LETO XXVII, številka 12, 16. junij 1995 Cena 170,00 SIT
/o	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d. Velenje____________
OBVESTILO
Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da bo zaradi prenove poslovnih prostorov ekspoziture Mozirje le-ta poslovala od ponedeljka. 26. junija 1995 dalje na nadomestni lokaciji
DOMA TVD PARTIZAN, MOZIRJE 46.
Prosimo za razumevanje!
užitek nedotaknjene narave
ROGLA IN TERME ZREČE -TO IE DRUGAČNO ŽIVUEN1E !!!
Naj poletje ne mine brez Vas!
Obiščite Terme Zreče, kjer boste v vseh naših bazenih odrasli ves dan plavali in uživali ob kosilu že za 1.300 SIT, otroci in upokojenci pa že za 1.000 SIT.
Za Vas smo pripravili tudi pakete:
NA ROGLI: vikend paket, družinski počitniški paket, tenis paket, počitnice na konjskem hrbtu, senior paket in tedenski aktivni oddih.
Za bivanje v depandansi Brinie 10% popusta!
V TERMAH ZREČE: vikend paket, tedenski počitniški paket in še program lepote, antisress program in protibolečinski program.
Za bivanje v Vilah Terme 10% popusta!
NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA, UPOKOJENCEM PA ŠE DODATNIH 10% POPUSTA POKLIČITE NAS !!!
UNIOR TURIZEM, KOMERCIALA, tel. 063/762-451
U
11'
212
]NfeloVni@a
V Nepalu
foto: Mija Štorgel
Zgodilo se je pred
štirimi leti. JI
Nova prelomnica v razvoju
podjetja MGA Nazarje
26)
Zgornjesavinjska obrtno 3( podjetniška zbornica še brez novega predsednika
Notarji -velika novost v pravnem prometu
Izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic na Kozjansko
Državno prvenstvo v lokostrelstvu v Mozirju
Urednikov LL, kla...
Dragi državljani, se še spomnite, kako je bilo v začetni fazi razprav o novi lokalni samoupravi govora o novih okrajih, ki naj bi imeli sedeže v večjih centrih? Okraja Mozirje nihče ni omen jal, pač pa so bili v igri okraj Celje, okraj Velenje, nato še okraj Žalec. Ljudje smo se vneto opredeljevali za prvo ali drugo možnost, večina je bila za Celje. Velenjčani, smo rekli, so se že nekajkrat poskusili okoristili na naš račun. Tokrat se ne bodo!
In se res niso, kajti okrajev v predlogu nove zakonodaje naenkrat ni bilo več. Izpostave državne uprave bodo ostale na sedežih sedanjih občin, so oznanili iz Ljubljane.
Nato pa so s prvim junijem prišli notarji. Z njimi in njihovimi pooblastili je država na neopazen način storila prav to, kar je prej nameravala z okraji, a lega zavoljo ljubega miru med državljani ni naredila. Primer kol dokaz: sedaj brez notarja ne morete prodali (niti) avtomobila. O lem sem se takole prepričal sam.
Po čakanju v vrsti pred okencem prometnega oddelka na mozirski upravni enoti mi je uslužbenka ljubeznivo pojasnila, da mora bili pogodba overjena s strani notarja. Ta je za zgornjesavinjske občane najbližji v Velenju. Pol pod noge oziroma pod kolesa, sem si dejal, in se odpeljal v nesojeni center okraja, kjer so prav lega dne preizkušali policijsko konjenico. Spet čakanje v vrsti pred notarjevimi vrati (ne iščite ga na sodišču, ker ima pisarno v poštni stavbi), rutinska overovitev po ceni 665 tolarjev in nazaj v Mozirje.
Po novem čakanju v vrsti dobim pri okencu pojasnilo, da moram po potrdilo davčne uprave. Po stopnicah v prvo nadstropje, s položnico za plačilo davka na pošlo, nazaj v prvo nadstropje in nato nazaj v vrsto pred okence prometnega oddelka. Kolek za 715 tolarjev, prosim! Prav, pa po kolek in nazaj v vrsto. Minevajo minule in potem sem spel končno na čelu kolone. Se nekaj preko 200 tolarjev in zadeva je končana.
Ali so snovalci takšne organizacije pravnega prometa morda pomislili tudi na državljane? Ne? Pa na njihove večje stroške? Tudi ne? Pa na dejstvo, da imajo, denimo, Solčavani do najbližjega notarja sedaj preko 60 kilometrov? In da bomo sedaj čakali na njihovo milostno odločitev o lem, če se bo notar morda za kakšno urico na leden pojavil tudi v Mozirju? Kaj pa, če bo zbolel? Ali pa ga čislo slučajno v pisarni ne bo? In še slo vprašanj bi jim lahko zastavili. Malce grenak priokus ob praznovanju državnega praznika, kajne?
Olj [Onstju clzžaunoiti asiiitamo
uizm. tnatlzam in inatas.ni dbauinjifzilz nouial Q/aiimo d/a±,
da nam oitansis. zusiti tudi u fixiiodnjs!
^Itrednllhro
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Moziije. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje.
Zgodilo se je pred štirimi leti...
8.	januarja - Zaradi srbskega vdora v jugoslovanski monetarni sistem je slovenska vlada sklenila, da bo v svoje roke prevzela davčni sistem in carinsko zakonodajo.
23.	januarja - Slovenija se je s sprejetjem ustavnih dopolnil v veliki meri izločila iz zveznega pravnega sistema. 23. decembra 1990 se je namreč 88,2 odstotka vseh slovenskih volivcev na plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo odločilo "za".
20. februarja - Slovenska skupščina je sprejela resolucijo o razdružitvi SFRJ na dva ali več delov, ki jo je naslovila tudi na druge republiške skupščine. Isti dan so poslanci sprejeli še 99. ustavni amandma, s katerim je Slovenija prevzela v svoje roke vse pristojnosti federacije.
7.	marca - V parlamentu so sprejeli še dve dopolnili k slovenski ustavi, s katerima je Slovenija za svoje nabornike razglasila moratorij za služenje vojaškega roka v JA.
19.	marca - Slovensko predsedstvo je zavrnilo diktat armade.
24.	aprila - Slovenska skupščina je razpravljala o osamosvojitvi Slovenije.
4.	maja - Vlada je obravnavala in sprejela sveženj osamosvojitvenih zakonov, s pomočjo katerih bo Slovenija prevzela efektivno oblast po osamosvojitvi.
15.	maja - Skupščina je sprejela sveženj osnutkov osamosvojitvenih zakonov.
23.	maja - Zaradi incidenta v Pekrah pri Mariboru (JA je obkolila učni center TO z oklepniki) so se zaostrili odnosi med Slovenijo in jugoslovansko armado.
24.	maja - Vojaški policisti JA so zgodaj zjutraj ugrabili dva častnika TO, popodne pa je v Mariboru vojaški oklepni transporter do smrti povozil de-mostranta iz skupine, ki je zapirala dostop v vojašnico.
2.	junija - V učnih centrih TO na Igu in v Pekrah so prvič prisegli vojaki slovenske vojske.
24.	junija - Poslanci slovenskega parlamenta so sprejeli 100. amandma k slovenski ustavi, s katerim so določili novo zastavo in grb, poleg tega pa so razpravljali tudi o predlogu ustavnega akta o neodvisnosti in suverenosti Slovenije in deklaraciji o neodvisnosti.
25.	junija - Poslanci vseh treh domov slovenske skupščine so sprejeli temeljno ustavno listino, ustavni zakon
za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija je tako postala neodvisna država. Podobno kot slovenska skupščina je storil tudi hrvaški sabor in takoj priznal Republiko Slovenijo. Še isti dan so v jugoslovanski skupščini v Beogradu naložili zvezni vladi, naj uveljavi ukrepe, s katerimi bi preprečili spreminjanje jugoslovanskih meja.
26.	junija - Točno šest mesecev po slovesni razglasitvi rezultatov decembrskega plebiscita je pred slovenskim parlamentom potekala slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Razvita je bila nova slovenska zastava in zasajena spominska lipa. Ze dopoldne tega dne je bilo opaziti premike armade in napetosti med njo in slovensko policijo na meji. Zvezna uprava za letenje je zaprla vsa slovenska letališča.
27.	junija - 15 minut pred 3. uro zjutraj se je začela intervencija zvezne armade v Sloveniji. Proti mejnim prehodom so se začele premikati vojaške enote, proti Brniku se je odpravila tankovska enota. Policija in TO sta premike zaustavljali z blokadami in spopadi. Razširjeno predsedstvo Slovenije je ugotovilo, da gre za agresijo na Slovenijo in poskus okupacije.
28.	junija - Spopadi so dobili še večje razsežnosti, JA je uporabila tudi letalstvo.
29.	junija - Spopadi za Slovenijo so se nadaljevali, na tajni seji pa se je
sestala slovenska skupščina.
1., 2. in 3. julija - Spopadi so se še nadaljevali.
4.	junija - Dogovorjeno je bilo premirje, nekatere enote JA so se začele umikati nazaj v vojašnice.
7.	junija - Na Brionih so se začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško, federacijo in Srbijo, ki so se končala z deklaracijo, v kateri sta se Slovenija in Hrvaška strinjali, da za 3 mesece zamrzneta osamosvojitvene postopke.
10.	junija - Brionsko deklaracijo sprejme tudi slovenska skupščina.
18.	junija - Zvezno predsedstvo je sprejelo sklep, da se bo JA v treh mesecih umaknila iz Slovenije.
7.	oktobra - Ob polnoči se je iztekel 3-mesečni moratorij, sprejet z brionsko deklaracijo. Slovenija je lahko začela uresničevati osamosvojitveno zakonodajo. Poslanci so sklenili, da bo nov slovenski denar tolar. Tega dne je Slovenija tudi uradno prevzela nadzor nad svojimi mejami.
25. oktobra - Malo po polnoči je zadnji jugoslovanski vojak zapustil ozemlje Slovenije.
23.	decembra - Slovenska skupščina je sprejela novo ustavo Republike Slovenije.
13. januarja 1992 - Vatikan je priznal Slovenijo in Hrvaško.
15.	januarja 1992 - Slovenijo je priznala večina držav Evropske skupnosti.	■
‘ VsemoBčan^am in oBčanom
oBčin Mozirje,
Qomji Cjrad, Ljubno Luče čestitamo za Dan državnosti!
Župani in oßcinsfä sveti oBčin Mozirje, 9{azarje, gornji grad, LjuBno in Luče
MGA Nazarje
Nova prelomnica v razvoju podjetja
V podjetju MGA Nazarje, so v torek, 30. maja, o tem smo na kratko poročali že v prejšnji številki, predali namenu nove poslovne prostore, v katere so preselili celotno razvojno službo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon koncerna BSHG, ki je tudi 100-odstotni lastnik nazarskega podjetja.
Uresničile so se torej napovedi lastnika MGA, ki je ob nakupu podjetja 1. marca 1993 napovedal, da bo v Nazarjah zgradil evropski center za proizvodnjo in razvoj malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon za celoten koncem Bosch Siemens Hausgeraete. V prvi fazi realizacije tega projekta so bili zgrajeni novi skladiščni prostori površine 1.600 kvadratnih metrov, prejšnje skladišče pa je bilo preurejeno v proiz-
vodne prostore. Na ta način so bili izpolnjeni pogoji za osvajanje proizvodnje univerzalnih kuhinjskih aparatov.
S proizvodnjo celotne palete malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon (mešalniki, kavni mlini, plastični in kovinski rezalni stroji, univerzalni kuhinjski aparati) ter ur, stenskih tehtnic in elektromotorjev ter plastičnih polizdelkov se je pokazala potreba po tesnejši povezavi med proizvodno in razvojno funkcijo. Zato so za potrebe razvoja že leta 1993 uredili sodobno opremljen laboratorij, prototipno delavnico in prostor za preizkušanje aparatov.
Z omenjeno investicijo novih poslovnih prostorov, njena vrednost znaša 1,8 milijona nemških mark, pa so v MGA-ju pričeli januarja letos. Površina novih prostorov znaša 720 kvadratnih metrov, opremili pa so jih z zmogljivimi računalniki. Tako imajo za računalniško podprto konstruiranje na voljo dvanajst
AUTOCAD delovnih postaj, ki so povezane z zelo hitro lokalno mrežo Ethernet, predvidena pa je tudi povezava z matično firmo BSHG z elektronsko izmenjavo podatkov.
Za obvladovanje razvoja pa so seveda potrebni tudi ustrezni kadri. V ta namen bodo v MGA-ju na novo zaposlili 13 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, tako bo na področju razvoja zaposlenih več kot 40 strokovnjakov.
Kot je v svojem govoru ob otvoritvi novih prostorov dejal Bernhard Brinkmann, direktor divizije malih gospodinjskih aparatov BSHG, se poslovni rezultati nazarske tovarne dobro vklapljajo v rezultate celotnega koncerna. V času, odkar je lastnik MGA-ja BSHG, se je promet na zaposlenega povečal za 50 odstotkov, dosežen rezultat pa nameravajo izboljšati še za 50 odstotkov. BSHG je bil v minulem letu eden redkih proizvajalcev tovrstnih aparatov, ki zaradi vse hujše konkurence in padca cen ni odpuščal delavcev. Celo nasprotno, svoje proizvodne zmogljivosti in s tem prisotnost na svetovnem tržišču je razširil še na Daljni vzhod (Kitajska) in Južno Ameriko (Brazilija). V letošnjem letu naj bi 27 tisoč zaposlenih v koncernu ustvarilo okrog 8 milijard nemških mark prometa.
Slovesni govor je ob tej priložnosti imel tudi Jože Kuder, ki pa se je s 1. junijem upokojil in je direktorsko mesto prepustil Viliju Eisenhutu. Po Kudro-
vih besedah je ključ uspeha podjetja, ki se je razvilo iz obrata za proizvodnjo enostavnih aparatov s 60 zaposlenimi v sodobno podjetje s 570 zaposlenimi, v dobrem in kvalitetnem delu. "Še enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki so veliko prispevali in verjeli v začrtane cilje in tolerantno ter spoštljivo prenašali včasih težke trenutke ob spremembah, ki so bile nekaterim tako tuje. V veliko pomoč pri pripravljanju temeljev preoblikovanja in realizaciji zastavljenih ciljev so nam bili gospodje iz državnih institucij in Gorenja Koncern. Sedaj lahko vidimo, da so se napovedi iz leta 1993 uresničile in danes lahko s ponosom pokažemo vsem, da smo si postavili realne cilje in izbrali prave partneije. Posebej bi se želel zahvaliti vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji objekta, predvsem pa podjetju Cimperman za kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. Hvala tudi vsem tistim, ki ste z mano soustvarjali to, kar danes z velikim veseljem odpiramo za bodočnost," je svoj govor zaključil Jože Kuder, kateremu se je za njegovo minulo delo zahvalil tudi Bernhard Brinkmann.
KF, foto: Tomaž Pajk
Srečanje
poslovnih
partnerjev
Minuli konec tedna so bili na obisku v Zgornji Savinjski dolini delavci in vodstvo lesne firme Gruber Holz z Dunaja. Pobudnik in gostitelj srečanja, Smreka iz Gornjega Gradu, proda preko omenjene firme na avstrijski trg približno 10 odstotkov letne proizvodnje. Po ogledu poslovnih in proizvodnih prostorov Smreke so gostje in gostitelj izkoristili priložnost za nogometno srečanje. Tekma, odigrana na Ljubnem ob Savinji v prijateljskem razpoloženju in vedrem tonu, v rezultatskem smislu ni omembe vredna. Kljub temu povejmo, da se gostitelji niso pustili presenetiti, so se pa zato izkazali na pikniku po tekmi. Gostje z Dunaja so obisk izkoristili tudi za ogled Gornjega Gradu in ostalih krajev doline, kar je poleg poslovnih stikov pozitivno tudi v promocijskem smislu.	Edi Mavrič
dr. Bernhard Brinkmann	Jože Kuder
Podjetniški kotiček
Petnajsti junij je tu, dan, ko večina podjetij izračunava plače za zaposlene za mesec maj. Žal tokratni obračun ne bo potekal brez dodatnih problemov, saj je potrebno upoštevati Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač za leto 1995. Predpis, ki je precej zamajal ustaljeno politiko izplačevanja plač in prinesel s sabo kopico nerešenih vprašanj. Podpis, ki je, kot mnogi drugi pred njim, neživljenjski. Pa ga kljub temu moramo upoštevati.
Najnižja plača zaposlenega ne sme biti nižja od 45.000 SIT bruto, ne glede na to, kakšne delovne učinke dosega zaposleni. Za tiste, ki ne dosegajo pričakovanih učinkov, so menda drugi ukrepi, ki se jih delodajalec lahko posluži. Kakšni bodo dejanski učinki zakona, bomo kaj kmalu videli. Največji problem bo izenačevanje plač slabih in dobrih delavcev tam, kjer ni osnov za povečanje mase plač ali pa večje število brezposelnih. Tretje variante najbrž ni.
Najvišja plača lahko znaša 700.000 SIT. Z njo bo verjetno manj problemov kot z najnižjo plačo, tudi zato, ker je takih plač gotovo manj kot tistih najnižjih.
Kot nadzorni organ nad izvajanjem zakona je določena Agencija za plačilni promet. Tako za družbe kot samostojne podjetnike. Ker je tako določilo vsaj za samostojne podjetnike, ki imajo nadzorni organ pri RUJP, nenavadno, smo poiskali dodatna pojasnila v zvezi s tem. Družbe morajo sestaviti za plače obrazec št. 1 (UL 29/95) in ga skupaj z obračunom plač in virmanskimi nalogi dostaviti Agenciji za plačilni promet. Obrazec sestavljajo vsa podjetja, ne glede na lastništvo in ne glede na število zaposlenih. Zaenkrat. Govori se namreč o tem, da bi podjetjem do treh zaposlenih ne bilo potrebno predlagati obrazcev, tako, kot je bilo to določeno po Zakonu o omejevanju plač, ki je veljal v lanskem letu. Upajmo, da bo to tudi uradno potrjeno. Morda velja zaradi te možnosti s plačami kak dan počakati. Agencija za plačilni promet bo “spuščala" tudi nakazila plač, ki so večja od dovoljenih po zakonu, vendar mora prekrške prijaviti inšpekcijskim službam.
Samostojni podjetniki oddajajo plačilne liste za svoje zaposlene RUJP v Mozirju, ki mora v primerih, ko plače ne dosegajo 45.000 SIT, primere odstopiti delovnemu inšpektorju in Obrtni zbomid. Delovni inšpektor bo kršitev reševal z Agendjo za plačilni promet. Na hitro bi ahko ocenili, da bo glede na navodila pri samostojnih podjetnikih bolj na udaru najnižja plača kot masa sredstev za osebne dohodke.
“Plač“ samostojnih podjetnikov posameznikov se ta zakon ne tiče, saj zasebniki med letom nimajo plače, plačujejo le prispevke na svojo izbrano zavarovalno osnovo. Izbrana zavarovalna osnova pa je še vedno lahko tudi zajamčena plača, ki znaša trenutno 30.829 SIT.
Na davčnem področju bo kmalu v drugi obravnavi Zakon o davčnem postopku in Zakon o davčni službi, v sklopu davčne reforme pa pričakujemo še Zakon na dodano vrednost, ki bo zamenjal veljavni Zakon o prometnem davku in Zakon o davčnem svetovanju.
Z zakonom o novi davčni službi, ki bo enotna služba pod okriljem Ministrstva za finance, bosta prenehali delovati RUJP in del Agencije za plačilni promet, ki je zadolžen za nadziranje plačevanja davkov pravnih oseb. Gre torej za poenotenje davčnega nadzora. Nova služba naj bi delovala na dveh nivojih in sicer se bo višji nivo ukvarjal z načrtovanem in vodenjem enotnih postopkov pobiranja in nadzora dajatev, nižji nivo pa z izvajanjem sprejetih postopkov.
Število davčnih uslužbencev se bo tako v primerjavi s sedanjim stanem skoraj podvojilo, imeli pa bodo tudi večje pristojnosti. Seveda se bo služba formirala postopno, dokončna oblika se pričakuje v letu 1998, ko naj bi veljali tudi že vsi predvideni novi davčni predpisi. Vsekakor upamo, da bo poenotenje davčne službe prispevalo k enotnejšemu tolmačenju in razumevanju posameznih primerov.
V dneh od 6. do 8. junija se je v prostorih Gasilskega doma v Mozirju odvijala podjetniška delavnica, ki se je je udeležilo veliko število slušateljev, ld se pripravljajo na samozaposlitev, pa tudi taki, ki so že samostojni podjetniki ali pa o tem šele razmišljajo. Tokrat so bili med obiskovalci tudi podjetniki iz Velenja in okolice, kar kaže na aktualnost tovrstnih srečanj.
Iz priložnostne ankete, Id je bila izvedena ob koncu tridnevnega seminarja, izhaja, da je tovrstna oblika pospeševanja malega gospodarstva več kot dobrodošla, zato smo prepričani, da se bodo posamezniki v »odoče še v večjem številu odzivali na ponujeno pomoč in sodc-ovanje.
Vida Skok
1. Opozarjamo vas na naslednje javne razpise:
*	Uradni list RS 26/95, str. 1051 - Zbiranje ponudb za izvozne protidobave OBRAMBNEGA PROGRAMA. Razpis je namenjen oblikovanju asortimana stalne izvozne ponudbe protidobav slovenskega blaga in storitev (vsaj 50% SLO porekla) za uvozni del obrambnega programa, kar je hkrati priložnost sklepanja novih izvoznih poslov in poslovnih povezav.
*	Uradni list RS 26/95, str. 1061 - Natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letu 1995. Predvidoma 1.156 mio SIT proračunskih sredstev je namenjenih za sofinanciranje po dinamiki projektov v letu 1995:
1.	gradnje objektov in naprav LOKALNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE; nepovratno do 30% (50% v 10 km obmejnem pasu) vrednosti naložbe v vodooskrbo; cestno, energetsko ali telefonsko omrežje:
II.	Izdelave INICIALN1H RAZVOJNIH NAČRTOV in povračila dela stroškov izdelave PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, nepovratno do 50% stroškov.
2.	GORENJE INOVA VELENJE pripravlja naslednje izobraževalne seminarje za podjetništvo:
I.	JUNIJ 1995
1) Kako do podjetniških idej - 16.6. v Slovenj Gradcu
2) Kako izdelati poslovni načrt - 23.6. v Velenju
3)	Strategija v malem podjetju - 29.6. v Slovenj Gradcu
II.	AVGUST 1995
*	Podjetniška delavnica za dijake in študente 28.8. - 1.9.1995 Podrobnejše informacije lahko dobite: GORENJE INOVA d.o.o. Velenje, telefon: 063/855-641.
3.	Na območni gospodarski zbornici Velenje imamo na razpolago publikacijo(e) HONG KONG TRADE DEVELOPMENT COUNCILA s predstavitvenimi proizvodi njihovih podjetij.
4.	Vabimo vsa mala podjetja, ki se zanimajo za pridobitev certifikata kakovosti, da se udeležijo razgovora s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo 22. junija 1995 ob 13.00 uri v sejni sobi Zavoda za urbanizem Velenje, Trg mladosti 2. Tema razgovora je udeležba v projektu KAKOVOST V MAJHNIH PODJETJIH, ki ga sofinancirajo minstrstva Vlade R Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
5.	V okviru mreže EURO INFO CENTROV NETWORK so od meseca aprila dalje dosegljive ponudbe in povpraševanja direktno preko informacijskega sistema v Bruslju (DG XXIII VANS Electronic Mail System), ki povezuje preko 200 Euro Info Centrov v Evropi. V kolikor ste zainteresirani za sodelovanje na objavljeno ponudbo ali povpraševanje so na Območni zbornici Velenje na razpolago obrazci, katere je potrebno izpolniti in poslati na naslov: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Kotnikova 5, 61000 Ljubljana, za ga. Irena Rezce ali po faxu: 061/132-42-10.
6.	Mariborska enota sklada za razvoj ponuja dolgoročna posojila po izhodiščni 8% obrestni meri z valutno klavzulo, ki upošteva gibanje nemške marke.
7.	22. junija 1995 bo v Celju potekala predstavitev programov s področja vodenja kadrovanja ter prodaje in marketinga. Predstavitve bodo potekale v konferenčni in modri dvorani prenovljene poslovne stavbe Celjanka na Celjskem sejmu, s pričetkom ob 8.30 uri.
8.	V petek, 9. junija 1995 je bil v Delu objavljen razpis za projekt LASTNIŠKA KULTURA ZAPOSLENIH II. Projekt je namenjen podjetjem, ki se lastninijo z notranjim odkupom in pri tem potrebujejo tehnično pomoč. Zainteresirana podjetja naj svoje pisne vloge s priloženim kratkim poslovnim priporočilom pošljejo na naslov: EOS design, Glinškova ploščad 16, 61000 Ljubljana. Informacije na tel.: 061/345008 ali 217058.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920.
Zgomjesa vinjska obrtno podjetniška zbornica
Volitve predsednika zbornice preložili
Delegati novo izvoljene skupščine Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice so se na prvi seji sestali v sredo, 31. maja. Vseh z dnevnim redom predvidenih točk niso opravili, ker so volitve predsednika in podpredsednikov zbornice preložili za 14 dni.
Delegate, navzočih je bilo 16 od dvajsetih, je pozdravil dosedanji predsednik skupščine Vili Marovt. Novi skupščini je zaželel uspešno delo, nakar so izvolili novo vodstvo skupščine. Za predsednika je bil izvoljen Zlatko Vitanc, za podpredsednika pa Mojca Finkšt in Hinko Kralj.
Zataknilo se je pri volitvah predsednika in podpredsednikov zbornice. Stari sestav skupščine je predlagal dva kandidata za predsednika zbornice, ki sta kandidaturi tudi podpisala:	Hermana
Remica in Viktorja Kovača. Nekateri delegati zbornice se energično protestirali proti takšnemu načinu predlaganja kandida tov in so zahtevali, da kandidate predlaga nova skupščina. Večkrat je bilo slišati tudi mnenje, da je čas za pomladitev vodstva zbornice. Pa tudi to so menili delegati, da mora vsak kandidat za predsednika predložiti svoj program dela, ki ga bo mogoče pred sejo pravočasno preučiti.
Po burni razpravi se je izkazalo, da je delegatov, ki bi bili pripravljeni prevzeti omenjeni funkciji, pravzaprav zelo malo. Tako sta kandidata za predsednika zbornice ostala Remic in Kovač, katera je skupščina zadolžila, da pripravita vsak svoj program dela. Za dve podpredsedniški mesti pa kandidirajo:	Jakob Filač, Vinko
Matjaž in Jani Kaker. Skupščina je tudi sklenila, da se volitve izvedejo v četrtek,
15.	junija, ko bo sklicano novo zasedanje.
Z javnim glasovanjem je nato skupščina izvolila nadzorni odbor, vodil ga bo
Stane Škruba.
Plan dela zbornice za leto 1995 in z njim povezan finančni plan bo skupščina zbornice obravnavala na novem zasedanju, saj sta oba dokumenta tesno povezana s programom dela izvoljenega predsednika zbornice. Pač pa je skupščina potrdila predlog članskega prispevka za letošnje leto, ki ostaja v primerjavi z lanskim letom nespremenjen. Fizične osebe plačujejo prispevek v višini 2,78 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun pris pevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pravne osebe pa plačujejo mesečno članarino v višini 1.300 tolarjev.
Pred zaključkom seje so delegati sprejeli sklep, da funkcijo vršilca dolžnosti do izvolitve novega predsednika opravlja dosedanji predsednik Herman Remic. Slednji je skupščino tudi seznanil s pritiski s strani Obrtne zbor-
nice Slovenije glede spremembe imena v “območno zbornico", kar naj bi bil v bodoče enoten naziv za vse
Logarska dolina
prejšnje zbornice na nivoju občin. Končnega sklepa v zvezi s tem še ni.
KF
m
KF
Danes otvoritev hotela Plesnik
Danes ob 16. uri bo v Logarski dolini svečana otvoritev novega hotela Plesnik, ki je sicer svoja vrata odprl že v času letošnjih prvomajskih praznikov. Gre za izredno pomembno pridobitev solčavskega in tudi turizma nasploh, ki pa jo v
Elkroj Mozirje
Dan odprtih vrat
V soboto, 3. junija je podjetje Elkroj odprlo vrata svoje tovarne vsem, ki so si želeli ogledati proizvodne in ostale prostore. Obiskovalcev se je nabralo lepo število. Vodstvo podjetja jim je razkazalo poslovne prostore, jim pojasnilo proizvodni proces in odgovarjalo na vprašanja. Možje, fantje, očetje in otroci so se tako lahko
tem času seveda močno moti uradna prepoved vožnje avtobusov preko mostu pred Iglo. Gotovo pa tudi to za Plesnikove ne bo nepremostljiva ovira. Zapis o otvoritvi hotela preberite v naslednji številki.
Ciril Sem
na lastne oči seznanili s pogoji, pod katerimi delajo njihove žene, dekleta, hčerke in matere.
Tega dne je bila v Krškem tudi otvoritev prenovljene El-krojeve prodajalne v tem kraju, prav v tem času pa poteka tudi obnova zunanjega dela proizvodnega objekta v Šoštanju.
Občinski svet Nazarje
Dve url in pol o predlogu proračuna
Svet občine Nazaije je prekinjeno peto sejo nadaljeval v četrtek, 1. junija. Po pričakovanju je glavnino razprave namenil obravnavi prvega predloga občinskega proračuna, pestra pa je bila tudi razprava o cenah komunalnih storitev.
Toni Boršnak, predsednik komisije za pripravo in spremljanje proračuna, je v uvodu predstavil predlog, ki predvideva prihodke v višini dobrih 105 milijonov tolarjev.
V	njem so med drugim predvidena tudi sredstva za odkup zemljišča za gradnjo osnovne šole.
V	razpravi je Milan Za-volovšek izrazil pripombo, da v proračunu niso zajeta vsa naselja v občini, ampak so dela predvidena predvsem v ožji okolici Nazarij in Šmartnega ob Dreti, medtem ko so naselja Kokarje, Lačja vas in Pusto polje ostala izven proračuna, čeprav je tudi na tem območju precej za postoriti.
Zupan Ivan Pumat je pojasnil, da so imele pri uvrstitvi v proračun prednost investicije, Iti so že v teku, seveda pa še ni nič prepozno. Tudi takšne postavke, kot je cesta Potok - Kokarje, Iti jo je omenil Zavolovšek, se lahko vnesejo vanj. Razprava se je nato nadaljevala in trajala preko dve uri. Občinski svet je na koncu potrdil predlog proračuna s podanimi pripombami, njegov sprejem pa je predviden na naslednji seji. Seveda se bo pred tem še enkrat sestala komisija za proračun, ki bo zbrala vse predloge in jih po možnosti upoštevala pri pripravi predloga za drugo obravnavo.
Svetniki so v nadaljevanju seje obravnavali odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave ter načrt sistemizacije delovnih mest mest v občinski upravi. Pojasnila je podal župan Ivan Pumat, ki je med drugim povedal, da bosta v občinski upravi zaposlena dva delavca: Jože Štiglic, tajnik, ki
bo obenem opravljal tudi sekretarske posle za občinski svet, in Marinka Remic, strokovna delavka za finance in družbene dejavnosti, ki je do te seje opravljala funkcijo sekretarke sveta. Svet je oba predloga župana sprejel.
Nato je občinski svet soglašal z manjšimi korekturami pri realizaciji prve faze urbanističnega načrta turistične kmetije Buteko v Lačji vasi, kjer bodo povečali gostinski objekt in zgradili večnamensko halo (bazen, savna, fitnes, squash) ter pokrito igrišče za tenis. Občinski svet je soglasno sprejel tudi sklep, da se pristopi k pripravi odloka o prepovedi parkiranja tovornih vozil na vseh javnih površinah v kraju. Prostor za parkiranje omenjenih vozil naj bi uredili pri zgradbi GG Transport na Prihovi, nepravilno parkiranje pa tudi sankcionirali.
V zaključnem delu seje so se svetniki vrnili na obravnavo višjih cen komunalnih storitev. Pravzaprav naj bi se povišale takse za obremenjevanje okolja, ker so cene zamrznjene s strani države. Komisija, ki jo je imenoval občinski svet, je medtem opravila obisk v Komunali in ugotovila, da so sedanje cene dejansko prenizke za pozitivno poslovanje. V sosednjih občinah so cene višje kot pri nas. Po razpravi je občinski svet sprejel sklep, da je pred potrditvijo višjih cen oziroma taks potrebno pridobiti izjavo javnega podjetja Komunala, da s predlaganimi cenami garantira pozitivno poslovanje. O tem se bo svet odločal na prihodnji seji.
KF
Luče
Je občina Luče tm v
državni peti?!
Komaj se je med prebivalci omenjene občine za silo poleglo že kar nevarno razburjenje zaradi neposluha države za reševanje že ničkolikokrat omenjenega 'kolovoza", ki povezuje Luče z Ljubnim in naprej po dolini, je država za te ljudi zopet poskrbela za neprijetno presenečenje.
Če je bila vest o 200 milijonih tolarjih, kolikor naj bi vendarle uspeli "nastrgati" iz državne blagajne za omenjeno cesto, vsaj delno tolažilna, ne pa tudi odrešujoča, se nad te kraje zopet zgrinjajo temni oblaki. Iz Ljubljane je namreč prispela vest v obliki odločbe, po kateri je tovorni in avtobusni promet od Luč naprej prepovedan. Dejstvo je, da je Ministrstvo za promet in zveze na podlagi sklepa republiškega inšpektorja izdalo odločbo, s katero preko mosta pri Igli s 1. junijem omejuje potniški promet na vozila, katerih skupna teža ne presega pet ton. Iz tega seveda sledi, da smejo avtobusi vseh vrst in namenov odslej voziti samo do Luč in da je Logarska dolina zanje zaprta. To velja tudi za tovornjake, spravilo lesa in še kaj. Župan občine Luče Mirko Zamernik se upravičeno sprašuje, kaj to pomeni. Kot da bi jim država izdala odločbo, po kateri na tem prostoru sploh živeti ne bi smeli. Še to pove luški župan, da pritožbe na odločbo v pravnem smislu ni, možen je samo upravni spor na višjem sodišče. Če odmislimo izletnike in turizem
Nazaije
Logarske doline, ki se mukoma postavlja na noge, se postavlja vprašanje, kako se bodo v spodnji konec doline vozili delavci in šolarji. Odločba je tu in to je vse, kar je država ta trenutek storila. Ob tem pa pozabila, da ima prav ta cesta, katero tako brez jasnih argumentov zapira, status regionalke in je kot taka njena vzrževalna dolžnost. Nasvet županu in občini s strani pristojnega ministrstva, naj se znajdejo sami, kakor vedo in znajo, je milo rečeno licemerstvo in sprenevedanje brez primere. Župan Mirko Zamernik je ob tem upravičeno ogorčen. Kot da nekdo zavestno izčrpava delovno energijo občinskih funkcionarjev, bi pomislil človek v trenutku nemočnega besa. Kakor koli, ostaja dejstvo, da bodo odslej avtobusi Izletnika vozili samo do Luč. Takšno je bilo Izletnikovo sporočilo. Težko je napovedati razplet, očitno pa kljub vsej dobri volji, ki jo premorejo prebivalci tega idiličnega kotička Zgornje Savinjske doline, ti srčni ljudje nekomu nekje niso po volji. Ob iskreni želji,, da se bo zadnja zapisana misel vendarle izkazala za povsem namerno natolcevanje podpisanega. Bdi Mavrič
Občinska uprava v svojih prostorih
Minuli ponedeljek se je v svoje prostore v gradu Vrbovec preselila občinska uprava občine Nazarje. Prostori so v pritličju in so tako lahko dostopni tudi starejšim občanom, poleg sedeža občine pa je na tej lokaciji
tudi sedež krajevne skupnosti Nazaije in matični urad. Slednja sta bila do sedaj v prostorih Delavskega doma, kjer pa bosta poslej imeli svoje prostore društvo upokojencev in turistično društvo.	KF
Luče
Posodabljanje občinskih cest
V preteklem letu so v Lučah pričeli z posodobitvijo ceste v Krnički log.
Občinski svet Gornji Grad
"Informativni" pregled proračuna v prvi obravnavi
8. redno sejo sveta gornjegrajske občine so svetniki pričeli s potrditvijo proceduralnih točk dnevnega reda.
Nekoliko pa se je zapletlo pri potrditvi zapisnika 7. seje in sicer pri sklepu o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1995. Težava je v tem, da so svetniki odločanje o tej točki predhodno umaknili z dnevnega reda. Največji problem se kaže v Bočni, ki po kriterijih o urbano urejenih naseljih ne spada v nobeno kategorijo. Znano je, da so se krajani Bočne kolektivno uprli plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dokler velja obstoječa zakonodaja mej in kriterijev o določanju nadomestil o vrednosti točke sklada stavbnih zemljišč, zadev po besedah sekretarja sveta Nika Purnata stvari ni moč spreminjati. Svetniki so se nazadnje poenotili, da bodo poskušali nerešana vprašanja razčistiti z Romano Čanžek, strokovno delavko sklada stavbnih zemljišč bivše občine Mozirje.
Levji delež časa so svetniki namenili obravnavi predloga občinskega proračuna, ki ga je pripravil odbor za finance in proračun. Prvi proračun občine Gornji Grad naj bi bil težak slabe 104 milijone. Večinski del proračuna predstavlja tako imenovana zagotovljena finančna poraba, kjer gre za namenska sredstva. Gibljiv del bo možno spreminjati, gre predvsem za financiranje postavk družbenih dejavnosti. Dejstvo je, da želje porabnikov krepko presegajo proračunske
možnosti, zato je bil odbor za finance pri pripravi predloga primoran finančne plane porabnikov zmanjšati za polovico. Župan Toni Rifelj je ob tem poudaril, da se preko leta predvidevata vsaj dva rebalansa proračuna, kar daje možnost korigiranja določenih postavk. Ob tem so se svetniki soočili s problemom, kako zagotoviti 15 milijonov tolarjev sredstev, kar je pogoj za kandidaturo za republiška sredstva iz naslova demografsko ogroženih območij. Gre za nadaljevanje gradnje ceste v Florjan, za katero mora občina zagotoviti 70% predvidene inves ticije v skupni višini 22 milijonov. Po kratki razpravi so svetniki sprejeli predlog župana, po katerem bodo z notranjo prerazporeditvijo zagotovili sedem milijonov iz proračuna, ostali del pa bodo zagotovili iz drugih virov. Ob tem so se dogovorili, da je potrebno pripraviti dokumentacijo za cesto v Mačkin kot in cesto Bočna - Grušovlje. Drugo obravnavo proračuna naj bi svet niki opravili 23. junija in ga po možnosti na tej seji tudi sprejeli.
V nadaljevanju so svetniki na predlog komisije za statutarna vprašanja brez razprave sprejeli poslovnik občinskega sveta in potrdili sklep javnega razpisa za projekt kanalizacije - vodovodov in cestnega omrežja za zazidalno cono Tičjek.
Edi Mavrič
Gradbeni odbor, ki skrbi za dela, je odločno stopil v akcijo in lani skupaj z bivšim izvršnim svetom pridobil 3,6 milijona tolarjev republiških sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij. 1,5 milijona je prispevala bivša občina Mozirje, kar je v seštevku pomenilo tretjino vrednosti del. Ob tem ne gre prezreti ogromnega prispevka krajanov, ki so s svojim delom občutno znižali prvotno finančno postavko. Po prvotnem planu naj bi z asfaltno prevleko preplastili samo cesto, ki pelje skozi naselje Krnički log. Po dogovoru z izvajalci del, to je Cestno podjetje Celje, bodo
enojno preplastili celo traso ceste. Po zagotovilih odgovornih nova metoda asfaltne preplastitve kvalitete del ne zmanjša. Razliko do finančne izravnave bodo po besedah župana Mirka Zamernika poskušali zagotoviti iz občin-skega proračuna.
V Lučah bodo poskušali pridobiti republiška sredstva za projekt ceste od spomenika pri Podpečniku do odcepa za Kranjski rak. Po razpisu Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj mora 70% sredstev zagotoviti občina, ostalo naj bi poskušali pridobiti iz sredstev za demografsko ogrožena območja.	Edi Mavrič
Gornji Grad
Je cesta do odlagališča smeti skupen problem?
Na zadnji seji sveta občine Gornji Grad je bil med ostalim krepko (in upravičeno) izpostavljen problem ceste Bočna - Grušovlje.
Dotrajanost je očitna, stanje, kakršno je, pa gre brez dvoma tudi na račun težkih tovornjakov, ki vsakodnevno vozijo smeti na odlagališče. Krajanom Podhoma je bilo v preteklosti večkrat obljubljeno, da se bodo zadeve uredile. Obljube so seveda izpuhtele, tako kot še marsikaj, ljudje so nestrpni in pojavljajo se celo grožnje, da bodo cesto za težke kamione zaprli. Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj pravi, da se bodo poskušali dogovoriti z ostalimi občinami za obliko vzdrževanja in seveda
še prej adaptacijo ceste. Ena od možnosti se kaže v obliki rente in preko sredstev demografsko ogroženih območij. V kolikor ne bo mogoče najti skupnega jezika, bo po županu seveda potrebno razmisliti o smotrnosti dodelitve koncesije za odlaganje smeti ostalim občinam. Problem se kaže tudi na samem smetišču, saj razmere kar kričijo po ureditvi vodovoda, elektrifikacije in cestnega omrežja. Brez tega lahko tako ali tako vsi skupaj razmišljajo o zaprtju smetišča.	Edi Mavrič
Ljubno ob Savinji
Srečanje upokojencev prt ribiškem domu
Upokojenci z Ljubnega so se letos že tretjič zapovrstjo zbrali na svojem srečanju. Pri ribiškem domu v prijetnem ambientu so preživeli lepo popoldne in večer.
Srečanje se je pričelo kot običajno z medsebojnim klepetom o težavah, boleznih, zdravilih, a kmalu zatem je obiskovalce zajel ''val boljše volje”. Ivan Ermenc je pozdravil vse prisotne, domač moški pevski zbor, ki ga vodi Lenka Kralj, pa je s svojo
pesmijo prispeval kulturni program. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo. Posebno navdušujoč je bil srečolov, kjer je vsaka srečka zadela, pa tudi tekmovanja za razne dodatke so privabila tekmovalce. Dobitke so prispevala oz. omogočila podjetja, zasebniki in
drugi obrtniki. Najstarejša udeleženca srečanja sta bila Marija Ermenc in Ivan Druškovič. Od 460 članov društva upokojencev Ljubno se jih je v soboto zbralo 160 (večinoma starejši upokojenci). Zabaven večer je popestril Podleški trio, ki je zapeljivo povabil na
plesišče vse, ki radi zaplešejo v ritmu valčka in polke.
Lepo je, če se ljudje zberejo na zabavi tudi v jeseni življenja. Je že tako, da se ljudje radi družimo, pogovarjamo ter skupaj poveselimo in tako je tudi prav!
Slavica Tesovnik
Velika novost v pravnem prometu
Notarji opravljajo javno službo
Od 1. junija dalje v Republiki Sloveniji poslujejo notarji, ki opravljajo javno službo. Z 31. majem so sodišča in upravni organi prenehali izvajati dejavnosti, za katere so po zakonu pristojni notarji.
Notariat je bil uveden z zakonom o notariatu na podlagi določbe Ustave RS iz leta 1991. Zakon o notariatu opredeljuje delovno področje notarjev predvsem pri sestavljanju javnih listin o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice. Notar sme na zahtevo stranke sestaviti tudi zasebno listino in zastopati stranko v nepravdni zadevi pred sodiščem in drugimi organi, če je zadeva v zvezi z notarsko listino, ki jo je sestavil.
KAJ JE NOTAR?
Notar je oseba javnega zaupanja, ki skrbi za pravno varnost in zanesljivost pravnega prometa. Notar opravlja javno službo kot svoboden poklic. Je neodvisen od države, ki ga sicer imenuje, vendar ga ne more zamenjati ali odstaviti, če posluje zakonito. Delo mora opravljati vestno, pošteno in nepristransko.
Kot tajnost je notar dolžan varovati podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarsko listino. Notar ne sme sodelovati pri poslih, ki so po zakonu nedopustni ali navidezni. Stranki odgovarja za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih z zakonom. Opravljanje zadev, ki mu jih nalaga zakon, sme odkloniti samo iz razlogov, ki so navedeni v zakonu o notariatu.
DELOVNO PODROČJE NOTARJEV
Sestavljanje javnih listin
Notarske listine (notarski zapisi, notarska potrdila in notarski zapisniki) so javne listine. Pri notarju sestavljena javna listina dokazuje resničnost tistega, kar je v njej določeno ali potrjeno. Nekateri pravni posli, ki so pod posebnim varstvom države, so veljavni samo, če so sklenjeni v obliki notarskega zapisa. To so zlasti:
-	pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema,
-	pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je
odvzeta poslovna sposobnost,
-	pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja,
-	pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
-	sporazumi o odpovedi neu-vedenemu dedovanju,
-	darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti,
-	kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice,
-	drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Oporoka v obliki notarskega zapisa, ki jo sestavi notar po ustni izjavi oporočitelja, in pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z notarskim zapisom, imata enake pravne učinke kot sodna oporoka. Notar izda oporočitelju potrdilo o hrambi oporoke. Notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvr-šljivostjo notarskega zapisa. To pomeni, da se lahko stranke s sklenitvijo pogodbe ali poravnave v obliki notarskega zapisa izognejo riziku pravdanja in je na podlagi takšnega notarskega zapisa v primeru neizpolnitve možno zahtevati direktno sodno izvršbo. Potrjevanje dejstev in izjav Notar je po zakonu pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in izjavah, iz katerih izvirajo pravice, to je zlasti:
-	overjanje podpisov na listinah,
-	overjanje prepisov listin,
-	overjanje prevodov (če je notar hkrati tudi sodni tolmač),
-	potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled,
-	potrditev, da oseba živi, in potrditev drugih dejstev,
-	potrjevanje sklepov organov upravljanja podjetij in drugih pravnih oseb,
-	izdaja protestov menic in čekov.
Prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v
hrambo in izročitev
Notar je kot oseba javnega zaupanja dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste. Gotovino, menice, čeke in druge vrednostne papirje pa je notar dolžan prevzeti, če so mu predani z namenom, da jih izroči določeni osebi ali državnemu organu.
Popis in cenitev zapustnikovega premoženja ter zavarovanje zapuščine To delo izvaja notar po odločbi sodišča, kadar je potrebno sodelovanje notarja v zapuščinskem postopku. V primeru zavarovanja zapuščine lahko sodišče odloči, da se zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju.
Delovanje notarja v zvezi z gospodarskimi družbami
V obliki notarskega zapisa morajo biti sestavljeni: statut delniške družbe, družbena pogodba, akt o ustanovitvi družbe z enim družbenikom, pogodba o odsvojitvi deleža, pogodba o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja, pripojitvena pogodba itd. Z notarskim zapisnikom morajo biti potrjeni sklepi skupščine delničarjev in sklepi družbe
z omejeno odgovornostjo, s katerimi se spreminja družbena pogodba.
Sestavljanje zasebnih listin
Notar na zahtevo strank sestavlja tudi zasebne listine, kot so prodajne, darilne, najemne in druge pogodbe, za katere ni potrebna obličnost, ki je sicer predpisana za notarske listine.
Hramba notarskih zapisov je določena z zakonom. Notar je dolžan hraniti originale notarskih zapisov, ki jih je sestavil, udeleženci pravnega posla pa prejmejo odpravke. Izvirnik notarskega zapisa sme notar izročiti samo s soglasjem vseh udeležencev ali na podlagi pisne odredbe sodišča oziroma Notarske zbornice Slovenije. Nadzor nad opravljanjem notariata izvaja ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki lahko odredi pregled poslovanja notarja. Nadzor nad zakonitostjo zadev, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Neposredni nadzor nad pošlo vanjem notarja pa opravlja Notarska zbornica Slovenije.
KF
NOTAR V VELENJU:
Avgust Ribič, Kidričeva 29
(stavba velenjske pošte, vhod iz smeri avtobusnega postajališča)
NOTAR V ŽALCU:
Srečko Gabrilo, Levstikova 15
NOTARJA V CELJU:
Marko Fink, Stanetova 16 Anton Rojec, Miklošičeva 1
URADNE URE V NOTARSKIH PISARNAH:
-	od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00
-	petek od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 14.00
; ... .
Upravna enota Mozirje se bo skušala dogovoriti, da bo notar ob določenih dnevih v tednu prisoten tudi na sedežu upravne enote.
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja
Vsak, ki je že gradil, bodisi stanovanjsko hišo ali kakšen drug objekt (hlev, strojno lopo, delavnico, itd.) ve, kakšen je postopek za pridobitev dovoljenj. Za tiste, ki se za gradnjo šele odločajo, pa mogoče ne bodo odveč naslednje informacije.
1)	Izbira lokacije za gradnjo
Najpomembnejši postopek je, ali je zemljišče, ki si ga je bodoči graditelj izbral, zazidljivo. Uradne podatke dobi investitor na oddelku za okolje in prostor Občine Mozirje, ki je trenutno pooblaščen tudi za vse nove občine v naši dolini.
2)	Lokacijsko dovoljenje
Investitor nato pri Upravni enoti Mozirje - oddelku za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti vloži zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Ustrezno kolkovani vlogi je potebno priložiti dokazilo o razpolaganju z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek ali kupoprodajno pogodbo) ter mapno kopijo. Običajno se opravi ogled kraja, kjer se namerava graditi.
O ogledu se napravi zapisnik, v katerem so opisani pogoji za nadaljnji postopek.
Lokacijsko dokumentacijo izde-
la oddelek za okolje in prostor Občine Mozirje.
Le-ta pa je z vsemi potrebnimi soglasji podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.
V lokacijskem dovoljenju, ki velja eno leto, je poleg pogojev za bodočo gradnjo, tudi navedeno, kaj mora investitor predložiti ob vlogi za gradbeno dovoljenje.
3)	Gradbeno dovoljenje Vlogi za gradbeno dovoljenje, ki se vloži v oddelku za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti upravne enote mora investitor priložiti:
- pravnomočno lokacijsko dovoljenje, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ter ostala soglasja zavodov oz. organov, ki so (odvisno od vrste in kraja graditve), navedena v lokacijskem dovoljenju. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno poravnati vse denarne obveznosti (plačila prispevkov za komunalno
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MOZIRJE 63330 MOZIRJE Savinjska c. 7
OBVESTILO
o zatiranju divjega in podivjanega hmelja
Vse lastnike oz. uživalce zemljišč opozarjamo na izvajanje določil Odloka o obveznem uničevanju češmi-novega grma, ter divjega oz. podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. 20/78), ki predpisuje obvezno zatiranje navedenih rastlin.
Posebej opozarjamo na zatiranje divjega in podivjanega hmelja na območju, kjer so nasadi žlahtnega hmelja (območje Lok, Mozirja, Rečice, Pobrežij, Radmirja). Uničevanje divjega in podivjanega hmelja je nujno zaradi preprečevanja oploditve žlahtnega hmelja, saj ta z oploditvijo izgubi na kvaliteti in je manj primeren za proizvodnjo piva in drugih proizvodov iz hmelja. Priporočamo mehanično uničevanja divjega in podivjanega hmelja. Uporaba kemičnih sredstev naj bo le v skrajnih primerih, ob doslednem upoštevanju navodil proizvajalca sredstev.
V.d. načelnika Upravne enote MOZIRJE Darko REPENŠEK, prof.
ureditev ter spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča). Najpozneje v enem letu po prejemu gradbenega dovoljenja, mora investitor pričeti z gradnjo, o čemer obvesti tudi oddelek za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti upravne enote, ki je dovoljenje izdal.
Vendar pa s tem postopek še ni končan, po dograditvi objekta je potreben še:
4)	Tehnični pregled in uporabno dovoljenje Ko je objekt zgrajen (pred vselitvijo), mora investitor vložiti zahtevek za tehnični pregled. V vlogi se navedejo podatki o objektu, št. gradbenega dovoljenja in datum izdaje. Če komisija, ki opravlja tehnični pregled ugotovi pomanjkljivosti, jih mora investitor v določenem roku odpraviti, nato se izda uporabno dovoljenje. Resnici na ljubo, je potrebno povedati, da večina graditeljev gradbenega postopka ne izpelje do konca, torej do uporabnega dovoljenja. Vendar pa se že kažejo spremembe tudi pri tej fazi postopka. Uporabno dovoljenje bo potrebno za pridobitev hišne številke, hipotekarnih kreditov, na zapuščinskih obravnavah, je pa tudi že pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti.
Priglasitev del - skrajšani postopek
Za manjše posege v prostor pa na podlagi zakona ni potrebno pridobiti lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja, pač pa zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del, ki jo imenujemo na kratko ODLOČBA O PRIGLASITVI.
Za priglasitev del zadostuje vloga (kolkovana), ki ji priložimo potrdilo o razpolaganju z zemljiščem in mapno kopijo z vrisom predvidenega objekta, ter skico izvedbe.
V prilogi investitor na kratko opiše, kaj in kje namerava postaviti, obnoviti objekt ali opraviti manjša dela na objektu. Če je priglasitev po veljavnih prostorskih dokumentih možna, se nato z odločbo investitorju dovoli izvedba priglašenih del.
Investitor mora z deli pričeti v enem letu, sicer odločba izgubi veljavo.
Občini Mozirje in Gornji Grad sta že sprejeli nove odloke, v fazi sprejemanja pa so tudi v občinah Nazarje, Ljubno in Luče.
Do sprejema novega odloka o pomožnih objektih pa še velja odlok, ki je urejal to vprašanje v bivši občini Moz-irje.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
OBVESTILO
Cenjene bralke in bralci!
Za razstavo na Rečici ob Savinji nujno potrebujemo stare fotografije o periščih in pericah (žehta).
Vljudno Vas prosimo, da nam jih pošljete ali prinesete v uredništvo Savinjskih novic v gradu Vrbovec v Nazarjah. Po uporabi Vam jih bomo vrnili nepoškodovane.
Za sodelovanje in pomoč se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo!
Zahvala ljubenskih pedagogov
Za nami so številne prireditve, ki smo jih na OS Ljubno pripravili v počastitev 190-letnice šolstva na Ljubnem. Veliko truda učencev, učiteljev, ostalih delavcev šole in zunanjih sodelavcev je bilo potrebnega, da so prireditve tako lepo uspele.
Največje zadoščenje nam lušanih informativnih ter-predstavlja dejstvo, da so minih, Delo v napovedniku
krajani na vseh prireditvah popolnoma napolnili dvorano in prav vsak nastop nagradili
na prvi strani in podrobneje še na tretji strani, da ne omenjamo vseh ostalih
z iskrenim aplavzom in	časopisov	(Večer, Novi ted-
prenekatera solza je spolzela	nik, Naš	čas, Savinjske nov-
po licih obiskovalcev ob	ice itd.),
občutenih nastopih učencev	Priprava	vseh prireditev je
ljubenske šole. Od vse-	zahtevala	tudi precejšnja
povsod sprejemamo čestitke	sredstva,	zato se ob tej pri-
za nekonvencionalen pristop	ložnosti	zahvaljujemo vsem,
k pripravi prireditev. Prireditve ob 190-letnici šol-
ki so kakorkoli pomagali, da smo prireditve lahko izvedli
stva so bile posvečene vsem	na takem nivoju. Posebej pa
generacijam šolnikov in peda-	bi se želeli zahvaliti firmam
gogov, ki so kdajkoli pou-	Tkanina Ljubljana, Silk Lju-
čevali na tej šoli. Bile so	bljana, BTC Ljubljana, MGA
hvalnica učitelju kot posa-	Nazarje, M-ZKZ Mozirje, Sav-
mezniku in učiteljstvu kot	inja Mozirje, in občini
stanovski organizaciji. Vsakršne drugačne interpretacije so žaljive, vendar nam ne morejo pokvariti prazničnega razpoloženja.
Ljubno, ki so na svoja ramena sprejela največji delež bremena. Znova potrjeno dejstvo, da je toliko ljudi pripravljeno pomagati pri
Posebej nas je prijetno pre- plemenitem in odgovornem senetil velik odziv televizije delu učiteljev z mladimi na in časopisnih hiš, saj smo vzgojnem in izobraževalnem tako tudi lepo promovirali področju, nam daje moč, da Ljubno in okolico. TV Slove-	bomo na tej poti vztrajali in
nija je o 190-letnici poročala	tako dajali našim krajem
dvakrat (enkrat celo v petminutni oddaji), Radio Slovenija dvakrat v najbolj pos-
veljavo, kulturo, omiko in svetovljanstvo.
Rajko Pintar
Osnovna sola Ljubno ob Savinji
Mladi flosar ob 190-letnici
Na ljubenski osnovni šoli so ob 190-letnici šolstva izdali tudi literarno glasilo, ki nosi naziv Mladi flosar in 48 straneh prinaša številne zanimive pris-
pevke.
V glasilu je moč najti besedila v prozi in poeziji, nekaj pa je tudi risb. Njihovi avtorji so iz vseh razredov šole, od prvega do osmega.
"Nič ni lepšega kot pomlad, ko trave brstijo in bogato se češnje krasijo."
Pomlad, ki jo otroci znajo tako spontano doživeti, veje iz vsake posamezne vrstice
Mladega flosarja, za kar gre čestitati vsem sodelujočim, še posebej pa uredniškemu odboru v sestavi Boštjan Zamernik, Dejan Ugovšek, Jana Kosmač, Tjaša Sovinšek, Tanja Dobovičnik in Nejc Natek, lektorici Olgi Levar, mentorici Urši Solar in Urbanu Jakopu, ki je glasilo likovno opremil.
KF
V Savinjski dolini raste tudi drugačno zlato
11. in 12. maja je bilo v Ljubljani tekmovanje strokovnih šol Slovenije. Tisti, ki so ga spremljali ali pripravljali, so mu enostavno rekli slovensko državno prvenstvo. Gre za srečanje najboljših učencev strokovnih šol elek-tro stroke v Sloveniji, ki tekmujejo v teoretskem in praktičnem znanju.
O tekmovanju ne bi pisali tako veliko in s takšnim navdušenjem, če med temi "fejst" fanti ne bi bila tudi fanta iz naše doline Toni Bezovšek iz Gornjega Grada in Stanko Goličnik iz Ljubije, ki sta zastopala Center srednjih šol iz Velenja in sicer smer elektronika.
Seveda je velika stvar, zastopati tako veliko področje, kot ga pokriva velenjska šola, če pa zapišemo še to, da sta bila četrta - priznajmo, zaslužila sta slavolok čez cesto, bog daj, da bi se ju spomnil še kak župan ali vsaj pri MGA. (Čeprav sta lepe nagrade dobila že v Ljubljani, pri ljubljanskih firmah). Škoda, da je bilo tekmovanje v nekaterih podrobnostih slabo pripravljeno, saj bi Toni iz Gornjega
Grada sedel še na kakšnem višjem sedežu.
Tekmovalci so morali v dveh urah izdelati usmernik. Ocenjevali pa so izdelavni čas, delovanje in estetski izgled. Oba naša mladca letos zaključujeta šolanje, kar bi moralo biti pravzaprav zanimivo za podjetnike in podjetja njune stroke v naših dolinah. Ko bo v nekaj mesecih kakšna prijazna golobrada glavica potrkala in povprašala za službo elektronika, boste napravili veliko napako, če se ne boste spomnili .tega članka. To, da sta ta fanta sploh sodelovala na državnem prvenstvu, pomeni več, kot ocene za fiziko, matematiko, ki so tudi dobre in jih bosta imela v žepu - za vsak slučaj! M.K.
GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska c. 4 63331 NAZARJE
Vpisuje učence za šolsko leto 1995-96
-	v MALO GLASBENO ŠOLO (starost 5 in 6 let)
-	v PRIPRAVNICO (starost 7 let)
Vpis v ta dva oddelka je prost, brez preizkusa posluha.
-	v oddelek synthesizer
-	1. razred (klavir, harmonika, kitara, pihala, trobila, tolkala in godala)
Prednost pri vpisu v 1. razred imajo učenci z opravljeno pripravnico. Brez opravljene pripravnice bo vpis v 1. razred za trobila (rog, pozavna, bariton, trobenta) tolkala, godala in synthesizer. Ti učenci bodo morali opraviti preizkus posluha.
0 dnevu in uri preizkusa bodo obveščeni.
Vpis bo potekal od dneva razpisa do 23. junija 1995.
ŠOLSTVO
Glasbena šola Nazarje
Uspehi tekmovalcev so potrdilo kvalitetnega pouka
Da je pouk v Glasbeni šoli Nazarje na visokem kvalitetnem nivoju, upoštevajoč pri tem državno raven, so že nekajkrat potrdili njeni učenci. In prav tako je bilo tudi letos na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki je bilo od 10. do 24. marca v Ljubljani.
Mladi glasbeniki so letos tekmovali v igranju klavirja, kljunaste flavte, flavte, klarineta, oboe, fagota in saksofona, svoje znanje pa so predstavile tudi komorne skupine s trobili. Skladno z usmeritvijo, da vsako leto pošlje na tekmovanje vsaj enega svojega učenca, je nazarska glasbena šola tokrat izbrala trio trobent, ki	ga	v sklopu	oddelka
trobil	vodi	profesor	Stefan
Garkov. Le-ta poučuje takšen oddelek tudi na osnovni šoli Ljubno ob Savinji.
Trio trobent v sestavu Andrej Mikek	(OŠ	Gornji	Grad),
Tomaž Podlesnik (OŠ Luče) in Andraž	Krznar (OŠ	Gornji
Grad) je nastopil v 1. kategoriji, v kateri je sodelovalo še pet drugih glasbenih šol. V zahtevni konkurenci je nazar-ski trio osvojil tretje mesto z visoko oceno 79 točk in prehitel nekatere veliko bolj znane glasbene šole.
Medtem se hitro približuje
konec šolskega leta in učenci se intenzivno pripravljajo na zaključne izpite pri nauku o glasbi in pri posameznih instrumentih. Prav tako se na konec šolskega leta pripravlja prva skupina male glasbene šole in pripravnica. Obe skupini se bosta s krajšim programom predstavili staršem
21.	junija v prostorih šole.
Kot vsako leto pa bo Glasbena šola tudi letos pripravila zaključni koncert, na katerem se bodo predstavili predvsem učenci, ki zaključujejo nižjo glasbeno šolo. Ob tej priložnosti bodo najboljši dobili pohvale in nagrade. Zaključni koncert bo danes ob 19. uri v Delavskem domu v Nazarjah. Lepi rezultati, ki jih dosega šola, so najboljša vzpodbuda za delo v prihodnje in tudi s prej omenjenim triom trobent je tako. V naslednjih letih lahko pričakujemo še boljše rezultate.	KF
KULTURA
"Lastovice" so zapele na odru
V nedeljo, 4. junija se je v kulturnem domu v Mozirju zgodil zaključni nastop najmlajših pevcev Prosvetnega društva Mozirje. Njihovo petje so
dopolnili mali i skupina Mesečina.
Koncert je bil razdeljen na štiri dele. Zborček malih pevcev je s pomočjo zborovodje Ivane Zvipelj in spremljavo Tonija Acmana na klavirju odpel šest prikupnih pesmic. Najmlajši učenci glasbene šole Nazarje so kot gostje dokazali svojo nadarjenost na klavirju oz. kitari. Sledil je sklop pesmic s spremljavo Tonija Acmana na kitari. Občinstvo je navdušil tudi petletni godec na frajtonarici Jaka Podbregar iz Podvolovljeka. Znova so
ilisti in mlada glasbena
mali pevci zapeli nekaj vedrih otroških pesmic in to s spremstvom glasbene skupine Mesečina. Člani te zabavno glasbene skupine so s svojimi lastnimi skladbami in skladbami drugih izvajalcev zaključili koncert.
Številni obiskovalci so z veseljem prisluhnili malim in mladim talentom. Iz malega raste veliko, zato, dragi malčki, vztrajajte in uspehi bodo rasli skupaj z vami.
Slavica Tesovnik
KULTURA
Preddiplomski koncert
kitaristke Katje Klemše
Katja je zaključila srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. V soboto, 3. junija je imela v Nazarjah, v frančiškanski cerkvi, uspešen koncert in je s svojo zbranostjo pri igri na kitaro presenetila celo svoje profesorje.
Za tako zahteven koncert po izvedbeni in poslušalski plati je bila udeležba poslušalcev velika, saj je bila cerkev polna. Katja je koncert posvetila staremu očetu, Jožetu Napotniku, ob njegovi 60-
Na koncu je odigrala skladbo J. S. Bacha in s tem dodala piko na "i" kvalitetno izvedenemu koncertu.
Mlada kitaristka je bila "obsuta" s cvetjem ne samo od svojih učencev, ampak tudi
Katja Klemše
letnici orglanja. Katja zadnje čase vadi kar po osem ur dnevno in uspehi so vidni. Glasbeniki so lahko pri Katji zapazili dobro tehnično izvedbo in izredno muzikalnost, ki je žal redkejša pri tako mladih kitaristih. Koncert je bil programsko izredno zahteven. Petdeset minut igranja na kitaro z dvema minutama odmora, je Katja izvedla na pamet, brez not.
učiteljev. Čestitke veljajo tudi patru Borisu, ki z veseljem omogoči mladim glasbenikom koncertiranje v cerkvi.
Tri dni po tem koncertu je mlada umetnica z odliko opravila diplomski koncert pred komisijo in ljubljansko publiko. Njena kariera, glede na njene uspehe, ni vprašljiva in vrata na akademiji so ji gotovo že odprta na stežaj. Slavica Tesovnik
!
i
i
i
i
^-------—-----------------mu
KRESNIČKE j
Bistvo obstoja ni v skrivnosti življenja. Je pre- : prosta pot iz popolnosti narave v njeno ! ponovno zlitje.
Edi Mavrič - Savinjčan j S__________—------------—JÜ
Občni zbor Društva
Občni zbor je vodil Franc Bezovšek
rešitev za takratne žrtve izgnanstva. Težko je dobiti potrebno število poslancev. Predsednik celjskega Društva izgnancev Ciril Marinček je s svojim govorom prisotnim podrobneje razkril problematiko in izrazil grenko veselje nad skorajšnjim priznanjem statusa izgnanstva. Bo tretje branje zakona njihove problematike prineslo pozitivne rezultate?
Prisoten je bil tudi član Društva ukradenih otrok Janez Štiglic. Tudi on je obde-
rešitve, ki so skoraj dorečene: od priznanja pokojninske dobe, zdravstvenega varstva v polnem obsegu, povračila škode, pokojnine in prednosti pri podelitvi stanovanj.
Ostajajo pa številna vprašanja, ki še čakajo odgovore. Kdaj bodo zagledali luč svetlobe, in nekako zapolnili praznino v srcih teh ljudi?
Slavica Tesovnik foto: KF
Psi na pohodu po
Zgornji Savinjski dolini
Ob 10-letnici obstoja kinološkega društva Zgornjesavinjske doline je bila 3. junija, s startom v Varpoljah, izvedena spomladanska skupna vaja enot reševalnih psov Slovenije, združena s pohodom in iskalno reševalno akcijo.
izgnancev
Po dveh letih se je v Nazarjah 19. maja v Delavskem domu zbralo kakih devetdeset bivših izgnancev druge svetovne vojne na občnem zboru. Pestijo jih mnogi problemi, med njimi pa sta dva največja. Prvi, bolj moralnega značaja, je še vedno nesprejet zakon o žrtvah vojnega izgnanstva, in drugi, finančnega pomena, zakon o kupnini.
Težko je verjeti, a petdeset lal problematiko počasnih let po osvoboditvi še vedno reakcij države in parlamenta, ni pravega posluha	in	Naštel je tudi pozitivne
Vaja je potekala na relaciji desetih kilometrov. Udeleženih je bilo 63 psov pasem nemški ovčar, zlati prinašalec in labradorec. Razvrščeni so bili v 7 ekip. Pred odhodom je morala vsaka ekipa rešiti nalogo iz
topografije (vrisati na karto točke gibanja po terenu). Trasa pohoda je potekala preko Rečice, Lekšetovega gradu, kamnoloma, Žirovnic, Urbana, mimo Savinje in do cilja v Varpoljah. Čas pohoda je trajal približno 6 ur
Pohod je bil nov preizkus za pse in vodnike
in pol. Vse skupine so nalogo opravile uspešno. Na zaključku ob 19. uri je vsak udeleženec prejel pisno priznanje. Vaja je bila namenjena preverjanju sposobnosti psov in vodnikov. Vsak vodnik je lahko videl pri psu pomanjkljivosti (kondicija, nakazovanja, obnašanje med drugimi psi), pri sebi pa ocenil lastno kondicijo. Med pohodom so si izmenjali izkušnje tudi mladi vodniki, saj se taka vaja gotovo razlikuje od navadnega treninga na domačem vadbišču in ruševini.
Pohod ni bil zelo zahteven.
To se je izkazalo na koncu, ko so vodniki odigrali še nogometno tekmo. Zmagali so Savinjčani.
Udeleženci vaje so bili presenečeni nad ureditvijo va-dbišča, saj malokje v Sloveniji naletijo na tako urejen prostor. Da je kinološko društvo Zgornjesavinjske doline lahko izvedlo vajo, velja zahvala vsem, ki so vajo finančno podprli: vsem občanom, pekarni Hribernik, gostišču Majerhold, Davidovemu hramu, mesariji Bogner, tiskarni Igea ter upravni enoti Mozirje.
Slavica Tesovnik, foto: JP
Priprave na Flosarski bal že v teku
Pravijo, da takega zagona toliko časa pred prireditvijo Flosarskega bala, še ni bilo. Res se je 29. maja na prvem sestanku organizacijskega odbora dalo slišati marsikaj o prireditvi na ta
“ljubenski praznik".
Odbor je vodila letošnja predsednica Darja Dobovi-čnik. Vsak posameznik odbora že ima svojo nalogo in ansambli zabavne oz. domače glasbe so že določeni. Predvsem bo letos poudarek na avtohtonosti prireditve. Veliko bo kulturnega dogajanja in zaživela bodo ljudska izročila.
In kaj vse se bo dogajalo v tednu konec julija oz. začetku avgusta? Prisotni boste lahko na:	slavnostni seji,
otvoritvi gasilske garaže, prikazu domačih obrti, ogledu 170 let stare trte na Ljub-
nem, okrogli mizi z zgodovinsko tematiko, likovni razstavi, petkovem kulturnem programu z nadaljevanjem "gasilske veselice", sobotnem in nedeljskem programu oz. zabavi. In šport? Odvijala se bodo tekmovanja v namiznem tenisu, kolesarjenju, kegljanju, tenisu in malem nogometu.
Toliko zaenkrat. Dodamo lahko, da vam udeležbo na prireditvah priporočamo, vsekakor pa želimo organizatorjem čimboljšo izvedbo zastavljenih nalog.
Slavica Tesovnik
OB TEDNU GOZDOV
RAZSTAVA "SKRIVNA BITJA IZ GOZDA"
V MOZIRSKI GALERIJI
Savinjsko gozdarsko društvo je ob Tednu gozdov pripravilo razstavo "Skrivna bitja iz gozda". Otvoritev je bila v petek, 19. maja ob 18. uri v galeriji v Mozirju. Razstavljena so naj, naj, naj likovna dela, ki so prispela na natečaj. Razstavo je pripravilo Savinjsko gozdarsko društvo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Nazarje in Zavodom za kulturo Mozirje.
Program otvoritve razstave in podelitve nagrad je povezovala Zinka Hadžič. Za rapoloženje so poskrbele učenke Glasbene šole Nazarje. Za uvod nam je predsednik Savinjskega gozdarskega društva Toni Breznik povedal nekaj besed o delovanju društva. Spregovoril je tudi Tone Lesnik, ki v Zavodu za gozdove deluje na področju odnosov z javnostjo in je starosta slovenskih skavtov.
Sledila je predstavitev natečaja. Natečaj "SKRIVNA BITJA IZ GOZDA" smo letos organizirali že drugič. Odziv je bil spet velik. Na natečaj je prispelo: 133 likovnih
bujati ustvarjalnost mladih, ki še globoko čutijo naravo in sebe kot del nje. Ki znajo odkrivati njene skrivnosti, poslušati in opazovati nenavadna živa bitja. Ki znajo ta doživetja obogatiti z lastno fantazijo in jih zapisati ali narisati. Ohranjena narava okrog nas je stalen vir novih izkušenj in navdihov, spoštujmo jo in jo po svojih močeh poskušajmo ohranjati. Likovna dela je ocenila akademska slikarka Cveta Bastelj. Nagrade smo razdelili takole:
Mala nagrada - žepna knjiga iz zbirke Sprehodi po naravi
1.	JURE KOLENC, 4.R. OŠ MOZIRJE PODRUŽNICA REČICA OB SAVINJI
2. ŠPELA PRESEČNIK, 4.R. OŠ MOZIRJE
3.	BRANKA GOLIČNIK, 4.R. OŠ MOZIRJE
4.	NINA JERAJ, 5.R. OŠ MOZIRJE PODRUŽNICA REČICA OB SAVINJI
5. DAVID ZADRAVEC, 5.R. OŠ MOZIRJE
6.	MARTIN SLAPNIK, 5.R. OŠ LUČE
Utrinek z otvoritve razstave
izdelkov v različnih tehnikah, 53 pisnih prispevkov (spisi, pesmi, uganke) in na žalost le en resen poizkus stripa.
Sodelovale so šole: OŠ Blaž Arnič Luče, OŠ Ljubno, OŠ Fran Kocbek Gornji grad in njena podružnica Šmartno ob Dreti, OŠ Mozirje in njeni podružnici Nazarje in Rečica ob Savinji, OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki, OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, OŠ Anton Aškerc podružnica Pesje. In sicer učenci od tretjega do šestega razreda.
Povedati je treba, da smo ob ogledovanju likovnih izdelkov ter pri prebiranju pisnih prispevkov vedno znova presenečeni nad ustvarjalno domišljijo osnovnošolcev. Saj je namen natečaja spod-
7.	MAJA GAVES, 5.R. OŠ BLAŽ ARNIČ LUČE
8.	FRANCI KRIVEC, 5.R. OŠ BLAŽ ARNIČ LUČE
9.	Ptica, DARKO STROPNIK, 4.R. OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ
10.	Gozdna žival, DARINKA PIREČNIK, 4.R. OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ Velika nagrada - knjiga Narava in letni časi
1.	HELENA PRODNIK, 5.R. OŠ BLAŽ ARNIČ LUČE
2.	JAKOB MAKAROVIČ, 5.R. OŠ MOZIRJE
3.	PETER DEŠ MAN, 5.R. OŠ BLAŽ ARNIČ LUČE
Oceno pisnih prispevkov je poslal pisatelj Peter Rezman, ki se žal ni mogel udeležiti podelitve. Na-
grade so naslednje:
Mala nagrada - žepna knjiga iz zbirke Sprehodi po naravi
1.	VILA IN GAMSI, MOJCA ŠTOR-GEU, OŠ MOZIRJE PODRUŽNICA REČICA
2.	SREČANJE Z LISICO, ALEŠ MIKLAVC, 5.R.OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE
3.	GOZD, IZA NAPOTNIK, OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ
4.	ŠEL SEM PO JURČKE, MIHA ROČNIK, 5.R.OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
5.	LISIČINA PREVZETNOST, JERNEJ SEDUŠAK, 5.R.OŠ F. KOCBEKA GORNJI GRAD
6.	MOJE DREVO, POLONA KLADNIK, 4.R. OŠ BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI
7.	GOZD, GREGOR ROČNIK,
4.R.OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ
8.	LISIČKA, ANJA ZAMERNIK, 5.R. OŠ LJUBNO
9.	ZAJČEK, SUZANA DANOJEVIČ,
4.R. OŠ MOZIRJE PODRUŽNICA NAZARJE
10.	UGANKE, LILIJANA KOMAR,
4.R. OŠ MOZIRJE PODRUŽNICA REČICA
Velika nagrada - knjiga Narava in letni časi
1. Lubadarjeva žaga, STANKA
VELAM, OŠ	MOZIRJE	PO-
DRUŽNICA NAZARJE
2.	Mravljica, GAŠPER HOSTNIK, 3.
R.OŠ ANTON AŠKERC	PO-
DRUŽNICA PESJE
3.	Mesto v malem, MIHA PROSEN,
4.	R. OŠ MOZIRJE
Posebej je treba poudariti zasluge mentorjev, ki niso prejeli nagrad, je pa zanje nagrada že to, da se njihovi učenci izkažejo. Dobro se zavedamo, da je motiviranje in usmerjanje učencev je bistvenega pomena za uspešnost.
Drugi del prireditve je bil namenjen razstavi naravoslovne fotografije Jožeta Svetličiča, ki je svoje življenje posvetil odkrivanju skrivnosti narave, posebej še redkim vrstam živali. Njegovo delo in kako nastajajo tako zahtevne fotografije nam je predstavil Franc Rebeušek iz Zavoda za varstvo naravne dediščine iz Celja.
Predstavljeno je tudi raziskovalno delo skupine SKOVIK pri Savinjskem gozdarskem društvu, ki je posvečeno velikemu petelinu in sovam.
Lesene skulpture in gnezdilnice je poiskal in izdelal Anto Blaževič. Marija Sodja Kladnik foto: Ciril Sem
SLOVENSKA
LJUDSKA
STRANKA
podružnice občin.
(jornji C j rcitl,
rjCfubno, oCuče, Wozirje in 'YJazarje
Ob <2")nevu državnosti čestitamo
članom, in pripadnikom stranke ter vsem občanom 2yornfeSavinfske in 2adrečke doline . že /jo, da bi Ae A portoAom. Apominja li dn evov pred štirimi in petimi teti, bo Arno z odtočno A tjo j enotno At jo in za t tudi A brvjo e tie
pridobili Alolelja željeno
Z^a pošteno in Srečno Sitoveniio /
tastno drž
(ovenijo:
	tel.:
	832'306
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na 16. turistično prireditev
OD LIPE DO PRANGERJA,
ki bo od 24. junija do 2. julija 1995 na Rečici
Program prireditev: sobota 24. junija:
-	ob 20. uri v OŠ Rečica otvoritev razstave slikarskih del Anke Rakun in etnografske razstave “žehta”
-	ob 21. uri slovenski film Na svoji zemlji
v kulturnem programu bo sodeloval kvartet Mavrica
nedelja 25. junija:
-	ob 20. uri na trgu na Rečici proslava ob Dnevu državnosti
-	ob 21. uri slovenski film Ne joči, Peter
torek 27. junija:
-	ob 21. uri slovenski film Veselo gostüvanje
sreda 28. junija:
ob 21. uri slovenski film Pastirci
četrtek 29. junija:
-	ob 21. uri slovenski film Tistega lepega dne
(Filmi sodijo v opus slovenskega režiserja Franca Štiglica. Vsi filmi bodo predvajani v letnem kinu na Rečici ob Savinji, v primeru slabega vremena pa v Prosvetnem domu na Rečici ob Savinji)
petek 30. junija:
-	ob 16. uri na športnem igrišču na Rečici turnir v ženskem nogometu
-	ob 20. uri v OŠ Rečica otvoritev planinske in lovske razstave
-	ob 21. uri v OŠ Rečica koncert dua Korona
sobota 1. julija:
-	ob 9. uri na igrišču OŠ Rečica otroške igre
-	ob 9. uri na športnem igrišču odprt teniški turnir za moške posamično
-	ob 20. uri Pod trško lipo
-	Gorički Klantoši, folklorna skupina iz Zgornjih Petrovcev, pevka Stanka Kovačič z Daretom Atelškom)
-	priznanja za najboljše zgornjesavinjske želodce
-	ognjemet
za zabavo bodo skrbeli Veseli Zasavci
nedelja 2. julija:
-	ob 9.30 finale teniškega turnirja
-ob 15. uri na nogometnem igrišču nas Rečici šaljive igre med zaselki.
-	ob 18. uri veselica pri gostilni Dren
Rezultati 5. ocenjevanja zgornje-savinjskih želodcev:
Zlato
*	Jože Marolt, Brezje 17, Mozirje
*	Florjan Kaker, Florjan 19, Gornji Grad
Franc Privošnik, Dobrteša vas 38, Šempeter Srebro
*	Ivan Atelšek, Šmihel 3, Mozirje Anton Napotnik, Dol Suha 28,
Rečica ob Savinji Bron
*	Fanika Gnader, Brezje 38, Mozirje, Vera F“rek, Radmirje 21, Ljubno, Peter Resnik, Podvolovljek 18, Luče, Alojz Benda, Šentjanž 31, Rečica, Martin Mlinar, Šentjanž 64, Rečica
Franc Rak, Brezje 28, Mozirje, Peter Bastelj, Grušovlje 26, Rečica, Franc Kramer, Šmihel 19, Mozirje, Anton Selišnik, Rečica 81, Rečica, Jože Mlinar, Šentjanž 40, Rečica, Mirko Finkšt, Mozirje 9, Peter Koren, Kokarje 37, Nazarje
Priznanja
*	Anton Brinjovc, Brezje 14, Mozirje, Danica Benda, Radmirje 59, Ljubno, Zofka Šunet, Logarska dolina 26, Solčava, Martina Poličnik, Logarska dolina 26, Solčava, Rok Suhadolnik, Logarska dolina 25, Solčava, Franc Bri-novšek, Šmartno ob Dreti 73, Vinko Goltnik, Šmihel 13, Mozirje, Angela Mlinar, Šentjanž 40, Rečica, Darinka Bider, Dol Suha 3, Rečica, Ivan Rakun, Poljane 40, Rečica, Ivan Mlinar, Šentjanž 40, Rečica
Matija Završnik, Lenart 7, Gornji Grad, Martin Kumprej, Ter 63, Ljubno, Martin Tesovnik, Savina 30, Ljubno, Peter Kolenc, Rečica 78, Rečica, Tone Jeraj, Zgornje Pobrežje 13, Rečica, Rudi Krsnik, Spodnje Pobrežje 1, Rečica, Miran Jeraj, Zgornje Pobrežje 13, Rečica
(Nagrajenci, označeni z zvezdico, so tekmovali v kategoriji izdelkov, namenjenih za prodajo)
Nagrajena literarna dela:
1.	Jernej Gračner, 3.a Mozirje
2.	Matej Hriberšek, 7.a Mozirje
3.	Primož Zvir, Drago Slapnik, 6.č Mozirje,
Nagrajena likovna dela:
1.	Petra Žirovnik, 7.a Mozirje
2.	Anita Vratnik, 4. Rečica
3.	Sabina Zupančič, Gornji Grad
US
& KđAdAdMU
Š||S1
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ZA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO
VABITA
NA IZBIRNO TEKMOVANJE
ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 95
v soboto, 24. junija 1995
ob 16. uri pred gradom Vrbovec v Nazarjah.
PROGRAM:
-	nastop godcev z diatonično harmoniko
-	nastop harmonikarje kluba Zupan iz Mengša
-	razstava Zupanovih harmonik
-	Irena Vrčkovnik
-	ansambel Vesna
-	žrebanje glasovnic občinstva za Grajskega godca Vstop prost!
Glavni pokrovitelji prireditve:
Obetan (lazarje linji
* W ggy
Prireditev so tudi omogočili: Igea Nazarje, Papirna galanterija Renato Brunet, Radio Velenje, Naš čas, MGA Nazarje, Elkroj Mozirje, Smreka Gornji Grad, GG Nazarje, M-ZKZ Mozirje, Savinja Mozirje, Glin Pohištvo, Glin IPP, Glin Gostinstvo, Glin Žagarstvo, Glin Grif, Zgornje-savinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje, SIP Šempeter, Pivovarna Laško, Rudnik lignita Velenje, Jata Ljubljana, Toper Celje, Leskom Nazarje, GD Nazarje, ŠD Nazarje, PD Nazarje, Ribiška družina Mozirje, Kinološko društvo Mozirje, MVM Mozirje, Ro-totehnika Firšt Mozirje, Kovinska galanterija Cigale Nazarje, Elektromehanika Remic Lleri, Benda Sp. Rečica, Mehanizacija Ribežl, Galvanizacija Hren, Input Nazarje, Bunny Nazarje, Konjeniški turistični center Burger - Ranč Veniše, Mizarstvo Časi Nazarje, Mizarstvo Potočnik Rečica, Mizarstvo Kovač Ljubija, Mizarstvo Marovt Rečica, Mizarstvo Prepadnik Nazarje, Mizarstvo Fricelj Nazarje, Mizarstvo, žagarstvo in inženiring Mikek Bočna, Mizarstvo Selišnik Luče, Humani-les Marinka Hudoklin Nazarje, Mizarstvo in trgovina Volovšek Ljubno, Mizarstvo Brane Krznar Nova Štifta, Žaga Bela Jure Funtek Podvolovljek, Gamit Varpolje, Kalin Nazarje, Steklarstvo Benda Loke, Bider Rečica, Telekom Martin Dušič Nazarje, Elektro Vitanc Ljubno, Tori Gornji Grad, Weiss Rečica, Izletnik Celje PE Mozirje, Cvetličarstvo in vrtnarstvo Jelka Bider Nazarje, Vrtnarstvo Kranjc Nazarje, Trgovina Diana in splošno kleparstvo Filčič Nazarje, Davidov hram Prihova, Mesarija Bogner Prihova, Vulkanizacija Tkavc, Zlatarstvo Kvas Mozirje, Miš Maš Mozirje, Pekarna Hribernik Varpolje, Pekarna Rednak Luče, Pekarna Cevzar Gornji Grad, Turist biro Sonja Nazarje, TTS Supin Luče, Šport center Prodnik Juvanje, Squash Silva Žmavc Kokarje, Trgovina Pogo’s Nazarje, Tragal Nazarje, Trgovina Bohač, Rivon Niman Mozirje, Rimos Mozirje, Cekin Mozirje, Polžek Mozirje, Faraon Mozirje, Pavlin Mozirje, Boutique Kramer’s, Elektro trgovina Dolman Mozirje, Pega Mozirje, Pletiljstvo Slapnik Bočna, Gostišče Grad Vrbovec Nazarje, Bistro ERBO Nazarje, Gostišče Markelj Sp. Rečica, Gostilna Pevc Ljubno, Gostilna Atelšek Dol Suha, Gostilna Na klancu Ljubija, Gostilna - penzion Raduha Luče, Okrepčevalnica Pri Kmetiču Kokarje, Bistro Gams Mozirje, Pizzerija Turky Šmartno ob Dreti, Pizzerija Lesjak Sp. Rečica, Pizzerija 902 Gornji Grad, Gostilna Trobej Gornji Grad, Gostilna Pri Jošku Gornji Grad, Gostišče Veniše, Bistro Šport Varpolje, Izdelovanje cementnih izdelkov Polak Gorenje, Lift line Franjo Kadliček Nazarje, Brane Jazbec Gornji Grad, Avtoprevozništvo Marjan Miklavc Nazarje, Avto-prevozništvo Dušan Bastl Nazarje, Avtoprevozništvo Ivan Pečnik Nazarje, Avtoprevozništvo Brane Čretnik Bočna, Avtoprevozništvo Jože Fricelj Kokarje, Avtoprevozništvo BAG Božo Govek Šmartno ob Dreti, Avtoprevozništvo Ivan Kokovnik Lačja vas, Avtoprevozništvo Peter Koren Kokarje, Avtoprevozništvo Zakrajšek Lačja vas, Frizerski salon Metka Nazarje, Frizerski salon Mojca Mozirje, Vtis Sp. Rečica, PROAS Oto Žagar Žalec.
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE in ZKO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
VABILO
VABIMO VSE GODCE Z DIATONIČNO HARMONIKO IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN OKOLICE NA
IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO 95'
ki bo v soboto, 24. junija 1995 v popoldanskem času v NAZARJAH pred gradom VRBOVEC.
Prijave pošljite do 10.6.1994 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Hribernikova 1, 63330 MOZIRJE. Vrstni red nastopajočih bo določen glede na čas prijave (zadnji prijavljeni bo nastopil prvi). Podrobnejše informacije boste prejeli po prijavi! Pravilnik tekmovanja zajema štiri kategorije nastopajočih glede na starost godcev:
I. kategorija do 16. let, II. kategorija od 16. let do 45. let, III. kategorija od 45. let do 65. let, IV. kategorija od 65 let naprej -veterani. Vsak tekmovalec ima možnost nastopiti z dvema skladbama, ki imata različen ritem.
nnuEŽI IN POŠLJI
PRIJAVNICA ZA IZBIRNO TEKMOVANJE ZLATA HARMONIKA 95
1.	Priimek in ime godca .
2.	Datum rojstva________
3.	Naslov godca_________
4.	Telefon
5. Naslov skladb in avtor: prva_____
druga_
(skladbi sta v različnem ritmu)
U2 O r~>	U
P-5 P-t	V
Oh O	y c©>'
r/2 > ** t	' FE
' ^	#
	/C
1	/;. f
l, .	i * *
LIČNI
96 JAZZ STIVAL
letni vrl pop teatra ob 22. uri
21.6.	zdenka kovačiček & vanja lisak trio
22.6.	alenka godec & trio 23.6. venus 4
' 7
v. 1 I ^
24,6, ljubljana jazz selection
im
1čzTIS
^ visua.
v primeril dežja bodo prireditve v notranjih prostorih pop teatra

Naf_Naf
M
OBLIKOVANJE in FILMI:
GRAFIČNI STUDIO SIMONA VOVK
*9«a
fi7l
ZŠAM Zgornje Savinjske doline
V znamenju jubileja
Zveza šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doli-
ne praznuje letos 40-letnico in obstoja.
Pomemben jubilej bodo praznovali združeno z regijsko proslavo ob dnevu šoferjev 13. 7. 95 in sicer v Gornjem Gradu. Srečanja naj bi se po predvidevanjih udeležilo preko tristo uniformirancev, za to priložnost bo v avli tam-
organiziranega povezovanja
liske zveze in županov Zgornje Savinjske doline tudi državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika.
Tudi sicer v ZŠAM ne sedijo prekrižanih rok. Pred kratkim so se udeležili kongresa šoferjev in avtomehanikov Ev-
kajšnjega kulturnega doma na ogled razstava s šofersko tematiko. Ob tem velja omeniti okroglo mizo, na kateri bodo med drugim obravnavali cestno infrastrukturo v dolini, varnost v prometu, kulturo cestno prometnih udeležencev in še kaj. Za to priložnost nameravajo povabiti v Gornji Grad poleg najvišjih predstavnikov repub-
rope, ki je v organizaciji ZZŠAM Slovenije potekal na Bledu. Na kongresu so sodelovala združenja iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Švice, Francije in Nemčije, skupno preko osemsto uniformirancev. Zvezo naše doline je na Bledu zastopalo 35 uniformiranih in 15 ostalih članov.
Edi Mavrič
Naš odnos do okolja
Pričujoča fotografija dokazuje, kakšen je odnos posameznikov do okolja. Prinesel jo je Jože Prislan mlajši, ki stanuje ob Cesti na Rožnik 24 v Mozirju. Avtor fotografije trdi, da je avtomobilsko karoserijo v neposredni bližini njegovega doma odvrgel Tomaž E. iz Mozirja, ki je kljub opozorilu domačinov noče odstraniti oziroma odpeljati na ustrezno odlagališče. Odnos do okolja, ki je vreden (najmanj) graje.	KF
Potovanje s samim seboj
Piše: Mija Štorgel Sončni zahod nad džunglo
Močvirna reka lenobno vijuga in meji skromno vasico od skrivnostnih krikov džungle. Na robu bengalske nižine, kjer že čutim dih Indije, nemo opazujem enega izmed najlepših sončnih zatonov.
Lepo je zvečer posedeti in opazovati poslavljanje
Po sedmih utrudljivih urah vožnje z avtobusom iz Kat-manduja, je to pravi balzam za telo in dušo.
Park CH1TWAN obsega mejno področje med Nepalom in Indijo. V njem se svobodno gibljejo številne vrste divjih živali. Vsak obiskovalec najame vodiča, ki lahko kot obrambo vzame s seboj le bambusovo palico. Vse to mi ni nikakor jasno, še manj pa ko nama najin vodič pove srhljivo zgodbo o nosorogu in njegovem prijatelju. Pa
v vrtni utici tega kampa lepega dneva.
pade z drevesa. Srce mi kar preveč razbija, posebno še takrat, ko mi pod nogami poči suha vejica. Že vidimo v daljavi jelene, pobožam lahko tudi. slonovega mladiča, ko naenkrat v neznansko visokih drevesih nastane pravi direndaj. Opice se začnejo zabavati. Poka, lomijo se veje, vsake toliko časa pade kaj pred nas. Oh, groza!
Tako hodim že skoraj cel dan. In ko se naša pot že približuje reki in ko koncentracija že popušča, nam pred
tudi informacija, da vsako leto v tem parku živali pokončajo kar nekaj turistov, mi ne da miru. Vendar se oba kljub temu odločiva za ta izziv, čeprav kar z veliko mero strahu.
Zjutraj nama kuharji v kuhinji pripravijo popotnico (pečen riž in dva litra vode). Korajžno zakorakava skupaj z vodičem do reke k čolnu, ki nas prepelje na drugo stran. Od tu naprej pa je približno tako kot bi prišel v živalski vrt, le s to razliko, da živali ne živijo v kletkah, ampak se svobodno gibljejo. Stopam tako tiho, da slišim list, ki
nosom prečka pot nosorog. Mogočna žival, ki si je na tak način ne želim več srečati. Že začnemo iskati najbližje drevo, srce bije v glavi in ušesih. Vendar, ker te živali slabo vidijo, nas na srečo ne opazi in mirno odkravsa naprej. Pošteno si oddahnemo šele na tej drugi strani reke, obenem pa si čestitam za to pustolovščino. In ta večer je sončni zahod še lepši. Koliko lepih zahodov še čaka vse tiste, ki jim je želja videti in doživeti CHIT-WAN v njegovi skrivnosti in romantiki.
KONEC
LJUDJE IN DOGODKI
Avtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic
Kocjansko - pokrajina neodkritih zanimivosti
Sobotno jutro, pisali smo datum 3. junij, se je sramežljivo prebujalo v dan in oblaki so se leno pozibavali po spomladanskem nebu, ko so se pred gradom Vrbovec v Nazarjah začeli zbirati prvi potniki "avtobusa zvestobe". Iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline so prihajali, a vsi z enakim namenom - da se skupaj z uredništvom Savinjskih novic podajo na izlet na Kozjansko.
Tako imenovani akademski četrti se seveda nismo mogli odreči. Ob četrt čez sedem pa smo se le vkrcali v avtobus. Nasmejani obrazi, med katerimi so prevladovali tisti z gubicami življenjskih izkušenj, so razkrivali nestrpno pričakovanje. Kako tudi ne. Gre za prvo tovrstno akcijo v skoraj tridesetih letih obstoja našega časopisa.
Odhod! Po obvoznici mimo Mozirja, kjer se -nam pridruži še naš starosta Aleksander Videčnik, jo mahnemo proti Celju. Med prijetno vožnjo nam vodička Simona Bitenc opiše traso izleta, Aleksander Videčnik pa nam pove obilo zanimivosti o razvoju Kozjanskega in njegovih značilnostih. Skozi Celje se zapeljemo proti Šmarju pri Jelšah, kjer se ustavimo na jutranji kavici.
Postanek nam je dobro del. Okrepčamo se in nadaljujemo pot do Mestinja, tam pa zavijemo proti Sladki gori. To je naša prva prava postaja. Ogledamo si tamkajšnjo Marijino cerkev, ki so jo pozidali med leti 1744 in 1754, ko je bila posvečena. Sodi med naše najlepše baročne cerkve. Njen zidni plašč je v celoti vzvalovljen, trikrat konkavno valovi njena fasada. Na zunaj so najbolj značilni trije zvoniki in svetlobnice nad prezbiterijem. Ob cerkvi je župnišče, ki dopolnjuje podobo božjepot-nega središča. Notranjost cerkve ima bogato pozlačeno opremo in poslikavo. Ob glavnem so še štirje pozlačeni stranski oltarji, prižnica, orgelska omara in dve spovednici.
Cerkev si temeljito ogledamo, nato pa nas z domačim vinom pogosti še župnik,
prof. dr. Ivan Rojnik, ki je sicer doma iz Braslovč. Sledi še skupno fotografiranje pred cerkvijo.
Pot nadaljujemo skozi Mesti-
entu, ki se odlično sklada z neokrnjeno naravo, se dobro okrepčamo. Okusna hrana in kvalitetno domače vino nas spravita v še boljšo voljo.
za bolne menihe. Prostor lekarne smo si po ogledu cerkve z zanimanjem ogledali tudi mi.
Najbolj sladkosnedni udele-
Udeleženci izleta pred cerkvijo na Sladki gori
nje v Atomske toplice. Postanek tukaj je namenjen oddihu. Brez naglice si ogledamo tamkajšnje zdraviliške kapacitete, še posebej je zanimiva Atomska vas, ki s svojo urejenostjo vabi, da bi tam kar ostali. A se po krajšem sprehodu in počitku v senci hotelske stavbe, medtem je namreč živahno posijalo sonce, odpravimo v tri kilometre oddaljeno Olimje. Sedaj je ura že preko poldneva, zato je čas, da nekaj pojemo, saj prazna vreča ne stoji pokonci. Ustavimo se v gostišču, ki je znano pod imenom Domačija Amon in je opremljeno v stilu vinske kleti. Lastnik gostišča je podjetje Amon - prvo zasebno vinarsko podjetje v Sloveniji, ki proizvaja in polni kakovostna in vrhunska vina šmarsko-virštajnskega okoliša. V prijetnem ambi-
Sedaj	se	nam nikamor	ne
mudi.	A	naš,	resnici	na
ljubo	kar	natrpan	urnik,	nas
vabi naprej na ogled olimske cerkve in samostana.
Cerkev Marijinega vnebovzetja so v letih od 1665 do 1675 k ob stoječemu grajskemu poslopju dozidali menihi pavlinci, ki so prišli iz Lepoglave. Prej je na tem mestu namreč že stalo poslopje,	ki	ga je	leta 1550
zgradil fevdalec Hans Tatten-bach. Sicer pa naj bi prvi manjši grad na tem mestu stal že leta 1015. Leta 1766 je bila dozidana sedanja Frančiškova kapela, Olimje pa je znano tudi po tem, da je bila tukaj najstarejša lekarna na Slovenskem, ki je istočasno tudi med najstarejšimi v Evropi. Kajti že najstarejša pravila pavlincev so zapovedovala, da mora imeti vsak samostan bolniško sobo
ženci izleta so si potem lahko kupili pravo Olimsko čokolado, ki jo izdeluje podjetje Syncerus. Nato smo si ogledali še domačijo Ježov-nik, kjer se uvarjajo z vzrejo jelenov in muflonov, gojijo pa tudi šampinjone in jih v maloprodaji nudijo bodisi sveže bodisi konzervirane.
Čas je mineval kot za stavo. Ob petih popoldne smo se po isti poti odpravili proti domu. Pred prihodom v Nazarje smo se ustavili še ob Braslovškem jezeru. Kozarček ali dva za okrepčilo, kramljanje o prijetno preživetem dnevu in še enkrat fotografiranje za spomin. Nato pa čisto zares nazaj v Nazarje in nasmejanih lic proti domu.
Franci Kotnik, foto: Ciril Sem
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Piše: Aleksander Videčnik
V eni izmed prejšnjih številk smo opisali doživljaj dveh sester s Home, ki sta v domači podstrešni sobi preživeli hud strah. Pripovedovalka nam je povedala, da je podobno doživel tudi čevljar, ki je bil na kmetiji v štiri.
Na naše pisanje se je oglasila hčerka omenjenega čevljarja, ki je povedala, kako je oče opisal doživetje v hiši na Homcah. Baje je to bilo kmalu po drugi svetovni vojni, ko je gospodar naročil k hiši .čevljarja, tedaj je to bilo še običajno, da je rokodelec šel v štiro. Gospodinja mu je rekla, da bo spal v podstrešni sobi. Nekako ob 10. uri zvečer je legel k počitku. Toda, komaj je bil v postelji, se je ta pričela močno tresti. Bil je prepričan, da ga nekdo straši. Ko je prižgal luč, ni opazil ničesar, vse je bilo mirno. Toda stekla v oknu so se stresla, kot bi bil zunaj hud veter, pa ga ni bilo. Čevljar je sklenil, da v tej sobi ne bo več spal, kajti bil je prepričan, da tam straši. Ko je to pripovedoval gospodinji, je ta potrdila, da že dolgo vedo, kako nemirna je soba na podstrešju.
Prihodnje večere je kljub pozni uri odhajal domov, da se je tam dodobra naspal.
Kače v hiši
Nekoč so ljudje živeli veliko bolj naravno in z naravo, kot to počno danes. Živali, ki so jih obdajale, so v glavnem prenašali, če niso delale škode na pridelku ali ljudem. Ponekod so celo smatrali, da pomeni kača v hiši srečo. To je očitno pripisati Slovanom na sploh. Seveda je veliko legend in pripovedi še živih med našimi ljudmi, ki kače opisujejo kot del dogajanja v domačiji. Jasno, da so ločili med strupenimi in nestrupenimi kačami. Verjetno si strupenih niso želeli v bližini.
Stari Lovro, ki je bil nekoč oskrbnik na Mozirski koči, je zatrjeval, da kač ne smemo ubijati, ker se rade maščujejo. V to je trdno verjel in ob vsaki priliki to svoje verovanje oznanjal.
Ob potoku Ljubija je bila še po drugi svetovni vojni hiša, kjer so predelovali tkanine domače izdelave. Tedaj so na kmetijah še predli in tkali razne tkanine, te so služile za oblačila ali perilo oziroma rjuhe, prte, brisače itd... Tovrstna obrt je morala biti vedno ob vodi, ta, o kateri govorimo, je bila ob Ljubiji. Tiste čase še niso odvzemali velike količine vode za velenjski vodovod in zato so ljudje vzdolž potoka dobro izkoriščali vodno silo.
Tam pa, kjer so stale mange, vauhe in podobno, so bile potrebe po tekoči vodi izredno velike. Pri tem delu so ostajali delci volne, lanu in morda tudi bombaža. Bližina vode in vse navedeno, pa so po vsej verjetnosti imele rade razne kače. Ljudje so se navadili živeti z njimi. Nič posebnega, če je na policah v hiši ležala kača, če je bila v toplem pekaču štedilnika, če se je prikradla v neposredno bližino človeka in ob njem počivala... Vse to so v tej hiši mirno prenašali.
Bali so se le, če bi kača kateremu od otrok ali sploh človeku zlezla v usta oziroma v telo. Ta bojazen je bila menda običajna, saj je v zapisih starih zdravilcev povsod napisano, kaj je storiti tedaj, če kača zleze v človeka. Priporočali so posebne snovi, ki so baje pregnale nadležnice iz telesa.
Ponekod so ljudje ob gožih ali belouškah mirno trdili, da tam, kjer so te kače, ni strupenih. Če je to res, ali pa gre le za verovanje, je treba povprašati strokovnjake. Toda izkušnje ljudi, naših prednikov, nas učijo marsikaj čemur smemo reči "ljudska modrost"...
Modrasovo olje
Furmani so zelo cenili modra-
in
sovo olje, uporabljali so ga pri konjih kot nekakšno poživilo. V Mozirju je živel pravi strokovnjak za lov modrasov. Tudi sam je marsikdaj vozil s konji. K njemu so prihajali od blizu in daleč naročat modrasovo olje. Baje je vedel domala za vsa nahajališča ter nevarnih kač. Veliko jih je prodajal tudi za pridelavo seruma. Tonček, kot mu je bilo ime, se kač sploh ni bal, spretno je znal loviti, pa je tako še kaj prislužil, za priboljšek.
Naše vabilo k sodelovanju le ni bilo odveč. Zvesta bralka Angela Jezernik iz Solčave nam je pisala. Napisala je dve zgodbi, ki ju z veseljem objavljamo.
Njen mož je bil rojen leta 1902 in ji je pripovedoval o stari vraži o fantu in vragu iz okolice Luč. Baje se je vse to, o čemer bo govorila pripoved, dogajalo na kmetiji na Pro-šovem. Tam je služila dekla, mlada in zelo lepa, pa je zato marsikateri fant rad za njo pogledal. Tako se je pač fant z ugledne kmetije navdušil nad dekletom. Redno je ob večerih njegova pot vodila na Proševo. Kmalu je opazil, da ga zasleduje nekdo, ki je vsakič prihajal bližje njemu in končno hodil vštric z njim. Fanta ne bi to nič motilo, če ne bi opazil krempljev na nogah sopotnika. Nosil je sicer coklje, toda dobro se je videlo, da ima kremplje namesto nohtov. Da je bil sam vrag, je fantu bilo jasno, toda kaj je ta hotel, pa ne. Na glavi je nosil velik zelen klobuk, sicer pa ni bil vpadljiv. Ljudje so rekli, da je še sam vrag bil nevoščljiv ob tako lepem dekletu. Ko sta nekoč prišla k hiši, kjer je dekla služila, so tam veselo rajali. Vrag je zvabil fanta k plesu. Toda plesa ni bilo konec, tudi ob svitu ne. Fant že ni zmogel napora in vražjega vrtenja, toda hitri plesalec ga je držal v objemu tako trdno, da ni bilo misliti na pobeg. Med plesom pa je vrag veselo pel "putiha moja
še dolgo ne poje, ljubica moja pa sama leži". Ljudje so kmalu uvideli, da ne gre za navadnega plesalca in so se v strahu umikali. Fant pa je po plesu hitro hiral in tudi kmalu umrl. Med ljudmi pa je obveljalo, da je vrag fanta s plesom uničil...
Coprnice pri Mozirju
Stari ljudje so pogosto pripovedovali o coprnicah. Eni dobro, drugi spet slabo. Baje niso bile vse hudobne, pa tudi ne dobre. Blizu Mozirja je neka votlina, ki ji pravijo Marmelica. Pod skalo v jami izvira odlična in zelo hladna voda. Posebno med poletnim delom na polju so radi vodo zajemali. Tudi otroci so veliko hodili v jamo po vodo. Ko so hodili iz šole, so se tam redno ustavljali in ogledovali zanimivo okolje.
Po vodo pa so prihajale tudi coprnice, ki so se tam v bližini sestajale. Rade so tudi zahajald h kmetom v tej okolici. Ljudje so se jih nekako navadili, toda vedeli so, da jih ne smejo razjeziti, saj bi potem koga začarale in ta ne bi imel več sreče v življenju. Baje so gospodinje zvečer puščale na mizi v črni kuhinji skledo kislega mleka, ki so ga ponoči coprnice pojedle. Toda, bile so zelo redoljubne, saj so za seboj vse skrbno pospravile. Ja, celo pomile so posodo! Voda iz studenca Marmelica še danes privablja ljudi, saj je hladna studenčnica, poleg tega pa je okolje zelo lepo, narava pa nedotaknjena, piše bralka iz Solčave.
Torej, kdor si zaželi miru, naj gre tja.
Sedaj pa še nekaj besed bralcem! V Dolini je mnogo raznih pripovedi, legend in zgodb o nastanku raznih kapel, cerkva, znamenj in podobno. Pomagajte nam jih izbrskati, da ne bodo za vedno pozabi jene. Tudi to je naše narodno izročilo, ki ga velja ohraniti. Če Vam ni do pisanja, pa sporočite ali telefonirajte in pisec te rubrike Vas bo rad obiskal. Kar korajžno, gre za dobro stvar.
Ü
Legende o gradovih
Grad v Kalu
Izkopanine na kalskem gradu so prišle na dan, ko so pred več desetletji Markševi v Trnavčah gradili novo gospodarsko poslopje. V okolici so ljudje radi za gradnjo uporabljali kamen z ruševin nekdanjega gradu. In res so Markševi pri pripravi kamenja naleteli na zanimive predmete:	dve sulici,
kavelj s tremi roglji, lemež za drevo in četverooglat majhen zvonček za klicanje ljudi. V času, ko so zgodbo pisali, je bil pri Markševih zvonec še ohranjen, baje so ga pritrdili na hišno uro, da je njeno kladivce udarilo nanj.
Se po drugi svetovni vojni so domačini nabirali na ruševinah kamenje za gradnje. Pri tem so naleteli na klet, vendar je bila prazna, le nekaj starih žlic so baje našli.
Hlevi in ribniki. Baje so stali graščinski hlevi tik ob obzidju, ostanki so bili v času pred drugo svetovno vojno še vidni. Grajski ribnik pa je bil mnogo nižje, v samih Trnavčah. Tam je travnik, ki mu še pravijo “jezera". Na najnižjem mestu je še močno močvirnat, kjer naj bi po ljudskem izročilu potonilo "že marsikatero živinče". Večino so jih potem z drogovi reševali. Močvirje se z leti suši in je vse manjše.
Pravijo, da sta dva moška nekoč 8 sežnjev dolg drog potiskala v močvirje in globoko naletela na trdo dno.
Grajski vodnjak je bil zelo imeniten. Pravijo, da so vedro za vodo spuščali vanj na zlati verigi. Tudi samo vreteno je bilo zelo lepo izdelano in dragoceno. Da je bil grad z obzidjem vred skrbno izdelan, je sklepati iz rezanega kamna, ki so ga ljudje našli v večjih količinah med ostanki grajskega zidu.
Propad kalskega gradu
pripisujejo izročila času, ko so tod ropali in uničevali Turki. Baje so Turki zavzeli radegund-ski grad v času, ko graščaka ni bilo doma, bil je na vojski. Grajska gospa z otroki je bila prepričana v varnost gradu in utrdb in je dražila Turke z lisičjim repom z najvišjega okna. To se ji je hitro maščevalo, kajti Turki so takoj namerili največji top na grad in ga razrušili. Ljudi in bogastvo so pokopale ruševine.
Šmihelska župnijska kronika (2)
V letu 1884 je župnik Ivan Ramor obsežno opisal Florjana Vodovnika, radegundskega rojaka in pesnika. Takole je zapisal: “Meseca februarja je v Gradcu preminil tukajšnji rojak gospod Karol Siegenfeld, ce-sarsko-kraljevi stotnik v pokoju. Bil je sin ubogih oferjev in po svojih starših se je pisal Florjan Vodovnik. Leta 1848 je kakor jurist k vojakom pristopil pod zgoraj omenjenim imenom, ker je predvidel, da pod svojim pravim imenom ne bo mogel avanzirati. Pozneje se mu je ta spremenitev tudi od cesarsko-kraljeve namestinje dovolila. Bil je vseskozi pošten mož; ni se sramoval svojih priprostih starišev, obiskal je nekajkrat svojo že 80 let staro mater in jo in sestro podpiral z mesečnimi 5 gld. Zložil je tudi zvezek pesmi "Aus der Heimat" v katerih kraj, ljudstvo, stariše in svoje življenje opisuje, pa prav mično. Eden zvezek se shranjuje v arhivu." Naj ta zanimiv vpis v kroniko še nekoliko dopolnimo in pojasnimo. Vodovnik se je rodil na Kebrovi oferiji v zelo skronmih razmerah. Ker je bil v šoli v Mozirju zelo bister, so mu pomagali pri nadaljnjem šolanju. Po gimnaziji v Celju je odšel v Gradec, tam pa ga je kot študenta navdušil revolucionaren čas v letu 1848. Kot mlad, napredno misleči
razum nik se je vpisal med vojake in se bojeval na italijanskem bojišču. Tam je dosegel naziv častnika in je potem svojo vojaško pot nadaljeval. Živel je v glavnem v Gradcu, tam pisal in svoje pesmi priobčeval v raznih glasilih, žal le v nemških. Večino pesmi je namreč napisal v nemščini, čeprav v njih nazorno in prijazno opisuje svoje domače kraje in spomine na svojo mladost. Zbirka pesmi, o kateri piše župnik Ramor, je izšla v nemščini pod naslovom Iz domovine. Veliko njegovih pesmi je v slovenščino prevedel Žiga Laykauf, mozirski pesnik in publicist. Leta 1897 je profesor na mariborski gimnaziji, dr. Anton Medved, pripravil izdajo knjige pod naslovom Pesmi stotnika Karla Vodovnika - Siegenfelda. Knjiga je izšla v Celju in jo je tiskala slovenska tiskarna Draga Hribarja. Izid pa je omogočila Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju. V njej je 38 Vodovnikovih pesmi, izključno posvečenih mladostnim spominom na domači kraj in krajino ob Savinji. Marsikdo bo pomislil, kako so mogli tako ubogi starši šolati mladega Florjana. Oče je poskrbel, da je fant hodil na mozirsko šolo, kjer so ga kmalu odkrili kot izredno nadarjenega in ga
vedno vpisovali v zlato knjigo odličnih učencev. Učitelj Anton Lajnšič in kaplan Jurij Regula sta potem poskrbela za mladega gimnazijca in študenta, dokler ni odšel k vojakom. Svojih dobrotnikov se pesnik vedno znova spominja v svojih pesmih in poudarja, da bi brez njune pomoči ostal pastir, tam v hribih pod Goltmi. Če torej primerjamo zapis šmihelskega župnika z življenjepisom Vodovnika, smemo trditi, da je moral župnik pesnika osebno poznati. Posebno, ko piše o njegovi skrbi za mater in sestro. Znano je tudi, da je ob prvem obisku nadvojvode Janeza Habsburškega v Dolini, častnik Vodovnik bil v spremstvu uglednega gosta. Ko so bili v Mozirju, je zaprosil nadvojvodo, če sme poslati po svojo mater h Kebru. Res so jo pripeljali v gostilno, kjer se je imenitna družba zadrževala. Korist je opisal veliko veselje Vodovnika, ko je sam nadvojvoda pozdravil skromno ženičko s Kebrove domačije. Če se le malo vživimo v tedanji čas, potem kaj hitro spoznamo, kako zelo prav je imel pisec šmihelske kronike, ko je opisal Vodovnika kot izrednega človeka in velikega ljubitelja svoje ožje domovine.
Slika iz Logarske doline. Posneta je bila pred drugo svetovno vojno. V ozadju je videti hotel sester Logar. Leta 1944 je bil požgan in po koncu vojne spet obnovljen. Fotografijo nam je poslala Marija Stakne iz Robanovega kota, ki je opisala osebe na sliki. Na njej so sestre Logar, manjka pa Mica. Z desne: (stojijo) stara mama, mama in Lenčka. V travi pa sedijo Liza, Neža in Milka.
NASVETI
Zdravniški
nasveti
Vprašanje:
Imam 5 let starega sina. Prejšnji teden je dobil visoko vročino in je zatekel v levo stran vratu. Po dveh dneh je vročina padla, oteklina pa je izginila. Bila sva v dežurni ambulanti, kjer nama je zdravnica rekla, da je verjetno mumps, in da ga naj nesem pokazat drug dan še k svoji zdravnici. Tudi ta ni bila sigurna, če je mumps.
Zanima me, kaj vi mislite. Ali je bil mumps ali ne? Ali lahko zboli za mumpsom, če je bil redno cepljen? Kako se mumps zdravi? Ali lahko pušča kakšne posledice?
Zakaj je sploh potrebno otroke cepiti, če potem tako ali tako zbolijo?
K. K.
Odgovor:
Začniva pri koncu vašega pisma. Danes zboleva za resnimi otroškimi nalezljivimi boleznimi le malo otrok. Cepljenje je zelo zmanjšalo smrtnost zaradi nalezljivih bolezni v otroštvu. Zdaj pogosteje srečujemo težke nalezljive bolezeni pri odraslih, kot pri otrocih.
Pravzaprav se niti ne spomnim, kdaj sem nazadnje slišala, da je umrl kakšen otrok zaradi nalezljive bolezni. Vaši starši in stari starši pa vam bodo sigurno vedeli našteti mnoge družine, kjer so izgubili otroke zaradi davice, otroške paralize, oslovskega kašlja itd.
Vidite; zato je cepljenje potrebno. Če ne bi cepili, bi se številne otroške bolezni, ki imajo včasih zelo težke komplikacije in sorazmerno visoko smrtnost, ponovno razširile. In ker zanje nimamo učinkovitih zdravil, bi bile posledice prav tako smrtonosne, kot nekoč. Nekateri starši se včasih kar težko odločijo in s cepljenjem odlašajo. Pri nas so takšni starši k sreči redki. Dovolj so zdravstveno prosvetljeni, da vedo, da je otrok, ki ni bil cepljen, prvi v nevarnosti, da zboli za nalezljivo boleznijo.
Oklevanje v zvezi s cepljenjem ni na mestu. Seveda pa je cepljenje tudi predpisano z Zakononom o nalezljivih boleznih.
V današnjem času je cepljenje najbolj zanesljiv način preprečevanja zbolevanja. Mogoče bo čež 100 let drugače. Bomo videli. Do takrat pa je najbolje, da se držimo veljavnih navodil za preprečevanje nalezljivih bolezni, saj le-ta temeljijo na spoznanjih znanosti...
No, zdaj pa še nekaj o mumpsu, da ne bo prej rubrika polna.
Mumps je otroška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus, prenaša jo pa človek s kapljično infekcijo ali z neposrednim stikom sluznice nosu in ust. Čas od okužbe do zbolenja	je 12 do 28	dni,
bolnik je kužen 6 dni pred in 9 dni po izbruhu bolezni. Otrok, ki ima mumps,	se
slabo počuti, boli ga glava, dobi vročino, ima suha usta. Navadno ima otečeno eno obušesno	slinavko, vnetje	se
pogosto	prenese tudi	na
drugo.
Pri dečkih je pogost znak bolezni vnetje mod, posledica le-tega je lahko kasnejša neplodnost. Pri deklicah pride lahko do vnetja dojk ali jajčnikov. Ostale komplikacije so še: vnetje trebušne slinavke, možganskih ovojnic in možga-novine, ohromelosti ali vnetja posameznih živcev, okvare sluha, spremembe na sklepih, motnje v delovanju ledvic, okužbe dihal, lahko tudi vnetja srčne mišice. Komplikacije mumpsa lahko puščajo trajne posledice.
Določenega zdravila za mumps ni. Antibiotiki so brez učinka. Dajemo jih le, kadar se mumpsu pridruži še kakšna druga bakterijska infekcija. Otrokom dajemo zdravila proti vročini (navadno Panadon), pri bruhanju nadomeščamo tekočino. Če se bruhanje ne umiri hitro, so potrebne tudi infuzije, zato mora otrok, ki veliko bruha in kaže znake izsušenosti, v bolnišnico.
Prvič cepimo otroke proti mumpsu hkrati s cepivom proti ošpicam in rdečkam med dvanajstim in osemnajstim mesecem starosti. Ponovno jih cepimo z enakim cepivom v sedmem letu starosti.
Danes je mumps zelo redka bolezen. Nekoliko večja nevarnost za okužbo je v prvem letu starosti, ko otrok še ni bil cepljen. Takrat pa stiki z drugimi otroci niso tako tesni in pogosti, da bi se lahko bolezen prenesla. Verjetnost, da bi otrok zbolel vkljub cepljenju, je bolj teoretična, je
pa-
Če je imel vaš otrok mumps ali ne, vam ne vem povedati, saj ga med boleznijo nisem videla, vi pa bolezenske zna-
ke zelo skopo opisujete. Dvomim tudi, da sem pametnejša od zdravnic, ki sta vašega otroka že videli. Otrokova zdravnica bi vam vedela sigurno povedati več, če bi jo prosili za pojasnilo, saj je verjetno dečka zelo natančno pregledala in ga poslala tudi v laboratorij.
Vnetja obušesne slinavke ne povzroča le virus mumpsa. Lahko ga povzročajo tudi druge bolezenske klice. Včasih je vnetje slinavke tudi zastojno, če se v žlezi naredi kamenček, ki ovira iztok sline. No, karkoli je že bilo, bolezen je vaš otrok srečno prebolel, to je pa najvažnejše, a ne?
dr.Maja Natek, spec.spl.med.
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
RAZPIS ZA OCENJEVANJE UREJENOSTI KMETIJ
Kmetijska svetovalna služba pri Zavodu za živinorejo in veterinarstvo Celje je že pred leti pristopila k ocenjevanju urejenosti kmetij. V enoti Mozirje smo se za omenjeno ocenjevanje odločili letos. Kmečki glas si že vrsto let prizadeva za urejenost slovenskega podeželja, v njegovi akciji "Živimo s podeželjem" je marsikatera kmetija iz Zgornje Savinjske doline že dobila priznanje.
Vsaka kmetija se trudi in po svojih močeh in zmožnostih ureja svojo okolico. Pri tem ocenjevanju se skuša oceniti, kako stavbe kmetije ustrezajo arhitekturni značilnosti pokrajine, pospravljenost in urejenost dvorišča, seveda pa k urejenosti domačije veliko prispeva tudi bujno cvetje (balkonske in okenske cvetice, okrasno grmičevje, urejena trata...). Vabimo vas, da se prijavite za našo akcijo ocenjevanja kmetij. V začetku avgusta vas bo obiskala komisija, ki si bo ogledala vašo domačijo in vam na vašo željo tudi svetovala. Na podlagi ocenjevanja bomo izbrali najlepše urejene kmetije in kmetije, ki so vzorno urejene.
Prijave sprejema Kmetijska svetovalna služba do 23. junija 1995 (Mozirje tel: 832-251, Ljubno 841-003).
Vljudno vas vabimo k razpisu!
TESTIRANJE ŠKROPILNIC
Vse imetnike traktorskih škropilnic ponovno obveščamo, da so v skladu z Zakonom o varstvu rastlin dolžni v letošnjem letu testirati škropilnice. Po prvem obveščanju smo dobili le tri prijave in nismo organizirali testiranja. Pooblastilo za testiranje škropilnic ima srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje, enota Šentjur. V kolikor zberemo 15 prijavljenih naprav, bo testiranje v kraju, kjer bo največ prijavljenih škropilnic, sicer pa bo potrebno škropilnice voziti v Šentjur. Ob testiranju bodo prisotni tudi serviserji, tako, da bo možno sprotno odpravljanje napak. Brezhibne škropilnice dobijo nalepko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o brezhibnem delovanju, ki veljajo tri leta, če škropite svoje njive, če pa delate usluge drugim kmetom, je potrebno testiranje opravljati vsako leto. Obveščeni smo bili, da bo kmetijska inšpekcija preverjala, če so škropilnice testirane.
Testiranje ene škropilnice stane na šoli v Šentjurju 3.300 SIT, na terenu pa 5.447 SIT (rezervni deli se plačajo posebej). Prošnje za sofinanciranje testiranja smo oddali na občine, vendar proračuni občin še niso sprejeti in ne vemo, če bodo za ta namen sredstva odobrena.
Prijave za testiranje bomo zbirali do 23. junija 1995.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
NASVETI
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Predstavitev
izdelave
gozdnogojitvenega načrta
V februarski številki Savinjskih novic so bile predstavljene osnove gozdnogojitvenega načrtovanja. V današnji številki pa vam bom na kratko predstavil, kako to delo poteka v praksi.
Najprej obiščem lastnika gozda in ga seznanim z namenom mojega prihoda. Od njega želim dobiti čimveč informacij o gozdu. Predvsem me zanima dosedanji način ravnanja z gozdom in kakšna so njegova pričakovanja danes in v prihodnje. Vedeti moram, koliko želi sekati, ali je pripravljen intenzivno opravljati potrebna negovalna dela, ali želi vzgajati posebno kvalitetne sestoje in posamična zelo kvalitetna drevesa (javor, jesen, češnja, hrast). Po pogovoru in zbranih informacijah sledi terenski ogled gozda. Če ima lastnik čas, se mi pridruži, drugače pa to delo opravim sam. Terenski ogled gozda in načrtovanje poteka takole:
- Ker je gozd ponavadi zelo raznolik, različnih starosti, sestave drevesnih vrst in z razgibano sestojno zgradbo, izločim take dele gozda (nad 10 a) v posebne enote, ki jih imenujemo negovalne enote. Negovalne enote izrišem na terensko karto, opišem, postavim gojitveni cilj, predvidim možni posek in nujna gojitvena dela. Na karto vrišem tudi vse ceste, obstoječe vlake, in predvidene vlake.
Ker gozd nima le lesnoproiz-vodnega pomena, ampak opravlja vrsto ekoloških in socioloških funkcij, ocenim tudi njegovo vlogo v krajini. Morda ščiti izvire pitne vode, zadržuje zemeljske plazove in usede ali nudi zaščito in zatočišče redkim in ogroženim živalskim vrstam.
Ko o gozdu tako razmislim, dobim njegovo celovito po-
dobo. S pripravljenim načrtom in opravljenim terenskim ogledom se oglasim pri lastniku, da se o vsebini načrta dokončno dogovoriva. Na vsak način poskušam upoštevati čimveč njegovih želja, obenem pa tudi sam želim, da upošteva moje strokovne usmeritve in se čimbolj seznani tudi z obveznostmi, ki jzhaja iz načrta. Najin končni dogovor o potrebnih gojitvenih delih in velikostjo možnega poseka spremlja odločbo v upravnem postopku.
Takšen postopek izdelave gozdnogojitvenega načrta pride v poštev predvsem pri tistih lastnikih, ki imajo večje površine gozda. V razdrobljeni gozdni posesti ponavadi načrtujem sam in ob izbiri dreves za možen posek (odkazilo) seznanim lastnika o tistem delu načrta, ki je vezan na njegovo posest.
Z novim Zakonom o gozdovih je izdelava gozdnogojitvenih načrtov postala obveznost. Načrti se bodo izdelali za vse gozdove ne glede na lastništvo. Vsi načrti morajo biti izdelani do leta
1997.	V povprečju bom moral načrtovati približno 500 ha letno. Ker gre za zelo obsežno delo, bo pomoč gozdnega posestnika z izkušnjami ter informacijami o svojem gozdu zelo dobrodošla.
Moje dosedanje izkušnje pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov so dobre. Rečem lahko, da lastniki gozdov z zanimanjem in razumevanjem sodelujejo pri izdelavi načrta. Moje želje in verjetno želje vseh gozdarjev so, da bi si pridobili zaupanje gozdnih posestnikov in da bi bili rezultati našega skupnega dela še lepši in bogatejši gozdovi v okras Zgornje Savinjske doline.
Daniel Fale
Razstava o varstvu >	narave
V nenavadnem ambientu podstrešja velenjskega gradu, kjer se prelivajo duhovi preteklosti z vonjem svežega sena, so v petek, 2. junija odprli razstavo o varstvu narave na Slovenskem.
Organizirala in pripravila sta jo Prirodoslovni muzej Slovenije in Premogovnik Velenje.
Varstvo narave in ohranjanje njenih vrednot je eden temeljnih ciljev današnjega človeka. Razstava nas popelje skozi zgodovino varstva narave in predstavi varovana območja narave ter redke rastlinske in živalske vrste, ki tam živijo. Pomemben dokument o varstvu narave v Sloveniji je Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki jo je Muzejsko društvo Slovenije pripravilo že daljnega leta 1920. Še danes, po 75-tih letih vzdrži v vseh točkah in jo lahko uporabljamo kot izhodišče pripravljanja strateškega okvira za usmeritev varstva narave. Skrbi pa nas to, kako malo predlogov iz Spomenice je bilo uresničenih.
Šaleška dolina je znana po hudem onesnaževanju in de-
gradaciji okolja in nekaj časa je vladalo prepričanje, da se da to preprečiti le s prenehanjem teh dejavnosti. Danes pa, kot je povedal na otvoritvi velenjski župan Srečko Meh, se zavedajo, da je možno z gradnjo čistilnih naprav onesnaževanje precej omejiti. Še več, sredi najbolj prizadetega okolja, na območju ugrezanja, so osnovali naravni park Škalske ugreznine, ki ga je predstavil Ciril Grebenšek. Na tem območju, ki ga je zalila voda, so nastali ugodni življen-ski prostori za veliko živalskih vrst, ki so jih dopolnili z izkopom mlak in postavitvijo različnih vrst gnezdilnic. Škalske ugreznine so eden prvih uspešnih projektov renaturacije -ponovne oživitve degradirane krajine v Sloveniji.
Vse ljubitelje narave vabim na ogled! Razstava bo odprta do 23. junija.
Zeleni Franček
MLADI DOPISNIKI
V
šoli
Zjutraj se zbudimo in veselo v šolo odhitirpo.
V šoli se smejimo, skačemo, lovimo.
Pripravimo se na pouk, mirno že stojimo, da si dobro jutro zaželimo.
V razred stopi mlada dama, ki je malo še zaspana.
Pri pouku se učimo, da si znanje pridobimo.
Ko je delo naše dokončano, vsi veselo domov odcapljamo.
Lana, Verica, Anja in Petra
3.	razred, OŠ Rečica ob Savinji
Frajerska
mamica
Tja od jutra do večera, mamica le dela, dela.
Od pomivanja posode, pa vse tja do nove mode. Moja mama "kul" je tip, ko uporablja čistilo Vip.
Za predjed je dvojna čokolada,
glavna jed pa mesna je rolada.
Da je miza bolj bogata, na vrsto pride še solata. Ker pa trebuh hoče mir, je na krožniku ocvrt krompir.
Za sladico sladoled, in še slastni turški med. Moja mama zelo je fina, še posebej, ko mi poje:
N an a ni n a ...
Jerica Atelšek
3.	razred OŠ Rečica ob Savinji
MLADI BOBENCEK
ZI'VWO!
KAko se iMAŠ? V zAdNji ŠTEvilki SAviNjskih Novic Nisi iMEl(A) doSli dsU Z bRANj'EM bobENČkA, SAj smo qA "siloM pRilikE11 maIo skRAjŠAli. Danes
Vroče poIeiJe iN kosi obUčil
Danis o«v$ imam *waf spoMNiri še «f l
m dlbtU boMllAŽVA ikvMNV, ji /I It) |'RI
oblAClU J k'MSN |!
NARAV S S
PA CjREMO dAljE. Še TE boM poizkuŠAU ZApOsliTi S TElovAdbo kljub TEMU, dA iMAM ZATE EN RECEpT. Ker SE ČAS pOČiTNic VENdARlE NElzbEŽNO pRibliŽujE, TO pOMENi, dA bo polETj'E, dA bo VROČiNA, kopANjE iN pREdvSEM bo ful fAjlS. PRAV ZATO boMO ZOPET maIo pokulovli V ModNE ZApOVEdi VROCEQA polET' NEqA ČASA. Pa ŠE, dA NE pOZAbiM, ENO "zoprno" VPRAŠANJE, lovko qRE V Šoli? SAj Mi Ni pOTREbNO piSATi, AMpAk ŽEliM Ti naj, NAj uspsh iN poTRudi se! Vsem osMiM - zAkljuČNiM RAZREdoM ŽEliM lEpO slovo od OSNOVNE ŠoIe iN VEliko zAbAVE v zAdNjib dNEh poukA. Imejte se FAjrg!
So Ti VŠEČ piSANE SoIaTE V DAiRy OuENN'U iN McDonaW'S'U?
NElovj podobNEqA si Ukk© jOTPSAviš Tudi sam doMA. NAj Ti TEkNEl
PREIZKUŠENJ DOBRO
PisANA zeIc^^na soIata
Za 4 OSEbE pOTREbujEŠ:
' 1 koNZERVO qRAbA ' 1 koNZERVO koRUZNib ' 4 pARAdiŽNikE ' 100 q šuNkE ' 100 q ementaIca ' 1 ČEbulo - 2 žlici soIatne ' 1 žlico kisA ' 1 žličko qoRČicE ' 2 žlici joquRTA ' ŠČEPEC soli
' MAJHNO sklEdo ' METlicO ZA STEpANjE PoSTOpEk:	^
1. OdpRi obE koNZERvi. Stresi koRUžNO zrno v CEdilo, dA se dobno odbČEiA.. .. Y'v
m?AW
Ko Ti POSTANE pod MiliM NEboM TAko VROČE, dA bi NAjRAjE IvAR V kopAllćvll bodil(A) NA okROq, TAkRAT si oblECi. kRATkE ItIaČE iN ČiM MANjŠO MAjČko, koT Ti pREdUqA bobENČEk. TRplEjNjE V kAvbojkAb (dolqib SEVEdA) JE popolNOMA odvEČ iN kRATkE IhIaČE NAj Ti OSTANEjO V "NAVAdi" ZA CeIo ŽivljENjE (Tudi ČE si Misliš, dA NiMAŠ popolNib Noq). Vem, dA ste fANTjE bolj odloČNi iN ne pOTREbujETE Toliko pRipOROČil ZA kRATkE bUČE, ZATO SE ZOpET bolj POSVEČAM NEŽNEjŠEMU Spolu. OqbjTE Si sliČiCE iN izbERiTE kAj NOVEqA. ModA jE Ietos ZeIo RAdodARNA. NaČeIo: ZA VSAkoqAR NskAj! Pa VF.Iiko SONČNib d.Ni ŽEliM.
IN
qRAb NA
2. PARAdiŽNikE uMij, jiM odsTRA-vi pECljE iM jikr Z NOŽEM NAREŽi NA ploŠČICE.
5. NAREŽi šuNko iN ememaIec (aÜ kAk’podobEN
NA kolobARjE Ali
si«) na kockicE.
4. Olupi ČEbulo iN jo PA NA kockE.
Vse TAko	pRipRAvljENE SESTAViNE STRESi V
VElikokskkdo ZA SoIaTO.
6. Za pReUv. ?ZSJJŠAj Z MElliCO ZA STEpANjE V MANjši^ sklfdi jitAjONEzo",; kis, qoRČico, joquRT, sol’ i.N, POPER.// '
flMSjA dRobNO NASEkljAj. livOM, VSE skupAj pREVidNO posuj S SEkljANjiM PE'
Cfr-cša: SiktHca
ji ll»ii kjJArko knikt S SRAjčko Ali MA)Čko?’SlAd pibflküMli
b) gornji del telesa narahlo dvignite, ostanite v tem položaju in štejte do 6. Potem se spustite in spet dvignite. 8-krat.
1. a) Lezite na hrbet in razmaknite pokrčene noge. Pritiskajte križ ob tla. S konicami prstov se dotikajte glave.
2. a) Sedite na tla, zravnajte hrbet, oprite se na roke, pokrčite kolena. Hrbet naj ostane raven.
3. a) Sedite, oprite se zadaj na roke. Pokrčite kolena in dvignite noge.
b) Dvignite noge in vozite kolo. Lahko jih tudi izmenoma krčite in iztezate. Vsaj pol minute.
c) Dvignite gornji tegnite eno nogo, pično navzgor, spustite. 8-krat.
b) Noge iztegnite, nato jih skrčite. 10-krat. Nato z nogami v hitrem tempu stri-žite. 20-krat.
Hello!
Zlata nota za leto 1994 se je iztekla. Podelili so jo v siju televizijskih reflektorjev in otožnih luči Festivalne dvorane na Bledu. Osrednji točki programa sta bili podeljevanje priznanj in pretep med Janom Plestenjakom in Ali Enom. Ker Ali En ne mara Jana Plestenjaka in ker	Jan	Plestenjak ne mara Ali Ena,	so leteli krožniki in špricale pištole.
Zlato noto za naj	pop	skupino je prejela skupina	Pop Design, za najboljšega pop pevca Dominik Kozarič in	za naj	pop pevko	Darja
Švajger, letošnja slovenska zastopnica na evrovizijski popevki. Najboljši pop album si je prislužil Robert Peršut - Magnifico za album Od srca do srca. Prejel pa je še zlato noto za naj pop pesem 24 tisoč poljubčkov.
Zlato noto '94 za	naj	rock skupino so prejeli novogoriški Avtomobili, za naj rock pevca pa Janeza Bončina	-	Benč.	Priznanje	za najboljši rock album	so	si pridobili Peter Lovšin in	Vitezi obložene mize za pesem Hiša nasprot sonca, za naj	rock	pesem pa	Vlado
Kreslin in Mali bogovi za pesem Nekega jutra, ko se zdani.
Vrhunec prireditve je bila podelitev zlate note za popularnost ’94. Prejeli so jo Čuki.
Nagrade pa se ne delijo samo na Bledu, ampak tudi pri nas.
Njihovi dobitniki bodo:
1. nagrada 5.000 SIT: Sandi Kmetec, Primož 26, Ljubno ob Savinji,
2. nagrada 4.000 SIT: Mojca Štorgelj, Rečica 15, Rečica ob_ Savinji,
3. nagrada: 3.000 SIT: Klemen Bezovšek, Novo naselje 2, Gornji Grad,
4. nagrada: 2.000 SIT: Gabrijela Praprotnik, Na tratah 4, Mozirje,
5.	nagrada: 1.000 SIT: Matjaž in Mateja Vodovnik, Prihova 59, Nazarje.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! 0 podelitvi nagrad, ki jih iz svoje ponudbe prispeva pokrovitelj naše lestvice, Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, vas bomo seznanili prihodnjič.
Katja
Domači del:	Tuji del:
1.	DARJA ŠVAJGER: Prisluhni mi	l.	THAKE THAT: Back for good
2.	CHATEAU: Mlinar na Muri	2.	REDNEX: Old pop in an oak
3.	ČUKI: Vsepovsod ljubezen	3.	MARK’OH: Tears don't lie
4.	JAN PLESTENJAK: Ker te ljubim	4.	ANNIE LENNOX: No more I love	you
5.	AL! EN: Burek	5.	BRYAN ADAMS: Have you ever	relly loved a woman
a\®9«3S:
Černače skladbe:
c c
^/inte in priimek: a
SPORT
Lokostrelski klub Mozirje
Uspešen začetek mladega kluba
Lokostrelski klub Mozirje je bil registriran šele 18. aprila, kljub temu pa so njegovi tekmovalci že dosegli nekaj lepih uspehov.
22.	in 23. aprila je na močnem mednarodnem tekmovanju v Ankaranu v disciplini arrowhead Dušan Per-hač zasedel 9. mesto v compound loku, Bernarda Zemljak pa v ženski konkurenci 2. mesto.
29.	in 30. aprila je na mednarodni tekmi v Radencih v disciplini FITA Dušan Perhač osvojil 7. mesto, Bernarda Zemljak pa 2. mesto z novim državnim rekordom na 60 metrov.
13. in 14. maja je bilo mednarodno tekmovanje FITA v Čakovcu. Pri članih compound je Dušan Perhač osvojil 2. mesto, Bernarda Zemljak pa je v ženski konkurenci zmagala.
20.	maja je LK Škofja Loka
organiziral mednarodni turnir v disciplini 900 krogov. Pri članih compound je Dušan Perhač zasedel 5. mesto, pri ženskah compound pa je prepričljivo zmagala Bernarda Zemljak.
Dan kasneje je bilo v Mariboru ob 25-letnici tamkajšnjega kluba veliko mednarodno tekmovanje v disciplini FITA s točkovanjem za slovenski pokal. Tokrat je bil Dušan Perhač 6., Bernarda Zemljak pa druga.
Lokostrelski klub Mozirje, ki ima sedež na Pobrežjah, vabi vse ljubitelje lokstrel-stva k sodelovanju. Starost pri tem športu ni omejena. Za dodatne informacije lahko pokličete Dušana Perhača na tel. 831-405.	KF
Na strelni črti: prvi z leve Dušan Perhač (LK Mozirje), drugi Miran Borštner (LK Gornji Grad)
Državni rekorder Peter Koprivnikar v družbi Tomaža Urlepa, Simone Fale, Jakoba Presečnika in Tanje Bezovšek
Mozirje
4. odprto državno lokostrelsko prvenstvo
Na 4. odprtem državnem lokostrelskem prvenstvu, tekma se je odvijala 10. in 11. junija na nogometnem igrišču v Mozirju, je sodelovalo 44 tekmovalcev iz 15 klubov. Organizatorja, občina Mozirje in Lokostrelski klub Gornji Grad, sta se resnično izkazala in kljub slabemu vremenu pripravila zanimivo tekmovanje.
Potrditev dobrih tekmovalnih pogojev je tudi nov državni rekord Petra Koprivnikarja iz LK Maribor, ki je od 1440 možnih dosegel 1329 krogov in s tem rezultatom izboljšal svoj prejšnji rekord za celih deset krogov. Ob tem je bilo doseženih še nekaj državnih rekordov in sicer Peter Koprivnikar na 70 m s 339 krogi od 360 možnih in Antonija Erjavšek iz LK Čatež na 60 m s 329 krogi. Izboljšani so bili tudi nekateri rekordi v ostalih kategorijah, kar je dodatno
dvigovalo nivo celotni prireditvi. Ob tem velja zapisati, da je drugi dan tekmovanje na začetku in na koncu motil dež, vendar tudi slabi vremenski pogoji tekmovalcev niso posebej motili pri doseganju dobrih rezultatov. Res pa je, da si je zaradi slabega vremena v nedeljo ogledalo tekmo manj gledalcev, kot so organizatorji pričakovali. Škoda, kajti organizacija tekmovanja je bila resnično vzgledna in na pričakovanem nivoju. Po tekmi je medalje in prak-
tična darila najboljšim lokostrelcem	omenjene tekme
podelil	Jakob Presečnik,
župan občine Mozirje. Rezultati:
compound - gospodje:
1.	Dušan Perhač (Mozirje),
2.	Uroš Mateweber (Kranj),
3.	Samo Jarc (Čatež), compound - gospe:
1.	Antonija Erjavšek (Čatež),
2.	Jožica Emeršič (Polzela),
3.	Bernarda Zemljak (Mozirje).
olimpijski slog - gospodje:
1.	Samo Medved (Moste),
2.	Peter Koprivnikar (Maribor),
3.	Ivan Maradin (Kamnik), gornjegrajski tekmovalci pa so se odrezali takole: Žare Kranjc je po sobotnem 7. mestu osvojil na koncu 4. mesto, Vojko Majko je bil soboto 9., v nedeljo ga je v četrtfinalu izločil rekorder
Koprivnikar, Vojko Čolnar, v soboto 13., pa je izpadel prav tako v četrtfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Samu Medvedu, olimpijski slog - gospe:
1.	Teja Makoter (Kamnik). Ekipno je v olimpijskem stilu s 3567 krogi slavil LK Maribor (Koprivnikar, Prelog, Vrbančič), pred LK Kamnik s 3550 krogi (Krumpestar, Maradin, Flerin) in ekipo LK Gornji Grad s 3280 krogi (Kranjc, Čolnar, Majko).
V compound slogu je s 3756 krogi dosegla najboljši rezultat ekipa LK Kranj (Mateweber, Majer, Kotlovšek), drugo mesto pa je z 3498 krogi pripadlo LK Polzela (Emeršič G., Terglav, Emeršič S.)
Edi Mavrič foto: Ciril Sem

Programe si lahko ogledate v knjigovodskem servisu INPUT, Savinjska 4 v
Nazarjah pri g. Purnatu, tel.: 063 832 716.
Programe lahko kupite na 12-mesečno odplačevanje.
Podjetniki, trgovci, obrtniki, knjigovodski servisi, več kot 2000 kupcev naših aplikacij s področja poslovne informatike vam lahko potrdijo, da so računalniški programi našega podjetja najboljša glasba za vaša ušesa.
Naj vam omenimo sedem let izkušenj, brezplačno svetovanje in šolanje, hitro servisiranje, enostavno uporabo in zanesljivo delovanje programov? Ne?
RAČUNALNIŠTVO
m (065) 27 760
OGLASI
KRONIKA
Prehiteval je "v škarje1
>0. maja je ob 10.35 uri Rok K. (23) iz Velenja vozil osebni avto iz Mozirja proti Ljubnemu ob Savinji. Izven naselja Okonina je v levem ovinku začel prehitevati vozilo -.red seboj, v tem trenutku pa se je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal Simon P. (23). Pri trčenju je nastala večja materialna škoda, voznika pa sta k sreči ostala nepoškodovana.

rsobni avtu	L’vi ulici proti mozii	gu. Ko je
• peljal mimo skupine šiitih lamov, |e .’''-letni Aleš L iz Nazarii
brez vzroka brcnil v vozilo. Karel Z. je avto ustavil, stopil iz
■
20-ietnega Petra j. iz Nazarij. Peter mu je udarec najprej vrnil,
Moznjn, ki je niedrem izstopila iz vozila. Udeleženci omenjenega dogodka bodo podrobnosti pojasnili še sodniku za prekrške.
Vlom v Orlovo gnezdo
V noči na 4. (unij je neznani storilec skozi vhodna vrata vlomil v bife Orlovo gnezdo v Logarski dolini in iz lokala odnese! večjo količino čokolad, cigaret, žganih pijač in spominkov. S tem je lastnika, 30-letnega Franja K. iz Velenja, oškodoval za okoli
Vinjen je hotel voziti
9. junija je okrog 1530 ure Ferdinand H. (59) iz Celja na parkirnem prostoru pred gostiščem Markelj v Spodnji Rečici s :i”--voz \ zre :.'i	zaz-.,	- • zzeVzr
aljevati,
so ga policisti pridržali do iztrezniive.
mwm m mmm mmrnm u
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEI.. FAX: 063-720-138	8-12 IN 14-18
______TEL. 063-720-406	SOBOTA 8-12
TRAFFIC
TRAFFIC
TRAFFIC
MVsako leto usposobimo KANDIDATE ZA VOZNIKE
preko 200 voznikov! M Poučujejo izkušeni inštruktorji
-	na sodobnih in raznolikih vozilih
^ Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov.
-	informacije pri inštruktorjih
USPOSABLJAJO:
TONE ROSENSTEIN Brezje 9, Mozirje - tel: 831-108 TOMAŽ ES Praprotnikova 16,
Mozirje - tel: 832-337 ANTON BENDA Radmirje 59 - tel: 841-083 IVO ŽVIPELJ Lesarska c. 35,
Nazarje-tel: 831-285
Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 23. in 26. junija 1995 ob 16. uri v gasilskem domu Nazarje.
NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA
DELOVNI CAS 9.00 - 15.00 in 7.00 -19.00, sobota 9.00 -12.00 tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847
*	TURČIJA POLPENZION ŽE OD 705 DEM DALJE
*	MALLORCA POLPENZION LETALO ŽE OD 505 DEM DALJE
*	TUNIZIJA POLPENZION LETALO ŽE OD 525 DEM DALJE
*	KRF APARTMA LETALO 395 DEM
*	RODOS POLPENZION LETALO ŽE OD 525 DEM DALJE
*	MALTA POLPENZION OD 470 DEM DALJE
*	PORTUGALSKA NOVOST - PLAČILO ZA PET OBROKOV
*	SLOVENSKO PRIMORJE - NIŽJE CENE V PORTOROŽU
-	FIESA POLPENZION 320 DEM
-	ANKARAN POLPENZION 294 DEM, OTROCI DO 10. LETA
50% POPUSTA
*	ISTRA - DODATNE KAPACITETE
-	KRK POLPENZION GLAVNA SEZONA 280 DEM
-	KRIŽARJENJA - PO JADRANU IN SREDOZEMLJU
*	V PRIPRAVI AKTIVNI ODDIH V POSOČJU.
ZA TUJINO IMAJO OTROCI V NEKATERIH HOTELIH EDEN ZASTONJ, DRUGI 50% POPUSTA.
GARDALAND 5% POPUST S KUPONOM. OBROČNO ODPLAČEVANJE
anna
temperamentna tehnologija
Okonina 18, tel.fax: 841-173
rum y pooBinščcn aytoseryis.
TR60YIA0 Z REZERYAimi DEU TER AOY AYTOfAlOA
NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM.
Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173!
anaa
temperamentna tehnologija
junijska akcija, \un\
BREZPLAČNO
RAZVIJANJE FILMOV KUPLJENIH PRI NAS, SLIKE VSEH FORMATOV PA PO KONKURENČNI CENI PREIZKUSITE KAKOVOST NOVE TEHNOLOGIJE
A,-- U*	...	- .	'&.&
v v v
KEMIČNO ČIŠČENJE
SPREJEMAMO NAROČILA
■
VELIKA IZBIRA MAJIC. ĐERMVDK IM OSTALEGA ROLETNEGA PROGRAMA IZ ITALIJE...
ZA ŠOLSKE IZLETE
MAJICE KOM 2»0.-(ma zeljo Jih potfsk*rvio)
Atelje Vias p.e. Foto Shop
“Fotografije so dokument življenjskih dogodkov in če je trenutek zamujen, ga ni mogoče več nadoknaditi." Foto shop Justina Ugovšek-Bastl je del podjetja Vias, ki sicer opravlja marketing z različnimi produkti, opravlja pa tudi ekonomska, finančna in propagandna svetovanja. Vldjučitev Foto shopa v podjetje Vias ima več pozitivnih pridobitev. Ena izmed njih so bistveno boljši pogoji pri nabavi foto materiala in fotoaparatov. Kot grosist lahko material nudi trgovcem detajlistom po grosistični ceni. K sodelovanju vabijo tudi turistične delavce, gostince in druge podjetnike.
Zastopstvo in distribucija foto materiala in fotoaparatov od različnih uvoznikov je dolgoročni interes podjetja na področju Zgornje Savinjske doline. To zagotavlja boljšo konkurenčnost. Potrošniki bodo filme z garancijo prepoznali po deklaraciji na embalaži oziroma po nalepki In-fot na filmih Konica in Fotosvet na filmih Fuji. Zakaj Foto shop opozarja na te "podrobnosti"? Kot ponudnik storitev želi poslovna enota Foto shop zagotoviti najboljšo kvaliteto fotografij, ki pa je odvisna od kvalitete filmov. Še vedno pa fotoamaterji pogosto kupujejo filme brez deklaracij. Zaradi takih filmov se kvarijo transporti na aparatih ali pa se trgajo filmi ipd. Najpogostejše napake pri filmih brez deklaracij so: pregretje filma, poškodovana ohišja ali emulzija, kar onemogoči izdelavo dobre fotografije. Zato iščite poceni filme le od znanega uvoznika oziroma distributerja. Ponudba profesionalne fotografije obsega poroke, družinska praznovanja, prireditve, cerkvene obrede itd. Za ustrezne posnetke mora fotograf nujno poznati želje stranke, da lahko izdela scenarij snemanja. Dogovori in svetovanja nenazadnje povezujejo ponudnika in potrošnika v stalni poslovni odnos. Zato v Foto shop-u pričakujejo tudi vaša vprašanja. Po nasvete o rokovanju z aparati, o ustreznih filmih in načinu fotografiranja se oglasite tudi fotoamaterji.
Slika je predvsem rezultat filma, fotoaparata in znanja snemanja. Naj bodo vaši albumi polni kvalitetnih slik.
EPP
Gozdno gospodarstvo Nazarje, p.o.
Savinjska cesta 4 63331 NAZARJE
Na podlagi SKLEPA Zbora delegatov
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo trosobnega stanovanja s kabinetom
v stanovanjskem bloku Cesta v Rastke 60 na Ljubnem. Velikost stanovanja je 64,76 m2.
Izklicna cena je 3,000.000,00 Sit.
Javna dražba bo 3. julija 1995 ob 11. uri pred stanovanjskim blokom, Cesta v Rastke 60 na Ljubnem.
Za udeležbo na javni dražbi je potrebno položiti varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun razpisovalca številka 52810-601-18187 ali z gotovino neposredno na dan dražbe.
Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščene osebe pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oziroma zapisnikom iz sodnega registra.
Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin, sicer mu varščina zapade. Kupnino bo plačal kupec v skladu z določili kupoprodajne pogodbe. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa vrne.
Prodaja se opravi po načelu “videno-kupljeno”, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak nepremičnine ne bomo upoštevali.
Davek na promet nepremičnin, stroške vknjižbe in vse druge stroške v zvezi z nakupom, plača kupec.
Informacije in dogovor o možnosti ogleda stanovanja dobite po telefonu številka 832-365.
Gozdno gospodarstvo Nazarje, p.o.
ViaS d.o.o.
Gornji Grad, Attemsov trg 30 tel. 843-002, 843-088
p.e. fOtO Justina Ugovšek-Bastl atelje: Mozirje, Na trgu 12 jlls	atelje: Gornji Grad,
, J	Attemsov trg 83,
tel. 843-071 (doma)
Trgovci, gostinci in turistični delavci, popestrite svojo ponudbo s filmi in aparati
Material Vam nudimo po grosističnih cena Zagotavljamo vam dobro kakovost in strokovni izbor asortimana.
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
Na podlagi sklepa 13. seje upravnega odbora z dne 23.3.1995 razpisuje
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:
Zadruga mozirje
.wmasmSSB
Uercator - Zgomf
Zap št.	Naziv osnovnega sredstva	Izklicna cena
i.	SKOBELNI STROJ	250.000 SIT
2.	MERCEDES 1213 let. 81	600.000 SIT
3.	MERCEDES 1213 let. 86	750.000 SIT
4.	KAMP PRIKOLICA	125.000 SIT
5.	PEČ ZA PIZZE (Luče)	60.000 SIT
6.	KEGI.J. OPREMA Iskra 1. 78	
	(za rez. dele)	85.000 SIT
7.	TRGOVSKI INVENTAR	50.000 SIT
-	stojalo za čevlje
-	rabljena žel. vrata
-	lesena vhodna vrata
Licitacija bo v četrtek, dne 29.6.1995 ob 10. uri v Sp. Rečici. Ogled je možen na dan licitacije od 7. ure dalje v Sp. Rečici in v Ljubiji (zap. št. 5, 6 in 7). Interesenti morajo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene eno uro pred licitacijo na kraju, kjer bo licitacija.
Prometni davek ni vkalkuliran v izklicno ceno in ga plača kupec. Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji. Ucitacija bo potekala po sistemu "videno - kupljeno".
Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 831-940 g. BUDNA ali 831-521 g. PLAZNIK.
r
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Cesta v Rastke 10 Ljubno ob Savinji
razpisuje
delovni mesti
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
-	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Delovno razmerje za obe delovni mesti bomo sklenili s 1. septembrom 1995.
Prijave sprejemamo osem dni po objavi na navedeni naslov. Obvestila o sprejemu bodo kandidati prejeli v 15 dneh po končanem razpisnem roku.
__________________________________
Trgor/ko podjetje
uflfinc inmpRCT d.o.o.
Šmartno 36, 62383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Tel./fax: 0602 53 683 avtotelefon: 0609 611 536 Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure.
Prodaja in servisiranje vozil SEAT Ibiza, Cordoba in Toledo.
Za nakup avtomobilov dajemo ugodne kreditne pogoje s fiksno obrestno mero ali leasing.
Nudimo tudi ročno pranje, globinsko notranje čiščenje ter strokovno poliranje vozil.
Trem kupcem, ki bodo do 24. junija kupili vozila SEAT, bomo podelili nagrado: 10-dnevno potovanje v Španijo. Žrebanje bo 24. junija na sejmu PRESENTA v Slovenj Gradcu. Žrebali bodo Urška Hrovat, Mateja Svet in Jure Košir! Dobrodošli v našem salonu!
Prihova 36, NAZARJE, tel. 832498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR.
Se priporočamo!
iiodJodJc
er.-#
-	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih: vozil
Tel.832-132, 832-822,832-474
trrs
Loke pri Mozirju 49
MOZIRJE
usnje, les, narava da bo noga zdrava!
UGODNA PONUDBA
navadne in pregibne cokle
PLAČILNI POGOJI
PLAČILO NAD 6.000 SIT - 2 ČEKA PLAČILO NAD 10.000 SIT - 3 ČEKI NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU
POŠTNINO PLAČA KUPEC
063/831-050
CENE ZA ARTIKLE SO OD 2.200 DO 3.300 SIT
OBVESTILA
iisxnixiiF
VETERINARSKO DEŽURSTVO
12.6.	DO 18.6. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277)
19.6.	DO 25.6. RUP MARIJA, DR. VET. MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084)
26.6.	DO 4.7. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL: 0609-616-978 (841-410)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: TEL.: 831-017, 831-418, 0609-616 978.
IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE.
OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. w
C-------------------------------------------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Moziije. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva.
c----------------------------------------------------------------
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 1995
ROJSTVA:
1. Rodilo se je 5 deklic in 3 dečki.
POROKE:
1.	LEŠNIK Ivan, 1969, Male Braslovče 14 in PEČNIK Bernarda, 1972, Ljubija 82;
2.	BREZOVNIK Jožef, 1971, Šmartno ob Dreti 78 in PLANOVŠEK Sonja, 1975, Šmartno ob Dreti 78; 3. SUHODOLNIK Marko, 1967, Logarska dolina 25 in LUKAN Saša, 1970, Šmarca, Obrtniška ulica 9; 4. POLJANŠEK Roman, 1962, Podveža 28 in PODBREGAR Ana, 1968, Podveža 7; 5. KRAJNC Branko, 1962, Planina 3 in KUMPREJ Barbara, 1970, Planina 3; 6. STRMŠEK Frančišek, 1965, Bočna, Bočna 91 in KOSMAČ Jožica, 1961, Rečica ob Savinji 107 a; 7. KLADNIK Klemen, 1968, Podvolovljek 44 in PLESNIK Greta, 1969, Podvolovljek 1; 8. KLANČNIK Dušan, 1973, Letuš 96 in MAGR1Č Amalija - Manica, 1974, Letuš 96;
9.	REDNAK Gorazd, 1964, Škale 96 a in MARTELJ Miljam, 1968, Škale 96 a;
10.	SENICA Janez, 1970, Dol Suha 8 in VAČOVNIK Marija, 1971, Mozirje, Na
Tratah 9; 11. JESENIČNIK Severin,	1966,	Mali Vrh 75 a	in VIŠNER Valerija,
1968, Mali Vrh	75 a; 12. KRAMER	Ivan,	1965, Nazarje, Tominškova ul. 4 in
SUŠNIK Sabina, 1965, Nazarje, Tominškova ul. 4; 13. ŠKRUBA Branko, 1972, Topolšica 31 in	PETRIČ- Magdalena,	1973,	Lepa njiva 109;	14. ROŠER Tonček,
1968, Ljubljana,	Prušnikova 2 in VEBER	Neva, Ljubljana,	Prušnikova 2; 15.
HUDOURNIK Roman, 1969, Velenje, Konovska c. 37 in BRECL Lidija, 1972, Loke pri Mozirju 2 a; 16. TOSTOVRŠNIK Alojz, 1961, Savina 74 in PUSTOSLEMŠEK Štefka, 1973, Ljubno ob Savinji, Na Pečeh 6
SMRTI:
1. BRUNET Jožef, 1910, Ljubno ob Savinji, Plac 6; 2. KLINAR Franc, 1975, Ter 71; 3. KOLAR Martin, 1912, Okonina 34; 4. ŽUNTER Ema, 1942, Mozirje, Nove Loke 9; 5. TERČAK Mara, 1915, Mozirje, Cesta na Rožnik 53; 6. SMREČNIK Štefanija, 1906, Raduha 8; 7. VERŠNIK Ivan, 1896, Tirosek 48; 8. NOVAK Marija, 1912, Gornji Grad, Attemsov trg 37; 9. REPENŠEK Marija, 1905, Šmik-lavž 2; 10. CERAR Karmen, 1966, Rodica, Petrovčeva ul. 4; 11. KOKOVN1K Janez, 1922, Prihova 1; 12. ŠURK Ivana, 1925, Šmiklavž 4; 13. MERMAL Alojzij, 1917, Gornji Grad, Spodnji trg 20; 14. JURJEVEC Ana, 1903, Grušovlje 8; 15. MATJAŽ Jožef, 1915, Spodnja Rečica 52
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
12.6.	DO 18.6. Marko MAROLT, MOZIRJE, TEL: 831-877
19.6.	DO 25.6. Franc JERAJ, PRIHOVA, TEL: 831-910
26.6.	DO 2.7. Peter LEVER, PAŠKA VAS, TEL.: 885-150
V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
■HI
Wlmmi
IZJAVA
Spodaj podpisani Ivan K., stan. Mozirje, preklicujem vse neresnične trditve in besede ter lažne obtožbe, ki sem jih izrekel zoper mojega brata Antona K., stan. Mozirje, ter se mu za izrečene neresnične trditve in besede iskreno opravičujem ter obžalujem moje dosedanje ravnanje.
Ivan Kramer, Prešernova 1, Mozirje
odkritjem identitete
KINO MOZIRJE
17718.6.1995
BARVA NOČI - Color of Night, ameriški film, erotična kriminalka, 1994
Režija: Richard Rush Igrajo: Bruce Willis, jane March Psihoanalitik se je prisiljen ukvarjati množičnega morilca.
Film za ljubitelje trilerjev in drznih prizorov.
FILM NI PRIMEREN ZA MLADINO DO 15. LETA STAROSTI!
22.6.1995	OB 20.30 URI
UTEMELJEN SUM - ameriški film, psihološka kriminalka
Režija: Arne Climcher
Igrajo: Sean Connery, Laurence Fichbum, Ed Harris Profesor prava, nekdanji odvetnik, ki je proti smrtni kazni, želi rešiti na smrt obsojenega črnca. Obtožnica ga bremeni, da je posilil 12-letno deklico. Je obtoženec nedolžen? Ima prav mestni šerif, ki vztraja na fantovi krivdi?
24./25.6.1995
ZVEZDNE STEZE - Star Trek generations, znanstveno fantastični film Režija: David Carson
Igrajo: Patrick Stewart, William Shatner, Whoopi Goldberg Film posnet po istoimenski televizijski nadaljevanki: srečata se kapitan Kirk in Picard, kapitana dveh generacij.
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20.30 URI IN NEDELJAH OB
19.	URI. VSTOPNINA 350 SIT.
KINO NAZARJE
17718.6.1995
NEKOČ SO BIU BOJEVNIKI, Once Were Warriors - novozelandska drama
Režija: Lee Tamahori
Igrajo: Rona Owen, Mamaengaroa Kerr-Bell, Temuera Morrison Ganljiva ljubezenska zgodba, a vendar polna nasilja, postavljanja v revno predmestje Aucklanda, največjega mesta v Novi Zelandiji
24725.6.	1995
ŠUND - Pulp Fiction, črna komedija, ameriški film, 1994
Režija: Quentin Tarantlino
Igrajo: John Travolta, Bruce Willis, Uma Thurman Šund je brutalna črna komedija o losangelškem podzemlju. Scenarist in režiser je uporabil izvrstno igralsko zasedbo. V svojem značilnem slogu je tri zgodbe o malem kriminalu povezal v eno, kjer so nasilne scene ne le spektakularne ampak tudi šaljive.
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. VSTOPNINA 350 SIT.
KINO LJUBNO OB SAUINJI
16718.6.1995
JUNIOR - Junior, ameriški film, komedija, 1994
Režija: Ivan Retman
Igrajo: Arnold Schwarzenegger. Danny De Vito, Emma Thompson Znanstvenika si prizadevata razviti zdravilo, ki bi zagotovilo varno nosečnost. Preden jima to uspe, projekt ustavijo. Razočarana, a odločena, da bosta zdravilo preizkusila, ga vsadita v dr. Hesseja. Dr. Hesse zanosi...
23./25.6.1995
VARUH ČASA - Timecop), ameriški film, akcijski film, 1994 Režija: Peter Hyams
Igrajo: Jean-Claude Van Damme, Mia Sara
Leto 2004. Potovanje skozi čas je nekaj vsakdanjega. Mogoče je vplivati na zgodovino. Tudi Varuh časa ima to priložnost. Jo bo izkoristil in preprečil smrt svoje žene?
PREDSTAVE SO OB PETKIH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17.30 URI. VSTOPNINA 350 SIT.
KINO GORNJI GRAD
17.6.1995	JUNIOR
24.6.1995	VARUH ČASA
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 19.30 URI. VSTOPNINA 350 SIT.
Cenjene naročnike Savinjskih novic obveščamo, da bomo v mesecu juliju pričeli s polletnim obračunavanjem naročnine.
H
ZAHVALE
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil
Alojz
MERMAL
po domače Trklev ata iz Gornjega Grada.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja duhovnikom, gospodu Korenu, gospodu Zidanšku in gospodu Pustoslemšku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala doktorju Urlepu in sestri Jelki.
Vsi njegovi.
NI SMRT TISTO, KAR NAS LOČI IN ŽIVLJENJE NI, KAR DRUŽI NAS.
SO VEZ! MOČNEJŠE, BREZ POMENA ZANJE SO RAZDALJE, KRAJ IN ČAS
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega sina in brata
Srečka
ŠTORGLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, da ste bili v teh najtežjih trenutkih z nami.
Hvala vam za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi, se prišli poslovit od njega in ga pospremit na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Janezu Bračunu in gospodu župniku Ferdinandu Lukmanu, hvala govornikoma gospodu Jožetu Grudniku in gospodu Ivu Glušiču, hvala pevcem.
Posebna zahvala vsem Pekovim, gospe Tončki Strašek in gospodu Dragu Hudobrezniku in vsem plemenitim ljudem, ki so v teh težkih dnevih še posebej pomagali.
Hvala vsakemu posebej.	Mama, sestra in brat
V življenju le delo in skrb si poznala, sedaj od vsega si trudna zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Jožefa MARKUŠ
Brenkšova mama iz Trnavč
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Hvala tudi zdravniškemu osebju Mozirje, g. kaplanu, g. Slatinšku za govor in pevcem iz Mozirja.
Žalujoči vsi njeni
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami Ti.
Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli. junija mineva boleče leto dni, kar je zapustila naša draga
Marija
HRASTNIK

Zelo te pogrešamo. Ohranili Te bomc
lepem spominu.
Hvala vsem ki postojite ob njenem grobu in prižigate
sveče.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga žena in mama
Marija SELIŠNIK
p. d. Beloglavčeva mama iz Luč.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, organistu in govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoča mož Franc in hčerka Pavla
Solze se dajo skriti bolečine zatajiti, a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina in brata
Srečka ŠTORGLJA
iz Rečice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župnikoma za poslovilni obred, pevcem in govornikoma za izrečene besede ob grobu. Hvala tudi vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Jelka, hčerka Mojca, sin Jernej, ____________mama, brat Stanko in sestra Majda
Minilo je leto dni, odkar si za vedno odšel moj dragi sin
Robi STRMČNIK
Robi, Savinja je tekla, teče in tekla bo.
Toda naju skupaj ob Savinji nikoli več ne bo.
Žalujoči tvoj ata in ostali, ki so ga imeli radi
POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.0.0.
Parižlje 11/c, Braslovče
:el. 063 720-003, 720-660
Kompletno pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
plietis	Mozirje in ) Ljubno ob Savinji iei: 832 01 1 in 841 267
i - bakreni žlebovi 1 m	1.450,00
j - Jupol 30 kg	2.799,00
- gašeno apno 30 kg	1.699,00
- parket RUSTIK m2	999,00
- Parketolit	4.999,00
- lak za parket za 20 m2	6.732,00 j
- lazura za les BORI	569,00
- el. bojler 80 1	12.990,00
- sobni termostati digitalni	8.255,00
GoSswInskl popust, možnost dostav® no dom. Od najcenejšego s® še vedno nojd® cenejši:	
Izoles Mozirje,	tel. 832-011.841-267 1
^■ezz^i radie alfa z.
PRVI KOMERCIALNI RADIO RRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788
VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,§ Mhz
m
RUMENILO
HOROSKOP 16.6. - 29.6.95
6vetk t »
I Lučki gasilski veterani so s svojo vnemo in J Jpokončno tekmovalno držo, kljub ne na-Ijbolj rosnim letom, dokazali vsem oma-.l Ihljivcem, cagavcem in še kakšnim joka-Jjočim mevžam širom po dolini, kako jel I potrebno stopiti v korak z lastnim pre-L Ipričanjem. Bili so in ostajajo možje zi (veliko začetnico, zato jim, čeprav v najbolj! »žgečkljivi rubriki časopisa, pritiče žlahtna! (cvetka meseca junija. Ostalim, vključno zi »okorelo gasilsko organizacijo, pač ostane! (samo še pekoča kopriva. (S TAKŠNIMI, | j KOT STE VI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE)
|Pa smo tam, kjer ni muh. Po dolini se širil I zlovešča vest, da postaja zadrečko občin-1 Iško središče nekakšno "šovinistično" gnez-l Ido, ločeno od vseh in vsakogar. Resi (čudno, kot da smo to še ne tako davno! »poslušali, vemo, od kje je glas prihajal, zal (našo ljubo nam deželico pod Triglavom.! (Kot da se v občinske mere pomanjšana! »zgodovina ponavlja. Pa menda ja ne, da! j zopet komu uhajajo molzne koze in takoj lin tako nepredvidljivi ovni iz finančne! j staje! Je menda res hudič, če kdo za svoje I »ljudi razmišlja s svojo glavo. (STRAH JE n (NEPOTREBEN, VODA ŠE VEDNO TEČE| j NAVZDOL)
(Na sejah nazarskega sveta je, kar se kave| lin soka tiče, vse po starem. Niti ene nitij (druge dobrote namreč ni na mizi, vendar! »seje zaradi tega niso nič krajše. Morda sel (bodo svetnikom zjasnila vremena po selitvi! iv zgradbo bližnje graščine, za katere! (stanovalce še sedaj pravijo, da so graščaki.! j Bomo videli, če bo to držalo tudi v svet-L (niškem primeru. (POJDITE NA EKSKURZIJO| j NA SEJO MOZIRSKEGA SVETA)
(izlet zvestih naročnikov našega časopisa, kil ista se ga slučajno udeležila tudi glavni in j I odgovorni urednik, se seveda ni mogel | (končati povsem brez izgredov. Le-ta se jel j zgodil v Atomskih toplicah, ko so izgubili! (enega od potnikov. Možakar si je slaboj Izapomnil, kdaj je bila dogovorjena ura [j (odhoda in je na zborno mesto prišel prek-| Imalu. Misleč, da so mu sopotniki z| (avtobusom vred pobegnili, jo je za njimi! »mahnil - na avtoštop. Kmalu mu je ustavili leden od avtomobilov, problem je bil le vf item, da izgubljeni ni vedel, kam naj bi sej (odpeljali ostali izletniki. Medtem so ga! (slednji zaman čakali na mestu, kjer je bilo| Sdogovorjeno. Po slabi uri so izgubili šel (zadnje delčke potrpežljivosti in se odpeljali j Ina kosilo. Tam pa jih je, ravno ko so jiml (postregli meso in krompirček, čudežno!
I našel izgubljeni potnik. Konec dober - vse! (dobro, je izjavil (beri: izdavil) odgovorni S »urednik. (ALA MU VERA, DOBER IZLET JE j (ZRIHTAL)
M

Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
.3. do 20.4.
same prešle, vam bodo vlivale upanje na nekaj, kar si močno želite, pa ste zasidrali glo-Brez oklevanja storite, kar nameravate, kajti vsaka zamujena ura pomeni izgubo energije. Po dločalt'na podlagi čustev, kljub temu, da ste že letos imeli več priložnosti za res pozitivih rešitev, ste“i$seeno ravnali v efektu... sedaj v tem času pa morate stvari doživeti globoko in ugo-tovi% bdf;te njihovo gibalo, njihov pravi izvor. Na partnerja vas bo vezala solidarnostim občutek/varnosti.
*	J	BIK	od	2VJ. dcM|5.
V	dobri	družbi boste	srečali	človeka,	ki	vas	bo	usmeril v	področje,	na katerem boste km^-.. dosegli
zavidljive	rezultate.	Vaš	ugled	bo	narasel, seveda	pri	tem ne	bo	ostalo.	Dobro	bi bilo, da svoje "löfenosti
opravljate mimo in res zanesljivo. Poleg zanimanja za materialne dobrine pa si b^oste |^prali izmisliti še kakšen konjiček. Ste že pomislili na plavanje? Svet okrog vas ni tako zelo dolgočasen; kcrt setvam ?5tfi, še najbolj dolgočasni ste vi sami, zato le pogumno v akcijo. Venera vam daje pravic<J|do neodločnosti,^to pa še n$ pomeni^da ste lahko tudi lenobni.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Slučajnome sedaj tak zvezdni čas, da vas bo v vsem podprl, še posebno v vaši naravnanosti. Novih moči si hm® lahKp nabrali tudi doma in ne samo takrat, ko boste v družbi novih ljudi. Nove obveznosti, ki vas čakajo, pb 20.6. bodo neodložljive, zato je prav, da ste realni in nikdar ne bodite tako zelo prepričani, da <|o vse vaše ocene pravilne. Malo omilite vašegoizem ter občasno razmišljajte tudi o potrebah drugi|pjudi,/|HSo vsi na svetu samo zato, da bi bilo vam bolj lagodno.	^
^	'	RAK	od	22.6.xdo 22.7.
V	čustvenem življenju se vam bo dobro godilo... če le ne boste pogrevali ^r|l> Stväri&lfc^ähtikaÄ lahko lepa, še posebno, če ne razlagate o tem drugim ljudem. Ne primeijajte dognanj Z dogajanji v preteklosti, lahko bi izbruhnil ogenj ljubosumja, ki bi ga morali še dolgo gasiti. KpneC-fta§lednjega tedna -š^ae%re-puščajte spominom, ki vas bi lahko vlekli le navzdol. To kar je minilo! se^rieibo nikoli v^^yilcfe. zäto nikar ne izgubljajte preveč energije. Ne boste zgrešili, če boste iskreni pri ^podpVsbvanj^i .p.ogo
LEV ©^23.7. do 23.8.	X
Naslednji tedefl boste^/sreČ^li nekaj novih ljudi, dober vtis bodo naredili in pojavila se bo simpatija, še posebno,, če'se bost&|\^te1f' v ženskem krogu. Toda tako, kot v gozdu ne morete opazovati posameznih dreves, kadar glejdatfe^ |i^d, tako se tudi vi ne boste mogli odločiti za človeka, s katerim bi res radi sodelovali. Romemlpo jc/gda se opirate na svoje občutke in ne na presojo drugih ljudi. Srečanje pa le jemljite^rešiio, lahko l>f;Sb zgodilo, da bi dobro zaslužili. Doma bo rahla napetost. Pogrevajo se namreč stareÄt®!
4/'^ tSb	DEVICA od 24.8. do 23.9.
Ne zgodi se vam pogosto, toda sedaj boste končno začeli nejasnosti resno dokončevati.Jfe.6. si vzemite čas, kolikor ga boste potrebovali, tako se boste lažje vživeli v čutenje drugega ift se'odloči^/k^ si boste postavljali vprašanje, ki vas zanima. Nekaj jih bo povezano z vašim delom, zato boste odločno tudi ukrepali. Ob koncu meseca boste imeli priložnost, da se v miru pogovorite. Nikar p4 rii§ bodite d|jsi, četudi ste prepričani, da je nujno. Na zabavi vam bo lepo.	> ' ;
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.	41
-!f/
Ne pustite imeti kaj/ vam oM, sođejoVanja
fmtnjm «emme
otiti s strani tistih, ki govorijo, da morate biti bolj aktivni, da morate vstajati, če hočete iva. Ne, kar lepo si privoščite nekaj lenobe. Česar vi ne boste uredili, pa bodo drugi. Če meseca odriniti vstran stvari, ki vas bremenijo, je pred vami razmeroma dobro nikamor ne mudi, lahko pozitivno zaključite vse svoje projekte. Več odprtosti in mi vam svetujejo zvezde.
ŠKORPIJON od 24.10. dp 22.11.
Resnica, da za vas obstajata noč in dan, sta za vas postala dejstvo, ki je razdeljeno ria^oVi^ deJa-f Ppqöti se boste prepuščali nočnemu življenju, tudi sanjam in sanjaijenju, podnevi pa boste pasati^cleÄtt^<v' r-ist lastnih interesov. Morda drugi teden še ne boste opazili, kmalu pa vam bo postajo Jp£hq| ^akkljub temu razpoloženje, ki vlada v vaših sanjah, prevladuje še naprej. Ukvarjajte se š^pišno jŠeieto in upoštevajte filozofijo novega časa. Če boste sproščeni, je zabava lahko prijetna.	J * $ *
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Še^ld^^^pravljate s svojimi prijatelji. Vse novotarije, filozofije in modemi pogledi na zdravje in hrano, van# sluzijo /zgolj kot osnova za vaš klepet. Besede vas prevzamejo! Naslednji teden pa vas bodo napolnila druj*a čustva in laljkp se zaljubite. Težko boste o tem spregovorili, kar vse čutite v svoji notranjosti. Konec ^meseca bos|(|p>olj sproščeni in optimistično usmerjeni v prihodnost. Zaželeli si boste nekaj več. Pot&$ite£še najt» pi£ sebi lepe stvari, ki jih ni malo.
J/ Jj	KOZOROG od 22.12. do 20; 1.
Še nekaj dni tega meseca bo delo čas trdega dela, potem pa se bodo pokazali prvi rezultati. Prav -lfue-meljeno je, da zdaj nimate več toliko skrbi o uspehu. Mirno in premišljeno se latente./stvari, Vam svetuje Uran, ki je prestopil v vaše znamenje. Naglica ne bo potrebna pa tudi zavlač^||Ji^n|! Konec prihodnjega tedna boste imeli pomemben nastop. Dobro bi bilo, da bi poslušali partnerja'.if^iftp.^stj^i^im sodelujete. Ni potrebno, da vidite samo eno stvar. Kratke meditacije in trenutki tišine.	4*#^**'
VODNA&^d 21.1. do 20.2.
Kar naprjs^|&4izm^ate nekaj novega, s čimer bi si zapolnili čas. Če ste iskreni, pa vendarle lahko povejfO». cfe'iz tega nekaj koristnega tudi nastane. Toda ne prevzame naj vas skušnjava, da bi trenutke, ko prgmrj^	novim delom. Ustvarjalnost je vaša zaveznica, ki pa se naj ne ustvarja v času
br^ffija. Ce s^bostQ4na$lednje dni tistemu, kar vam ni najbolj prijetno, izogibali, boste na koncu prisiljeni, da se j|jeln sprijaznite. Odkritost je vaša vrlina, tako naj bo tudi v torek 27.6.
RIBI od 21.2., do 20.3.
Hrepenenje po -ljubezni ima svojo osnovo. Ko bodo zadovoljene te vaše pi^pfe^^ptrebe,. še toliko energije, da boste ob koncu meseca premišljevali... zakaj vse v enem dnevu?-Srižč^lpse'"boste z novimi ljudmi, odkrivali nova obzorja, ko boste prebrali knjigo, ki vam bo j^.jiak^|^ prišla v roke. Dobro se boste počutili, ko boste nekomu pomagali in naslednji teden sg^bftšte vzavedlftr'da ^IM^^di dobrota svoje meje. Ne boste rešili lastnih težav, če boste reševali težave
ZA RAZVEDRILO
Avtošola na obroke
"A si kej žejn?"
"Seveda!"
"Pol greva pa pit!"
"Ja, a mate kej gnarja?"
"Se razume! Sej ti častiš, a ne ?"
Folk izogibli se takih inštruktorjev! Vedno mi najde najbolj vroče pasje dni za furo. Najbrž ga ne bom smel več vabit na pijačo. Če dobro premislim, to dela kar sam. Zunaj je bilo 35 stopinj Celzija v senci, zato sva se je raje izogibala. Sistem je bil tak, da sva se furala po cestno prometnih predpisih, nato pa se vračala po sledeh najine vožnje in se opravičevala oškodovancem.
Tako sem nekemu kmetu sploščil kuro, ki mi je bedasto begala pred avtom, dokler je nisem naskočil z levim kolesom in je inštruktor zapremzal na njej in me grdo pogledal. Kmet je bil koj zraven in je potegnil perjad spod biciklov.
"Tole bosta pa plačala, čist je frderbana, sej še za vetrovo župo ni, ko ji pa ves mehanizem ven gleda!" je ugotavljal, držeč jo za tisto, kar je nekdaj bila.
"Sej je nisva hotla zmučkat!" sem ugovarjal.
Kmet me je pogledal izpod temnih in košatih obrvi in kar občutek sem dobil, da bo nekaj raskavega rekel, pa je inštruktor prevzel besedo:
"Morate razumet, človek se šele uči. Šele začel je. Danes vozi drugo uro in nima ta pravih izkušenj..."
"Nima jih? Pa mi je kuro ločil od perja, kot bi mignil. Kaj bo šele delal, ko jih bo imel?!" je rekel - sem kar vedel da -raskavega glasu.
"Na! Razvožene kure že nočem! Pejta, a če se še kdaj tu okrog prvozta in se ustavita na kaki od mojih kur, bom iz vaju napravil segedin!"
"Vozi," mi reče inštruktor.
Dam v prvo, počasi spuščam kuplingo in dodam plin. Speljem, ko motor steče, v vzratnem ogledalu mi ostane kmet do prvega ovinka.
"Šef," se obrnem na inštruktorja.
"Kaj je?"
"Kaj je to segedin?"
"Tih bot!!"
Do naslednje ure vožnje...
ŽAN
SAUNI MALI OGLASI
(če jih vzamete zares, se vam
STARO ZA NOVO:
Ljubljeno taščo zamenjam za malo rabljene baterije za radio.
ŠIFRA: Zmaja za zmaja
ZAHVALA:
Rad bi se zahvalil gospodu doktorju primariju Francetu Povšetu za izvrstno opravljen porod, še posebej pa, ker je mojo ženo spustil naprej prek vrste, saj je bila noseča.
ZAMENJAM:
Uniformo, rahlo rabljeno in docela ohranjeno zamenjam za potrdilo o opravičeni odsotnosti od orožnih vaj za naslednjih dvajset let.
ŠIFRA: Rezervist
DELO IŠČE:
Nekdanji natakar bi se rad zaposlil kot davčni inšpektor, šolo že delam.
ŠIFRA: Tokrat pa stranke ne bodo imele vedno prav IZGUBLJENI PREDMETI:
Izgubil sem veselje do dela. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne veselje, delo pa lahko za nagrado obdrži.
PRODAM:
Prodam posteljo za ženo, ki je zložljiva.
OBJAVA:
Naj tisti gospod, ki skrbi za naše zdravje in ima velike skrbi z onesnaženim zrakom, ne kliče več k moji ženi domov in naj ne sprašuje več ali je zrak čist, ko mene ni doma!
ŠIFRA: Kupim sliko
Stranka, ki bi rada po oglasu od mene kupila Jakopičevo sliko, naj se mi javi, ko izidejo 'Novice', tisti dan popoldan. Takrat bodo barve že suhe.
UGODNO:
K napisu:" Ta park je last vseh nas, zato ga očuvajmo za prihodnje rodove", ki je v Savinjskem gaju, bi rad dodal, da prodajam svojih par kvadratov po ugodni ceni.
IŠČEM:
Lopov, ki mi je ukradel stopnice v hišo, naj mi jih takoj vrne, sicer se bom odločil za drugačne korake.
PODARJENO:
Odpadla mi je leva pedalka pri gorskem kolesu. Prosim, tistega, ki ima dve, naj eno podari, da jih bom imel tudi jaz.
MINI
ni OVARCEK :
EPAKTA: Lunino število
NETIVO : Klobučevini podobna, lahko gorljiva snov NUNKA: Spomladanski žefran
VULKANALIJE : Starorimski praznik v čast bogu ognja Vulkanu
REŠITEV
KRIŽANKE
IZ
PREJŠNJE
ŠTEVILKE:
Ascham. Galati. RN. nit. Issa. paluba, obara. AT. Vranje. Anica, repasaž, azil.
apostrof.
ala.
toleranca, on. Azori, garant, rin, Gala. Loa. Tisafemes. Maji. Traisen, urama, ulica.
IZPOLNJEVAN KA:
1	A	R	A			o	
2		A	R	A		o	
3			A	®	A		
4		o		A	R	A	
5			A	R	A		
6		A	R	A		o	
7	A	R	A	o			
Na označenih poljih dobite brano navzdol zaselek v Zadrečki dolini.
1.	Palestinski voditelj (Jaser)
v
2.	Zupljani
3.	Okrasna lončnica, ščir
4.	Planota v severozahodni Bosni
5.	Drag kamen zelene barve
6.	Japonski borilni šport
7.	Gorovje v Burmi
. MR
OGLASI
MALI OGLASI
E
[iWorba ntt tekali ! prab to...
|AT servis d.o.o.
(za kvalitetno rešitev:
j- knjigovodskih evidenc za podjetja in zasebnike
•- posredniška prodaja novih in rabljenih vozil
•Oglasite se na naslov: Podveža 33 a, 63334 Luče, tel. (063)
1844-246.
I "NATAŠA" d.o.o. KEMIČNA ČISTILNICA Šoštanj
■	Cenjene stranke obveščam, da smo začeli s pobiranjem ar-jtiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v trgovini IMVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte!
I URARSTVO LJUBNO OB SAVINJI
■	Poleg vsega, kar že lahko najdete v naši ponudbi, imamo
■	trenutno veliko izbiro letalskih in ladijskih modelov Revell ■ter modelov avtomobilov. Imamo pestro ponudbo Puzzlov -
■	tudi za odrasle! Tel.: 841-084.
I OSMICA
■	Izvajanje del na višini * izvajanje del na težko dostopnih I terenih * sanacija betona * barvanje fasad in konstrukcij * loščenje steklenih in ostalih površin * telefon: 844-255.
(TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
■	Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita,
■	gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure - tel. 831-109.
j RTV SERVIS PURNAT
j Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -j tudi na vašem domu. RTV servis Pumat, tel. 843-424.
‘IZA - JEZIKOVNA ŠOLA - ZA ‘AKTIVNE* POČITNICE
■	začetni tečaj angleščine za otroke in odrasle * dodatni in
■	dopolnilni tečaji za osnovnošolce in srednješolce * os-|vežitveni tečaj angleške slovnice + konverzacija za odrasle j* instrukcije * prevajanje * telefon 841-529.
(SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE
■	Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni
■	gorilci... Se priporoča Elektromehanika Čemjavčič Janko s.p., J Bočna 81, tel. 843-611
[antene IN RTV SERVIS
(Nudim antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. ■Vrtljivi satelitski sistemi in dekoderji. Popravilo TV Gorenje |ter vgradnja {pletekstov. Prašnikar s.p. 845-194.
L__________________________________________________
finuRif
POGREBNE STORITVE
□b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV)
-	DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU
-	IZKOP GROBNIH JAM
-	POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ
-	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
-	odštejemo zakonsko pogrebnino	Štiglic Jožica
Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
——------------------------------------------------------
Mali oglasi do 10 besed, poslani ua kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsak.) nadaljnja beseda 125.00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglas pod Šifro: 1 250 SIT'________________________
Prodam Lado Samaro 1500 s, I. 2/91 bele barve, 5 vrat. Cena po dogovoru. 845-194 - Miro.
Barvni TV Körting, ekran 68, brezhiben, ugodno prodam, tel. 832-597.
Mešalec za beton, rabljen kupim, tel. 832-597.
Gorsko kolo Scott, 18 prestav, 26 col, original, za 400 DEM, tel. 885-386.
Prodam stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 1, 70 m2, v celoti opremljeno, 1.200 DEM/m2, vseljivo 1.7.95, ali dam v najem za daljši čas, tel. 885-386.
Prodam vitlo Tajfun 3 t za lažja dela, tel. 841-065.
Prodam kombiniran otroški voziček Hauck in računalnik Commodore 64, tel. 844-534.
Zastava Fiat 850 I. 82, reg. do 1/96 prodam, tel. 832-370 po 15. uri.
Citroen GA 1. 81. modre barve prodam za 1200 DEM, tel. 832-054
Srečo.
Prodam novo trajnožarečo peč Fer-rotherm 25 kW, tel. 832-391.
Prodam 4 breje krave po izbiri in prašiča 100 kg, 832-216.
Kupim manjšo kmetijo. Korenjak Antonija, Ljubija 50, Moziije.
Prodam sivo teličko, staro 7 tednov, tel. 832-210.
Škodo 120, I.78, dobro ohranjeno, prodam za 800 DEM, tel. 831-693.
Prodam BT 50 S. 1. 1990, tel. 831-321 int. 245 - Benedik (od 6-13h)
El. prekucno ponev 80 I RP ugodno prodam, tel. 843-084.
Prodam dve visoko breji telici "A kontrola' in pujska cca 100 kg, 832-216.
Prodam dobro ohranjena 2 štedilnika, informacije tel. 843-455.
Prodam novejšo hišo v okolici Mozirja (Gneč) 10x11. Ogled možen ob nedeljah. Zebec, Ljubija 86.
Prodam pujske stare 8 tednov in bikca frizika 130 kg, tel. 841-750.
Na Ljubnem prodam nedokončano hišo na 1 ha zemlje, tel. 841-353.
Prodam tri koze in dva kozlička -vse skupaj za 400 DEM, tel. 841-302.
Plug dvobrazdni nov ugodno prodam, tel. 843-240.
Prodam skoraj novo torbo za nošenje dojenčka, tel. 843-288.
Prodam gradbeno uto in 40 podnic po nizki ceni. Acman - Cesta na Rožnik 20, Moziije.
Prodam zelo ugodno 4 kolektorje z vso opremo, 831-302.
Kupim omarico za šivalni stroj Ruža (elektronk), tel. 843-381.
Prodam nerabljeno strešno opeko (kikinda), tel. 841-224.
Prodam prašičke, težke 30-35 kg, tel. 845-125.
Prodam družinsko hišo v mirnem okolju - Mozirje, Loke 43 v dvojčku, nemotena posest na ograjeni parceli 660 m2, koristne površine 156 m2. Urejen sadni in zelenjavni vrt. Informacije na tel. 061-1374368 od ponedeljka do petka, sobota in nedelja na naslovu.
KUPON za brezplačni mali oglas do j o besed v 13- žteviIki SN . , m IME IN PRIIMEK		
Sl NAROČ. ŠT §■ NASLOV I—p I I I		
F		
		
{		
I		
1		
ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL:
- Obrestna mera R + 9,5% - Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil
TAKOJŠNJA DOBAVA
STARO ZA NOVO PRAVI NASLOV ZA NAKUP
5Ü , d. o. o.
Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
uGOVINA ■ EN KRAJCAR
5
Ljubno ob tel: 841-512
SENČNIKI	1.990 SIT
PODSTAVKI ZA SENČNIKE	990 SIT
HLADILNE TORBE OD 2.400 SIT DALJE	
VLOŽKI ZA HLADILNE TORBE	2/1 170 SIT
BarcafFe 100 g	139 SIT
Pampers plenice	1.499 SIT
olje Zvezda (na zaboj)	159,90 SIT
pivo zaboj	1.890 SIT
juice Fructal 1 1	115 SIT
SAMOKOLNICE	3.800 SIT
MLEKOVIT	4.290 SIT
Koruza nad 500kg	19.90 SIT
ali z dostavo	20.90 SIT
UGODNO: JEČMEN IN KRMILA.	
	
	
dh
Kje?
V prodajalnah
SAVINJSKA trgovska družba Žalec
Kaj?
Kolesa, pohištvo, pralni stroji,
TV aparati, tekstil in še in še,..
Kako?
Na KREDIT z odplačilno dobo do 12 mesecev, brez pologa in s samo 8% realno obrestno mero. Minimalni mesečni obrok od 8.100 SIT napipj
PRIMAS KUPUJEJO CELO SAVIMJCAMI!
Celje - skladišče D-Per
7/1995
4VVZ/y4Y
5000002527,12
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. M^ikjc
Savinja Mozirje organizira tradicionalne dneve ugodnih nakupov od 15.6. do 1.7.1995. V tem času boste z nakupom nad 3.000 SIT sodelovali pri žrebanju z več kot 150 nagradami.
Izredna ponudba - ugodne cene:
POSLOVALNICA ŽELEZNINA Mozirje in Rečica
Apno vreča	407,00 sit
Cement vreča	575,00 sit
POSLOVALNICA SAMO
Toaletna torbica od	300 sit dalje
Platnene torbice od	2.184 sit dalje
V PAPIRNICI MOZIRJE
Fotoalbumi že od	615 sit dalje
NOVO - N1NGB igrice
V	BLAGOVNICI ODDELEK POHIŠTVA
Meblo jogi 190 x 190 samo 9.840,00 sit Postelja jogi 200 x 160	56.493,60 sit
V	BLAGOVNICI ODDELEK TEKSTILA
Akcijske cene Rašica do 50% popusta Akcijske cene KORS Rogaška slatina
do 40% popusta
C0BISS s
Pridite in se prepričajte o ceni in kvaliteti!	^ J
ImeTnprffmek"
ulica	hišna številka
poštna številka	kraj
naročam časopis Savinjske novice. Obvezujem se, da bom redno plačeval(a) naročnino.
novo! novo/ novo/
Dcletna nagradna igra rascima
OSREDNJO KNJ. CELJE