CELJSKI TEDNIK 6L4SiLû SOCIALISTIČNE IHlí DhOviuFRI • lUDSfVA CELJE, 22. OKTOBRA 1965 — LETO XV, — ŠT. 42 — CENA 50 DIN Po poti štirinajste... OSEMDESET MLADIH LJUDI JE ODŠLO ZA DVA DNI NA POT, KODER JE HODILA ŠTIRINAJSTA DIVIZIJA. NA NEKDANJI POTI TRPLJENJA, BOLEČIN, ZMAG IN SMR- TI SE JE TOKRAT VILA DOLGA KOLONA MLADIH UUDI, POLNIH VESELJA IN NAČRTOV ZA BODOČNOST. MED NJIMI PA JE BIL TUDI UDELEŽENEC POHODA ŠTIRINAJSTE, TOVARIŠ ŠEGINA, KI JIM JE Z 2IVO BESEDO POSREDOVAL VSE TISTO, KAR SO NA POHODU DOŽIVLJALI BORCI SLAVNE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE. (DALJE BERITE NA 2. STRANI) ŠOLSKE MAIICE Podatki o tem, koliko otrok ho v letošnjem šol- skem letu jemalo šolsko malico, so zares zaskrblju- joči. Povedo namreč, da se je za ta nedvomno korist- ni obrok prehrane - v celj- skih osnovnih šolah odlo- čilo scftno 48 odstotkov vseh otrok. Ta podatek pa vidimo v pravi luči šele ta- krat, če ga primerjamo s 83 odstotki — toliko otrok namreč je bilo naročenih na malico v letu 1959. Ta odstotek se je v kasnejših letih vztrajno nižal — skladno z zviševanjem pri- spevka za starše. Naj ob- čutne j ši padec pa smo zßr beležili letos, ko so se živ- ljenjski stroški zvišali ta- ko, da so v nekaterih šo- lah morali zvišati ceno ma licam tudi za 140 odstot- kov. Na ceno je namreč vplivala tudi mednarodna pomoč — mleko in jajca v prahu, moka, sir itd. — ki so jo šole dobivale vse do letos. Ker je bilo premalo na- ročil, so v nekaterih šolah šolsko malico celo ukinili (center Borisa Kidriča), drugod pa so topli obrok odpovedali prav tisti otro- ci, ki bi ga bili najbolj po- trebni. Niso namreč redki primeri, ko je bila malica v šoli edini topli obrok — mnogo se jih namreč vozi, mnogi kosijo šele pozno popoldne, ko se matere vrnejo z dela. Pravilno, ka- lorično prehrano pri nas пџтгес še vse preveč pod- cenjujemo. Posledica tega so žalostne zdravstvene statistike. Med našimi šo- larji je namreč veliko ta- kih otrok, ki so slabo te- lesno razviti, ki so občut- ljivi za vse vrste obolenj itd. Večine teh slabosti ne bi bilo, če bi otroci imeli toliko in take obroke, ki so potrebni za njihov pra- vilni razvoj. Mnoge šole so bile letos torej pred problemom — ali naj vzirOijajo, ali naj opustijo šolske malice. Po- nekod so se sicer znašli — predvsem velja to za ob- robne predele naše občine. Starši so namreč šolskim kuliinjam napolnili shram- be s poljskimi pridelki in s tem temeljito znižali ceno šolskim malicam. Redke so bile tiste šole, ki so jim pomagale gospodarske or- ganizacije. Pa vendar je to edini način, če hočemo so- cialno ogroženim otrokom in pa takim, ki prehrane ^limajo urejene, zagotoviti vsaj en soliden obrok. Mor- da bi zgledu Topra, ki je tretji osnovni šoli nakazal tisoč dinarjev in pa ob- činski skupščini — ki je za kritje prvih stroškov šol- ^kih malic že namenila dva milijona dinarjev — sledili še v drugih gospo- darskih organizacijah? Končno — nekoč smo se vendar pogovarjali celo o tem, da bi morali v šolah brezplačno malicati vsi otroci! I. Burnik MANJKAJOČE KO- LO NA VOZU BOGI NJE TALIJE Ajmo bratje Celjani IZREDEN SPREJEM CELJSKEGA DELAVSKEGA ODRA V VIROVITICI Po (Ivoh uspeHli dneh ^o- vitioi jo ]>il deležen izrednega rektorjem gledališča STJEPA- stovanja. kjer je nastopil z gostoljubja. NOM UiKDhHjEM v ospredju Županovo Micko, se je kolek- Posnetek prikazuje člane med ogledom tobačnega kom- liv Delavskega odra minulo delavskega odra in predstar- binata, nedeljo vrnil v Celje. V Viro- nike občinske skup.ščm(> z di- (\Чч' na 4. stran,i> TURIZEM V MOZIRSKI OBČINI LETOS ZADOVOLJIVO Turisličfli krediti omogočili večje zmogljivosti v mozirski občini so z letošnjo tu- ristično sezono na splošno zadovolj- ni. Kljub lirajši turistični sezoni, predvsem zaradi slabega vremena, je bilo število domačih gostov v pri- merjavi z istim obdobjem lansicega leta za 40 odstotkov večje. Za toliko se je povečalo tudi število nočitev. ŠteVHo tujih gostov se je sicer pove- čalo za 31 odstotkov, medtem ko so nočitve padle za 2 odstotka. To vedeti, da tuji gosti niso bili vedno zadovoljni s furisLičnimi uslugami, pa so bivanje skrajšali. (Dalje na 3. strani) VREME OD 22. OKTOBRA DO 1. NOVEMBRA Med 25. in 29. oktobrom suho oziroma lepo vreme, v ostalem pretežno oblačno s padavinami In močna oliladitev. ODPOVh DANE P R E O S TAV K Zaradi hude obolelosti Francija Ga- brovška je bilo Slovensko ljudsko gledališče primorano odpovedati vse nadaljnje predstave Schillerjeva »Don Carlosa«. Abonenti in drugi redni obiskovalci, ki še niso videli te pred- stave, bodo imeli samo spremenjen vrstni red. Da ne bi bilo še večjega zastoja pri uprizoritvi naslednjih pre- mier, bo »Don Carlos« v prezasedbl obnovljen šele po premieri komedij »V»rh« in » Rendez-vous«, ki bo v pe- tek, 5. novembra. Tako bodo imeli nekateri abonmaji »Don Carlosa« àe- le kot drugo predstavo. NOVI MOST V ШШШ KAJ MEM O GilADNJI l/VvJALEC D L y¿ Sedanji, dotrajani, leseni most čez Savo v Krškem, je hW vsa leta po svoboditvi ka- mvn spotike in pre(bnet žolč- nih razprav. Omejitev obre- menitve mostu je bila sicer začasna rešitev, ki pa je krški občini prizadela precejšnjo go- spoda rsko škodo. Tehtnica se je zadnje čase vse bolj nagi- bala za gradnjo novega mostu. Končno je investitor (občina) uspel zbrali določeno vsoto denarja in zaupal gradnjo SGP .Pioniri iz Novega me- sta. (Dalje na 3. strani) »ELtGANT« NAGRAJIJE Kot smo obljubili, objavljamo danes rezultate žre- banja za najlepšejia od treh plaščev. ki jih je na modni reviji v Celju predstavilo podjetje Elegant iz Celja. Za tiste, ki revije niso obiskali — tole pojasnilo. »Elegant« je za prihodnjo pomlad predstavil tri modele spomladan- skih plaščev: gledalci so na posebnih lističih i/brali tistega, ki jim je bil najbolj všeč in s tem pridobili pravico, da sodelujejo pri nagradnem žrebanju, za katerega je »Ele- gant« razpisal tri nagrade. V torek se je pri »Elegantu« sestala komisija, ki je ugotovila, da se je večina gledalcev odločila za temen, eleganten plašč »Jaruga«. Žreb pa je določil nagrajenke: 1. Silva Dvornik, Oblakova 28, Celje — dobi žensko bundo, 2. Anica Obrovnik. Laško,^Debro 52 — raztegljive hlače, 3. Marija Govedič, savinjska 3, Celje — žensko krilo. Nagrajenkam čestitamo in jim želimo, da bi se v nagradah prijetno počutile. Izbrale jih bodo lahko tako po velikosti kot po barvi. BERITE NA 7. STRANI ŠE O NAGRADNEM NATEČAJU TRG. PODJETJA »MODA«! Ureditev bi predvidoma veljala 900 milijonov dinarjev Po treh letih razprav o usta- novitvi takšnega centra kaže, da se je vsa stvar le premakni- la z mrtve točke. Za zdaj se za storitve mehanografskega cen- tra zanimajo tovarna emajlira- ne posode, železarna Štore, ko- vaška industrija Zreče, žalski kmetijski kombinat, Aero, Etol, velenjski rudnik, Zavod za so- cialno zavarovanje, Žična in Kovinoteiina. Sicer število in- teresentov še ni dokončno, ker je odvisno od samoupravnih or- ganov v kolektivih, kdo v$e se bo še priglasil. Po podpisu pogodb bo možno začeti z realizacijo. Začasno bi naj Center dobil prostore pri Mesnini, ki jih je dosedaj upo- labljala Kovinotehna. Razvijal bi se postopoma, v začetku bi uporabljal še klasične stroje, s ijistemora luknjanili kartic, čez čas pa bi že uporabljali elek- tronske stroje. Po sedanjih ce- nitvaîi kaže, da bi predračun za opremo takega Centra veljal okrog 900 milijonov dinarjev. Mesečni prispevki za posamez- na podjetja naj bi znašali od 200.000 din do dva in pol mili- jona. Ta prispevek bi naj bil le leto ali dve breme podjetja, pozneje bi center s svojimi uslugami vračal investicije; vsekakor pa bi se ta prispevek spremenil ob številu interesen- tov. Za podjetja bo ustanovitev mehanografskega centra pome- nila možnost za zmanjšanje šte- vila uslužbencev, obenem pa možnost zmanjšanja stroškov, ki s tem v zvezi nastajajo. Tone lolrič Pravijo da moraš pred njim, seveda ie v primeru, da se mu hočeš zameriti — kritizirati celj- ski nogomet; tega nisem prever- jal, kajti : . . Niti ga nisem iskal na igrišču. Hladnokrvno sem na- ročil brizganec in on je prišel z njim. TONE je natakar. Že de- vetnajsto leto streže — drugim. Od tega je zaposlen v hotelu Evropa v Celju 18 let. — Tone, če te kdo vpraša, kak- šnih gostov se najmanj razveseliš po teh 19 letih službe, kaj bi mu rekel? »To ni fraza — vsi so mi enako dragi. Težko pa strežem ljudem, ki pridejo v lokal, da bi se igra- li »Francoze«. — V kateri lolćal ti kot občan ne bi vstopil? »V Celju so vsi lokali kolikor toliko v redu«. — Postavili so te za šefa strež- be, kako to, da si čez nekaj ca- sa to funkcijo zavrnil in šel na- zaj med natakarje? »Sefovstvo mi ne leži, raje de- lam . . .« — Kaj misliš, v čem gostinci grešijo? »Vsak po svoje rešujejo gostin- stvo. Nikakor ne morejo najti skupnega jezika. Ali se ti nc zd', da bi imeli večji uspeh, če bi manjša podjetja združili?« — Ali misliš s tem, da bi lahko velika podjetja ustvarjala mono- pol? »Nikakor, kajti monopol bi tako goste kot strežno osebje prizadel Pomisli, da se nekomu zameriš in ti odpove službo. Tu mislim predvsem koncentracijo sredstev. Sedaj vsak po svoje krpamo, po- pravljamo, tako bi pa lahko z enkratno adaptacijo rešili prob- lem.« — Kaj misliš, kje so v gostin- stvu notranje rezerve? In kaj pra- viš k temu, da na primer gostin- sko podjetje Branibor odvede od enega ustvarjenega dinarja okrog 43 par za administracijo — reži- jo? »Tu nekaj ni v redu.« — Kakšen občutek imaš, ko moraš na primer v vaši restav- raciji kasirati za dva koščka me- sa in malo župce (golaž) 500 di- narjev? »Verjetno imava oba iste ob- čutke. Vsekakor pa mora gost vedeti za razliko med hotelom, restavracijo in bifejem, kajti tu so ogromne razlike v režiji in ta bistveno vpliva na ceno.«_^_^- — Kaj misliš o delavskem sa- moupravljanju v gostinstvu? »Vse o podjetju nikoli, pa tudi po 14 letih samoupravljanja ne pride na dan. V ostalem pa je tako kot drugod: veliko govori- mo, sklepamo — naredimo pa rnalo. Upoštevajoč tudi »subjek- tivne« sile . . .« V čem vidiš perspektivo ce- ljskega turizma? »Predvsem v enotni propagan- di, ki bi jo naj vršili ljudje, ki to področje poznajo. Ne pa tako kot sedaj, ko vsak vleče na svoj mlin — reka pa teče mimo.« — Kako se je odrazila gospo- darska reforma v gostinstvu? »Prepogosto v — cenah.« — Kolikokrat si nesel dnevno pred reformo in sedaj po njej v podpis račun? »Ne zameri, o tem ne bi go- voril, vsekakor so pa krediti — mislim na reprezentanco — ne- koliko redkejši.« — Kaj praviš, zakaj je tolik- šna fluktuacija v gostinstvu? »Samo primer. Vajenec, katere- ga sem jaz vpeljal v strežbo, ima v Portorožu 110 tisoč dinarjev plače. Jaz, z devetnajstletno prak- so pa 50 tisoč dinarjev . . .« — Ali s tem nakazuješ odhod? »Ne, jaz ne morem brez mojih gostov in oni verjetno ne brez mene. Kakorkoli — moj kruh je v gostilni.* PISMA PISMA PISMA TEDNIKU »ZA RAZMIŠLJANJE« y zadnji številki vašega časopi- sa je bilo med pismi troje pisem v zvezi z nesrečo v Hudičevem grabnu. Mislim namreč na njiho- ve »odgovore« na članek »RAZ- MIŠLJANJE«. Strinjam se z mnenjem uredništva, da niso z ničemer dokazali nasprotnega, kajti samo, milo rečeno — napad na novinarja, češ, da je njegovo pisanje neodgovorno, še ne do- kazuje, da je to res. Sam članek je bil zame dober. Ali tovariši od turistične zveze ali društva misli- jo, da sedaj, ko vsi govorimo o tem, kako naj dvignemo turizem, nihče ne sme vprašati, kako nek- do upravlja s sredstvi, kaj dolo- čena organizacija ali ljudje dela- jo? Pri tem pisanju se mi zdi, da je nekdo res neodgovoren. EHzabeta H. — Z^grad, Celje Tudi jaz bi želel nekaj poveda- ti o mojem razmišljanju. Ko sem prebral v vašem časopisu sesta- vek J. Severja, nisem imel občut- ka, da bi bil neodgovoren.' To tem manj, ker ga kot naročnik vačega časopisa redno prebiram. Ob tem mojem razmišljanju bi rad vedel nekaj: zakaj niso pisci, ki so se oglasili ift ža^n^li : t^k krik o neodgovornosti — z niče- mer dokazali nasprotno, zakaj ni- so glasno in jasno povedali, kaj v resnici ni prav? J. Kozole Želel bi samo pojasnilo. Kako to, da je sedaj že neodgovorno tudi razmišljati, ko pa vendar tr- dimo, da je v naših časopisih pre- malo konkretnih primerov, da so novinarji načeli, da se moramo na vse kriplje boriti proti ne- pravilnostim itd., itd. Torej je tovariš Sever neodgovoren zato, ker je upal vprašati v Razmišlja- nju, kdo je odgovoren za smrt učenke in za invalidnost druge? Odgovorni urednik Lepega me- sta pravi, da takšno pisanje ni v ponos slovenskega novinarstva. Kaj on ne prebira Lepega me- sta. Oziroma, da ne bo zamere, kdo daje sredstva za izdajanje tega pomembnega turističnega glasila? Zatorej ne zamerite, da vas nadlegujem s pojasnilom, kajti drugače bom primoran odpove- dati naročnino, ker se bojim, da boste pisali samo »odgovorno« in v ponos, če že ne slovenskega — vsaj celjskega novinarstva. F. P. — Mozirje pridite po denar Spoštovano urediiištv>o! Bil sem trinajst let uslužbenec Komunalne banke v Celju, a 1. 6. 1962 sem odšel v pokoj, methem pa sem ,u}iotovil, da bi moral po predpisiii (UL 47/1961 in 50/1962) prejeti od ustanove še dve mesečni plači, eno za leto 1961, drujîo za leto 1962. Četudi sem nekajkrat pisal vodstvu KB, sem prejel vselej od- govor, da mi pripada samo del dohodka za leto 1962, medtem ko jaz vztrajam, da dobim vse, torej tudi za leto 1961. Zaradi neneh- nega odklanjanja moje zahteve sem se moral slednjič obrniti ua sodišče, da iztožim, kar mi pripada, četudi ne verjamem v uspeh razsodbe. Hkrati sem prizadet, da ob mojem odhodu v pokoj, ni nihče storil ničesar, medtem ko so dotlej vsakega uslužbenca, ki je od- hajal v pokoj ali na drugo delovno mesto, ob slovesu pogostili in obdarili. Morda bo to pismo v vašem listu pomagalo rešiti moj primer. Milosav Kostić, upokojenec, Celje, Tomšičev trg 17/11 Iz prepisa pisma KB Celje, ki ste ga priložili, ugotavljamo, da so vam v KB pripravljeni izplačati del za leto 1962 in vas vabijo, da bi se zglasili pri njih, ker bi se tovariši ob tej priložnosti radi od vas tudi primerno poslovili. Nikar ne bodite svojeglavi, prene- hajte s pisarjenjem in tožarjenjem, pa se raje tovariško pogovorite. Ce vam po predpisih pripada tudi dohodek za leto 1961 ga boste gotovo tudi dobili. Higiena pa taka Moti me, da v celjskih proda jalnah kruha in peciva prodajal- ci nimajo papirja, da bi kruh ali pecivo zavijali. Ne razumem namreč, kako je to mogoče. Sli- šala sem, da so bile naše tovarne le nekaj časa v težavah zaradi re- produkcijskih materialov. Iz zdravstvenih razlogov tudi ni pri- poročljivo, da prodajalke spreje- majo denar in z isto roko delijo kruh. Ne želim na dolgo razprav- ljati, vendar bi omenila, da je v zadnjih dneh občanom na voljo pogosto le kruh v dvokilskih hlebčkih — ali je vse to v zvezi z notranjimi rezervami? Ivanka Cafuta — Hudinja Zvedeli smo, da prodajajo s kruhom tudi embalažo v obliki škrnicljev po 5 dinarjev, kar je vsekakor zelo velik napredek. Ker vrečk za dvekilske hlebe ni, bodo po vsej verjetnosti te kruš ne kolute prilagodili embalaži. Prodajalne kruha že urejamo in preurejamo; treba bo samo še enkrat za vselej pospraviti nehi- gieno pri delitvi kruha. Počakaj- mo. Po poti štirinajste Osemdeset mladih fantov in de- klet iz Maribora, Preval j. Raven, Šoštanja, Celja, Laškega in Ljublja- ne je odšlo za dva dni na pot, koder je hodila slavna štirinajsta divizija. Krenili so iz Pake pri Velenju, šli skozi Cirkovce, vas Plešivec, v Za- vodnjo, se ustavili na Slemenu ter nadaljevali čez Smrekovec proti Rastkam v Ljubno ob Savinji. šli so na pot, da bi se pobliže se- znanili z legendarnim pohodom ju- nakov štirinajste, ki so prav na tem območju bili najhujše boje. Po pri- povedovanjih udeleženca pohoda štirinajste, tovariša Šegine, so pred mladimi ljudmi znova zaživeli boji na Gori jurišev, na Graški gori, pre-- hodi čez cesto in železnico, smrt partizanskega pesniha Kajuha, delo partizanske bolnišnice Celje itd. Spotoma so se mladi ustavili pri spomeniku v Rastkah, kjer je dva- najst partizanov, članov posebne patrulje padlo v zasedo in obležalo na bojišču. Njim v spomin so polo- žili k spomeniku lep venec. Dolga in lepa je bila ta poteki so jo mladi prehodili v dveh dneh. Na- vzlic ustrujenosti, so bih dobre vo- lje in ponosni. Spremljala jih je pe- sem in misel na borce, ki so hodili po isti poti s puškami y rokah. Zdaj so hodili, da bi se med seboj spozna- li in seznanili z boji za svobodo. K prijetnemu razpoloženju je prispe- vala svoj delež tudi lepa jesen. Ob zaključku so se udeleženci zbrali še pri spomeniku na Ljubnem ob Savinji, kjer jim je spregovoril predsednik planinskega društva Ce- lje, mg. ph. Dušan Gradišnik: Pot, ki sto je posvetili spominu slavne štirinajste divizije, se je spremenila v veliko planinsko mani- festacijo, ki je še bolj pomembna, ker je bila tiha, skromna ter izraz vas samih mladih ljudi. Mladinski odsek planinskega društva v Celju že več let združuje mladino iz vseh krajev Slovenije in poA'ezuje prijet- no planinsko pot s spominom na našo narodnoosvobodilno borbo. Da- nes se je po tej poti trpljenja, bole- čin, zmag in smrti vila dolga vrsta mladih ljudi, polnih veselja, sreče in smeha. Kot so se nekoč na tej poti tovariši borili in se tudi poslavljali od življenja, tako so se danes na isti poti vezala nova prijateljstva, se mladi veselili življenja in kovali na- črte za bodočnost. In tako je tudi prav. V tem je naša manifestacija. Za tem je načelnik mladinskega odseka celjskega planinskega dru- štva. Peter Naraks, izročil vsem sku- pinam še lepe spominske diplome. Ob slovesu in stisku rok pa so si za- želeli: na svidenje na pohodu po po- ti Prve celjske čete. M. B. RAZPRAVA O OR(.A\IZACI.|I ZDRAVSTVENE SLUŽBE V CELJU ZDRUŽITEV? Primanjkljaj v znesku milijarde dinarjev v skladih zdravstvenega za- varovanja je bil nedvomno eden od razJogov, zavoljo katerih sta se ob- činski odbor Socialistične zveze in občinski sindikalni svet v Celju od- ločila za razpravo o organizaciji in delu zdravstvene službe na tem ob- močju. Ni pa bil to edini razlog — kot so poskušali razložiti nekateri udeleženci. Dejstvo je namreč, da zdravstvena služba v Celju ni orga- nizirana tako, da bi lahko svoje de- lo opravljala z največjo učinkovi- tostjo in ne s tolikšnimi sredstvi kot zdaj. To so na omenjenem raz- govoru potrdili tudi vsi prisotni zdravstveni delavci. Zato je reakci- ja na pobudo občinske skupščine, da s pomočjo odborniške komisije, ki jo vodi dr. Verdelj, končno le pre- uči organizacijo zdravstvene službe, skoraj nerazumljiva. Bilo je namreč nekaj očitkov na račun »vmešava- nja v pristojnosti zdravstvenega centra«, ki da ima vso pravico služ- bo postaviti tako, kot je v danih okoliščinah najbolje. Z razpravo na občinski skupščini, občinskem odboru Socialistične zve- ze in občinskem odboru sindikata prav gotovo niliče ni imel namena krniti pristojnosti zdravstvenih ustanov. Gre le za široko razpravo o tem, kakšna organizacijska oblika zdravstvene službe bi najbolj ustre- zala zahtevam, ki jih prednje po- stavljata sedanji čas in delovni člo- vek. Prevladuje namreč prepričanje, da zdravstveno varstvo na celjskem območju ni potekalo tako kot bi moralo, tudi zavoljo razdrobljeno- sti, neenotne politike in morda pre- šibkega sodelovanja. Užaljenost, ki so jo nekateri na seji pokazali, je bi- la povsem odveč, saj gre za pomoč zdravstveni službi in za rešitev, ki bo pripomogla k zmanjšanju defici ta. Sklep razgovora o organizaciji zdravstvene službe pa vendarle daje 4Pati, da se; bo,,iaàeva premaknila z mrtve tokče: odborniška komisija naj bi namreč skupaj z zdravstveni- mi delavci in družbeno političnimi organizacijami v mesecu dni izdela- la predlog o novi organizaciji zdrav stvene službe in ga nato predložila v razpravo občinski skupščini, druž- beno političnim organizacijam in se- veda tudi zdravstvenim, ustanovam. ^..^ ....^ ....... J^...._ PRVA JAVNA TRIBUNA SZDL V 2ALCÜ USPELA KJE STE ŽALČANI KO NAS ZABOLI, VPRAŠUJEMO O SKLEPČNOSTI Pretekli teden je krajevna skup- nost SZDL v Žalcu pripravila^javno tribuno, ki so jo naslovili »Občan — potrošnik in reforma«. Sprva je si- cer kazalo, da bo v dvorani več predstavnikov podjetij, ki bi naj od- govarjali na vprašanja občanov, vendar se je z običajno zamudo le zbralo večje število žalčanov, da bi si olajšali svoja srca. Prvenstvena so bila vprašanja ur- banistične ureditve 2alca, komunal- ni problemi (kanalizacija) in vpra- šanja odvečne delovne sile. Prizade- tim občanom so odgovarjali pred- stavniki kolektivov, ki se ukvarjajo z reševanjem teh vprašanj, a v bi- stvu se je razprava slednjič osredo- točila na probleme zazidave nekate- rih predelov, na spreminjanje urba- nističnih načrtov, o pravicah in mož- nostih občanov, da bi lahko uredili svoje težave. Tovariš Dane Debič je odgovarjal, da sam Zavod ne more reševati problemov, ki so jih nače- njali občani, da sta urbaristični in zazidalni načrt v skladu s sklepom, ki ga je sprejel svet za stanovanjsko izgradnjo, medtem ko so načrte po- prej odobrili občani na zborih vo- livcev. Skladno s tem je nastalo vpraša- nje, če je bil kdaj kakšen zbor vo- livcev zadosti obiskan, da bi mogel odločati o teh vprašanjih. Tu mo- ramo ugotoviti, da je tudi Žalec v mnogem mestece ugodja, kjer se vsak ukvarja s svojimi vprašanji, le tedaj, ko ga zaboli, se sklicuje na sklepčnost. Zakaj pa ne bi ljudje prišli pravočasno na shode, ki odlo- čajo o njihovih življenjskih vpraša- njih? Nekoliko zabavno je sicer iz- zvenelo, ko je eden izmed navzočih vprašal, kje pa ste sploh pravi Žal- čapi? Hoteli smo se prepričati in smo* naslednjega dne po Žalcu ustavljali ljudi. Ste iz Žalca? — Ne. V dveh urah smo našli zares komaj pet ali šest Žalčanov, vsi drugi (kakšnih petnajst) so bili od drugod — četudi iz bližnje okolice. Ne da bi se spu- ščali v razreševanje preseljevanja, je to vsekakor za Žalec pozitiven znak močnega priliva. A kaj slab vtis smo dobili, ko smo te ljudi vprašali o žalskih problemih. Ves odgovor bi mogli strniti v trditev: vsiik se zanima samo za svoje teža- ve! Za zaključek samo še to: prva žal- ska javna tribuna je uspela, saj je načela nekatera vprašanja, ki bodo zdaj verjetno zginila z dnevnih re- dov (vsaj v tej obliki), a morda bi bilo prihodnjič vendarle dobro, če bi se podobne tribune udeležilo več Žalčanov, da ne bi ostali tako osam- ljeni s svojimi težavami! —sh— KAJ JE S ŠMARSKIM STUDENTS KIM KLUBOM? Ni bilo odziva študentje so se po reformi'znašli v precej nezavidljivem položaju. Življenjski in študijski stroški so krepko porastli, štipendije pa... To jeáen sta občinski komite in občinski odbor SZDL Šmarje pri Jelšah skušala pripraviti razgovor o problemih štipendiranja. Kljub osebnim stikom z nekaterimi štu- denti in pismenemu vabilu, ki so ga poslali klubu šmarskih študen- tov, do razgovora ni prišlo. Najbrž bi bila sodba, da to vpra- šanje za študente ni večjega pome- na, napačna. Pa vendar je težko ra- zumeti, da na razgovor ni prišel ni- ti eden študent, klub pa na vabil^o sploh ni reagiral. Odnos študentov je toliko manj razumljiv, ker so v šmarski občini s podobnimi razgo- vori rešili že marsikatere težave. »Težko razumem, zakaj tak odnos študentov do njihovih življenjskih problemov«, meni Janez Ótorepec predsednik občinskega komiteja ZM Šmarje pri Jelšah. »Najbrž je vzrok v nedejavnosti kluba«. Mladinskega predsednika smo, vprašali, kakšna je povezava med orrganizacijo ZM v šmarski občini in študentskim klubom. »Do lanske jeseni smo imeli s štu- dentskim klubom stalno stike. Mi- slim, da je to zasluga tedanjega vodstva kluba. Danes niti ne vemo natančno, kdo je predsednik kluba. Torej, vzroki za nedejavnost so predvsem v kadrovskih problemih kluba«. In kaj bo ukrenila ZM v Šmarju? Skušali bomo najti katerega od članov vodstva kluba. Upamo, da bomo z razgovori v Ljubljani pre- maknili vprašanje nedejavnosti šmarskega kluba z mrtve točke, škoda bi bilo, da bi zaradi organi- zacijskih napak' v klubu prizadeli vse šmarske študente. Sicer pa mi- slim, da bi bilo prav, če bi oni po- vedali kaj več o tem.« Z RAZGOVORA Z OBČANI V LAŠKI OBČINI KDO BO UREJAL CESTE Razgovori z občani, ki jih imajo te dni v laški občini — pripravile so jih krajevne organizacije Socialistič- ne zveze — o vprašanjih gospodar- ske reforme^ so večji del dobro obiskani. Občani iz okoliških predelov se predvsem zanimajo, kako bodo v bo- doče urejali občinske ceste, ker za te namene v letošnjem proračunu ni zagotovljenih sredstev. Že sedaj so bile te ceste v glavnem vzdrževane s prostovoljnim delom, nastajajo pa nove potrebe, za katere pa bo le treba zagotoviti finančna sredstva. Občani v Marija gradcu so na raz- pravi govorili o mostu, ki vodi iz Lahomnega v Harje. Most je dotra- jan, zato ni rešitev v tem, da bi ga za silo popravili, temveč bi morali graditi novega. Glede na to, da je za most zaradi eksploatacije lesa zain- teresirana tudi gozdna uprava, bo pri gradnji verjetno potrebno tudi njeno sodelovanje. Precej pripomb je bilo tudi na račun odkupa živine, kajti odkupne cene se ne formirajo skladno s kva- liteto živine. Tudi zaradi sejmišča, ki ga v Laškem že nekaj let ni, je bilo pre- cej ostrih besed. Občani sprašujejo tudi, kaj je s tržnico. Tudi ta je bila Že zdavnaj predvidena, vendar je ostalo le pri obljubah. Končno so občani opozorili tudi na to, da ne morejo razumeti, zakaj so v trgovinah cene za enako blago ta- ko različne. O pivu pa so menili, da je predrago — vsaj za Laško, ki ima »svojo« pivovarno. T. K. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Pojutrišnjem, dne 24. oktobra, prazmije OZN svoj dan in umestno je, če se ob tej priložnosti pomudi- mo pri tej organizaciji, katere idejni zametki segajo še v čas II. svetovne vojne. Temeljni dokument organiza- cije. Ustanovna listina OZN, je do- bila svojo dokončno vsebino na kon- ferenci petdesetih držav v San Fran- ciscu leta 1945, a veljati je začela 24. oktobra istega leta. Ob njeni dvajsetletnici, v času, ko zaseda generalna skupščina OZN, ki znova rešuje tehtna mednarodna vprašanja, moremo priznati, da je organizacija storila obilno koristne- ga, četudi je morala sama nekajkrat skozi težke trenutke. Četudi ne mo- remo dvomiti, da je OZN dosti bolj čvrsta organizacija, kakor je bila predvojna Zveza narodov, pa vseeno tie smemo zanikati dejstva, da v nje- nih vrstah vendarle nastajajo na- sprotja, ki so posledica razgibanega mednarodnega delovanja in tudi — nasprotovanja. Veljavnost in priznanje organiza- cije ZN mora predvsem potrditi dej- stvo, da je članstvo v njej iz leta v leto raslo, da so tudi letos na začet- ku zasedanja sprejeli tri nove čla- nice in če bi Indonezija ne bila iz- stopila iz organizacije, bi jih bilo zdaj skupno 118 držav — članic. Če ocenjujemo delo letošnjega zasedanja generalne skupščine, bi mogli dejati, da vztraja na načelih ustanovne listine, vendarle pa je v vsem nekoliko bolj mlačno. Seveda pa ne moremo izreči dokončne sod- be, dokler'ne bodo zaključili z de- lom posamezni pomožni organi. Ver jetno je za letošnje zasedanje v sve- tu najbolj odjeknil papežev govor, ki je bil neverjetno skladen z nače- li humanizma in koeksistence med narodi, kakor jih nakazuje ustanov- na listina OZN in kakor jih je za- čel osvajati velik del človeštva. Ta stališča so seve tudi nam zelo blizu in smo lahko zaradi njih v na- čelu zadovoljni, vendar nas ne sme- jo zapeljati, kajti »nov duh« екитеп- skega koncila, ki ruši »vero v boga« in terja »vero v človeka« (ob čemer se sklicuje celo na Marxa!) je očit- no zbliževanje cerkvenega gospost- va s posvetnim — 'kar je sicer cer- kev vselej hotela, a spretno, skrivala — nas ne sme zaslepiti, da bi zame- njali marksistično prepričanje v o- svobojenega človeka z »vero v člo- veka«, ki je odvisna v »nezmotljive<'- odločitve papeža. NE.VARNOST POPLAV ŠE NI MINILA V BOJU PROTI POPLAVAM REGULIRANJE POTOKOV S PROSTOVOLJNIM DELOM Poglobljena straga Savinje je Celje že nekajkrat obvarovala pred katastrofalnimi poplavami. Ob po- slednji povodnji bi bilo novo nase- lje na Otoku vsaj meter pod vodo, če bi Savinja tekla še po nespreme njenem koritu. Mestu reka torej ni več nevarna; grozijo pa mu nekateri potoki — Sušnica, Koprivnica, Lož- nica, pa tudi Voglajna — ki pone- kod prestopijo bregove že ob vsa- kem večjem dežju. O nujnosti regulacije potokov, ki tečejo skozi Celje in bližnjo okolico so govorili žc pred leti. Toda sred- stev za kompletna regulacijska dela ni bilo nikoli dovolj, zato so rešitve iz leta v leto zavlačevali. V zadnjem obdobju je na pritisk industrije si- cer prišla na vrsto Voglajna, toda zaradi nevarnosti poplav v Skalni kleti in Cretu bistvenega izboljšanja zaenkrat še ne bo. če bi namreč Voglajno spustili po novi' strugi, bi se nivo vode zvišal za približno pol metra in omenjeni naselji bi ob de- ževnih obdobjih bili še bolj ogroženi kot sta zdaj. V Vodni skupnosti so sicer zatrdili, da vode ne bodo u- smcrili po novi strugi tako dolgo, dokler ne bo občinska skupščina iz- dala potrebnega dovoljenja. Zavla- čevanje tega ukrepa pa ne koristi industriji — predvsem Cinkarni in Železarni Štore — ki sta za regula cijo Voglajne najbolj zainteresirani. Ce bi torej hoteli Čret in Skalno klet obvarovati pred poplavami, hkrati pa industriji ustreči, bi mo- rali regulacijo Voglajne čimprej na- daljevati — in to od izliva navzgor. Voglajno so namreč začeli reigulirati pri Šlorah in ne pri izlivu kot bi pričakovali. Večina nevšečnosti je posledica prav te odločitve. Letos pa so se zaradi različnih vzrokov zavlekla dela tudi pri drugi etapi regulacije Voglajne. V Vodni skupnosti namreč zatrjujejo, da jih pri delu ovirajo tudi nekatere ne- porušene stanovanjske hiše. Povsem razumljivo je, da je treba za te sta novalce najprej zagotoviti primerna stanovanja in se šele potem lotiti podiranja hiš. Stanovanj pa doslej še ni. " / čeprav je res, da regulacije zahte- vajo veliko sredstev, pa drži tudi to, da je to koristno naložen denar, škodo, ki je v zadnjih dveh letih v celjski občini nastala zaradi poplav, cenijo na okrog šest milijard dinar- jev. S temi sredstvi bi lahko že mar- sikaj ukrenili. Vodnogospodarski strokovnjaki trde, da bodo poplave, ki se bodo v celjski okolici vrstile vse dotlej, dokler voda ne uredijo tako kot je treba, naslednja léta povzročile še večjo škodo. Upoštevati je namreč treba, da ogrožene površine hitro zazidujejo. Regulacijo potokov pa je treba pospešiti še iz drugih vzrokov: tudi kanalizacijo na primer, ki sedanjim razmeram že zdavnaj ne ustreza več, bo možno urediti šele po konča- ni regulaciji. Z njo pa bi prebivalce ogroženih območij dokončno rešili tudi morečga pričakovanja, ki jih spremlja ob vsakem deževju. In tu- di to je važno. Te dni so predstavniki celjske ob- činske skupščine, družbeno politič- nih organizacij in vseh ostalih, ki bi lahko pri reševanju problema ka- korkoli pomagali, o regulaciji poto- kov ponovno razpravljali. Odločili so, da bi bilo vsako čakanje zdaj že neogdovorno in da se je treba re- gulacije potokov končno le lotiti. Ker pa sredstev še zmeraj ne bo do- volj, bodo uresničili predloge obča- nov in mladine ter začeli urejevati vode s prostovoljnim delom. V ta namen bo občinska skupščina ime nóvala poseben štab, ki bo akcijo — imenovali jo bodo »Celje v borbi proti poplavam« — pripravil in tudi vodil. Mladina je obljubila prosto- voljne delovne brigade, nedvomno pa bodo akcijo razumeli tudi kolek- tivi in pomagali po svojih močeh. O poteku razgovorov o pripravah, organizaciji in končno — upamo vsaj — tudi o začetku del bomo sproti poročali. I. B. Na sliki vidimo del nove struge, po .kateri bi naj tekla Voglajna CELJSKA RAZGLEDNICA. V zadnjih petih letih, predvsem pa v /.&w.ijili dveh, so v Celju izgradili neka j. tisoč ^tauovaiij. Veliko večino ^oh v blokih — satelitskih naseljih Otok I, II, medteitiko tudi naselje Dolgo polje še ni zaključeno. Lani so začeli z gradnjo satelitskega sîpnoyanjskega naselja Otok III. Vsako qd teh naselij ima preko tri tisflč piebivalcçv. , , , ... ...... Z individualnim kreditiranjem, ki so ga občina in delovnilčolck- ti\h uvedli, se je razmahnila gradbena .dejavnost iuàì v urbanistično zaključenih zaselkih in predmestnih podiočjih. Na sliki vidimo sate- litsko naselje individualnih hišic na Iludinji, ki je takorekoč zrjaslo preko noči. Foto: J. Sever TURIZEM V MOZIRSKI OBČIM lETaS ZADOVOUÏVO TURISTIČNI KREDITI OMOGOČILI VEČJE ZMOGLJIVOSTI Od tujih gostov je bilo največ Avstrijcev. Število domačih gostov je letos najbolj porastlo v Logarski dohni, Mozirju in Ljubnem ob Sa- vinji, medtem ko v Lučah in Solča- vi nekoliko padlo. Število tujih go- stov pa je najbolj porastlo v Logar- ski dolini. Gornjem gradu in Mo- zirju, medtem ko je v drugih turi- stičnih krajih občine nekoliko pad lo. Največ gostov je bilo v mesecu juliju in avgustu. Turistične prireditve v okviru tu- rističnega tedna letos predvsem za- radi slabega vremena niso povsem uspele. Deževno vreme je tudi po- kvarilo tradicionalni »FLOSARSKI BAL« na Ljubnem ob Savinji. V zadnjih dveh letih so močno porastle turistične kapacitete pri zasebnikih. S pomočjo turističnega kredita, ki ga je najelo blizu 150 zasebnikov v znesku nad 50 milijo- nov dinarjev se je podvojilo število turističnih ležišč in znatno zboljša- la kategorija tujskih sob, saj je bilo v letošnji turistični sezoni v občini že nad 800 ležišč I in II. kategorije. Občina je podprla akcijo s tem, da je plačala 4 odstotne obresti od na- jetih kreditov. Lep napredek so dosegli tudi pri ureditvi gostinskih lokalov, še po- sebej to velja za zasebni sektor, ko se je občina odpovedala delu dajatev na račun investiranja v gostinske lo- kale. Nov gostinski lokal so dobili tudi v Nazarju. Pereč problem, ki ovira hitrejši razvoj turizma v Zgor- nji Savinjski dolini, pa so slabe ce- ste, kar še posebej velja za cestO|v Logarsko dolino. Z módeínizacijo ceste letos sicer nadaljujejo, toda zaradi pomanjkanja sredstev ne bo stekla do Luč, kot je bilo prvotno predvideno. V zadnjih dveh letih si tudi precej prizadevajo za razširi- tev zimskega turizma. Računajo, da bodo urejene turistične sobe, do- stopne cene, ugodna smučišča in tri nove smučarske vlečnice privabile letošnjo zimo čimveč turistov -er TELEG RAM I IZ KOMUN OLIMJE: Tu je bila preteklo nedeljo seja glavnega odbora zve- ze esjper antis tov Slovenije. Raz- pravljali so o pomembnejših vprašanjih esperantske organiza- cije, poslušali pa so tudi poročilo slovemkega delegata, ki se je udeležili 50. kongresa esperanti- SÍQV v Tpkiju. Istega dne je bilo v Podčetrt- ku tovariško srečanje esperanti- stov, Slovenije in Hrvatske. Ude- leženci so si ogledali krajevne znamenitosti, pogovorili pa so se tudi o'delu esperantskih društev. ŠMARJE PRI JELŠAH: Za pro- gram delavske univerze, za letoš- njo izobraževalno sezono je med občani dokajšnje zanimanje. Predvsem sprašujejo za tečaje tujih jezikov in so na delavski univerzi sprejeli tudi že prve pri- jave. Menijo, da je zanimanje za tečaje .tujih jezikov povezano z ugpdnim razvojem turističnega gc^ispodars^va šmarslte občine. ŠMARJE PRI JELŠAH: S pfe- membo proračuna in v skladu s stnernicami gospodarske reforme so v Šmarju pri Jelšah med dru- gim zmanjšali tudi število zapos- lenih v družbenopolitičnih orga- nizacijah. Tako je že odšel na novo službeno dolžnost dosedanji sekretar občinskega odbora SZDL ,najbrž pa bodo število po- klicnih družbenopolitičnih delav- cev še zmanjšali. Dogovorili so se tudi, da bodo delno združili fi- nančno-administrativne posle or- ganizacij. > ■ . LESKOVEC: V naselju Gmaj- na v Leskovcu pri Krškem je vodna ročna črpalka, ki jo upo- rablja 15 lastnikov hiš. Voda je dobra in jo je vselej dovolj. Pro- blem s to črpalko pa je v tem, ker je neverjetno težka za črpa- nje vode. Vaščani so komunalno upravo že večkrat zaprosili za po- pravilo, vendar pravega odziva ni bilo. Tudi sami so pripravljeni nekaj prispevati za popravilo čr- palke, potreben je le večji posluh za želje občanov. ZDOLE: Vas Zdoîe, oddaljena nekaj kilometrov od Krškega, je privlačna in zanimiva zlasti za domače turiste. Tega so se dobro zavedali tudi sami vaščani, saj so se na zborih volivceit odločno za- vzemali za razvoj Iturizma pri njih. Toda turizmu se niso obeta- li dobri časi, saj ni bilo na Zdo- lah nobene gostilne. Nedavno pa so tudi na Zdolah uredili in lepo opremili gostilno. To je sicer skromen, vendar prvi korak k uresničitvi želja vaščanov. MOZIRJE: Do konca oktobra bodo v Mozirju zaključili letne konference organizacij Zveze mladine. Pričakujejo, da bodo mladi ob tej priložnosti govorili o položaju mladih v reformnih procesih, o zaposlevanju, štipen- diranju itd. i iovi most V Krškem RAZGOVOR Z ING. EMILOM PAVLINOM Že pred tremi meseci bi morali pričeti z gradnjo mostu, vendar za- radi narastlih voda to ni bilo mogo- če. Trenutno opravljajo nekatera dela. Občani pa se pri tem sprašu- jejo, kako in Icaj. To pa je bil tudi povod, da smo zaprosili glavnega inženirja SGP »Pionir« EMILA PAV- LINA za razgovor. Zanimali smo se za dela, ki jih sedaj izvajajo. »Opravljamo geološke raziskave,« je rekel ing. Emil Pavlin. »Geolo- ški zavod iz Ljubljane bi sicer mo- ral ta dela končati že pred" enim mesecem, vendar zaradi velike Sa- ve to ni bilo izvedljivo. Pred nedav- nim se je celo potopila vrtalna oprema«. Ali bo most dograjen do oktobra 1966, kot to predvideva pogodba? »Na vprašanje bi pritrdilno tež- ko odgovoril. Nepredvideno so nam- reč nastopile težave pri fundiranju. Možnosti fundiranja so sicer trojne. Vendar se še nismo odločili za no- beno zaradi vrtalnih del, ki sp v teku. Res je, da so bile geološke raziskave dna struge Save oprav- ljene že pred pričetkom izdelave projekta. Podatki iz teh raziskav pa ?o preskopi, da bi se investitor kot izvajalec del lahko odločila za ka- 'tršenkoli sistem fundiranja. Ne pre- ostaja nam torej nič dragega, kot Počakati na rezultate sedanjih, na- tančnejših geoloških meritev«. Katera dela bodo opravljena letos ^ziroma v prihodnjem letu? »Letos nameravamo dokončati le- vi steber mostu in temelj levega opornika mostu. Na krški strani bo dograjen kompleten priključek ce- ste na sam most, ki pa bo seveda tudi mostna konstrakcija. Pri izva- janju tega priključka bodo nasto- pile precejšnje težave s cestnim prometom na krški strani. V naslednjem letu pa namerava- mo že januarja in februarja dokon- čati^ temelje srednjih stebrov v sa- mi strugi Save, seveda če ne bo pre- velik mraz. Takoj za tem se bomo lotili odra za mostno konstrukcijo, če bo šlo vse posreči, bomo v av- gustu in septembru most lahko že betonirali. Ves ta program pa bo izvedljiv, če bo Sava nizka in izbira fundacije ugodna. V obratnem primeru pa bo most dokončno dograjen šele spo- mladi 1967. leta«. Zanimivo bi bilo tudi vedeti ne- kaj tehničnih podatkov o samem mostu. »Mostna konstrukcija je klasične izvedbe, to so železobetonski omari- časti nosilci kontinirne izvedbe. Most bo dolg 138 metrov, priklju- ček pa 20 metrov, širok pa bo 14 metrov in pol. V to širino sta vklju- čena dva pločnika za pešce, široka 2 metra, vozišče bo torej široko de- set in pol metra. Priključek na krški strani bo v sklopu mostu, na videmski strani pa je priključek s trenutnim pro- jektom predviden v obliki visokega nasipa. Investitor meni, da to ni es- tetsko in se zavzema, za železobe- tonsko konstrukcijo«. Koliko pa bo novi most čez Savo stal? »Po pogodbi 304 milijonov dinar- jev, vendar v tej ceni niso vključe- ne podražitve, kakor tudi ne dodat- na dela pri fundiranju«. teljska podjetja se predstavljajo Pod reip naslo\om bo Delavska univerza v Celju- izvedla več »torkovih tribun«. 'T' i se bo Celjanom predstavil eden najsta- h delovnih kolektivov v Celju — tovar- i:majlirane posode. v torek, 26. oktobra ob 19.30 bo predsed- nik kolektiva Drago J^ravljak govoril o zgo- dovirti in. razxüju podjetja ter o njegovi per- spektivi. Predavanje bo zanimivo, saj bomo , spoznali delo n napore kolektiva, mladi pa bodo tudi zvedeli, какаде so perspektive za vključitev v delo v tem največjem podjetju. VELIKA POSLOVNEGA ZDRUŽNEJA ZA OBRT, GUjilNSlVU liv KOMUNALO Na pobudo Poslovnega združenja za obrt. gostinstvo in komunalo v Celju je bilo mi- nule dni već posvetovanj s predstavniki de- lovnih organizacij, na katerih so obravnavali ne samo predlogi začasnega pravilnika o na- grajevanju vajencev, temveč tudi nekatere druge aktualne probleme. Kot je znano odlo- čajo v višini mesečnih nagrad vajencem ozi- roma učencem delavski sveti gospodarsku! organizacij. Da pa bi višino nagrad vendarle vskladili, so sprejeli predlog začasnega pra- vilnika, ki predvideva mviimalne nagrade, hkrati pa tudi spodbuja kolektive, da priz- navajo vajencem posebne nagrade v prime- rih, kadar pokažejo ustrezne uspehe v šoli ali praktičnem delu. Medlem ko so se gostin- ci odločili za minimalne nagrade v višini 12.000 dinarjev za licence prvega letnika. 15.000 za učence drugega in 20.000 dinarjev 73 učence tretjega letnika, so predstavniki obrtnih in • komunalnih organizacij potrdili razpone. Vsi pa so bili enotni v tem, da je treba mesečne nagrade vezati na učne in delovne rezultate slehernega učenca posebej. Medtem ko so gostinski delavci govorili o pripravah za zimsko sezono ter si v tej zvezi zaželeli še več sodelovanja s turističnimi or- ganizacijami, zlasti pa Celjsko turistično zvezo, so zastopniki obriaih podjetij raz- pravljali o pomanjkljivi preskrbi z repro- dukcijskim materiali lin. V tej 7\czi so se strinjali K pobudo, da naj bi iici.a trgovska delovna or-anizacija sprejela posebno skrb ali boije i ceno obveznost, da bo zagotav- ljala kolikor toliko normalno in redno do- bavo reprodukcijskega materiala. Razen tega pa so menili, da naj bi s pomočjo iste or- ganizacije posredovali širšemu tržišču svoje izdelke in usluge. Ko pa so govorili o predvideni ustanovitvi ivomercialnc banke v Celju, so se strinjali, da bodo zaželene uspehe dosegli le z enot- nim nastopom. To velja še zlasti za investi- cije. Tako bodo v okviru poslovnega združe- nja sprejeli perspektivni program investicij- skih del in se za njegovo uresničitev zavze- mali tudi na sejah samoupravnih organov nove banke. .шђ MANJKAJOČE KOLO NA VOZU BOGINJE TALIJE AJMO BRATJE CELJANI IZREDEN SPREJEM CELJSKEGA DELAVSKEGA ODRA V VIROVITICI Igralski kolektiv Gradskega kaza- lišta iz Virovitice je s svojimi gosto- vanji v Celju, Dobrni in Velenju po- stsíí znan tudi občinstvu pri nas s svojo kvalitetno igro. Po teh gosto- vanjih, zadnje je bilo julija letos, ko sò v Celjskem gledališču uprizorili Ja, Danilo je v Virovitici drugič gostoval Delavski oder — tokrat z Lihhartovo županovo Micko. Samo gostovanje bi izgubilo na vrednosti in pomenu, če ne bi gosti- telji to gostovanje sprejeli s širšim pomenom, saj so primes formalne- ga gostovanja razpeli v poslanstvo, ki ^e je odražalo v skrbno organizi- ranem in bogatem programu obi- skov tudi drugih delovnih kolekti- vov. Tako so na primer še pred sprejemom pri predsedniku skup- ščine občine Virovitica — razkazali igralskemu kolektivu Delavskega odra več gospodarskih organizacij in jih seznanjali z gospodarskim po- tencialom njihove občine. Sami raz- govori, njih vsebina in neposrednost so nakazovali željo, predvsem pa trud, da bi sodelovanje razširili tudi na druga področja. Ta misel je iz- zvenela tudi iz razgovorov v Celju pri zadnjem srečanju s predstavniki celjske občine — vendar je ostalo le pri tem. Virovitica, to slavonsko — urbani- stično široko rezpotegnjeno mesto je po številu prebivalcev, gospodar- skem potencialu in narodnem do- hodku sicer nekoliko manjše kot Celje. V zadnjih letih sta mesto in občina dosegli velik uspeh. Tako lahko danes na vsakem koraku sre- čuješ kontraste, kjer se staro umi- ka novemu, na novo stanovanjsko zgradbo se skoraj naslanja stara hi- ška, grajena v tipičnem slavonskem slogu, skozi okna modernega hotela lahko gledaš »igranko«, ki jo igra sproščena mladina kar pod kostanji na travi. Debelo podložena krila de- klet in žena se izgubljajo v obnoše- nih »kavbojkah« iz šole hitečega de- kleta. In ti ljudje, med katerimi ne moreš uspešno potegniti črto med podeželjem in mestom, se zvečer prelevijo v občudojoče gledališko občinstvo, ki spontano in hvaležno spremlja dogajanje na odru njiho- vega gledališča. Pri tem je omembe vredno še dejstvo, da v vseh razgo- vorih s predstavniki občine in gle- dališkega kolektiva nisem uspel zve- deti — ali je tudi pri njih vprašanje sredstev za kulturne institucije — problem. Ne zato, ker neradi o tem govore, temveč enostavno zato, ker so sredstva za kulturo vedno na raz polago, razumevanje pa ogromno. Za ilustracijo bi navedel še podatek, da bodo letos gostovali v Virovitici še Jugoslovansko dramsko gledali- šče iz Beograda, Hrvatsko narodno gledališče iz Zagreba in Cestno gle- dališče iz Valjeva. Ta sodelovanja, med katerimi iz- stopa sodelovanje z Delavskim odrom iz Celja, hosijo širši pečat stremljenj po pristnejših stikih, ki naj ne bi bili zaprti samo v hram boginje Talije. Ob zadnjem srečanju je sicer zastopnik celjske občinske skupščine predal voščila in želje, vendar bi sodeč po njihovem prire- ditvenem programu, ki je bil zasno- van na tesnejših odnosih tudi med obema občinama — človek imel ob- čutek, da smo Celjani pozabili do- ma eno kolo z voza boginje Talije, s katerim je ravno Delavski oder uspel zbližati dvoje — zemljepisno sorazmerno oddaljenih mest. J. Sever BELI AZIL SLAVKA GRIMA Delavska univerza v Celju je pre- vzela organizacijo celovečernega re- citala igralca ceiljskega gledališča Marjana Dolinarja. Izvajal bo osem zgodb slovenskega ekspresionista Slavka Gruma pod skupnim naslo- vom »BELI AZIL«. Ta svojevrstni pisatelj je širši javnosti znan pred- vsem po drami »DOGODEK V ME- STU ^GK, medtem ko je ostalo njegovo delo zelo malo znano. Pred osmimi leti je založba »Obzorja« v ^Mariboru izdala njegova izbrana de- la, ki sta jih uredila Herbert Grün in Milan Prijatelj, opremil pa jo je s čudovitimi ilustracijami Jaka Sa- vinšek. Marjan Dolinar je izbral za svoj recital »Lastni portret«, »Me- lanholija«, »Vožnja«, »Mansardo«, »Včasih bi nekaj rad«, »Tju«, »Vra- ta«, »Podgane«, Izbrane in tako ure- jene zgodbe tvorijo izredno pretres- ljivo in učinkovito celoto. Vsebina teh' ïgodb je zavest zgodnje starosti, nei:çmerno sočutje do trpečega člo- veka? Prireditev bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, v pone- del|et, 15. novembra ob 20. uri. Mladi in kultura Delavska univerza v Celju bo letos izvedla tudi akcijo za vključevanje mladih v redno obiskovanje kultur- nih prireditev. Da bi dosegli svoj cilj, je pridobila za sodelovanje Sa- tirično gledališče »JAZAVAC« iz Za- greba, Komorno gledališče Študent- skega centra univerze v Zagrebu, Atelje 212 iz Beograda in nekatere posameznike. Organizator je naslovil na uprav- ne odbore vseh večjih podjetij prošnje, naj bi preko sindikalne in mladinske organizacije naročili abonma za določeno število svojih mladih članov ter tako dosegli, da bi čimveč mladih pridobili za redno obiskovanje kulturnih prireditev. Doslej so nekateri upravni odbori o predlogu Delavske univerze že sklepali, pričakujemo pa, da bo or- ganizator do 25. oktobra prejel do- volj vzpodbud in naročilnic za abon- maje, da bi v novembru že lahko sprejeli v goste Ljubljančane, ki bo- do daii satirični literarni večer, ne- kaj dni zatem pa satirično gledali- šče »JAZAVAC« iz Zagreba, ki bo predstavilo Celjanom »Kerenpuhov velegrad«. O nastopih obeh ansamblov bomo še pisali; sicer pa bodo organizator ji od akcije odstopili, če ne bodo prejeli dovolj prijav. Podjetja se premalo zavedajo, da potrebuje delovna sila iz ostalih re- publik tudi sistematično kulturno vzgojo. K temu naj vsaj delno pri- spevajo predstave, namenjene vsem mladim. SLOVENSKA SATIRA Delavska univerza v Celju prireja v četr- tek 4. novembra ob 17. in 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma »LITERARNI VE- ČER SLOVENSKE SATIRE«. Svoja dela bodo brali: Žarko Petan, Dušan Fornezzi in Miloš Mikeln. Ker je število mest v Narodnem domu omejeno, možna nabava vstopnic v predprodaji pri Delavski univerzi v Celju, Gledališka 2, telefon 30-24. S polie Študijske knjižnice Jovičicf M.: Sistem lokalne samouprave u Engleskoj, švedskoj i Svajcarskoj. Beograd 1963:-Sr 26884. Oreščanin D.: Trgovina drvetom. Beograd 1963; s. 26887. Tas R.: Registratura arhiva i brzo rješava- nje pošte u privredi. Zagreb 1964. S. 26974. Kardiološki terapijski simpozijum. Saraje- vo 1963. S. 26963. Mirković В.: Osnovi urbanizma. I-Il. Вео- £га4Д964.»§. 26846. Ši|)šH< Padel lorgerjev rekord Ni se še dobro poleglo slavje atletov Kladivarja ob osvojitvi naslova državnih prvakov in že lahko zapišemo o novih uspehih celjske atletike. V Celju je bilo namreč pretekli teden republiško prvenstvo v mnogobojih in štafetah za vse kategorije. Žal je bila ud(;leži)a precej skromnejša, kot so jo napovedo- vale prijave posameznih tekmo- valcev. Spričo tega je trpela tudi kvaliteta tekmovanja posebej še zato, ker se tekmovanja nista udeležila oba najboljša jugoslo- vanska deseterobojca Vravnik in Kolnik. V odsotnosti teh dveh se je v deseteroboju odvijal drugo- vrstni klubski »derbi' med Vivo- dom in Lučićem. Končni rezultat- je bil le nekaj čez 100 točk v íworist Vivoda - točneje 6106 : 5983, pri tem pa je zabeležiti kot naj- boljši rezultat Vivoda 200 cm v skoku v višino. Ko smo že pri in^iških moramo omeniti odličen tek Pohitnika na 200 m čez ovire, kjer je zrušil več let star rekord Stanka Lorgerja in postavil čas 24,6. S tem pa prav gotovo še ni rečeno, da bodo zdaj kmalu izbri- sani vsi L(;rgerjevi klubski in re- l)ubliški rekordi, saj v perspek- tivi še zdaleka ne najdemo poten- cialnega kandidata za tak ilose- žek v sprintu in teku čez visoke ovire. Tudi med ženskami ni bila ude- ležba polnoštevilna, saj je manj- kala Lubejeva. V njeni odsotno- sti je prvo mesto pripadlo Urban- čičevi, ki je zbrala 3812 točk, medtem ko jih je Kastelčeva 2731. Še v treh kategorijah mnogobo- jev so zmagali celjski atleti. V peteroboju članov je bil najboljši Anderlič (1558). V peteroboju mladincev je z malenkostno pred- nostjo zmagal Leskošek z zelo dol)rim zbirom točk 2749. Sled- njič moramo omeniti še uspeh pi- onirke Maroltove, ki je trenutno prav gotovo med največjimi ta- lenti naše ženske atletike. V tro- boju pionirk je preniíK'no osvo- jila prvo mesto s 1778 točkami. V tekmovanju štafet so bili Ce- ljani uspešni v štafeti 4 X 80Ö ter mladinke v štafeti 4X600 m. Si- cer pa je nekaj najboljših naslo- vov odšlo v Ljubljano, Maribor in Kočevje. Kot je v Celju že običajno, je bilo tudi to tekmovanje vzorno orgčinizirjino. Med tekmovalci pa smo ziisledili nekaj novih imen mladih atletov, lo je toliko bolj razveseljivo zato, ker smo ravno letos v sezoni največjega klub- skega uspeha opazili precejšen pad v kvaliteti vseh mladinskih ekip Kladivarja. Kaže pa, da je bila bojazen za obstoj celjske atletike vsied slabega priliva mladine le kratkotrajna in da so celjske šole po prvih športnih* dneh spet postale baza za priliv mladih la]entov_v vrste celjskega atletskega kolektiva. E. G. Neaeijsko kolo slovenske nogometne lige je po štirinajstdnevnem postanku prineslo ekipi ŽNK Celje novo izdatno zmago in še povečano vodstvo na čelu tablice. Šest iger. šest zmag in razliko v golih 18 : 3 si pred začetkom tekmovanja ni mogel zamisliti niti največji optimist in pristaš Celja. Seveda pa kljub visoki zmagi v nedeljo nad Muro z igro Celjanov prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, še bolj kot z igro pa ne s podcenjevanjem nasprotnika, ki se jim je v prvem polčasu skorajda maščevalo, saj je moral vratar Celja kar precejkrat posredovati. V nedeljo bo v Kranju proti drugoplasiranemu Triglavu prav gotovo precej težje, kot je bilo doslej. Kranjčani so precej ostro moštvo posebno na svojem igrišču. V celjskem moštvu pa bosta lahko spet nastopila oba kaznovana igralca Arti in Ubovič. Kladivar je trenutno na osmem mestu po porazu v Novi Gorici. Upajmo pa, da bodo igralci z Glazije že v nedeljo proti zadnjeplasiranemu Kopru osvojili spet obe točki in le nekoliko napredovali. Na sliki napadalec Celja Dvornik pred nasprotnikovimi vrati. SL. GRADEC 10 CELJE 11 To, kar se je v nedeljo odigrava- lo na igrišču v Slovenjem Gradcu, je le za dobre živce. In slovenjegra- ška rokometna publika jih ima. Drugače si namreč ne moremo pred- stavljati vse tiste izgrede ob koncu tekme, ko je po sodnikovem žvižgu del neodgovornih gledalcev vdrl na igrišče in si vzel za tarčo vesele celj- ske rokometaše in funkcionarje, na- to pa še celo njihov avtobus, y začetku je vse kazalo na kata- strofo celjskih rokometašev. Doma- čini so začeli v ostrem tempu z iz- redno hitrimi podajami žoge ter ne- koliko zmedli gostujočo ekipo, ki ni- kakor ni znala prebiti zgoščene ob- rambe domačinov. Toda le-ti so po- sebno v drugem polčasu sami posta- li žrtve svojega tempa in celjski ro- kometaši so proti koncu tekme ved- no bolj prihajali do veljave. Poseb- no dobro so igrali v obrambi, kjer jih ni motilo niti razbijanje slovenj- graških mladoletnikov po praznih sodih nalašč pripravljenih za to za nasprotnikovim golom. Pri stanju 11:10 za Celjane je sicer zelo dober sodnik izključil Celjana Povaleja za- radi ostrega starta za pet minut, se pravi do konca tekme. Tedaj je celj- ska ekipa zaigrala taktično odlično in s stalnimi dovoljenimi prekrški prekinjala in zavlačevala igro ter s tem obdržaila rezultat in dve točki, ki so pravzaprav glavni dobitek v letošnjem prvenstvu, V nedeljo gostuje v Celju ekipa Pirana, doslej na lestvici najbližja Celjanom. V primeru zmage bodo celjski rokometaši prav gotovo kljub morebitnemu porazu v zadnjem ko- lu proti Slovanu ostali na čelu lest- vice po končanem jesenskem delu tekmovanja v republiški rokometni ligi. E. G. KOMENTAR Cim več rekreakcijskega športa Občinski sindikalni svet je sku paj z občinsko zvezo za telesno kulturo sklenil, da nadaljuje Z organiziranjem sindikalnih šport- nih tekmovanj, saj so letos spo- mladi ta tekmovanja lepo uspela. Na podlagi razgovorov na za- ključni svečanosti letošnjih iger in na sestanku predstavnikov ne- katerih večjih podjetij so skleni- li, da bi tekmovanja trajala sko- zi vse leto in bila sistematična re- kreacija čim večjemu številu de- lovnih ljudi ter, da bi tudi res dosegla svoj namen — vzbuditi zanimanje za rekreacijo, osvežiti in razvedriti našega človeka ter s tem povečati delovno storil- nost. Tekmovali bi v odbojki, ma- lem in velikem nogometu, roko- metu, smučanju, namiznem teni- su, kegljanju, streljanju in šahu ter pri ženskah v odbojki, namiz- nem tenisu, smučanju in strelja- nju. V panogah, kjer je to mogo- če, bi tekmovali po liga sistemu, kajti s tern bi vsekakor vzbudili večje zanimanjç za ta tekmova- nja. Poleg tega pa bi tudi nava- dili ljudi, da si ravno v športni rekreaciji poiščejo pravega oddi- ha in razvedrila. Zmagovalec v vsaki panogi bo sprejel prehodni pokal, ostali pa diplome, ocenje- vali pa bi tudi skupni plasman vseh panog. Da bi dobili čim jasnejšo sliko o zanimanju za ta tekmovanja pri podjetjih, oziroma, da bi tek- movanja lahko prilagodili željam podjetij, so prireditelji na posa- mezna podjetja naslovili poseben anketni list, ki naj še bolj razjas- ni sistem posameznih tekmovanj. Med drugim bi naj na teh tek- movanjih sodelovali le neregistri- rani športniki, za razliko od do- sedanje prakse, ko so lahko tek- movali vsi. To je vsekakor boljša zamisel, saj športniki, ki so regi- strirani, že itak nastopajo v svo- jih matičnih klubih in tam uži- vajo rekreacijo. Da bi zagotovili v posameznih športnih panogah sodelovanje prav vsem, predlog propozicij predlaga tudi združe- vanje posameznih sindikalnih po- družnic. Namen teh tekmovanj je jasen: čim več resno amaterskega — re- kreacijskega športa med našimi delovnimi ljudmi. 6P0RT NA DROBNO V predzadnjem kolu tekmovanja v štajerski rokometni ligi je Parti- zan Griže premagal ravenskega Fu- žinarja z 22:17. V nadaljevanju II. republiške lige •v odbojki je moštvo Šempetra izgu- bilo z ekipo Braslovč 0:3. Ostala re- zultata celjskih ekip: Celje—mesto : ELKO (Maribor) 3:1, Celje—Gaber, ie : Mežica 0:3. V nogometnih tekmah mladinske Republiške lige je Celje premagalo ^uro s 4:1, Nova Gorica pa Kladi- varja s 3:0. V tekmovanju conske nogometne Vfie je v Radečah domači Papirničar ^Zgubil proti vodečemu Mejniku Z . V predtekmi rokometnega derbi- Iß Slovenj Gradec : Celje so doma- mladinci premagali Celjane s 20:7. Mednarodna atletska federacija je dni priznala lanski dosežek bivše '^ladivarjeve atletinje Stamejčičeve ^ teku na 80 m ovire 10,5 kot sve- tovni rekord. Ta dosežek pa je ne- l^adno že izboljšan za desetinko se- liunde. PODZVEZNO NOGOMETNO PRVENSTVO Vîsok poraz Žalca v sedmem kolu podzveznega no- gometnega prvenstva spada med presenetljive prav gotvo visok po- raz vodečih igralcev Žalca v Zrečah. Tudi tokrat so bili v prvi skupini doseženi precej visoki rezultati: Zre- če : Žalec : 7:1; Steklar : Nazarje 9:1; Brežice Vojnik 4:1; Rogatec : Polzela 8:1; Senovo : Šmartno 15:L Na lestvici vodi Rogatec z 12 točka- mi, Žalec in Steklar pa jih imata po 10. V drugi skupini sta ekipi Laškega in Krškega zabeležili prvi poraz, Ša- lek pa prvo zmago. Rezultati : Šalek : Vransko 5:2; Šentjur : Štore 0:1; Ponikva : Sevnica 3:3; Ljubno : Kr- ško 2:1 ter Gotovlje : Laško 5:1. Na lestvici vodi slej ko prej ekipa Gotovelj s 13 točkami pred Ljub- nim, ki jih ima 9. Na tradicionalnem uličnem teku »OSVOBODITVE BEOGRADA«, je zmagal Simo Važič, njegov klubski kolega žuiitar pa je bil drugi. ŠAH - ŠAH Slmultanka z Bruaom Рагшо Pretekli teden je igral v Celju ve- lemojster Bruno Parma simultanko ter pripovedoval o svojih vtisih s turnirja v Havani in demonstriral partijo Fischer : Ivkov. Proti priča- kovanju se je v šahovskem domu zbralo veliko število ljubiteljev ša- hovsk igre, med njimi je bilo največ šolske mladine, ki daje upanje, da po šolah obstajajo kadri, samo tre- ba jih je pravilno prijeti in delati z njimi. Rezultat simultanke je bil za Ce- ljane z.adovoljiv, velemojster je zma- gal 30 partij, 10 remiziral, izgubil ni nobene, uspeh pa je tem večji, ker je v Ljubljani oddal samo dva remija. Remizirali so: Primožič Stane, (Klima), ing. Cijan Ivan (Ingrad), Cverlih Avgust (Kovinotehna), Bo- gadi Zlatka (II. os. šola, najmlajša udeleženka simultanke — U let), Kavčič Zmago (II. osnovna šola), Slapnik Ivan (Konjice; Érgles Stan- ko (osnovna šola Hudinja), Ojstr- šek Ivan (osnovna šola Hudinja), Gorišek Peter (gimnaz,ija) in Roter Jože (gimnazija). ■ač ALI RAZUMEMO GOSPODARSKOREFORMO? Otepajo se strokovnjaka v času. ko so prizadevanja de- lovnih kolektivov usmerjena v iska- nje notranjih rezerv, da bi povečali proizvodnjo in produktivnost, se do- gaja, da vodstva nekaterih delovnih organizacij napačno pojmujejo go- spoilarsko reformo in jo lako tudi i.'vajajo. Gotovo štednja na račun strokovnega kadra ni v skladu s stremljenji in cilji, saj je popolno- ma jasno, da je izboljšanje tehno- logije proizvodnje, smotrnejša orga- nizacija dela, boljša kvaliteta pro- './vodnje odvisna predvsem od stro- kovnega kadra v podjetju. V žalski občini pa se opaža, kar je bilo na- " nšeno tudi na zadnjem razširje- nem plenumu občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, da kadrovska struktura stro- kovnega kadra ni zadovoljiva, pred- vsem v srednje velikih in manjših podjetjih in jim je bilo priporočeno, naj več posvetijo pozornosti kadrov- ski politiki, predv>em pa naj bi več in bolj smotrno štioeiidLiaU. Kljub temu pa lahko govorimo v tem obdobju o takoimenovani »za- prtosti« delovnih organizacij pred kadri. Konkreten primer taksnih pojavov vidimo v »Garantu« Polze- la, kjer menijo, da ne morejo zapo- sliti inženirja lesne stroke. Pri tem je zanimivo, da gre za njihovega pomočnika, ki je postal inženir s tem, da so ga dve leti štipendirali na srednji tehnični šoli, višjo stop- njo pa je končal z izrednim študi- jem. Res je, da kolektiv ni dolžan že letos sprejeti tistih, ki se vračajo iz JLA, vendar je to priporočal ustrezni zve.zni organ, razen tega pa v kolektivu ugotavljajo, da bodo čez nekaj časa potrebovali takšen strokovni kader. Gre torej za pri- mer ne|)remišljene kadrovske poli- tike in to tembolj, ker pri skoraj 200 članskem kolektivu nima nihče \išje ali visoke izorazbe! — • » • ŽRTVE PROMETA MALOMARNOST VOZNIKA VPREGE Na cesti III. reda v vasi Dobe pri Kosta- njevici se je pripetila težka prometna nesre- ča, ki je zahtevala življenje mopedista STAN- KA ZAGORCA. Omenjeni mopedist se je namreč pri srečavanju s konjsko vprego za- letel v žrebe, ki je hodilo izza vprege in pred mopedistom skočilo v levo. Po prevozu v novomeško bolnišnico, kamor so težko po- nesrečenega mopedista prepeljali, je le-la umrl. NEPREVIDEN OTROK Na cesti I. reda v Vojniku se je pripetila težka prometna nesreča, ko je s stranske ceste pripeljal voznik tovornega avtomobila, izza njega pa voznik osebnega avtomobila CO — 146 — 058 — italijanski državljan VINCENCO VISMARA. Pred omenjenim voz- nikom je iznenada neprevidno prečkal ce- stišče 14-letni FRANC KRULEČ, doma iz RuntLil pri Celju. Voznik osebnega avtomobi- la je otroka podrl in ga težko poškodoval. Po prevozu v celjsko bolnišnico so ugoto- vili, da ima otrok močan pretres možganov in zlom noge. Na avtomobilu je za 100.000 dinarjev škode. IZSILJEVAL JE PREDNOST v križišču ceste II. in III. reda v Šentjur- ju se je pripetila težka prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 93-86 CIRIL FAJS pripeljal z manjvredne ceste v križišče in izsiljeval prednost pred voznikom motornega kolesa CE 14-537, ki ga je uprav- ljal ANTON GAJSEK, doma iz Dobriše vasi. Prišlo je do močnega trčenja, pri katerem sta se poškodovala motorist GAJSEK in nje- gova sopotnica IVANKA GAJSEK. Na vozilih je za 160.000 dinarjev škode. IZOGIBAL SE JE TER SE PREVRNIL v vasi Gračnica pri Rimskih Toplicah je prišlo do večje prometne nesreče, ko je trak- torist STANKO VEBER s traktorjem CE 87-21 in prikolico 17-53 CE pripeljal na Zgajnerski most in se poskusil izogniti dvema otroko- ma. Pri tem je zavozil na skrajni levi rob mostu in se prevrnil 3 metre globoko, kjer je obstal med stenami. Traktorist je utrpel le lažje poškodbe. Kazal je znake vinjenosti zato so mu odvzeli kri za preiskavo. Na trak- torju je za 100.000 dinarjev škode. SPREGLEDAL NAKAZOVANJE SMERI Na Mariborski cesti v Celju se je pripetila nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 12 60 zavijal pri hišni številki 178 na dvo- rišče. Za njim je v prekratki razdalji pri- peljal voznik JOŽE DOLINAR z avtomobilom nemške registracije A — AA — 545, spregle- dal nakazovanje smeri in se zaletel v pred- nje vozilo. Na obeh vozilih je za 650.000 di- narjev škode. UKRADEL MOTOR, SE NAPIL IN PAÜKL Na cesti IV. reda med Ložnico in Babnim se je pripetila prometna nesreča, ko je vi- njen motorist brez vozniškega izpita JOŽE PER z Ostrožnega 115 padel po cestišču m se težko poškodoval. Varnostni organi so u- gotovili, da se je peljal z ukradenim motor- nim kolesom CE 14-860, ki si ga je prila- stil pred samskim domom v Ribarjevi ulici 3 — v Celju. PO NESREČI POBEGNIL Sedemnajstega oktobra se je pripetila ob pol sedmih zvečer težja prometna nesreča pred gostilno »Fonda« na Gomilskem. Neznan voznik motornega kolesa se je iz ljubljanske smeri pripeljal v trenutku, ko se je iztrgal iz rok matere štirileten JOŽE ZNIDARSIC. doma iz Miklavževega hriba v Celju. Moto- rist je otroka podrl in ga težko telesno po- škodoval. Po nesreči je motorist pobegnil. OBČANE, KI SO ČAKALI NA AVTOBUS IN BILI PRICE NESREČE, NAPROŠAMO, DA VSE MOREBITNE PODATKE, S KATE- RIMI BI VARNOSTNI ORGANI UGOTOVILI IDENTITETO VOZNIKA, SPOROČIJO NAJ- BLIŽJI POSTAJI MILICE. NEPREVIDEN KOLESAR v Prožinski vasi pri Storah se je pripetila prometa nesreča, ko je kolesar BOŠTJAN SIVKA nenadoma, ne da bi nakazal smeri, zavil na levo, pred voznika osebnega avtomo- bila CE 49-61, ki ga je upravljal ALOJZ GLO- jER. Voznik avtomobila je poskusil prepre- čiti nesrečo s tem, da je zapeljal s cestišča, pri tem pa se je zaletel v kup gramoza. Ško- de na vozilu je za 250.000 dinarjev. IZSLEDILI SO POVZROČITELJA NESREČE V prejšnji številki našega časopisa smo poročali o prometni nesreči v Kaplji ■frasi, ko se je neznan mopedist zaletel v FRANCA SUMAKA in njegovo ženo GENOVEFO. Mo- pedist je po nesreči pobegnil, ne da bi nudil pomoč ponesrečencema. Varnostni organi so mopedista izsledili in ugotovili, da je ta brezvesten voznik ALOJZ VINCEKOVIC iz kaplje vasi 46. Mopedist je vozil brez po- trdila o znanju prometnih predpisov. Vabilo smučarjem Smučarsko društvo Celjee vabi v nedeljo vse člane in prijatelje dru- .štva na Celjsko kočo k prostovoljne- mu delu pri pripravljanju smučišč in žičnice. Smučarski tereni naj bi bili namreč pripravljeni že ob pr- vem snegu, ki bo zapadel. PETROVCE OKRAJNI PRVAK V finalni rokometni tekmi za na- slov okrajnega prvaka so v nedeljo v Konjicah igralci Partizana iz Pet- rovč premagali domačine z rezulta- tom 17:6 ter tako osvojili naslov le- tošnjega prvaka celjske rokometne podzveze. Najboljši posameznik je bil igralec Petrove — Herman 3J., ki je dosegel tudi največ golov. Drugo mesto je osvojila ekipa Partizana Konjice, tretje Store B ter četrto Griže B. T. T. 5 TV i sporedi od 24 do 30.^ oktobra 1965: Nedelja, 24. oktobra 9.30 1:1 — glasbena oddaja (Zagreb); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.45 Oddaja za otroke — ponovitev (Beograd); 11.30 Cirkuški deček — serijski film (Ljubljana); 12.00 Ne- deljska TV konferenca (Zagreb); 16.00 Pokaži, kaj znaš (Ljubljana); 17.45 Grindl — serijski . film (Ljubljana); 18.10 Danny Кауе van pred- stavlja — serijski film (Ljubljana); 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja (Za- greb); 20.00 TV .dnevnik (Beograd); 20.45 Kratki film (Beograd); 21.00 Koncert ob dne- vu OZN — prenos iz Pariza (Evrovizija); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 25. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Leto 1848 — Kaj Sfovenci zahtevamo? (Ljub- ljana); 18.40 Tečaj angleškega jezika (Beo- grad); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 TV ob- zornik. (Ljubljana); 18.45 Kuharski nasveti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled /Beograd); 19.40 Propagandna oddaja (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Agneza Feder — Judita Kovacz: Beg v ječo — TV drama (Ljubljana); 21.30 Mali komorni koncert (Zagreb); 21.45 Svet na zaslonu (Ljubljana). Sreda, 27. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 18.00 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 Tik-tak: V gozdu (Ljubljana); 17.55 Slike sveta (Beograd); 18.25 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.45 Glasbena sreda (Za- greb); 19.15 Mozaik kratkega filma (Ljublja- na); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.20 TV obzornik (Ljublja-? na); 20.30 Mednarodna ura — glasbena od- daja ZDA (Ljubljana); 21.30 Kulturna pano- rama (Ljubljana); 22.10 Poročila (Ljubljana). Četrtek, 28. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Tečaj an- gleškega jezika (Beograd); 16.10 TV v šoli: Leto 1848 — Kaj Slovenci 2;ahtevamo? — po- novitev (Ljubljana); 17.10 Oddaja za JLA (Beograd); 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.45 Tata, kupi mi diplomo — reportaža studia Sarajevo (Beograd); 19.10 Koncert resnu glasbe (Zagreb); 19.40 TV po- šta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Rezervi- ran čas (Ljubljana); 21.40 Poročila (Ljublja- na); 21.00 Lougano: Telovadba Evropa — Ja- ponska (Evrovizija); 23.30 Zadnja poročila (Ljubljana). Petek, 29. oktobra 10.00 Televizija v .šoli (Zagreb); 16.40 Govo- rimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angle- ščine (Zagreb); 17.30 Pogovor o slovenščini — 11. lekcija (Ljubljana); 18.00 Otroški ma- gazin (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Rezerviran čas (Ljubljana); 19.40 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Johnny Belinda — ameriški celovečerni film (Ljubljana); 22.10 Poročila (Ljubljana). Sobota, 30. oktobra 10.00 TV v Soli (Zagreb); 17.40 Kje je, kaj je (Beograd); 17.55 Zoki Poki — lutkovna od- daja (Skopje); 18.10 Vsako soboto (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Slo- bodan Slojanović: Weekend — serijska igra za mladino (Beograd); 19.25 Ko sem bil še ,majhen — pripovctlka (Beograd); 19.40 Cik- lak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.,30 tv obzornik (Ljubljana); 20.40 VI. gra- lični bienale — kulturnni film (Beograd); 21.10 Druga plat medalje — humoristična od- daja (Beograd); 22.00 I)ick Powell vam pred- stavlja — serijski film (Ljubljana); 22.50 Zad- nja poročila (Ljubljana). TllIlISTitoE 0«JAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V vseh krajih na celjskem turi- stičnem področju je dovolj prosto- ra. Zasedeni sta le zdraviliški zgrad- bi v Rogaški Slatini in na Dobrni. PRIREDITVE 23. in 24. oktobra KOSTANJEVA POJEDINA na GORI OLJKI. Kosta- nji in vinski mošt zastonj. Obakrat tudi godba za ples. OBVESTILO Oddelek za upravno pravne zadeve Skijpščine občine Celje objavlja po sklepu 8. seje Skup- ščine občine Celje javno razgr- nitev osnutka zazidalnega načrta NOVA VAS. — Osnutek zazidalnega načrta I)o razgrnjen v pi.sarni krajevne skupnosti Dolgo polje od 2?. ok- tobra 1965 do 27. januarja 1966. V tem času ga lahko vsak občan in predstavnik organizacije po- gleda vsak delovni dan od 7. do U. ure. — Vabimo zainteresirane ob- čane in organizacije, da v smislu 14. člena zakona o urbanističnih nrojektih (Uradni list SRS, št. 22/65) po ogledu osnutka /.azidal- nega načrta vpišejo svoje pri- pombe v knjigo pripomb, ki je priložena ureditvenem načrtu. . - 77 - 14. poglavje GUZAJA DOBIJO (ženske v roke) ženske so že sploh, Podsredčanke pa še posebej hude. Narod naš dokaze hrani! Kdor jih ne spoštuje, bo tepen! Guzaja rešijo orožniki. Kdor se tuji nesreči smeji, se bo pri- hodnji teden v svoji lastni solzil. Ali pa vsaj jezil! Mačk dovoli za izvoz!, je rekel žandar. To si velja zapomniti, je rekel Guzaj in velel napreci. Guzaj je že več kot dve uri čakal v gostilni pri županu Breskvarju v Podsredi, Bošteleta pa ni bilo in od nikoder ni bilo, čeprav mu je bil sporočil, da prav za gotovo pride. Kaj za sto vragov je le spet prišlo vmes? O tako važnih rečeh sta se imela pogovoriti. Zadnjič na Rudnico ga tudi ni bilo; nekaj ni v redu z njim! Ko bi mu zlodej vsaj pošteno povedal, kaj misli! Pa nič, — sami izgovori! če misli, da ga bo imel za norca, si ni izbral pravega! Mogoče se na to zanaša, da se sam ne bo upal prikazati na Dobrno? Mogoče ga je pa res kaj zadržalo in zato ni mogel. Ko bi človek le vedel, pri čem je! Guzaj je bil ves nataknjen in resast. Če je izbegnil! Če bi le res nič ne bilo z njim, bo moral kako drugače. Klančarico bo dobil v roke, naj velja, kar hoče! Ta stvar se zdaj le že pre- dolgo vleče. Prekleta baba, dobil jo bo in če bi jo moral iz pekla izdreti! Brcnil je mačko, ki se mu je dobrikala okrog nog, da je odletela na sredo hiše, vstal, odšel na dvorišče, da pogleda po konju in naroči, hlapcu, naj mu položi ovsa. In če bi kdo vprašal po gospodu oskrbniku, naj mu reče, da počaka v go- stilni. Zdaj se je brez pravega cilja odpravil po trgu, da si malo razgiblje od samega sedenja otrple ude. Ni še hodil dve minuti, ko je zagledal nekaj korakov pred seboj žensko, — Guzaj se Je kar zdrznil, — na svet taka kot Klančarica! Ista postava, ista debelost, ista drŽa in hoja! Seveda ni mogla biti res ona, kaj pa naj dela Klančarica v Podsredi! To je Guzaj vedel. Pa je le stopil hitreje, da jo vidi od spredaj. Ni bila ona, podobna pa tako, da se je Guzaj kar zastrmel vanjo in nehote glasno rekel: »Prekleta baba!« Pa sta bila vkup! Ženska je obstala, se podprla v boke, pogledala Guzaja kakor jastreb pišče, se zadrla nad njim: »Nesramnost! Kaj takega!« In takoj sta se vzeli kakor iz zraka še dve drugi ženski in že tudi bili v stanju stroge pripravljenosti. Guzaj se v prvem trenutku sploh ni zavedel svojega položaja. Široko se je za- rezal in vprašal žensko, kaj ji ni všeč in zakaj se pravzaprav razburja? Potem se je pa takoj začela predstava! Ženska mu je pripeljala klofuto z leve, klofuto z desne, oni dve, ki sta bili doslej v pripravljenosti, sta kakor na komando stopili tudi v akcijo, ena, ki je imela cekar v roki, ga je z njim, druga, ki je bila praznih rok, pa mu je od zadaj segla po glavi, klobuk z gamsovo brado je bil v hipu^ klobuk brez gamsove brade - 78 - in na tleh, komaj fa je Guzaj še rešil izpod nog in iz prahu, gamsa ni več utegnil. Prav zabavno je bilo, samo za Guzaja ne! Komaj komaj jim je dopovedal, da res ni imel nobene od njih treh v mislih, še od daleč ne, saj jih še nikdar ni bil prej niti videl, pa mu niso hotele verjeti, še poslušati ne, kar udrihale so po njem, vedno več jih je bilo, vrag si ga vedi, od kod so se naenkrat vzele, pravkar je bil trg še čisto prazen in človeka ne na cesti! Tiste, ki so zadnje prišle, seveda sploh niso vedele, za kaj gre pravzaprav, druga je bila bolj ogorčena qd druge! »Baraba pijana!«, je bilo še naj milejše, kar so mu rekle. Pa še mnogo drugega neprijaznega, Guzaj si res ni utegnil vsega sproti zapisovati. Sicer pa tudi on ni imel privezanega jezika in se je korenjaško otepal, nič ni vdano čakal in držal, da je pljuskalo po njem, le da je bila premoč le prevelika. Sicer je zdaj pa zdaj katera od žensk zavreščala in druga srdito zakri- čala in tretja zastokala in se povlekla v rezervo, od daleč gle- dano je bil to le najlepši pretep sredi belega dne, kar jih je Podsreda kdaj koli od turških časov naprej doživela. »Na pranger z njim!«,se je oglasil klic. »Na pranger!«, je bil deset- kraten odmev. In so spet navalile! Guzaj se je udal, pobesil roke, hinavsko ponižno in skesano vprašal: »Kaj imate res pranger v 'Podsredi? Ženske, kaj vam pa je, saj sem čisto nedolžen, pustite me no! Saj res nisem nič hudega mislil!« Pa so se za trenutek res nekoliko pomirile, sicer jim je bilo pa tudi sape že zmanjkovalo. Zdaj vsaj padalo ni več po njem. že itak je bil ves skuštran in prebunkan in pomečkan. Ena izmed žensk, pač najmiroljubnejša ali pa najmanj boje- vita, kakor hočete, je rekla: »Kaj še za naš pranger ne veš, capin nemarni? Odokod si se pa vzel! Se ti vidi, da moraš biti s hribov! Glej ga, tule je, tu smo svojčas privezovali take, kot si ti! Mar ne veš, da je Podsreda že toliko sto let trg!?« Guzaj se je oddahnil, prišel spet k .sebi, se spomnil, da pes tako dolgo ne more ugrizniti, dokler laja. Pa je napravil novo, še hujšo napako! Široko se je zarezal in čez ramo pokazal na res nekoliko obaltno obzidan sramotni steber: »Tole naj bi bil tisti vaš slavni pranger? Tale turški nagrob- ni kamen?! Hahahahahaha!« Podsreški pranger, čast in dika in ponos in slava staro- davnega trga Podsrede, predmet stare prisrčne zavisti in ne- voščljivosti vseh sosedov šempetranov, ki so ga nekoč Pod- sredčanom že ukradli, pa ga je pravična oblast nazadnje le prisodila Podsredi v nadaljnjo last in čast in posest! »Hahahahaha!« Pa se ni dolgo smejal, ženske so ogorčene nad novo, ne- zaslišano žalitvijo njihovega najsvetejšega spet planile po ne- sramnem predrznežu in slabo bi se bilo godilo in kdo ve, ali se naša povest ne bi zdajle in na tem mestu sploh končala, da se k sreči nista izza ogla čisto blizu njih pojavila dva orož- nika, ki sta se pravkar vračala s patrulje. Ženske so ju zagleda- - 79 - le in prav tako skrivnostno neopazno kakor so bile prišle, spet izginile, Guzaj je bil rešen. Vsaj najhujšega. Našiv na ramenu je bil strgan, gamsove brade ni bilo nikjer, zeleni klobuk pa prav nič zelen, temveč ves povaljan in prašen in blaten. Go- .spodar ga je na kolenu nategoval v staro obliko, z robcem brisal prah in blato z njega. Orožnika sta seveda bila priči samo zadnjemu dejanju. Ustavila sta se pri pohclapani žrtvi in šlo jima je na smeh: »Kaj pa je bilo? К;ај ste pa imeli?« Guzaj je še naprej otepal prah z obleke in se držal še veliko bolj kislo, kakor je bilo nujno treba. »Kramensko so hude vaše ženske! Svoje žive dni še nisem doživel kaj takega. Ravno še zadnji čas ste prišli in me rešili. Najlepša vam hvala, gospoda!« »Zakaj pa dražite sršene?! Prav vam je! Brez vzroka vas prav gotovo niso. No, saj tako hudo pa menda spet ni bilo, hahaha! Zdelale so vas pa kar v redu, hahaha!« Guzaj je stisnil zobe, kaj pa je mogel drugega. »Za prazen nič! še sam ne vem, kako se je začelo! Nekaj sem menda rekel, pa takoj vame! Vrag jih vzel! In naenkrat jih je bila cela kompanija, pa so padle po meni! Menda samo zato, ker nisem hotel verjeti, da je Podsreda trg! S hudičem so! Bolj ko sem se jih otresal, več jih je bilo. Kakor ose. In jezike imajo, naši bizeljski klopotci niso nič v priiperu z njimi!« »Kaj ste z Bizeljskega?« »Da, tam blizu. Iz graščine. Sem imel opravek tukaj. Pri Breskvarju imma kolesci j. Veste kaj, gospoda, če vaju smem povabiti na četrt vina? Če imata čas, seveda, če sta v službi, potem že vem, da ne moreta. Zelo bi me veselilo res bi se vama rad vsaj malo oddolžil zato, ker sta me rešila iz smrtne nevar- nosti, hehehehe!« Orožnika sta se spogledala. »No, nič strahu! Zdaj se ne bodo več upale, ko so naju videle z vami. Bi šla, za vsako sigurnost, — kaj misliš?« Tovariš je tudi mislil, da bi za vsako sigurnost nemara le res morala iti. In so šli. Krčmar Brcskvar se je skrivaj namuznil, ko je zagledal gospodskega gospoda o.skrbnika vsega povaljanega in prašne- ga, pa je takoj šel po krtačo in še sam najprej prizadevno po- magal odstranjevati zadnje sledove babje vojske, potem je šele šel po naročeni bokal vina. »E, te naše ženske, postavijo se pa za pravico in resnico, prmej da se! Nismo ne kar tako! No, saj ni bilo tako hudo, saj se skoraj nič več ne pozna! Hahahaha!« Pa je prisedel še on v družbo, ko je imel ravno čas. Naj- prej je go.spodu oskrbniku podrobno razložil slavno zgodovino podsrcških tržnih pravic, nismo ne kar tako, potem je prišla na vrsto še znarnenitejša pravda za pranger. Orožnika sta se pa spet »in spet vračala k ženskam, kako so samozavestne in da res ni dobro z njimi češenj zobati, Guzaj je samo^pos^ulal, — 80 - se sploh ni vtaknil v pogovor, samo natakal jima je in kislo se je držal. Oni so mislili, da je zato tako molčeč, ker ga je sram, da so ga ženske nabunkale, hahahahaha, saj ni bilo res ne tako hudo, hahahaha. Pihajo in praskjo res kakor mačke, pa znajo biti tudi mehke in prijazne kakor mlade mucke, ka- dar so pri volji in za kogar so, za vsakega pa že ne, hahahaha! Guzaja je kuhala jeza, srbelo ga je, da bi jim vsem hkrati vrnil za njihovo omejeno domišljavost in bahačenje, pa mu ni nič pametnega padlo na pamet, pa tudi previden je moral biti. Naročil je še pijače, in krčmar naj prinese gnjati, za tri lačne! Naj vrag vzame vse skupaj! Onadva imata dolg in na- poren in nevaren obhod za seboj ',on pa dblgo pot pred seboj, — da se podpro! Krčmar je ravno prinesel naročeno in jim želel dober tek, ko je priletel njegov najstarejši poba: »Ata, brž v hlev, krava pometuje!« Pa je ata moral v hlev, oni so se pa začeli podpirati. In potem zamakati. Pri četrti, peti kupici so od domačih dogod- kov prešli k dogajanju v svetu, orožnika sta razlagala, kakšen je svet dandanes, ljudje so sami roparji in goljufi in tatovi, če bi orožnikov ne bilo, bi drug drugemu samo kradli in nihče ne bo nič delal, nazadnje bi pošteni ljudje morali od lakote pokrepati, da, tako je! Bog nas Ziyi! In njegov tovariš je izpraznil kupico in jo prazno postavil nazaj na mizo. Da, tako je! Bog te živi! Guzaj je pa obema takoj spet natočil, pa sta pozabila, da sta pravkar pila, in sta še enkrat, tokrat je pa Guzaj rekel bog vaju živi! Nakar je bil prvi mnenja, da se na takole večerjico že da, drugi je pa soglašal z njim. Kaj pa o Guzaju, je o njem kaj novega čuti? So ga že do- biU? Orožnika sta za trenutek pomolčala, potem pa je prvi rekel: »Hudič«, drugi je pa pristavil: »Prekleta baraba!« Oba sta pa bila enakega mnenja, da jih ne bo več dolgo imel za norca. »če bi ga le dobil, vraga!«, se je junačil prvi. »— bi ga zlodja za pete obesil!«, je dopolnil drugi. »In jaz bi dal za dva bokala vina!,« je rekel Guzaj. Halo gospod župan, Breskvar kje pa ste? Prinesite ga še! »Prekleti mačor!,« je prvi orožnik brcnil mačko, ki je bila zaduhala gnjat in mu krotko silila v naročje. »Ne morem tr- peti mačk, in tu v Podsredi jih je najmanj milijon! Po malem pri vsaki hiši deset! Med vrati se je pokazal krčmar, ki je pravkar prišel iz hleva. »Zakaj jih ne podavite, zverjad potuhnjeno? Saj jih je, da bi jih lahko izvažali! Nikjer jjih še nisem videl toliko!« »E, smilijo se ženskam, smilijo«, se je smehljal krčmar. »No, ne bi ravno rekel, da so tako silno usmiljene, te vaše babnice, mačke bi se jim smilile, krščen človek se jim ne-«, je nalašč pristavil Guzaj. In so se zasmejali vsi štirje. Hahaha! »No, je bilo vse v redu?«, je prešel orožnik k stvari. »No, to je pa hitro šlo!«, je pristavil drugi. 6 VABIMO VAS NA IZLETE: POSEBNA UGONOSt: KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Posebna ugodnost za zaključek sezone! L Dvodnevni avtobusni Izlet v TRST in BENETKE. Cena potovanja vključno potni list 14.900 din. 2. Enodnevni avtobusni Izlet v TRST. Cena aranžmana vključno potni list 5.200 din. 3. Dvodnevni WEEKEND IZLET v BUDIM- PEŠTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. Trodnevni WEEKEND IZLET v BRATI- SLAVO, BRNO In DUNAJ. Cena aranžmana 25.000 din po osebi. 5. DUNAJ! Trodnevno avtobusno potovanje. Cena po osebi 19.500 din. 6. Tridnevni izlet z avtobusom DUNAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena aranžma- na po osebi 25.600 din. 7. 6-dnevno avtobusno potovanje v RIM, FIRENZE, SAN MARINO, RAVENNO v dne- vih praznovanja 29. novembra. Prijave do 25. oktobra 1965. 8. CORTINA, HEILIGENBLUT za praznik 29. novembra 1%5. 3-dnevnl Izlet v svetovno znana alpska turistična centra. Prijave 6. novembra 1965. 9. 5-dnevno avtobusno potovanje v decemb- ru v MÜNCHEN .Prijave do 19. novembra 1965. 10. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije Ima- mo pripravljene prograhie Izletov po domo- vini — Gorenjska, Primorska, Notranjska, Bela Krajina, štajerska. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah. 11. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvali- tetnih prevozov ki Vam jih nudimo v času posezone po zelo znižanih cenah. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. • KINO ŠEMPETER Dne 23. in 24. oktobra 1965 »MISTERIJ PARIZA« francoski bar\'ni film Dne 26. oktobra 1965 »DOKAŽITE ALIBI« češki film Dne 28. oktobra 1965 »GROF MONTE KRISTO« francoski barvni film KINO PARTIZAN SEVNICA Dne 23. in 24. oktobra 1965 »ČLOVEK Z ZLATIM REVOLVERJEM« ameriški film Dne 27. oktobra 1965 »FLAMANKA« nemški film KINO »BOHOR« KOZJE > Dne 23. in 24. oktobra 1965 »DRAKUT MAŠČEVALEC« italijanski barvni CSP film GORNJI GRAD Dne 23 in 24. oktobra 1965 »MOC OSVETE« KOSTANJEVICA Dne 24. oktobra 1965 »PLANET SMRTI« nemški CS film BRESTANICA Dne 23. in 24. oktobra 1965 »SVETNIK VODI PLES« francoski film Dne 26. oktobra 1965 »PASJE ŽIVLJENJE« dukumentarni italijanski film Dne 27. oktobra 1965 »MOJA NECCAKINJA TEGA NE DELA« zah. nemški film ŠTORE Dne 23. in 24. oktobra 1965 »APRILSKA LJUBEZEN« ameriški barvni film NAZARJE Dne 23. in 24. oktobra 1965 »VOJIMBO — TELESNA STRAŽA« japonski film Dne 27. oktobra 1965 »DESANT NA DRVAR« jugoslovanski film • PRODAM Zaradi selitve ugodno prodam pralni stroj »Marls« 3,5 kg centrifugo »Himo« 3 kg, štedil- nik na trda goriva »Gorenje« s pokrovom, umivalno omarino TEP na 2 korita s pokro- vom. Polzve se pri Urtelj Drago, Velenje, Stanetova 18. 6000 kg sklade krme za molzne krave prodam Franc Cečko, Košnica 18. Gorica pri Sliv- nici. Starejšima upokojencema prodam dosmrtno, dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. Fiat 750 — dobro ohranjen prodam ugodno. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco, elekt- rični štedilnik, »GORENJE« in divan pro- dam. Informacije pri Društvu upokojencev. Prodam prašiča — 100 kg težkega, Celje, Cret desno pred mizarstvom Stuklek. Dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco, stole in mizo prodam., Miklavc, Gregorčičeva 4, Celje. Novo PRIMO 175 ccm (1600 km) prodam. Te- harje 25. Vinograd z gospodarskim poslopjem in inven- tarjem, v bližini Vojnika prodam. Vprašati: Celje — ^Trnovlje 183. Posestvo, drva, stebre za brajde, 250 kg be- tonskega železa, mlado kozo in jabolka pro- dam. »Premšak« vinograd Stari grad — Celje. Pralni stroj znamke »RIBEL« vzgrajen s cen- trifugo prodam. Naslov v upravi lista. Prodam poceni 300 kg teraco peska št. 3, be- le, črne in roza barve. Vprašati: Ljubljan- ska C. 74. Ugodno prodam novo izpušno cev za Fiat 750 »ABART«. Vprašati: Ljubljanska c. 74. Kravo — 6 mesecev brejo (7 1 mleka — po teletu 15 1) in teličko 7 mesecev staro pro- dam. Robič, Celje, Cesta na Dobravo 56. Prodam večji kamin, 2 mala kamina, 2 ma- li železni peči,'vzidljiv štedilnik, mali šte- dilnik, okroglo raztegljivo mizo, bojler iu veliko kopalno kad iz litega železa. Celje, Jenkova 5. Avto Zastava 750 prodam poceni. Celje, Zg. Trnovlje 42. čebelnjak z osmimi naseljenimi A2 panji in zimsko zalogo ^Drodam. Majcen, Celje, Ce- lestinova 4. Kompletno lončeno peč svetlorjave barve, po- lovico v temno zeleni barvi prodam. Albi- na Pšeničnik, Celje, Trubarjeva ul. 79. Fiat 500 C »Caravan« prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista. Vseljivo dvosobno stanovanje v Celju napro- daj. Naslov v upravi lista. • STANOVANJE Mlad zakonski par išče sobo. Ponudbe na u- pravo lista pod šifro »24.000«. Mlajša upokojenka išče prazno sobo. Nudi nekaj urno pomoč v gospodinjstvu. Ponud- be na upravo lista pod šifro »Zanesljiva«. Proti manjšemu posojilu nudim upokojenki sobo z nekaj vrta, prodam poceni dobro ohranjen transistor »Grunding«. Naslov v upravi lista. Pošteni uslužbenki oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. Dobri šivilji odstopim ogrevano sobo. Celje, .Jenkova 5. Dekle s fakultetno izobrazbo išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. I Moškemu nudim stanovanje. Naslov v upravi lista. • ZAPOSLITEV Strojni tehnik išče za soboto in nedeljo ho- norarno zaposlitev. Naslov v upravi lista. Sprejmem starejšo žensko za varstvo otroka. Franci Zohar Celje, Kajuhova ul. 9/1-4. VKV delavec elektro-šibki tok išče zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod šifro »VKV'i. Voznik B, C in E kategorije išče zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod šifro »OTO<. Gospodinjsko pomočnico k tričlanski druži- ni iščem Naslov v upravi lista. • RAZNO 60 letni moški z 1,500.000 din gotovine in za pol milijona vrednosti v premičninah želi spoznati žensko — mlajšo upokojenko s Pokojnino (30.000), lastnim stanovanjem in ca. 2 ha zemlje na ravnini. Ločenke iz- ključene. Pismene ponudbe na upravo li- sta »Sožitje«. "oštencga najditelja stranice otroške poste- ljice, izgubljene v Bukovžlaku, prosim, da jo naj,,üdda na naslov: Lenka Bertok, Bu- pkovžlak 45. ' fevzamem vrstni red za Fiat 750 — dobava v novembru 1965. Ponudbe na upravo lista pod .GOTOVINA«. ÇBVESTILO ^vD Partizan Gotovlje prireja v Zadružnem domu \sako nedeljo ob 19. uri ples — Va- bljeni! fESTiTKA ^Ч■ Ivanu TURNŠKU, čestitajo k uspešno opravljeni diplomi na ajrronomski fakulte- ti — kolegi. STENOGRAFSKO TEKMOVANJE Društvo stenografov in strojepis- cev Celje priredi tradicionalno ste- no^rafsko tekmovanje v počastitev Dneva republike, ki bo 21. no- vembra 1965 ob 9. uri V administra- tivni šoli, Dečkova 1. Vabimo vas na stenografske tre- ninge, ki so vsak torek od 17.30 do 19. ure v administrativni šoli. »POROKA v ZDRAVILIŠČU« je naslov naj- novejšega dela znanega avtorja Franja No- vaka. To je zelo zanimiva in uspela zgodba- polna zapetljajev. Dobrodošla mladini in od- raslim! Samo 400 din. RAZPISUJEMO licitacijo za tritonski kamion v neizpravneni stanju, ki bo v sre- do 10. novembra 1%5 ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebni sektor v Novem Celju. Bolniška enota Novo Celje »Nujno rabimo Žagarja za ve- necianko<. Nastop sluižbe takoj, ostali po- goji po dogovoru v podjetju. >BOR« Laško Svet EKONOMSKE ŠOLE V CELJU razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA Zgodovine - geografije Stanovanja ni. Nastop po dogo- voru. Tragično je preminul pri izvrševanju delovne dolžnosti dolgo lelni član naše delovne skupnosti tovariš pušNiK :joZe izrnenovodja mlina v mlinu Medlog. Pokopali smo ga v ponedeljek, dne 18. 10. 1965 v Strmecu. Vestnega sodelavca in dobrega tovariša bomo vsi ohranili v najlepšem spominu. Kolektiv »VELEZITARJA^ Celje Komisija za kadrovsko politiko Keramične Industrije Liho je v smislu 3. člena 1. odstavka Sklepa o zac^suca,! urejanju delovnih razmerij , , , RAZPISUJE prosto delovno mesto STENODAKTIlOGRAFA pogoji: ^ плк Í ïhUh U — dovršena administrativna šola — zaželena večletna praksa v strojepisju Prednost imajo interesenti, ki stanujejo v bližini podjetja. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Pismene prijave ¡c dostaviti na naslov: Keramična industrija LilKjje, p. Petrovce, do 26. 10. 1965. Svet delovne skupnosti pri Skupščini občine Celje razpisuje v sporazumu s tajnikom občinske skupščine JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljene pisarniške opreme in to: — razno pisarniško pohištvo — 1 induktorske — ročne centrale s 40 priključki in induktor- skimi telefoni — 1 kompletne sekretarske telefonske naprave znamke »Pupin« 1/5 Dražba bo na sedežu občine — Narodni dom — Celje, Trg svobode št. 9, dne 28. in 29. oktobra 1965 ob 8 uri. Cenjene stranke obveščamo, da prodajamo blago v naših samopostrežnih prodajalnah po naslednjih cenah: SE PRIPOROČA KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »CENTER« CELJE IZLETNIK CELJE PUTNIK VMD nudi vu turistične usluge In vas vabi na Izlete In potovanja po Jugoslaviji la v Inozemstvo • turističnimi avtobusi: DUNAJ — 3-dnevtto avtobusno potova- nje v oktobru, prijave sprejemamo do 20. X. pohitite 8 prijavami. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobusni izlet za kolektive in posameznike, cena po osebi Je 17.500 din, zahtevajte program In pohitite s prijavami. DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, }-dnevno potovanje z avtobusom dne 28. XI. 1965. Cena po ^ osebi Je 26.000 din. Prijave sprejemamo do 25. X. 1965. DUNAJ — PRAGA — LINZ. 4-dnevno po- tovanje z avtobusom, dne 28. XI. 1965. Cena po osebi je 38.200. Prijave sprejemamo do 25. X. 1965. DOLOMITI _ GARDSKO JEZERO — VE- RONA — BENETKE, 3-dnevna avtobusna po- tovanja za kolektive in posameznike, prijave sprejemamo do zaključnega števila prijav- Ijencev. PARIZ — NICA — MONTECARLO, poto- vanje 25. 11. 1965 — prljave sprejemamo do 28. 10. 1965. GRČIJA — ATENE, potovanje 26. 11. 1965. prijave sprejemamo do 30. 10. 1965. RIM — NAPOLI — FIRENCE, potovanje 26. 11. 1965, prijave sprejemamo do 30. 10. 1965. SOLUN — ISTANBUL — SOFIJA, potova- nfe 28. 11. 1965, prijave sprejemamo do 30. 10. 1965. TRST — DOBERDOB — BENETKE, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive In posa- meznike. Cena izleta je 15.800 din. TRST —'MiRAMAR, 1-dnevnl avtobusni iz- leti 7/Л kolektive in po.sameznlke. Cena izleta je 6.300 din. Vabimo vas na prijetne jesenske izlete po Gorenjski, Primorski, Dolenjski, Koroški ter v Slovenske gorice. IZLETNIK prodaja vozne rede za promet- no sezono 1965/66. IZLETNIK posreduje v najkrajšem ćasu nabavo potnih listov In tujih vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah, rečne In prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu In inozemstvo. Programme potovanja zahtevajte v našem oddelku In poslovalnici v Velenju, ki spreje- majo tudi prijave! Vse Informacije in prijave pri IZLETNIK u Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje ZAHVALA Vsem, ki so priskočili na pomoč pri reševanju življenja na.še ljube hčerkice Dragice — prisrčna hvala. Predvsem smo dolžni zahvalo nje- nim mladini rešiteljem — skupiiii učencev Osnovne šole na Hudinji: Janku Rateju, Francu Vraniču, Jan- ku Ojsteršku in Janku Bratini, ki so s svojim humanim dejanjem, pri- zadevanjem in nepopisno priseb- nostjo duha iztrgali iz objema smrti našo deklico. Prav tako smo dolžni zahvalo tovarišici Stoparjevi, ki je nudila ponesrečenki zavetje v svo- jem domu in dr. Laknerju za hitro in uspešno operacijo. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Hvaležna mamica in očka Pišek Pečovnik pri Celjfu živinozdravniSka dežurna služba Od 23. do 30. 10. ГЖ") JANEZ CliRNEJ, veterinar, Celje Kajuhova 11 — blok 3/II tel. 22-32 Cejski trg PRESKRBA-SLABO »Nikoli v zadnjih letih trg še ni bil tako slabo preskrbljen kot v teh dneh,« je dejal tržni nadzornik \ iktor Murko. In res. Ce na tržnici ne bi bilo prodajalcev grozdja ín paprike, bi bil tako prazen kot je ponavadi ob najbolj mrzlih zimskih dneh. Le- tošnja letina nam je namreč pošte- no zagodla. Sadja je tako ničdo, da res ne vemo. kako bo čez zimo z vi- tamini. .Še tista jabolka, ki so dozo- rela, so črviva. krastava in kisla, kostanja ni, češplje se sušijo. Na tržnici ni okrog devetih že nobenega ajčka več. saj jih tistih nekaj — so pa tudi dnevi, ko ni niti ene — prodajo že v zgodnjih jutranjih vrnh. V »Agrokonibinatn« so sicer v sredo dobili lepo slevilo hladilniš- ih jajc vendar se gospodinje zanje ne morejo najbolj ogreti. No, cene se v glavnem niso spre- menile. Še zmeraj so visoke. Grozd- je prodajajo po 200 do 260 dinar- jev kilogram, jabolka po 150 do 240 — zanimivo je, da so uvožena iz Grčije, ki so resnično lepa po 220 din, hruške po 200 do 300 itd. Kostanja je na tržnici malo. sicer i>a je po 200 dinarjev kilogram. Cvetačo prodajajo po 200 do 300, solato po 150 do 200, glavnato zelje po 60 do 80, kislo pa po 160: kislo repo po 130 in krompir po 98 do 120 dinarjev kilogram. Tudi domačih piščancev primanj- kuje. Če tržnice ne bi preskrbela kmetijska zadruga Šmarje in kme- •ski kombinat /alec. bi gospodinje u'stale brez perutuiiie. • Ne zamudite prihodnje števillie! NOVO NAGRADNO ŽREBANJE „MODA^^ CELJE PRIKAZUJE v prihodnjili številltah našega lista najnovej- še modele iz svojih poslovalnic • V VSAKI l^TEVILKI PO EN MOÜEL • V VSAKI ŠTEVILKI PO EN KUPON • IZREZATI BOSTE MORALI OŠTEVILČENE KUPONE! KDOR BO POSLAL VSEH DEVET KUPONOV, BO UDELEŽEN PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU. ' • Ne zamudite prihodnje številke! NAŠ REKLAMNI IN PROPAGANDNI OD- DELEK VAM VEDNO DOBRO SVETUJEÎ 7 Slovenka? PRVO ŽREBANJE Izmed vseh, ki so poslali pra- vilnu izpolnjenih, izrezanih in na dopisnice nalepljenih osem kuponov (od 1 do 8), smo v uredništvu izžrebali za enoletno brezplačno naročnico ZVONKO KU/NER iz Celja, Čopova i; list bo prejemala od 22. oktob- ra letos do 42. številke v pri- hodnjem letu. Ocenjevalce moramo opozori- ti, da je bilo med liuponi dosti nepravilnih, ki jih nismo mogli upoštevati pri žrebanju. Prihod- njič, ko boste pošiljali nasled- njih o.sem kuponov (od 9 do 16), morate paziti, da boste v kupone vpisali oceno, kupone izrezali, nalepili na dopisnico in nanjo napisali tudi svoj na- slov. Slikar ne izrezujte slik, niti ne pošiljajte kuponov v pismih! Vse ocenjevalce, ki so poslali pravilno izpolnjene kupone, bo- mo ob zaključku natečaja upo- števali tudi pri žrebanju prak- tičnili nagrad! POGOJI ZA NATEČAJ 1. v natečaju lahko sodeluje- jo vse Slovenke (ne glede na starost!), ki pošljejo ustrezno sliko (prednost imajo slike s celo postavo), ki ne sme biti starejša kot tri leta in potreb- ne podatke. Ce nimate ustrezne slike, nam sporočite: slikali vas bomo na naše stroške! 2. Ob zaključku natečaja (av- gusta 1966) bomo priredili sku- paj s trgovskim podjetjem Mo- da in Radio Celje veliko zabav- no-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bomo izbirali najbolj ustrezno kandidatko, ki naj bi prikaza- la tip Slovenke 1966. Finalna prireditev bo v Celju, kjer bo- do najbolje ocenjene Slovenke sodelovale tudi kot manekenke! 3. Ocenjevalci, ki bodo poši- ljali pravilno izpolnjene kupo- ne, izrezane in nalepljene na dopisnice v serijah po osem skupaj, bodo najprej izžrebani za enoletno brezplačno naročni- n(t lista, ob zaključku pa še za nagrade, s katerimi sodelujejo podjetja v natečaju. SODELUJEJO TRGOVSKO PODJETJE »MO- DA« IZ CELJA, kot organizator in pokrovitelj zaključnih prire- ditev, ki se bo predstavilo v priliudnjih številkah s posebnim nagradnim natečajem, a za naš natečaj še skriva svoje nagra- de kot presenečenje! KOMPAS LJUBLJANA,^ PO- SLOVALNICA CELJE, ki v teh dneh pripravlja šestdnevne iz- lete v Rim, Firenze, San Mari- no in Ravenno ter tridnevne iz- lete v t:ortino in Ileiligenblut (izvedljivo za 29. november); hkrati pa pripravlja vrsto cene- nih izletov čez weekend v Bu- dimpešto ali pa tridnevne izle- te v Bratislavo, Brno in Du- naj, je pripravilo za udeležen- ce natečaja štiri nagradna po- tovanja: 1. ŠESTDNEVNO PO- TOVANJE za eno osebo z av- tobusom po Italiji, 2. PET- DNEVNO POTOVANJE za eno o.sebo z avtobusom po Avstriji in Češkoslovaški, 3. TRIDNEV- NO POTOVANJE za eno osebo z avtobusom po Avstriji in Če- škoslovaški in 4. DVODNEVNO POTOVANJE za eno osebo z avtobusom v Budimpešto. DRUGA PODJETJA še sklepa- jo pogodbe in bomo njihove nagrade zato začeli objavljati v prihodnjih številkah! 13. SLOVENKA: Danijela VIŠINA: 152 cm TEŽA: 50 kg LASJE: Kostanjevi ÜCI: Modre NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Wineteu — CVET: Vrtnica — NARODNA PESEM: Tam kjer teče bistra Žila — JED: Sadie — OPRAVILO (KONJIČEK): Sanjarjenje v gozdu — PREGOVOR: Ne trdi, kar ul res! 14. SLOVENKA: Maruška VIŠINA: 163 cm TEŽA: 58 kg LASJE: Kostanjevi OC I: Sive NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Vzhodno od raja — CVET: Spominčica — NARODNA PESEM: Nocoj pa, oh nocoj — JED: Solata in krompir — OPRAVILO (KONJIČEK): Ples in zbiranje razglednic — Pregovor: Pamet je boljša kot žamet! KUPON »SLOVENKA ŠT. 13 KUPON »SLOVENKA« ŠT. 14 TOČKE (od O do 100) ............... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Uredni- štvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5,, poštni predal 1S2. TOČKE (od Ü do IDO) ................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Uredni- štvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. DE GAULLE v STATISTIKI »Pogosto trdijo, da se z nikomer ne posve- tujem. Poglejmo, kako je s tem,« je na ne- davni tiskovni konferenci rekel general de Gaulle. / Kar je predsednik republike, je imel 302 sej vlade in 420 sej z več ministri istočasno; s predsednikom Pompidoujem se je sestal 60.S krat. S predsednikom skupščine in sena- ta je imel 78 razgovorov, s posameznimi mi- nistri 2000, z visokimi funkcionarji in vodi telji sindikatov 1500. S šefi tujih držav se je pogovarjal 600 ur, s tujimi ministri zunanjih zadev pa 1000. Tridesetkrat je govoril na ra- diu, dvanajstkrat pa na tiskovnih konferen- cah; imel je 36 svečanih govorov, uradno se je pojavil v Parizu dvestokral. Obiskal j'* okrog 2500 francoskih občin in 94 departma- nov in ob takšnih priložnostih videl okrog 15 milijonov Francozov. Imel je okrog 100.000 dialogov z uglednimi osebnostmi. Na svojih turnejah po državi je govoril 600 krat. Čeprav so številke zaokrožene, mu je tre- ba verjeti, saj je rekel, da so podatke zbrali funkcionarji Elizejske palače. Na tiskovni konferenci de Gaulle številk ni citai, ampak jih je govoril na pamet. Novinarji so se ču- dili njegovemu spominu; celo tisti, ki se mu sicer ne čudijo. ČEBELNJAK NA PODSTREŠJU V centralnem naselju sovhoza Akanski v Sovjetski zvezi živi šivilja Jevdokija Mikus. Ona in njeni so- sedje so že oddavno vonjali v njeni hiši med. Pred kratkim je hotela popraviti streho in zato poklicala krovce, ki so pri razdiranju opeke našli celo skladišče satovja. Iz nje ga so nabrali preko 50 kilogramov čudovitega medu. EDINSTVENO MESTO V gozdni divjini blizu Hajenbur- škega jezera v Švici bodo pričeli z gradnjo edinstvenega mesta iz mon- tažnih delov. Ker predlagajo urba- nisti, da mora biti tu popoln mir, bodo uredili prometne poti pod zem- ljo; prav tako bodo pod zemljo otroška igrišča z jezeri in potočki. V A H C Ü V A 1Л ! VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO ^1. OMOBH» VLO/ILI PKI KOMUNALNI BANKI CELJK ALI NJi;M PODKI / M( I ( KLJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH ^ ' VI ( U Vio/IRJU. LAŠKEM. ŠENTJURJU. ŠMARJU PRI JELsAH SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BRE?I( \H ^лј 40 .ИИ. «>IN\RJf\ IN ГА ANESEK VEZALI NAJMAN! DOBO !? MESECEV BOSTE PRIŠLI V POŠTEV PRI NA(.HVIf NEM ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLÍXÍ. KI BO V ME ЧЕС!^ NOVEMBRU TEGA LETA INi A G H S l> R Î Í prnlnl Hfrof 4 šivalni stroji 2 sesalca za prah 1 tranzistorji 6 volnenih odej H miliserji 2 i^ramofona 8 jedilni pribori Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 %, VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KO- MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA CELJE KRiŽANNKA Vodoravno: 1. spomladanski mesec, 6. vrsta tlakovanja cest, 8. žara, 9. avtomobilska oznaka Libanona, 10. uničevalka železa, 11. bet, tolkač, 12. avtomobilska oznaka za Valjevo, 1.3. ljubkoval- no, moško ime, 14. čisli kalcijev glinenec, 16. pripadnik staroin- dijskega ljudstva. Navpično: 1. žensko ime, 2. me- dicinski izraz za mozol javost, .1. egipčanski sončni bog (daljša qb- lika), 4. okrajšava za edicijo, 5. uslužbenec na meji, 6. murvino drevo, 7. južno-dalmatinski otok, 11. spleti ženskih las, 13. ribja koščica, 51. samoglasnik in so- glasnik. Rešitev iz prejšnje številke: 1. strel, 6. kramar. 8. Lu, 9. stek, 11. oba, 13. Asa, 14. NATO, 16. in, 17. retina, 19. koral. CIC DEBiiLJAK (7) S poti na Himalajo Nujj)rej včerajšnji dan. Od la- horu navzgor iiuhI koruzo v pust, travnat in cirnast svet nad reko Car C ii. V neskončni prc'čki proti severu in po treh urali navzdol nad goslo, šopasto travo pod og- ifjiiieii sia|). Verjeli smo, da je 4/:poiia konec in bo etapa člove- ška, pa smo se zmotili v računih. , j>4)Hieni soncu na vzhodni stra- ni grebenu pomeni po naše kal- lu: jo. C'eprav blizu dva tisoč. Siilo i!i(>kri do kože. sonce udarja naravnost na glavo. Ob prvi ser- !>eiitiiii sfm poíi'lcdal navzgor ia< komaj verjel. Kot pajki so bli-J skali nosači z našimi kovčki naclj glavami nekje visoko med črni-: mi granitnimi skladi. Vprašal sem^ šerjH) Areg Clieriiiga, če so pravj pa je pokazal bele zohe in za-i mahnil z roko, nekam neznansko' tía leč in visoko kot bi dejal: j Prav in še čez sedem grebenov* In bilo jih je celo več. Vdala sva« se s Pavletom v usodo in dohite-; v;i'a (iru;.':ega za drugjm. dokler nisva orala ledine jirav spredaj. a višini 2.400 metrov, nekaj čez našo Ojstrico, sva naenkrat sredi koruze. In ne koruze po naših pojmih, vsako steblo ' dosega višino komaj štirih metrov in na' vsakem ' sta vsaj dva široka. Sredi tega koruznega pra- gozda zasmoljena čina bajta iz bambusa, grozd otrok in dober čaj. Seveda brez sladkorja. Pa nama je malo mar: ko potočki lijejo po hrbtu je dobro vse, kar teče. Vsak storž nosi v sebi kapljo znoja. Poženeva s v hrib. Visoka trava, pijavke so ostale v senci, prestrašen kuščar prečka stezo in izgine v granitu. Daleč spodaj ostaja hitra reka, zdi se mirna s te višine. Le penasti grebeni in bel oblak razpršenih pen razkri va njeno jezo in moč. 1.700 met- rov. Steza obrača proti .severu, slap za slapom križa našo pot. Počivava na bloku, v mavrice pr- še kristali nad potokom, daleč spodaj počasna kolona. Zdi se, da stojijo. Kljub temu teče znoj. Če- prav so teh strmin sinovi in uma- zanih teles, jih občudujem. Od česa živijo in kaj je njih življenj- ski cilj? Srečni so, da obstajajo, te težke prislužene rupi je so jim včeraj in danes; dvomim, da jih zanima jutri. In ko nama na ska- li leze zopet počasi moč v kosti, priplava od njih odmev tožeče melodije. Pojejo med hojo v hrib, ob počitku molčijo. Kdo naj jih razume? Breg pred nama je pokrit s pragozdom. Sekajo ga beli trako- vi hudournikov, le redke so vmes zaplate bele barve. Tu je nekdo posegel v naravo in ji iztrgal ko- šček zemlje. Koruza je ali rž, predaleč, da bi vedel; in sredi ! divjine bela koliba. Je lastnik že prišel v svet in .spoznal kaj bolj- I šega od svojega življenja? Dvo- : mim. Prav mu je tako in dobro, da je srečen. Pravico ima do te- ga in sam si jo vzame. Ves čas sopiha za nama kuli in^ skuša ujeti korak. Daleč za njini nikogar. Ni mlad in ne preveč postaven, pač eden od kolone. Težko jih razločiš. Zanima me, kaj ga žene v najin tempo. Mor- da cigareta, ki jo včasih dobi, ali dober glas, da naju dohaja? Po sedmih urah se je greben preve- sil v pusto travno pobočje. Mož za nama je moker in vendar ve- sel pokazal na puščobo: »Kamp, sahib!« Kakšen kamp, ko je vse neusmiljeno strmo in zavetje največjega granitnega bloka da- je prostor kvečjcnju enemu šo- toru. Po sto metrih se pobočje uslo- či za drobno vzpetino in pokaže se kača. Prav najhen domek, ne- kaj teras in nepaiska rž ata. »Moj liaus.« Takoj mi je postalo jas- no: na njegovem smo in sahibi so na obisku. Sediva na bambusovi rogoznici v edinçm prostoru, ki ga t)ajta premore. V kotu ognjižče, čebrič ki za čang, žena, ki doji. še nista spregovorila. Ko da se ni zgodilo ničesar in ni to snidenje po enem tednu nič posebnega. Morda si ni- mata kaj povedati, ali pa preveč. Ena od obeh domačih koz je strila smrt. Nam v čast in večer- jo. Pod ponjavo kuhinje je stek- la nato beseda. Dež nas prežene, še daleč je do baze. Predhodnica nam je pustila sporočilo. Etapa je najbolj ne- rodna od vseh. Pijavk na kupe od 1 do 10 centimetrov. No, so pač še mehkužni, se tolažimo. Še mo- ja koža je postregla do večera z dokazom. 19 lukenj v njej. Pri- služil sem si srebrno značko kr- vodajalcev, çeprav ne prostovolj- no. Zadnji prameni jutranjih meglic ležejo v strmino, ko obra- čamo prve serpentine; trava, tr- nje in praprot do gležnjev, na listju rosa, ki nas zmoči do kože'. Kmalu je trava nad glavo. Ko po- gledam navzdol, se tu in tam po- blisne med bilkami, kolona je skrita očem, le migetanje in šum izdaja pot. Pogled z neba NA SLIKI DESNO VIDIMO ENE- GA IZMED POSNETKOV, KI STA H NAREDILA AMERIŠKA RONAVTA COOPER IN CON- 'M) Oli SVOIEM POLETU V VSE- 4Î?SKI LADJI GEMINI-5. SLIKA PRIKAZUJE JEZERO SALTÓN V ALH OHNIJL KI OB NJEM LEŽI sro EL CENTRO, KJER JE TU- POSIAIA ZA ZVEZO Z VSE- SKIMI LADIAMI MED POLE- CETUDI JE SLIKA POSNE- IZ RAZDALJE PRIBLIŽNO ->00 KILOMETROV, SE VENDAR NIEI RAZLOČIJO KVADRATI ICNIIl SPLETOV IN HIŠ. šE MALO - PA BODO IZ TE VIŠINE KALI CELO LJUDI! UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, po,štni predal .152, TELEFON: 2,V69. - UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN OlK;OVORNI UREDNIK Drago Hribar - Časopis e ustanovil okrajni odbor SZDL Celje, l/hajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (194K-19.S0), nato kot »Savinjski y^^•;t"^>; < •''50-'''54) '".»^ j^S-^ Ponwuo kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUST.ANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah m Žalec — tednik ^^"AJA ob petkih IZ^ Л1г _ CP .Celjski tiske. — CENA: posamezna številka 50 dinariev, letna naročnina 2.00Ü, polletna 1.ÜÜÜ ш četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.ÜÜ0 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 603-11-1-65*. CELISI!! TEDNIH