morali s vpogled delo tov. Evalda Fisarja platnicami vred pojesti vse knji-Kristusov samomor. Broširani ge, ki jih še niso prebrali; tako knjigi v velikosti 11 X 16 s 111 si bodo izdatno potolažili lakoto, stranmi je priložena nakaznica za ki se kaže v njihovih zahtevah po 1600 S-din. Izšla je v samozaložbi, višjih dohodkih. Dalje: vsi se mo- . --- —. . „ . . tiskana v Čakovcu. Najbrž je za- rajo naučiti šteti do sto in spozna- njevalno komisijo z najvišjo moz- no naštudiranim sporedom so se si dela v Podnartu pn Kropi, radi pornografije in grdih žalitev ti morajo obecedo; pri tem jih Po oceno. Spremenjeno v denar, pevci mladinskega zbora srednjih vključen pa je v tamkajšnjo kul- ni sprejela nobena slovenska za- naj s šibo nadzorujejo njihovi šola je za vse to dobila 300 ti- šol z Jesenic predstavili mladini turno organizacijo. ložba in čutiti je, da jo je\ tov. Soč S-din nagrade. . v Gorjah ter na Bledu minulo Zakaj je teh zborov tako ma- Flisar izdal samo zaradi tega, da Pogosto pravimo, da otroci soboto. V Gorjah so peli v šolski lo, ni težko odgovoriti. Predvsem bi pospravil v žep mastne nv>li- fte malicajo predvsem zato, ker dvorani osnovne šole, na Bledu pa zato. ker manjka glasbenih peda- jone, če bi se mu Seveda posre- nega učnega načrta mora učitelj ne vrednote učiteljeve osebnosti in kakšno je njegovo vedenje izven šole. Nisem nameraval govoriti o vseh subjektivnih pogojih, ki jih mora imeti učiteljeva osebnost pri uspešnem idejnem vzgajanju. Vem, da je treba to vprašanje globlje študijsko obravnavati. Pomembno pa je, da imamo ob tem problemu vedno jasna in enotna stališča. Sele tedaj lahko vrednotimo družbeno idejno vlogo, ki jo ima vsak posamezni učitelj v učnem procesu. L. Brumec starši niso dovolj poučeni o po- v festivalni dvorani, kjer je bilo gogov ali bolje zborovodij. Še šo- čilo prodati vseh 5000 izvodov. rnenu šolske prehrane, da ni ni- med poslušalci tudi precej odra- ie jih imajo malo, večina od teh kogar, ki bi poskrbel za tovrstno slih. Spdred je obsegal strnjen ter pa ni posebej usposobljena za terarno vrednost, bodo pisali o vzgojo. Kako so z njo uspeli na komentiran prikaz zborovske zborovodstvo ali pa so v šolah to- njej literarni kritiki. Nas prosvet- vodiški šoli? Ze več let so da- glasbe skozi stoletja od renesan- liko zaposleni, da ne najdejo časa, ne delavce nesramno žali na str. jali učitelji poseben poudarek se do današnjih dni. Pevci so iz- da bi prevzeli tudi zbor v kul- 99, kjer piše: Drav temu, lahko bi rekli, pou- vajah zahtevne skladbe Gallusa, turni organizaciji. — Kdaj bo do- »Največja kazen pa naj pride čevanju staršev. Roditeljski se- Haydna, Beethovna, Brahmsa, mi- volj učiteljev glasbe ali zborovo- nad učitelje in druge prosvetne Stanki niso bili zgolj pogovori o mo domače narodne in partizan- učnem uspehu učencev (mimo- ske ter umetne pesmi. nadzorujejo učenci! Dalje: kaznujejo naj se s tem, da vse leto poslušajo na magnetofonski trak posneta svoja predavanja; Če se jim pri tem ne bo zmešalo, naj jih zadene na- Če ima knjiga sploh kakšno li- daljnja kazen! Poslednja kazen pa Pevci so predstavili svoj program z velikim znanjem ter posluhom za glasbene finese, obenem pa so dodobra obvladali tudi tehnično zahtevne skladbe. Temu se pridružuje še skrbna izgovorjava in doživeta interpretacija. V res- PRAVNI NASVETI naj bo ta: njihovi najboljši učeij-ci naj jih osem let poučujejo vse, kar so jih naučili oni; če bodo v osmih letih znali ločiti črko A od B, se jih lahko nagradi s tem, da postanejo univerzitetni profesorji, če pa tega ne bodo znali, potem naj se jih pokonča z brcami v zadnjico, s klofutami in s preklinjanjem, nazadnje pa naj jih pokopljejo v skupno jamo. Njihovi učenci pa naj jim v večno slavo in v spomin prihodnjim rodovom postavijo spomenik iz njihovih neupravičenih prošenj za viš- “j^tudi s te plati zaslužijo vso vJ&Fgt Jie_ na sP0™enik Pahorjeve, učiteljice v pokoju. Mila Pahorjeva je maturii U6iteljišeu v Tolminu, nato pa po- jemo: Mila Pahorjeva je maturirala jia Svojstven je način študija me- vprašanje. zmanjša za 40 °/o, če nima družinski članov, za 20 %, če ima enega in za 10 0/o, če ima dva družinska člana. Za- ^fievaia" dve Seti na ’ Cerkljanskem. in s.P'°h. celotnega sporeda. Ud is. b. iubt sem v bolnici, pred varovancu, ki ima tri ali več družin- A°t mnogi učitelji s Primorskega je Aa to prirejajo posebne poletne tem pa sem bila v bolniškem staležu sknh članov, se nadomestilo ne zmanj-khialu zatem začela iskati službo v seminarje, ki trajajo po 14 dni ali ia odT55-, iu!ba 1961- Zanima me: ša. “ v£ 3tf!X3S%s& -»I *&£&&&?&&& pa naj napišejo: »Tu se razkrajajo prazne glave prosvetnih delavcev, ki so svetu napravili ogromno škodo, ko so razširjali lastno neumnost.« Mislim, da taka brošurica ne ----u, uoKier j c — .-—j..— ---- - . 2. Ali imam po ozdravljenju pra- čila bolnice bo treba torej za prvih sme najti mesta na policah uči- gah okupatorji v Bosno in Herce- ko obenem tudi sproti oživljajo "C03.^akrje^^olebnmfdohodkom lebnTgl ^epaP°valeadelo“orgaPnT- knjižnice. 1600 S-din po- Po ruleta in unrnvni- ze OSVOjem program. Le na tak oziroma s plačilom bolnice? 1967^ dalje se uporabl:ia od h jma^ca rablmo raje 23 dobro knjigo. Cija0šk^“ma%PPostojnPranato način je bilo mogoče doseči to- Odgovor: Vrle do Upokojitve 1. 1960 poučevala osnovni šoli v Kanalu ob Soči. Vsi, ki smo poznali tovarišico Pa- Letni dopust gre delavcu za posamezno koledarsko leto in se mora izrabiti v koledarskem letu, v katerem je delavec pridobil pogoje za izrabo letnega dopusta (11 mesecev nepretrganega dela). Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, prav tako ga delovna skupnost zanj ne more prikrajšati (63. člen TZDh t knjigo. -rc 80 let učitelja Lojzeta Kolenca Zaforj0 poznamo kot začetni kraj društva. Danes slavi podružnica pet-zasavskib premogovnih rudnikov. Pes- desetletnico in ustanovitelj Lojze je Osnovna šola Šentjernej in vsa ____^ 1# njena okolica je _žalovala ob smrti TZDR brez presledka koristili Hvala vam, pionirji in vzgojitelji Sončna nedelja v oktobru je bila prijetno okolje in zahvala prirediteljem in nastopajočim iz krške občine. Tega dne se je zbralo v LESKOVCU pri KRŠKEM več tisoč pionirjev in pionirk iz vseh odredov te velike zasavske občine. Proslavljali so 25-letnico ustanovitve pionirske organizacije z bogato razstavo ter nastopom na telovadišču leskovške šole. 2e sama razstava je pokazala, kako bogato in veliko je bilo delo in prizadevnost tako otrok kot pedagoškega kadra pri razmahu pionirske organizacije. Na njej so bile zastopane vse šole-odredi in to od , foto krožka mimo tehnične dejavnosti, risarske, filatelistične, zadruž-niške in celo planinarske pri odredu »Črnih rudarjev« iz Senovega. Predsednica pionirske komisije pri občinski zvezi DPM iz Krškega tov. Cerovškova je ob otvoritvi razstave omenila nekaj številk, ki povedo vse to, kar smo videli na sami razstavi: nad sto raznih skupin in nad 3000 res aktivnih pionirjev v številnih vejah pionirske dejavnosti od kulturne, športne, tehnične, gasilske, prirodoslovne, taborniške, planinarske in drugih. Panoji in razne tabele so pokazale resnično sliko tega dela. Predsednik občinske skupščine: tov. Stane Nunčič je ob tej priliki sprejel delegacije vseh pionirjev krške občine in jim govoril o njihovi organizaciji, o dolžnostih in o problematiki same občinske skupščine. Prisotni so bili tudi nekateri pedagoški delavci, ki vodijo pionirske organizacije v tej občini. Povorka, ki je.nato šla skozi vas do igrišča šole, je bila pestra, živa, kar vredna praznika pionirjev. Veliko telovadišče je bilo po-/ krito s cvetjem in rdečimi rutami, ki so obkrožile slavnostni oder, vmes pa zastave in prapori pionirskih odredov šol. Množici staršev in otrok je spregovoril predsednik občinske skupščine. Sledil je bogat program, kjer so mladi športpiki, strelci, kolesarji in gasilci pokazali svoje znanje in spretnost ter prejeli praktična in »sladka« darila v spomin na tako uspel in lep praznik. M. TRATAR ne inuit? pi.i_K.ra.ibau (da. cien izujak . . 0 . . . , " • ^ ucocucluilv m ustanovitelj i^ojze je Ce boste toirej že pred 1. 1. 1968 ozdra- revirje kot črno, pusto ves čas predsednik čebelarskega dru- veli in boste začeli vsaj 31. 12. 1967 „ id2‘ Tlsti_, dan.> ko sem, se. namenil štva. Ze takrat smo ugotovili žalost-koristdti letni dopust za 1967. leto, ga v zagorl°> da stisnem roko šolskemu no dejstvo, — je pripovedoval Lojze, ISflillŠi ktlszMššSi KlSSilil______________________________________________________________________________ 1. 1918, ko se je kot mlada, življenja boste mogli koristiti v 1968. letu. Zagorje. Zadovoljno je poudaril: nekai pa tudi nameščencev Na nanl SV2H5£"HaCrS: »S2 ^¥3^ Pm^e0 j^rai^U^^l^ ne čestitke od vseh njegovih nekda- ljetee.saj.je ddaU zanj aktivno po!- delovnmdrn. Konkretna odmevi- oTaja"^ V letih fašistične okupacije se je od določil splošnega akta vaše delov- rastejo nove hiše, ceste asfaltirajo. ’ Vera Severjeva že 1. 1941 povezala z ne organizacije, v katerem morajo 1 Kolenčeva hiša stoji sredi mesta, OP, zaradi česar so jo ofcupatori»vt toločena merila glede delovnih POgP- je v bližini stare šole, kjer je učite- pristaši tudi pregnali iz Šentjerneja, ^V'pllant šentjemejske' vajenske šole. Dolgo dohodka in sicer za prvih trideset dni »jwxw . zadržanosti od dela iz sredstev vaše i^ljub visokim letom je Lojze še ^ delovne organizacije, od en^TridTse- poln energije Jubilantu naj veljajo naše iskre- joze Zupančič M-o-prijatelji in sodelavci- se ^ dejavnosti. Našel sem ga v sadovnjaku nad hišo. Tam ima tudi len če- d°krohotno razdajala številnim ’* flaci3am — za njihovo srečo in v življenju. Sodelavci kanalske osnovne šole vanji,, ljudem iz Šentjerneja pa bo ostala njihova prva učiteljica v spominu kot nepozaben vzor. F1. A. mimmm s&mteB&s ^ fmmmm sotnosti z dela in glede na predhodno in vzgojitelj! Bil je izboren pedagog zavarovanje. Ce ste bili namreč pred in predavatelj! Znal je držati pravilno boleznijo zavarovani .brez presit’ razmerje z učenci in s starši. Vsem je 4 s Bresledki v bil prijatelj in svetovalec. Zato je p?vn'1nG,tf?me*IfAletHL 18 mese" ostal V Zagorju in se je tu vkoreni- cev, potem so odstotki od osnove za nij. n^izp^nhJi ete^ Pra^tjfko tfe Lojzeta Kolenca poznam dolgo [L t xoc vrsto let, ko je med obema vojnama oo osnove za nadomestilo višji za čas deloval tudi v takratni nanredni uči-od osmega do tridesetega dne obolenja in nižjii za prvih sedem dni SxV' ^S^izaciji JUU. Dolga leta Je Le v primeru, da le zgdrfanost eri “ Sa odbTora »krajnega učiteljske-dela posledica nesreče pri delu ali ga društva. Lojze Kolenc je bil zme-profesionalnega obolenja, gre zavaro- r£ij med najbolj discipliniranimi člani vancu nadomestilo osebnega do'' in je večkrat tudi predaval o kmetij- v višini 100 % od osnove od prvega dne izostanka. Po 62. členu TZZZ (Ur. 1. SFRJ, nilhici in .posojilnici. tehniška sola za kemijsko stroko v rušah ponovno razpisuje prosto delovno mesto upravnika doma TKŠ — Ruše Pogoj PRU in 10 let pedagoške prakse. Nastop službe takoj. skih in gospodarskih vprašanjih. Ti- Sti čas je bil agilen pri zagorski hra- Idila ob čebelnjaku: sadovnjak s čebelnjakom je bil nekakšen slm- št. 22/62, se nadomestilo osehneg-a do- "^Ijb«^ pa je bil kot ^“k^o^ hodka za tisti čas, ko je delavec v sadjar, vrtnar in čebelar. Bil je med ucltslJStva. (J\a Sliki. OSemaesetletniK Lojze Kolenc V svojem B&- iiuAizva uj.s»ia vias, ko je aeiaveu v vi mcu 111 ceueitu. jdjj. je meu stacionarnem zdravstvenem ali kakš- ustanovitelji zagorskega čebelarskega dovnjaku) Izdajanje učbenikov v ZDA bodo uporabljeni, in pa umetniki, ki jo opremijo z mapami, ilustracijami in drugim. V dobrih učbenikih ta ilustrirani del ni le nameček tekstu, ampak mora biti Izdajanje učbenikov v ZDA investicijo od dvesto, tristo ali je zelo odgovorna stvar. Vsega celo sedemsto tisoč dolarjev, je 75 založb, ki izdajajo učbeni- Tako je jasno, kako odgovor-ke, in nobena vnaprej ne ve, če na stvar je izdati učbenik. Zase^ bo njen učbenik plasiral. Za- ložnik je zato stalno v stiku s ložbe jih namreč dajo na trg po šolskimi krogi, spremlja učne na- njegov sestavni del. Hkrati s tem svoji lastni presoji, tj. oceni ob- črte in spremembe v njih, poleg izbere založnik tudi tiskarharja. stoječih potreb, in šole izbirajo, tega je pa v ZDA še okoli 1100 Včasih jih izbere tudi več, tako med produkti različnih založb, terenskih raziskovalcev, ki hodijo da različne tiskarne opravijo za-Šole učbenike tudi odkupijo, po šolah in raziskujejo proble- poredne operacije pri izdelavi tako da učenci dobijo svoje uč- me, uvajajo nove knjige, poslu- knjige. benike od šole. Organi federacije šajo kritiko in iščejo nasveta Toda stvar ni končana s tem, ali posameznih držav ali tudi učiteljev. Na podlagi vseh teh da je knjiga natiskana. Založnik večjih mest v skladu s svojimi podatkov in anticipiranju vseh mora seznaniti šole s knjigo, pri-nazori sestavijo izbor nekaj uč- tokov in na podlagi odkritij na rediti tiskovne konference in or-benikov od vseh tistih, ki so na različnih področjih, se založnik ganizirati profesionalce, ki bodo trgu, med katerimi potem šole odloči, kakšno knjigo bo izdal, plasirali knjigo. V svojem trgov-izbirajo. Je pa tudi tendenca, da Odloči se založnik — kajti danes skem oddelku imajo založbe tudi šole popolnoma neodvisno izbira- avtorji več ne prinašajo svojih ljudi, ki so delali v šolstvu. Ker jo med vsemi učbeniki, ki se po- učbenikov (rokopisov) v založbe, šole same izbirajo knjige (in jih javijo na trgu, ali pa to prepu- Učbenik je danes kolektivno potem tudi naročajo), je važno stijo celo samemu učitelju. delo. Pri njem sodeluje cela vrsta poslati nekaj brezplačnih primer- Založba tako torej vnaprej sodelavcev s strani založbe in kov za preizkus, in ko šole že ne ve, ali bo prodala svoj učbe- najodgovornejšo vlogo pri tem naročijo knjigo, je treba poma-nik, zato je zelo važno, da pre- imajo uredniki. Založnik mora gati učiteljem, zlasti v nižjih študira svoj potencialni trg in potem, ko je odkril potrebo po letnikih, da se vpeljejo pri upo-ugotovi njegove potrebe — le novem učbeniku, tudi odkrito od- rabi novega učnega sredstva — konkurenca med založniki izloči govoriti na vprašanje, če je kom- in, za potrebe založbe, je treba dobro knjigo. Ce založnik založi petenten, da izda učbenik s tega tudi analizirati uspeh tega učbe-slabo knjigo, knjigo, ki je v šo- področja — zato se založbe spe- nika kot učnega sredstva, lah ne morejo uporabljati, ga to cializirajo. Samozadovoljstvo v založni- lahko precej stane. Založništvo Uredniki poiščejo avtorja §(.vu se ne iZpiača ____________________________________________________________________________________________________ založnik se je gospodarska dejavnost in za- knjige, človeka, za katerega vedo, mora takoj potem lotiti še enega, ložba, če sploh hoče obstajati, da je kompetenten za tisto pod- n0vega in boljšega učbenika, ki mora pametno gospodariti (tj. iz- ročje. Uredniki skupaj z avtor- k0 ustrezal spreminjajočim’ se dajati dobre knjige), ker delni- jem (ali avtorji) planirajo učbenik potrebam in ki bo — kot se da-čarji na koncu leta pričakujejo — določijo namen, ki naj bi ga nes vse pogosteje dogaja — zgra-normalni profit. In s finančne učbenik dosegel. Avtor seveda jen na novih principih, na hkrat-plati izdajanje učbenikov ni na- piše, toda urednik mora stalno nj Up0rabi filmov s knjigo itd. ivna stvar. Da je knjiga ekono- spremljati delo, dajati sugestije, Napisano na osnovi: mična, mora imeti naklado vsaj itd. Ko je to delo končano, je Bases for tiie seiection and Pu- 25.000 izvodov, v prvi izdaji. Še naloga urednika, da izboljša ro- biication of schooi Texts — Lee c. preden pa bo natiskan en izvod, kopis. To pomeni, da ga mora bifšhers^nstituter’ran 6X 0° U" bo založnik porabil ogromno vso- vestno obdelati kot bodoč mate- The Pubijshing process — waiiace to denarja in ogromno časa. Od rial za pouk. Rokopis mora pre- S- Murray; Sneechps _ , Mc_ podpisa pogodbe z avtorjem do študirati s stališča učitelja in Caffrey iKecutive tlirectnr American izročitve rokopisa lahko mine od učenca. Podobno mora preštudi- Tex-tbook Pubiichers institute, dveh do enajst let (slednje je za rati tudi vse konkurenčne učbe-učbenike zgodovine). Dve in pol nike in potem predlagati avtorju leti do petih let pa mine, da je spremembe, ali pa jih tudi sam potem učbenik natiskan. Navad- vnesti. Eventualno založba pre-ni srednješolski učbeniki zahte- izkusi učbenik v šolah, da vidi, vajo investicijo od najmanj 50 kako učenci reagirajo nanj. Tako tisoč dolarjev, osnovnošolski uč- končan rokopis dobijo v roke beniki, ki so v seriji od šestih različni strokovnjaki, ki določijo ali sedmih knjig, pa zahtevajo format knjige, različne tiske, ki l!llllllllllll!lllllllllll!lllll!!llllllllllllllllllll!l!!llllllllllll!lllllllllllll!llllllllllll!!llllllil!l!IUi'!llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!lllllll!lll!lllllll!lllll!llllli!lllllllllllllll!lll!llltlllllllll!!llll| JOŽE VILFAN Pisalni projektor — »Overhead projcktor» (retroprojektor, grafoskop) POMENEK O PROGRAMIRANEM UČENJU MLADINSKA KNJIGA Cicibanova vzpodbuda je doživela dober odziv po vsej Sloveniji Na Cicibanov razpis v Koledarju novic za september smo dobili mnogo prispevkov iz drugih in tretjih razredov osnovnih šol. Prispevki so nas tako razveselili, da enega izmed njih objavljamo.' _ ,,Koledar novic v septembru-!? ■n-*.', T : v . .....r- • V želji, da bi jugoslovanske da rešuje nalogo za nalogo, pri rodne vede in matematika; učna pedagoge podrobneje seznanil s čemer mora odgovoriti na vsako snov iz književnosti in umetnosti principi programiranega učenja, postavljeno vprašanje, dokler ne pa za programiranje ni najbolj je jugoslovanski zavod za pro- obvlada celotne snovi. Učenje je primerna učevanje šolskih in prosvetnih individualno, kar pomeni, da je Izdelava dobrega programa je Pisalni projektor — 1 »Overhead projektor« (retroprojektor, grafoskop) To je naj novejši projekcijski aparat za ponazarjanje pri dnevni svetlobi: — izdelan predvsem za šole, — kombinacija table, diaprojektorja in listne table, — uporaben za različne načine ponazarjanja za vse učne predmete, — razbremenjuje učitelja glede vprašanj oskrbel prevod knjige vsebinsko in časovno prilagojeno zei0 zahtevno opravilo: potrebno E^u^učne raovk0™888 Pn ponazar* »A GUIDE TO PROGRAMMED ravni učenčevega znanja in^ nje- je sodelovanje strokovnjaka za odlike in posebnosti projektorja INSTRUCTION« (Uvod u pro- govim sposobnostim. Ker učenec predmet, iz katerega se učna snov so: gramiranu nastavu) ameriških s pomočjo povratne informacije programira, psihologa in drugih. lma~t"edj pohaza” janlem ^prei avtorjev Jerama P. Lysaughta'in lahko nenehno spremlja uspes- Vrednost programa, presojamo po 0emi; Ctafdnca M. "Williamsa. Ker šo riost svojih prizadevanj, je po- količini in kvaliteti znanja, ki si — istočasno lahko ponazarja pove; izvajanja omenjenih piscev zelo memben dejavnik tudi dokajšnja ga je osvojil učenec, učeč se po eanls^fikifn.n® bal1 ®ot?ibno “zatemrnu; zanimiva, ne bo odveč, če vsaj mera motivacije. Zato se učenec tem sistemu. Na splošno so rezu!- _ p0laga me(i raziago izdelane bežno osvetlimo bistvo programi- več_nauči in hitreje napreduje -................ ---------------------* .......-- — ranega učenja; prostor nam žal ne dovoljuje, da bi se spuščali v podrobnosti. tati dokaj ugodni, šolska’ uspeš- transparentne liste (predloge) Poznamo programirano učenje nost učencev se po navedbah osvetljeni okvir aparata; s pomočjo knjig in s pomočjo strokovnjakov dvigne povprečno _ .. _. more..p.re,d .og.e sproti,?p.isov!uJ učnih strojev. Prvi stroj za' pro- Dr. Nikola Rot navaja v svoji gramirano učenje ie izdelal leta terih učencih celo več. „ , L ,, . , z barvami označevati, opremljati s per od 30 do 70 odstotkov, pn neka- sebnimi oznakami in tudi s palico ka- zati detajle; v . » — pri risanju ali geometriji si lah- ^----n-.i- — ------. . . i • Nsfccii skrajnežev je že napo- pomaga učitelj tudi z ravnilom* školu i pedagošku akademiju« sy, vendar megova pionirska pri- vecj0vai0_ v bližnji bodočnosti kotomerom, trikotnikom ali šestilom (Beograd. 1966). da ima tradicio- zadevanja niso bila upoštevana. ueit0li SBloh ne bo več DOtreben, ter tako dosega večjo nazornost in nalni šolski pouk dve poglavitni Svoio uporabnost so učni Strop ker se bodo uSenci u5ili le p0 tudl_t^ko'se dobijo že izdelane uč-pomanjkljivosti tj., da sprejema- pokazali šele v času diuge - programiranega učenja s ne predloge, da jih učitelju m treba io ufenc, učiteljevo ™l,eo; ka- cev. Domanjkatiie učiteljev, oo- “Sntteno učSie Siko le v -i / 1 _ • V Z _ 1 ; 1 „ 1 ; PO rfT-O -ft AnO »Opšti psihologiji za učiteljsku 1926 ameriški psiholog S. L. Pres- kop tudi informacije iz učbenikov. pretežno pasivno (dasd je .avv^v. --- '------ A v 1 VciiivL urugl gi listi, ---- aktivno učenje mnogo uspesnej- spešen napredek tehnike (zlasti USpejen gupiement k običajnemu z barvnimi slikami; tako se grafično ni z rezultati svojega učenja (čeprav so poskusi pokazali, kako ške znanosti, so močno pripomogli ja utrjevanje že predelane učne učitelj namreč lahko zraven piše, H-k nadaljnjemu izpopolnjevanju snovii 1 ^ dodatno zaposlovanje Se^ označuje,- podčrtuje^ att poudarja močna”spodbuda je za učence ta- učnih strojev ter programiranega ^.adarienih učencev' itd tz .?earvnlmi svinčniki posamezne de- kojšn.ie poznavanje rezultatov ‘učenja, pri čemer imata največ p0jeg ^ga pj bila taka tehnična — z aparatom se lahko izdelujejo lastnega učenja). Zato so psiho- zaslug ameriška psihologa B. E. oprema šol (vsak učenec bi mo- tudi kopije za učence, mora pa za to logi začeli iskati nove oblike uče- Skinner in N. A. Crowder Da- ral se^ m svojem stroju) do- ^ ^ d^datn^kopirm aparat, ka_ nja. Ena od teh oblik je progra- nes poznamo ze vrsto raznih ob kaj draga in za mnoge nerzvedlji- množevanje skript, formularjev ipd.: mirano učenje, ki pomeni nov na- Jik programiranega učenja od va —z »overhead projektorjem« do- čin poučevanja in učenja. učenja s pomočjo ustreznih učbe- Bistvo programiranega učenja, nikov in učenja s pomočjo za-ki ima za seboj dolgo razvojno pletenih elektronskih naprav z Za sedaj je programiranje in seže učitelj na lahek način večjo pozornost svojega učnega postopka ter izvajanje programiranega učenja, eentracij^^lzogne0 se^čeTto^ne^azTm- 1 lili li - ili i pot je v tem da je učna snov vgrajenim spominskim sistemom kljub doseženim uspehom, še v jjJvl abstraktnosti ter prihrani veliW> v smo- 1„ »alisotori«. učenčevih odSo- ek,»rtn.ehMn, I„ « „eW: g. trnega zaporedja kratkih vpra- vorov. _ . čeprav se tako popom učni stroj sežemo na7.ornost poučevanja, ustrez- 1 šanj in odgovorov v skladu z zna- Tudi načinov programiranja verjetno le ne bi mogel v celoti no d0jemijiVost povprečnega učenca-H nim učnim načelom sistematično- učne snovi je več: od najprepro- prevzeti vloge živega učitelja, saj zraven oa večjo učinkovitost našega sti in postopnosti. Poleg skrbno stejših do najbolj razvejanih. Po- mora šola razvijati celotno učen- poučevanj projektor lma tudl pr0. obdelane in za učenip p-ripravlje- polne prednosti nima nobeden. Za cevo osebnost, ne pa zgolj boga- je^cijsko mizico na vozičku. Nanl® učne snovi je določen tudi programiranje so zelo primerni titi njegovo znanje. način učenja. Učenec se uči tako. materinščina in tuji jeziki, pri- VIATOR projektor postavlja, da se nič nf trese, more pa se tudi premikali Pf volji. Mizica Ima dodatni predal polico za predloge, slike, knjige, P>' salnl in risalni pribor, ki se pri pro jlclranju rabi. Opomba: Prospekte za »pisalne projektorje* , pošlje »Lehrmittelverlag Wilhelm B»' V šoli je živahno. Tako kot se vrnil domov k svojim igračam. Razred bo tako dober, boljši ne 'didakta5^«'^ vsako leto ob pričetku pouka. Pozvonilo je in plaho so se da se bo treba učiteljici posebno 1:jane Linhartova m. 4. Tisti, ki so letos prvič prišli v ozrli v svojo tovarišico ter na- truditi. šolo, so nestrpni. Radovedno opa- peto čakali, kaj bo dejala. Ta- ^ In vendar so prišli otroci v zujejo učiteljice, ki hodijo mimo krat pa so se bučno odprla vra- šolo zato, da bi se mnogo na- — .•‘i. r ^ Tin in in -n rnrrrorl ie st.nni.ln. Min. raz- UČiH in da » V šoli imaš same jasne, Gordane ...« _ Bralcem revije Ciciban smo obljubili pet nagrad za najboljše koledarje novic v septembru. Uredništvo revije nagrajuje: Miro Krašovec, osn. šola Sent Vid pri Stični, Ivana Henigmana. osn. šola Dolenja vas pri Ribnici, 3. r., Vladko Kržišnik, 3. r. osn. šole Unec, p. Rakek, Hermo Petrovčič, 2. r. osn. šole Spodnja Idrija in Ireno Polovič iz osn. šole Dobrova pri Ljubljani. Največ prispevkov smo prejeli iz 3. razreda osnovne šole Dobrova pri Ljubljani. Opazujte naravo in življenje v njej tudi v vaših razredih! Učence pa vzpodbudite, naj pošiljajo uredništvu Cicibana svoje Koledarje novic! Obenem obveščamo poverjenike revije Ciciban in razrednike prvih treh razredov, da znaša letna naročnina 11,00 novih dinarjev zato, ker bo med majsko in junijsko številko izšla posebna — enajsta številka Cicibana, v kateri bodo samo prispevki mladih bralcev. 1 njih. Le katera’ bo njihova? Bo ta in v razred je stopila vsa raz- učili in da bi jih imela tovarišica 1 visoka in lepa? Bo mlada in burjena mlada učiteljica. Stopila učiteljica rada. Tako kot mamica. 1 prijazna? Bo taka, kot je ma- je k svoji kolegici in se začela Vse otroke. Tudi Tončke, Marije, 1 mica? pogovarjati. Glasno, preglasno. Janeze, Lojzke in druge. Potem so tovarišice stopile k Trdila je: »Tebi je lahko. V raz- Učiteljice bi si rade izbrale I njim. Še zadnji pogled je obtičal redu imaš same Jasne, Gordane, otroke. Nikoli pa ne pomislijo, da 1 na mamici ali očku in otrok, ki Vesne, Aleše... Vsi so hodili v m morda želeli tudi otroci dru-1 je tega dne postal učenec, je za vrtec. In moji?« gačno tovarišico. S svojo učiteljico stopil v razred. Otroci morda vsega niso razu- otroci bi radi od svoje 1 Ko so sedeli po razredih, so meli. Niso vedeli, da tovarišica u/(iteljice enak delež pozornosti B se počutili neprijetno, prav nič misli, da so tisti otroci z volj ijubeZni, pa ga mnogi ne do-I ni bilo tako kot doma, in marši- imenitnimi imeni bolj imenitnih &i,0 Biti pravičen je mnogim 1 koga je zamikalo, da bi vstal in staršev in morda bolj razgledam. učiteiHcam vretežko. Program televizije v šoli Mnogo učencev in pedagogov ** želi. da bi ponovno videli naše ® izvedene oddaje, ki so Jim bile PK sebe.) všeč. Do konca tega leta s® torej uvrstili v program šolske vizije oddale, ki ste jih onhve ^ Vsebine teh oddaj so objavljene lanskem Prosvetnem delavcu, pa * di v prilogi DELO RTV jih najdete za vsako oddajo, naj poji. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii JllUlllllllillllllllllMlIlMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUinillllllllllHUlll Razpisna komisija OSNOVNE SOLE DUTOVLJE ponovno razpisuje delovno mesto — učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P (za določen čas do 30. 6. 1968) Zagotovljena je samska soba. Rok za prijavo je 14 dni po objavi. osnovna Sola RIMSKE TOPLICE razpisuje delovni mesti — učitelja za tehnični pouk in fiziko ali telesno vzgojo in likovni pouk, PRU nastop službe takoj (za nedoločen čas) — učitelja za razredni pouk (za določen čas) učiteljicam pretežko. MILOŠ DJUKIC Iz Samopomoči 14. številki Prosvetnega delavca z dne 20. 9. letos je bilo obvestilo »Iz uprave Samopomoči« objavljeno, da je prevzel poverjeništvo US za mariborski okoliš tov. Avgust Resman. Zaradi tiskovne pomote popravljamo priimek našega poverjenika, ki še pravilno glasi: Agust ROZMAN, šol upr. v Mariboru, Gosjpostvetska 33/1. daje v četrtek ob 16,10. j* 16. 10. Otrokova pot v Solo (ponov tev 19. 10) 23. 10. Brez rumene majice (poP°v tev 26. 10.) 30. 10. Drža človeškega telesa vitev 2. 11.) 6. 11. Lepota in zdravje mojib z (ponovitev 9. 11.) ^ 13. 11. Življenje osvaja zemljo (V°n vitev 16. 11.) /n(r 20. 11. Postni, kdor mimo greš! (P novitev 23. 11.) 27. 11. Naistareiše živDertfe na tleh (ponovitev 30.11.) jg.) 4. 12. Paikov album (ponovitev 7* 11. 12. Polarna področja AntafK ponovitev 14. 12.) „nvi- 18. 12. Kulturni spomeniki (pob° tev 21. 12) ,oSti 25. 12. Za reber po (ne)vsakdan.i (ponovitev 28. 12.) JOŽA ŽAGO** SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ' JUGOSLAVIJE Republiški odbor za Slovenijo — Ljubljana, Dalmatinova 1 PROGRAM DELA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE IN NJIHOVIH ORGANOV ZA ČAS 1967-68 I. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sorejema program dejavnosti kot delovni dogovor za politično akcijo v obdobju 1967/68. njun želi uresničevati skladno s statutom in splošno družbeno-poli-tično usmeritvijo smotre resolucije občnega zbora. Pri tem izhaja iz neposrednih in splošnih interesov članstva in upošteva zlasti: — ocene in predloge članov o aktivnosti svoje organi- zacije (mnenjska raziskava med delavci družbenih dejavnosti) ; , . — iniciativo in predloge sindikalnih organov (programske razprave republiških in občinskih vodstev) in — ugotovitve preučevanj dosedanje vsebine, organizacije in. metod sindikalnega dela (raziskave o aktivnosti sindikalnih podružnic, občinskih in republiških organov). Te sugestije in ugotovitve so podlaga za postopno ure" sničevanje teh smotrov: . 1. Zaradi večje učinkovitosti je treba zgrajevati «u>tmost sindikalne akcije od republiških organov do sindikabuhpo-družnic na demokratičnih osnovah; pri tem je nujno t razvijati recipročnost vplivov v vseh smereh tako pri programiranju kot pri uresničevanju programskih nalog. , 2. S poenotenjem sindikalne akcije je treba zmanjševati razkorak med sprejetimi splošnimi stališči o samoupravljanju in delitvi po uspehih dela ter uveljavljanjem teh stališč v praksi. To seveda zahteva ustvarjalnost in aktiven odnos do posameznih vprašanj, poleg tega pa tudi ustaljenost in vztrajnost akcije. 3. Tako zasnovana poenotena sindikalna akcija lahko da dobre rezultate le. če se s programom določi nekaj ključnih nalog, katerih uresničitev terja usklajeno akcijo in v tem okviru ustrezno mesto vsakega organa v celotni organizaciji, njegov zorni kot obravnave in akcij. Vse to povsem razumljivo terja preciznost v delu, samostojnost in odgovornost slehernega organa na vseh nivojih sindikalne organizacije. 4. Demokratični dogovor o enotnosti akcije mora dopuščati demokratično kontrolo uresničevanja sklepov, obenem pa nam v vseh organih sproščati iniciativo in dajati možnosti za prilagajanje akcije razmeram, hkrati pa možnost za obravnavanje vseh drugih problemov, ki so pereči, a niso neposredno zvezani z enotnostjo akcije. 5. Demokratičnost enotne akcije zahteva povsem nove kvalitete v metodah dela, v medsebojnem komuniciranju, informiranju in usposabljanju za sindikalno aktivnost, pri čemer moramo odločno presekati z dosedanjo prakso in pogumno uvajati sodobne oblike političnega dela. 6. Uresničevanje enotnosti nastopa zahteva čvrsto in po-polno organizacijsko strukturo naše organizacije, zlasti še, če želimo vse bolj razvijati dejavnost v sindikalnih podružnicah, kjer se neposredni interesi našega človeka kažejo najbolj otipljivo. 7. Pripravljenost večine našega aanstva, da se vključi v neposredno aktivnost, bomo lahko uresničevali le. če bomo s smotrno kadrovsko politiko izboljšali strukturo našega vodstvenega kadra. Kvaliteta vodstvenih kadrov, katere osnovni element je naprednost sindikalne akcije v sprem-Ijanju in razvijanju samoupravnih odnosov, mora postati odločujoča. V tem okviru je treba delovati tako, da se bo okrepil tudi družbeno-politični status sindikalnih delavcev. * 8. Za uspešno delovanje Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je posebnega pomena povezovanje republiškega odbora z republiškim svetom Zveze sindikatov za Slovenijo, 8 centralnim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, z republiškimi vodstvi drugih družbenih organizacij, s strokovnimi društvi in s predstavniškima ter drugimi državnimi organi. Pri tem moramo razviti tak način sodelovanja, da bodo pobude in stališča našega sindikata pravočasno posredovane na pravo mesto in da bo upoštevanje teh pobud in stališč zagotovljeno v kar največjd meri. Program, ki ga sprejemamo, je demokratični dogovor usmerjene akcije, ki nalaga obveznosti vsem organom republiškega odbora, obenem pa je skupno z resolucijo občnega zbora podlaga za aktivnost članstva oziroma vodstev občinskih odborov in sindikalnih podružnic. Spričo dinamičnosti političnega življenja bo treba program uresničevati smiselno; to pa bo zahtevalo prilagajanje programskih nalog in vključevanje v program tudi drugih nujnih tekočih političnih vprašanj. II. V okviru izhodišč, ki so navedena v prvem delu tega programa, bodo republiški odbor, predsedstvo republiškega odbora, pododbori in komisije opravili v obdobju 1967/68 zlasti tele naloge: 1. »Družbeni dogovor« p osnovah in merilih za vrednotenje dela zdravstvene službe, šolstva, kulturne dejavnosti, državne uprave in pravosodja V podružnicah in v občinskih vodstvih sindikalnih organizacij ter v organih upravljanja se vse odločneje postavljajo zahteve po »družbenem dogovoru«, ki naj bi določil osnove in merila za formiranje dohodka (materialni stroški, skladi, osebni dohodki po profilih itd.) in metode za sklepanje takega dogovora. Pri tem gre za dogovor o kriterijih za vrednotenje dela posameznih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, državna uprava in pravosodje), to je za vrednotenje programa i-n rezultatov dela. Namen tega je, da_ bi ustavna in zakonska določila o dohodku in delitvi začeli dosledneje uveljavljati in da bi pri tem dosegli večjo stabilnost v odnosih družba — dejavnosti. To bi vplivalo na programsko usmerjenost in na racionalnost v porabi družbenih sredstev, pripomoglo pa tudi k učinkovitejšemu družbenemu usmerjanju dohodka in delitve po rezultatih dela ter k večji ddscdplind vseh prizadetih dejavnikov. S Republiški odbor bo na plenarni seli, ki bo konec novembra 1967, sprejel stališča o tem. katere osnove, merila in druge elemente naj vsebuje dogovor za posamezna področja dejavnosti, kdo naj ga sklene in kaj je treba storiti, da bi bili dogovori čimprej sklenjeni in uresničeni. Gradivo za razpravo na plenumu bo pripravila posebna strokovna skupina v sodelovanju s pododbori in presedstvom republiškega odbora. Analizirati je treba tudi problematiko določanja plačil za bančne in zavarovalne storitve in o tem zavzeti stališče na seji predsedstva republiškega odbora. 2. Samoupravljanje v družbenih službah Samoupravljanje v družbenih službah in v delovnih skupnostih državnih organov se v praksi srečuje s številnimi problemi, ki so ali vsebinske ali pa organizacijske in kadrovske narave. To so npr.: odnosi med organ j družbenega samoupravljanja na različnih nivojih (delovne organizacije, izobraževalne skupnosti, upravni odbori skladov itd.), odnosi med obdani in med organi upravljanja, odnosi med organi samoupravljanja v delovni organizaciji, odnosi med sindikalno organizacijo in organi upravljanja, vsebina, oblike in metode dela teh organov, samoupravljanje v delovnih enotah, vloga predstavnikov javnosti, reelekcija vodilnih delavcev. slabosti v interni zakonodaji, vloga upravnih in drugih strokovnih institucij (pomoč, nadzor itd.). Republiški odbor bo na plenarni sejj februarja 1968. na podlagi raziskave, ki jo bo pripravila posebna strokovna skupina v sodelovanju s pododbori in predsedstvom, o teh problemih razpravljal in sprejel napotke za nadaljnjo akcijo. To gradivo bo obenem prispevek našega sindikata za plenarno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, ki bo posvečena samoupravljanju v družbenih službah. 3. Zaščitna vloga sindikata V razmerah, ko samoupravljanje v mnogih delovnih skupnostih še ni razvito tako, da bi bile v celoti zavarovane vse pravice delavcev (kakor jih glede delovnih razmerij, samoupravljanja, dohodka itd. določajo ustava, zakoni in interni predpisi), je zaščitna vloga sindikata še želo pomembna. Na to posebej opozarjajo člani našega sindikata tudi v mnenjski anketi. Zato je nujno treba ugotoviti vrste in oblike deformacij, ki prizadevajo delovne ljudi v zdrav- stvu, šolstvu, kulturi, državni upravi, pravosodju, bankah in zavarovalnicah in se dogovoriti o organizirani akciji vseh sindikalnih vodstev ter podružnic za sprotno in učinkovito reagiranje. Predvsem gre za prizadevanja v dveh smereh: za izpopolnjevanje oziroma uveljavljanje samoupravnega sistema do take stopnje, da bi le-ta s svojim funkcioniranjem že sam po sebi jamčil uresničevanje pravic delavcev, in za hitro pomoč in zaščito članov v konfliktnih situacijah, kadar gre za ogrožanji posameznika s kršitvami zakonskih in samoupravnih norm. Pri vsem tem pa je treba upoštevati tudi, da je izhodiščna pozicija v borbi za kvaliteto dela družbenih dejavnosti in za racionalno ter učinkovito poslovanje. Republiški odbor bo na plenarni seji v začetku junija 1968 razpravljal in sklepal o potrebnih ukrepih na tem področju. Gradivo bo pripravila strokovna skupina (na podlagi že zbrane dokumentacije, ki bo Po potrebi dopolnjena), o tem pa bodo razpravljali tudi pododbori in predsedstvo republiškega odbora. 4. Organizacija in metode dela sindikalnih vodstev in podružnic Obilica pomembnih in vse bolj zahtevnih nalog, ki jih imajo sindikalna vodstva, zlasti pa podružnice pri uresničevanju družbenih interesov in interesov članov, narekuje potrebo po učinkoviti organizaciji in sodobnih metodah dela. Zato moramo analizirati dosedanje izkušnje s področja organizacije republiškega odbora in njegovih organov, občinskih vodstev in izvršnih odborov podružnic, s področja komunikacij v vertikalni in horizontalni smeri (s posebnim poudarkom na informiranju članstva) in tudi glede javnosti dela sindikalnih organizacij. Taka analiza bo podlaga za optimalni organizacijski in komunikacijski sistem in temelj za nadaljnje ukrepe. Predlog ukrepov bo predsedstvu republiškega odbora predložila organizacijsko-kadrovska komisija do februarja 1968, pri čenier se bo oprla na gradivo, ki ga bo v ta namen pripravila strokovna skupina. Neodvisno od te naloge pa je treba v sodelovanju z republiškim svetom Zveze sindikatov za Slovenijo in občinskimi sindikalnimi sveti takoj začeti z organizacijo občinskih ali medobčinskih odborov Sindikata delavcev družbenih dejavnosti povsod, kjer le-teh še ni. Prav tako je potrebno uporabiti vse razpoložljive možnosti za čim boilj učinkovito organizacijo vseh sindikalnih vodstev. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi sodelovanju s tiskom zlasti še z »Delavsko enotnostjo« in »Prosvetnim delavcem« in z drugimi sorodnimi množičnimi občili. 5. Sistematično izobraževanje članov za delo v sindikalnih organizacijah in napotki za kadrovanje Poudarek pri tej nalogi naj bi bil na tem, da bi bili postopoma vsi funkcionarji sindikata dovolj poučeni o vsebini in metodah dela sindikalnega vodstva in podružnice. Očrt programa in metod izobraževanja bo organizacijsko-kadrovska komisija pripravila skupno z Zvezo delavskih univerz in ga posredovala vsem občinskim odborom, obenem pa jim pomagala, da bi v sodelovanju z delavskimi univerzami organizirali ustrezne seminarje. Pri tem je treba upoštevati potrebo, da bi s temi seminarji in z drugimi oblikami izobraževanja pripomogli k povečanju splošnega družbenega in ekonomskega znanja naših članov. Poleg tega bo organizacijsko-kadrovska komisija izdelala nekaj temeljnih napotkov za kadrovanje v zvezi z volitvami v občinske odbore in v izvršne odbore podružnic (npr. profil člana občinskega odbora oziroma izvršnega odbora podružnice, strukturni vidiki, načini za zagotovitev javnosti kadrovanja, načini stimulacije ipd.) in se zavzela za njihovo uresničevanje. 6. Spremljanje višine in gibanja osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih Sedanja statistična služba ne daje podatkov o višini in gibanju osebnih dohodkov po kvalifikacijah oziroma značilnih skupinah delovnih mest (poklici) marveč le podatke o povprečjih, ki ne zadoščajo za vsestranske analize in primerjave. Zato se je potrebno dogovoriti z zavodom za statistiko za dopolnitev statističnih poročil o osebnih dohodkih in v republiškem odboru ali v okviru republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo organizirati službo, ki bo dajala podatke o osebnih dohodkih za posamezna področja, profile itd. 7. Uvodne razprave o vlogi Sindikata delavcev družbenih dejavnosti pri ustvarjanju in uresničevanju moralnih načel oziroma pravil v notranjih odnosih in v odnosih do občanov Razprave v pododborih, v predsedstvu in s posameznimi strokovnjaki naj sprožijo razpravljanje o prizadevanjih našega sindikata za določnejše oblikovanje socialističnih moralnih načel na posameznih področjih družbenih dejavnosti in socialistične moralne zavesti posameznikov. Gre za vrsto razrahljanih ali neizoblikovanih odnosov do družbenega deda, poklicne etike, samoupravnih pravic in dolžnosti, odnosov do občanov itd., ki terjajo obravnavo tudi med člani našega sindikata. Razprave o tem naj bi odgovorile tudi na vprašanje. na kakšen način naj se sindikati vključijo v prizadevanja na tem področju, da bi mogli doseči čim boljše rezultate. 8. Problematika zaposlovanja in nezaposlenosti v družbenih dejavnostih Intenzifikacija in racionalizacija, ki je imperativ družbene reforme, bosta spričo dosedanjega ekstenzivnega razvoja zaostrili kriterije zaposlovanja in sprožili vrsto problemov, ki jih bomo morali obravnavati. Zato bo organizacijsko-kadrovska komisija v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami preučila problematiko zaposlovanja, upokojevanja in nezaposlenosti v družbenih dejavnostih. Stališča in predloge ukrepov bo predložila predsedstvu republiškega odbora hkrati z informacijo o razmerah. 9. Rekreacija članov sindikata Rekreacija delavcev je bila doslej deležna precejšnje pozornosti in skrbi našega sindikata, zlasti vodstev sindikalnih podružnic. Ker je problematika aktualna in obsežna, bo o njej razpravljalo predsedstvo republiškega odbora in obenem posebej preučilo tudi poslovanje počitniškega doma na Rabu in v Umagu. O tem bo predsedstvo sprejelo stališče oziroma ustrezne ukrepe. 10. Reorganizacija splošne in bolnišnične zdravstvene službe Zakon o organizaciji zdravstvene službe je določil, da je treba do konca leta 1967 organizirati nove zdravstvene zavode. ki morajo obsegati območje z najmanj 40 tisoč prebivalci. Ta in druge zahteve zakona narekujejo popolno reorganizacijo dela, spremembo organizacijskih oblik, pravnih aktov itd., celotne osnovne zdravstvene službe (zdravstvenih domov, obratnih ambulant, lekarn in samostojnih dispanzerjev). Z regionalnimi posveti, obiski nekaterih podružnic in s sodelovanjem z državnimi organi, ki skrbijo za reorgani- zacijo zdravstvene službe, bo pododbor za zdravstvo spremljal problematiko v zvezi z reorganizacijo in sproti zavzemal stališča o posameznih vprašanjih. S stališči in nasveti bo pododbor pomagal sindikalnim vodstvom pri naporih za notranjo konsolidacijo novih zdravstvenih zavodov in pri reševanju nezaposlenosti, če se bodo pojavili ob reorganizaciji zdravstvene mreže Pododbor bo o teh vprašanjih pripravil tudi gradivo za sejo predsedstva republiškega odbora. Pododbor za zdravstvo bo posebej razpravljal o organizacijskih oblikah samoupravljanja in sindikalne organiziranosti v integriranih, zdravstvenih zavodih in dajal potrebno pomoč občinskim vodstvom in podružnicam. 11. Sodelovanje pri pripravljanju sprememb in dopolnitev sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja V zveznih organih že dalj časa pripravljajo spremembe in dopolnitve sedanjega sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Predvideno je, da bodo kmalu objavljene teze o tem, kaj in kako je treba spremeniti sedanji sistem, da bi ustrezal principom racionalne organizacije in z ustavo in zakoni določenim samoupravnim in drugim pravicam občanov oziroma zavarovancev, pa tudi samoupravnim pravicam zdravstvenih delavcev. Pododbor za zdravstvo bo organiziral širšo razpravo o tezah za spremembe zdravstvenega varstva in zavarovanja, ko bodo te ob i vij ene. in bo pristojnim organom posredoval stališča sindikata. Ne glede na bodoče sistemske spremembe pa bo pododbor aktivno sodeloval pri urejanju nelikvidnosti skladov in se zavzel za sprejem in izvršitev ustreznih sanacijskih načrtov za sklade in zdravstvene delovne organizacije. 12. Problematika socialnovarstvenih zavodov Materialni položaj socialnovarstvenih zavodov, samoupravljanje v teh zavodih, njihova organizacija in druga problematika s tega področja so bili že večkrat predmet razprav v republiškem odboru in njegovih organih. Ne glede na razne pobude in predloge, ki jih je dajal naš sindikat za rešitev zadevnih vprašanj, je stanje še vedno zelo kritično. Zato bo pododbor za zdravstvo za sejo predsedstva pripravil gradivo o sedanii problematiki socialnovarstvenih zavodov in predloge za nadaljnje akcije sindikata na tem področju. 13. Spremljanje delovanja republiške in temeljnih izobraževalnih skupnosti Z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji so bile za področje vzgoje in izobraževanja določene sistemske rešitve, ki se v praksi še v marsičem niso pričele uresničevati. Zato bo pododbor za šolstvo spremljal delovanje republiške in temeljnih izobraževalnih skupnosti, analiziral kriterije za financiranje dejavnosti šol in merila za dodeljevanje dopolnilnih sredstev. Sproti bo opozarjal na pomanjkljivosti in predlagal rešitve, da se v novih oblikah ne bi podaljševala stara praksa proračunskega financiranja šolstva. 14. Ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti in financiranje strokovnega šolstva V sistemski ureditvi financiranja izobraževanja in vzgoje je ostalo odprto vprašanje financiranja strokovnega šolstva. Prav tako še ni povsem razčiščena problematika ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti. Zato bo pododbor za šolstvo prek občinskih odborov sindikata družbenih dejavnosti vplival na to. da bodo občinske skupščine in delovne organizacije izpolnile obveznosti, ki jih imajo do strokovnega šolstva v letu 1967. Hkrati se bo pododbor zavzemal tudi za ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti in v ta namen neposredno sodeloval z akcijskim odborom pri izvršnem svetu in z drugimi pristojnimi organi. Pododbor za šolstvo se bo odločno zavzemal tudi za to, da bi bilo financiranje strokovnega šolstva že za leto 1968 urejeno tako kot za druge vrste izobraževanja. 15. Sodelovanje pri pripravljanju predlogov za razvoj in izpopolnjevanje sistema vzgoje in izobraževanja Nujno je. da bi vsebino učnega provesa v sistemu vzgoje in izobraževanja čknprei povsem prilagodili zahtevam, ki jih prinaša družbeni in gospodarski razvoj. Zato se bo pododbor za šolstvo zavzemal, da bi vzgojno-izobraževalno delo postalo bolj učinkovito in racionalno, kar je mogoče doseči z izboljšanjem kvalitete šolskega dela, z boljšo organizacijo pouka, z zmanjšanjem osipa in z ustreznejšo organizacijo šolske mreže. Skladno s tem bo pododbor obravnaval zvezni dokument o vzgoji in izobraževanju in izoblikoval ter posredoval svoja stališča o predlaganih rešitvah. 16. Preučitev financiranja kulturnih dejavnosti in priprava predloga za sistemsko rešitev financiranja teh dejavnosti Financiranje kulturnih dejavnosti je med vsemi področji sistemsko najmanj ustrezno urejeno. Nujne so take sistemske rešitve, ki bodo tudi na kulturnem področju omogočile dolgoročnejše načrtovanje, smotrno gospodarjenje in uveljavljanje samoupravljanja. Pri tem gre za razvijanje in podpiranje predvsem tistih kulturnih dejavnosti, ki so po skupnem prepričanju postale sestavni del nacionalne kulturne politike. Pododbor za kulturo si bo vsestransko prizadeval, da bi bili zagotovljeni stabilnejši viri sredstev za financiranje kulture in da bi oblikovali čimbolj ustrezen način dodeljevanja sredstev. Potrebno je zagotoviti, da bo tudi v kulturnih zavodih ustvarjena možnost za uresničevanje principa dohodka in delitve po delu. Na podlagi gradiva o materialnem položaju kulturnih dejavnosti in o mreži ter kapacitetah kulturnih zavodov (gradivo naj bi pripravili pristojni državni organi) bo pododbor za kulturo sodeloval pri razpavah o stanju in nadaljnjem razvoju posameznih kulturnih dejavnosti in pri oblikovanju programske osnove za dolgoročnejšo kulturno politiko v republiki. 17. Sodelovanje pri pripravi zakona o organizaciji uprave in spremljanje reorganizacije republiške uprave Sedanja organizacija uprave službe v precejšnji meri vpliva tudi na nadaljnji razvoj samoupravljanja, na uveljavljanje dohodkovnega sistema in na uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij. Zato je nujno treba preiti na bolj funkcionalno organizacijo uprave in sodobnejše poslovanje. To stališče sindikata se mora uveljaviti v bodočem zakonu organizacije uprave, zato bo pododbor za državno upravo in pravosodje sodeloval z državnimi organi pri pripravljanju zakonskih rešitev. 18. Skrb za sprejem in uveljavljanje predpisov o sistemu strokovnih izpitov in strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih Glede na to, da v upravi še vedno veljajo predpisi o pripravniški dobi in strokovnih izpitih (sprejetih na podlaigi zakona o javnih uslužbencih), si bo pododbor za državno upravo in pravosodje prizadeval, da bi bili čimprej izdelani novi predpisi o tej materiji. Pododbor si bo tudi aktivna prizadeval, da bodo sodobna načela o izobraževanju in izpitih ▼ praksi čimprej uveljavljena. 19. Integracija denarnih in zavarovalnih zavodov Integracijski procesa na področju denarnih in zavarovalnih zavodov prinašajo vrsto novosti v zvezi z uveljavljanjem reformnih ukrepov. Pododbor za banke in zavarovalstvo bo podpiral in spremljal smotrno integracijo ter s svojim sodelovanjem pomagal delavcem, zaposlenim v teh dejavnostih zlasti pri prilagajanju novim razmeram. O problematiki s tega področja bo pododbor pripravil informacijo za sejo predsedstva. 20. Decentralizacija službe družbenega knjigovodstva V službi družbenega knjigovodstva je precejšnja ovira za nadaljnji razvoj samoupravljanja in nagrajevanja po delu premočna centralizacija te službe. Naloga sindikata je, da si po svojih močeh prizadeva za decentralizacijo samoupravljanja in realizacijo sistema dohodka na nivoju poslovnih enot. V tej smeri bo pododbor, spodbujal dejavnost sindikalnih podružnic in poročal svoja stališča pristojnim državnim organom. III. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije priporoča vsem občinskim vodstvom in vodstvom sindikalnih podružnic, da sprejmejo programe' svojega dela. V njih naj bi bila vidna enotnost akcije na podlagi programa republiškega odbora in posebnosti vsakega organa ali organizacije oziroma občine. Republiški odbor se bo prav posebej zavzemal za to (na področnih in drugih posvetovanjih, na delovnih sestankih, z obiski v občinah in podružnicah in na druge primerne načine), da bi aktivnost sindikalnih vodstev v občini zajela tudi te-le naloge: — skrb za realizacijo »družbenega dogovora« o osnovah in merilih za vrednotenje dela zdravstvenih zavodov, šolstva, kulturnih dejavnosti, državne uprave in pravosodja: tesni kontakti z družbenimi organi, ki določajo politiko in financirajo posamezne dejavnosti (občina, izobraževalne skupnosti, socialno zavarovanje itd.) in sprotno reagiranje na morebitne-nedoslednosti in pomanjkljivosti v uresničevanju »družbenega dogovora«; — analiza problematičnih pojavov na področju samoupravljanja (npr. odnosi med organi družbenega samouprav- Ijanja na različnih nivojih, odnosi med občani in organi samoupravljanja, uresničevanje samoupravljanja v delovnih enotah, vsebina, oblike in metode dela teh organov, predstavniki javnosti v organih samoupravljan ja. reelekcija, slabosti v interni zakonodaji itd.), pomoč podružnicam pri odpravljanju ugotovljenih slabosti in pomanjkljivosti; — aktivizacija podružnic za učinkovito varstvo vseh pravic delavcev na področju samoupravljanja, organizacije dela. delitve po delu, delovnih razmerjih, higiensko-tehnične zaščite itd.; — ukrepi za učinkovito organizacijo dela občinskega vodstva in sindikalnih podružnic (vključno s smotrno kadrovsko politiko) in ukrepi za tesno povezanost občinskega vodstva z vsemi podružnicami; — organiziranje sistematičnega izobraževanja funkcionarjev sindikalnih podružnic o vsebini in metodah sindikalnega delovanja; — spremljanje zaposlenosti in pomoč pri reševanju problemov nezaposlenosti delavcev s področja družbenih dejavnosti; — rekreacija članov sindikata. Prav tako se bodo vsi organi republiškega odbora zavzemali za to, da bi podružnice Sindikata delavcev družbenih dejavnosti učinkovito opravljale svoje naloge, zlasti pa: a) podružnice v zdravstvu sprejele in zastopale svoja gledišča o reorganizaciji zdravstvene službe; — delovale za pravilno organiziranje organov samoupravljanja v reorganiziranih zdravstvenih zavodih in spremljale uresničevanje samoupravljanja z vsebinskih in organizacijskih vidikov ter pomagale pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti; — organizirale potrebne razprave in dogovore o organizacijskih oblikah v integriranih zdravstvenih zavodih ter ustrezno ukrepale (npr. izvolitev odborov, spremembe v organizaciji podružnic, metode vodenja, kadri, program dela, informiranje članov itd.); — sodelovale pri pripravljanju novih internih predpisov v reorganiziranih zdravstvenih zavodih (statuti, pravilniki o delovnih razmerjih, pravilniki o delitvi dohodka itd.); — pomagale organom samoupravljanja pri pripravljanju programa dela delovne organizacije; program bi moral biti pripravljen tako, da bo lahko podlaga za financiranje in sredstvo za izboljšanje organizacije dela ter poslovanja; poleg tega bodo podružnice v zdravstvu spremljale izvajanje družbenega dogovora o vrednotenju dela zdravstvenih zavodov in o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti socialnega zavarovanja, obenem bodo tudi sproti informirale občinska vodstva sindikata in zahtevale ustrezne ukrepe; — analizirale delitvene sisteme in delitveno prakso ter se zavzemale za odpravljanje pomanjkljivosti; — varovale pravice delavcev oziroma pomagale pri varstvu teh pravic na področju samoupravljanja, organizacije del, delitve Po delu, delovnih razmerjih, higiensko-tehnične zaščite itd. in hitro reagirale, če se bo posameznim članom zgodila krivica; — skrbele za rekreacijo delavcev; — pomagale članom, ki so zaradi racionalizacije in drugih reformnih ukrepov začasno ostali brez zaposlitve b) podružnice v šolstvu — pomagale vodstvu delovne organizacije in organom samoupravljanja pri pripravljanju programov dela in pri vrednotenju teh programov; spremljale izvajanje »družbenega dogovora« o vednotenju dela ob sklepanju pogodb med izobraževalnimi skupnostmi in šolami; — razpravljale o problemih, ki nastajajo ob uresničevanju samoupravljanja v šolah in s političnega, vsebinskega, organizacijskega, kadrovskega in drugih vidikov; analizirale interno zakonodajo, vsebino in oblike dela organov upravljanja; opozarjale na morebitne pomanjkljivosti in nepravilnosti; dajale predloge in pobude za izboljšanje interne zakonodaje in za razvijanje samoupravnih odnosov; — analizirale sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov; ugotavljale vzroke za morebitne razlike med določbami pravilnika in vsakdanjo prakso; odpravljale te razlike tako, da bodo predlagale, kako izboljšati sistem delitve; — se zavzemale za varstvo pravic delavcev na področju samoupravljanja, organizacije dela, delitve Po delu in hitro reagirale in ukrepale, če še je članu (po_ vsestranski presoji okoliščin) zgodila krivica; reševale pritožbe 'delavcev v primeru spornih določb; — se ukvarjale s kadrovskimi vprašanji, zlasti ob reelekciji vodilnih delavcev in ob sprejemanju ter odpuščanju delavcev; pomagale članom, ki bodo ostali brez zaposlitve; — izboljševale organizacijo dela v podružnicah z uvaja- njem ustreznejših metod dela, s programiranjem dejavnosti, pravočasnim in zadostnim informiranjem članstva, s stalnim kontaktiranjem s člani ipd.; c) podružnice v kulturi — razpravljale o vzrokih za stagnacijo samoupravljanja v kulturnih zavodih; predlagale in ukrepale v zvezi z odpravljanjem teh vzrokov;. — pomagale pri izdelavi statutov, in sicer tako, da bodo na osnovi dosedanjih pomanjkljivosti dajale predloge za izboljšanje, pri tem bodo morale posvetiti pozornost zlasti oblikam dela organov upravljanja in razmejitvi pristojnosti med njimi; delo organov upravljanja bodo redno spremljale in ga ocenjevale; — pomagale organom samoupravljanja pri pripravljanju delovnih programov, ki bodo podlaga za financiranje in sredstvo za izboljšanje organizacije dela ter poslovanja; ob sklepanju pogodb s financerjem bodo ugotavljale, ali se v praksi financiranja upoštevajo dogovori o vrednotenju dela v kulturnih zavodih; o težavah in nepravilnostih bodo sproti ob-' veščale občinska sindikalna vodstva ter predlagale ukrepe in rešitve; — se ukvarjale s kadrovskimi vprašanji delovne organizacije (zlasti ob reelekciji); pomagale bodo članom, ki bodo ostali brez zaposlitve; — se ukvarjale s problemi stroke in nalogami zavoda, organizirale razprave in predlagale rešitve; — reševale pritožbe delavcev v primerih spornih odločb; — intervenirale in ukrepale potem, ko bo po vsestranski presoji okolnosti ugotovljeno, da se je članu zgodila krivica; — organizirale razprave o problemih nagrajevanja v zavodu in na podlagi ugotovitev predlagale izboljšanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov; — skrbele za večjo učinkovitost dela sindikalnih podružnic in v ta namen izdelovale programe dela sindikalnih podružnic. sproti in na primeren način obveščale člane in z njimi čimveč sodelovale; skrbele za organizacijsko in kadrovsko utrditev izvršnih odborov; č) podružnice v državni upravi in pravosodju — pomagale vodstvu in organom samoupravljanja pri pri-privljanju programa dela, ki bo podlaga za financiranje in sredstvo z izbofljšnje organizacije dela; sproti informirale ob- tinsko vodstvo sindikata o morebitnih težavah in nepravilnostih; — skrbele za razvoj in uspešno uveljavljanje samoupravljanja; — organizirale temeljite razprave v izvršnem odboru in po podlagi objektivne kritike morebitnih nepravilnosti pripravile upravljanja v organu, delovni enoti itd. S političnega, vsebinskega, organizacijskega, kadrovskega in drugih vidikov in dale predloge za odpravo morebitnih nepravilnosti; — analizirale delitev dohodka po rezultatih dela; posvetile posebno pozornost skladu skupne porabe; analizirale nje- . gov namen, trošenje sredstev iz tega sklada in problematiko dotekanja sredstev v sklad skupne porabe; — se zavzemale za varstvo pravic delavcev na področju samoupravljanja, organizacije dela in delovnih razmerij in hitro reagirale, če se je članu zgodila krivica; — ukrepale za-učinkovito organizacijo dela v podružnici (metode dela vodstva, kadri, program dela, pravočasno in zadostno informiranje članov, stalni kontakti s člani itd.); — organizirale pomoč članom, ki so ostali brez zaposlitve oziroma pomoč pri iskanju novega delavnega mesta; — skrbele za rekreacijo delavcev, zlasti tudi za pravočasno informiranost članov o možnosti in pogojih letovanja; — opravljale še druge naloge, ki bodo aktualne v pravosodju in upravi in ki so take narave, da zahtevajo aktivnost sindikalne podružnice oziroma njenega vodstva; d) podružnice v bankah, službi družbenega knjigovodstva in zavarovalnicah — analizirale formiranje dohodka delovne organizacije; ta analiza naj služi tudi za izboljšanje organizacije dela in poslovanja; sindikalne podružnice službe družbenega knjigovodstva se bodo posebej zavzemale za decentralizacijo formiranja dohodka; — spremljale izvajanje samoupravljanja, organizirale temeljito razpravo v izvršnem odboru in po potrebi na sestanku članov sindikata o uresničevanju samoupravljanja v denarnem oziroma zavarovalnem zavodu s političnega, vsebinskega, organizacijskega, kadrovskega in drugih vidikov; na podlagi objektivne kritike morebitnih nepravilnost pripravile predloge za izboljšanje; — analizirale delitev dohodka v delovni organizaciji, vprašanje formiranja skladov, posebej tudi formiranje sklada skupne porabe im trošenje sredstev iz tega sklada; preučile izvajanje nagrajevanja po delu in pripravile predloge za potrebna izboljšanja delitvenega sistema in prakse; — se zavzemale za varstvo pravic delavcev na področju samoupravljanja, organizacije dela, delovnih razmerij in hitro reagirale, če se je (po vsestranski presoji okoliščin) članu res zgodila krivica; — ukrepale za učinkovito dejavnost sindikalne podružnice (glede metod dela vodstva sindikalne podružnice, kadrov, programa dela podružnice, pravočasnega in zadostnega informiranja članov sindikata ipd.); — organizirale pomoč članom, ki so ostali brez zaposlitve oziroma pomoč pri iskanju nove zaposlitve; — skrbele za rekreacijo članov sindikata in za pravočasno informiranost članov o možnostih in pogojih za oddih in rekreacijo; — opravljale druge naloge, ki jih narekuje konkretna situacija v denarnih in zavarovalnih zavodih (vprašanje integracijskih procesov, prilagojevanje delavcev novim poslovnim pogojem, aktivno sodelovanje pri uvajanju novih poslovnih odnosov z gospodarskimi delovnimi organizacijami itd.). IV. Predsedstvo, pododbori in organizacij sko-kadrovska komisija republiškega odbora sprejmejo vsak za svoje področje operativne načrte dela. v katerih na temeljih tega programa določijo zlasti: — podrobnejšo vsebinsko opredelitev naloge. — metode, ki jih je treba uporabiti pri opravljanju nalog, vendar tako, da bo zagotovljena potrebna prožnost v akciji, — roke. v katerih mora biti naloga opravljena, če niso le-ti določeni že s tem programom. Predsedstvo republiškega odbora lahko določi za raziskave, ki jih je potrebno opraviti v zvezi s programiranimd nalogami, posebna sredstva v višini približno 30 tisoč N-di-narjev. V. Predsedstvo bo poročalo o uresničevanju tega programa na plenarni seji republiškega odbora oktobra 1968. Številka; 147/1 Datum: 18. oktobra 1967 Predsednik RO: Slavko Bohanec STRAN 7 Pripombe k izdaji knjige Svet moderne umetnosti »Pedagoške raspraveičlanci« V redakciji docenta beograj- delavcih ni bilo. Nihče pa ne bo na jugu države: »Učitelji komu- ske filozofske fakultete dr. Via- mogel odrekati slovenskemu uči- nisti (v Srbiji, pripomba M. M.) deta Tešiča je izšla v Beogradu teljstva med obema vojnama ne nisu tada poznavali marksizma-letošnjo pomlad zajetna knjiga aktivnosti in tudi ne borbenosti, lenjinizma, niti ih je kogod vaspi-Miloša B. Jankoviča »Pedagoške Samo da je ta aktivnost in bor- tavao u revolucionarnem duhu. ras prave I članci«. Na nekaj manj benost odsevala pri enem delu Ta politička neizgradjenost i vr-kot 500 straneh je v že kar raz- prosvetnih delavcev v bolj ali lo slabo poznavanje revolucionar-košno opremljeni knjigi zbrana manj posrečenem pedagoško teo- ne teorije, dakle velika idejna Jankovičeva povojna tematika in retičnem in šolsko praktičnem slabost učitelja komunista bili su s tem le del napisane ustvarjal- delu. pri drugih pa zopet v širši uzrok mnogim slabostima... Ni-nosti tega izredno plodnega in družbeno prosvetni dejavnosti, su dovoljne pažnje posvečivali zaslužnega pedagoga. Obema pa je bila imanentna in pitanjima iz teorije pedagogike, V sodobni suši izvirne pedago- zakoreninjena osnova v antimark- didaktike i metodike; psihologi-ške literature smo veseli vsakega, cistični orientaciji ter drobno jam i {štorijam pedagogike uoprie pozitivnega pedagoškega teksta, buržoaznih težnjah! Medtem ko se nisu bavili. (btr. Ml m pa naj bo ta tiskan na katerem- se je pedagogika s težavo izvijala 395). T0 pa seveda se prav me ne koli jezikovnem področju naše dr- iz objema vladajoče ideologije, je opravičuje odnosa večine sioven-žave’ Omenjano delo pa za nas ni Pa na drugi strani velik del pro- skega učiteljstva do naprecmin le interesantno in vzpodbudno kot pomemben prispevek v jugoslovansko pedagoško zakladnico, ampak je vredno vse naše pozornosti. ker zadeva tudi slovensko prosvetno, predvsem pa sta-novsko-politično udejstvovanje slovenskega učiteljstva med obema vojnama. Prav zaradi tega se bomo ob knjigi nekoliko dlje pomudili. Naj uvodoma omenim, da je M. Jankovič živ leksikon pro-svetno^politične, osnovnošolske in pedagoške dejavnosti tega stoletja v ožji Srbiji, od nastanka jugoslovanske države pa tudi v jugoslovanskem merilu, saj je s svojo prosvetno pedagoško ustvar-janostjo začel 1905. leta in je od tedaj pa vse do današnjih dni aktivno živel v sredini prosvetno političnega in pedagoškega dogajanja. Kolikšnega pomena je predvsem za obravnavo preteklega prosvetno političnega življenja avtorjeva osebna prisotnost v tem življenju, dokazujejo prav zadnje čase napisani zgodovinski teksti, grajeni izključno na razpoložljivih mrtvih črkah, ki so kljub vsemu prizadevanju in tendencam znanstvenosti polni praznin in tudi netočnosti. Samo tak, kakršen je M. Jankovič, stalno aktiven, povsod prisoten, borben, ploden in kreativen. je lahko nudil dela »tak-vih vrednosti čije če trajanja nova naučna istraživanja u najve-čem stepenu samo dopunjavati, potrdjivati i učvrščivati«, kakor pravi v uvodu recenzent knjige dr. V. Tešič. Temu pa je mogel bita Jankovič kos le. ker je v ysem svojem življenju ostal zvest in dosleden metodi dialektičnega materializma, kompasu, ki si ga je pridobil že v rani mladosti. Zato njegovi teksti vedno korenini j o v konkretni družbeno politični situaciji; zato imajo njegove pedagoške, prosvetne, šolske in pa stanovsko politične opredelitve svoje temelje v vsakokratni družbeni politični povezavi. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) III. Zakaj moderna umetnost? Zakaj sodobna upodabljajoča umetnost? To vprašanje ni niti slučajno, niti ne tako posamično. Pogosto čujemo: »Med modernimi slikami in plastikami se jedva da razpoznati nakazane človeške obrise ali predmete, ki so brez logične zveze, brez prirodnih barv in dimenzij, pogosto se da videti kup pack in črt, ali pa surovo zvarjeno gmoto železja. Pri »starih« mojstrih pa se da razbrati vsako gubo na obrazu, vsak predmet ima svojo senco, perspektivo, njihove slike razumem.« Če se za trenutek spustimo na takšen in podoben nivo, je to opravičljivo v namenu, da zastavimo vprašanje — ali zares razumemo »stare« mojstre kar tako, ko si ogledamo sliko ali reprodukcijo? Ali optično zaznavanje risbe, perspektive, barv, kompozicije ipd. že daje samo po sebi pod oživet je umetnine? Ali so razpoznavne nadrobnosti upodobljenega predmeta merilo umetniške kvalitete? Ali nam daje »zgodba« nekega dela že popolno estetsko doživetje? Seveda je lahko še več podobnih vprašanj nanizati. Le nekaj ilustrativnih primerov naj vodi k razmišljanju, četudi le-teh ne kaže razčlenjevati v nadrobnosti. saj naj bi primeri samo sprožili nekaj misli. Veliki kioar. slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buo-narotti (1475—1564) je upodobil kip Davida. Vsakdo bo občudoval idealno in idealizirano telo nagega mladeniča. čigar harmonija telesa in duha je ubrana v tisti lepotni ideal renesanse, ki je postal vzor Michelangelovih sodobnikov in poznejšim generacijam. Vendar bi. zgolj so-skladje lepotnega telesa mladeniča ne moglo vzbuditi celovitega estetskega doživetja samo zavolio tega, ker se da razpoznati idealni kanon umetnikove ustvarjalnosti — da o zgolj optičnem prepoznavanju ne govorimo! — Nepogrešljiva bo zgodba o Davidu in Ooliatu, da razberemo simboliko umetnine, koristno bo tudi, da vsaj površno zaznamo tokove tedanjega časa, če hočemo do- umeti Davida tudi kot spomenik svobodi! Zanimiva utegne biti primerjava dveh del istega slikarja. Spanec Francisco Goya (1746—1828) je upodobil dono Izabelo de la Cobos v značilnem portretnem žanru, iščoč notranje ravnovesje z barvito podanim zunanjim videzom, ki dopušča tiho razgibanost. Kakor je tu preprost po namenu in izrazu — vsaj za nedeljskega gledalca — tako se kaže v grafiki v povsem drugačni luči. Kakor je pri portretu odrazil svoje doživetje objektivno v izrazu osebe, kjer se je umetnik podredil vernemu, resničnemu slikanju aristokratske lepotice, pa je v grafiki sprostil svojo fantazijo, ki neposredno nima nobenega živega modela. (Primerjaj obe reprodukciji!) Ali bi pri grafiki »Poglejte, kako resna sta!« na mah spoznali, da je Goya prikazal na oko dostojanstvena in mirna jezdeca z živalskimi obrazi, kjer podaja vzajemn^ poti absolutizma in inkvizicije? In slednjič še svojevrsten slikar maniristične eklektike — Giuseppe Arcimboldo (1527—1593). Ta stari mojster je v »Jeseni« v njemu lastni fantastiki daleč prešel običajno realnost, čeravno je v svojih fantazijskih portretih rabil povsem realne predmete kot sestavine. Ali ni Arcimboldo blizu današnji nadrealistični umetnosti? Pa vendar so vmes štiri stoletja — in tudi tedanji čas ga je moral sprejeti kot izpričujejo naročila, kljub vsej nenavadnosti. Ali si ta stari slikar ni ustvaril neke svoje logike podajanja, a je zato prešel dotlej veljavna in spoštovana načela slikanja? Čeprav modno. Iz mimogrede navedenega sledi, da zagotovo ni dovolj optično prepoznavanje predmetov na sliki, da je sklicevanje na stare mojstre (pred impresionizmom) lahko kaj vodeno, kajti povsod je potrebno neko znanje, poznati je treba umetnikovo govorico, simboliko izraza in barv, izluščiti idejno vsebino in slog itd., itd. Do .tega se dokopljemo polagoma. Ne kaže pozabljati: od abecede umetnosti vodi pot h kompleksnemu podoživljanju umetnine postopoma. S HUDALESOV E KNJIŽNE POLICE Ob knjigi »Veselo potovanje« Knjig in knjižic za šolsko mladino vanje kot zbirka potopisnih doživlja-je na našem knjižnem trgu že lepo jev dveh otrok in strica, ki ju vodi število, in to cd leposlovnih do po- daleč od doma. Ne vem. Če je izbira l-judnoznanstvenih. Po vsebini, moti- imen Ivo in Ana najprimernejša,, ker viki in obravnavi so bolj ali manj pri. se otroci na višji razvojni stopnji ne krojene po otrokovi »intelektualno-ču- zanimajo več za izmišljene osebe, za stveni meri«, to se pravi, da mu ta- katere so se zanimali pred tremi leti, ko ali drugače ustrezajo, če jih knjiž- temveč si žele novih srečanj z drugi- ničar in učenec pravilno izbirata. Mnogo teh del ni neposredno vezanih na potrebe šolskega pouka in učnega načrta, vendar mladina po Oskar Hudales vodi vso trojico po Sloveniji, da bi potniki spoznali zem-ucntfga na ena, venuar nnaenna tJi> Ijepiisne, zgodovinske in družbene pq-njih sega, ker je izven šolskih sten sebnosti naše dežele s širnimi opisi, še vse polno- drugih pojavov in za- kot so jih slišali v šoli. Kolikor ne rrr, hi-h.i more vsega povedati, oziroma pred- AllAJJ. V {5 Cl V-Z V i — staviti otrokovim duševnim očem tiskane besede,-io. dopolnjujejo na vsaki drugi strani teksta fotografski pos- Francisco Goya: Doiia Isabel la Cobos de Porcel svetnih nimivosti za mlade ljudi. V to vrsto del ne sodi Hudalesovo - --“b* “ ™ ^ je av- "^eduČ^^te^al^sSie^Cani0 tor začutil pcrtrebOi, da bi dobiii otro- ci v preprosti reportažni obliki ustrez- ^ s^n^o ^antažm^d^riafveem me ne dodatke k svojim učbenikom, to “ „1 tem potovaniu ricS ni klTub je taka besedila, ki dopolnjujejo v tlmS pa otrSk ^tovanlu^Sii in se soli pridobljeno znanje z novih in ne FrllStM DriDOvSni pr^ širših vidikov. Šolski teksti so le LŽ!S V knUBi na so zaodovinsk orisl bolj skrčeni, celo suhoparni opisi do- w Sroke v tef dobi laiboll privlači-ločenih pojmov, medtem ko je pri- , Hudflelori epizirSni zgodovinski merno epizirana učna snov boli na- 3D0'ia»u°^ezsat>^(>,fl?lznu„a“1 ZJ™°»ndo- naTotd"zi otroke11"0 0bllk°Va' br^ obmcovanT m so ^roto^Vš^ na kot nalase za otroke. (To dejstvo je dokazal pisatelj že s Pisatelj Hudales je pred pisanjem svojo znano zbirko Bilo je nekoč, ki je knjig mislil predvsem na dve stvari: gdie ne bi smele pogrešati pri pouku.) na spoznavanje narave in družbe Mlajša učiteljska generacija ne po-(predmetno področje) in na šolarje. zna dovolj predvojnih Hudalesovih predvsem tiste, ki obiskujejo četrti mladinskih tekstov, ki so- tedaj pome- Toda: ko se začenja odpirati svet umetnosti — sprva gotovo bolj nezavedno — se človekova dojemljivost lahko mnogo bolj aktivira in bogato občutje estetskega, polnega sprejemanja slikarske ali kiparske govorice postane sestavina neke notranje obogatitve, nove govorice, pa tudi potreba. Kdor začenja estetsko podoživljati umetnine, ponavadi trajno goji svoj odnos do umetnosti in ga izpopolnjuje. Seveda pa je treba upoštevati vse individualne razlike med ljubitelji upodabljajoče umetnosti; nepoklicni odnos do posameznih umetnikov, struj ipd. dopušča tako izbiro, kot jo pač narekujejo lepotne predstave posameznika, njegove zahteve, stopnja dojemljivosti itd. Ko govorimo o upodabljajoči umetnosti, ne 'gre za nek »spor« med »staro« (predimpresionistično) In »novo« umetnostjo. Vsaka umetnina ima svoje življenje, svoj odzivni krog, vsaka umetnina pa je tudi nastala v neki dobi in je spregovorila predvsem tej dobi, čeravno lahko ima svojo izpovedno intenziteto skozi stoletja. Nesporno pa je, da nas mora zanimati čas, v katerem živimo, saj je v prostoru in času sedanjosti naše življenje soočeno z življenjskimi procesi in težo problematike, ki zadeva nas same. Zato je logično, da mimo pojavov, ki jih prinašajo moderni tokovi umetnosti, nikakor ne kaže iti. Mnogovrstne modeme smeri in izrazna sredstva zmedejo marsikoga, ki se začenja zanimati za svet umetnosti; v XX. stoletju je doživela upodabljajoča umetnost nagel, raznoroden razvoj, posamezne struje so se sorazmerno hitro menjavale, ali pa ostale hkratne z drugimi. Ce sledimo moderni umetnosti razvojno, zgodovinsko, bržčas ne bomo ubrali najprikladnejše spoznavne poti, vendar ima tudi ta način prednost zaradi logičnega zaporedja likovnih pojavov, kot so se odrazili od impresionizma dalje. Tudi tako razvojno spoznavanje omogoča, da dojamemo slogovne posebnosti, idejni svet ipd. pri posameznih strujah, se z vživi jan jem približujemo raznorodnih! hotenjem umetnikov. Med temi pa bo lahko vsakdo osvojil in sprejel tisto, kar mu bo po lastni notranji ubranosti in zahtevnosti najbolj ustrezalo. Ne glede na to, ali nekdo sprejema ali odklanja moderne smeri v umetnosti, najprej jih mora spoznati! Apriorno mnenje ne v moderni ne v »stari« umetnosti ne more biti tvorno, kaj šele veljavno. ; Živimo v razgibanem XX. stoletju. Zanima nas naš čas, ko tehnika in znanost utirata neslutene poti napredka, ko socialna vsebina družbenega dela postaja univerzalna, kq je potreba po humanem odnosu spričo dveh svetovnih vojn, velikih preobratov po svetu, ob negotovi sedanjosti spričo možnosti novega svetovnega spopada postala imperativ posameznika in skupnosti. Sodobna tehnika je le rezultat znanstvenih in tehničnih zmogljivosti današnje dobe, sama po sebi ne pove dosti o človeku, o njegovih vsakdanjih problemih, o medsebojnih odnosih in družbi. Kakor so tehnične dobrine nepogrešljiva sestavina vsake moderne družbe, pa odraža v marsičem to družbo v nje-_ni specifični strukturi, njeno duhovno območje in problematični svet prav umetnost. Tudi upodabljajoča umetnost razodeva vsebino svojega časa. V zapletenem stanju današnjega sveta v vsej raznolikosti in kontrastih je nujno, da so tudi slikarstvo, kiparstvo in grafika odraz današnjih družbenih, estetskih, izraznih protislovij. Resda so oblike sodobne umetnosti -tako raznovrstne in lahko nenavadne, da marsikdo bsup-ne spričo nenavadnih možnosti v tehniki podajanja, v tehniki materiala. Bihajli Merin se sprašuje: ? No sil- delavcev trošil svoje učiteljskih gibanj v predvojni energije v uveljavljanju družbeno Jugoslaviji, ki je prišel tako jas-političnih meščanskih organiza- no do izraza na. vsakoletnih obe-Mlmo raznih tokov pedagoške- cij in se izživljal v borbi za nih zborih JUU. ga in šolskega življenja v Srbiji oblast meščansko političnih gni- v opombi na strani 447 je , -1neki novi mate. dedovima demokratske učiteljske decemja začela ožja skupina pro- ri;jali j wdacisti aInpak je vse kai “Pozicije.«, (str. 379). ni samo tež- gresivno usmerjenih učiteljev, več;, je sp]oh ČUldno ^ se - - - - ka' ampak je tudi žalostna za združenih v »Učiteljskem pokre- ie prikaziOTala zg0ldovin.a ’Progre- učenčevega znanja: če smo jo “tovensko učiteljstvo med obema tu«, z načrtnim raziskovanjem m , si a eibania v vrstah sl oven- normalnih ^dinama. (Podčrtal je M. M.). Ce objavljenem socialno-ekonomskem S uriteristoa prS tlkim f^- 1”®“» V, P?XS.em. ”0rnlal.nih jLlemUA res tako-,kot pravi M. in mentaino-higienskih razmer,v rumoim. dokler ni gradivo obdeia- šolskih okoliščinah, ce je jas- uankovic — kar tudi m težko do- katerih je živela m se razvijala . , na m prepričljiva tako za Kazati — in če je temu tudi res slovenska mladina, je bil njihov ' nčoncn Lot ra učitelia in če Slavni vzrok v dedni obremenje- končni cilj razvijati ob študiju Ne samo.zaradi določenih me- . . ' , A ... slovenskega učiteljstva, ka- konkretnih socialno-ekonomsikih todičmh prijemov glede obravna- smo znali iz nje dobiti vse j101- to trdi dopolnjuje in do ne- razmer in ustrezne literature raz- yan.la zgodovinskega gradiva, kar pedagoške koristi, ke mere pojasnjuje gornjo trditev redno pripadnost in zavest pri ■i®, vsekakor pomembno in po- j£. ŠKALKO bok oj ni narodni heroj Žarko prosvetnih delavcih in preko njih učno. ampak zaradi gradiva sa- Zrenjanin v »Narodni prosveti« vplivati na širše ljudske množi- kl obravnava bližnjo pre- Razred je skupina učen- 2 dne 23. 12. 1926 kjer med dru- ce, s katerimi so bili neposredno teklost prosvetno-pohtičnega ziv- Kazrea je » možnostmi Eim ------ J. L J_______....i;.,- klavci* Ijenja v Jugoslaviji med obema cev z neenakimi možnostmi Dr. IVA ŠEGULA Omeniti moramo, da učinkuje ocena vzgojno le tedaj, če je naravna in logična posledica objektivne presoje Sim pravi, da ie ta »nedovoljna povezani prosvetni delavci *. orbenost i aktivnost kobno na- Res je, da gibanje progresivno „ rn t Jdstvo učitelja sa teritorije biv- usmerjenih učiteljev pri nas ni iavcev j® Austrougarske...« (podčrtal je zavzelo tistih dimenzij kot npr. 1 M.), b0 moral odgovoriti slo- v Srbijj gibanje učiteljev — ko-. enski učitelj sam prej ali slej! munistov (ti pa so bili tedaj v Kolikor se Jankovičeva gornja Sloveniji zelo redki), je pa imel Ugotovitev nanaša na obnašanje slovenski napredni učiteljski po-®tevenskega učiteljstva in njego- kret določene specifične prijeme v° manifestiranje družbeno . ih in kvalitativne posebnosti, ki jih stanovsko politične usmerjenosti nor. gibanja izven Slovenije niso na kongresih in skupščinah stro- imela. In Jankovič ne bi bil ■tovne organizacije Jugoslovan- marksist-leninist, če ne bi objek-“toga učiteljskega udruženja, ima tivno priznaval slabosti pokretov čolnoma prav; sai je bila celo . ,, p® kongresu v Banja Luki 1939. ....... , . fel k? ie bilo komunistično gi- tudi ze V Sloveniji V pol- začetkih, da bodo njihovi izsledki in ‘etn razmahu celokupna delega- dognanja služili za osnovo znanstve- Clla Slovenskega uriteUstva (7 eno nlh obdelav antropologom, sociolo-, ucueljsiva (Z eno gom in pedagogom Na temelju manj- Cp lz.iemo) odločno na strani Sega ^eia tega gradiva je n. pr. izšel «ntralne uprave tega udruženja, konec leta 1953 pri Slovenski akade- fbub temu da sr, delegati _________ mijl znanosti in umetnosti poseben komun;-*; L . tl odtis razprave pod naslovom »Telesni Pmf Postavili svojo listo razvoj slovenske osnovnošolske mla- ioti centralni upravi in pri VO- dine«, ki sta Jo napisala dr. F. Miklč “CVah tudi dobili 41 glasov. in prof. B. Debevc. Delo resno izziva . , , . . . odgovore na vprašanje klasičnega do.1 68 ■'e' ‘SO imeli prosvetni vrednotenja cikličnega valovanja v Plavci Srbije že močno tradicijo rasti in teži naše mladine, vprašanje Pragreshmcga pokreta še iz ča- akceleracije, če nastopa in koliko ma-Sov . stopa tudi pri naši mladini, njena v Pred prvo svetovno vojno, biološka, oziroma peristatična pogo-pri slovenskih prosvetnih jenost in podobno. vojnama, zasluži knjiga vso pozornost tudi naših prosvetnih de-Mericej Martin in neenakim znanjem. JOSIP MARKOVAC »Razširjene žile nam grenijo življenje« Primarij mariborske bolnišnice dr. Eman Pertl je nedavno pri Državni založbi Slovenije izdal knjižico, in prav bo, da opozorimo nanjo prosvetne delavce, še posebej pa fizkulturne pedagoge ter vse, ki se bavijo s telešno kulturo in higieno. To je knjižica z naslovom »Razširjene žile nam grenijo življenje«. V uvodnem pojasnilu pravi avtor med drugim: »Nisem mogel govoriti samo o razširjenih žilah ali kroticah, marveč tudi o vseh tistih činiteljih, tako zdravstvenih kakor drugih, ki kakor koli že omogočajo njihov nastanek in nadaljnji razvoj z vsemi morebitnimi posledicami.« Pred seboj imamo torej knjižico, ki na poljuden način sodeluje v boju zoper tako razširjeno ljudsko in socialno bolezen, ki marsikomu že zgodaj začenja greniti življenje, preneka-teremu pa ga sploh onemogoči. Razširjene žile so značilnost nekaterih poklicev — med nitmi tudi učiteljskega. Zato bo knjižica dr. Perila nedvomno koristno služila njim samim, enako pa bo lahko koristila pri pouku telesne higiene, saj se s pravilnim telesnim ponašanjem dajo preprečiti marsikatere bolezni, tako tudi ta. Francisco Goya: Poglejte, kako resna sta! lEIIIEIII=IIIEIII=lliEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIilEIIIEIIIEIIIEIII=IIIEII!EIIIEIIIEIII3EIIIEIIIEIII=IIIEIIIEIIIEIIiEIII=IIIEIIIEIII=IIIEUI III IJJ m I i m IM | IM IM IM f\ * DRAGOCENA IN REPREZENTATIVNA OBOGATITEV VAŠE KNJIŽNICE: SVETOVNA UMETNOST V SLIKAH Kaj je Svetovna umetnost v slikah? To je prava univerzalna zgodovina likovne umetnosti, ki postavlja podobo v središče razlage. Z drugimi besedami: prvi sistematični pregled celotne svetovne umetnosti, ki namesto teoretične razlage prepušča besedo sami umetnini. Vsako sliko spremlja kratko in strnjeno pojasnilo, ki nazorno in tudi za laika razumljivo osvetljuje posamezno'delo v njegovem zgodovinskem kontekstu. Zraven so — v manjših črkah — navedeni vsi podatki iz umetnostne zgodovine, ki bodo zanimali pred1-vsem strokovnjake. V zbirki osemnajstih knjig vam bodo predstavili ugledni strokovnjaki umetniška dela iz vseh obdobij človeškega ustvarjanja in hkrati nudili edinstveno zbirko najpomembnejših stvaritev iz zakladnice svetovne umetnosti. Ne bo vas navdušila samo lepota tisočletne arhitekture in kiparstva, razkošno bogastvo čudovitih orientalskih stvaritev ter lirična mikavnost daljnoazijskih podob, temveč tudi impresivna elementarnost afriške črnske umetnosti. V knjigah se bodo zvrstile nesmrtne stvaritve stare Grčije in Rima, vsa bleščo-ba srednjega veka, spoznali boste bajeslovni svet in visoko kulturo Majev, Inkov in Aztekov, katerih skulpture dokazujejo, da se mnogi sodobni umetniki spet zgledujejo pri starih vpeljanih oblikah; spoznali boste veličastna dela zahodne kulture, sodobno slikarstvo, vse stilne smeri in struje. Komu je namenjena? Vsakomur, ki že ima kako strokovno delo s področja umetnostne zgodovine. Zakaj Svetovna umetnost v slikah predstavlja s svojimi osemnajstimi knjigami in z nad pet tisoč slikami (več kot polovica jih bo v barvah) nujno dopolnilo vsaki strokovni knjižnici. Toliko gradiva, kolikor ga bo v tej zbirki, se težko najde celo v kaki dražji umetnostnozgodovinski publikaciji, da niti ne omenjamo posebej tistih podob, ki so za to izdajo prvič posnete. Povrh bodo še v knjigah vse informacije, ki jih najdemo sicer samo v strogo znanstvenih in strokovnih publikacijah. Zbirka pa je hkrati namenjena tudi vsem tistim, ki še nimajo nobenega vpogleda v zgodovino umetnosti, zakaj s svojo ponazoritve-no metodo bodo knjige dostopne vsem laikom; neposredno in avtentično boste zlahka spoznali zgodovino umetnosti, vso njeno lepoto in vsa umetniška bogastva vseh časov in narodov. Kakšna bo ureditev zbirke? Zbirka bo v osemnajstih knjigah zajela tale zaključena umetnostno-zgodovinska obdobja: • PRAZGODOVINA EVROPE • KRETA IN HELADA • ATENE IN RIM • STARI EGIPT • BIZANC IN NJEGOV SVET • ROJSTVO EVROPE • SREDNJI VEK • POZNI SREDNJI VEK • RENESANSA • BAROK IN ROKOKO • DEVETNAJSTO STOLETJE • SODOBNA PRIZADEVANJA 0 LJUDSTVA STAREGA ORIENTA 0 INDIJA 0 DALJNJI VZHOD 0 STARA AMERIKA 9 SVET ISLAMA 0 AFRIKA IN OCEANIJA Vseh osemnajst knjig, ki bodo predstavljale najslavnejša dela svetovnega stavbarstva, kiparstva, slikarstva, grafike in uporabne umetnosti, bo imelo skupno 4800 strani in 5000 slik, večinoma barvnih. V vsaki knjigi bo približno 300 slik, mnoge med njimi so prvič posnete prav za to izdajo. Vsako sliko bo spremljalo kratko in jedrnato besedilo, ki bo pojasnjevalo nastanek in lastnosti prikazanega dela. Povrh bodo še v knjigah vsi podatki, ki jih najdete sicer samo v posebnih strokovnih publikacijah: ime avtorja, mera prikazanega dela, material, Čas nastanka, kje je Zdaj delo itd. Vsaka knjiga bo imela 264 strani in razkošno vezavo z zlatotiskom. Format knjige: 19,5 X 22,5 cm. Zato bodo mnoge celostranske slike večje od tistih, ki jih najdemo v knjigah leksikografskega formata. Kdo jo je pripravil? UMETNOST V SLIKAH je delo priznanih tujih avtorjev: dr. L. Andersen, Miinchen — F. Anton, Miinchen — F. J. Dockstader, direktor Muzeja ameriških Indijancev, New York — dr. C. J. Du Roy, direktor Zgodovinskega muzeja, Rotterdam — prof. G. Hafner, Meinz — dr. H. H. Hofstatter, Baden-Baden — dr. K. Kraft, Miinchen — dr. H. K, Luke, Miinchen — dr. H. Miinsterberg, New York — prof. dr. H. Nevermann, Berlin — dr. F. Oswald, Miin-chen — dr. B. Schlug, Miinchen — dr. C. Schlug, Miinchen — prof. F. Souchal, direktor Muzeja francoskih spomenikov. Pariz — dr. W Torbriigge, Miinchen — M. Trowell, Salis-bury — prof. W. Westendorf, Gdttingen. Kje in kdaj bo izšla? Slovensko izdajo pripravlja Državna založba Slovenije. Celotna zbirka osemnajstih knjig bo izšla v štirih letih: Prva knjiga izide že v aprilu 1968, zadnja konec leta 1971. Vse zainteresirane opozarjamo, da bodo knjige izšle v omejeni nakladi. Ker se bodo barvne priloge tiskale v zvezni republiki Nemčiji pri Holle verlag, se bo višina naklade pri slovenski izdaji orientirala predvsem po številu prednaročnikov. Delo bo hkrati izšlo tudi v srbohrvaški izdaji pri založniškem podjetju »Otokar Keršo-vani« na Reki, poleg tega pa tudi v Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike, v Holandiji, v Franciji in v Italiji. Kje in kako lahko naročite Svetovno umetnost v slikah? Izrežite, prosim, priloženo NAROČILNICO in jo pošljite izpolnjeno na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 27 — Oddelek knjižnih zbirk. Obroke začnete plačevati s tistim mesecem, ko se naročite. Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne ▼ Sloveniji in poslovni zastopniki založbe. Kolikšna bo cena? Prednaročniška cena za vseh 18 knjig SVETOVNE UMETNOSTI V SLIKAH je samo 1620 N-din Celotni znesek lahko poravnate tudi v 36 mesečnih obrokih po 45 N-din Po izidu posameznih knjig bo cena znatno višja. S to izjemno zbirko po izredno nizki ceni boste obogatili svojo knjižnico z vrednotami, ki vam jih bo vsakdo zavidal. Naročilnica £ Obvezno in nepreklicno naročam 18 knjig zbirke Svetovna umetnost v slikah I po prednaročniški ceni 1620 N-din. Ta znesek bom plačeval v mesečnih obrokih po 45 N-din. _ Knjigo mi pošljite na naslov: I — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve « (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum Podpis I I I I I ;=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MIEMIEMI=MIEiEMIEMI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MI=MIEMI uj Mj Mi Mj fij m Mj (0 ID 10 01 01 01 m Mj Oj Oj 10 Oj Oj Oj Oj i iii Ml ti». $. lil mm * H ■» i •»»•im lu# Sil' ANTI PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA Jutri je španska vas Razvrednoti vrednote in postal boš bog! Ob prebiranju antidram, anti-spominov, antikronik, antipoezi-je in še ob vseh drugih antijih sem dognal, da se moram tudi jaz modernizirati in napisati nekaj anti. Že po prvih plitvih razmišljanjih sem spoznal, da so vsi ti anti imenitna iznajdba, saj na starikav način vendar resnično ne moreš več govoriti sodobno razkomotenemu človeku, iz ravnotežja ga vrže samo še kak udarec po glavi. Pa tudi za moje, še nikoli dokončno izpovedane globine gre, dragi moji. Mislim, da mi boste vsi dali prav, da se čisto drugače prebere stavek: osebni dohodki p j o, kot stavek: osebni dohodki padajo. O tem torej ne bomo razpravljali, samo po sebi je umevno. Prve nauke o tovrstni ustvarjalnosti sem dobil pri literatih, ki jim je naša literarna zgodovina polpreteklega časa odmerila največ prostora in dodala še filmski portret s cerkvico v ozadju, a kaj kmalu sem moral te prve vzornike razvrednotiti, ker mi je prišla v roke okoli štirideset let stara revija TANK in zbirka Človek z bombami, tu pa sem našel marsikaj, kar danes prodajamo kot najmodernejšo kramo. Prevrednotil sem stare mačke, ki so hoteli iz Kočevja narediti svetovno kulturno središče, in zdaj jih imam za vzornike i* prve roke. Obžalujem samo, da je Tank tako hitro razneslo, ker je bila s tem Slovencem povzročena neverjetna škoda. Kje bi bili že danes, če se ne bi tako zgodilo, kot se je! Tako pa smo po štiridesetih letih morali začeti spet vse znova, in še v samozaložbi, jezuskristus! To pot se nam bo mogoče le posrečite tisto, kar je spodletelo prednikom. Škofja Loka je vse nekaj drugega kot Kočevje! In še nekako škofovsko tradicijo ima! Beseda RIŽ, nič ne de, če je uvožena od naših dobrih severnih sosedov, pa tudi neverjetno zanimivo zveni in prav je, da so se našli ljudje, ki jo nameravajo prevrednotiti in ji dati prostor, ki ji gre! Prepričan sem, da bo našemu narodu gibanje RIŽ vr- nilo staroslovansko samozavest in ga rešilo stoletne in stoletne zakompleksanosti. O Marička pomagaj, da bi se to res zgodilo! Dragi stavci in bralci, imejte malo potrpljenja z mojim nadaljevanjem, saj morate razumeti, da svet napreduje in osvaja vedno nove in nove izrazne možnosti. Brigajo me vaši tiskarski stroji! Bralci, malo mi je mar za vaše arhaično logično mišljenje! Nadaljujem moderno: ... končajo srednjo šolo ali fakulteto stojijo na os 1 o v s k em oglu in pravijo da so direktorji sončnega sistema nogavice imam raztrgane in potreben bo poseg — učni načrti so pr e o b ši r n i vžigalice kupite v trafiki — mladina pa na r k i v a pota ta ta ta — vleče se kot pustolovščine Cisca Kida srajca se suši na balkonu — vse se i a treba božgt iaaa a a i ž g ž g žiiiiiiii ploha pa ni požrle so ga bosanske miši — vsi smo ne/dolžni forneci je po trideset starih jurjev na večer in še vse drugo soseda tepih čisti — milijoni nepismeni učitelji pa brezposelni letos je gobja letina nad Lazami v hribih jih je veliko S T E B E R komunistov je postal reklamni obešalnik imamo še steber rimljana in svete trojice pa druga kužna znamenja — šolstvo krojijo ŠuŠMarJi dobrovoljc se prepira z ocvirkom in bernikom bera pa ni velika samo nekaj mastnih ocvirkov za dobro voljo olje je pa le v novi embalaži in sto pni ce pel jejo nav zdol in nav- or in se pogliha kot neko fi-zg nanciranje šol je preveč več več več več treh klofutah v celju veliko pišemo petje pa mimogrede in vse je na trhlih temeljih miza je prazna maček vse sne in netopirjev je vedno več kupujte bobi palčke in vžigalice ker so palčkaste — ustanavljajte privat-niške revije ne motijo me niti ljudje z lasmi ki jih vlečejo za sabo nabavite si glasbeno skrinjo na papirnat denar po šolah prodajajo neprodane srečke tisoč loterij šolarji vse zmorejo uuuuuuuu pipipipi hov hov hov poker je neznucana beseda in žiži je plesalka fonetično parce mihi domine quia dalmata sum ????????? pisatelj obsojen kdo bi dialogiziral — pesnik zasramovan kdo bi dialogiziral,' dramatik izžvižgan kdo bo dialogiziral — igralec neplačan kdo bi dialogiziral — bančnik v oltarju in vsi politični razgovori so strašno uspešni napetost pa narašča !!!!!!!! klopčič odvija klop-čič in Štiha Štiha kdhehbakrnjdk na veneri je življenje in za zanamce je poskrbljeno lahko se igračkamo a ne o b r a č a j au esidosea a; -aq mi iui ajiuiafjaA as ejBjdzi sedo a je že prepozno vsak bi rad odkril ameriko kako lepo zveni beseda delati prevrednotimo jo a ne le v tujini — a kaj je z našim paviljonom na EXSPO 67 ali je dober ali ni delal ga je jugoslovan, ki edini ve kaj je sinteza v likovni umetnosti pa noče drugim povedati o rihter ali je tako v subotici sem slišal ngfbrgdednz pijte žveringel in hermeliko in zdravite se po receptih ljubljanskega dnevnika ki reklamira*čudeže namesto cerkve in alkohol brendi vseh vrst a otroci ne pišejo domačih nalog pijani oče trga zvezke in po re-form/aciji pride še proti/reform/ aci/ja in nato dolgo časa nič nič nič v literarnem smislu in križ pa ringelšpil na vseh področjih postajata naša simbola veharen, meterlink, verlen so mrtvi a ra-jakovitschi se sončijo na našem soncu in prinašajo dragocene devize v stolpnicah so podgane zaradi smeti in hišnik jih je že tristo pobil kržišnik ali gre prodaja v ameriki javnost zanima ne posiljujte me s kulturo moram repo spravljati svinje krulijo v svinjakih iz marmorja v hribih je že mrzlo na morju tudi in naša beseda je ogrožena grožena rožena ožena žena ena na aaaaaa renesančni svetniki so turisti in vsak farovž ima klubsko sobo z vsem jože javoršek pa je vseeno plodovit in hieng ni dramatik tovarišice ne klofutajte otrok nevarno je — merx je najboljša kava tehtnica se nagiba v korist arabcev in številke ne povedo vsega v konjicah pa so zadovoljni z letino trupli so zamenjali v secirnici in svojci niso svojci ker objokujejo tujca a tujec ni sam kriv da je tujec a celibat ostaja še vedno tabu kdo bi si mislil pri vseh bataljonih ugotovitev psihologov in neverjetni civilizaciji tiskajmo literarno plažo znanstvena dela pa naj ostanejo v arhivih svet potrebuje mir in ne vojne v Vietnamu rasel in Vidmar in dedijer ste se pobotali tribune pa nimajo na podeželju in poezij seveda 66 seveda tudi ne in škoda se dela ker so fus-balerji skregani s televizijo otroci pa manj špricajo kadar so tekme voda je že topla sprat si bom šel vso umazano umazanijo ah ah ah je luštno takole v kadi in dela čof čof čof a končno si moram poiskati frišne štumfe in drugo frišno če imam bom še videl v omari mesec kot limona ??????? ??????? ??????? ???????????? IN TAKO DALJE DO NEKE IDEJE;;;;; Jezusmarija, mislim, da sem ustvaril pomemben tekst. Privrel mi je iz temnih globin moje svetle duše in moje neizpovedane psihe. Ne očitajte mi, da je tale podlistek hermetičen, pač pa se potrudite, tako kot sem se jaz in kot so se stavci, in razumeli ga boste. Živela dada in surr... David Rimaš Uvajanje šolskih služb (Nadaljevanje s 1. strani) uspešno le, če je strokovni delavec vedno na šoli in ima možnost sodelovanja z učitelji, starši in drugim; dejavniki, ki vplivajo na odpravo problematičnosti. Vsakršno potujoče opravljanje tako občutljivih in odgovornih služb, kot so socialna, psihološka in pedagoška, škodi ugledu teh služb, ki So se šele uveljavile in dobile podporo kolektivov ter zaupanje staršev in učencev, predvsem pa močno zmanjša njihove uspehe dela, kar gre v prvj vrsta v škodo učencev. Zato so na seminarju ovrgli upravičenost in smotrnost predloga republiške izobraževalne skupnosti, ki v tezah baje predvideva, da bi socialni delavci, psihologi in pedagogi delali kot nekaki potujoči teami in občasno reševali problematiko posameznih šol. Celotna družba se bp morala zavedati, da je uvajanje teh služb v vse šole zelo potrebno. Prav reformno obdobje vnaša v celotno našo družbo, v naše družine in preko otrok v šolo, nove probleme. Vse več je vzgojno zanemarjenih, čustveno in vedenjsko motenih mladih ljudi, učni uspehi so prenizki, varstvo in organizacija prostega časa še zdaleč nista zadovoljivo rešeni. Starši in otroci upravičeno zahtevajo pomoč v svojih težavah in nerešenih problemih. Zato ni prav nič pomembno vprašanje, za katerega strokovnega delavca se bo šola odločila. Važno ie. da ima vsaj enega .da bo učitelje razbremenil del. za katere ob učnem procesu nimajo dovolj časa in jih lahko opravljajo le občasno in ko se pokaže problem že zelo akuten. Za analiziranje in preventivo pa sploh nimajo možnosti. Drugi in tretji dan so udeleženci seminarja poslušali naslednja predavanja: OSNOVNI STROKOVNI POSTOPEK ZA DELO S POSAMEZNIKOM IN DOKUMENTACIJA SOCIALNEGA DELAVCA — Klanjšek Ada. profesor na Višji šoli za socialne delavce; METODE DELA S SKUPINAMI — Stritih Bernard, predavatelj na isti šoli; MESTO IN vloga Šolskega psihologa, Marentič-Požamik Bariča, strokovni sodelavec Inštituta za pedagogiko, in MESTO IN VLOGA ŠOLSKEGA PEDAGOGA, profesor dr. Pedi ček Franc. V kratkem bo izšel pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljubljana BILTEN, ki bo v celo- ti posvečen delu vseh treh služb, v katerem bo tudi nekaj prostora posvečenega seminarju socialnih delavcev z zaključki, ki «o bili Ob koncu seminarja sprejeti in bodo vsem šolskim delavcem vodilo pri nadaljnjem delu Majda Lenič ..........................•«"$ j POSEBNA OSNOVNA SOLA j 5 HENINA j razpisuje prosto delovno I ! mesto ■ ■ j — učitelja za razredni pouk j (za določen čas) : : : Delovna skupnost [ VZGOJNO VARSTVENEGA :ZAVODA !SLOVENJ GRADEC [razpisuje prosto delovno, j mesto j — vzgojiteljice v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ; Nastop službe takoj. ■ Samsko stanovanje zagotovi je- ; ! no v Slovenj Gradcu. : Svet šole • Osnovne šole I. celjske čete j • v Celju, Vodnikova štev. 4, : ! razpisuje prosto delovno S Š mesto za: — učitelja razrednega j pouka za določen čas od 1. de- [ cembra 196? do 31, av- ; gusta 1968 ■ Stanovanja ni na razpolago. ■ ; Razpis bo zaključen z 25. no- ; • vembrom 1967. PROSVFTNI IIFIAVH List Izdala republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenile - Izide ttlrlnalst-dnevno med tolsklm letom - tlre-ia uredniški odbor. Odgovorni urednik Orago Ham Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2, tel. 313-722, Int. 3S3. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva I. tel. 22-284. Poštni predal 3S5 VII. Letna narofnina in N din (10°“ S-dint. za šole In druge ustanove 20 N-dln (?onns-d!n) Štev tek. rafuna: .-i01-8-2S-l. Tisk: CZP Ljudska oraidea.