Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/60 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L2-9729 Naslov projekta Cenejša in čistejša proizvodnja metanola in heksamina Vodja projekta 10878 Anita Kovač-Kralj Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.150 Cenovni razred C Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 794 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 06. Industrijska proizvodnja in tehnologija 2. Sofinancerji1 1. Naziv Nafta Petrochem Naslov Rudarska ulica 1; Lendava 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Vse predvidene raziskave: • čiščenje ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, • simulacija proizvodnje metanola z madžarskim zemeljskim plinom • simulacija in optimizacija šaržne in kontinuirne proizvodnje heksamina so bile v tri-letnem obdobju uspešno izvedene. Določene raziskave so bile še dodatno izvedene, saj se zavedamo gospodarske krize in so vse raziskave, ki vključujejo energetske prihranke, proizvodnjo dodatnega produkta ter zmanjšanje emisij, še dodatno zaželjene. Tako smo še dodatno povečali presnovo nezreagiranega metana in posledično s tem se poveča presnova metanola. Razvili smo matematične modele, ki simultano optimirajo snovno in energetsko bilanco. Rešitve se zelo približajo optimalnim vrednostim. Za simulacijo in optimizacijo uporabljamo simulator Aspen Plus in optimizator Gams. Modeli tako vključujejo energijsko učinkovitost, kogeneracijo električne energije, prihranke pri pogonskih sredstvih in dodatno proizvodnjo produkta z najnižjimi potrebnimi dodatnimi stroški ter racionalno raba surovin in energentov ter znižanje izpustov metana in ogljikovega dioksida v ozračje. Glavni cilj je bil oblikovati trajnostna procesa proizvodnje metanola in heksamina. Podrobnejši opis rezultatov raziskav: 1. Čiščenje ogljikovega dioksida iz dimnih plinov V Nafti Petrochem je njihov glavni cilj zajetje uhajajočega CO2 iz dimnika, saj bi s tem prispevali k zmanjšanju emisij v ozračju. Hkrati bi se s procesom čiščenja CO2 in uvajanjem le tega v proces kot dodatna surovina, povečala dodatna proizvodnja metanola. Iz zajetih dimnih plinov bi čistili ogljikov dioksid z absorpcijskim sistemom. Študijo smo izvedli z računalniškim programom Aspen Plus. Uporabili bi različna absorpcijska sredstva (K2CO3, MEA, DEA in NH3) Pri vsakem absorpcijskem sredstvu smo polagali pozornost na spreminjanje iztočne količine CO2 iz kolon in predvsem koliko CO2 izgubimo med potekom absorpcije in desorpcije. Ugotovili smo, da je čiščenje CO2 najbolj zadovoljivo z uvajanjem absorpcijskega sredstva NH3, saj pridobimo največjo količino CO2 (1 604 kg/h) iz dimnih plinov, vendar še ne dosega naših pričakovanj. Druga pomankljivost je tudi ta, da dimni plini vsebujejoveč kot 70 % inertnega plina - dušika, saj pri izgorevanju uporabljamo zrak. Vsebnost CO2 je dosti večja kot CO. V sestavi ni vodika, le tega bi bilo potrebno dovajati. Ekonomska analiza procesa čiščenja CO2 je namreč pokazala, da stroški celotnega procesnega obratovanja presegajo vrednost prihodkov procesa, kar pa bi v primeru izvedbe procesa seveda pomenilo izgubo za delovanje obstoječega obrata. Ugotovili smo, da bi bilo veliko ceneje, če bi CO2 separiramo, iz visokotlačnih odtočnih plinov (purge plinov), kjer ni potrebno plin predhodno komprimirati za adsorpsko separacijo PSA (pressure swing adsorption) kolone z zeoliti 13 X pri 26 bar in 35 oC. CO2 bi po čiščenju vodili v proces, ki je glavna surovina za proizvodnjo produkta (metanola). Z obtakanjem CO2 se poveča proizvodnost metanola za 3 % in zmanjša emisija. Adsorpcija ogljikovega dioksida je učinkovitejša od absorpcija in ne potrebujemo dragih topil. V Lendavi že itak obstaja adsorpcijska kolona PSA, le polnila je treba zamenjati z zeoliti 13 X. To bi bilo zagotovo najcenejše koncentriranje CO2. 2. Simulacija proizvodnje metanola z madžarskim zemeljskim plinom Za proizvodnjo metanola bi lahko namesto ruskega plina uporabljali madžarski plin, ta je obogaten z enegetsko bogatejšimi komponentami. V kolikor bi osnovno surovino za proizvodnjo metanola zamenjali z madžarskim plinom, bi bila proizvodnja metanola za okoli 8 % višja. Tudi energetske zmogljivosti bi bile višje do 6 %. Ker vemo, da je madžarski plin težko dobavljiv, so tu še druge alternative, ki lahko izboljšajo in povečajo proizvodnjo metanola. Zato smo naredili dodatne raziskave - presnovo metana v sinteznem plinu lahko povečamo in s tem tudi presnovo proizvodnje metanola. Povečanje presnove metana Metan je ena glavnih sestavin zemeljskega plina pri pridobivanju metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku. Njegova presnova v procesu je zelo pomembna, saj z večjo presnovo dobimo več sinteznega plina in s tem več metanola. Simulacijo procesa proizvodnje metanola smo izvedli s simulatorjem Aspen Plus z realno kemijsko termodinamiko, pri katerem smo spreminjali procesna parametra tlak in temperaturo v reformerju. Rezultati simulacije so pokazali, da z znižanjem tlaka pod p=15 bar povečamo presnovo metana v parnem reformerju glede na dejanski proces proizvodnje metanola, kateri ima presnovo 82,99 % (q=1737,36 kg/h) pri temperaturi t=825 °C in tlaku p=15 bar. Z zniževanjem tlaka v reformerju zreagira več metana in tako se poveča proizvodnja metanola. V primeru povišanja tlaka nad p=15 bar se presnova metana zmanjša in tako nastaja manj sinteznega plina in s tem tudi manj metanola. Največja presnova (X=96,53 %) se pokaže najnižjem tlaku (p=5 bar). Najnižja presnova (X=72,49 %) je pri najvišjem tlaku (p=25 bar). Količina nezreagiranega metana ima velik vpliv na količino končnega produkta, saj pri osnovnih pogojih proizvedemo 16 144,00 kg/h surovega metanola, pri tlaku p=5 bar 19 068,16 kg/h in tlaku p=25 bar 13 878,20 kg/h. Podobno velja kadar spreminjamo temperaturo in držimo konstanten tlak (p=15 bar). Če temperaturo znižamo pod t=825 °C, se presnova metana (t=810 °C, X=79,72 %) v parnem reformerju zmanjša in tako nastane manj metanola. Kadar pa temperaturo povišamo nad t=825 °C se presnova metana (t=840 °C, X=85,93 %) poveča, kar nam da več sinteznega plina in s tem več metanola. V procesu bi lahko temperaturo povišali ali znižali, vendar moramo upoštevati stroške proizvodnje, tako da sta mejni temperaturi (810 °C in 840 °C) kot predlog iz obrata Nafta Petrochem d.o.o.. Ugotovili smo, da s spreminjanjem obeh parametrov (p,t) hkrati izboljšamo presnovo metana, tako da, temperaturo zvišamo do zgornje meje in tlak znižamo spodnje meje. Tako dobimo najboljšo presnovo metana pri temperaturi t=840 °C in tlaku p=8 bar in sicer X=94,22 %. S tem se nam poveča tudi proizvodnja surovega metanola (18 584,9 kg/h). Optimalne rezultate dobljene s Aspen Plusom smo tudi potrdili z nelinearnim programiranjem. Največji dodatni dobiček dosežemo pri podobnih optimalnih parametri (p,t) s presnovo ob zaželjeni realni temperaturni in tlačni omejitvi. Glede na vsa spoznanja in rezultate optimiranja ugotovimo, da moramo za povečanje presnove metana znižati tlak do spodnje meje in povišati temperaturo do zgornje meje. 3. Simulacija in optimizacija šaržne in kontinuirne proizvodnje heksamina V Nafti Petrochem imajo na razpolago veliko formaldehida, le tega bi lahko koristno uporabili za proizvodnjo heksamina, skupaj še z drugo komponento - amoniakom. Zavedajo se pomena proizvodnje heksamina, ki se uporablja tako v farmacevtski industriji, kot tudi v industriji za proizvodnjo smole. Simulacija proizvodnje heksamina vključuje naslednje proizvodnje dejavnosti: priprava surovin, reagiranje surovin v reaktorju ter sušenje produkta. Optimirali smo šaržno in kontinuirno proizvodnjo heksamina. Oba elaborirana procesa bi obratovala z 95 % presnovo in možna postavitev procesa je upravičljiva tudi iz ekonomskih razlogov. V laboratoriju smo tudi praktično izvedli proizvodnjo heksamina v tekoči fazi vodnih raztopin obeh surovin v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah. Proizvodnja heksamina je dokaj enostavna, proizvodnja bi potekala zelo učinkovito že pri nizkih temperaturah, zato ni potrebno sistema še dodatno energetsko obremeniti. V eksotermni reaktor bi napeljali kačo, s katero bi lahko segrevali kotlovno vodo. Študija je razvita do te mere, da bi lahko poskusili proizvodnjo na pilotni napravi. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Predlagamo posodobitev oz. tehnološko izboljšavo procesa proizvodnje metanola. Snov zajema tematiko kemije, kemijske tehnologije in tehnike. Predstavljene tehnične rešitve se bodo postopoma (torej korak za korakom) uvajala v obrat proizvodnje metanola. Z dodatnimi tehničnimi dopolnili bi lahko proizvajali več produkta, prihranili bi pri pari, proizvajali dodatno električno energijo ter zmanjšali nastajanje emisij, torej je smiselno proces proizvodnje metanola posodobiti. Podajanje optimalnih rezultatov in realizacija le teh v praksi: 1. Ekonomično je čiščenje CO2 z adsorpcijo v obstoječi koloni, le polnila je potrebno zamenjati in tako bi CO2 obtakali v proces, ob dodatni surovini bi se povečala proizvodnja metanola in še bi zmanjšali količino izpusta emisij. 2. V kolikor bi osnovno surovino za proizvodnjo metanola zamenjali z madžarskim plinom, bi bila proizvodnja metanola za okoli 8 % višja. Tudi energetske zmogljivosti bi bile višje do 6 %. Ker prve raziskve ni mogoče realizirati, zaradi težke dobavljivosti plina, smo razširili raziskavo s parametrično modifikacijo reformerja s katero bi povečali presnovo metana in s tem proizvodnjo metanola z minimalnimi dodatnimi stroški. V kolikor bi znižali tlak za nekaj barov in zvišali temperature za 10 oC, bi dodatno zreagiralo okoli 250 kg/h metana. Presnovo metana v sinteznem plinu lahko povečamo do 20 % in s tem tudi presnovo proizvodnje metanola za okoli 5 %. Realizacija je možna v praksi, saj z minimalnimi stroški dosežemo največji dodatni prihranek. 3. Simulacija proizvodnje heksamina je dokaj enostavna, proizvodnja bi potekala zelo učinkovito že pri nizkih temperaturah s 95 % presnovo, zato ni potrebno sistema še dodatno energetsko obremeniti. Študija je razvita do te mere, da bi lahko poskusili proizvodnjo na pilotni napravi. Najpomembnejša analiza celotnih možnih realizacij v prihodnjih letih: 1. Čiščenje ogljikovega dioksida iz odtočnega plina z adsorpcijo in obtakanjem. 2. Zmanjšanje pretoka vodne pare kot surovine (to je že izvedeno v praksi). 3. Vgradnjo plinske turbine za reaktorjem, kar umogoča dodatno kogeneracijo električne energije. 4. Povečanje stopnje presnove metana v reformerju (v fazi prirav). 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Ni sprememb. Narejene so bile še dodatne raziskave, ki bi povečale presnovo produkta s parametričnimi modifikacijami reformerja. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Večkriterijska optimizacija procesa metanola ANG Multi-criteria optimization in a methanol process Opis SLO V tem članku je prikazan pomen simultanosti na optimalno rešitev. Modeli, ki vsebujejo simultano optimiranje poleg snovne in energetske bilance in še najrazličnejše energetske učinkovitosti ter dodatno možno proizvodnjo produkta, dajejo najboljše realizacije za rekonstrukcije. ANG In this article is presented the import of simultaneous to optimal solution. Models which include the simultaneous optimization, mass and energy balance, different energy efficiencies and additional possible product production are giving the best realization of retrofit. Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita, GLAVIC, Peter. Multi-criteria optimization in a methanol process. Appl. therm. eng.. [Print ed.], April 2009, vol. 29, no. 5/6, str. 1043-1049. http://dx.doi.org/10.1016/j.applthermaleng.2008.05.015, doi: 10.1016/j.applthermaleng.2008.05.015. [COBISS.SI-ID 12545046] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 12545046 2. Naslov SLO Toplotna integracija med procesoma proizvodnje biodizla z uporabo enostavne metode ANG Heat integration between two biodiesel processes using a simple method Opis SLO V tem članku je opisana učinkovitejša energetska proizvodnja biodizla. ANG In this article is presented more energy efficiency production of biodiesel. Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita. Heat integration between two biodiesel processes using a simple method. Energy fuels. [Print ed.], 2008, vol. 22, 3, str. 1972-1979. http://dx.doi.org/10.1021/ef700710y, doi: 10.1021/ef700710y. [COBISS.SI- ID 12391702] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 12391702 3. Naslov SLO Izračun konstanta disociacije šibkih elektrolitov z merjenjem prevodnosti ANG Calculating the dissociation constant of weak electrolytes by measuring the conductivity Opis SLO V tem članku je predstavljena teorija za izračun disociacijske konstante šibkih elektrolitov. ANG This article presents a theory to calculate the dissociation constants of weak electrolytes. Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita. Calculating the dissociation constant of weak electrolytes by measuring the conductivity. Int. j. of nonlinear sci. & numer. simul., 2009, vol. 10, no. 7, str. 965-975. [COBISS.SI-ID 13476374] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 13476374 4. Naslov SLO Ocenjevanje maksimalne možne notranje toplotne integracije posameznih procesov ANG Estimating the maximum possible internal heat integrations of individual processes Opis SLO Predstavljena metoda vključuje toplotno integracijo znotraj procesa z vključitvijo dodatnih toplotnih virov. ANG The presented method involves heat integration within the process to include additional heat sources. i Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita. Estimating the maximum possible internal heat integrations of individual processes. Energy (Oxford). [Print ed.], Sep. 2009, vol. 34, issue 9, str. 1372-1377, doi: 10.1016/j.energy.2009.06.013. [COBISS.SI-ID 13477398] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 13477398 5. Naslov SLO Studija srebrovega in oksidnega hibridega katalizatorskega modela v proizvodnji formaldehida z uporabo modela NLP ANG Study of silver and oxide hybrids of catalysts formaldehyde production by using NLP model Opis SLO Predstavljen je model hibridnih katalizatorjev, ki dodatno povečajo energetsko učinkovitost. ANG Presented is a model of hybrid catalysts, which further increase energy efficiency. Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita. Study of silver and oxide hybrids of catalysts formaldehyde production by using NLP model. Computer-aided chemical engineering, 2009, vol. 27, str. 951-956, doi: 10.1016/S1570-7946(09) 70379-7. [COBISS.SI-ID 13876502] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 13876502 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO CO2 recikliranje ter H2 ločevanje in uporabo v gorivnih celic v obstoječem procesu metanola ANG CO2 recycling, and H2 separation and use in fuel-cells in the existing methanol process Opis SLO Prikazana je tehnologija recikliranja CO2 ter ločevanje H2 in uporabo tega v qorivnih celic v obstoječem procesu metanola. ANG It presented the technology of CO2 recycling and separation of H2 in the use of fuel cells in the existing methanol process. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita. CO2 recycling, and H2 separation and use in fuel-cells in the existing methanol process. V: ICRM 2009 : 1st international conference on recycling and reuse of materials (ICRM - 2009) : July 17, 18 and 19, 2009, Kottayam : [Abstracts]. Kottayam: Institute of Macromolecular Science and Engineering: Venen-Klink dr. Mathew: Centre for Rural Management, 2009, str. 20-21. [COBISS.SI-ID 13477654] Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 13477654 2. Naslov SLO Študija proizvodnje biodizla ANG Study of bio-diesel production Opis SLO V tem referatu je prikazana tehnična predstavitev proizvodnja biodizla. ANG This paper shows the technical presentation of the biodiesel production. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita. Study of bio-diesel production. V: KEGL, Breda (ur.), KEGL, Marko (ur.), PEHAN, Stanislav (ur.). Alternative Fuels 2008, University of Maribor, Faculty of Mechanical Engineering, Maribor, 10.-11. January 2008. Alternative fuels 2008 : conference proceedings, University of Maribor, Faculty of Mechanical Engineering, Maribor, 10.-11. January 2008. Maribor: Faculty of Mechanical Engineering, 2008, 13 str. [COBISS.SI-ID 12013846] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 12013846 3. Naslov SLO Okoljevarstveni vidiki optimizacije z uporabo NLP modela ANG Greening a process by using NLP model optimization Opis SLO Referat vključuje okoljevarstvene tehnične rešitve v kemijskih procesih. ANG The paper includes technical and sustainable solutions for chemical processes. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita, GLAVIC, Peter. Greening a process by using NLP model optimization. V: 1st International congress on green process engineering : GPE 2007 : 24 - 26 April 2007, Toulouse, France. [S. l.: s. n.], 2007, 8 f. [COBISS.SI-ID 11285782] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 11285782 4. Naslov SLO NLP optimizacija obrata metanola z uporabo vodikovih gorivnih celic ANG NLP optimization of a methanol plant by using H2 co-product in fuel cells. Opis SLO Pri proizvodnji metanola vodik nastaja kot stranski produkt, tega lahko uporabimo za pogon v gorivnih celicah. ANG In the methanol production the hydrogen is produced as a by-product, this can be used to power the fuel cells. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita, GLAVIČ, Peter. NLP optimization of a methanol plant by using H2 co-product in fuel cells. V: PLE§U, Valentin (ur.), AGACHI, Paul Serban (ur.). 17th European symposium on computer aided process engineering, (Computer-aided chemical engineering, 24). Amsterdam [etc.]: Elsevier, cop. 2007, str. 1301-1306. [COBISS.SI-ID 11354390] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 11354390 5. Naslov SLO NLP optimizacija plinskih turbin, ki vključuje eksperimentalne katalitične podatke presnove pri proizvodnji metanola ANG NLP optimization of gas turbine including experimental catalyst conversion data in methanol plant Opis SLO S pomočjo eksperimentalnih podatkov smo lahko naredili katalitični model za proizvodnjo metanola. ANG With the help of experimental data, we can do catalyst model for the methanol production. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KOVAČ KRALJ, Anita, GLAVIC, Peter. NLP optimization of gas turbine including experimental catalyst conversion data in methanol plant. V: PLE§U, Valentin (ur.), AGACHI, Paul Serban (ur.). 17th European symposium on computer aided process engineering, (Computer-aided chemical engineering, 24). Amsterdam [etc.]: Elsevier, cop. 2007, str. 1139-1144. [COBISS.SI-ID 11354134] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 11354134 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Sodelovali smo tudi z drugimi partnerji (v projektih: 6. OP, ter v EUREKA 'BIOPUR', PSIE (Marie Curie), EINSTEIN (Intelligent Energy Europe), NATO/SPS Pilot study, bilateralnih projetktih (z GB, HR), sodelujemo tudi v Centru odličnosti za okoljske tehnologije, ...) v katerih izvajamo projekte, razvijamo skupno infrastrukturo, izmenjujemo izkušnje in znanja. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO Raziskave so vsekakor pomembne za razvoj znanosti, saj zajemajo tako kemijske kot energijske, tehnološke in znanstvene panoge. V času energijske krize so prihranki energije in surovin velikega pomena, zato je optimizacija obstoječih procesov še toliko bolj opravičljiva in nujna. Raziskave so pomembne za razvoj znanosti, saj so zelo kompleksne in zajemajo: - zniževanje porabe energije in surovin ter zniževanje proizvodnje škodljivih snovi, - uporabo obnovljivih virov energije, - uporabo naravnih virov, - obtakanje v industrijskih procesih, - zmanjševanje onesnaževanja in odpadkov, - razvoj trajnostne proizvodnje in porabe surovin v industrijo, - optimiranje razmerij med proizvodnjo, porabo surovin, okoljem, inovacijami, tehnološkimi prilagoditvami, ekonomsko rastjo in razvojem. Raziskave so kompleksne in vključujejo kemijska, tehnološka in okoljevarstvena znanja. Raziskave temeljijo na načrtovanju, simuliranju, integriranju, modeliranju, rekonstruiranju in optimiranju procesov. Manjša poraba energije in surovin v proizvodnji lahko olajša okoljevarstvena bremena in prispeva k večji ekonomičnosti, industrijski produktivnosti in konkurečnosti. ANG This research would be very important for the development of science, because it included chemistry, energy management, chemical engineering and process engineering disciplines. In the time of energy crisis, energy saving is very important, therefore the optimization of existing plants is more urgent and necessary. This research would be very significant for the development of science because it was be very complex and included: - reducing the use of energy and materials, and production of toxic materials - using renewable sources of energy - using renewable raw material resources - recycling in industrial processes - reducing pollution and wastage - introducing more sustainable production patterns in the industry - optimize relationship between production, pollution, technological adaptation and innovation, economic growth and development. The research is very complex, therefore it will include chemical, engineering and environmental knowledge. The research will focus on planning, simulation, integration, modelling, retrofit and optimization of processes. Reducing the energy and materials used per unit of production can contribute both to the alleviation of environmental stress and to greater economic and industrial productivity, and competitiveness. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Sofinancerji so že in še bodo z nadaljnimi rezultati raziskav prihranili pri energiji in surovinah. Proizvodnja obrata je in še bo postala učinkovitejša in ekonomičnejša zaradi: - zniževanja porabe energije in materialov, - uporabe naravnih virov, - recikliranja v industrijskih procesih, - zniževanja odpadnega materiala, - zmanjševanja onesnaževanja, - zmanjševanja odpadkov, - dodatne proizvodnje produkta, ... V sodelovanju z raziskovalnimi skupinami in industrijo lahko učinkoviteje uporabljajo energijo in naravne vire. ANG The results of our research will expand energy and material savings in co-funding organisations. The process production will be more efficient and economical because of: - reducing the use of energy and materials - using renewable resources - recycling energy and material within the industrial processes - reducing wasteful material - reducing pollution and wastage - additional product production ... The cooperation between research groups and industry should intensify the efforts to use energy and resources more efficiently. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj ©:DA J NE Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj ©da NE Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj €>da One Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj €-da NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda ne Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj ©■da One Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj ©: DA J NE Rezultat I Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj €>da ne Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O1 da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj €-da NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj =Oda U NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj €-da NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj !©DA U NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Ü DA ©NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj ©DA One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o G.01.03. Drugo: Izobraževanje zaposlenih v gospodarstvu O O O G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O o O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o ® o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o ® G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o G.02.12. Drugo: Motiviranost do dela o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O o O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O ® O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o G.03.04. Drugo: Okoljevarstveni vplivi, manj izpustov O O O © G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o G.04.06. Drugo: Sodelovanje zaposlenih pri raziskavah O O O G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O ® O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O ® O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O ® O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o G.07.03. Energetska infrastruktura O o © 0 G.07.04. Drugo: Kogeneracija električne energije O O O 0 G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O © O G.09. Drugo: Manj izpustov o o 0 0 Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Nafta Petrochem Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 1.000,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. KOVAČ KRALJ, Anita. Calculating the dissociation constant of weak electrolytes by measuring the conductivity. Int. j. of nonlinear sci. & numer. simul., 2009, vol. 10, no. 7, [COBISS.SI-ID 13476374] A.04 2. KOVAČ KRALJ, Anita, GLAVIČ, Peter. Multi-criteria optimization in a methanol process. Appl. therm. eng.. [Print ed.], April 2009, vol. 29, no. 5/6, str. 1043- [COBISS.SI-ID 12545046] F. 10 3. KOVAČ KRALJ, Anita. Antikorozijski premazi s heksaminom : patent št. 22678, 30. 06. 2009, patentna prijava št. P- 200700299 z dne 20. 11. 2007. Ljubljana: Urad RS za IL, 2009.[COBISS.SI-ID 13872150] F.33 4. KOVAČ KRALJ, Anita, BENCIK, Dejan. Uporaba bioplina v proizvodnji metanola : elaborat. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2009. 1 mapa (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 13474838] F. 10 5. KOVAČ KRALJ, Anita, BENCIK, Dejan. Uporaba nenevarnih organskih snovi v proizvodnji metanola : elaborat za Nafto Petrochem. [COBISS.SI-ID 13777686] F. 10 Komentar Predvideni stroški so bili opravljeni s storitvami in s sodelovanjem pri raziskavah, torej dejanska vrednost sofinanciranja je 0,00 EUR. Ocena V času projekta je bilo narejenih veliko idejnih študij za obrat proizvodnje metanola Nafta Petrochem, ki jih sproti analiziramo in arhiviramo za morebitne realizacije. Tako bomo pomebne investicije lažje usmerili v izboljšavo procesa. Nafta Petrochem ocenjuje, da je bilo na projektu doseženo vzorno sodelovanje s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Sodelovanje je bilo obojesmerno. Nafta Petrochem ocenjuje, da je projekt dosegel svoj namen. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1 1 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Sifra 5 1 2 3 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Anita Kovač-Kralj in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Maribor, 4.4. 2010 6.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/60 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00 CA-6F-D9-4D-D6-7C-2A-3B-C3-C3-5C-C8-9F-1B-05-EE-73-A7-AA-11