122. številka.
Ljubljana, nedeljo 28. maja.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieman za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gldn ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša, — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do čctiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je-v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezđi".
Opravili jtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Priprave za vojno.
Črni oblaki, ki se na slovanskem vzhodu zbirajo in oznanjujejo veliki boj za lepšo slovansko bodočnost, postajejo vedno gostejši. Iz Srbije prinaša telegraf velevažne novice. Srbska vlada razglaša tri odločne naredbe, ki vse vojsko pomenjajo. Prvič se razpisuje prisilno posojilo 12 milijonov Frankov. Toliko morajo Srbi sami zložiti in vladi posoditi. Toliko denarja Srbija nema za kaj druzoga rabiti nego za udarec na Turčijo. Dalje srbska vlada proglaša trgovinski moratorij na tri mesece, t. j, v teku treh mesecev srbskim trgovcem nlj .treba plačevati nobene mejnice, če je prav zapala. Take naredbe se delajo le ob vojnih časih. Tretjič pa srbska vlada začasno ustavlja zakon o svobodnem tisku. Po srbskej ustavi sme to samo ob velevažnib vojnih časih storiti. Torej tri priče, da Srbija kmalu v boj stopi. Tudi „Istok" pravi, da je knez odločen za vojno, da nij mogoče iti nazaj.
Kakor Srbija, pripravljena je tudi Čma-gora in njen organ „Glas Crnogorca" prinaša članek, v katerem pravi, da se ne more nič več čakati in mir ohranjevati, posebno ker so Turki na crnogorskoj meji nabrali vojsko, ki žuga Črnogoro napasti. V tem smislu je knez uže velesilam poročal. Urez dvombe obe kneževini stopite skupno v akcijo.
Iz Pešte javlja telegram, da so v oger-skih vladnih krogih močno prestrašeni vsled teh poročil iz juga, posebno iz Srbije. Bojazen pred resnimi zapletami se množe, pravi telegram, in posebno tej stvari velika važnost prideva, daje ruski general Černajev srbskemu knezu prisegel kot srb ski podložnik in bode vodstvo srbske vojske prevzel. — Znano je našim bralcem, da je Černajev jako vešč in izkušen vojskovodja.
Druga velevažna novost je, da Turčij a sama sili v odločilno katastrofo. Ona nlj sprejela, ona je odbila predloge berlinske konference, kakor poroča „Agence Bordeano". To je angleško maslo! In vse vpraša, kaj bode zdaj?
Odgovora na to nij mogoče izpolniti, dokler se na tanko ne ve, kaj so tri cesarske sile na berlinskoj konferenci skovale. Vendar veliki nemški listi uže kot gotovo pripovedujejo, da se je sklenilo v Berlinu to-le: V skupnem pismu vseh velikih oblastij se Turčija pozove naj obustavi na dva meseca Ysa vojevanja in vse sovražnosti nasproti vstaj nikom ; mej tem premirjem obdrže vstaši orožje v rokah, turške vojske se nazaj pomaknejo v gotove kraje, vstasi sklenejo svoje terjatve in jih predlože v Carigradu; reforme se uvedejo, in poseben odbor, kateremu ima domačin kristijan predsedovati, čuva nad tem,
da se resnično povsod v življenje spravijo. Če pa ne bode mogoče v teh dveh mesecih premirja vstaše potolažiti (kar bi sedaj gotovo no bilo več Ur.), potem bode Rusija, Avstrija in Nemčija energičnih narcdeb poprijele se, to se pravi: vstale pokrajine zasele.
Torej ta zahtevanja je Turčija najbrž na angleški svet zavrgla in tako sama pospešila in pohitrila to kar mora priti, vojsko. S tem so vsa diplomatična ugibanja v Berlinu preko-picnena. Kaj bo zdaj in kako bo ? — majheno še potrpimo.
Jugoslovansko bojišče.
Vstaši v Hercegovini so zopet veliko zmago pribojevali in tako najboljši odgovor dali diplomatom berlinskim. Iz Dubrovnika in iz Cetinja se telegrafira, da je vtorek krenil bil poveljnik turške vojske Muktar-paša iz Gačka v Bileče. Vstaši so ga pričakovali na Kobiljoj glavi in na Kamenitom brdu. Boj je trajal ves dan. Turci ni]so mogli prodeti, obrnili so pred nočjo pleča. Vstaši so jih podili notri do Cernice. Turkov je samo mrtvih nad G00. Vstašev je mrtvih in ranjenih le 27.
Iz Obrenovca v Srbiji nam piše slo-vensk oficir, ki se je šel boja udeležit: „Bliža se veseli dan, dan rešenja nesrečnih naših bratov. Kmalu zagrmi na Drini top, katerega jek se bode po celej Evropi razlegal. Razpala bode potem vsa diplomatična mešetarija. — Mlado in staro vse hiti na mojo, baterija za baterijo, krdelo za krdelom, regiment za regimentom skoro v divjem tiru z „živio" in „hurrah" Belgrad zapuščava, ter na mejo hiti. Okolo G000 prostovoljcev vseh narodnostij razen Nemcev in Magjarov zbira se v prostovoljskem taboru v Šoka šinu. Stari znani general Stratimirovie je njih vodja. Stari in mladi avstrijski oficirji (to jo le Slovani) ruski, amerikanski, francoski generali se prostovoljno vladi na razpoloženje ponujajo. Srbski kmetje vladi dobrovoljno svoje imetje, novce, konje, žito, seno, slamo darujejo. Navdušenje je res veliko.
„Naš znani Slovenec Hubniajerse tudi v Šokašinu kakor poveljnik čete nahaja. Še nekaj. Več magjarskih „honvedov" in tudi par tolstih nemškutarjev se jo v Belgrad priklatilo in so prav laskavo srbski vladi ponujajo, ali ne baš — „non sera niente", — tem v Srbyi nij nobenega zaupanja. Ta to je lepo !"
Ruski agent in diplomat ični agent horce-govinskih vstašev priobčuje v bruseljskem „Nordu" zahtevanja vstašev.
Iz Bulgarskega denes neinanio novih ve-stij. Časniki v Turčiji ne sinejo o tem vstanku nič pisati, drugod pa so zveze z Rulgarijo pomanjkljive.
Turki bodo, kakor carigradski Basiret poroča, v  Adrijanopolju obesili šest Bulgarov,
kateri so se udeležili vstaje in so Turkom v roke pali.
Hercegovinski glavni vodja vstašev je potoval te dni skozi Dubrovnik in pri tej priliki rekel, da sedaj vstaši ne bi bili več zadovoljni, če se jim dajo one zahtevo, katere so zadnjič v Sutorini Rodicu stavili. Sedaj hočejo uže več (popolno svobodo Hercegovine) in bodo tako dolgo bojevali, da dosežejo.
V soteski mej Črnogoro in Srbijo jo uže 2000 vstašev, kateri hočejo Bulgarom roko podati in skupno delati.
Iz prošlih časov.
Iz Zagreba 25. maja. [Izv. dop.] Prvi hrtvatski sabor sklical se je po padu absolutistične dobe, leta 1861. in sicer na temelji oktoberskega diploma in na temelji onega volilnega reda, na katerem je bil Jela-čicev sabor zboroval. V reškriptu je pozvala krona sabor naj voli in pošlje svoje zastopnike v rajhsrat. Sabor je na reškript odgovoril s strašno predstavko. Poudarjajoč svojo državno pravo, in zahtevajoč, naj krona celokupnost trojedne kraljevine uresniči, naj vojno krajino razvojači in materi zemlji utelovi, isto tako Dalmacijo in Istro in slovensko marko, in še celo o nekej celjskoj županiji je bil govor. Vse to se je v jednem mahu zahtevalo menim tako rekoč z jednim izustenjem v bombastičnem slogu zahtevalo.. In sabor je vse to v resnici mislil. Da! še celo to je sabor mislil, da bo krona od tolicih zahtev vsaj nekaj takoj dovolila. Na Dunaj i so se, se ve da, smejali. O pretresovanji kake zakonske osnove tačas skoro niti govora nij bilo, krona je pa tudi s svojimi propozicijami škrta bila, vedoča, da ta sabor nij sposoben zakonske osnove pre-tresovati. Pravi njegov thema, je bila visoka politika. Ker je poziv na volitev poslancev v rajhsrat odbil, v kateri namen je bil sklican, ga je krona razpustila. Nejevoljnimi obrazi so zapustili zastopniki sabornico.
Tačas je bilo na Hrvatskem malo ljudij, ki so situvacijo razumeli. Z Avstrijo je veljalo pogoditi se, in to kmalo prvo leti po izdanji oktoberskega diploma. Avstrija bi bila Hrvate z obema rokama sprejela. Dvor je imel tačas mnogo simpatij za njo, računajoči na to, da imajo tudi Hrvati še zmirom tiste stare simpatije do Avstrije iu dvora, katerih poroni-fikucija je bil Jelačić. Saborsko predstavke so dvor prepričalo, da je Jelačieeva ideja na Hrvatskem izumrla. Glavni strah, ki jo tačas na Hrvatskem proti Avstriji vladal, jo bil strah germanizacije. Ta točka jo tako malenkostna, da se pri pogajanji gotovo niti spomenila ne bi bila, ker bi se z rešenjem državopravnega vprašanja samo po sebi rešila. Če bi se bili Hrvati z Avstrijo v dogovore spustili, Avstrija bi jim bila gotovo mnogo dovolila, in sicer iz tega razloga, ker bi si bila ž njimi zvesto
zaveznike proti Magjarom pridobila. Da se je tačas Hrvatska, kakor je Avstrija želela, ž njo pogodila. Hrvatska sicer ne bi bila dobila, kar je v svojih nepremišljenih predstavkah vse zahtevala, in kar jej Avstrija tudi ne bi bila mogla dati, tudi če bi bila voljo imela za to. Denes bi bilo gotovo Medjimurje in Reka hrvatski, in tudi vojno krajino bi bila Avstrija Hrvatom dala, da jih s tem proti Magjarom ojači. Od Magjarov jo bodo Hrvati, dobili ali pa ne. Jaz bi rekel da se ne da prevideti, kedaj bo vojna krajina Hrvatska. Dokler imajo Magjari moč jo držati jo bodo držali. Sicer pa vse nekako tako izgleda, ko da se iz vojne krajine s časom posebna provincija ustvarja. Sabor leta 18G1. tedaj korist Hrvatske nij razumel. S svojo predstavko je vse simpatije, ki jih je na Dunaji imel zaigral.
Sabor leta 1865. je bil brat-dvojček sabora leta 1861. Krona ja sabor na novo pozvala na volitev zastopnikov v rajhsrat. Sabor je prepisal predstavko leta 1861., ter jo zopet kot odgovor poslal kroni.
Politični nazori se tedaj tečajem zadnjih petih let na Hrvatskem — nijso najmenje premenili. Hrvatska je vidno hitela v svoj propad. Vse je gledalo samo na Magjarsko, nobeden na Avstrijo. Hrvatom se je dopala od-važna magjarska opozicija proti Avstriji, ter je zjedinjeno in složno z njo oponovala. Na rajhsrat se je kolikor mogoče psovalo in „vici" na njega delalo!
Sabor leta 1867. je bil nenavadno buren. "Vsak je čutil, da se kriza približava, za Hrvatsko osodna. Krona nij več sabor na volitev poslancev v rajhsrat zvala. Na saboru ste bili dve stranki. Kazina š i magjarska stranka in v saboru v večini, in dvoranaši stranka samostalcev, ali če se ne motim zvala se je pravna stranka v manjini. Proti Avstriji je bil Babor zmirom kakor jeden mož, a zdaj se je razdvojil.
Z Avstrijo kake dogovore navezati, za to je bilo prepozno. Dvoranaši so doticaj na Du naji iskali, pa prepozno je bilo. Leta 1875., ko je bila v saboru razprava o vprašanji: ali ima Hrvatska z Avstrijo skupnih zadev. Je jeden zastopnikov bankovec iz žepa potegnil ter ga kazaje saboru, vprašal: gospoda! šta nij-li ta novac zajednički! Ker nobeden zastopnikov nlj mogel pobijalnega odgovora dati, je zagnal kriko in viko. Za gotovo ne morem reči, ali dozdeva se mi, da je sabor zaključil, da Hrvatska nema z Avstrijo nobenih skupnih zadev. Magjari so pa tudi znali Hrvatom obečavati. Narodni pregovor pravi, da kjer se kolne hudič posluša, tako je tudi magjarski hudič svoja „špičasta" uha nastavljal na hrvatsko sabornico in bolj ko so v njej na Avstrijo gromeli boH je svoj obraz v posmehljive gube gubančil.
(Konoc prih.)
Politični razgled.
V Ljubljani 27. maja. Ravno pred končevanjem uredovanja prihaja nam vest, da je fitiirl slavni v^htt-tlitvlj češkega »m nulu Vrane #*«-Iacky.
V  avstrijskih  elelegacijah je
bilo zopet orijentalno vprašanje na vrsti. Prvi je vstal Kurauda. Dejal je, da od mira v Kučuk-Kajnardži vidi ves svet v Rusiji dediča Turčije; to pa je za vso Evropo nevarno. Avstrija ima svoj interes, da Turčija ostane kakor je, teh tradicij bi se bil moral Andrassv
držati, a ne izpreminjati dosedanje vnanje politike. On svari pred tem, da bi Avttrlja kaj zemlje vzela. Kaj bomo z onimi deželami počeli, saj imamo uže dovolj pasivnih dežel. — Dalmatin Ljubiš a govori zoper Kurando, 'taji, da bi res Avstrija ne imela v orijentu nič opraviti. Kdo ne pozna vseh žrtev, katere so avstrijski vladarje posebno kot ogerski kralji v orijentu storili. Avstrija ne moro odreči se socijalnoga vpliva v vzhodu. 0e se terja po-mirjenja vstašev, meni da to nij mogoče več.
— Sturm pravi, da ima Avstrija s civilizator-nim delovanjem v notranjem še dolgo dovolj.
— Konservativec Lienbacher pak pravi: Z izrekom, da Avstrija nema zunaj civilzatorne naloge več, odrekali bi se vsega življenskega pincipa, kateri je Avstrijo ustanovil in poveličal. Avstrija ima mnogo narodov, ki nijso nemške narodnosti, a imajo vendar veliko   nalogo   izvršiti,   ter imajo uzrok upati, da pride čas, ki bode željam avstrijskih narodov bolj pravičen, kakor je to b i 1 o d o z d a j. Če se vpraša, kaj bi začela Avstrija z deželami, ki bi jih vzela, hoče on vprašati, kaj je Avstrija prejšnje čase v jednacih slučajih začenjala. Avstrija naj svoj civilizatorni nalog izpolni tudi v teh provincijali, in kadar se  bodo jeden-krat okrepčale in okrevale od turškega slabega gospodarstva, zdržale se bodo same. — Openheimer govori za zvezo z Nemčijo in proti vsakej aneksiji turških provinc. — G i-skra je odločno proti temu, da bi se Turčiji kaj vzelo, on pravi, da je nevarno če na cerkvi sv. Sofije v Carigradu zopet krščanski križ namesto turškega polumeseca vlada. — Dr. Herbst, prvi vodja vladajoče nemške stranke tudi za Turke govori. — Za tem vstane minister Andrassv in pravi, da on ne sme tako prosto govoriti o tem vprašanji kakor drugi.   On pravi, da kot minister ne more strogega   programa   imeti   nasproti dogodkom, ki se vsak dan izmenjujejo in se ne dade preračuniti.   Tudi tradicij nij tacih, da bi se mogel po njih ravnati, ker se položaj vedno izpreminja. On želi le pomirjenje vstaje, ohra-nenje evropskega miru in zboljšanje razmer v provincijah, ki so prijele za orožje. — Dalmatin Ljubiša je potem še govoril za podporo pribeglih, ker vstaši v Hercegovini in Bosni se bore za krščanstvo in svobodo, ter ne bi bilo človeško, ko bi se njih pribeglim Ženam in otrokom na avstrijskej zemlji pomoč odrekla.
Hrvatski sabor se snide precej po končanih delegacijah in bode trajal tri mesece. Narodnjaki neodvisne stranke bodo gotovo svoj glas povzdignili za jugoslovanske brate, da zavrno magjarsko turkofilstvo.
Vutaujc <trztivt».
V Carigradu sedaj ne vlada več sultan, ampak muzelmanski bogoslovci, študentje v mošejah, takozvani softi. Le-ti hočejo ustavo, konstitucijo in nekovo narodno zborišče. Tudi zahtevajo, da bi sultan imel meni plače na leto, samo 1 milijon lir.
M?ra**c<»ski senat je tudi zavrgel predlog o amnestiji komunardov. Na govor Viktor I luga, vlada nij hotela odgovoriti.
Pravosodni minister Dufaure je govoreč o stalnosti sedanje ustave kraljevcem in bo-napartevcem rekel: „mi spoštujemo zvestost in upanja, ali vsako zaroto odločno odvračamo".
Iz Rinta dohaja vest, da komaj voljeno novo italijansko ministerstvo uže zopet omahuje in da je pričakovati izprememb.
Španjski kortesi so sprejeli celo vladno osnovo o novej ustavi — bog zna kolikoterej.
Dopisi.
Iz Celovca 21. maja [Izv. dop.] Volitve v mestni zbor napravljajo pri nas še vedno mnogo hrupa. Zmaga konservativcev in Slovencev je iznenadila neinško-liberalni svet; še več', priznalo se je, da je bila slovensko-narodna stranka v Celovcu v boj pri tem potu vstopila. Primorani so prusijani priznati javno, da žive  Slovenci v Celovcu,  kateri postajejo
političen faktor. Le vztrajrao, delajmo, vse gre, če se le resno hoče. 28. t. m. imamo zopet volitev v mestni zbor. Obe stranki se pripravljati na boj.
Ko bi se le duševno gibanje malo oživilo, ko bi je socijalne razmere mej nami ugodnejše in delovanje marljivejše postalo. Potem bi se koroški Slovenci vendar bolj dramili iz mrtvila, v katerem jih je še toliko.
Ix Ifriiiu«! » 24. maja. [Izv. dopis.] Berlinske konference ne kažejo še posebnega praktičnega vspeha.   Da,  orijentalsko vprašanje je po diplomatih še  bolj se zavozlalo, nego je uže po Andrassvjevih reformskih notah bilo.   Soglasje petih držav: Rusije, Nemčije, Avstrije, Francije, Italijanske nema dosedaj druzih posledic, kakor, da so imenovane države svojih vojnih  ladij  odposlale v Solun, v bližino Carigrada,  kar bi se pak vsled umora nemškega in francoskega poslanika itak bilo moralo zgoditi brez —  brlinskih konferenc. Premirje mej vstaši in turško vojsko se še tudi nij doseglo, in po vseh indicijah se tudi ne bode, kajti,   ako  bulgarski vstanek narašča, kot poročajo časniki, potem je valjda misliti na kako pomirje.   V teoriji pak se je z onimi konferencami mnogo doseglo. Vstaši so indirektno priznani kot vojna sila, gnjiloba in trhloba turške države je od cele Evrope ofiicijalno priznana,  da se  mora na korist vstašev dosta dostiči je tudi pripoznano, da je Turčija v zadnjih  zdihljajih  vsled vstaških vspehov in zmag, to ve vsa Evropa. In vendar hote" bolnega moža ohraniti  še pri življenji ! Absurdnost je protinaravnost ^akovega> početja, — kdo bi  se drznil to zanikati — je očividno.   Kar je zrelo za pogin naj pogine. Terjanju časa, teku zgodovine ne more nijeden  diplomat ukazovati.   Saj je vendar razpad Turčije popolnem naraven proces. Nespametno je torej, da Turčijo pri življenji pustiti hote.
Kar Gorčakovu, Bismarku in Andrassvju preglavice dela, je Angleška. Anglija neče pri poznati berlinskih reformskih not. V splošnem se od angleškega časopisja akoravno mehko berlinske konference obsojujejo. „Standard", angleški list, ki je najbližji Disraelije-vemu ministerstvu, pravi, ter odločno trdi, da Anglija onim berlinskim sklepom tikoma vstašev in Turčije nikdar ne bode dala sovjega soglasja, „Times" izrazuje se bolj prikrito. Vsakako je politika Angležev v orijentalnom vprašanji pomisleka vredna.
Ali se neče Anglija nikakovim sklepom kontinentalnih diplomatov zavzeti — kar je čudno, kajti s An drassvjevimi reformskimi notami se je Anglija soglašala — ter za vsak slučaj prosto roko imeti, ali pa sklepe Gor-čakova, Bismarka in Andrassvja naravnost obsojuje. Morda se Angležem voditeljstvo Rusov v onih konferencah pod nos kadi; rivaliteta mej Rusijo in Anglijo v sredoazijskem vprašnji je znana, akopram se obeh držav diplomatje in časniki z najpoštonejšimi namerami zatrjujejo.
Da se torej Anglija z berlinskimi sklepi treh velicih držav ne soglaša, je to važen moment v razvitku orijentalnoga vprašanja. Morda se Anglija na stran Tarčije postavi, kar je sicer po t r a d i c i j o n a 1 n c j angleškej politiki lehko mogočo, a po naj no vej še j popolnem brezumno. Uže to, da je Anglija v nasprotji s tremi državami „miru", bode Turka opozorilo; „sraniotihiih" in „pogubnih" ber-(I)alje v prilogi.) "**""*
moglo zadeti svinčeno zrno. Brž ko ne so te zveri prišle iz sesednje Kranjske.
— (Pijanec.) Franc Prosenjak, posestnik v Tepini pri Konjicah je pijan v cestni graben padel in se v kaluži zadušil.
— (V Slovenjem Gradci) na sejmu je nekdo Matiju Glinku iz Bleiburga žep na suknji razrezal in 60 gld. vzel, jednako je storil tudi Lukežu Dolerju iz Trotina.
— (Iz Amerike) piše slovensk misijonar „Danici" o Indijancih mej družim: Gosp. Tomazin nas je v svoji priljudnosti osobno seznanil s posameznimi poglavarji in njih voj-šaki. Mej prijaznim smehljanjem, ki se je nekako posebno podalo na njih kuprastih, po-znamnjanih obrazih, je njihova krepka roka segala v našo in jo prav mojstersko potresla; brž potem so postali zopet prav resnobni v obrazu, kakor da bi bili potopljeni v globoke misli. Na to so se vojšaki po kosilu zbirali krog svojega druzega poglavarja, ki mu jo ime Manitoba. Trvi poglavar, glava vsega čipvanskega rodu, po imenu „Fair day" (lepi dan), je bil pred nekaterimi dnevi odšel v Vašington zarad srenjskih zadev, v katere se je pogosto škodljivo vtikal neki zavidon indi-jansk opravnik, privrženec angleških episko-palcev. Manitoba je sedel na sredi, njegovi vojšaki okrog njega, puhajoči iz „dimke mini". Govoril je glasno in razločno; vsi so molče poslušali. Kakor sem pozneje zvedel, je bilo govorjenje o miru, ki je bil pred necimi leti sklenen 8 Stfu-Indijani, zdaj pa obnovljen po posredovanji g. Tomazina, ker bili so vstali novi prepiri. Dva konja je bil Manitoba kot darilo soboj pripeljal od Sijutov.
— (Ljubljanski občinski mestni zbor.) Zadnjo sredo zvečer ob potih jo bilo zborovanje ljubljanskega mestnega zbora. Na-vzočnih je bilo 26 mestnih svetovalcev, mej temi 7 slovensko narodnih (dr. K. IJleivvois Gorši č, II o r a k, J ur čič, K 1 u n, Pe tr i či č Regali). Župan kot predsednik je stare in novovoljene pozdravljal, naglašal „slogo" in omenjal nesreče, ki je zadela ljubljanske močvirno po povodnji.
Mestni svetovalec dr. Supan je interpe-liral, kaj je z revidiranim občinskim redom, zakaj ga vlada uže 3 leta ima a neče potrditi. Naj župan o tem pozve, ker če vlada neče potrditi predloženega statuta, bode se posvetovalo o druzeni. Župan obljubi pozvedati in poročati.
Pri volitvi podžupana bo oddali narodni svetovalci prazne liste. V posamezne odseke nemškutarska večina treh izmej letos voljenih nij v noben odsek volila.
Pri nasvetu o napravi kopališč v Ljubljani naglašal je poročevalec dr. Keesbacher važnost in silno potrebo tacih zavodov v Ljubljani, ki je v tej zadevi močno zanemarjena. Naštel je obširno kaj so je v toj zadevi UŽ6 nasvetovalo in poskušalo, a ne izvelo. Nasve-tujo torej naj so magistratu naroči dotične predloge izdelati, stvar in stroške preiskati, tako, da bodo lota 1878. užo kopališče stavljeno.
Obč. svet. Supan je za prvi dol predloga, a no za drugi, ker si mostni zbor no more dati roke vezati, kajti so no ve, da bode mogoče dobiti kapitala.
Jurčič občuduje veliko Bomozatajeva-nje gospoda poročevalca dr. Keesbacherja, kateri je tako mimo grede izpolznil so o nečem ugodnem lanskem predlogu, ki je bil lani v tej zbornici od onih istih gospodov zavržen, ki zdaj priznavajo, da mesto ne ve, kje
bi denarja vzelo za tako občno potrebno reč, kakor je kopališče. Lani se je bil namreč osnoval privaten komite, v katerem so bili gospodje Sam as a, Bamberg, dr. M ose, sam dr. Keesbacher, dr. K. IUeiweis in še drugi. Ta odbor je bil izdelal vse crkve zastonj, nabral mej soboj in pri znancih kapitala okolo 8000 gld. podpisanih, ponujal se je vam vse oskrbovanje kopališča zastonj v roko vzeti, obljubil je, ves ta kapital v nekoliko letih po izžrebovanji deležnih listov ali akcij amortizirati in potem celo kopališče mestu Ljubljani v last prepustiti. Terjal je pa ta komite od mesta samo, da bi začasno garantiralo lastnikom deležnih listov petprocentne obresti. Vse to ste vi tačas v tem zboru kar na kratko odbili. Ko jo vam bil zastonj prinašan kapital, delo, skrb vso zastonj — nijste hoteli. Zdaj pa hočete sami v prazno mestno kaso sezati in kapitala iskati, zdaj ko je ravno g. predgovornik re el, da jo utopija dobiti 10.000 gld.! Zakaj sto lani dobro ponudbo onega odbora odbili V Jaz zastonj iščem pametnih razlogov. Tega vendar ne bodeto trdili, da so gospodje imenovanega komiteja s svojim predlogom spekulacijo ali do-bičkarijo iskali! Proti temu govore imena. Gotovo, da so gospodje le iz ljubezni do stvari delali. Uzrok vaš, da ste ono ponudbo zavrgli, jo samo tista birokrat 16na samovolja, katera lo preveč tukaj pri vas v mestnih rečeh vlada. To sem hotel konstatirati kot zopeten dokaz slabega gospodarstva večine mestnega zbora, zlasti še, kor tukaj več gospodov sedi, ki prav radi v družili zastopih našej stranki slabo gospodarstvo očitajo.
Obč. svet. Trpin, dr. Schaffer in poročevalec dr. Keesbacher zavračajo pred-govornika, da jo to lo „retrospektivno", da sedaj onega odbora nij več. Predlog odsekov so potem spojnic.
Potem dr. Supan v imenu pravnega odseka nasvetujo naj se zavrže prošnja c. k. šolskega sveta, kateri od mesta zahteva, naj cesto, ki se misli preko mesarskega mosta in črez Urbasovo hišo do kolodvora delati, zavije tako, da pojde mimo učiteljskega izobraževal išča, katero misli vlada na Majcrjc-vem zemljišči zidati. Poročevalec naglasa, da bi to bilo prvič predrago, drugič pa vsa mesta skušajo ravne ulice in ceste narejati, torej mi no moremo tu krivin potrjevati.
Obč. svet. Pir ker, vstane kot ud c. kr. deželnega šolskega sveta in zagovarja njegov nasvet. Žuga, da morda iz vsega zidanja učiteljskega izobraževališča ne bode nič, če mesto ne dovoli, kar vlada po c. kr. svetu želi.
Obč. svet. R e g a 1 i: Jaz poznam mesto in vem, da ko bi nasvet g. Pirkerja sprejeli, morali bi od šestih gospodarjev zemljišče kupovati. Ce so je uže z jodnim samim gospodarjem teško pogajati, tem težje so bode s šestimi. Vendar je čudno, da mestni svetovalec g. Pirkor tukaj vlado zastopa, kjer bi moral koristi mesta zagovarjati.
Obč. svet. Ter pin govori  za Pirkerja.
Poročevalec Supan ostro zavrača Pirkerja, očitajo mu, da gospodje v Šolskem svetu prej nijso stvari premislili, zdaj so pa no upajo pred niinisterstvoin resnice povedati. Z žaganjem, da vlada sploh ne bode potem zidala učiteljskega izobraževališča, ne doseže se nič, ker to zidanje je dolžnost vlade, in le njena s vo j ogla vn o s t bi bila, — naglasa dr. Supan, — ko bi zavoljo tega zidanje opustila.
Pirker pri glasovanji čisto sam ostane,
tudi za Terpinov,  malo predrugačen nasvet
nihčo razen Pirkerja ne glasuje.
Zarad kasne uro se drugi del odloži za prihodnjo sejo, ki bode v kratkem.
Omenj&mo še, da sta govorila oba uda narodno stranke, ki sta se bila oglasila, v slovenskem jeziku, do sedaj dolgo let iz te ljubljanske dvorano izključenem. Delati je treba in črez 10 let bode vladal samo slovenski jezik v zastopu glavnega mesta Slovenije.
Javna zahvala.
NaS tukajšnjoj čestiti g. And Pečenko, duhov, pomoč., kakor tudi naš rojak, mladinoljub in zvesti finlski prijatelj, gospodiČ Ant Zavnik, posestnik; po-(Jariln st;i mnogo lepih in dra-ih knjig v tukajšnjo učilnično knjižnico.
Za to bhgo dejanje, izreka podpisani obema gospodoma v imena mladino i svojem, najtoplejšo zahvalo.
Dvorazrednica v Biljah, 22. maja 1K76.
Fr. Bar. Kaj ar, _voditelj._
Opozorujemo nainseratv donasnjej številki dobro znano h me MM. ijuclemrtun v l*iiht'*-kn, katera se VBled reellno postrežbo in posebne srečo v prodaji Hamburgskih srečk jako priporoča.
Karmelitanski melisovec
iz llcucdk.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-io)      Gabriel Piccoli,
lekarju na dunajakej cesti v Ljubljani.
Stacuna
v sredini mosta, pripravna za .stoki« »trice, oddaje so k sv. Mihaelu. Več so i/.vo v anoncen tn»rean»u #•'#•. ItMiiUt'i'Ja v MAjultIJani. (148-2)
Kažipot 10 Ljubljani.
Kdor želi insorirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. takO, da je oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižamj coni storiti, katera se i/.vo pri administraciji „Slovenskoga Naroda".
Kuj igo vez E. 11 oh n
nn starem tvf/u .it. M.»7 Jettini v I(/m/>o"««».
prevzema In izdeluje najhitreje, najcenejšo vsako vrste dela. Posebno se priporoča č. gosp. *luht»v nikatn. (12)
Voščene svece,
m zavitke (M"avhsatSekl) vsike vrste za cerkve, pogrebe, in trgovino po mjitižjej cuui prodaja in se i'1 .st it i duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu pripon ča ^:igoUvlj.je, da bo vsem najboljše in hitro postregel. OruMlav Dolenee,
(12)_svečar, gedulisčne nlicei St. 140—141.
Črevljiir Jakob Škerbinec,
v gledališkej ulici 5t. 19 izdeluje vsako biro najboljših ero vije v na drobno in debelo; potem prodaja tudi TržiŠke črevlje na debelo in drobno po nizkoj ceni. _ (12)
V Josip lievcevej
speceriskej štacuni na št. Petcrskem predmestji St. 18 tik mesarskoga mosta dubi ae najboljše blago potem štaj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljske pridelke (ižol, krompir, črcžplje, repo, zelje, oreho itd. (12)
4»osiiluicar „pri Sokolu"
na Htolneiii trgu, priporoča svojo užo staro gostilno. Dalje naznanja, da tmA tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila bakor klobase itd. po uizkej ceni. (12)
Janez Vicič
prodaja kakor pri razprodaji (Aii*-% vriniti O 10 do 25 % l»«»d labriško ceno na debelo in drobno limono-vrstno   kramarsko  in gospodsko
blago._(12)
v
Franjo Zeleznikar
se je preselil sč svojo
krojaško d(?ljivnieo
v poslopje L tibljanske čitalnice, ter se priporoči slav. p. n  občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini /. obljubo,   da   bode   izročena mu dola vestno iu točuo izvrševal. (128—4)
Priloga „Slov. Naroda" h št. 122., 28. maja 1876.
Unskih not Turek niti sprejel ne bode — kam-li oživotvoril ?
Polumcsec so pripravlja na smrtni udar, po Turčiji povsod so pridiguje fanatizem proti kristijanskim „giaurom" (psom); turški študentje nameravajo državen „coup". i saj veste, kak strah ima sultan pred dijaci; na vrh vsega je izlegla se v sultanovoj palači rodo-vinska revolucija, ki more imeti silne nasledke. Sultan je namreč svojega strijčnika, ki bi imel po nasledneni pravu korana, njemu v vladanji nasledovati, pustil zapreti, a oni strijčnik jo ljubljenec turške „inteligence". Vsled tega je velika razburjenost v Carigradu. Kdo bi torej uže naprej presodil, kakovo faze, da še ima vzhodno vprašanje v sebi V
Za denes vam le Še izrek pruske „Weser-zeitunge", koji list je po najboljših berlinskih diplomatih inspiriran, zabilježim. Oni list vam piše o berlinskih konferencah naslednji, jako pomenljivi stavek: „Durch diese politik haben die grossmachte sozusagen eine praemie auf weitere aufstiiude gegen die tlirkischo miss-vvirthschaft in der europaischen Tlirkei gesetzt. Die folgen werden nicht ausbleiben."
P, S. Denašnji dunajski časopisi prineso gotova poročila: Angleški minister lord Derby je v gornjej zbornici javil, ka Angleška ne pritrjuje predlogom berlinskih konferenc, ker nemajo pogojev v sebi, ki bi sigurno zagotovili pomirjenje mej vstaši in Turki. Isto to je objavil minister lord Disraeli v spodnjej zbornici. — Očito je torej, da se je Angleška postavila v nasprotje se vsemi evropskimi vele-vlastmi.
0«i NvllMiii 26. maja. [Izv. dop.j Pri nas je izvoljen za župana, neučen, a pošten in talentiran kmet: Zavrl Matej. Y odbor so voljeni: Podlesnik A., P ernišek Davorin, Kmetic Ivanin drugi neznani. Toliko več se je nadejati od novega občinskega zastopa, ker so prišli vanj tudi mladi možje, ki ne bodo samo mašina nemškutarjem in brez-vestnežem. Urad te županovine se ne bode čisto nič pečal z brezplodnim nemškutarstvom, kajti dobiti hoče narodnega tajnika. Najprva dolžnost sveta Svibnu je, da se ustanovi onda nova šola.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj žalibog zopet konfisciran in sicer zarad jednega iz bulgarščine prevedenega članka, ki govori proti turškemu sultanovanju i. t. d. Cisto nerazumljiva nam je ta konfiskacija.
— (Tiskovna pravda.) Urednik „Slov. Naroda" je bil na prizivno tožbo drž. pravdnika pri c. kr. deželnej sodniji — po kontumaciji oproščen.
— („Slovenske knjižnice") četrti zvezek je natisnen denes in izide kakor brž bode vezan, v torek ali v sredo.
— (Dre vije na koristsiromakom) na mahu v prostorih čitalnične restavracije beseda. Svirala bode c. kr. vojaška godba pešpolka nagvojvode Leopolda, pod vodstvom kapelnika gospoda Czansky-a v blagi namen brezplačno. Pevski dol programa rešijo gospodje čitalničnega moškega zbora. Program: 1. Koračnica. 2. „Tužno deklice" od grofinje St. Quentin Porstatzkv.   3. Nagovor.
4. Ouvertura k operi „Zampa" od Ilerolda.
5. „V tihi noči" od Forsterja — osniospev.
6. Valcer „Freut euch dos Lebeus" od Straussa.
7. Danica — bariton solo z brenčanjem — od Ipavca. 8. Slovenska kadrilja od Straussa.
0. „Popotvanje naše veselje," — osmospev od Jelena. 10. Ouvertra „P>an Leget," od Zajca. 11. Lorerija. 12. „Ein Herz ein Sinn," ma-zur od Straussa. 13. „Prager Stammblatter," potpouri od Komzaka. 14. „Stelldichein-rolka," od Priti Wagnerja. 15. „Egiptovska potnica," od Straussa. Vstopnina za osobo 20 kr. Ra-dodarnost je neomejena. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Dramatična šola) se začne 1. junija t. 1. v prostorih dramatičnega društva.
— (O ljudskem gibanji v Ljubljani za prvo četrt leta 1870.) V mesecih januar, iebruar, marc 1. 1. je bilo skle-neno G3 zakonov in sicer 51 tacih, pri katerih sta bila ženin in nevesta še samskega stanu, šest tacih, pri katerih je bil ženin vdovec in nevesta samica, 6 pa, ki je bil ženin samce nevesta pa vdova. Najmlajši ženin je bil 22, najstarejši 59 let, najmlajša nevesta 18, najstarejša jo bila G4 let stara. Po smrti je bilo ločenih 21 zakonov, od katerih je jeden 16 mesecev, dva pa po 55 let trajala. Mešan zakon sklenil se je samo jeden. Rodilo so je v tem času 214 živih otrok in sicer 108 moškega in 100 ženskega spola; mej temi so bili trikrat dvojčki. Otrok je bilo 161 zakonskih, 53 nezakonskih. Mrtvih se je rodilo 6, trije zakonski 3 pa nozakonski. Mej prvimi zakonskimi mrtvo rojenimi otroci bila je jedna spaka z dvema glavama, 2 nogami in trem rokami, ki se sedaj v deželnem muzeji v špiritu hrani. Umrlo je v tej dobi do petega leta starosti 59 otrok, 50 zakonskih 9 nezakonskih, odraslih pa 161, torej skupaj 220 ljudij, in sicer 120 moškega in 100 ženskega spola, od katerega je jedna največjo starost, 92 let dosegla. Umrlo je pa 12 ljudij na kužnih, 202 na navadnih boleznih, jeden se je obesil, 4 so se po nesrečili in jedna ženska je bila ubita.
— (Za podpiralno zalogo slovanskih vseučiliščnih dijakov v G rad c i) so za leto 1870. dalje darovali: Gosp. d r. J. F r i s c h a u f vseuč. prof. v Gradci 2. gld.; g. Fr. Hauptmann nam. prof. v Gradci 1. gld.; g. An t. Klodič dež. šolski nadzornik v Trstu 5 gld.; g. Jo s. Gorup veliki trgovec v Trstu 10 gld.; si. štajerska deželna hranilnica 50 gld.; (Ta zavod je tudi za leto 1875. bil daroval za isti namen 50. gld.; upravni odbor je pomoči prosil tudi ljubljanske hranilnice; odgovora čaka uže nad leto dnij a še denes ga nij. Toliko v pojasnilo onim, ki so mislili, da se v Ljubljani nij prosilo.) g. dr. Ivan Mencinger, odvetnik v Kranji 10 gld.; g. dr. Janko S e r u e c, odvetnik v Mariboru 5 gld.; g. J o s. I v a n č i ć nam. prof. v Pazinu 1 gld.; g. M. Novak, pravnik v Gradci 6 gld.; g. Ko kalj, pravnik v Gradci
1 gld.; g. Popovič, telegr. uradnik v Gradci
2 gld.; prof. Krek f> gld. (peti letni donesek.) — Za vse doneske iskreno hvalo izreka v imenu opravnoga odbora: prof. Krek, predsednik.
— (Volitve v okrajne z as tope) po slovenskem Štajerskem se bližajo. Opozorujemo tudi letos narodne može v posameznih krajih, naj sami v odbore skupaj stopijo, kandidate izbero in agitirajo za narodne zastopnike. Naj se ne čaka, da bi ta ali ta prvi začel: kdor dela, vsacemu zasluga.
— (Iz Maribor a) se nam 2<i. t. m. piše: jutri 27. t. m. (soboto) na večer bode naš rojak g. Alojzij Vavpotič koncerte val v našej čital-
nici. Omenim, da je ta gospod zraven Um-laufta na Dunaj i bil prvi virtuos na citrah. Rodoljubi pohodite obilo to veselico.
— (Iz Središča) se nam piše: Mraz 21. t. m. je tukaj precejšnjo škodo naredil na drevju je mnogo sadkov Črnih, rež na vrhu osmoj ena, turšica pozno sejana še nij iz k lil a je mrazu ušla, v ljutomerskih goricah je trs na (dolu) v grabah popolnem pozebel, višine nijso. Jeden posestnik, katerega vinograd v nižavi leži nema pet zdravih trsov. Vinogradi na jutro ležeči so bopi od onih na večer in poldne.
— (V Istri) je kakor se nam piše — slana v noči mej soboto in nedeljo veliko škodo naredila. Posebno v nižavah je zarod in s tem upanje na prihodnjo trgatev popolnem uničila. — Kako je na obalih morskih, nemarno še poročil; omenjeno velja torej le za srednjo Istro takraj Učke gore.
— (Iz Materije) v Istri 23. maja se nam piše, da je onda izvoljen nov župan g. G. Kastelic, trgovec. On pa pravi, da nikakor ne prevzeme županstva. G. Župančič za to nij več voljen, ker je prevelik prijatelj po njem organuovanih šol ondašnjim kmetom. Tudi otrok je rajši bolan, nego da pije gre-njak lek. Kmet ima mreno pred očmi, če je pro-tiven nauku.
— (Utonil) je — kakor se nam piše — v soboto 20. t. nt. do polu dne, 18 let star mladenič Anton Stražišar iz Matene pri Igu. Zjutraj je svojemu bratu na cesti ižanskej do Ljubljane priprego vozil. Domov grede zasede konja, kateri ga zanese na cesti od Kožuha proti Mateni v graben, ob cesti, kateri je vsled po-vodnji silno z vodo napolnen bil, in tu je revež svoj žalostni konec našel. Konja so vendar šo v pravem času rešili. — Mraz in slana je tudi tukaj vse uničila, kar nij povodenj pokončala. Kmet s strahom v prihodnjost gleda.
— (Nesreča). Iz Trsta se nam piše: 22. t. m. Pretečeni teden so vojaci domačega polka št. 17. streljali v Prošeku. Po končanem streljanji da nek lajtenant nečemu infanteristu svoj revolver, da bi ga osnažil. Revolver pak je imel v sebi še patrono. Nek prijatelj, ki bi bil rad videl k ako še u je samokres, ki sedemkrat jeden za drugem ustreli, poprosi infauterista, da bi mu ga pokazal. Dobivši ga v roke ga poskuša, ne vedoč, da ima še kro-gljo v sebi, orožje se sproži in k r oglja gre omenjenemu infanteristu skozi levo roko r truplo, kjer zdaj teči v pljučih. Mož se zdaj muči v bolnici in se bode morebiti če dolgo predno umre. Žalostno je, da je lajteuant, ki bi mu vendar človeško življenje moralo nekoliko mari biti, tako neprevidno ravnal. — V ponedeljek je skočil iz takozuane krouesove kasarne infanterist desete kompanije iz 3. nadstropja in si je razbil črepinjo. Povod temu samoumoru je, kakor sploh vselej pri vojacih, pristranost in krivičnost od straui predpostavljenih ki ukljub denašnjem stoletju svoje podložne smatrajo za pse, jih tako nazivaju in tudi tako z njimi ravnajo.
— (D e to m o r.) Aua Mum jo svoje novorojeno dete zadavila in v stelji zakopala. Mariborska sodnija jo je prejela.
— (Volkovi.) Iz št. Danijela na Koroškem se „G." piše : V planinah pri Železnl-kaplji in v Obirskeni so se prikazali tako lačni volkovi, da so uže večkrat v hleve udrli in ovce trgali. Sicer je bil 11. maja občen lov na te hude goste, vendar nobenega nij
JTieni bolnim «ojS in zdravje brei leka in brez stroškov po izvrstni
BBTalesciere Al Barry
V 1/OMf/oflM.
30 let aie Je nij bolesni, ki bi jo ae bila oidra
Cila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i trocih brez medicin in stroškov; tara vi vse bolezni V ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze I naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kaielj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato |0o, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, ■mnenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, Dtožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, pego dojnićino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-Vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, »dra vil nega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih bftob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj
Kratki izkaz iz 30.000 spričevalo?.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Frešlo je uže sedem meBccev, od m ar sem bil v brezupnem stanji Trpel sem vsled prsnih ia fini-ničnih bolečinah, in sicer tako da s ;m od dne do 'dne *idno gnil, in to zspre&ilo je dolgo časa moje študije. Čul sem od Vase čudapolne Kevalescičro pritcl acm jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vnse tečne in okusne Re.a-Tesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Za-adi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cen6 in okusno hrano kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vaš udani '
Gabriel Teaohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujfianja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogU niti Čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutni c, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine sla j šali.   V polnej  obupnosti poskusila sem Vašo
E«valesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zavaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje valo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v istanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brehan. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujsanji.
Revalesciere je 4 krat tečne j Ša, nego meso, ter ■e pri odraSčenih in otrocih prihrani 50 krat veo na ceni, ko pri zdravilih.
V plebastih pušioah po pol fonta 1 gold. 50 kr. 1 font S gold. 50 kr., 3 fonta 4 gold. 50 kr., 6 fon tov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 86 gold. — Revueaciere-Bisouiten v pušicah in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 taa 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gl 60 kr., 48 tas 4 gl. 50kr., v prahu za 120 tas "» gl, Prodaje: D u Barrv & C o in p. na Da <«|l, W»ll-fla«hgsuMe It. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. V Moblt»nl F.r*       »• - J. S v o h o d a
lekar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Prodamo, v Celovca pri lekarju Bi r n bach erj u, * Kpljetu pri lekarju Al j ino vicu, v Trota pri lekarju Jakobu Serr*valJo, pri drogeristu P. Rocoa in J. Hirschu, v Ksdrn pri Androviču. (3)
k letošnjem
oločnera z"bcx\i bolnišnega, podpornega in oskrbovalnega društva v Ljubljani,
kateri bode
v nedeljo 28. maja 1876 ob 11. nri do poln dne
v magistratnej dvorani.
Dnevni re«li
Letno poročilo za 18 <5. Potrjilo računskega sklepa za 1M75. , Predlog ravnateljstva: dosedanje pravila neveljavne storiti, novo pravila napraviti in predlog dotičnega načrta. . Predlogi posameznih soudov. . Volitev komiteja za pregled letnega računa. . Volitev ravnateljstva.
(157)
►a w w
p. S. 2. Uj
•o v* 9* G
n &. o m
m
- 3 % 3 - 8>
OD M
*o 3» oo g* g
Irlil
g;.
<5liim0-©ffcrten
270. Hamburger Ueld Lotterle
fltiit! mfflt mtb gnrnntlrt
= tiott ber boben Menicam«.
titt franpttiffjcr bctrfiflit tonit :
375,000 iTJcirfjciiTiiirf, 250,000 tlicirfidntarf, 125,000 Mctri)*marf, 80,000 Meirfmtmrf, 60,000 tlictrftfmart, 50,000 gRcichemart,
«'lr. i'lc.
Sulamttun lomnun M ' Wfwiiin;ilcl>u«fl«n unttr uffidjt ber Stnnt<-,bi'lii'.vt>f 4^,100 Ocnrnnc im Bctragc van
7 Millioii 771 .*0<* Keichsmark
|ur <Jiitfcb.dbiutfl. ©tfltn fcinftubinifl b<9 *t«tr<tfltS in Vaiiluotctt, i oupont, pr     oiiamo<-iliintt obte fltfltn Po«t-itai-litinlinii- ilbcrkubc idi, ju ber Itltn ffltniimi*
Mlfbtmg.
Ganze Original Loose a b. W. fl 3.50 Halbe Original Loose > • > 1.75 VierlelOriginal Loosc .    >     t—.90
b«n fl«*6«"> iHufirngflrbtr« no* «B«n <S*» Ocnbf ii nuur cifiipuitft bt« miltltrfirn ^lantfl ; btSaltirbtu trfotfltii bt« nmlUthi-ii (StrutnnUBtti, forolt tie 9lii«Ai>b(vinfl b rt Mctuinae »o-frtrt na^ flottatftobltr rtte^unfl. iBetltllungen fur bit itftt rttioimnitUunu trbitte baUtigU, tcbenlaU« abtr nor btm
3. Juni «1. J.
J. H. LUCKMANN,
S t im I s-K IT< rl *■ n-l I rtu ii 1 n nje,
3>t brc itfet bccnbeten 180, Sotttric fl«I in mtittc
ftrtd »umi (tllHif beflUitftiflte Colleete mtcBcriim in ber U. ciuaee ber Bnltf »on
36,000 Mark auf No. 4528 Vi
unb tn btr 7. t:ins»e bo« avofte Low »M:
252,000 M. auf No. 256414U.
5.h-s d ©s p »V
-o f I lil W^S.
§:< s g. o r w
2 -"* S w g- b g) o-jt sr-  •  5^    < o* &
1 a 2 > e b ~" g;
---Sr^
5
S) _ o
P o
E
S
C
k" ji, g, -   5 j— V - I * p K
F  -dg I
■ i s- d<p b j>
O sW< 3^*1   B d
bie nod; ju ber auf trn
14. & 15 Juni d. J.
amtlich ffflgeTf^tctt in<n 3trbiunt ber vem Staate genehmigten unb garan-tlrten 270»t«p Hamburger (^clbucrloofmm^
Origrinalloo&ie an.w unserer
= dom ©Iftđc ficounftifltcn Collecto =
Su brjirvnt njiitifri)ctt, bcltcbcii m\$ tluc flrfnlli.iOcn Slufrrft« mmmtbr brtlbinft lirect jitgcljm jh lafftn, ba unfrr Herrntl) cnrcv tic jabtrticb ciitlaufrnbrn 25f-prlliutflcn balb »eiflrtffm fciit biirftc.
^rctfc bev Voofc 1 ftlaffct
lialbeM 4Di'i<xiu;t1 Ioom
(i  crrr o. 2B. p. lOin linlboM 4Dri<xiu;t1loos   » 11    •      >     » 1A. Kiii vitTtel 4lri^iiittllooM  »   1^  »     »     » —i.
Die Slujtrčige tvtrben «irqcn SinTenbunfl otir Naclinahme tcđ 99(thragc4 nrompt au«fltfuVi"t unb btc arhtlichen $tfint gratis N«fuflt. Amtliohe (55«wtnnHfttn unb Auszahlung ber (Sctoinur fofort hod SiufdjtTbuttg,
S. Sacks & Co, Hamburg,
^taatM-l^irccton-IIitiitlluiig.
Radgostski umiver>&iwtm£ čaj
rožnovsti maho-rastlinsti celtlicki,
priporoča se posebno za vb«, tudi za zastarane bolezni na pijačah, za srfine, prnnc in vratne bolečine, posebno za BuSico, želodečevo slabost, za sploSno Blabtst Čutaic in zučenjajočej se pljučnic: 1
Veliko število prtznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.
Javna zahvala.
Oestiti gospod lekar I Z veseljem Vam moram prilično sedanjega naročila izroči mojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje mojo soprogo pred kratkem primero-vaje s sedanjem, čuditi se moram čudapolnih nasledkov VaSega velovrednega loka. Moja dobra žena dolgo časa trpela je na pljučnem in 2o!odakem kataru, hujšalaje vsled vednega kasljanja in slaboga probavljunja tako, da nijsem več dvomil, da bi se jej odstraniti mogla jetika, posebno ker so navadni spremljevalci te strašne bolezni namreč: slabi tek, ponoćno potenje, mrzlica, malo spanja, kateri vedno joden za drugem sledijo. Po jednem sorodniku, ki je nekdaj obiskal Koisnovsko kopelj, opozorjen na Vas čaj in ce'tličko, namenil sem se, še ta pripomoček poskusiti. In glej, kaki nasledki, in ti v teku treh tednih ! Moja žena še prod malo Časom podobna bolj smrti, ko človeku, ki je vedno v postelji ležala ali na divanit sedela, hodi sedaj prav lehko po sobi, dobila jo zopet prejšnji tek, spi cele noči, brez da bi se zbudila, ravno tako izostala je mrzlica in neprijetno potenje, tudi na životu so jo užo mnogo okrepila tako, da vsa naša družina njeno popolno ozdravenjo v kratkem pričakujo. Jaz priporočam tedaj vsacomu, katerega tare morebiti kaka jednaka bolest, naj rabi ta pripomoček in pomagano mu bode gotovo. Izvolite mi tedaj zopet 2 paketa čaja in dve škatljici maho-rastlinskih-coltličkov priposlati po poštnem povzetku. Z odličnim spoštovanjem A nt. f'erniuk, fotograf v Gradci. Geidorf, iloinrichstrasse 9. Gradec, 17. sept. 1875.
Čestiti gos.: od lekar t Iz Rožnova vrni vsi se, kjer som se po šesttedenskom bivanji tako okrepil, mislil sem da so moje prsne bolečino popolnem odstranjene, pdsobno pa, ker mo nij mučil niti kašelj niti bolečine pri sopenji.
Vsled necega hudega prohladonja povrnila bo je stara bolezen tako hudo, da sem komaj mogel predavati v šoli, ter z največjo si o govorili mogel. V tem kritičnem po!ož:iji zdravil som se, kakor v času kopelje v Rož-novi, z Vašimi maho-raBrlins'timi celtlicki, ter pil zjutraj in zvečer radgotski č;tj V kratkoj dobi zboljšalo se je moje stanje tako, da me po užitji treh škatljic maho-rastl.uskih cel t ličko v in jednem paketu radgostskega čaja tako hudo bodenje v prsih in t-ško dihanje nij več mučilo, tudi kašljal sem le rodkokrat, tako, da upam v kratkem popolnem ozdraviti. Mnogo mojih znancev jednake omenjene bolezni zdravijo se po mojem izgledu z Vašo izvrstno pripravo in sicer vsi z najboljšim vspehom.
Kur vam čisto na prosto stavim, to spričevalo resnic* na korist vsim bolnim objaviti prosim, da mi blagostno pripošljete jeden paket radgostskega čaja in dve škatljici rož-novskih maho-rastlinskih coltličkov.
Z vBom spoštovanjem podpisujem se vedno hvaložni in uduui vam
Franjo Zvvef-hia, profesor na c. kr. roalnoj gimnaziji.
Brna, 2. febnurja 1874.
Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. volj. Jedna originalna škatlja Rožnovskih inaho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej.
KiMlKOMtski uiilverziilni čuj in lto/-nuvslii ■un.lio-rtiMlliuttki celtlicki dobivajo se jeuino le v lekarni J. Keiehcrf.it v Kožuori (na Moravskom) in razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnem povzetku.
Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lokarji: \V. Mayr v LJuhljtiui, A. Beinitz v Celovci, W. Konig v Mariboru, Anton Nodwod „zum Mohron" v <-rj»«l«i in J. Cejbek v SKa-Krebu. (392—18)
Zaloge
napravilo so bodo v vseh lekarnah in večjih Itaoonah materijalnoga blaga.
Svečanost v postojnskej jami!
Dunajski Itureau za potovanje Schroekl napravi 5. junija t. 1. to jo, na biiikoštfni ponedeljek
posebni vlak:
iz Ljubljane v Postojno.
Tukajšnja mestna godba spremljala bode vlak. Odpelje se iz Ljutdjano v Postojno ob 9« uri in 15 minut do polu dne. Odhod iz Postojne nazaj v Ljubljano pak bode ob S. uri in 31 minut. Jama bode s 10.000 plemeni razsvitljena, ter v njej svirala tukajšnja mestna godba.
Vozne cene z vstopnino vred so: za I. red 6 gld. 45 kr.; za IT. red 4 gld. 85 kr.; za III. red 3 gld. 25 kr.
Vozni listki prodajejo se od 3. junija začenši do časa odhoda pri blagajnici na tukajšnjem južnem kolodvoru. (160)
— Šc nikdar tako po ceni! ■■
Darila za birmo!
Kdor ioli imeti prav cene, jako lepo in dobro reči, ta naj naroči brzo, dokler je ao kaj v zalogi, v našem odlikovanem
tmmm Bazaru iza, Tolmao ■■
. i t-oMin K On    za kateri znesek se do-
za smešno imko ceno   fcaillO   gl.   D.»U,   bodo 8iedece jako lepe
rečt in sicer:
1 okusno ogno-pozlnccno remontoir uro z verižico in urnim etuijem.
1 elegantni angot soluriiik za dame.
2 japan. vazi za cvetlice, bogato z zlatom okinčani.
2 salonska svečnika v obliki podob iz
vlitega brona. 1 kompletna anion garnitura za kaditi, pri katorej je vse, kar potrebuje to-bafear in za darila jako pripravno. 1 žepni telegraf, popolnem novo i znaj-den in patentiran aparat, s katerim je mogoče ustne depeše v najdaljše pošiljati.
1 koncertinn, skušeni muzikalni instrument z nebeškimi glasovi, na katerem jo mogočo po kratkej vaji najlepše komade igrati.
1 lini Viktoria pas za dame.
1 album za fotografije, bogato z zlatom okinčan, in končno
I jako lepa shrambica, v katere j jo vse, kar poželi srce mlade dame
■nI To krasno darilo okine a vsako salonsko mizo in je za darilo posebno pripravno.
(135-3)
kraje
nMM Vse tu navedene iako' cene darila veljajo v kupaj samo 1. f>.l»0 in se dobivajo v velikej zalogi
Blati & Kann-a,
Dunaj I., Babenbergerstrasse štev. 1. IV NaroČila iz dežele oskrbe se točno proti poštnem povzetku. ■■
(D
(D
ISestarcirsLtioaa. "Weberl
Podpisani usoja se p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da je z današnjim dnevom otvoril
restavracijo
»a starem trgu li. Štev. 10V7.
Ustrezal bode čestitim gostom z izvrstnim dolonj« ?-* 1» i iti vinilni in Kozler j o vini Bfttnen> ]>ivoin. Ravno tako bode ustrezal gostom z okusnim zajutrkom in dobro večerjo, tudi sprejema goste na. o1>«*cl, ter se vsak dan lehko abonira.
Prav obilnega obiskovanja nadejajo priporoča so z odličnim spoštovanjein
(150—2) Weber, restavrant.
I5esta-aration "\7š7"eToer I
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte).
Zahvala in griporočilo.
P. n. občinstvu zahvaljujem se za dosedanje mnogobrojno obiskovanje, ter ob jednem naznanjam, da sem donos odpri popolnem novo ured jeni in sedaj senčnati
trt s k©fglfiš©©ni
vred. — Točim izvrstno mrxia v ledenici shranjeno Kasler XMii»-zvn-i»i\ ** in okusna datenjslba * ina.
Tudi vedno skrbim za dobre jedila, za zjutraj, o polu dne in na večer.
Na dobri in ceni alteti sprejemam vsak dan goste. Z naj odličnejši in spoštovanjem
<164~2) Tine Grčar, gostilničar.
Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte).
o to
o
trt
CD
Na dobrostno oziranje!
Udano podpisani usoja so s tem p. n. občinstvu naznanjati, da je odprl poleg dosedanje, še do sv. Blihela v najemu imajoče štacune v judovske ulici, tudi šo drugo štacuno
■ na glavnem trgu št. 168 ■
t' NMaiiJeveJ h i.i i.
Tudi tamkej prodaja šivalne stroje, priprave, svilo, cvirn itd. Zahvaljuje se za dosedanje mu skazano zaupanje, ter prosi ono ohraniti tudi v prihodnje. (156—2)
V LJubljani, 23. maja 1876.
Franjo Detter.
Na glincah
otvorila so je
restavracija
v nekdaj Pcrinetovej hiši, is lepo ured-jonim vrtom. P. n. občinstvu postrezalo se bodo vodno z izvrstnim tiaienjskim t imun, #4«»-#«'#•./«'» *» j»jt « in dobrimi /nrsrlimi hutiti. (166—9)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lek zoper gušo |
(krof), i
izkušeni pripomoček zoper gušo (debel vrat), % razpošilja z nakazanjem o rabjenji po 1 gld. ♦
v. Franz t
in Iloloiibkačr a/d biihm. \Vestbahn. S (134—5) (Češkem.) ♦
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Izseljevanje.
Zobni zdravnik A. Palcbol
usoja se svojim p. n. pacijentom uljudno naznaniti, da od 7. maja naprej v (129—6)
Iflall-jevej lilsl, v I. nadstropji
poleg Ilradezkv-jevega mosta stanuj-). Ordinira pa kakor do sedaj od b. do 12. in od 2. do 5. ure.
Redna ženitbena ponudba.
Ui*u.«li»llc na Hrvatskem, vdovec, 46 let star, posestnik, z letnim dohodkom 2500 gold., išče vsled pomanjkanja znanja po tem potu nevesto, naj si bodi dekle ali vdova, stara od 26 do 3'i let s primernim premoŽenjem, namreč 20.000 gold. ali naj-men j 15.000 gold. Flsmenske odgovore prosi snubač s fotografijo pod naslovom „L>. D." najdalja do 15. junija t. I. na anoncen-bureau Muller v Ljubljani (knezov dvor 206), (139—3)
59
Prava Franck-kava"
najbolji, najfinejši pridatek k indijskoj kavi
Henrik Francka sinov v LućLvvigsburgu.
l*oh«>kttuik  peterih   fubi-ik  v I.u«lwl{;MbiirKU,  Itictli,   Ilrettcu,   JleluiHlielii In
OruMM^artavliu.
■■H Zaloga v vseh boljših špecerijskih štacunah tu in v okolici. HIB
Sv ar i t o!
Mnogo fabrikantov ponareja ime Franck na način, da morejo prodajati svoj fabrikat povsodi za pravo Franck-ovo.
Jedino zunanje i/.poznevalno znamenje „prave'1 Frauck-kave je podpis Henrik Francka sinov.   Vsi zaboji, paketi, na katerih nij pisava
„Henrik Francka sinovi"
je ponarejen fabrikat.   Prosimo tedaj  nujno, pri  kupovanji vedno  natanko na podpis, kot jedino zunanje znamenje za „pravo" Franck-kavo paziti.
V Ljubljani, meseca maja 1876. (149-3) XIL
Zastopnik Henrik Francka sinov v Ludwig8bnrgu: «f
Ivan IJiiing-er v I Junljan!. &
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".