LIST Z A SLO VENSKI NAROD. __ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879._ NOV. (ŠTEV.) S3. CHICAGO, ILLm ČETRTEK ii, DECEMBRA xgig. - ____^šjjfjfc Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Chicago, 111. — By the Order or the President, A. S. Burleson, Postmaster Gent KRATEK PREGLED PRE MOGARSKE STAVKE. Z£ 23. septembra je bila dveletna m konvencija premogarske unije U- sc nited Mine Workers. Pri tej kon- k< venci j i se je sklenilo zahtevati pet pi dnevni teden, šest-uri delavnik-k; sta 60 odstotkov povišanja plače, bi Te zahteve so stopile v veljavo g s i. novembrom, ko je potekla ni dve-letna pogodba rudarjev z h lastniki rudokopov. Tako je bila g napovedana stavka za i- novem- n ber, ako lastniki nc ugode tem s< zahtevam. Z 25. septembra je bila nova seja Jc skupnega odbora rudarjev in lastnikov, kjer so zavrnili te zahteve, : češ da pogodba ne poteče preje nego 1. aprila J920. Lastniki so trdili, da rudarji že sedaj zaslužijo po $10.00 do $15.00 na dan. 'i John Lewis, izvršujoči predsed- c nik unije je zanikal to trditev, 11 da ni res in trdil, da je bila pov- n prečna plača z 1. v'j<8 ža-rudarja P $1,228 na leto. Glede zahteve, da P hočejo rudarji znj^ajfati delavni P leden in dan je odgovoril, da ho-čejo rudarji s tem ne zmanjšati delavni čas, te m ve hočejo, da se z delavni čas razdeli tako, da bo- k de stalno delo. Ta uredba ne bi 11 zmanjšala tem\eč u.odila in povečala čas z,- tlel .. vlada je posegla vmes m sku- c Sala doseči sporazum. Wilson je pozival premogarje na jne ukaže- '' jo stavke temveč je sklical po- ^ svetovanje v Washington. Pre- s ttlOgarji so ta poziv zavrnili in . 25. oktobra je predsednik naravnost zahteval, da se stavka prekliče, češ da je "protipOstavna." r 31. oktobra je državni pravd- j nik Palmer prišel pred sodnika Andersona in zahteval prepoved * — injunetio stavke. Sodišče je 1 izdalo začasno obsodbo in prepovedalo izvršitev uredna unijske napovedi stavke- 1 V tem se je oglasil Sammuel ' Gompers, predsednik A. F. of J Labor in izjavil da se bodo rudarji vrnili, na delo ako se prekliče sodnijska obsodba in bodo počakali izida posvetovanja, Mr. Lewis in premogarska u-riija je vse poiskusila, da bi sodišče razveljavilo to prepoved,* V*endar sodnik Anderson je prepoved vzdržal in 11. nov. je Mr. Lewis preklical stavko. Takoj na to je pa vlada sklicala novo posvetovanje v Washington. Vendar pa se premogarji niso-hoteli vrniti na delo. Pri tem posvetovanju je delavski tajnik predlagal 31. odstotno, povišanje plače. Rudarji so bili pripravljeni sprejeti ta predlog, toda lastniki ne. Upravnik kuriva Garfield je predlagal 14 odstotkov povišanja plače. Lastniki so ponudili 20. Toda oba predloga so rudarji zavrnili- In tu stojimo še danes. NEMČIJA POSNEMA NAS SENAT. Nemčija se brani sprejeti mirovno pogodbo in izvršiti pogoje, katere so zmagalci zahtevali od nje. Mirovna konferenca je sklenil^ za to, da bode okupirala več nemških mest in bode prisilila Nfemčijo, da se uklone. Nemški listi pa baje ne vedo ničesar o tem in baje samo izgovor Anglije in zaveznikov, da se bodo polastili še več nemškega ozemlja. BOJ ZA NAŠ JADRAN. Te dni smo govorili z nekim zagrizenim "pro-german-om" a-merikancem, ki je z dušo in telesom za Nemčijo. In ta mož je re- vs kel: "Sedaj bodo Nemci in njih <»st prijatelji še le začeli spoznavati, sc kako velik njih dobrotnik je lji bil Wilson in da je vse delo An- ln glije in zaveznikov, da naš senat nc ni potrdil ne mirovne pogodbe, ne lige narodov. Komaj se je raz- ni glasilo, da je senat proti'predsed- bi niku, že zahtevajo od N;emčije dc se Hamburg in druga pristanišča, p; Za paktiranje velevlasti z Itali- til jo za cele kose Jugoslavije." v -> k: UBOGA IRSKA. ® -- , p< Posledica Wilsonovega ftslab-' Ijenja vpliva v svetovni politiki, si čuti brhko tudi Irska. Anglija je si nastopila s svojim starim terorizmom. Prepovedala je zopet Sim šl Feinsko organizacijo, odpravila s pohoto in zopet neusmiljeno za- Č pira narodne voditelje in meče v jc ječe. bi «11 Irci bodo spoznali, kako so se ir zmotili, kako sami proti sebi de- a! lali, ko so delali proti Wilsonu š< in proti ligi narodov. Irci .to že previdujejo. p Tako so nas nae ikrat presene- v ena nova poročna, da so tri ve- ir levlasti — toraj resnično potrdi- či le, d^ sme Italija zasesti Reko in k vse obalo Dalmacijen del Kranj- f; ske/vso Istro in vso Primorsko, n prav kakor določa zloglasna Lon- ti donska pogodba. V Ljubljani so bile velike de- lr monstracije 3. decembra. Ko se p je razvedela ta najnovejša poli- y .tika- Razburjenje vlade tudi pro- š ti vladi v Beogradu, ki se je baje r udala, da privoli v to kupčijo. Cela situacija glede našega j, Primorja je zopet v zelo temni u luči in kritičnem položaju. Po celi Sloveniji vlada veliko razbur-• jenje. "ČUDEŽNI MOŽ." 1:: "Ljudje hočejo biti za nos vo- j . deni, .toraj vodimo jih!" Ta narodni pregovor vseh . - sleparij se ponavlja dan na dati. , , Bolj ko kdo hoče slepiti ljudstvo, < raje mu vrjame. , . Tako je te dni neki Harry L . Mays v Carlisle, Ind. začel zdra- ] i viti s pokladanjerii rok, za kar je j računal $i.5o od vsake osebe. To ( . se je raz vedelo po celi okolici in ] -> daleč po državi 111. in Ohio in i Ind- in od vseh strani so vreli ra-zni bolniki k temu "čudežnemu možu," da bi jih ozdravil. To je e bil mlad mož,-ki je hotel hitro a in na lahek način postati bogat. ). In res se je v prav kratkem času . nalezel lepega mačka, dokler se ni nekaterim pacijentom začelo le preneumno zdeti in so spravili celo stvar v javnost. J Spiritizem, čudežno ozdravljenje,"karte šlogat," "fortune teller," vse, vse se vrjame, vse nese lepe denarce, treba samo' slepiti in varati. Vse, vse samo resni-i- ie in pameti ne! e, • ' --- VODITELJI ANARHISTOV l NA ELLIS ISLANDU. io Aleksander Berkman in Emma d- Goldman, oba žida in voditelja a-se narhistov, sta zaprta na Ellis fa Islandu in čakata, da jih bodo de-portirali v Evropo v nesrečno Rusijo. NAPETOST V CEHO SLO- B VAKIJI. Mažari in Nemci se zvijajo ha vse pretege. Po v^eh bivših av- pi atrijskih deželah so razposlali ti- ki soče tajnih agentov, ki ščuvajo S1 ljudstvo proti svoji novi vladi in pi hvalijo bivšo avstrijsko vlado, ali je na ogrski strani, mažarsko. ot Pri nas na jugu ta propaganda si nima toliko vpljiva. Slovenci so n: bili zadnje case toliko prebujeni, g; da so sprevideli, kako jim je stopala avfetrijska vlada počasi na n tilnik, kako jim je porivala nož ' v srce. Zato jo sedaj sovražijo, kakor nikdar preje. Vsi listi od Bogoljuba do naj bolj rdečega, vsi so proti Avstriji- Rodovitiejše polje imajo med Svaki in Hrvati. Med .Hrvati je sicer vlada poskrbela, da hitro parira vsak po- ^ skus zanetiti plamen upora. y ii Težje je to med Slovaki. Ce- ^ ška vlada je nastavila po celem , Slovaškem v veliki večini same Čehe v razne* urade. Baje nima- P '. p jo Slovaki dovolj inteligence, da bi vlada našla dovolj sposobnih , in zanesljivih mož, ker so vsi več . ali manj okuženi od mažarskega šovinizma. _ Vendar Slovaki bi za to ."še ne i! porajtali toliko. Vendar Slovak je 1 veren človek. N;emu je vera prva, J in nad vse draga. Čehi so pa zvečine, vsaj izobraženi vsi Massary-kovci, to e polni protikatoliščkega ^ fanatizma- To so pa porabili ti mazarski agent je, da ščuvajo proti Češko vladi. Tako je prišlo do resnih ne- j mirov v Bratislaviji (Pressburgu-Požunu). Tako daleč je prišlo da • veliko Slovakov iz mužne do če- i ških uradnikov noče češko'govoriti, »temveč govore mažarsko. Pač res, protiverski fanatizem t je nesreča za vsak narod, kjer se [ useli! t . > ' Poglejmo samo med nas, ame- t -iške Slovence, kako nas je rabil! 1 VONJA ž MEKSIK0? ' Dva senatorja kot delegata sta ' bila sprejeta v beli hiši, da bi se za senat prepričala, ali je pred- ' 1 sednik Wilson že toliko ozdra- 1 • vel, da mora voditi narod varno 1 > skozi to krizo z Meksikci. Sena- 1 tor j a sta sfe ž njim pogovarjal tri f četrt ure in ko sta prišla iz bele hiše sta izjavila, da sta našla, da e jex predsednik dovolj ozdravel in 3 da ve vse, kaj se godi in da je do- 1 bro poučen o vseh razmerah sve- 1 tovne politik^, Predsednik jima je povedal, da je Amerikanski konzularni agent e Tenkins bil izpuščen iz zapora, o t. ' . » ANGLEŠKA VLADA PROTI e IRSKI. U Irska se bori za svojo svobodo [_ in neodvisnost. Anglija pa ji zo-pet stopa za vrat. Uboga Irska, j. V zadnji vojski je tisoče svojih j. sinov poslali v boj skupaj z Anglijo. Sedaj«, pa zastonj prosi svojih pravic. — Irci v Ameriki tu- fdi niso edini. Celo med Kat. Irci hi edinosti. Nekateri so za to, da bi Ameriški Irci pomagali Irski v tem iboju, drugi pa so nasprotni. Škoda. Sedaj bi bil čas, da bi la si pridobili svojo prostost.. a. Sicer pa Irci tudi našega Jugo-js slov pokreta za svobodo niso o-e_ dobrili. it- Anglija ima zato korajžo nastopati proti nji. BOLGARSKI KRIVCI VOJSKE PRED SODIŠČEM. ,-m Balgarski narod je nastopil proti svojim narodnim voditelji, l ki so ga zapeljali y nesrečno voj- 1 sko in zahteva, da se postavijo s pred sodišče. Parlament je spre- a jel resolcijo, v kateri to zahteva l od vlade- Nova postava zahteva >■ smrtno kazen za krivca. Tako s mislijo doseči tudi kralja same- < ga. , . . . , 75LETNICA USTANOVIT-1 VE CHICAŠKE NAD- ŠKOFIJE. ' 1 . — _ , 75-letmca ustanovitve Chica- j ške nadškofi je je /etos. V ta na- , men bode nadškof Mundelein iz- , dal posebno spominsko knjigo, ; kjer bode cel neredek škofij^ popisan. Popisane'1;bodo tudi vse , posamezne župnije. Kakor znano I so v tej nadškofiji; tudi 4 slovenske župnije, Cijicago, Joliet, Waukegan in So.|Ghicago. MOŽ, KlliliSžAL UMORITI CARJA -MMORJEN. Jachonoff, ki je bil obdolžčn, da je zapovedal umoriti carja in njegovo družino, je bil obsojen in umoVjen v Perm. Tako kar še ne bode konca prelivanja krvi v nesrečni Rusiji- PREMOGARSKASTAVKA. Premogarska stavka se razvija normalno. Premogarji vstrajajo pri svojih zahtevah. Vlada se Trudi, kako bi stvar kolikor hitro mogoče uredila, ker se pomanjkanje premoga občutno čuti že po celi Ameriki. ■ Komisija, ki ima nalogo voditi mesto Chicago skozi to krizo, je izdala stroge naredbe, da se i varčuje s porabo premoga, koli- • kor mogoče in kjer mogoče. Ta-■ '<0 je skrajšan delavni dan po pi- - sarnah na 6 ur. Vse prodajalne • smejo biti odprte od poldne do - 6- ure in ob sobotah do 9. Ure i Vsa ne strogo potrebna poraba : elektrike in plina je ustavljena- 1 Nad 400 tisoč delavcev je Že brez 1 dela. - Nove odredbe so stopile v ve- - Uavo z nedeljo 7. decembra. ; AVSTRIJSKA VLADA V STISKI. ■z-''■* : ^ Ako se Avstriji hitro ne pomaga preti ji velika kriza in lakota-Anglija noče pomagati sama, hoče da pomaga Amerika. 1- n n u II Pozor zastopniki! | h i ---- i 1- i v i y: 8 A'se nase zastopnike pro- I t_ II simo, da nam nemudoma i S skušajo nabrati oglasov zal "a I Božično številko " Edinosti" i £j i Čas za oglase je do 15 de--f t_ H cembra. Vzlasti večje našel- 1 (j- 1. bine, kjer imamcKvečje šte- i i vilo naročnikov, kakor Cle- | i veland, Chicago, Sheboy-J i gan, New York, Pittsburgh! i in Forest City prosimo. Ce- S i ne oglasov so kakor lani. I a- S i ' mmrnammmmimmmmm VELIKA EVROPSKA ZVEŽA. Kakor se poroča iz Madrida se bode v najkrajšem času ustanovi-la nova zveza Evropskih velevlasti, ki bodo mesto lige narodov 1 vodile Evropsko politiko in skrbele ža mir v hiši. Baje bodo to i Anglija, Belgija, Francija Špan- i ska in Portugalska. —v Italijo nočejo v zvezo! MIROVNAPOGODBAOSTA" > • , 1 i NE V SENATU. - ~ ' ' J Poroča se, da predsednik Wilson ne misli še enkrat prinesti mi- ^ rovno pogodbo pred' senat, temveč, da jo bode tam mirno pustil j ležati. "Senat hi hotel potrditi thiroxne pogodbe, naj bode pa od- ! govoren za posledice," je rekel Wilson senatorju Hitchcocku. RESEN NASTOP VLADE PROTI RDEČKARJEM. "Rdeča nevarnost še ni od vrnjena," se je izjavil državni provdnik Palmer, e mesece in me-; sece bode imel? vlada ;iqlne roke deia, da bode postavila na zatožno klop vse posameznike, vse časopise in vse organizacije, ki delajo za prevrat vlade Združenih držav, Palmer trdi, da bode še veliko razočaranja po deželi." IZ URADA ZVEZE KATOL. SLOVENCEV. 1 Razposlali smo letošnji kole* ' dar vsem našim članom in upa-" mo, da so ga vsi že dobili. Ako " bi ga kdo še ne bil dobil, naj se blagovoli nemudoma oglasiti, pa mu ga bomo poslali. Gotovo bi pa člani Zveze radi vedeli, kdaj dobe še ostale 3 knji- a Selitev in razne težave^ katere so nas zadevale skupaj s selitvijo, so zavlekle vse naše delo, da smo silno zastali, (fako je prišlo, C da tudi zvezinih knjig nismo mo-3 gli o pravem- času i zagotoviti. Tiskarna je sedaj že v redu in a gremo s polno paro naprej. Ven-l' dar smo se morali najprej lotiti naših časopisov. Takoj ko izdamo pa še (bcfžič-ni številki obeh listov, pridejo pa takoj Zvezine knjige na vrsto-Okrog 15. januarja upamo, da jih bode mogoče že izdati. Do tedaj pa lepo prosimo potrpljenja. Kakor smo že omenili, dobili bodo vsi naročniki knjig Zveze l" poleg Koledarja še a< 1. Iz življenja ža življenje. )r Spisal Rev. J. Plaznik. 2- Slovenski oder, 2 zvezek H (zbirka iger.) i 3. Od srca do srca. 3. zvezek. Is® Kdor še ni naročnik, pa bi rad tudi te tri knjige dobil, še je'čas, da 1 si jih naroči. Stanejo pa 75c. brez Koledarja- s Goledarjem $1.12. ' , ' Zastopnike Ave Maria prosimo naj skušajo nekoliko poagiti-rati med rojaki, da bi dobili še kaj več naročnikov. Čas je še do 15- januarja. Tajnik, Zveze Katol. Slovencev. Rojaki, naročajte in priporočajte Slovensk Ka katoliški tednik v Ameriki Rojaki, pomagajte! _; Nasprotniki katoličanstva so v domovini 2 vso paro na delu. Katoličani se moramo braniti na vse strani, da .zatomtno ta sovražni jez in uveljavimo svoj upliv in svojo moč, Orlovstvo je pomladek in bojna organizacij katoličanstva na Slovenskem. Orel je tisti, ki ima prihodnjost. Zato rnu je treba po-svečati največ pažnje. Rojaki, ki ste v Ameriki tega gotovo ne čutit«, afi Vsaj tako ne kakor mi doma. Da vas o tem obvestimo srno že odposlali "Glasilu G. S. K. Jednote" in " Amerikanskemu Slovencu."* članek v objavo, ki pa menda še ni dospel na svoje mesto- Ko hoste brali naše proš- . nje, storite česar vas prosimo, in kolikor vam je mogoče. Prvo, kar storite: razširjajte orlovsko misel fcjidi med Slovenci ; v Ameriki. Pri že razvitem društvenem življenja %o ne bo ravno preveč težavno. Druga stvar je, da zbirate denarne prispevke za Orlovski sklad. ki smo ga osnovali v domovini. Denarja nimamo prav nič, zato ne moremo delati, kakor bi radi. Potrkajte na vsaka vrata naših rojakov posebno pa premožnejših poprosite jih prispevka za orlovski sklad, ki nam ga potem dopošljite. Organizirajte pobiranje prispevkov po posameznih društvenih jednotah, javmfe prireditvah itd.. Dobrodošel nam je vsak najmanjši dar. Pri pošiljanju darov v domovino bi nam morebiti poslali tudi blaga za kroje in rdeče srajce, telovadne hlaže m telovadne čevlje. Vsega'tu silno potrebujemo, a ne moremo dobiti, od nikoder. Vzorec blaga za kroje gotovo kje dobite, če ne vam ga vpošljemo. Po. zmerni ceni bi ga kupili večjo množino. Prosi'mai poročajte nam o tem natančnejše. Zainteresirajte torej vso našo katoliško javnost za Orla v Ameriki in razložite njegov pomen. Potrebujemo nujne in izdatne pomoči, ki nam'jo ~pa domovina sama ne more dati. Na delo % združenimi močmi! Ne pozabite ob vsaki priliki razširjati orlovsko rni-scl in zbfirati aa orlovski akiad{ V dneh 29. do 31. julija in 1. avgusta 1920 bo Mariboru velik slovanski orlovski tabor, in Obenem katoliški fem^res, kamor pričakujemo tudi večje število rojakov iz Amerike. Obveščamo vas tem potom, da opozorite ljudi na to še pravočasno. Vzdignite se v močnem številu in pridite k nam. Povabite iti pripeljite še druge katoličane, Hrvate, Čehe, Poljate, Angleže, Francke itd., ker to bo svetovni katoliški shod v kolikor mogoče velikera Številu Povabite kogar morete in veste ter sporočite nam naslove. Takrat mora slaviti Orel svoj prvi veliki dan, ki ga bo priredil. NaMrajte za nas v ta namen prispevke tudi pri katoliških drugih naroSfe, sploh storite kolikor morete za nas. Posvetujte se o tem vsem pri odborovih sejah, pišite v liste. Mi željno pričakujemo vaših ukrepov, odgovorov rn pomoči. Najiskrenejše pozdrave 1 Bog živi! Za odbor Orlovske zveze: Jože Stabej, jos. Pirz, 1 č- taJnik- t. č. predsednik. •--o-— Vsem nasprotnikom in Me¥etmkom. 1 ____ Zadnje leto se je zvezalo celo vrsto nasproteikcsv in so se z vso besnostjo zagnali prot;i mojemu delu- Našim verskim sovražnikom se je namreč posrečilo naščuvati proti meni tali nekatere, katerim 1 sem postal na poti, od kar sem prišel Chicago- ; " Sem pa tja sem se oglasil in odgovoril na ve farane in svoje obilne prijatelje in naročnike in aobrotnike pa prosim, naj kar 2 menoj vred pustijo pse lajati. To je samo znamenje, da mi jahamo dalje. Kolikor bolj ti divjajo in kr.ee, toliko bolj pa mi tiho delajmo. Kričanje se izkviči, delo pa ostane. Mi pa naprej! J Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M ali po Saksarjevo---- Pater Skaza. £^1 po Kondatovo -——— Pater Kazi ali po Kristanovo *--- Iiasputin, aii po KVžetovo ---------- Menih.s Chicage. chicaške novice. , ., 1 Keglarska liga ni za. ta teden j doposlala nobenega poročila., kar • obžalujemo. Prosimo tajnika naj J nam vsaki ,teden do pondeljka c zjutraj dopošlje, ker potem je ' prepozno. — Naš list bode šel vprihodnje vsaki pondeljek v tisk, da ga bodo, vsi naročniki dobili gotovo vsaki teden že v petek, najkasneje v soboto zjtraj. Pri imenih kolekte za sv, očeta so bila imejja nepravilno natisnjena: John Turnar, John Ma-rovič, Will. Terstenjak. — Dalje so še dali: L. Korenchan 50c. M. Likovič $t.oo, Mr- Martnik $1.00.. Martin Tutivcc .$1.00 — Stefan.. Kocet $1.00. Ne pozabite v soboto večer na zanimivo zabavo, katero bodo priredile dekleta Marijine družbe, katero bodo ponovile v nedeljo zvečer. Obakrat Ob pol 8. uri. Igra je polna zdravega humorja in j ako zabavna in nikomur ne bode žal, kdor jo bode videl. Pridite v soboto večer, pa smo prepričanja, da jo boste radi prišli gledat še v nedeljo. Vstopnice po 50c. se dobe tudi v naši pisarni. Pretočeni teden so naši šolarji slovenske šole dobili zopet svoja mesečna spričevala. Nekateri so hiteli domov z veselim obrazom morda še celo z nagrado, drugi so se držali pa bolj kislo- Je""pač križ, če človek ne stori svoje dolžnosti in potem ne dobi priznanja. Med pohvaljenimi ta mesec so bili in dobili nagrade: I. razred 1. nagrado Frank Leben, 2. Genovefa. Baškovec, 3. Mary Šriiid, 4. Veronika Glavach, 5. Charles Medic, 6. Ana Rezek. IT. razred: 1. nagrado Kristina Trin-ko, 2. Frančiška Kure, 3. Henrik. Baškovec, 4. Karol Šimetz, 5. Margaret Duller, 6. Angelina Re-tej. III. razred: i- nagrado Rudolf Ferenčak, 2. MihaelJTrinko, 3. Peter Erah, 4- Frančiška Ru-par. IV. razred: 1. nagrado Frank Jenskovec, 2. Alojzija Vinter, 3. -John Veber. Anton Šimrc je umrl preteče-ni teden, mladenič v najlepših letih, sin Mr- Nik. Šimeca in je bil slovesno pokopan iz cerkve sv. Štefana pretečeni petek, 5. decembra. Imel je strašno bolezen, "tumor" se mu je naredil na trebuhu. Bil je večkrat operiran, pa ni. nič pomagalo. Trpel je strašne bolečine nekaj dni več kot eno leto. Žalostnim starišem naše iskreno sožalje. — Naj v m. p. 1 pismo iz domovine, ,Mrs. A. Hudales iz Milwaukee je poslala sledeče pismo iz domovine, iz katerega povzamemo : Lokovica 3. sept. 1919. ... v kakšnem trpljenju smo bili in v lakoti. Dostikrat se 'je zgodilo, da smo klicali na po- ' moč in smo rekli, da nas Bog ne vidi in nam noče pomagati. Toda, hvala Bogu ni nas zapustil, kakor smo mislili. Vsi smo prišli sreč- -no živi in zdravi nazaj v ljubo domovino. Štirje bratje smo bili -vojaki, pa smo se vsi srečno vrnili. V več hišah jih je bilo pa . po pet in šest, pa ni nobenega na- ( zaj . . . Pisala sta glede republi- i ke: Mi mislimo, da ne bo dolgo 1 skup, kakor je sedaj . . . pismoTdomovine, Bohinjska Bela, 20. nov. 19. DRAGI MIHA: Že zdavnaj me ni nobeno pismo tako razveselilo, kakor tvoje iz daljne Amerike. Jako sem ve-, sel, da se me še spominjaš, posebno sem vesel, da si tudi v no~ . vem svetu ohranil staro sloven-, sko vero in staro ljubezen do Bo-. Iga in do Marije in imaš tako le-„ jpo službo pri li&tu, ki se bori za razširjenje Kraljestva božjega na svetu. x Več kakor JO let je vže preteklo, od kar sem zapustil Ig. Bil sem potem 5 let v Radoljici ka-j plan in sedaj sem 5 let vže župnik x na Bohinjski Beli zraven lepega Bleda in Matere Božje na Otoku, pa vendar sc* Te še dobro spo-, minjam kot mojih učencev in kot ' vnetega Marij.i1iega družabnika. ^ Ti ne veš, kako so to lepi spo-; mini za me, pa gotovo tudi za Te; Vaša družina je bila vedno na najboljšem glasu, strogo verna. t Krščanska hiša. Kako pridna je bila Tvoja sestra, Micka — ki je ^ umrla, kako pridna, nadarjena u-' čenka in kako goreča za Marijino čast! a Koliko tvojih rojakov je Amerika uničila, jim vzela vero, poštenje, dobro ime in jih pahnila v nesrečo vže tu na svetu. V pismu mi omenjaš svetovno vojsko, — res to je bilo pravo svetovno gorje. Silno veliko smb trpeli, a žali bog trpimo še sedaj, trpimo posebno v našem gla-a varstvu Radoljica, kjer je veliko Q ljudstva, delavcev revežev, i>a ^ malo polja. Vse treba kupiti. Je silna draginja, večja, kakor je bila ob vojski. — Poleg tega pa smo c vedno v nevarnosti, da nas napade Lah. Samo dve postaji od , inene imajo vže Lahi našo mejo ^ zastraženo. Nobeden ne more čez. I —Kakor so sedaj razmere, je pol milijona Slovencev zgubljenih ^ vsi jed laške grabežljivosti. k Kako smo mi upali rešitve od . Wilsoha. Vsak otrok je klical: V Zivio Wilson, naš rešitelj. Na župnišče sem javno obesil njego- a, (Dalje na 3. strani.) Pekoče grlo, bolečitie v prsih znamenja influence.* Dajte grlu iii prsim oživljajdCo vdi'guit.ev s Pain-ExpelEerjem ter pokrite pvsa s »ukueiio obvezo. Ne izpostavljajte se potom zanamarjanja prehlada vnetjem, pljučnici, inilueiiei in dragim nevarnim liotmiiin. Kupite Fnin-Expeller danes v vafii i lekarni, 85 centov steklenica Pri-, i stni iimi naSo tvorniBko znamko 4* "SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali poaažtkov. F. AD. RICHTER & CO. 326-330 Brondway, New York BOŽIČ v stari domovini se aamore veselo in zadovoljno praiznia^at! 4amo z Vas® pomočjo in darežljivoatjo. Skušajte zadovoljiti svojce v star-em bsaju ZA BOŽIČ MIRU. POŠLJITE NC1W DENARNO POMOČ ,kajt jz dena?- ; jem si zamorejo preskrbeti vse. Kljub temu, da je v starem kraju vse zelo drago, so pa krone tako poceni, da zamorete s par dolarji lhnogo pomagati. VAŠI V STAREM KRAJU BODO ZELO VESELI, : AKO JIM DOSPE AMERIŠKO BOŽIČNO DARILO PRAVOČASNO V ROKE. Dospelo pa tudi bo,, in sicer pravočasno ter pod popolnim jamstvom, če ga odpošljete potom naše stare, zanesljive in vsestransko priznane tvrdke: EMIL KISS, Banker 133 Second Ave., New York, N. Y. Prodaja parobrodnih listkov. Menjava denarja. VSTANOVLJENO i8y8. i * . Za Božične Pranike. ji Stara.navada je že, da pošiljajo ameriški ro- ;J raki svojcem v starem kraju denaraa darila aa v- ? salte pranike. Ta darila so bila vedno sprejeta z a največjim veseljem, a letos bo to toliko v veeji t meri, ker je potreba toliko večja. Vsaka pošiljatev potom moje tvrdke je popofeo- 'f ma varna pred izgubo 11 bo dospela na svoje me- j sto v najkrajšem, pri sedanjih razmerah- možnem času. t too .Kron za •$ 1.45 50 lir za____$ 5.00 < 200 Kron aa 2.85 100 lir za____$ 9.75'j 500 Kron za 7 00 500 lir za____$ 48.00* 1000 Kron za I3-9° 100 lir za_____"$''95.00; . 5000 Kron za • 6('.oo . ••--■■■■■ ■4 loooct.' -Kron _ ,.za . .. : 132.00 . • 25.000 Kron za, $325.00 ;( Potovali je v stavi kraj. Štrajk v New Yorsk«m ^ pristanišču je končan. Promet v Evrojo se zboij- j šuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom j se ima pričeti reden promet na Francoski liniji. ^ Kdor želi biti za božič doma, naj takoj piše ali •• pa pride na spodaj navedeni naslov. .. . *.'■ .■'.■. ■ ... ■ • "i Potni listi. Onim ki nočejo sami imeti tega posla ; preskrbim potne liste v najkrajšem času. ■■'' 'V1 LEO ZAKRAJŠEK 70-9th Ave., New York, N. Y. Izšel je • t ■ . ' ■ ' KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1920. in smo ga začeli razpošiljati najprej naročnikom ZVEZE* KATOL. SLOVENCEV, potem ga dobe drugi naročniki Rojaki sezite hitro po njem! Imamo ga le primeroma malo število. Naročite ga takoj! Hočete poslati svojim dragim v domovino nekaj zanimivega? Dobro! naročite siJkoledar "Ave Maria" Cena 50c. To je najcenejši slovenski koledar. AVE MARIA 1852 WEST 22nd PLACE, - - CHICAGO, ILL. EDINOST DEC. ,ii. 1.91,9. . ; . ■m liif PM1CNEGA, rj REV. J. A, PLAZNIK. i ---"'.Je Polje za zrakoplove, nekaj raUj (t .-«tran od vasi, kjer jaz živim, vz--■tfmja .splošno zanimanje. Balet-- <0 nega jutra, ravno. ko sera. ses>pra-. Mpl 'napisati nekaj vratifi, ,|e .prK rs ?<[rdral predmestni -*lak do roti nebu. Le,par minut Je . stalf h ♦vaš vlak. Potegnil sem glavo P nazaj v vlak. Današnji dnevi po-j vsi polni čudo v. 2 "Oprostite, smem sesti' k J .yam?" « Dopadel se mi je mlad «glas>: e »Ko se ozrem, vidim narednika zrakop lovnega oddelka. Gotovo 11 se je naš vlak vstavil nalašč zavPrj; ijo tega potnika. Tedaj sem tudi opazil, da je bil edini sedež poleg v mene še nezaseden. ; n "Seveda," sem se nasmehnil-" n Častnik se je vsedel, ja« pa ^ gem tako od strani opazoval vit-ko postavo in rumen obraz. Rad } bi »bil začel pogavor, pa go m l mt>ji nečaki povedali, da se faat- ® je ne marajo meniti z vsakomur, a i kateri bi rad nasiti! svojo rado- r Vednost. Zato sem .raje : gledal E skozi okno in opazoval lepo oko- ^ : fieo. Narava je bila ravno v.,pol- 1 .»tem cvetu. Sadna drevesa so bi- • iiift pokrita ž cvetjem. Tudi trav- } -niki so bili polni sCvetic. \ Bilo je še precej zgodaj zjutraj in jutranja .megla je ravna dvigala svoj sivi plašč in nara-* va se je kazala v svoji pomlajeni ^ , iti lepoti. Bil sem. na potu v so- 1 sednje mesto, da !bom pri sveti i maši in svetemu obhajilu. .O^prl"^ sem svoj kovček in vzel iz nje--;g-a tx»žui vencc.;.Ril sem neroden 1 in ga izpustil iz rok. Moj tava- i ris se je hitro sklonil in ga^po-. bral. Ko se j« ubrnil proti meni J fn mi podal rožni venec, sem-videl, kako čiste so.hlle njegove si-" : ve oči in kako ko se njegova usta; 1 nategnile na smeh. ; | "Vi ste katoličan," je rekel;ra-j hlo. "Da, hvala Bogu;" sem "o , m 'bi bila saj Karolina .pri. < meni," je rekel nehote. < ''Sestra?" • '^Moja edina sestra. Sicer je veliko mlajša od mene, zelo res- j na in verna. Nas, zrakoplovce, i- 1 rnenuje mebeške peruti in pravi, 1 da bi .morali mi predvsem, biti • večni . in .sveti." Tu se je nasme-jal." Ima pravo misel. Ker smo tako visoko, bi morali biti bližje , nebes- 'Tudi nekateri moji tovariši mifdjo tako. Ko človek frči nad zemljo, se dvigne od zemlje, ne .sanjo .njegovo telo, ampak tudi njegov duh; tudi jaz sem že imel ista čutila. Človeku se ne Ijttbi dvigniti se, če ni dober pri-jatej/ svojim tovarišem tri če nima-lahke vesti." Tu je obstal. "Težlco je .govoriti, pa je res. Ne-beške..pei:uti, pravo ime!" Jaz .sem samo pokimal. Iz ce-: iega ,-srca sem želel, da bi bila "Karolina res pričujoča. Bil sem prepričan, da bi ga bila razumela in hi' bila rada pri njem. "'Lepo dekle je," je nadalje-, val. "Globoke oči ima in presne poteze; zelo prijazna je in člove-jška. Ta se ,bo prva spreobrnila ;" pogledal me,je nekako plašno. Nekaj niinut pred sedmo uro smo dospeli v mesto. Njegova i cerkev je bila želo majhna; stoji prav >na južni strani mesta, kjer po večini žive Italijani. Notranja ji Atgps&vfr je jako okusila, kar se ji ne najde navadno v siromašnih' 'S cerkvah, t V cerkvi mi bilo nikogar, raz-' I ven naju in kakih pet žen. Mal I dečko :jcstavno prižigal .sveče, ko sva vstopila. Kmalu je pristopil gospod Anton, vpognjen, sivolas gospod- Upam, da mi bo dobri Bog dodelil, da nikoli ne pozabiiri te prilike. Vsedel sem se zadaj za mladeničem, ker sem si mislil, da ima samo njegov angel varuh pravico .sedeti zraven tujega. Okna so bila odprta na obeh straneh in tu in tam.je prifrčal noter kak metulj in letal nad glavami. Tu- • di kak ptiček se je vsedel na ok- . no in .pel svojo jutranjo hvalnico. Od oltarja se je razširjal prijeten duh vrtnic, ki so krasile ta-bernakel.; čul se je resen gals častitljevega duhovnika in nežni odgovori strežnikovi. čul sem tudi rožijajnje rožnega venca, po-starne ženice, ki je sedela zadaj za menoj. Kmalu je prišel krasen čas svetega obhajila. Ko' sem dvignil glavo, je bil mladenič .še sklonjen in .mlada ramena so ;se' tresla. Gost je prinesel veselje in žalost s svojo pričujočnostjo. Gospoda Antona sva srečala pri cerkvenih vratih. Le nakratko naju je pozdravil, ker se mu je mudilo na vlak. Poročnik tne je vprašal za ime in me predstavil- , "Bog vas blagoslovi; pazite na Rafaela." Ozrl sem se stran, ko sta ta dva še nekaj natiho govorila in se objela. Zajutrekovati nisva mogla skupaj, ker se je poročnik moral naznaniti pri zrakoplovnem uradu. Na potu nazaj sva govorila o njegovem delu. Govoril je največ o nebeških perutih, vedel sem pa, da misli največ o domačih in ju-, tršujem dnevu. Dal sem mu svoj naslov. Obljubil mi je, da me obišče h koncu dopusta. Segla sva si v roke; trdno mi je stisnil desnico; pogledal sem ga s solznimi očmi.'Ko je že izstopil >in ko je bil že vlak v polnem tiru, sem se domislil, da, ga nisem vprašal za njegov pri-tnek- Čudno, pa bil sem gotov, da : ga bom kmalu slišal. Ko sem se vsedel drugo jutro k zajulreku, sem vzel časopis in ga naslonil na posodo za sladkor. Naslov je bil z velikimi črkami: "Poročnik Rafael S ... vbit v ^ gorečem zrakoplovu:" Nisem .po-praševal, kdo je to. Bil je zadni polet v prid učencem zrakoplovne šole- Gasolin se. ! [je vžgal. Peruti so se vnele in po-. 'habile. Njegovo telo so rešili, predno je bil zrakoplov vritčen. Nameraval je iti na dopust. Nehote setri se naučil te vrstice na pamet; ravnotako ocetqyo ime in naslov. Nisem toliko mislili na njega, kakor njegovo družino- Bil je popolnoma na varnem. Hodilo mi je na misel, da jim jaz edini lahko povem, kaj se je godilo včeraj. Ta misel me' je stresla; hotel sem se je oprostiti, pa se nisem mogel. Gospoda Antona ne bo dolgo domu. Tako težkega opravila se pa še nisem podstopil. Bal sem se te družine. Karolina bo še morda .prijazna, drugi nobeden. . ' Gotovo so mu že odpustili njegovo brezverštvo, kakor se navadno mrtvecu vse odpusti. Verjeli bodo, da je bilo. njegovo srce vedno dobro- Gotovo so ze vse pripravili za pogreb; družinski duhovnik je bil že gotovo poklican. Vse to mi je hodilo po glavi. Jaz pa naj jim prinesem tako tujo in nepričakovano novico! Tisto opoldne sem že nastopil pot. Mladenič je bil vbit, predno, je pretekla ena ura, odkar sva se ločila, njegovo truplo so takoj poslali domu. Iz gotovih vzrokov novica ni prišla na dan do večera; zato ibont komaj prišel o pravem času, da povem stvar družini in vredim za pogreb. Pričakovanje se je hitro spremenilo v resnico. Po poldne sem bil že na cilju. Podal sem se naivnost na Rafaelov dom. Nič se ni ni dopadlo. Visoka, trinad-stropna kamenita hiša. Raz nje vihra ameriška zastava na poldro-gu. Čul sem globok vzdih, ko sem se predstavil kot prijatelj poroč-nilca Rafaela, pokazali s.o mi v veliko sobo. Sedež, kamor sem se vsedel, je bil udoben. Sredi sobe je bila miza, na kateri je bila slika mlade deklice, ki vpira svoje resne, ljubeznjjve oči v mladega poročnika zrakopblnovncga od-; delka. S silo sem zadrževal solze. , : -J$išni gospodar je bil tak, ka-koršnega setn pričakoval: mrzel' pust, toda aristokratičen, vendar sent čuti! posebno nagnjenje do njega. - "Prijatelj Rafaelov?" je bil kratek pozdrav- "Da." Povedal sem. mu, kako sva se »spoznala. Ves govor je šel lepo, kakor sem želel. "Toda ne razumem —" "V cerkev je šel," sem do-, dal. "V cerkev!" kako se je njegov glas hitro spremenil! "Da: v mojo!" "In kaj je vaša?" vstal je in šel proti meni; tudi jaz sem vstal. "Rimsko-katoliška." Kar zijal je v mene. Zopet sem mu povedal celo Zgodbo, Ko sem : škpnčal,-je padel na kolena poleg mize .in pritisnil sliko svoje-: ga sina k srcu- "Hvala Bogu — hvala Bogu'!" je ponavljal. "Hvala Bogu?" sem rekel tja v en dan. "Da," se je obrnil k meni. " H vala Bogu, da je veroval, da ni umrl v temoti, hvala Bogu." "Ali bi mu vi MU pritrdili, če bi bil on sam prišel k vam -s to novico, kakor je 'nameraval?" Vstal je in še-držal sliko v roki. "Gotovo bi bil." "O, Rafaeli" sem zaklical. "To tne je skrbelo, njegova nevera, zahteval sem najprej, da se oklene moje vere- Ko ga nisem mogel pripraviti do tega, sem prosil Boga samega. Potem sem se pa spomnil, da samo .prošnja pravičnega kaj velja v nebesih. Nisem bil pravičen, ko sem rekel, da ni nič dobrega v nobeni drugi -veri, kakor . moji. Ponižno sem prosil, naj moj sin najde resnico. " Resnico ?" sem šepetal. "Da, resnico." "Njegova mati — Karolina1?" sem rekel po daljšem molku. '' Pri njem ste, žalostne, kakor sem bil jaz, pa nisem več. Stopite noter in povejte jim najlepšo novico, kar sem jih še kedaj Slišal." Šel sem v sobo, kjer je ležalo trplo mladeničevo. "Nebeške peruti!" Bog jih blagoslovi! Dec. 8.....— Predsednik Wilson je izdal posebno izjavo, v kateri izraža upanje, da se bode premo-garska stavka končala jutri 9. decembra, lipa, da se bode dosegel popolno sporazum med vlado, premogarji in lastniki pre-mogokopov. Izjava se glasi: "U-parije je, da se bode dosegel sporazum v torek, v prepiru med premogarji, lastniki in vlado in da bodo preniogarji sprejeli načrt ža končno rešitev vprašanja, katerega je predložil izvršujočtem predsedniku pretnogarjev, Mr. , Levvisv, .glavnidržavniprav,driik Palmer preteklo soboto." Stroga tajnost je, kakšen je-ta Jtačrt. Toliko se je .izvedelo, da je načrt izdelal predsednik sam. Palmer je popolnoma .prepričan, % 1'bado premogarji sprejeli ta načrt. Dr. Fehtarije — pravijo -Papa Sakser, da je Pater Skaza"--Papa Sakser so pa pozabili, da je veliko bolje biti "Dr. Fehtarije." kakor pa "Dr. Sleparije" "Dr. Vodiških Johanc" "Dr. Kolona-novih iegnov." i. dr. takih patent medicin. Dokler se papa Sakser niso nalezli delavskih krvavih žuljev — kaj so pa oni bili takrat? (Pismo iz stare domovine) (Nadaljevanje z 2. strani.) vo podobo, vso-okrašeno. — Upali smo trdno, da nas Aijierikanci ' ne zapuste, da bodo res dali -malim atarodom tojjikrat slovesno obljubljeno svobodo — a sedaj taka prevara! Kako lahko bi na4š Amerikanci rexili! Le par mesecev bi bilo treba ustaviti ves uvoz živil iz Amerike v Italijo, odtegniti kredit Italijanom — in mi smo rešeni ! — Tako pa ljudstvo gleda zastonj v Pariz in v Ameriko in vse vprek kolne kot . . . Kako težko stališče imamo tudi nti duhovniki! Vera in nravnost je silno trpela. V javnem življenju zmagujejo socijalisti in svobodonriselci! Ti pa poznajo manj svobode kakor Nemci! Dragi! Zanimajo tne zelo a-•nerikanske razmere, posebno stališče Wilsona. Prosim Te, večkrat nti obširno poročaj o Vaši sodbi o nas in o Vašem delu za rešitev našega slovenskega naroda. — Ali je vendar kaj upanja, da nas Wilson reši? -— Kako naj se veselimo Jugoslavije, ;ko pa zdihuje toliko iSlovencev pod tujim jarmom? — Kaj nam pomaga svoboda — če smo pa gospo-"arsko in finaneijelno popolnoma odvisni od laških sosedov to t«H jeroduih kapitalistov? Res, /.Bug?, se usmili -našega naroda! — Najsrčneje Te pozdravlja t*o§ Martin Drolc, Mr. M. Zeležnikar je dobil fe starega kraja to pismo, katera nam je prepustil y poaafaia, ZA SMEH. 1'epček sc je ureza! v jpist ■«*' se dere kakor bi fga drli- Marifi p«^ hiti .vsa .prestrašena ter išče &»« šeek platna in -mcdicim«, 4a bf rano obvezala. Kuharica .pa swn kliče Pepčku: Vtakni prst ▼ tssft^ in sesaj! Pepček uboga in vpi^ je konec. Mati: Poglej no, to pa res dobro. Ali to vedwo po* maga zoper rane? ICuharitpa: Zoper rane ne. .pač pa zapet VP^K- Gospod ikancelist Suhesc: je porabil ugodno priliko šn je svojec mu predstojniku nanitgnil, da «af vendar .gre v -že davno zasluženi pokoj. Gospod predstojnik "se j«! slavnostno odkašljal i« je rektfl: ".Ljubi gospod kancelist? JSep sem skoraj, gluh sen«, aoge m« bole, da skoro nc roorem hoditi^ roka se mi trese — -kaj maj pa delam v penziji?" — Na stranski promenadi stop? pred sprehajajočo sc damo berač., "Prosim za kak dar, sem uboj* slepec-:" — "Slepi ste? A včeraj; sem vas ravno tukaj, na oni-le -klopi videla, kako ste čitafi cas»~ ... pis." — "Oh, gospa, saj iusmk čital, samo podobe sem glcthl" John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6ax7 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVIL Izdeluje MOjKE OBLEKE po natožilu to5no in ceno. Telefon: Ganil 2188 Na prodaj hiša v dva nadstropja, zidana, iz ; opeke * 1 ^ 1 f / ^ ( 1 t na Kroll Street-za štiri družine $30.00 na mesec VPRAŠAJ PRI •Mr. Capet. Emil C. Basener I . ' . i 2116 W. 22nd St., Chicago, 111 Društva. Društvo Martin Siomiek it. i6 SJ).Z. sprejema člane v društvo od t6. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, 57.00, $14.00: Po3mrtnina $150, $300, $500, $1000, $2000, za kolikor kdo ie-.i, Dolžnost vsakeKa poštenega moža je, da. postane član S. D. Z. Pristopite t našemu društvu, dokler , ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-faraite na sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 1095 E. 64. St predsednik, Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Ktišlan, rogi Addison Rd. »lagajnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol dveh,* novi šoli bv. Vida. < Društveni edriwnik: s4r. S*liik«r. i 1 . ^ .. ^ 1 { Drušvo Sv. Frančiška Serar. K. S. j K. Jednote ima svoje seje vsako dru-! go soboto v mesecu na 62 St. Mark's , [ Placc, .New York, N, Y. Sprejema . I člane od 15—60 leta za zavarovalnino ; i $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško ' l podporo. Zavedni rrojakl, pristopite k 1 ji temu prekoristnemu društvu, ki je ' ii eno izmed najagilnejših v New i Yorku. R ■---------; f, ]' Društvo Sv. Cirila in Metoda. v druStvo se sprejemajo člani od I 16. do SO. leta. —Posmrtnine se pla-I ča $150.00, $300.00, $500.00 ittf,$1000.00, 1 za kolikor se hoče zavarovati.—Ro- V jaki! Ne odlašajte in takoj pristo-I pito k našemu društvu. — Za pojas-| ;nila vprašajte naše uradnike.—Pred-:] sednik: Jos. Zakrajšek, 8215 St. Clair I Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; J tajnik: John Vidervol,;1153 E. 61. St; J blagajnik: Anton Bašca, .1018 E. 61st j St. Vprašajte lahko tudi nadzorni nike: Alojz Tomše. Mike Mulec, Vik-^ tor Kompare. — Redar: John Peter- 4 in, .«aalavotiQša: i'Alojzij Somrak, I društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-I kar. Društvo iboruje vsako drugo i nedeljo v mesecu ob 2. uri * šolski ^ dvorani. 0. o. f. red. kat. borstnarjev. s Slovenski oddelek Dvor Baraga ^pre- / jertia praktične katoličane od 16. do j 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo I pri vsakem članu inv pri seji, ki ase vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo o.d 1:30 uri v.stari šoli , Sv. Vida. Podrobnosti daje drage volje odbor , in vsak član društva. Nadboržtnar Frank Perme 1133 Nor- ' wgiod Itd., FodborStriar Anton HlapSe 1082 B. 72nd St., Tajnik in zapisnikar John ICikelj 5430 Stanard Ave.. Finančni tajnik Lawrence Zupančič 1372 'St. Clair Ave., Blagajnik Jernej Knaus 6129 ; St. Clair Ave., — Trustisti: Joe BuImx cc, Anton Skulj iji John Skulj. Društvo Sv. Družine St. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa., ' laznanja vsem rojakom in rojakinjam ■ med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločon čas prost. Bol- - niške podpore izplačuje fdruštvo po - $i na dan. S. D. izplačuje zraven - smrtnine, tudi zapoškodnino in raz- - novrstne operacije. Za nadaljna ,po-r pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low ; Road; >John Golobic, podpredsednik, ; 5621 Carnegie Ave.; George Wose-t lich, 1. tajnik, 5222 Keystone street; - Josip L. Bahorich, li. tajnik, 6188 - Dresden Way; Anton Skerlong, bla- - ganik, "5124 Butler Street. Mesečne, si aeje se vr«e vsako tretjo nedeljo v - mesecu ob p. uri "zjutraj v K. S. Do-o mu. — Rojaki Rojakinja! pristopi 3še o danes Itajti jutri bo mogoče .prepaz- lno.- slqv. kat. pevsko društvo LIRA" »».....M...- Slov. Kat. ptyvsko društvo Lira,, Cleveland, Ohio Preds. John Zulioh, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Stri?, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, J65i5 Edna Ave.; Kalektorja: Anton Hlabšo str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki .torek četriek in sobota zvečer ob 7 .uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek -v; mesecu. __ DRUŠTVO ..1 SV. VEDA STEV. 25 j K. 8. K, J * ma redno mesetno sejo prvo nedeljo t mesecu v ICNAUSOVI DVORANI— Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair] Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair ; Ave., N. E. ) Člani se sprejemajo v druStvo od 16. do 45. leta. — Postmrtnina jp $250.00, $500.00, in $1000.00, bolniško podpora je $6.00 na teden. VpišiU tudi svoje otrake v otroški oddolek Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in ako ga ■ odflibri, jflasuie društvo pri prihodnji seji o prejetja. Kupite ta teden električni šivalni stroj. Posebna ponudba za dobropo-znani električni šivalni stroj je razpisana za ta teden po veliko Clevelandskih Električnih trgovinah. . The ffluiimiathig Co Illuminating Bldg., Public Square "CLEVELAND O, POŠILJAMO DENAR • - v stare domovino zajamčeno. Naše cene so najnižje ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta. Vlagamo denar na bančne knjižice v katerokoli banka v Jugoslaviji. Pišite po podrobnosti Ako greste v staro domovino in nočete nositi vdtfc® denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli tanko in ga vlomimo na knjižjco dokler Vi ne pridete tja. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave, cor. 19thSt., C Uradne ure : od gih zjutraj da jih popoldne. V poal^ jek in soboto do 8.30 zvečer. KAPITAL VLOGE IN PREBITEK NAD DEVET MILIJONOV DOLARJEV. URADNIKI: W, Kašpar, predsednik Otto Caspar, podpredsednik Karol Krupka, podpr. Eugene W. Kašpar, podpr. Emil F. Smri, .blagajnik l August Filek, pom. blagajnik. , '4-__ EDINOST DEC. ix. 1919. •v ■' "Zgodovinski roman v štirih delih 1 : '/'Splaal;' K SIEKKIEWICH Poslovenil: POPRA VSK1 < (Dalje.) M« ta žvižg nastane živahno gomazenje okrog pogašenih ognjišč tu pa tam zasrše iskre, ter izbruhne plamen, ki je rastel vsaki hip. Pri. tem blesku plemena je bilo videti divje postave bojevnikov, ki so se zbirali okrog svojega orožja. Gozd je zadregetal in se prebudil. Čez nekaj časa je bilo moči slušati klice konjarje^ ki so gnali konje I k taboru. i! r ■ . ' : ■ . .... ' .. 'v IS' • XVIII. ,'^.y ..........•/. P. ■ ' -v ■ Kmalu so dospeli k Njevaži in jo prebrodili: nekateri na konjih, drugi držeči se konjskih repov;,nekateri na splavih, narejenih iz vej. Vse to se je izvršilo tako hitro, da so se Matija, Zbiš.ek in Glavač ter drugi mazoveški vitezi jako čudili gibčnosti teh ljudij ter spoznali še le sedaj; čemu niti gozdi, niti močvirja, niti reke niso mogle zadržati iitevske poplave. Ko so prišli iz vode, ni slekel nobeden svoje obleke, niti kožuha, marveč so se osušili, nastavivši hrbte proti solncu, da se je kadilo od njih, kakor iz peči. Po kratkem počitku so se urno napotili proti severu. Proti večeru so dospeli k Njemenu. Prehod čez reko, veliko in od pomladnih vod razvodenelo, ni bil lahek. Plitvina, za katero je Skirvoillo vedel, je "bila vendar na nekaterih mestih tako globoka, da so konji morali celo plavati.. Dva človeka, je prod pred očmi Zbiška in Čeha —• ki sta si zaman prizadevala, rešiti ju — čelo odnesel, ker reveža nista, smela klicati na pomoč, kajti poveljnik je bil zapoveclal, da se ima prehod izvršiti v čim največji tisijii. Vsi ostali so srečno dospeli na nasprotno obrežje, na katerem so potem sedeli brez ognjev do jutra. Pri prvemu svitu se razdeli vojska na dva«-oddelka. Z jednim je odšel Skirvoillo v globel krajine naproti onim ljudem, ki so vozili živež v Gotteswerden; drugi oddelek pa je odpeljal Zbišek k obrežju, da ondi napade one, ki bi imeli priti iz gradu. Med tem se je danilo in bilo je moči soditi, da bo lepo vreme. Livada in hosta v nižavi sta bili pokriti z gosto meglo, ki je ovirala razgled. To je bilo jako po godu Žbišku in njegovim ljudem, da jih Nemci, prihajaje iz mesta, niso mogli, zagledati .ter se pravočasno odtegniti bitki. Mladi vitez je bil tega jako vesel in zadovoljen je dejal Matijc.u: ''Niti samih sobe ne moremo videti v tej megli; Bog daj, da se ta megla ne izgubi pred poldnevom." To.rekši, odide naprej, da odda stotnikom, ki so korakali spredaj, potrebne zapovedi, na to se mahoma vrne in reče: "Kmalu dospemo na pot, ki vodi od broda na obrežje. Ondi se nastanimo v gozdu ter jih hočemo počakati." "Kako ti veš za pot?" ga vpraša Matija. ^ "Od tukajšnjih kmetov, katerih imam nekoliko. Oni nas spremljajo povsod." ; ;■..:■'.■,,■;; "Alj kako daleč od gradu in obrežja jih hočeš napasti?" "Za miljo daljave." "To je prav, kajti ako bi jih napadli 'bliže, bi zamogli iz gradu pozvati pomoč, tako pa nas ne zagledajo, niti ne začujejo." "Tudi jaz sem že mislil na to " "Ko sem mislil na jedno, sera si domislil tudi drugega. Ako so tvoji ljudje zvesti, pošlji jih kaka dva ali tri naprej, cla nam on, ki prvi zagleda Nemce, takoj da znamenje, da gredo," "Tudi za to je že preskrbljeno." • "Torej ti še nekaj svetujem. Zapovej jedni ali dvema stotni-jaraa ljudij, naj se ne spuste v boj, marveč naj takoj odjezdijo naprej in prestrižejo Nemcem pot v grad." "To je važno," odvrne Zbišek, "pa tudi to povelje je že izdano. Matija je na to zadovoljno pogledal svojega sinovca, ker mu je bilo ljubo, da je Zbišek navzlic svoji mladosti tako razumel bojne posle. Nasmejal'se je ter zamomljal: "I nu, to je naša kri!" Orožjenosec Glavač se je radoval še bolj v svoji duši nego Ma-tija, kajti on ni poznal večjega razkošja od bitke. , "Ne vem," spregovori, "kako se bodo ti naši ljudje borili, vse-kako pa oni gredo tiho in pravilno in tudi vidi se na njih, da so bo-jaželjni- Ako je ta Skirvoillo premislil vse dobro, pa nam živ člo-; vefe ne uide iz bitke." "Ali čemu to, gospod?" ga vpraša Čeh. Zbišek mu odvrne: "Pazite tudi vi, da bo to resnica. Ako je vitez križarski gost, potuje on od'gradu .do gradu, vidi dokaj ljudi ter-izve mnogo novic; J ako je Križar, pa še več. Prav rac!?1 tega sem dospel semkaj, da vja- ' mem tu kakega odličnjaka ter ga potem zamenim. Le ta pot mi 1 je še ostala, ako mi je sploh ostala katera ..." ' Po teh besedh spodbode konje ter odjezdi znovič na čelu svo- ' j emu oddelku, da odda svoja poslednja povelja in se odtegne otož- ' nim mislim, za katere ni imel časa. ker so se bili že približali k na- i prej določenemu mestu. "Mladi gospod si morda misli, da njegova žena še Živi in da se nahaja v tem kraju?" vpraša Čeh Matijca. "Seveda, ako je Siegfried takoj v prvi jezi ni zadavil v Sčit-nem," odvrne Matija, "potem si je moči misliti, da je še živa. Ko bi , jo bil ubil. bil bi nam duhovnk v Sčtnem gotovo povedal, ali pa bi ne bil dejal tega, kar je slišal sani Zbišek. Težavno je celo naj-Švečjemu okrutniku dvigniti roko na onemoglo ženo, na nedolžno dete!" "Je, toda nikakor ne Križarju. Kaj pa otroci kneza Vitolda?" "Res je, da imajo Križarji volčja srca, toda tudi to je res, da je ni ubil v Sčitnem. Ker je pa sam šel v daljni kraj, je mogoče, da jo je skril v katerem od teh. gradov." "Ej, ko bi se nam posrečilo vzeti ta gradi" "Poglej samo te ljudi," reče Matija. "Seveda, seveda! Toda nekaj imam v mislilh, kar hočem povedati mlademu gospodu." "Ko bi imel, tudi deset sredstev v mišjih, s sulicami ne po-dereš zidovja-" Po teh besedah pokaže Matija celo vrsto sulic, s katerimi je bila večina bojevnikov oborožena, in ga vpraša: • "Ali si že videl kedaj tako vojsko?" In Čeh res še ni videl nikdar nečesa temu podobnega. Pred njim je stopalo veliko krdelo bojevnikov, drug tesno poleg drugega, toda brez reda, ker v goatem gozdu je bil vsak red nemogoč. Pešci so bili pomešani med jezdece, in nekateri so se drža-žali griv, jermenov ali konjskih repov, v strahu, da ne bi zaostali. , Imeli so na sebi volčje, risje ali medvedove kože, a iz kož, ki so jih imeli na glavah/so jim štrleli kvišku zobje mrjasca, rogovi jelena ali kosmata ušesa, tako, da si jih lahko smatral v megli za divjo zverino, ki gre nekam na rop, ako bi ne bili nesli s seboj orož-j.. Bilo je to nekaj groznega, a ob enem tudi nenavadnega,, kakor bi imel človek pred očmi čudež, v kateri je prosti narod verjel, pri katerem oživi in zdirja naprej, ne le to, kar je živega, marveč tudi kamenje in drevje. - Vide vse to, se približa k Čehu j eden od oniji plemičev iz Lelca-. vice, ki sta prišla s Čehom, se prekriža ter reče : < "V imenu Očeta in Sina! Saj gremo v družbi pravih volkov, . ne pa ljudij." • .' Glavač pa, dasi je videl sam prvič take vojake, mu odvrne kot vqšč in izkušen človek, ki se ničemur ne čudi: . "Volki ,gredo v tolpi po zimi, toda križarska kri je sladka tudi po letu-" Da, bilo je res žc J sto, meseca majnika. Grmovje je bilo že pokrito s svežim zelenjem. Iz bujne in mehke mahbyine, po kateri : so tiho stopali vojaki šo že poganjali stebelca one'"' in rume- ne trobentice. Od obilnega deževja .napi to drevje jc prijetno dišalo, s tal pa sč je dvigala rezka vonjava odpadlega jegličevja in listja*. " Solnce je obsevalo mično debele kapljice dežja na listju, in ptice so veselo prepevale. s Bojevniki so šli čimdalje hitreje, ker Zbišek jih jc neprestano ( priganjal. Čez nekaj časa je prišel zopet k zadnjemu koncu oddelka, kjer se je nahajal Matija s Čehom in drugimi mazurskimi prostovoljci. Očividno ga je oživila nadeja, da bitka ne bo brezvspešna, , lcer z lica mu nisi razbral nikake skrbi, a tpči šo se mu svetile jasno. "Naprej!" zakliče- "Mi moramo biti spredaj, ne pa na,sredi." In vodi jih na čelo oddelka. "Čujte!" reče jim, "morda napademo Nemce iznenadoma; toda ako nas oni poprej zapazijo ter se hočejo postaviti v bojni red, udarimo mi prvi po njih, ker je naše orožje boljše in, so naši meči ostrejši." 2 "Da,.tako bodi!" odvrne Matija. In vsi se posade trdneje v svojih sedlih, kakor b iimeli že takoj trčiti skupaj. Marsikateri je s širokimi prsi sapo va-se, drugi pa so poskušali, ali gre meč rad iz nožnice. Zbišek jim ponovi še enkrat, da ako se dobi med "knehti" kak vitez ali kak redovnik z belim plaščem, naj ga ne ubijejo, marveč . vjamejo, na to pa odjezdi naprej h kažipotom, ter čez nekaj časa vstavi oddelek. (Dalje prihodnjič.) ŽENA. t ---1 Proti vojni in drugo. Zanimivo j je, kako je slepa pisateljica Ella £ Keller spodbujala ženski svet k . J skupnemu nastopu zoper vojsko. , Ona misli, da so večji del gospo- ' darski vzroki, za katere so mate- ! re izgubile svoje sinove, žene svoje može, sestre svoje brate. Vojsko ima za največje zlo ter obžaluje, da nimajo žene doslej pravice, da bi mogle na to delova- 1 ti, da bi v zbornici sedeli prija- i elji miru! Jako ostro je obsodila nemški imperializem. Po sod- , li Helene Kellerjeve je predvsem zobražena žena poklicana, da se ake socialne nepravilnosti zatr<5. Današnja dama še nima dovolj pojmovanja za socialno vprhša-nje. Doslej je preveč tičala na ni-ievnostih vsakdanjega življenja. \li lahko se jih otrese, če bo ime-a' pošteno voljo pomagati. Tre-m pa je, da se sama izpreobme, zakaj pogoji, ki jih zahtevajo današnje razmere, so čisto drugačni. Predvsem bi ^e morale žene iztrebit inekritične vere v avtoriteto. Iznenadilo me je, pravi Kel-lerj^va, da mnoge voditeljce ženskega gibanja, ki tako goreče branijo "naprednjaške ideje," inteligenco takoimenovanih "izobra- ■ ženili" žen preveč precenjujejo. - Predstavljajo jih kakor prava ču-. desa, katerim bi imeli možje pre-i pustiti v svojo stramoto učitelj-• ske stolice in laboratorije. Ker so - velike pisateljice, ker je devica - Orleanska stala na čelu armadi, ■ menijo pogostokrat v resnici iz-i obražene žene, da ima žena ti-i ste zmožnosti kakor mož. Ali v tem se motijo. Pač pa bi morala . varovati svoje osobite.. lastnosti in zmožnosti, katere ji je dala natura, a ne, da bi hotela tekmovati z možetn. — Žena ne sme t biti pasivni gledalec, ampak mora živeti skupaj % možem in .dati i svoje sposobnosti na drugih mestih v službo splošne blaginje. V tem smislu bi morale delovati vse izobražene žene. i.' ' ' Žene ruskih boljševiških vodi-' teljev imajo baje talent za upra-^ vo javnih uradov. Tako je Tro-ekega, žena državna komisarka moskovskih gledališč; gospa Ki-:> __ movevova, žena predsednika pe-•trogradske občine, je državna komisarka za socialno oskrbovanje; gospa Kamenevova je komisarka javnega knjigovodstva; Leninova žena je pa načelnica boljsevixkih šol. Lakota v naravi. Neka riba ki ži vi v morju ter potuje nato v času drsenja po sladkih vodah navzgor, ne zavžije tekom triče-trt leta nobene hrane ter zizgubi tekom tega časa polovico svoje prvotne teže. — Pri takozvani nosati žabi, ki živi v Chile v Južni Ameriki, os opazili, da požre žablji oče oplojena jajca, ki zaidejo nato v mehurčka, katera rabi žaba za proizvajanje in ojače-tije glasu. V teh mehurčkih se skoti do petnajst mladičev, ki za-puste telo očeta šele kot dovršene žabe. Ko zrastejo, stisnejo požiralnik in želodec očeta tako, da ne more slednji zavžiti nobene hrane- — A tudi brez ozira na posel proizvajanja potomstva je stradanje zelo razširjeno v prosti naravi. Ribe se nahajajo tekom zime v veliko slabšem prehranjevalnem stanju kot pa poleti, kajti šegetacije je manj in s tem tudi manj živeža. Lečinka jegulje ne zavžije v letu svoje .pretvorit-ve nikake hrane. — Tekom stradanja je zapaziti na organizmu zmanjšanje teže. Nekatere živali izgube tekom stradanja polovico njih prvotne teže. Pri tem pa se tudi izpremeni kemični sestav te-lesa. Živčni sistem in tudi mogo-- če srce trpita vsled stradanja iz-' vanredno malo. Pri poskusih zži-' valmi so opazili, kako so bile pri , stradanju najprvo porabljene vse , rezerve v tčlesu. UGANKA, Na mizi je pet muh. Ti ubiješ eno, koliko jih še ostane? Najbolj prepričevalni dokaeti. Vsi dokazi sveta, katere bi kak izdelovalec zdravil prinesel, da bi dokazal izvrstne lastnosti svojih izdelkov niso-tako prepričevalni, kakor so ona naprošena pisma, fcjj prihajajo z vseh strani dežele in . pripovedujejo priprosto, vendar odkritosrčno, kako so Trinerje-va zdravila vspešna in zanesljiva. "Nov. 2. 1919. Braiken, Pa. Jaz in moj sosed morava {»trditi, da je Trinerjev Američank Elixir of Bitter Wine zelo dobro' zdravilo. Ono hitro pomaga Jwi želodčnih bojeznih. Jos. Roma-noski." "Na 4. Swartz Creek, Mich. Trinerjev American Elixir of Bitter Wine deluje čudovito-Cela naša družina jemlje to zdravilo. Jos. Cajka." Vaš druggist ga ima v zalogi za vas. -- Ako ste prehlajeni ni kašljate, vprašajte ga za Trinerjev Cough Sedative. — Joseph Triner (jbiiipa-"V, 1333—43 So. Ashland Ave. Chicago, III. EŠšsiBiitiii^ Save (Ae EasyWky Narofitc si VaS istisok Severom, Almanaha za Slovence 211 lSSO od'Vateea lesiur uurja ali pa uurovucst od uas. Vsepovsod aastouj. ............... »■»■■ ...............................M.. » Eašelj je neprijetna prikazan in povzroža mnogokrat mnogo bolečin, trpljenja in skrbi. Nekaj tacega le, kar r,e ne morete iznefeiti tako hitro ltakor bi radi, razen ako storita to, kar js storilo mnogo drugih: .Vzemite Severi. Balsam for Lungs (Severov Balzam za pljuča) v zdravljenju kašlja, prehlada, hripavteti, v slučaju oteškočenega dihanja, ranjenem vratu in enakomernem pokašljevanju. Poskusite steklenico danes. Dobite ga v Vaši lekarni. Dobro za otro'je in odrasle. Cene 25c in le davka, ali 60c in 2c davka. NationalDrug Store Slovenska Lekarna vogal St. Clair in 61 ceste. - Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot naj-Doljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso "krbjo tudi izdfjlujemo zdravila po '.dravniških prepisih. Kadar dobiš od zdravnika predaš za zdravila, pridi vselej k nara n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža. #;. • . _ .-V T . Dalavci podpirajte delavsko podjetje! MI POŠIJAMO DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO. • wtv" ^ - ^i i ^ H /v'. ' '' ^ ' ' ' •'" •• ' ■ ' ' ■s ' • '• _ ,, v r" t ' ' V - 1 ' i I t i ** - ' ' . i ■ ^ ■ • " V .. . ■ ■ . Naše cene so naaledhje: V'.';, i' ■■;•;.'.'..■- -'i . . i • ioo kron.............../.. za $ 1.45 1000 kron..........'...... za $ 13.85 AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SLVEDA TUDI NAŠE CENE. POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS. "EDINOST" Publishing Company 1847 W. 22nd St., Chicago, 111. t w ^^^sj^^^x^v^ '^j^s^y ^ay^^iy HS^^JJ^V Save and Succeed ' ^BBMMflp m mn ^Bfck w^W s.s. Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago- 1912 W. 22nd St., Chicago, 111. KOLEDARJE TAKOJ! Ne odlašajte za naročitev koledarjev, ker ne veste če jihbodete mogli dobiti pozneje, jaz-imam posebne vrste velikih stenskih koledarjev, kateri so prav potrebni za v vsakb hišo tukaj posebno pa še za v staro domovino, v mesecu septembru sem poslal nekaterim v Ljubljano in mesec pozneje sem prejel zahvalo zanje in prošenj za druge, to je znamenje da so prišli tja nepoškodovano in da pošta deljuje zanesljivo.. Naročite si koledar sedaj ter objednem arocite tudi za svojce v staro domovino, poštnina stane jednako, in za mali denar imajo vaši prijatelji celoletni spomin iz Amerike- Da so koledarji vredni več, kakor pa stanejo ni dvoma, vsaka družina bi g;a moral imeti, ter svaka pisarna in trgovina. Pri vsej draginji vas ne stane več kakor 24 centov s poštnino vred. Pišite na: ANTON GRDINA 1053 E- 62nd ST. CLEVELAND, OHIO. D.RS. HOLLANDER & DR. H. O. STERN ^eiltlSlS 1355 E. 55th St vogal St. Clair Ave. n/AD lekarno. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. Dr, «J« V# Župnik ZOBOZDRAVNBt " ; 6127 St. Clair Avenue nad Grdinovo prodajalno. 1 Najbolše mogoče zobozdravniško ! delo za zmerne cene. Kot plačilo se vzame tudi "Liberty BONDE. VASA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo pri- f nesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi. Frank'sDryCleaning C©. Telefon: Central in Rosedale {$94-Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Bank«. SOLLINWOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. Adv.