v* 7 i7,linja vsak prvi, tretji in četrti četrtek iiiesoca ter veljii po pošti orejcmatia ali na ilo**1 P«>šiijana nktipnj z „<■»’ o ri #/.• itn Vestnikom* aa vse leto . > . gl«l. 8.~ „ pol leta . . n 1.50 n četrt, „ . p Za tuje dežele toliko več, kolikor smilita poštnina. PoHamične Številke po tl kr., doliivajo se v Stolni, HeincniŽki in Šolnki kliči. l’univHÌiti'0 in h reti ni M v»: Morelljjeva ulica, Štev. 22. -t : prinaša omanila m četrti almi od k« Katerih «e plača sa itirintopno petit* vrsto po 7 kr., če se jedenkrat tiskajo; po A kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. : r Dopisi polil jejo se meduiitvn; rekla* ■nacije in naročnina npravniitvn. »Slog« ju6i — noslog» tlaii« — torej «letimo «e 1 Ne Franko vana planin se snvrnejo. Rokopisi se ne vračajo. m % a»|ss Slovenci. (I/. dunajskega tednika „Diti Zvit".) (Dalje.) Glede jediiakopruvuosti v .šoli in uradu Slovenci še. niso dosti dosegli. To se hode komu čudno /.delo, če se pomisli, kako zvesto so podpirali grofa Taatleja in koliko se je govorilo in pisalo o koncesijah, ki so se jim dajale. 0« danes nazaj pogledamo, moramo reči, da so jako nesebično služili mi-nisterstvii in /.dežnemu obroču. Veselje, da se ju odstranil nujliujše jih tlačeči pritisk, jih je zazibalo v tako zadovoljuost, da so njih poslanci zamudili najugodnejši čas za načelne zahteve v prvih letih Taaifejeve vlade. Mnogo temu je to krivo, da niso imeli nobene prave narodne orgauizacije, niti v Holieuwartovom klubu, nobenega vodje, ki ga bi seveda ne bilo lahko dobiti. Njih moč iu veljava vsled grofa Holienwarta je bila le navidezna, ker je načelnik vse desnice imel preveč drugih skrbi j, da bi se bil mogel ukvarjali z majhnimi slovenskimi željami. Tako so slovenske težnje na dnevnem redil do današnjega dne, iu spodobi se, da o njih tukaj spregovorimo. Pritožbe 'Slovencev, da se preveč prezirajo, začenjajo sc f.e v ljudski šoli, za šolstvo bi morali biti merodajni le vzgoje-valili, ne pa narodni oziri. 8 -prošnjami slovenskih starišev v Gorici in Trstu zA slovenske šole za svoje otroke pečajo se še sedaj deželna in osredna šolska oblastva. Na Štajerskem Slovenci (400.480' : 847.923 Nemcev) še sedaj nimajo nobenega zastopnika v deželnem šolskem svetu, in ceìo v jed-norazrediiih vaških šolah se ne morejo odreči poneir.čevalnim tendencam. Na Koroškem so takoiiiieiiovane dvojezične šole, v katerih se že tia najnižji stopinji začenja poučevati v mMimrtul tir »e /.lasu v vtsjm razmtin nalašč- nastavljaj»» taki učitelji, ki niso prue nič zmožni materinega jezika učencev, kar vender nasprotuje zdravemu vzgojcslovju. In nikar naj se ne misli, da ima tako postopanje zaželjeni uspeli, da se iiauče slovenski otroci ueiiiški, to bi bilo le orniti pričakovati, kjer imajo otroci zunaj šole priložnost slišati nemščino in jo rabiti. Tega pa mej Slovenci v teh pokrajinah ni in ostaja ves trud nemških učiteljev brez uspeha. Kavno ta metoda je do zadnjega časa bila navadna v vseh slovenskih pokrajinah. Proučujejo naj se le vspehi, ki se dosegajo. Starejše poko-lenje zna k večjemu svoje Ime podpisati v nemščini. Nemški ne* razume, slovenski le težko čita ali pa še ne zna, vzlic večletnemu šolskemu pouku tako rekoč ne znajo ni Gitati ni pisali. Jaz sam sem videl še leta 1868. v šoli starejše učence, ki niso znali ločiti nemških besed „scliouu in „uoch", ker sta podobni dotični slovenski besedi iu pozneje sem večkrat videl, da celo taki mladi možje, ki so dobivali tak šolski pouk iu kot vojaki ali rokodelci pozneje šli po svetu, niso znali preči tati liaj pros tejšega uradnega povabila v nemščini, in niso razumeli po tein navadnega poziva, da imajo prinesti papirje seboj in so morali koga naprositi, da jim je raztolmačil tako priprosti nemški tekst. Od učiteljišč so sedaj v Ljubljani, Gorici in Kopru dvojezičua, v Mariboru iu Ce- lovcu sta pa popolnoma nemški ; na teh dveh so »Slovenci po dolgem poganjanju vsaj toliko dosegli, da 80 se vsaj nastavile učne moči, ki morejo učiti slovenščino. Popolne srednji šole Slovenci sploh niniaje. Na samostojni nižji gimnaziji v Ljubljani, ki je nastala iz prejšnjih paralelk, in nižjih razredih gimnazije v Noveinniestu in na obnovljeni nižji gimnaziji v Kranji ter na slovenskih paralelkah gimnazije v Mariboru predavajo se slovenski le nekateri predmeti (poleg slovenščine največ le veronauk, latinščina in matematika). Take paralelke zahtevajo še za Gorico in Trst in za Celje je, kakor je znano, dvojezična nižja gimnazija postavljena v proračun za leto 1895/96. Tako smo prišli do cepkega vprašanja, ki je pod koalicijo postalo pereče in pri njem moramo nekaj dalje ostati. Ko so Slovenci pod Taaffejem zahtevali dvojezični pouk na gimnazijah v Olji in Mariboru, pričakovali so, da se jim najprej izpolnijo želje v Celju. Pa našel se je moder mož v učnem minister-stvu, ki je priporočil, da se osnujejo slovenske paralelke v nemškem Mariboru, kajti mislil je s tem slovensko pridobitev privesti ad absiirdnm. Sedanji dvomi svetnik grofi Stftrgckli je bil ta novodobni Bileam, ki; je »Slovence blagoslovil, ko jih je mislil 'pjre klinjati. Mariborske paralelke ai) bile takoj z začetka dobro obiskane, tako da bi se prav za prav morale dvojno osnovati. Letos je prvi razred štel 80 učencev, ko so poprej že zavrnili mnoge, ki so prosili za v-stop, da le ne bode treba osnovati druge paralelke. Taki dvojezični gimnazijci so že prišli v višjo gimnazijo in priznati se mora, da je vspeli paralelk vzlic vsem težavam tildi glede na dosežeue rezultate jako sijajen, kar se da s tem pojasniti, da s kmetov prihajajo le najnadarjenejši učenci. Učna uprava se ni mogla vsled svojih 1-prejšnjih obljub upirati sili dejanj in tako no no obljubile Šlvreuooui tu»ii paralelke za Celje, kjer so jih ob svojem času bili odpravili s pripravljalnim razredom, tako da morajo učenci prav za prav študirati devet let na gimnaziji, in koalicijsko ministerstvo je prevzelo to dedščino, da si zagotovi glasove koalicijskih Slovencev. Ko so ugova-varjali koalicijski Nemci, prišli so na misel, da naj se osnuje samostojna ni/Ja gimnazija in koalicijski »Slovenci, ki so vsekako potrebovali kak uspeh, da opravičijo pred volilci svoj pristop k koaliciji, so se izjavili, da so tudi s tem zadovoljiti. Prav za prav so pa oboji ravnali proti interesom prebivalstva. Paralelke bi bile vsekako bolje, omogočevale bi jednotuo vodstvo in jednakost v sestavi ti-čiteijev in učencev, kar bi biiov dobro razumljenem interesu obeh narodnostij, tudi bi bila bogatejša iu popolnejša skupila knjižnica in zbirka učil. Nemci uteineljgjejo svoje nasprotovanje slovenskim paralelkam v Celji s tem, da pravijo, da je celjska gimnazija nemška posest. Temu oporekajo Slovenci. Sklicujejo se na zgodovino gimnazije priobčeno v šolskem programu 1852. leta. Ustanovila se je gimnazija s 30.000 gld., katere je dr, Lipič leta 1808 nabral v celjskem o-krožjn, ki je bilo popolnoma slovensko. Merodajno je pri osnovi bilo to, da se preskrbi naraščaj duhovščine. Naj je tudi celjsko meščanstvo (o katerega narodnosti v začetku tega stoletja se bi dalo prepirati, kajti bilo | zdaj niso prišle iz veljave, d asi bi se bili je mestno prebivalstvo tedaj dvojezično, a njih zagovorniki vsaj že lahko prepričali, da |>o večini vsaj bolj slovensko nego nemško.) ni kar uič upanja, da ae vresničijo. Velik dalo znatno vsoto — koliko se ne da določiti, del birokracije, odvetnikov in notarjev v Vénder je tedaj in pozneje jednako svolo slovenskih pokrajiuah'se upiraravnopravnosti lit žrtvovala dijecezanska duhovščina, ki je brez deloma iz narodnega liasprotstva, deloma is dvoinbe bila slovenske narodnosti. Zlasti strahu za ljubi kruhek (dasi birokracija zoper knjižnica se je jako pomnožila z volilom ulivanje ujej neljubih uradnikov rada kliče stolnega prošta Jušenaka iu leta 1851. je na pomoč svoje večje ali maujie znanje slo- ke kot slovenski pisatelj in domoljub pio- venskèga jezika) deloma iz ozirov na komo-slavljeni knezoškof Anton Slomšek podaril diteto, predstaviti si je samo telavo, s ka-za zbirko učil 1000 gld. In slovenski učenci terimi bi se bilo boriti, dokler bi bill val naj bi bili izključeni od porabe obeli? To „uradni šiuie!iiiw poalovenjeui. iti bila krivica proti malemu slovenskemu V pravosodju so se rasmere od L 1882 «rodu, nevredna civilizovanega nemškega vsled Pražakove jezikovim naredbe deloma a. | na bolje obrnile; v njih obrambo se je dan- Da so potrebue v Celju slovenske pa- danes moči sklicevati na tako kompetentnega Jelke oziroma nižja gimnazija, se da skle- sodnika, kakerion jo umirovljeui viijosodni ti iz sledečih številk. Leta 1893/94 je predsednik graški vitez Wa*er, ki je, v na-iU> na nižji gimnaziji, na kateri imata že »piotjsi s svojo lastno prakso, zapisal, kur sedaj dva razreda po dva oddelka, 79 Nem-iv in 132 Slovencev. Letos je v priprav-telueiu razredu 50 Slovencev, v la 19 Nem-»v, 39 Slovencev, v Ib 23 Nemcev in 21 kvencev. Celju je narodno središče za ves liski okoliš, kateri pride v poštev, zvezano (železnicami na vse štiri strani, sedež o-tožnemu sodišču itd. Tudi za Slovence je IvBakem oziru središče. V Celju je njih ino štajerska hranilnica in posojilnica, karih vsaka ima nad jeden milijon goldinar-jmr , ulog. Celje je sedež zveze slovenskih bic, tu izhaja slovenski politični list tukaj je dobro zastopano slovensko ra- J,. / . | « I •«« 1 A - *• * zimiiištvo. (n. pr. tukaj je inej H odvetniki 7 .odločnih Slovencev). so podatki, katere navajajo Slo- je timiiovljen, to Iu (Gerichtohalle, 1894, št. 27): Pii kazenskim postopanju prizadete osebe imajo pravico, občevati s preiskujočim sodnikom v ustnem in pismenem občevanju v materinem jeziku in zahtevati, da so njim namenjene kazenske naredbe in ukazi pišejo v istem jeziku. Ta pravica se Slovencem zunaj Kranjsko in doloma tudi na Kranjskem še vedno krati. Na Pvimorakem, se na te naredbe skoro nihče ne ozira, na Štajerskem pa namigavajo zlasti uradni predatojuiki, ki bi si radi naprej pomagali, svojini podrejen-ceni, nsj le nemški uradujejo, ako stranka sama ne zahteva, da se zapisnik spiše slovenski, češ, da pri višjem deželnem sodišču v Gradici ne vidijo radi, če pride preveč _______f _..... ....■ w_______ slovenskih aktov tja. To je tudi umevne, bici za celjsko gimuazijo. Nemci in levičarji nakaj še dandanes so mej 16 svetniki le sprotujejo, kakor znano. Prišli so na neko štirje takih, ki znajo slovenski, dasi jo po-|go misel, da bi kočljivo gimnazijo osno- j lovica vseh prihajajočih aktov povsem ali kje drugje kot v l elji, a vsi načrti, ! vsaj deloma slovenska. Lahko si jo misliti, jih j * dosedaj v tem ozi i ^«priporu. -yJfcaU vsled tega^aakaaao znšiUa I BŽUS»W- ***#- . ! skim strankam škoduje indi to, da S 87. čalo, so taki, da o njih razpravljati ni mo ... go če; imeli so le »mesen napeli, «la je v neki statuta za n aj višje sodišče zanje ne eksistira, vasi jedno uro od Celja jeden občinski od- j Vsled tega se ne samo pri najvišjem sodišču, bornik glasoval proti peticiji za celjsko gim- j nego tudi pri višjih deželnih sodiščih v nazijo, ker je resno mislil, da jo vas dobi. ; Gradci in v Trsta razsodbe izrekajo samo Prepir zaradi celjske gimnazije je spravil v nemškem, odnosno v italijanskem jeziku koalicijo v dilemo satfiomora. Če s» vstreže in se n. pr. nalagajo strankam prisege, ki Slovencem, potem ni izključena tu \ aruost, ‘ vsled slabili prevodov tia slovenski jezik da izstopijo Nemci iz koalicije in jo razbijejo, dobe drug pomen, tako da stranka ne moro ker so zarad njih števila ji neolihodno po- i priseči. Vsled tega izgubi lahko Slovenec le trebiti. Če pa Slovenci ne dobe gimnazije, rudi jezikovnih težkot kuko pravdo. Zakaj morajo is topi ti iz koalicije, ž njimi tudi po bi za Slovence ne bilo v to mogoče, kar je Slovencih voljeui poslanec grof Hohenwart in s tem zopet pride koalicija v nevarnost, da izgubi neobhodno potrebnega vodjo. Zato je celjska stvar postala velika državna zadeva in mi smo morali o njej obširneje spregovoriti. Sedaj se pa vrnimo nazaj k naši stvari. Dolgo časa so Slovenci zaman zahtevali, naj se njih jezik rabi v uradih, dasi je to zahtevo podpiral ne samo državni osnovni zakon, ampak tndi občni sodni red (§ 13) in kazenskopravdni red (163 in 198) iu dasi so z mnogimi vzgledi iz praktičnega življenja zamogli dokazati, da je dobra u^ prava in justica le mogoča, če je uradnik zmožen narodovega jezika in v tem jeziku tudi izreka svoje razodbe. Toda vsem zakonitim določbam in razslogom preudarnosti so se pred vsem upirale centralistično-germaniza-torske tendence, katere glede Slovencev še navadno za Italijane, Čehe, Poljaka in za Hrvate v Dalmaciji? Neverojetna so rasmoro pri sodiščih na Primorskem in na Koroškem. Najbolje jih karakterizuje ogorčenost, ki Jo nastala, kakor se je nedavno tega poročalo is Trsta, ko je sodni kolegij nekemu samo slovenskega jezika zmožnemu obtožencu pri neki obravnavi sodbo s razlogi vred naznanil v njegovem materinem jesikn. Pri porotnikih pa je bilo to, dokler ni prod kratkim izšel neki nkas pravosodnega ministra, nemogoče celo na Goriškem, kjer je še jedenkrat toliko Slovencev kakor Lahov, ker so bili samo slovenščine smožiii možje principijelno izključeni od slnšbo porotnikov, samo laščino zmožni pa ne. V Celovcu ni do današnjega dne uajti jednega zapisnika o dognani obravnavi, niti jedne sodbe, pisaue v jeziku dobre tretjine vsega prebivalstva (254.632 PODLISTEK. Izginili milijon generala Mleta. Knez D. D. Oboiensky objavlja v ja-mivarskem zvezku ruskega časnika „His‘to-ričeski Viestnik* spomine na generala Sko-beievega. V njih otkritosrčno navaja vsako vrstne reči iz življenja slovečega tega vojaka. Najzanimivejša je pa zgodbica o i z g i n o-1 c m milijo n u, kateri je v ozki zvezi z smrtjo generalovo. Knez Oboiensky je videl generala Skobelevega še malo pred njegovo smrtjo. «Skobelev je večkrat zahajal v Moskvo", tako pii»« Oboiensky, „kjèr je obiskoval nekega Morlov-ega. Morlov je bil vodja neke podružnice državne banke ter v tesnem prijateljstvu s Skobelovem. Celo tikala sta se in Ivan Ilič, kakor je Skobelev imenoval Morlovegn, upravljal je generalov denar. Pričel kom meseca junija 1882. 1. je bil Skobelev nekamo zelo nemiren. Pokazal je Obolenskemu članek gospč Adamove ter izrekel, da je najbrž že nastopil predvečer onjentne vojne. «Ah, če je vse resnično, kar se poroča, utegnemo stati v dveh do treh tednih v Bolgariji". Takó*je govoril Skobe- lev. Vrhu tega je še dostavil, da bodo moral vzdigniti vse svoje kartale, da si pridobi milijon rubljev, zakaj o vojni bode treba dosti novcev. Kakor je rekel, tako je tudi storil. Skobelevega jo misel na vojno silno razvnemala. Nekaj dnij kasneje je vzdignil svoj denar. „Jaz sem vzel vse svoje denarje iz državne banke", dejal je, naposled bodem imel svoj okrogli milijon,'katerega izročim Ivanu Iliču. Skobelev je reč imel za tako resno, da je nekemu prijatelju odrekel celo posojilo nekaj tisoč rubljev, da si je general bil sicer do lahkomiselnosti dobroten. Storil je pa to zato, da ne bi rušil milijona", kateri prav pride o vojni z Bolgarijo. Proti koncu junija je knez Oboiensky zopet v Moskvi srečal Skobelevega. Pri tem je opazil, da je Skobelev silno potrt, zdelo se je, da mu tajna bolj razriva dušo. Na stavljena vprašanju niti ni odgovarjal ,.Kaj vam je Mihel Diiiiitrijcvič?" vpraša ga Oboiensky, na kar odgovori Skobelev po dolgem molku : »Kaj mi je, vprašate: No, vedite i ves moj denarje šel rakom žvižgat'*. «Kakšen denar? Ali Vam je kdo ukradel listnico?" — „0 moji listnici ni govora, pač pa o mojem premoženju, o mojem milijonu, ki je izginil brez sledu". — Jaz šen» bil kakor okame- nel. «Kaj? Kako?" vprašal sem. — ^Ničesar ne vem in tildi ne morem pojasniti ni-čtsar, kakor veste, vzdignil je Ilič vse moje premoženje. Prodal je moje žito, potegnil moje menice in — zn o r e 1. Popolnoma je brezumen; ne itineje najmanjšo stvarce, o čemer ne govori. Jaz sem ga že večkrat vprašal po svojih kapitalih. Toda ne da bi mi odgovoril, sede pod mizo ter prične lajati. On je popolnoma izgubil pamet. Kaj nuj naredim?" — Skobelevega pojasnilo me je tako osupnilo, da sprva nisem mogel iz-progovoriti besede. Naposled vendar rečem: »Pa milijon rubljev vendar ni sveta, da bi jo kilo ukradel na tako skrivnosten način! Obvestite o tem vse banke, pričnite zasledovati to reč!" — „Saj uprav to delam", odgovori Skobelev, „u doslej še niso zasledili ničesar". — Mihel Dintitrijevič je onega dne pil čez žejo; mešal je pnrtugaisko rodeče vino s šampanjcem. Bilo je očividno, da je v pijači iskal — pozabljenja. Drugi dan ko sva z grofain A. P. Puranovim pri Skobelovem, vlival je general še zmerom v sé težko pijačo. Grof Barano v, prav pameten človek, skušal je, da bi generala razvedril; toda bilo je vse zastonj. Na to sem jaz generalu rekel, da so gotovo Morlovega služabniki ukradli njegov denar. Toda Sko-belevemu se je zdelo to neverjetno. Nekaj tednov po genetalovej smrti pa so zaprli nekega Morlovega lakaja (služabnika). Nekje je hotel prodati skrinjico s pismi pokojnega »Skobelevega. — Ko sem videl, da je general pil takó nezmerno, bil sem takó slobo-den, da sem ga posvaril. „A!i, pustite me vendar", dejal je, saj itak ne bodem živel nad dve leti. Ta čas pa hočem prebiti, kolikor mogoče dobro." Toda obe leti sta se skrčili na dva dne v a. General je pil u«t-dalje svoj šampanjec, pomešan s Portugalcem. Gotovo je, da sta njegovo suirt pospešila notranja razvnestost in vino. Ko sem po njegovej naglej smrti tekel v hotel, kjer je umrl, dobila sva z grofom Rurattovitn dovoljenje, da smeva pričujoča biti o Skobe-levem raztelesovanju. Geueralovo srce je bilo tako slabotno, da se moramo čuditi, kakò je ntogel s takó bolnim organom živeti še toliko časa. — Takó poroča torej knez Oboiensky. V nadaljnjem jako zanimivem poročilu javlja nam, da je Morlov deset let pozneje mini v neki norišuici. Toda skrivnosti o izginulem milijonti niso mogli izvabiti iž njega. Skobelevega denar še dandanes ni najdoul — Nemcev, 101.030 Slovencev). V okrajih, kjer jo dovolj slovenskega jezika zmotnih sod« nikov, sli kjer jih je lahko vzgojiti, moia celo fie tolmač igrati veliko nlogo; prej je bil tolmač katerikoli pisač, sedaj pa fungi* rajo kot taki večinoma vender že pravni praktikanti. Te razmere pripadajo koncem 19. veka So vedno k posesti in Lahi jih zagovarjajo v imeni »avite culture*. Zakaj ne zavzame koj stališče tistega ogerskega sodnika, ki ae je bahal: Koliko sem jih dal obesiti brez tolmača! V zvezi s tem je omeniti se istrskega boja za napise, kateremu se je hotel dasi je malenkosten usiliti mejnaroden pomen. O njegovem bistvu ni treba dosti govoriti. Večina istrskega prebivalstva je slovanska (43.418 Slovencev in 140.713 Hrvatov poleg 118.827 Lahov). Ako morajo sodišča vzprejemati in re-Sevati slovanske vloge, tako je bila naprava dvojezičnih uradnih desk in napisov v sodnih prostorih le ob sebi umevna posledica. Ni mi znano, kake spocijolne nagibe je imela sodna uprava, da je jela skrbeti za veljavo svojih nkazov tudi v Istri. Gotovo so se množile pritožbe tildi od ondot. Te pritožbe so postale mogoče žele v zadnjem času, odkar so so v Trstu in v Istri naselili mladi advokat-je, ki se kot narodovi zastopniki potegujejo tudi za ta vprašanja. Sploh napreduje tam emancipacija Slovanov kaj hitro ; od zadnjih volitev zastopata deželico dva laška in dva slovanska poslanca v drž. eboru. Naposled so menda tildi na Dunaji spoznali, česar mnogo višjih in nižjih upravnih uradnikov na Primorskem že vedno neče spoznati, da z ozirom na znane nestevilne demonstracije v Istri in iredentovsko gibanje v Italiji ni v avstrijskem interesu, podati obmejnim krajinam izključno italijanski značaj, ki je itak v nasprotju s dejanskimi razmeri,m . V Gorici, ki vender vež pomeni kakor Piran, so table z laškimi, nemškimi in slovenskimi napisi, in nihče se ob njih ne spodlika. V Istri pa se je ves tunder pripravljal cel mesec prej, nego so se napravili napiti, tako, da jo drulial, katero je tam eeneje dobiti kakor drugod, le čakala, da plane nanje ; dež. glavar je sam aranžiral proteste mest, mnogi justični in upravni uradniki so igrali dvomljive utoge, in ne samo mej sodnimi in upravnimi, uego tudi mej centralnimi iu lokalnimi oblastvi so bili gotovo različni nazori izvirajoči iz že rečenega glede splošne politike na Primorskem. To pojasnjuje nekatere nenavadne posamičnosti iater-ske borbe za napise, glede katerih posamičnosti so vsi prijatelji državne avtoritete začudeno majali z glavami. Da se je pri tem tudi pokazala v čudni luči s polovičarskimi kompromisnimi rešitvami principijel-nih vprašanj pio vzročen a zmedenost naših parlamentarnih razmer, je znano: vlada je umaknila »istrskima poslancema1*, da ne razpade Coroninijev klnbček. Uprav tragična je bila nloga grofa Franca Coroninija samega: doslej je bii pri Slovencih kot dež. glavar in župan slovenske občine, v kateri sam slovenski nraduje, visoko v čislih, glasovalo je zanj skoro prav toliko slovenskih kakor laških volilcev v goriških mestih, in sedaj ni mogel in ui smel klubovim tovarišem dopovedati, da so tiste naravne uredbe, ki so na Goriškem, tudi v Istri neizogibne. In da se napolni mera tragikomike. je grof Alfred Coroiiiui, poslanec goriških veleposestnikov, bombardoval vlado z interpelacijami v slovanskem smisiu. Hihlttj! pupilamtp tanil Posl. Višuikar iu tovariši stavili so v soboto v poslanskej zbornici naslednjo interpelacijo na pravosodioga ministra' Po § 194. ces. patenta z dné 9. avgusta 1854, št. 908 drž. zak., je pitpiiarne svote plodonosno nalagati na sledeč« načine: 1.) Da so kupijo nepremičnine ; 2.) da se razdajo zakonito zavarovano kot posojila na nepremičnin« : 3.) da so nabavijo avstrijske državne ali tem jednake javne zadolžnice ; 4.) da se kupijo zastavui listi gališkega deželnega kreditnega zavoda; ó.) da se nalože v javnih dovoljenih avstrijskih hranilnicah, todn naložeua svota ca vsakega nedoletnika ne sme presegati zneska 500 gold. kouv. v.; 6.) da se ustanove skupne sirotinske bla-gajnice. Vrh tega se je s posebnimi zakoni in ukazi dovolilo, kupovati zastavne liste in obligacije raznih družiev in korporacij, in sicer se visokost naložene pupilarne svote ni omejila, kakor pri hranilnih vlogah. Določba petega odstavka rečenega paragrafa se tako tolmači, da za jednega ne-doletiiika se tudi v raznih hranilnicah ne sine nalagali vrč kakor 525 g Id. Nagibi, ki so bili za to določbo svoj čas merodajni, sedaj gotovo več ne veljajo. Pri nalaganju imetij nedoletnikov iu kurati-tov je gledati na dobro obratovanje zlasti pa na varnost kapitalij. Ta varnost pa je pri avstrijskih hranilnicah gotovo večja, kakor pri vrednostnih papirjih, izpostavljenih kurz nini premem bani. V zadnjih 40 letih so hranilnice zadobile nenavaden gospodarski pomen in varnost vlog jo najpopolnejša, vsled česar je tudi nalaganje v hranilnicah naj-priljubljenejši način plodonosnega nalaganja kapitalij. V zadnjem desetletji se je v vseh k ionov inali ustanovilo mnogo hranilnih, posojilnih in kreditnih zadrug, katerim prebi- valstvo popolnoma zaupa in pri katerih bi s» pupilarne kapitalij« do gotovega zueska lahko ualagale, evenlitvalno le zueski iz tistega sodnega okraja, kjer ima zadruga svoj sedež. Odločitev bi se eventuvalno mogla prepustiti sodiščem I. instance, pri katerih so dotične zadruge registrovane. Določba, da v hranilnice ni smeti nalagati več kakor 525 gld., naj bi se odpravila, «Hroma naj bi se primerno zvišal maksimalni znesek za nalaganje. Pri velikem številu hranilnih in posojilnih zadrug, ki dajejo svoje kapitalij« na hipoteke, pri velikem nasprotstvu kmetskega prebivalstva, nalagati svoj denar v vrednostih papirjih in ker se končno tisti, ki so potrebni kredita, obrnejo rajše na kak denarni zavod, kakor na zasebnike, najdejo varstvena oblastva vedno težavnejše sigurne hipoteke in se morajo držati glede hranilnic veljavne, potrebam naše dobe ne več primerne določbe § 194. odstavek 5, rečenega patenta. Iz tega nagiba vprašajo podpisanci: Hoče li Nj. ekscelenca resno n vaše vati vprašanje o času primerni premembi določb glede plodonosnega nalaganja kapitalij v varstvu stoječih oseb, oziroma predložiti primeren zakonski načrt? ttomate vesti. Osebic reati Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev predsednika barona R i 11 e r j a in podpredsednika M i g li e t-ti j a trgovinske zbornice goriške za leto 1895. — Višji poštni kontrolor baron Odel-g a v Trstu limirovljeii je vsled lastne svoje prošnje. Občinski taslop v Kozani sklenil je v svoji seji z dne 23. m. m. enoglasno zaključek, s katerim ndobruje postopanje slovenskih deželnih poslancev v zadnjem zasedanji deželnega zbora. — Vse slovenske občine bi morale zaključiti kaj jednakega, da tako pokažemo našim nasprotnikom, da stoji celi narod na strani svojih zastopnik6v ter da ti niso osamljeni, kakor Lahi v jednomer trde! Na noge ! Soriški žepna dr. Venuti je pravi italijanski korenjak od pete do glave, ako bi šio vse kakor želi on in njegovi pristali v mestnem sveta, bi že davno ne bilo več nijednega Sloveuca v Gorici. Ker seje s slovensko ljudsko šolo do dobrega opekel, začel je preganjati na vse strani v mestnej službi stoječe delnice slovenske narodnosti. Odpustil je že ulične pometače in delalèe na mestnih cestah; po ulicah in cestah vidimo že štiri dni nove delnice iz Furlartije in Italije, kateri privzdignjen roke z orodjem počasi In prevrtamo k večjemu vsako minuto enkrat. Čnjenio, da sedaj pridejo na vrsto slovenski delalei v mestnem vrtu! Odpuščenih 18 delalcev je poslalo dne 31. marcija popolndne k državnem poslancu visokorodnemu grofu Alfredu Coroni iliju deputacijo petih mož, kateri so solznimi očmi prosili njegovega posredovanja, da bi jih magistrat zopet sprejel v delo. Vsi odpuščeni imajo družine, so večjidel osiveli v mestili službi, katero so vsi vestno in marljivi opravljali, a sedaj so namah odpuščeni, ker jim župan šteje v greh, da so Slovenci. Grof Alfred C o r o n i n i predstavil je takoj deputacijo okrajnemu glavarju, dvornemu svetniku pi. B o s i z i o, prošujom, naj vlada posreduje, da se zopet sprejmejo v delo, ker niso nič zakrivili, so avstrijski podaniki in ti morajo imeti vedno prednost pred državljani drugih držav. Okrajni glavar je obljubil, da bo govoril z županom in sporočil celo zadevo tudi c. kr. namestništvu. Nijeden obeh laških listov ue črhne o tej zadevi niti besedice, temveč pa pišejo o odločnem postopanju župana proti Slovencem laški listi onostran velike luže, ga proslavlja« in povzdigujejo v deseto nebo kot duševnega velikana in moža, kateri bo pomedel iz Gorico vso Slovence. To hvalisanje laških bratov ugaja učitno jako modremu županu ter ga navdušuje, da nadaljuje za-početi posel. Ali po teh provokacijah slovenskega življa v Gorici deželni glavar grof Fran Coronili! še misli na kako zasedanje deželnega zbora P Kateri slovenski poslanec bi po vsem tem še sedel z goričkim županom, ki je tudi deželni poslanec, v deželni hiši ? Mislimo, da nijeden ! Dokler dr. Venuti ne popravi krivice, katero je naredil slovenskim delalcem, je vsako občevanje slovenskih poslancev ž njim nemogoče. Tisti slovenski poslanec pa, ki hoče biti izdajalec, naj gre, prosto mu, v deželui zbori Laška deiioislraclja. »II giorno 2 di novembre del MDCCCXC1V qui convennero i podestà e i delegati dell’ Istria a riaffermare che umano potere non cancella XX secoli di vita latina**, ali po naše: »Dne 2. novembra 1894. sbrali so se tu župani in odposlauci Istre v potrditev, da človeška moč ne izbriše 20 vekov latinskega življenj« In za to ploščo, katero je sklenil mestni svet tržaški »zidati v predsobi občinskega sveta, naj bi potrosili 200 gld. 1 Proti tem» nečuveiieinu predlogu govoril je svetovalec Gorlup, izjavivši v imenu svojih okoličanskih tovarišev svetovalcev, da bode glasoval proti predlog», ker znači izvršitev istega provokacijo slovanskega življa ister* skega. To izjavo vzprejela je fakiuaža na galeriji z navadnim svojim hrupom. A onore volu G. Haskov iòti ni zadoščal predlog mestne delegacije. Odgovoril je svetovalcu Goriupti, da, četudi bi bila ta plošča nekak protislovensk protest, je ta protest vendar jako slab z ozirom na toliko protinarodnih demonstracij, katere prirejajo nasprotniki italijanstva (!!). Toda Baškoviču tudi ni po volji, da bi se plošča vzidala v predsobi; plošča mora biti vidna vsem meščanom, zato naj se vzida v veži mestne palače Ta Baškovičev predlog mestne delegacije so vzpre-jt-li in dovolili potrebni denar soglosn*, izvzeinši prisotna «količinska svetovalca Goriupa in Vatovca. Ta sklep provzročil je silno odobravanje drtilinli ua galeriji. — Namestništvo je pa razveljavilo ta nečtivenp predrzni iu izzavajoči sklep laških mestnih očetov tržaških. latra pred prestolom. Danes vsprejme presvetli cesar odposlanstvo iz Istre. To deputacijo vodi dr. Dinko Vitezič, večletni narodni zastopnik iu predsednik okrajne gospodarske zadrugo v Krku. Ostali člani depiitacije so dr. Matko L a gin j a, prof. Vek. Spin č i č, Viktor T o m i č i 6, predsednik okr. gosp. zadruge v Buzetu ; Ivau Sancin, posestnik in predsednik okr. gosp. zadruge v Dolini; Matko Mandič, bivši deželni poslanec in urednik Usta »Naša Sloga**. Istrska deputaeija izroči cesarju obširno spomenico, tičočo se zgolj gospodarskih vprašanj v deželi. Tega koraka ni smatrati le navadnim poklonom, ampak izrazom težkega položenja, v kojem se nahaja kmetski stan Istre, in se je nadejati izdatnega poboljša-nja, ko bode ta spomenica proučena vsestranski. »II RilMvamrata*4. Urednik tega lista, g. Ivan Kušar, nastopi 91-dueyni zapor; ustavljen« je t«raj za ta čas izhajanje lista, ker se ne more dobiti urednika, kateri bi odgovarjal zahtevam, ki se stavijo do odgovornega urednika. Dopisi, naročnina iu sploh vse kar se tiče lista, se pošilja tudi za ta čas na uredništvo oziroma upravo omenjenega Usta. .itale Alighieri'. To iredeutarsko društvo, od katerega dobiva zloglasna »Lega nazionale1* moralno iu gmotno podpora, priredilo je zadnji dan minulega meseca pojedino, katere so se udeležili odposlanci 46 raznih podružnic. Predsednik je med banketom izjavil, da prilngajo povoljno prinosi članov ter da ima trdo nado, da hode društvo uspešno odgovarjalo s v o j e j z a d a č i. Odposlanec S a r f a 11 i nazdravilje velike j Italiji od K v a r n e r a do snežnih Alp. — Ali ue bo to grozdje prekislo, kajti nedosežno! Shed velita* v Iraški vršil se je minolo nedeljo nad «e jnlCakoranje sljnjun. Poslanca Spin Čiča in bivša poslanca Mandiča in Jenka pričakoval je narod na glavni cesti pod Hrušico z zastavo, ter so bili isti pozdravljeni burnimi živio-klici. Shoda se je udeležilo do 1500 oseb. Prostori, v katerih se je vršil shod, so bili okrašeni zastavami in zelenjem. Shodu je predsedoval z vsklikotu v to izvoljeni dekan Anton Rogač, vlado pa je zastopal okrajni glavar Fabiani. Prvi je poročal o svojem delo-danjn bivši poslanec Jenko, s posebnim ozirom na sodni okraj podgrajski ; o splošnem delovanju lirvatsko * slovenskih poslancev v deželnem zboru istrskem je poročal na to bivši poslanec Matko Mandi 6; slednjič je govoril državni in bivši deželui poslanec profesor S p i n č i č o dogodkih v deželnem in državnem zboru. Vsem trem govornikom je občinstvo živahno pritrjevalo. Shod je vsprejel soglasno 10 resolucij, zadevajočih duševne in gmotne koristi tega okraja. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu; razprava je trajata tri ure. Pesi dr. fingane je interpeleloval v poslanski zbornici glede postopanja celjskega okrajnega glavarja Wagnerja. Interpelacijo so podpisali Jugoslovani in nekateri Mlado-Čehi ; slovenski koaliranci je niso hoteli podpisati. Volilna nforma t oevarMatl. I/. Dunaj« nam. danes brzojavljaj«, da je v pododsoku za volilno reformo nastopil skrajno kritičen položaj. V včerajšnji si ji so se pokazala jako pomisleka vredna nasprotja. Doseglo se ni nobeno sporazumljenje zastran omejeuja pod-kurij. Briške novice. Starašinstvo v Kozani je sklenilo due 23. m. m. 1.) protest proti izjavi laških odvetnikov glede rabe slov. jezika v sodiščih; 2) pohvalo in priznanje slov. deželnim poslancem za njih postopanje v zadnjem sesedanji dež. zbora gledé gmotnih zadev; 3) prošnjo do c. k. okraj, glavarstva v Gorici, da se odstrani prepoved streljanja s topiči pri cerkvenih in cesarskih slovesnostih. — V Korminu je dobil slov. prodajalec D o m i c e 1 j poštno »kaše-lico*, silno potrebno. V Rutarje so dobili učitelja, slov. rodu ; tega je poštena družba pri g. županu na Križišči navdušila za slovensko reč; a brž ga je uekdo v laškem listu napadel, ker hočejo Rutarji laški ostati. — V Dolenjah je c. k. linanca uzela prodajo tobaka našemu »prijatelju** Budigoju. —-Vedno deževje ovira delo; slabo*.upanje! Vrbi tega še razne bolezni tlačijo Brice. Pomagaj nam Bog! Ze celjsko glmnnil|e. Poljski vsettei-liščniki v Gradci so poslali poljskemu klubu peticijo, s katero rote poljske poslance, na) glasujejo vsi kakor jeden mož za proračunsko postavko glede gimnazije v Celji, češ, da Slovencem storjena krivica bi se mogla maščevati iia poljskem narodu. Jednake peticije pošljejo vseučiliščniki z vseh drugih univerz. Peticija je na poljske poslance naredila jako velik utls. Klub bo o ujej razpravljal po Veliki noči. Zevi predsednik ekreioega sedišča celjskega je imenovan, iu sicer dosedanji višje-sodni svetnik v Gradcu Rudolf U1J e p i t s c h pl. K r a i n f e 1 s. Varovana je s tem »nemška posest**, fundament koalicijske politike, kajti Ullepitsch je še iz Novega meNta znan, da s svojim pravniškim znanjem odkrito združuje energijo nemški mislečega in po-lilikujočega moža. Vadalkava staletaiea. Valentina Vodnika čislamo kot znamenitega slovenskega pesnika, a manj znano je, daje bil prvi naš pesnik tildi turistiški pisatelj in vnet turist. Potoval je mnogo po Kranjskem, in posebno se mu je omilila Goreujska, kjer je služboval kot duhovni pastir iia Sori, v Blejskem gradu in pozneje v visoki gorski vasi, na Koprivniku. Meseca avgusta 1895. I«u bode sto let, kar je šel Vodnik /. grofom Fr. Holien-wartom in slovečim jeznvitom Pinhakom na orjaški Triglav. Posrečilo no jim sicer ni, dospeti na najvišji vrli, a prav zadovoljni so bili vsi s tem potovanjem, ker so imeli zelo krasen razgled z Malega Triglava in Kredarice. To potovanje je tildi zelo upli-viilo na Vodnika kot pesnika. »Slovensko planinsko družtvo** namerava po leti na primeren način proslaviti to stoletnico z zabavnim večerom, pri knterein se bo tudi predavftlo o Valentinu Vodniku kot turistu in turist,iškem u pisatelju. Ukradel irei. Neverjetno, toda resnično. Te dni ukradli so podvzetni tatovi v Brestovici iz zvonika tamošnje župne cerkve 150 kilogramov težak zvon, vreden okolo 1000 gld. A tatovi ukradenega zvona niso menda prodali, k«yti s tem bi se bili izdali, ampak sledovi kažejo, da no ga vlekli na bližnje pojje iu tam so ga razbili z težkim kladivom, katerega so ukradli nekemu kmetu. Zvon je bil ulit leta 1626. ; v zmesi bilo je dokitj čistega srebra, katero je bržkone izzvalo pohlepuost tatov, o kojib pa do danes ni uiti najmanjšega sledu. • Medveda ai TraeveM. Iz Trnovega se nam piše: »V vasi pri Rijavcih dogodil se ju nedavno »lediči smešni prizor. Tam stanuje neki čevljar, doma is Oseka, kateri Še ni videl medveda. Nekega večera j« ušel bližnjemu čevljarjevemu sosedu ponoči enoletni črni junec iz hleva ter dirja po vasi. Čevljar sliši to dirjanje, gleda iu misli kaka » vet je t«, im|iunle«l ae |'r«*|ii iCn, iia ta 7.i’*«riiiJi ni ilrngro, kult or meliteli, ko skoCI pred njim v odprti hlev. Čevljar kriči na to ves prestrašen ua pomoč, sosed, stari stric, se zbudi iu ga vpraša, kiy ga boli ; čevljar jeclja, da je skočil medved v hlev. Zbude se še drugi, se oborože s sekirami in vilami. Eden z vilami stopi v hlev, stric čaka pa z sekiro pred hlevom. A mladi in hitri junec jo je še pravočasno popihal mimo svojih ostrašenih lovcev iz hleva ter je tako rešil svoje lastno življenje; svojega gospodarja, strica, je pa obvaroval škode in sramote, da ni ubil svojo lastno iivinče, držeč je za medveda. Ko se je po vasi seznalo za ta komični prizor, so "se vsi smejali ter se še sedaj smejejo, kedar se kedo spomni na to, da je čevljar imel junca a« medveda, in da ■o ga lovili s vilami in sekirami. Blljnarl čutijo se razžaljene z dopisom v »Soči** št. 10, ki nosi podpis F. Gradi n s k i. Popravka ni hotela »Soča" sprejeti, ker se boji šaliti kakega učitelj* • J* pač učiteljev list. Mi posestniki ulačujemo učitelja, toda proti njegovim napadom se ne smemo hraniti. Lepa omika! Imenovani dopisnik popisuje pod n e p r i s t o j u e in naslovom »misijon** (da osmeši kat. cerkev) — prav nedolžen slučaj « pretlranami pohujšljlvimi barvami. — Nekega dne so prišli trije dečki zarad premrzlega vremena prrpozuo v Biljansko šolo; to pač ni hudobija kazni vredua. V tej hudi simi so celò odraščeni, dobrooldečeiii, v i zgled postavljeni ljudje zamajali, celò opuščali nedeljsko božjo službo. Kdo bi potem z otroci ne imel usmiljenja? Naš učitelj je imel le z jednini onih dečkov usmiljenje ter ga je v šoli obdršal, druga dva, ki sta brata, je pa kar naravnost iz šole zapodil, dasi sta prišla v šolo pred njim. Taka dvojna mèra žali, razburja in škoduje šolstvu. Kdor veter seje, žanje vihar. Oče zapodenih dečkov je bil primoran priti v šolo ter graMJ dvojno mèro ; toda ta hoja, dasi v «Komi zimski obutvi, ui stresala poslopja» kakor čenči dopisnik v » Soči **. «M. K»AI» ni bila izrečena s takimi škandalnlini kletvicami, kako léne je on i« 8 T ® ^ ® ® .a ,0* kava v »Sočo** natrosil. Kmetski oče je pošteno zagovarjal svoja otroka proti izzivajočemu postopanju, ker ni hodil v preklinjevalsko šolo. Kar je dopisuik v »So* či**o kompetentih za Biljansko župnijo kvasil, zajel je najbrž v babjih pogovorih ; treznim ljudem ne pride na jezik taka pretiranost. Ne sramotite kraja, ki vam kruha daja l — Nove slovensko družite v firadel. Ope-tovano se je že povdarjalo, da živi v Gradci na tisoče Slovencev, ki se potapljajo v nemškem morju, in priporočalo se je ondotnim našim rojakom, baj bi šli ua delo, da rešijo U slovenski iivejj. Ti posivi niso našli od-sivs mej slovensko inteligeiicijo, pač pa mej ljudstvom. V nedeljo dne 10. m. m. se je vršil v Steinerjevi gostilni v Bttrgergasse »hod, na katerem so zborovalci sklenili ustanoviti slovensko pevsko in izobraževalno društvo »Edinost". Shod je bil mnogoštevilno obiskan in želeti je, da bi našlo novo društvo obilo podpore, da bi postalo središče slovenskega življa v GradeL Začasnega odbora načelnik je Avgust Tomec, Marschal-gasse št. 16—18, I. nadstropje, kateremu uaj se pošiljajo društvu namenjene knjige in darovi. SltfMM — «Minski svetilk dunajski. Mej antisemitskimi kandidati, ki so sedaj zmagali pri volitvi v občinski svet stolnega me« ta Dunaja, je tudi gospod Gregor S turni, Slovenec, član znane rodbine Sturmove v Poljčah na Gorenjskem. Sturm je bil svoje dni načeluik železniške postaje v Karlovcih in živi sedaj v pokoj! v V. okraji Duiiaj-skega mesta. Tu je bil sedaj izvoljen po trdem boji .moj liberalci in antisemiti. Pripomnimo še, da je Sturm, oče Josipa Sturma, profesorju in akadcmičnega slikarja, ki je po svojem delovanji v Novem mestu zapustil naj lepše spomine v vseh krogih, ko je bil premeščen od tod na Dunaj pred 4 leti. Ži • vela vrla rodbina! •imeienl Intendali. Celje Jopo in veselo" ima svoje, prav čedno gledališče. Komur je mati narava dala kaj fantazije, si lahko predoéiye kako bo tedaj, ko se bodo v teni gledališči redno prirejevale slovenske predstave. Sedaj je gledališče seveda še v nemških rokah. Po dvakrat na teden, če kaj vmes ne pride, hodi ljubljanski nemški ravnatelj s svojo družbo v Celje igrat. Gledališče je redkokdaj dobro obiskano. Podjetnik pa je bistroglav mož. 8poznal je kmalu situvacijo v Celji in premišljal, kako hi privabil ljudi k predstavam. In prišla mu je po njegovem miljenju dobra misel. Rekel si je : Straussovo liajnovejšo opereto'Jabuka* jim uprizorim; sujet je slovansk, melodije imajo slovansk značaj, to bo Celjanom gotovo ugnalo, saj so Nemci le po mišljenju, po krvi pa Slovenci in kri se ne zataji. In mož se ni motil. Celjanom je opereta jako ugajala. A predilo se je uprizorila, se je bilo boriti z veliko oviro. Celjsko gledališče ima namreč svojega 'intendanta", na srečo samo jednega. Marek se sove ta znameniti mož, ki cenzurira igre in določa, kaj je primerno za celjske Nemce in kaj jim je nep.istopno, ker je previsoko. Da je za to popolnoma vsposobljen, o tem ni dvoma; to se že vidi iz tega, da mu je rLnmpacij Vagabund* ljubši, kakor ves Shakespeare ; morda zato, ker govori kueftra v tonu,.ki se zdi Mareku domač in znan. Muick jo l»il t«nii iU iimii, at U sme upi izoriti Straussova opereta „ Jabuka". Za naslov opereti mu ni ugajal, postal je čmeron, ko je videl, kako je dejanje, a vzkipel je v berserkerskem srdu, ko je zaslišal pesem z refrenom „Živio“. Tega pa ne! Ta beseda se mora nadomestiti s nemško. Ta slovenska beseda ne sme zadoneti v celjskem gledališči! Vse prigovarjanje je bilo zaman; obveljala je Marekova. Nemš im pevcem, bolj pristno-nemškim od marsikaterega Cel jana, s« je ta odredba zdela skrajno bedasta in da kaznujejo klasičnega 'intendanta", je tenorist pri predstavi namesto „Wir trinken — Živio* pel „Wir trinken — Slivovic*. Občinstvo, ki je imelo v rokah tekst, se ni moglo nasmejati tej »premembi*, 'intendant*, Marek pa v svoji gorostasni naivnosti še čutil ni, da je preširni tenorist njega osmešil. JfttovMM M pela alata avala. V d al nji Ameriki Šivi slovensk rojak, ki se pripravlja na potovanje okolu sveta. V Montrealu v Kanadi Uhajajoči Ust „Le Monde* poroča v številki z dne 80. fekruvarja t. 1.: Danes gjatrnj je prišel v naše uredništvo Viljem Ivan Thaler, Avstrjjanec, rodom iz Trsta. Namenil se je, oditi due 15. aprila na potovanje okolu sveta in obiskati vse renomi-rane bojyepotne cerkve na svetu. On računa, da bo popotoval kakih sedem let. Ni se še posatalo, da je Thaler 1. 1894 potoval peš iz Montreala v St. Ano de Beaupré, kar ga je ozdravilo neke bolezui. L. 1900 misli tati v Parizu, da si ogleda svetovno razstavo. Njegov atari oče je bil veterinar v Napoleonovi vojski, njegova mati je pekinja v Trstu. Po končanem romanju pristopi Thaler trapistom. Star je 39 let. Bolan je na očeh in upa, da se izleči, ako obišče vse božje potne cerkve. Razne vesti. tudi oflcijozni listi opore no ponavljajo govorice i Krita. Če vendar se vedno rvnn,v.|v gurunu« nisterski krizi. Tudi poslednji govori strov v zbornici poslancev so bili že p< labudovi pesmi sedanjemu ministersl Dunaja se poroča nekemu poljskemu da sta Wiudiscligrfttz in Madoyski nazi še cesarju, da v kratkem mislita odsi Plener pa baje pripravlja neko spol o političnih razmerah, katero predlo «arju, preduo se sestavi nova vladi ne vemo, ali hoče finančni minister spomenici opozoriti na grofa Thurn morda pokazati svoje politične zmožno* hi novo ministorstvo vodil sam ne lt Učno, temveč tudi po imenu. Volilna retarmi. Neki poljski list je nedavno prinesel novico, da so se sporazumeli v pododseku žo slo ro popolnoma o državnozborski volilni ivfonni in sklenili, da se uovi volilni razredi razdela tudi v kmetske in mestne volilne okraj«; židovska „Neue Freie Presse*, ki je po običaju precej dobro poučena, ker jej vse poroča neki član pod* odseka, bodi si že dr. Menger ali kdo drugi, pa piše, da se o stvari še niso popolnoma sporazumeli. Ker bode pa število poslancev v uovi kuriji majluio, ni mogoče, da bi se povsod razdeljevali okraji v kmetske in mestne. Manjše krouovine bodo tako volile le po jednega poslancu iz vsacogu volilnega razreda nove kurije. Pač se bodo volilni ukroji razdelili v mestne 4u kmetske v deželah, katere bode volile več poslancev. Industrijske dežele, ki imajo več delavcev, bodo tudi raziocino več poslancev volile nego druge, Sicer pa levičarski list priznava, da bode še minolo precej časa prodno se doseže kako sporazumijenje. Ker bode več manjših dežel vkupe volilo, jo celo mogoče, da nas spravijo v tako zvezo, da Slovenci v razredu delavcev ne dobimo niti na Kranjskem svojega poslanca. Prlie LlelitoiHleta § preosaeii davkar. Te dni je govorit princ Alojzij Lichtenstein pri nekem volilnem shodu krščanskih so-cijalistov na Dunaju med drugim tudi o preosnovi davkov. Vodja krščanskih socija-iistov je kar najodločneje obsodil to preos-novo, izjavivši, da bodo oii in njegovi somišljeniki glasovali proti istej. Kajti osebna dobodarina obremeni bogataše le v takih slučajih, ko isti označijo svojo, dohodke, na kar pa ni misliti. Deiavci pa, ki uživajo stalna plačila, bodo morali plačevati že pri 600 gld. dohodkov, dočim dosedaj niso plačevali ničesar. Ta davek bodo morali že delodajalci odtrgati od plačila ter postanejo tako neplačani davčni eksekutorji, zbok česar gotovo ne bodo posebno priljubljeni pri delavcih. Ali uajliujše je to, da se dohodki članov družine prištejejo dohodkom glavarja družine, po odbitku 150 gld. za lastue potrebe. Ako delavčeva žena n. pr. zasluži 5 gld. na teden, torej v letu 260 gld., priš-tuje se ta uje dohodek (po odbitku 150 gl.l dohodkom moža, katerega davek poskoči vsled tega kar za dva razreda. Ako je nadalje delavec pošten krščanski mož, ki drži pri sebi svote pridobivajoče hčere, prišteje se tudi dohodek teli njegovemu dohodku in tako pride zopet v višji plačilni razred. Ako pa živi v koiikuhiiiatu in pušča, da njegove razbrzdane hčere spe in žive izven hiše potem je dohodek konkubine in hčerij svobo-boden davka. Tako dobita še nagrado kun-kubiu.it iu razuzdano življenje. Za tako pv»oe»v>vo n« morujo glasovali poslanci, ki ljubijo ljudstvo Sebinberiere |Mt«raaj« v Ria. Vedno jasneje postaje, da je kardinala Scbbuborua v Kini poslala vlada. Poslanec Kaizl je v biidgetiiem odseku interpeloval učnega ministra, (,č je res poslal Scliouborua v Rim, da bi papeža pregovoril, naj bi vplival na avstrijske razmere. Učni minister mu je pa odgovoril, da on ne moro odgovoriti na vprašanje, koliko je resnice na tem, kar so pisali listi. Ta govor je pač nekako pritrdilo, da je vlada poslala res Schonborua v Rim in če ne bode ničesar opravil, bode vlado zadela blamaža. Prestazktarzfve v Avstriji. Nekateri kon aervativci se še nadejajo, da bode gospodska zbornica vzprejela kako določbo v kazenski zakon proti prostozidarstvu. Večina konservativcev je pa zadovoljna s sklepom zbornice poslancev. Tako piše 'Vaterlaiid", ki je še Vedno glasilo konservativne stranke, da je že z družtveuim zakonom dovolj preskrbljeno, da se ne bode moglo razvijati prostozidaratvo. Konservativci gospodske zbornice se pa večji del ujemajo s „ Vaterlnndovimi“ nazori in je zatorej pričakovati, da odobre zbornice poslancev sklep, če bode sploh gospodska zbornica kedaj o kazenskem zakonu sklepala, kar pa še ni gotovo. ir. Alfe Starčevi*, dičui vodja hrvatske stranke prava, je po duljšej bolezni popolnoma ozdravil in je v torek prvikrat ustal. Zdravniki so zagotovili, da ui nikake nevarnosti več za obljubljenega pravaškoga velikana. Rad ujemo se i mi tej veselej vosti ter čestitamo Staremu, želeči, da ga Bog ohrani še mnogo let v prid in korist bratskega nam naroda hrvatskega. Hrv! Taaffe kri romauepisrr Bivši mi-nisterski predsednik grof Tautfe je šel mej romanopisce. Mož, ki je imel tako obsežen delokrog, se pač ne more omejiti suino na izdelovanje piva in kuhanje žganja. V samoti nalževski je grof Taaffe spisal roman „Poli-tische Btisser". Ta roman se bo natisnil samo v dvesto izvodih. Odlični pisatelj slika v njem politične osebe, ki so v zadnjih letih igrale na Dunaj i važno vlogo, junak pa je dr. Steinbach. Značaji so vsi interesantno popisani, dejanje nič prav srečno razpleteno — grof Taaffe si je tudi v tem oziru pomagal po starem načelu ,,durchg’fretten“. Knjiga se je tiskala samo zategadelj v 200 izvodih, ker jo misli grof Taaffe razdeliti mej svoje prijatelje, zakaj Če bi se knjiga prodajala, bi bila po sodbi samega avtorja — in ta kot nekdanji policijski minister je gotovo kompetenten soduik — brez dvoma — kon-fiscirana. Narrila Jriaakepraviesf v kadgetiem ri seka. Dne 26. m. m. je budgetni odsek razpravljal o prošnji dunajskega društva sv. Cirila in Metodu, da ta se v vsaki dunajski župniji nastavi! jeden češčine vešč duhovnik in da bi se v vseh ljudskih šolah na Duuaju veronauk za češke učence poučeval v češčini. Poročevalec konservativec Fuchs je predlagal, da sc peticija odstopi vladi, da jo uvažnje. Poslanca Kxner in Beer ter učni minister Madeyski so ugovarjali tej peticiji. Minister je zbral vso svojo juridičuo znanost, da pokaže, da prošnja ni zakonito utemeljena. Pred vsem je iih vel vse to, kar je že navela učna uprava, ko je odklonila prošnjo za javno češko šolo n a Dunaj n. Poslanci Gregorec, Kai/.l, Kinu in Morsey so podpirali predlog poročevalčev, da bi se peticija uvaževala. Naposled je pa dr. Fuchs sam tako svoj predlog preineuil, da se prošnja brez vsake opazke odstopi vladi. Kaizl je prvotni poročevalčev predlog na to napovedal kot svoj predlog, da bi se moralo vsaj glasovati o njem. Ex n er je zahteval, da se s peticijo preide na dnevni red. Odsek je pa vzprejel spremenjen poročevalčev predlog iu s tem je peticija za večno pokopana; koalicija je zopet pokazala čudno svojo naklonjenost Slovanom in nemški Dunaj je rešen velike nevarnosti. ^Srbski cerinoli keagreu že štiri leta ni bil sklican, ker Madjaroin prav ne ugaja avtonomija srbske cerkve. Ta čas se je nabralo mnogo cerkvenih in šolskih stvarij, katere more rešiti jetlino kongres. Poslanec Drakttlič je zaradi tega stavil interpelacijo do vlade v državnem zboru, da bi spravil to vprašanje v tir. Tudi patrijarh je baje že nekajkrat priganjal, da naj se skliče kongres, a vendar se govori, da je njemu samemu ljubše če se kongres ne skliče. Postal je patrijarh le po milosti ogerske vlade in zatorej ne more tako zastopati srbskih koristij, kakor bi jih moral. Poleg tega on že misli na to, da svoj sedež premesti v Budimpešto, s čiuier bi pa kongres najbrž ne bil zadovoljen. Onda že zida veliko palačo, da-si kongres ni dal nobenega dovoljenja. Glasilo patrijarhovo zatrjuje, da to kongresa nič ne briga, temveč vse stvar spada le v izvrševalni odbor, kateri pa vse pritrdi, kar patrijarh ukrene. Vidi se, da je cerkvena avtonomija srbska že samo senca. Besna ta lereegevtaa, kjer vlada močan madjarski upliv, se tudi udeleži razstave v Budimpešti iti misli se v ta namen porabiti poldrugi milijon goldinarjev. Da se pa ne ruši ravnotežje v budgetu, se je pa ustavila naprava zemljiških knjig in več katastralnih uradnikov odpustilo, oziroma se jih še odpusti. Tako se M idjarom na ljubo odloži j«ku vaili» zadeva v deželi, ki je v najtesnejši zvezi z gmotnim razvojem dežele. V Bosni je sploh še preveč druzega potrebnega dela, uego poveličevati razstavo ob tisočletnici ogerske države. Tako je nujno potrebna predloga agrarnih razmer, kajti sedaj je še skovo vse tako, kakor pod turško vlado, le davki so se še povekšali. N letaš ke kulturne dražit«. „ Narodne Noviny“ priporočajo, da bi se osnovalo slovaško kulturne družtvo. Krivo sedanje so cijalne iu gospodarske bede Slovakov je to, da nimajo uobene organizacije. Tako družtvo bi Slovake poučevalo o deželni in občinski avtonomiji iu o pravicah narodnosti. Vzbujalo bi narodni ponos Slovakov, snovalo čitalnice iu podporna družtva, prirejalo zabave in predavanja in skrbelo, da slovaščiua preide iz ljudstva v salone in zadobi v ura dih svojo veljavo. — Želeti je, da se tako družtvo osnuje prej ko je mogoče. Seveda hode imelo pri svojem delovanju mnogo težav, kajti uiadjarska oblastva so taezozirua in se nasproti Nemadjarom ne d že zakonov. Upamo pa, da se slovaški rodoljubi ne bodo ustrašili težav, dela in trpljenja, naposled se pa tudi za Slovake vremena zjasue, kajti sistem na Ogerskeut se ne bode dal ohraniti. ■rijartika tajala«*! V noči na torek iiApravil je nek madjarski časnikar dinauiitni atentat na spomenik generala Hentzija, slavnega branitelja budi inske trdnjave za časa niadjarske revolucije. Vsa okna v okolici so bila razbita. Spomenik je nepoškodovan, a tinamitard pod ključem. Zanimanje za «mike v Kašlji. Rusko prebivalstvo ni tako surovo, kr'k 'r običajno misli v zapaditi Evropi ; tudi se znanje čitanja in pisanja jako širi. V Rusiji obstoji neka posebna kmetska literatura. Dela boljših pisateljev se okrajšajo iu predelajo za kmetsko prebivalstvo in se potem v mnogih izvodili po nizki ceni razširijo mej kmete. Zadnji čas je vlada v Peterburgu dobila poročila, kako da narod hrepeni po omiki. Astrahanski generalni gubernator je poročal v Peterburg, da ljudje vedno bolj otroke pošiljajo v šolo. Odpisal je gubernatorju car Nikolaj, da se utora v tem oziru prebivalstvo podpirati. Herzonski gubernator je pa poročal v Peterburg, da so vse šole prenapolnjene in več ue zadoščajo. Car mu je odgovoril, da je na to opozoril ministra narodnega prosveščenja. Vse kaže, da se bode pod novim carjem pospeševalo šolstvo. Polagoma so baje misli upeljati občno šolsko dolžnost, kar seveda ne bode hitro šlo, ker je stvar težavna pri redkem prebivalstvu in neugodnih vremenskih razuierak v mnogih krajih, ivi bolgarska p«štanl«ka Sofijski občinski zah top je ovadil sodišču bivšega ministra in sofijskega župana Petkova, najboljšega prijatelja StanihulovegA, ter bivšega mestnega inženerja Nočerova, ker sta mesto opeharila za 80.000 frankov. »Sodišče bo v kratkem sodilo ta dva vrla bolgasska rodoljuba. Priča razkril ja ■Uma. Znano je, da je razkralj Milan poskusil nekatere radikalce s tem uničiti, da jih je dal tožiti, da so skušali umoriti kralja Aleksandra. Pri do-tični obravnavi so bili zatoženci oproščeni. GIhviir priča proti njim je bil hajduk Ra-štovan, katerega je beligrajsko sodišče obsodilo zaradi 16 storjenih roparskih umorov na smrt. la Interini«. Že leta ni imela dunajska loterija tako slabega dneva, kakor je bil dan 23. in. ni. Izplačati je morala na dobljenih ternah in kvaternah nad jeden milijon goldinarjev, dasi še niso povzdignjeni vsi dobitki. Srečno številke so bile 1, 10, 26, 47. Slkari v Braiillj«! Nedavno je poslala neka „družba za izseljevanje* 1500 Italijanov v državo Minas Geraes (Brazilija). Petični izseljenci so v tuji zemlji skoraj pomrli od lakote, kajti 'družba za izseljevanje" ni poskrbela ne za živež ue za stanovanje siromašnih izseljencev, a tudi tamošnja vlada se ni brigala zanje čisto nič. Nadzornik za izseljevanja pa je izjavil, da braziljska vlada nima pravice vtikati se v odnošaje izseljencev tujih držav. Pmaltavaaja rrriea vladar. Korejskemu kralju se zdaj jako slabo godi. Japonci ga hočejo narediti neodvisnega, a sedaj še ue ravnajo posebno z njim prijazno. Sprli so ga s kraljico, mu usilili svoje ministre iu naposled celo odslovili vse njegove posle, češ da je treba štedili. Takrat je bil svetli nositelj korejske krone v sila žalostnem položaju. Sam je moral peč zakuriti, sam si kuhati hrano ter sebi in kraljici lastnoročno snažiti čevlje. Seveda se je bridko pritoževal in tudi res dosegel, da so nm prijatelji Japonci zopet najeli slugo, da siromašnemu kralju vsaj ui več treba kuriti in črevljev snažitv Piritu« BMSt«. V guberniji Volinjski ležeče, 19.000 Stanovnikov broječe mesto Starakonstanti’iov je bilo te dni na prodaj. Mesto je namreč last kuegitije Abatualek iu ta je je prodala soprogi admirala Dubasova za 4,600.000 rubljev. Bv«b«j mej MM. Dve 20-letni delavki v tobačni tovarni madridski sta se zaradi nekega moža sprli. Šli sta v neko gostiluo zunaj mesta, se zaprii v sobo, slekli obleko do pas» in se začeli s kuhinjskima nožema boriti. Prizadeli sta druga drugi toliko ran, daje jedna umrla na lici mesta, druga pa uekaj ur kasneje. Narodno gospodarstvo. ■ranilaka la pMjIlaira v Cerknem objavila je svoj račun in bilanco za upravno leto (II.) 1894. Poročilo naglasa, da je imel ta zavod v pretečenem letu nepričakovan napredek. Denarnega prometa bilo je lani 196.286 gld. 53 nvč., z vštetim prometom leta 1893. pa 103.543 gld. 97 nvč., torej v obe), letih skupaj 899.830 gld. 50 nvč. To je lepa številka, ki najjasnejše govor, o koristi iu potrebi tega narodnega denarnega zavoda. Tekom minolega leta pristopilo je 126 novih zadružnikov, izstopil pa le jeden sam. Vseh zadružnikov je 226 s 388 deleži v znesku 5.018 gld. Hranilnih uiog vložilo se minolo leto za 88.886 gld. 82 nvč., vzdignilo pa 12.836 gld. 72 nvč., torej iznaša stanje hraniluih vlog koucem 1894. leta 115.519 gld. 89 nvč. — Zadružniki dob*U so posojila 47.444 gld. 44 uvč., rezervni zalog za izgube izuaša z obrestmi vred 106 gld. 43 nvč., a čisti dobiček leta 1894. 1.164 gld. 13 nvč. Bilanca kaže gotovine koucem 1894. leta 6.532 gld. 15 nvč. tekialika praga ta« Tara-PreM. Te dui predaval je višji iuženir Hamtack v po-liteluiiškeiu društvu v Gradcu o koristili, katere bi prinašala železniška proga čez Ture iu Predel. Po Hannackoveiu proračunu stala bi vsa proga 54,200.000 gld. iu sicer proga čez Predel 26*/g milijoua in proga čez Ture 27,700.000 gld. Vsa proga čez Ture-Karavanke v Bohinj pa bi stala 72,700.000 gld. Sadjarska la vlaarsk« dražit« v Kaaala. Dne 19. m. m. zbralo se je v Kanalu več rodoljubov, da ustanove 'Sadjarsko in vinarsko družtvo za Kanalski okraj". Iz društvenih pravil naj priobčimo le § 2 in 3 U govori o namenu in sredstvih. § 2. Društvu je namen : a) pospeševati in povzdigniti sadjarstvo ; b) pospeševati in povzdiguiti vinarstvo. § 3. Sredstva v dosego tega namena so : 1. Pospeševati znanje sadjerejo in vi-noreje s predavanji v različnih krajih, z razstavami sadja iu vina v okraju, v izobrazbo umnih sadjerejcev in vinorejcev i. t.d. 2. Pospeševati sadjerejo s tein, da se v okraju nasade in razširijo najboljše sadne vrste. 3. Pospeševati sadjerejo s tem, da se določijo iu širijo prava tehnična imena sadja. 4. Spodbiyati prebivalstvo k nasajanju •aduilt ilrevea ob cestah in poteh. 5. Priporočevati praktične sušilnice ili poučevali, kako je napravljati sadni n.ošt. 6. Posredovati kupčijo a sadjem. 7. Ustanoviti sadjarske knjižnice dru-žlvenikoiu v porabi. 8 Ustanoviti sadne vrte v večjih krajih. 9. Ustanoviti trtnice v večjih krajih in skrbeti sa razširjenje dobrih, ktiguiin ras-meram primernih trtnih vrst. !0. Uzgojevati, kupovati in prodajati ameriške ključe (kolči), bilfe in cepljene trte. tl. Pospeševati umilo kletautvo. 12. Pospeševati domačo vinsko kupčijo. Okolii 80 udov se je npisnlo prv» dali. Predsednik je nadučitelj M. Z ega, podpredsednik Križnič, koilrr in mesar, oba v Kanalu. Zraven je še 7 odbornikov, ki so učitelji in kmetovalci. Letnina udom je 50 kr. Ustahovniki plačajo enkrat za vselej 10 gld. Kake Je ravnil i drevje«, paftkafeiail« pe ujtlh. Letos, ko smo imeli toliko snega, pritisnil je hud strndež dolgovhega glodalo* — zajca. Le poglejmo nekoliko v sadne v/te in v drevesnice, kjer tastò cepi, ki niso bili dovolj zavarovani. Kmalu se prepričamo, kako neusmiljeno je gospodaril dolgouliuik zlasti s mladimi jablanicatni, kojili lub ali skorja mu gre toli v slast. Marsikateri sadjerejec je iinel sicer drevesa tuni namazana z običajno mažo, napravljeno is gnojnice, usmrajene krvi, ilovice in oženka, toda to je bore malo motilo letos našega zajčjega škodljivca. Niti oženk se mu ni studil, i.iti mu smrdil. Kaj torej storiti sadjarju, kateremu je ranil zajec mlada drevesca ? Pred vsem treba pomniti, da je moči ozdraviti le tako drevesce, pri katerem lub (skorja) ni okrog in okrog debla oglodau — drugače je ves naš trud zastonj. liano namaži z gosto mažo, napravljeno iz kravjeka, ilovice, in pepela. Nekateri de-vajo namesti l”avjel a tudi katran ali ter; vsekakor pa je kravjt k primernejši že ra ’ tega, ker gu imamo vedno pri rokah in ker ni raku oster kakor katran, ki bi utegni! radi svoje zajedajoče uioči dievescii celo škodovati. Nekateri.sadjarji tudi priporočajo, naj se rana, preduo se zamaže, gladko prireže. V obče pa to tli, da bi re posnemalo, ker se s tako v im rezanjem često ostali lub, ki je pri tako ranjenem drevescu zelo velike važnosti — odstrani in so tako rana še te/je zaceli. Tudi mazanje s cepi um voskom, ki na zraku utrdne in tako zraku pristop zabrani, ovira celitev drevesnega lubn. Ako še omenimo, da treba poškodovano d evje spomladi čim najhitrtj omazat», da se gole drevesne žile no posole, povedano je na kratko vse, kar se o. zdravljenju drevesnih ran, provzro-čenih po zajcu, omeniti more. VWf N« M Km|afce« Da dobi zanesljiv jregled o vinski etini leta 1894., naročilo je poljedelsko ininisterstvo raznim družlvo.n, šolani in potivabiim učiteljem, naj mu poročijo o vinski letini. Glasom teli poročil bila je v sodnih okrajih Vipava, Senožeče in Litija, v kolikor ni nplivala trtna ui, srednje dobra letina; v vseh ostalih okrajih na Je bila vinska letina precej slaba, tako da je s'tupna produkcija dosegla komaj 35*/o normalnega vinskega pridelka, 'ludi kvaliteta v vzhodnih pokrajinah deželo ni nič kaj dobra. Hudo deževje v cvetni dobi in slabo vreme za časa trgatve sta nplivala neugodno. Tudi ceue razmerno niso visoke, kar dokazujejo sledeče številke : Postojna 11 —30 gld., BLtrica 12 gld., Senožeče 14—20 gld, Vipava 16 gld. hektoliter. V krajih, kjer je titua uš zelo razsojena, pa so cene mnogo višje, tako n. pr. v okraji Kostanje-viškem 28—30 gld. hektoliter ter se je po-sebuo mošt s požlahtnjenih trt lahko iu drago prodavai. Kihi dobimo zgodi)! kramp'» V Pariški vrtnarji že več let na posebno lahek način dobivajo zgodnji krompir. Celi gomoli zgodnjih vrst položi se v nizke košarice ali ti nžice s koncem navzgor jeden poleg d* ugega. Košarice postavijo se noteni v kak gorek kraj, v sooo, hlev, rastlinjak ali gnojuo gredo. Če je gorek snlnčen dan, nese se košarica na solnce. Kadar se pa ni bati več mraza, se posade gomoli v zemljo, pri čemur je paziti, da po jim kali ne polomijo. Tak krompir v zemlji pn-cej raste, dočim drugi dolgo leži, predilo začne poganjati. Na ta način pi ideiamo štiri tedne poprej krompir, nego na navadni način, kar se tudi splača, kajti zgodnji krompir so najlažjo proda. Sušenje mokrih zidov Od zidu se od-trže omet in potem se pa \ zid vdelajo kanali, kuti rdi velikost ravno po potrebi. Ti kanali se pokrijejo s tanko opt-ko in potem zid zopet otnecn . Kanali ostanejo zgoraj iu spmtaj v zvezi z vnanjim zrakom, da vedno po lijih kroži. Zid je potem suh. Proti kurjim boleznim. Angležki koko* šarji polijejo 50 gramov zideite galice z močno zredčeno kislino, da se raztopi. Na to prilijejo še tri litre vode. To zmes pokrito hranijo in jo dajo yvsnk teden jedno žlico kokošim v votlo. 0« pa kokoši ne marajo jesti, dajo jim tega zdravila vsaki dan, ali pa vsuj na dva «lui. Izdajatelj in o«lgo?orni urednik A. M. Oblzzi TiMk »Prve «lov. ti»knrne A. M. Oblisi v Gorici. JgT Vabilo na naročbo. S teni iiljudno vabim vse prijatelje slovenskega posojilništva na naročim knjige: „Nav*d • anevuuji In poslovanji slovenskih posojilnic*, ki bode obsegala kacih 150 strani iu stala 1 gld. (vezani iztis 1 gld. 20 kr. V Krškem, 21. marca 1895. Iv «n Lappile. Novič Franc krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. • Peter Birsa, »Corte Caraveggiau, toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifeiibergu in postume s hrano. Ima tudi hlev za živino. n a SolkAiifiki cesti kat. O (tretja krčma) sc dobiva vedno pristno domače solkansko in zborno briško vino. Postrežba točna — cene zmerne. — krčmar. Karol Makuc, v Rnbatišču it. 20, voditelj izdelovalnice vinskega oc tu Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski Jesih, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se le enkrat prepriča o dobroti tega oeta, gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesilia napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zmerne. «M IVAN DEKLEVA velctritec i vinom v dorici ima v svojih založnicah vedno iia izbiro vsakovrstna domača vina, bela iu črna istrijanska ter bela dalmatinska. — Prodaja na debelo. — prve vratc: Tržaška, Merkaduika • in drugo vrste, prodaja Josip Mavrič, vinogradnik v Kozani li. štev. 19. m za Re ali tei tnžia, z parkom 1 M ia vrtom m taja v najem v PJ A Goriški okolici A jji Več se izve pri nprtivi »Sloge*, mi !^*^*z*x*r*x*x*53 Ivan Reja gostilničar »ALLA COLOMBA« oli velikej vojašnici, im desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. V N N N N M N N ra Um. Trinisela piva pod vodstvom Joška Rovana v Raba-tišči št. 18 prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne gl«de cen in nc glede dobrote pivu. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo. iiiiiKSMixsixau ‘J N N N N N N N tl V gradu Hošni dolini - Rosonthai „®iuoU“ č«'pril je podpisnnec po domače elegantno uredjeuo gostilno sé zbornimi in pristnimi domačimi vini iz Gradišča — belo in črno po zmirnih ceni i, z okusnimi mrzlimi jedili a la forchette. Lega je krasna in zdrava, liram ali klet podzemska, dvorana sposobna za petje iu glasbo, okolica uljiidna in romatičua, igre, telovadbeue. in druge kratkočasne priprave so im razpolago. Pod pisanec se nad ja, da ga bo slav. občinstvo počastilo z «»bitim posetom in zagotavlja najboljše in nnjiiljiidnejše postrežbo. Še spoštovanjem priporoča se. slav. občinstvu M. Wnauteyr, gostilničer. .«WAWàWàWAVA; f JI Ant. Fon ( ^ klobučar in gostilničar v Scmeuiški ulici ^ ^1 ima bogato zalogo laziiovi stnih klubu- ^ kov in toči v svoji krčmi pristna do- ^ ^1 inača vina tor postreže tudi z jako ^ ^1 ukiisniitii jedili. Postrežba iu cene jako ^ ^1 solidne. ^ kunaMMUNnrvmmuiuiuvuai ANDREJ ČERMELJ ■u KikiJi M. IX ima prodajaluico jest vi'nega blaga, Itogtreže po ceni iu dobro. Slovenski rojaki ne pozabite njega in obiščite ga, ko kaj rubite ! PAULIN EDVARD v Munitici ulivi Ht, IO. V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za ot roke, rak ve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah. glasil* m politik« Ir gespodarstvo, (shaja 10. hit« v Zagnlm, je jako razširjen, o vseli-jugoslovanskih zadevali dobro podučen lil v čisto stalen klil iretovan list. Priporoča se za naročbo, kakor tudi zn oglaševanja, posebno vino - in sadjerejcem. Številke na poskušajo se na zahtevo pošljejo brezplačno. „Agra«er TAgblAttM stane.: Za celo leto .... 18 gl. » pol leta........9 » » četrt leta .... 4 » 50 kr. na mesec ...... 1 » 50 kr. •glini po Jako ahtkl crai. o E. Riessner ¥ RrIMJr «I. 2« (poleg lekarne Pootouijeve.) •ggr Priporoča se za izdelovanje vseli ume-tnili cvetlic. Ima tudi v zalogi nagrobne vence, mrliške obleki», čevlje, rakve (truge), voščene sveče, itd. itd. Popravljajo se nagrobni venci iz umetnih cvetlic in biserjev. Cej Ivan krčmar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna. Doti salon livaliih strojev h zi8tem SINGER, prve vrste od 25 do 50 gld. SlvaM «la|i Avi*i««l-Ph