Za svobodno šolo. Ker 66 sedaj ne bližajo nobene volitve, upajo si oaSi liberaloi z barvo zopet na dan. Nl dolgo, da je njih ceijsko glasilo tajilo Kristusa-Boga, potem oinaCilo krščanstvo kot judovski strup, opsovalo katoliško cerkev kot dukevno siromaštvo, ampak upalo se j« tudi pJede svobodne šole povedati jasno svoje prepriftanje, čeprav je moralo vedeti, Mako so se pri Eadnjih državnozborskih volitvah ravno liberalni agitalorji Ijudem prlduševali, da nočejo svobodne Sole. V jK>sebnem ftlanku \e celjski nNarodni Dnevnik" hvalil državno svobodno Solo na Frajicoskem. Na Franooskem se sovražniki cerkve niso zaHovoljili samo s tora, da so pognali kateheta čez Solski prag in izkliučili pouk vsakorSnega veroizpovedanja, lemveč uvedh bo v 6olo tudi brezverske šolske knjige, s katenmi zastrupljajo mladino s protiTerskim in protioerkvenim duhom. Svobodna 6ola je bila torej samo krinka, s katero so med ljudstvom lažje uspeli, da so mogli spoditi katehete iz Sol. Ko so imeli svobodno šokx, pa so naredili z žalostno pogumnostjo korak naprej ter uvedli popolnoma brezversloo feolo. Seveda jo še vedno imenujejo sv/obodno, in oe brezversko šolo. Uvedli so namrefi pred kratkim na ljudskih Iranooskih fiolah knjigo, ki se imenuje Moralni nauk. Knjiga naj bi bila nadomestilo za katekizem in zgtodbe ter Jezusovo nauke. Poglejmo v to knjigol Takoj na prvih straneh najdemo te-le stavke: 1. Cerkev je poapeSevala nevednost in sužnost. 2. Znanost jo cerkev uničilai. 3. Kr&ftanaka nravnost je ponižujoča nravtiost. 4. Cloveške pravice so pred dolžnostmi. 6. Pogajjska prosveta ie bila .vigja ka^oi? fcrgčanska. 6. Framasanstvo {proetozidarstivo) je dobrotvorno druStvo.  7. CerKev je bila vsikdar sovražnica napredka in omike in je Se danes. O veri' v Boga in posmrfcno ždvilienie se v tem ^katekizmu" za otroke bere dobesedno sledeče: »Ker se ne more vedeti, kaj bo po smrti, sq Ijudje poizkuSali to uganiti in so si v tem oziru izmislili nebroj praznovernib. domnev. Eni so rekli, da je po smrti vsega koneo, drugi so verovali, da se Ijudje po smrti povrnejo k Bogu, večnemu, neskon&no dobremu in pravičnemu bitju. Verovali so, da ta Boj? ljudi sodi, jih poplafia ali kaznuje. Zato so trdill, da morajo ljudje Boga spoštovati in ga moliti, in so določili izrestne ceremonije, s katerimi se Boga 5aeti. Tako so prigli ljudje do razliflnih ver. Ver ]e T68, ojih Btevilo se ravnu po tem, kako si kdo Boga predstavlja. Vse te vei'e govore o Bogn in o t©m, kaj se ima zgoditi po smrti. ,Torej govore o refceh, o katerih se ne moro ni8 vedeti, in zato imamo mi pravico, izbrati si med vsemi temi verami tisto, M nam bolj ugaja, in 6e nam pobena ne ugaja, smo lahko tudi brez vere." V francoski svobodni šoli se morajo otroci torej uCiti brezverstva. Pravimo, dai se morajo učiti; kajti vlada zapira zasebne Šole, "da se odvzame starišem možnost, oti-oke vsaj v zasebnih šolah verski vzgojevati, in sili otroke v državni Soli, da rabijo take knjige in se iz njih uče. Taka je svohiodomiselnost, kateri se tudi pri nas klanjajo nekatere ohole, oziroma večinoma puhle glave. Tiaka je v resnici svobodjia Sola! Svcbodi ni vera nifi, ampak e silo vceplja otrokom brezverstvo in sovražnost proti cerkvi. !; To Irancosko svoboclno Solo proslavHjajo naSl celjski liberaloi v posebnih filankih. Za n}o se navdugujejo tudi na§i liberalni uCitefli. Ka] rečeš ti k t»> mu, slovensko ljudstvo? Skrbi, da izgine iz tvoje okolice sleherni lil'eralni časnik, fc da odvmeš zaslepljene pristaše od stranke, ki Želi slo\^enskemu aarodu groba, ne pa napredkal