GLASILO ,.ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov : Vinko Šepic nadučitelj u Buzetu. — Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev^v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
[
Stev. 18.
V Trstu, dne 16. novembra 1920.
Leto L
M. RADIČ:
Bankrot idealizma i čudoredne ideje.
Motto: To be or not to be, that islhe qucstion.
(Biti ili nebiati, eto je eto, pitanje).
Shakespeares-Hamlet: 3. čin. 1. prizor.
Pred par deccnija bacio je francuski katolički učenjak
runetiere poznatu krilaticu o bankrotu znanosti (ban-Suerotte de la sience), koja je u redovima tadašnje duševne elite ne samo francuske, več svetske upoče, uz-vitlala mnogo prašine i podigla buku, odjek lcoje čuo se Pače i u nas.
O Brumetiervoj tvrdnji raspravljalo se temperament-n°> pro in contra, prema uverenjima i idejama, koje je iko zastupao.
Ne treba da je čovek učenjak od zanata, več obični smrtnik, koji donekle prati razvoj i bar glavne rezultate savremene znanosti, da se uveri, kako tvrdnja Brume-tierova ne odgovara istini i kako njegov pesemistički P°klik o bankrotu, krizi, nemočnosti znanosti nije nikako °Pravdan.
Medjutim tvrdnju Brumetierovu ne valja uzeti do-slovno, več tako, da je znanost kod reševanja problema čoveka i prirode, a pogotvo kod rešavanja poslednjih -a)na i pitanja života, koja su od pamtiveka zakupljala čovečji duh, nemočna, pa da če takova ostati i u buduč-nostL
Istu stvar po prilici, ali drugim rečima, rekao je Du-“»is-Reymond svojim ignoramus et ignorabimus.
Jer kad bi Brunetierov poklik značio nepriznavanje, P°ricanje, negaciju znanosti uopče i njenih rezultata, kako su to mnogi zasukani puritanci lumačili, objektivni Posmatr^ bi to morao označiti kao znanstveno šarlatanovo i proračunano poganstvo.
Znanst svih zahteva ljudske duše udovoljit ne može i ne če; ona nije, istina, rešila svih tajna života i prirode; °na ih ne če rešiti ni u buudčnosti, pa uprav u tome i leži smisao života, što sc čovek titanski bori da reši te lajne, da podigne zavesu što stoji na medji izmed ovog i banscedentalnog sveta i znatiželjno zaviri u tamni prostor, što se iza zavesa krije, nastoječ da ga rasvetli, jer Om bi on zavesu odstranio i rasvellio prostor iza nje, njegov život ne bi više imao smisla.
Vsprkos toga veličina resultata znanosti zapanjuje i sadivljuje objektivnog motrioca.	•
Sve i ako danas razne grane znanosti nemaju velikana Prvoga reda, primerice filozofija jednog Kanta i Lcib-ritza, astronomija jednog Nevvtona i Kopernika, prirodne znanosti jednog Lamarcka i Darvina, matematika Pascala, dd. imadu čitavu plejadu njihovih epigona, koji za njima mnogo ne zaostaju ne samo, nego se često dižu do njihove višine i veličine, a pogotovo oni, koji danas stoje, Hi su nedavno stajali kao lučunoše 'savremenog čovečan-stva na raznim poljima znanosti, osobito cgzatnih i pri-rodnih, pa i same filozofije.
Imena Edison, Tesla, Maxwell, Hualoy, Marconi, Spencer, Wundt, Hackel, (da se razumijemo; ne Hiickel kao filozof, čiji je ultramaterijalistički nazor na svet doživio Potpuni slom, več kao prirodoslvac i otac biogenetskog temeljnog zakona) Hartwig i dr. dokazom su tome.
Ovde nam je pripomenuti, kako je poznato, da su i-Jejc modemih velikana imale svoje zastupnikc več u staro doba i ako u drugoj formi.
Naš Matoš tvrdi, da Kalikle u Gorgiji več razvija ideje modernog Nielschea.	'
Jezgra Hristova nauke sadržana je u budizmu, a čitav niz stoika ispovedao je Schopenhauerovu nauku davno Prije njega.
Nabrajanjem mogli bismo nastaviti. Poznati velikan i duboki mislilac zgodno kaže:	č
Wer kann was Kluges, wer was Dummes es denken ■— Was schon die Vorwelt nichl. — (Hamlet).
Nije li spomenula činjenica i okolnost, da su neke tirane znanosti postigle, takorekuč, kulminaciju razvijanja uzrokom, da se mnogi veliki modemi duhovi ne vi-nuŽe do one višine, na kojoj stoje neki njihovi veliki pred časnici, što neki hoče da tumače kao zastoj, stagnaciju znanosti?
Tvrdnja Bruncticrova dakle, u onom smislu, kako ju tumačiše neki tesnogrudni preteranci, apsolutno ne od-govara istini.
Znanost ide svojom stazom, rasvclljuje putove čove-canstva, dižuč ga iz tmina i vodeč u više svetle sfere; o tom. nema nikakve surnnje.
Po čuvenom franccskom novijem pedagogu Buissonu tri su elementa, stupa, na kojima počiva život; znanost, moral (čudoredje) i religija. — Ako kažemo religija, ne mislimo time ovu ili onu konfesiju, več religijoznu ideju, t' j. onu neodoljivu silu i potrebu ljudske duše, da u sebi l*vek oseča Uzročnika svega.
Ako je tako, proizlazi, da znanost može potpunoma vršiti svoju plemenitu misiju samo u društvu druge dvojice.
Odatle posve prirodna pojava, da su veliki naučenjaci, kao Nevvton, Pascal, Pasteur, Spencer i dr. bili ljudi i kod kojih je moralna i religijozna ideja bila snažno raz-vijena.
Ako znanost, kako gore ustvrdismo, koraca svojom stazom (momentani delomični zastoj za vreme rata posve je prirodna stvar), nije to slučaj, nažalost, s čudo-vrednom idejom i idealizmom, a to bi moglo tvoriti po-gibelj i za samu znanost, ako se uzme, da prave znanosti bez čudoredja nema.
I da Brunetieri ili koji drugi mislilac danas iza rala baci poklik o bankrotu ne znanosti, več čudoredne ideje i idealizma, kao najkobnijoj posledici rata, ne bi stalno u-sta.jali odabrani duhovi da ga pobijaju, več bi, nažalost imao pristajanje čitavoga valjda sveta.
To je činjenica od takvog zamašaja po čovečanstvo, da mora zabrinuti svakoga čovekoljuba.
Svagdanje nas gorko iskustvo uči, da je rat u čoveku pobudio i do paroksizma razvio primitivne životinjske nagone, koji su pod plaštem kulture tinjali kao vulkan pod pepelom.
Čim se pružila zgodna prilika, provalili su ti nagoni glementarnom snagom kao vulkan, prebudila se u čo-veka la bete humane, kako kaže Zola, iskočio divljački, barbarski, primitivni homo primigenius, koji nije pozna-vao drugoga do borbe s divljom zveradi.
Temelji čudoredja su uzdrmani, ideja humanizma i moralna načela doživljuju teški slom. Što je kultura mno- j go stoleča mukam, naporom gradila, to je ratni orkan u j kratko vreme porušio.	(Konac	sledi.)
VOJŠČAK:
Ni
>
"O
P"
m
z
m
O
O
z
yj
-n
Z tu
»J
o.
<
N
Mladinski ali šolski list?
T o variš C. Drelkonja ije postavil pravzaprav še i treti o rešitev, t. j. miliaidimis ko-šols ki fcit, klii pa jo moramo ibaikoij zavreči, ker med mladinskim iin šolskim Ifktom ni — srednje potil. Im me more ije tudi briti, ker slo smotri obeli tako različni, da ju mi m|o-gioče združili v zdicavo celoto,
PrvS, izvlirc(jc|č iitz zgolj', esjlletislkio-iliterairtniih naigi-'bolv, skuša s toplino besede ogreti otroško isrce za vse dobro im lepo, ker miu je 'končni cilj, miimp njegovega razuma ustviairitii iz tujega dobrega človeka. Drugi pa, tki ga je rodila) iideijino-didalktiična potreba, apoliira sicer miijmjclgrede t>u!di na srce, a' mu vendar gre ipot v glavnem, čez nerazoralno polje otroškega rfiziuimia, po 'katerem hlciče ustvariti' iz njega mislečega človeka. Pri prvem se vrši otrokova pre-'olbraiziba z indirektnim vplivanjem na njegovo duševnost, t. j. um etn Uk sloji ičistio .ob shrani in le življenje je, ki govorni svojo ibesedio’ na 'Otroško srce. Povsem drugačna pri .je isltvar pri drugem! Po svojem dosedanjem opazovanju miorem trdilti, da se niti najlbollfšii šolski spis ni mogel dlcsiej otresti diirekt^ nega vpltivanja na .otrok;;', dia dandanes ravno talko kalkloir pred dvajistetiml leti; dlocliiramo v njem z mlo-diro gesto vscvednežev, Ikialr ima seveda za najravno posledico, da vzaimle otrclk v rolke vsalko šolsko knjigo š 'Čisitlo drugačnimi ičuivsrtvi, nego se to igodi tudi z naijglabšim imlladinlskitm, spiisom. Tirditii pai nočem s temi, da dloiber Sollsl® 'splis zgreši mloirda svojj oilij. Ne, saij 'je namenjen, otroškemu razumu in naravno je, da ,se ne bo mogel niikoK otresti potrebnega* »šolskega .prahu«. Zato sem tuldi prepričan, da ne bo umetinilk, ki' jje samo umetnik, nikoli spisal dobre
Milke fcrajiiige :m da ne ibo .megel .tudi ma0b>olj)šiL šoi-niik, čera-vrnio pioizito do dna otroško dušo, nikoli spisali praivega mladinskega sipisa. To sta dva etomeinita, ki se že vsfod svojega .basjtiva ne moreta združiti v zd;ra|vo celotjo in, 'cipiraliod ise na to elementarno res-nfco, lahko z mlpno vec|tij|o itrdim, da bi .bil mladinsikio1-šoliski IM, katar ga predlagaj to*v. Drekonja, neka zmes, ki bi me zajdbrvfo^CAa' niti srca in mita, razuma im bi ibiilii maši saidiotvi r.avnio vsled tega — .jalovi,
Gsitiaija/Ja nam tedaj le dve, ozimclma >tri miožnostii: ali mladinski list, a% šolski list, ailii pa — oba!
Govorili bom o prvem, čeravmio so ga diorieij vsi mppii tovariši kratikomalo! zavirgilfe pcvdarjiaijoč edino potrebo izdaimiat šejskega liislta1, česar pa faz ne mislim zamakati, ker sem sami uvenjen, da bi maim .mogel dobro nadomeščati šolsko berilo. A o tem kaismeje.
O picitrebii im vplivu .dobrega mil:ad’miskeg3< lisita ni tireba, da izrečem mmogo besed. Trdljjm celo, da je m&adimisiki rpiis nekaj., česar se otroška duiša mikali ne prena.ie, česrtr pa ne morem z milrno vestjo reči niti o najboljši šolski iknijngi. Vziroikii tega vsipeba prvega, ozirlo-ma vzrdkii mini.mail.nega zaniimanija, ki ga vzbu.de pri obroku tiudii najboljše šclslke .knjilge, ,so mnogi, a glavni bo pač ta, ki sem ga naglas! v ■zač* fiku svojih besed im sllcer: prvi vipliva v glavnem na srce, a, drugi prekomerno na razum. V razburkanem življenju isvajiih zrelih let piuzabi čl-ojvek na vse zlate nauke skrbnega1 ničeta in .vise opomine ljubeče mcltere, a babilčliniih' skrivmostnliih pravljic im dedovih lepih bajsni ne za.bi do svoje smrti. To ije govor srca na srce! In nam., ki vidimo vpliv minulih in še sedalnijih dni na icitrciško dušo, ki .je izpostavljena zastrupljeneirJu ozračju širokih mesitinah ulic in ozkih vaških poiti, je ravno na tem, da si jo na mah osvojimo s 'toplo ibesed.o otroške poezije, da jo privežemo nase, na idiom in šolo ter pio njiju 'tudi •n,a maš nared! To bi bil glavni vzrok, ki govori 'asnio in itehjno besedio v prilllog mladinskemu listu.
Tovariš Drekomja vidi veliko orviro za te dajanj e mdadlinsikega listal v tem, ker živi na našem ozemlju pičilo število pisateljev. Res .je! Na .svojih ramah msnto, mogli vzdržati li|terarne revije ,im naravno je, da me bomo vzdhžrllii tudi mlaidcmskeiga lista. A aviet je velik 5n me končuje rnlorda ipri P.osito|jn'ii. Sicer pa bodi tlo skrb bodočega urednika., ki si bo imlclrrjl z nekoliko spretmejsti i.n agilnOstlii že toliko pomagaiti, 'da ne bo Obtičat sredi pota. Glede števila nairoičniihciv in cene ilisita .pa smo lahko toliko icpitilmistični, da ga z dobro argan!iizaoi|;o sotrudmišiiva 'ib vzilraijmo agitacijo od strani uprave in tudi celokupnega našega učiteljjstva talko razširimo!, da bo mOgoča, vkljub velilkilm istroškiom1, .(fuidi nliizkla maročmina. Misel, da bi pni tem računali na pomoč katerežekolli oblatiti1, se nialm zdi tako nr livna, da' se ne pečamo dalje z ntjo. Po lajnslkli uratSni srfjaliisitlitoi! smo rimiedd- Slovenci 300 šoli .s 40.000 .učenlci1, I Ir valj e pa 90 šol is 15.000 učenci; skupno iledaij 400 šol s 55.000 učenci1. Naj se naroči vsaka šola na en izvod im ob ivztiraijmiii agitaciji med uičenci tudi vsak deseti otrok, pa bi imeli ratnpečanih okroglo 4000 izvodov lista, kar 'bi. picm.e-niilo zmatmo .znižanje mirlročmime. Toliko tedaj v kratkih besedah o .mllaidiinškem listu!
O šcfliskem iliiistu., 6,'lgr.|r momenta,n e potrebe t.udi ne zanikam, pa mifellilm. ite-iSe; Izdajanje šolskega iiista -je emiinentino ikamipillatcrno 'delo. Uporabiti' bi bilio vse dc|bro, kar je že lizšlo v gloivemski besedi dozidali; .samo db sebi se rrtzuime, da bi moralo vamj i. olnlo, malJbaSše, kar s<X 'Imela m.aša preišnja berila. Da bi pa miislilfi na pcpcilmoma .novo spiiso,vanje šolske literature, kakršno tenidenco imlaijo maijbrž driu-
LISTEK
AL. HREŠČAK
f Wiihelm Wundt
Modroslovna naziranja, ki imajo med obema svojima ekstremnima poloma — idealno' in realno — ogromno torišče, spraviti v organsko celoto, je in bo filozofski problem vseh časov, Stremljenje po ravnovesju med izkustvom in špekulacijo je drugo Ime zb isti problem. Ker se je zlasti nemška filozofija po Kantu vedno bolj udajala brezbrežnemu in brezdanjemu toku špekulacije — imenujem predvsem Fihteja, Hegela in Schelinga — nastal je med filozofi in znanstvenimi špecijalisti globok prepad, ki je škodo val zlasti modroslovni vedi. Posamezne znanstvene discipline — v polpreteklem času v prvi vrsti prirodoznanstvo — so si lastile izključno pravico odgovarjati na zadnja in najvišja vpra-šanla, potisnile so metafiziko ob stran in si patentirale vsaka s svojega stališča diktat svetovnega naziranja. Da je ta bahava drznost vplivala silno razkrajajoče na vso mentaliteto polpretekle dobe, je lahko razumljivo, zlasti še, če pomislimo, da je bila filozofija, ki bi edina mogla spraviti harmonijo v ta kaos, vsled prej omenjenih ab-
ged, ije to zadeyia, ki bo zcireia leta :m leto ter je njen utipieh sija dvomi ji ve vrednostih Koimipiilaeija šolskega testa bi se miclrato izvršiti na .podlagi starih berili 'ilni vse dosedanje mladinske in šolske literaijuire, a tega danes*vsekakor nimamo na razpolago. Potem je pa še upralvina stran cele zadeve. 'Preskrbeti bi1 biilo izdajo za, vse učne tltopmije, za slo ven siko in hr-vatsko d.eco in sicer v nakladi maijmlaoi} 50.000 iz-vodoV. Ta naklada zahteva ogromnega (kapitala, ki ga' »Zveza« danes nikakor ne mJcre izsiJalviitii'. Kje pa je še ves stnclšek .za tnprclvlijamje, razpošiljanje »itd.? V oč.igled dejstvu pa, da sta že diva tržaška tovariša tfkušaikl cdpicmioči pomanjkanju šolskih beril s predelamijem starih, dclgeidaj, rabljeniih šolskih knjig, tki fcedo menda v .najkrajšem času od' olbirisitii pidtnjene, najm niiiknlklcir ne kaže prevzemi oigrommega ■dela in stroškov :z izdajanjem šcislkega Ksita, ki bi ga .morali v par mešech zepet opustiti.
S tem' seveda odpade tudi tretja možnost, i. j. lizdiaijanje dbeh, mili: idihsfcega in šolskega *(gta.
Splošni načrt za sestavo petega berila
Odsek za sestavo slovenskih ljudsko-šolskih beril je spoznal, da je nujno potrebno pričeti s spisovanjem novih beril, počenši z onim za peti razred, ki je povsem nepokrit, medtem ko si nižji razredi za sedaj lahko še pomagajo s starimi predelanimi berili, ki izidejo v najkrajšem času. V ta namen se prične z današnjim dnem sestava petega berila, po načrtu, kakor sledi nižje doli.
Vsi člani izvoljenega odseka in drugi dobrovoljci, ki jim je pri srcu napredek našega šolstva, naj blagovole doposlati čimprej (vsaj do 31. decembra t. 1.) prispevke za sestavo novega berila na naslov: »Vodstvo slovenske ljudske šole v Sv. Ivanu pri Trstu« (odsek za sestavo beril).
Postopno se bodo potem spisovala berila za IV,, III, in
II.	razred. Abecednik pride zadnji na vrsto.
Tu sledi priličen načrt za sestavo omenjenega petega berila za nravstveno vzgojo in realije:
A. Nravstveni pouk in ustavoznanstvo.
I. dvomesečje: Družina, očetovska oblast, medsebojne dolžnosti družinskih udov. Šola kot posredovalka med družino in družbo. Ubogljivost, spoštovanje, vljudnost. Šolska disciplina in vzajemnost.
II. dvom. Človek v družbi. Naša ožja in širja domovina. Dolžnosti do nje. Človeštvo in njegovi veliki dobrotniki. Državljan, njegove pravice in dolžnosti. Statut.
III. dvom. Vlada. Predpravice kralja. Zbornica, senat in ministri. Volilna pravica in tozadevne dolžnosti. O vr-šitvi volitev. O vojaški službi.
IV. Dolžnosti napram tuji pravici. Kazenski zakonik, prestopki zakonov, najnavadnejši zločini.
Sodstvo: spravni sodnik, okrajna sodnija (pretura), deželna sodnija (tribunale), prizivno kasacijsko sodišče, zakon o spregledu kazni. Upravna razdelba kraljestva: dežela in okrožje; prefekt, občina, občinsko svetoval-stvo, župan.
V. dvom. Vzajemna pomoč. Civilne naprave. Hranilnice, posojilnice, podporna društva, zavarovalnice, zadruge in njihova korist. Delo, plemenitost dela; delavska zakonodaja. Uredbe za vzajemnost in preskrbo.
B.	Čitanje.
Daljše pesmice in dramatični prizori s tremi in več nastopajočimi osebami.
Glede leposlovja se bodo izbrali najprimernejši vpo-slani originalni prispevki, oziroma predelave duševnih proizvodov naših pisateljev ter nasvetovani pesniški proizvodi*).
*) K tej točki objavimo prihodnjič primer, ki nam ga je poslal tov. Fr. Ločniškar. Ured.
surdnih špekulativnih sistemov; popolnoma diskreditirana.
Prizadevanje najboljših mož je šlo za tem, da dosežejo z neumornim posredovanjem med posameznimi vedami in filozpfijo -- ki bi naj predstavljala v gotovem smislu sintezo in nadaljevanje teh posameznih disciplin — neko strpljivo razmerje. Določiti je bilo predvsem strogo odmerjen delokrog posameznim disciplinam. Težavna je bila ta naloga zlasti pri onih disciplinah, ki mejijo med takozvanim čistimi naravo-znanskimi in duhovnimi vedami, t. j. pri moderni biologiji in psihologiji.
Centralni problem vsakega svetovnega naziranja je predvsem razmerje med dušo in telesom. Zato so se bavili s tem problemom od pamti-veka vsi filozofi, in stališče, ki ga je vsakteri zavzel v tem pogledu, je bilo istočasno merodajno za njegovo splošno filozofsko stališče, t. j. stališče svetovnega naziranja. Do 19. stoletja se je obravnavalo dušeslovjc po veliki večini kot samostojna veda, kot čista psihologija. Prejšnje stoletje je pa storilo v tem pogledu korak dalje in postavilo v ospredje te vede problem medsebojnega razmerja med duševnimi in telesnimi pojavi. Zlasti je vplivalo v to smer dušeslovjc čutnega zaznavanja, ki je bilo od nekdaj zelo odvisno od fiziologije odnosnih čutil. Tudi nauk
C.	Slovnica.
I. dvom. Prosti, goli in razširjeni stavek. Priredje in podredje, priredni in podredni vezniki, oziralni zaimek; raba vejice. Direktni in indirektni govor.
II. dvom. Ponovitev pravilne sklanje, samostalnikov in pridevnikov.
III. dvom. Sklanja pridevnikov, zaimkov in števnikov točneje. Sprega glagolov v tvorni dobi. Povratni glagoli. :
IV. dvom. Glagolska deležja. Sprega glagolov v trpni dobi.
V. dvom. Ponovitev. Stavkova analiza, slovniška in logična.
D. Spisje.
Direktni in indirektni govor. Samostojna obnovitev povesti in opisov. Opis lastnih opazovanj in doživljajev v povsem prosti obliki. Pisma in lažji, opravilni spisi.
E. Zemljepis,
(Cilj. Spoznavanje Evrope. Osnovni pojmi iz zvezdo-, znanstva).
I. dvom. Osnovni pojmi iz zvezdoznanstva. Solnce, planeti, zemlja, luna, koledar. Razni načini orientacije.
II. dvom. Zemlja, oceani, celine. Vertikalna ih horizon-., talna obrazba. Plemena, narodi, vere.
III. dvom. Evropa, oro in hidrografično. Glavne evropske države z najvažnejšimi mesti.
IV. dvom. Italija. Ponovitev in razširitev snovi, vzete v IV. razredu, osobito trgovski odnošaji Italije do drugih evropskih držav.
V. dvom. Ostale štiri celine v obče (najimenitnejše planjave, puščave, pogorja, reke in jezera, glavne države I z glavnimi mesti). Naselbine Italije.
F. Zgodovina.
I. dvom. Naša dežela v prazgodovinski dobi. Kultura j Babiloncev in Egipčanov. Grki (Sokrat, Demosten, Alek- 1 sander Veliki in grška kultura.
II. dvom. Stari Rim in rimska kultura. Rimski kralji. Rim. ljudovlada. Rimske vojne. Rim. cesarstvo. Krščanstvo in krščanska kultura. Preganjanje kristijanov. Razdejanje Jeruzalema.
III. dvom. Propad zapadnorimskega cesarstva. Carigrad (Konštantin in bizantinska kultura v naših krajih. ) Stari Slovani, njih boji proti krščanstvu in pokristjaDc- | nje. Oglejski patrijarhi in beneška ljudovlada.
IV. dvom. Križarske vojne. Turški vpadi. Kmečki u-pori (Gubec). Srednjeveško življenje v mestih in po gi*a- j dovih. Valvazor. Reformacija (Trubar, P. P. Vergerij), j Odkritja in iznajdbe začetkom novega veka.
V. dvom. Savojska hiša. Francoska revolucija. Napoleon. Upori in zarote v Italiji. Vojne za neodvisnost, j Svetovna vojna 1914—1918.
G. Razne vede.	^
I. Nauk o človeškem telesu.
J. dvom. Kratek pregled sestavnih organov člov. telesa (gibala, hranila, čutila). Zdrava duša v zdravem teles*, i
II. Natančneje. Prebavila s posebnim ozirom na izločila; (ustna slinovka, jetra, žolč, slczena, obisti). Zmer- 1 nost in treznost; alkoholizem, tobak in drugi slični strup*.
III. dvom. Dihala natančneje. Bolezni na dihalih. Je- f tika. Čutila (točno). Oko in vid; kako ga ohraniti. Oče- ] sne bolezni.
IV. dvom. Uho in sluh; kako ga negovati. Nos in vonj. \ Pomen dobrega vonja za človeka.
V. dvom. Okus, jezik. Tip, koža. Telesna snaga, perilo, : Prva pomoč v nezgodah. Kako ravnati z bolniki.
II, Prirodopis.
I. dvom. Ptice selivke in pevke (škorec, kos, slavec); njihovo življenje. Kako se ptice plodč.
II. dvom. Domače in tuje zveri (volk, medved, lev), njihovo življenje. Notranji ustroj sesalcev (mačka).
III. dvom. Rudnine (zlato in srebro, živo srebro, žveplo, grafit).
IV. dvom. Gozdna drevesa (smreka, bor, lipa, kostanj, bukev, hrast, vrba, topol) in njihovo življenje. Pomladna cvetice; kako žive in se plode.
o nenormalnem duševnem življenju, t, j. psihopatologija, je silil dtišeslovce v to smer raziska-vanja.
Žc Lotze in Fechner sta položila prve temelje za takozvano psihofiziko, t. j. fiziologijo duše-Ta nauk sloni na načelu, da so duševni pojavi odvisni od fizičnih postopkov, To osnovno misel je Wundt formuliral pozneje v to srner, da so duševni procesi spremljani redno po gotovih fizičnih pojavih, in da vladajo med notranjimi in zunanjimi življenskimi postopki redno - zakoniti odnošaji. (Wundt: „Grundziige der physiologischeu Psychologie"). To načelo imenujemo psihologičeu paralelizem. Tako umevano psihologijo imenuje VVundt eksperimentalno psihologijo. V pospeševanje te nove vede je ustanovil svoj sloviti laboratorij (1879.) ter začel ^ izdajati (1883.—1902.) časopis „Philosophische Studien", na katerih mesto so stopile pozneje (1905.) „PsychologisDhe Studien". Vse to izvanredno plodovito in uspešno znanstveno delo je pridobilo Wundtu časten naslov „očeta eksperimentalne psihologije". Kaj pomenja ta nova veda v današnji vzgojeslovni znanosti, ni treba učiteljskemu čitateijskemu krogu še posebej povdarjati? Da je pa postala važen faktor tudi v moderni medicini, filozofiji in celo v pravni vedi dokazuje splošna zahteva, da se otvorijo na vseučiliščih za njo posebne stolice.
IV.	dvom. Plazivci (kuščarica, krokodil, želva, krkoni (žaba), ribe, mehkužci (polž, sipa, ostriga), žuželke (čebela).
III.	Prirodosiovje.
I. dvom. V čem so si telesa podobna (obča svojstva teles) in v čem so si različna. Molekuli, atomi.
II. dvom. Občujoče posode. Teža, tehtnice, zračni tlak, tlakomer.
III. dvom. Pumpe.
IV. Elektrika. Kako proizvajamo elektriko na debelo, (električne kolovrat, elektrofor, Leydenska steklenica, e-lektrični člen in baterija.
V. dvom. Elektromagnet, električni zvon, električna luč, brzojav ali telegraf, telefon.
IV.	Petje.
Besedilo dvoglasnih pesmi na podlagi notnega sestava primernih za peti razred.
Centralni odbor za sestavo šolskih knjig.
Šolske vesti.
Zanimiv popravek. Od predsedstva »Zveze slov. učit. društev« v Trstu smo prejeli sledeče pismo:
Dragi tovariš-urednik! Ker ni naš namen, da bi se komu krivica godila, prosim, ponatisni v bodoči štev. »Učit. Lista« glede članka »Brezpravni« sledeče pojasnilo:
Višji šol. nadzornik je dejal tako-le:
Zasedbena oblast ima pravico potrjati v službovanju one, ki so tega vredni. Vsi učitelji so smatrani kot provizorični, ker ni bil doslej še nihče uradno potrjen. Tudi So učitelji sami priznali to svoje provizorično službeno stanje s tem, da so vložili na šol. oblasti tozadevne prošnje za službeno potrditev. Če šol. oblast koga disciplinarno ali uradno premesti, je to samo zato, da se s tem izogne hujšim ukrepom, in to kaže samo dobrohotnost pblasti proti učiteljskemu stanu. Komur tako ne ugaja, je svoboden, da gre —. Delovanje nekaterih slovanskih učiteljev smatra šol oblast za protiitalijansko in proti-rfržavno in kljub temu se proti tem ne postopa.
Z ozirom na napade (»Učit. Lista« in drugah slov. časopisov), katerim je izpostavljena šol. oblast in, ki slone na krivih in nepravih informacijah,) bo prisiljena tudi pna, objaviti v skrajnem slučaju potom listov vse tozadevne slučaje, krivde učiteljstva, kar nikakor ne bo v korist njega samega. Končno ne more šolska oblast razumeti, kako da učiteljstvo ne uvideva njene dobrohotnosti do šole in njega samega.«
Da bi bil nadzornik rabil izraza »z Bogom« in »k vpjsgu« je izključeno, ker to res ni v njegovi navadi in je V občevanju z učiteljstvom zelo vljuden in lju-ijazniv!	A,	Oermek,
★	*	M
Dostavek uredništva: Ker smo prejeii pričujoči popravek v zadnjem hipu, ga ne moremo tako obširno komen-kufat), kakor bi zaslužil. Pridržujemo si tedaj komentar 4a prihodnjo številko.
lireščakova zadeva. Učiteljstvo sežanskega okraja je {jjp uradni konferenci 9. julija t. 1. zahtevalo od civ, komisarja Guglielma, naj se prekliče premeščenje učitelja IJrcičaka. Civilni komisar je obljubil, da bo zadevo uredi tekom počitnic, — sicer bi se konferenca ne vršila. B«»ede ni držal, tov. Hreščak je še danes na cesti.
Za 27. oktober je nadzornik prof. Demonte sklical jtalni odbor učiteljstva za sež. okraj na posvetovanje IfJi preuredbe šolstva. Došlo učiteljstvo je najprej zadevalo pojasnila radi obljub civilnega komisarja (ki je bi ravno na kratkem dopustu) in ko je videlo, da je zadeva ravno tam, kakor pred meseci, je podalo nasledilifr izjavo:
Civilnemu komisarju gosp. Guglielmu
v Sežani.
Podpisani učitelji, izvoljeni pri uradni konferenci, dne 9. julija t L, v stalni odbor v svrho preuredbe šolstva, videč, da je po krivici preganjani učitelj Hreščak Aloj-jjj, zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, še dfiites brez službenega mesta in že pet mesecev brez
vsakršne plače, dasi ima petnajst službenih let za Seboj,
izjavljajo — ker je vsako uspešno delo za povzdigo šole nemogoče, če je učiteljstvo popolnoma brezpravno — da ne morejo sodelovati pri reformah šolstva, dokler se vsaj deloma ne popravi storjena krivica.
Sežana, 27. oktobra 1920.
Podpisani: Baša A., Gregoretič A., Kenda F., Pahor J., Ravbar J., Živčeva Fr.
Koliko časa se bo ta težavna in silno zamotana zadeva »urejevala«, ne vemo. Res je, da so tov. Hreščaka kar čez noč vrgli iz službe. Če se vsaj deloma ne popravi krivica, to se pravi, če se Hreščaku ne nakaže plača brez odloga, potem je le še eno sredstvo: odločna akcija u-čiteljstva. Če se učiteljstvo ne upre krivičnemu preganjanju enega prvih borilcev za interese stanu, nima moralne kvalifikacije za svoj poklic, za vzgojo novega rodu, ki mu je izročen.
Opomba uredništva: Kakor se vidi, bo zadeva našega tov. Hreščaka, ki jo oblast zavlačuje že mesece in mesece, prinesla tudi svoje sadove in sicer po znani: Kdor1 seje veter, žanje vihar! Odgovornost za vse posledice te napetosti, ki je zavladala med nami in šolsko oblastjo, pade seveda na elemente, ki to oblast zastopajo na zunaj v vseh uradih raznih komisarijatov. Kakšno pot bo ubralo v najkrajšem času jugoslovensko učiteljstvo, nam kaže ravno dogodek iz sežanskega okraja.
Reakcija. Besede deželnega šolskega nadzornika, ki smo jih bili podali v 15. številki našega lista, so izzvaie v javnosti silen odpor. Socijalistični tednik »Delo« je prinesel dne 29. oktobra t. 1. v odgovor oster članek, ki podrobno zavrača nazore deželnega šolskega nadzornika, ki nam jasno ovajajo sisteme, ki so se vgnezdili na gen. civ. komisarijatu in so v sramoto vsaki kulturnosti. Članek, je namenjen široki javnosti, je predolg, da bi ga mogli tu posnemati. Za naše učiteljstvo pa je zanimiv posebno zaradi svojega konca, ki se glasi:	In učitelj-
stvo? Ali ima še kaj časti, ali pa se bo pustilo tepsti od človeka, ki ne ve, kaj dela in ki je prepričan, da dobiva plačo zato, da bije učiteljstvo v obraz! Ali bo odgovorilo, ali bo molčalo? Tako mora govoriti, da se bo razumelo. Če bo molčalo — potem je vredno, da ga kreature tepejo, — Ponavljamo še enkrat tu, da bo u-čitcljstvo odgovorilo, ker mora odgovoriti. Dve leti in pol traja to turško paševanje in čas je, da se ga učiteljstvo energično otrese.
Počitniški dnevi. Kakor poročajo iz Rima se bavi ministrstvo z načrtom, ki naj bi omejil izdatno počitniške dneve med šolskim letom. Kmalu bo izšel prvi ukrep, s katerim se odpravi v ljudski šoli počitek v četrtkih. — Mislimo, da je vprašanje počitniških dni med šolskim letom res potrebno temeljite reforme. Praznikov ob najrazličnejših prilikah je že toliko, da učenci ne pridejo več do pravega in rednega pouka. Patriotskih slavnosti, spomin-dnevov in sličnih komedij Smo imeli v zadnjih dveh letih toliko, da jim že več ne moremo pregledati vrste. Če so že potrebne take parade, naj se za to določi en dan, ter naj se ne bega otrok venomer z rečmi, ki jih itak ne morejo zanimati, ker jim k večjemu nudijo priliko za brezdelno pohajkovanje po tržaških ulicah,
Značilno slavje, Italijanski narodni praznik 4. novembra se je praznoval na Primorskem na najrazličnejše načine. Najznačilnejše slavje te vrste pa se je izvršilo v Gradiški v Furlaniji. Kakor smo brali v »Piccolu« od 7. t. m., je kr, učiteljišče v Gradiški praznovalo dan narodnega svobojenja na prav poseben način. Ravnatelj prof. Manzin je imel primeren govor, nakar je nastopil prof. Fabbri, ki je govoril na dolgo in široko o namenih in ciljih šole ter tudi o dolžnostih, ki jih imajo dijaki do svojih učiteljev. Do tu bi ne bilo temu patriotskemu slavju ničesar oporekati, a konec proslave je tak, da je vredno, da ga debelo podčrtamo.
Za obema predgovornikoma je nastopil poročnik Ueva, član Zveze bojevnikov, in je govoril zbranemu dijaštvu o vojni ter opisal njene najznamenitejše epizode. Govoril je tudi o strašnih razmerah, v katerih živijo Italijani na Reki in v Dalmaciji; trdil, da ni 'vojna še končana in da
so vsi italijanski bojevniki pripravljeni še ubijati in umirati za veličino Italije.
Tako smer je tedaj zavzelo patriotsko slavje, ki ga je nudilo učiteljišče v Gradiški svojim učencem. Lahko razumemo, če se slavi ubojstvo na javni ulici, po shodih in sličnih komedijah; ne moremo pa razumeti, da se taka blaznost zanaša v šolske prostore, ki so postavljeni vendar zato, da ustvarjajo iz surovega človeškega materiala kulturna bitja, namenjena življenju dela in ljubezni, ne pa. srednjeveškemu divjaštvu. In potem porečemo še, da človeštvo ne napreduje!
Slovensko učiteljsko društvo za Istro vabi vse svoje člane, da pošljejo takoj zastale mesečne prispevke društvenemu blagajniku.
Še ni prav! Na našo opazko k razpisu učiteljskih mest v zasedenem ozemlju, v kateri smo ugotovili, da bi morala oblast vzeti v poštev tudi prošnje onega učiteljstva, pristojnega v zasedeno ozemlje, ki pa začasno službuje izven premirne črte, je sporočila oblast tržaški »Edinosti«, da se bo to i zgodilo. Z zadovoljstvom beležimo to dejstvo, a obenem želimo, da bi se ravno z ozirom nanj rok za vlaganje prošenj, ki je potekel že v teh dneh, podaljšal za vse kompeente, službujoče izven premirne črte, vsaj še za 15 ali 20 dni. S tem bi bilo zagotovljeno, da bi prišle v poštev vse one prošnje, ki niso mogle do 15. t. m. dospeti preko demarkacijske črte.
P odrugi strani pa smo slišali, da se je bila oblast z ozirom na te kompetente postavila na stališče, da ne bo njih prošenj reševala, Sfekler ne pride v naših krajih do aneksije. Odločno protestiramo proti takemu-zavlačevanju, ki ni upravičeno v nikakršnem oziru. Oblast bi morala izrabiti vsako priliko, da vzpostavi v našem šolstvu predvojno stanje ter se obenem tako reši večnih protestov od naše strani. Le takrat, ko bomo v vsem njenem delu tudi res izpoznali, da gre po pravični poti, bodo naši protesti izostali... Drugače pa bomo začeli zopet od kraja!
Škota umara, — I te kalko! Umaira sve štootaike i dijake. Ono 'vedno cipleireoilvanje duhia 'dijaka, ona dketvna g.rJfavaža unioždana i žtrvaioai 'usčemjeim, Faz-miiSljanjem;. Pa tek ‘onlaij večni štetih i ‘UizUuicLetiije di);(ka pred IbiOiežmrcom iprotesioiia!, šlo mrko stoipia u irazredi a jicš Tmulrtniilie 'gai 'O.sitaiviJlja. Obilja živce svtijiu šfccMča i ‘dlaka madiaftje 1 cina tdfecopfcnal, što ■micina da vlada u .razredu, ictalo na Ime nepres.tc.lno iripr-avilijamje & MsredioTočiVEptje duha, icuoilju, ušilju na predic.ivaiča i naiuikiu, što se cčiljujie tmiimočiclm i ne-pomljčtictšču .teila. Ovaj dušeivinil <napc'r iiimara:, do-sadljftfe šlkclmiikia:	igr iz e anju živce lii zdnajvtje. Nas
u'6iiJedije uz to miomi ipreinatopan razred idlece sviake dobe, Temperamenta, ijnteLgemciijte » 'odgoija. Hoče se veSSflnie ,f teldal lovako.vu dle-du držati n 'dicbrom ras-pcloiženDu i z»|ptiu. A uič;iliei!jjewla) ipilluča? A škotski poikvaireni uzduh? Sve, s Ve se žfccilskioii -u šlkicfe »bori« preiti ulviplljiiivcsb ii ‘zdiravlliju uičitedijjsfcv.a i djašTvai, a ovo poglavlitc za to, što .je njihicjv život m škofe fflie-nardvian,, prciliumanavain. Žilvot bo ije pojato ipmortSvan mitu i miirno-oi'. U škcli, listina, 'duh je alkjilvan, žJvoi radie, alU tefa milje dSciatatno iu ikmatmdfl. U škciiv radi d|uh na ushrib Tella ii njegov« razvoja, škcila ne razvija skladbo cetog človeka1. U škofe teto ikržliiavil, a njjlme velnie i idkih. Zdiravlije ,je Tella iglatvmi .uvedi d na»-veča garamciiija zdiraVa, .vesela, ždiva,- d sposobna duha. Uclpče sivalka škdlia je grob zdiralvdjia diuševnioga f tele,snaga, pošto tu u šlkloili preveč mdirtu®e teto. Mjjr-na se Vdda us,mird)i', dočiim žilva .je simboli zdravlija p narcfvnoig života. Gibanjem se svafcoi biče iača t uspcisdbJjuce za! žilvcit i ždkictoe .bpnbe, U borbi t. j. u dušavr.iolmi i ijefelsMom gilbatnijiu je pravi ždrvot; borba, kreTanje usavršoije ,i idiže apcaclbnostdl čovekotve. I izdirav človek, pa i zdinaivo udo zakiržlljjiavi, oimlohav r, ne rabi lii ga duflje vremena. Učiteljeva je za sveta idlužnost, da TeJesmim:	rr/dloan	i	gibanjem	u
Še-le po teh temeljnih psiholoških študijah se ie obrnil Wundt k filozofiji. Če sploh kdo, je bjl poklican on, da pripomore diskreditirani „kraljici“ zopet do njenega častnega naslova. Njegovo temeljito poznavanje dušeslovja, njegov izreden dar vživljanja v vse znanstvene panoge ter njegova iznajdljivost v sestavljanju najbistro-utnnejših kombinacij, zlasti pa talent za sistematiko, ga vsposabljajo, da velja danes za najboljšega posredovalca med posameznimi vedami in njihovo krono-filozofijo in da je smatrati njegov filozofski sistem momentano kot vzoren in zaključen. (Wundf: „System der Phisolophic"). Pred nekaterimi tedni nam je došla vest o Wundtovi smrti. Kot 92-letni starček je zapustil svet, ki bo vedno občudoval njegovo fenomenalno delavnost, bogastvo originalnih misli, obvladanje grandiozno-razsežnega znanstvenega materiala in njegovo sestavno arhitektoniko. Tudi v zgodovini pedagogike ostane kot originalen dušeslovec zapisan z neizbrisnimi črkami za vse čase.
Romain Roland o sodobni in bodoči vzgoji
Zvezi francoskih sindikatov, ki je zborovala letos v Bordeaux-u, je poslal Romain Rolland
pismo, ki se bavi s sodobno šolo. Naj podamo tu nekaj odlomkov iz obširnega pisma tega odličnega Francoza.
„Beseda „razpad“, ki jo rabite z ozironrna sedanje šolske metode, ustvarjene v meščanski družbi, se mi ne zdi prava. Ta način poučevanja se je, žal, še vse preveč obnesel. Mi vidimo njegove strašne posledice. Le njemu se lahko zahvalimo za mišljenje današnje Evrope. To je nezdravi ideal nacionalističnega napuha, medsebojnega nezaupanja in zavisti; to je egoizem divjaštva, ki išče svoje sreče v nesreči drugih; to je bolno čaščenje smrti in ubojstva za divjaško domovino. Odtisi takega poučevanja in vzgojevanja na svetovno mišljenje so .bili tako krepki, da se jih je mogel tudi najmočnejši šele s težavo otresti. A vsak ni tega zmogel! Spomnimo se samo na brezbrižje mnogih v vojnem času, na neodločnost in protislovja drugih, ki so hoteli združiti nezdružljivo: ljubezen do človeštva in oboroževanje vojujočih se domovin, ki so narode razdruževale. Vsak izmed nas mora izprašati lastno vest.
Preurediti moramo vse z ozirom na zgodovino, moralo in pouk v omiki. Posebno pa v zgodovini. Kaj je zgodovina? To je zgodovina zma-galca nad drugim narodom, razredom i. t. d.; je zgodovina, ki zanika vse, kar ni njegovega in
j ni v dobiček njegovih koristi in njegovih resnic, V neki knjigi izdani lani po nekem Nemcu, prostega duha in kritičnega uma, ki je raziskaval grške predhodnike sodobnega pacifizma, med katerimi je bil največji Perikles, je dokazano, da so vsi zgodovinarji, ki so izišli iz vodilnih in vladajočih razredov, potvarjali, zavedno ali nezavedno, zgodovinska dejstva, opuščajoč ali pa omilujoč vse, kar bi moglo škodovati temu razredu ali pa stranki. „Doslej“, pravi moj avtor, „so bili vsi zgodovinarji, antipacifisti in proslavljale! domovinskih vojen..." To je samo eden primer!
Prava in uspešna zmaga bi bilo združenje in zavedno sodelovanje vseh sil vesoljstva. In k temu moramo stremeti. Povsod mora svobodno in naširoko zasnovano poučevanje, delovati k sintezi, razkropljenih in večkrat tudi nasprotujočih si sil, narodov in mišljenj.
Iz tega sledi nujna potreba ustvaritve „enotne, internacijonalne šole",ki naj deluje k združenju najrazličnejših tokov v človeštvu in vseh njegovih sposobnosti: od ročnega do duševnega delavca, da bo vsakdo, čeiavno strokovno izobražen, imel eno in isto splošno izobrazbo, spekulativno in praktično, ki bi jo imenoval „pra-človeško" ali »splošno človeško".
čistu žiralkiu nalkdoknadl; LzigiubKierm na diuši i tein pnfev&m.j-eini u zarfvorenam .pncbtcniliiaima, Inf »če na-kon duge boJeiLte želiuca, ptada i nervoznosti ledi de premlad pod ledinu, da /tako del: sudb-.Tiu svd.ph pok. siuizvairika'. — Od toga ijedipo miože ,ga rešiti počni odimor, umeven, trezajn žitv.olt, te fizalčkii rad u vrhu i spor*'. 'Šetraje ne zadlovtoljaivaju. Lov se vrlo prepomča. Napokic|h tmii ^.etmjamloi fvlalljffcilifr tgplmfbia-liiSta i) igraSč&ta, sokolstvel se tek u nas ploja/vti, pa ga nesitrf.o u doba »slobodle«. Mi pneimalo igramo, sig-ramo, Jiopitamo; pogoticivo ne jahamo se jaoaladkotm grimnastiikom, prerei^o podiuZimamoi škotske šetnje n narav, dal ovajko bar donekle pataitraimio; svataijikovi školski telesni odgio|i;. — Još ismio daleko od dioba, kad de naša škofa! modi pragodovati zdravijo djačetti i učitelja trnju. Negde z ap olčeli stolom, pod vednilm nebom. Mi' demo jiui mtoiraiti luvtesiti' zbog dirulgog razloga, štio liimlademio škofe, bez škjol. zgrsidi, i štola u seoskim semiloikna' d stajama.
Školski praznici i rad. — Imam« tih za tK>. da se od morimo tea 10-mes. škol. rada/, ibolllje rečeno, da istirošerao iii isorplje|no> i poikviairenio na:	d(uš®	A	telu
kroZ »počitnice« naidlomiestiimo, popravimlo. No mii 'SivA nlšmio istog mnieniia, kako da ah pravčdemo. Večna nais je nazora, da nam ivadja u toivO dva trd meseca praznika zaiiista1 počivati dl ,to spavanjem, ležanjem d datagubolm. Amerilfthoii A Anglosasi je'siu palico dirugih nazora glede Joga. Američki dj-ak, dja-k-njja, učiteljiUca), profesiolr, '6:Jnotvniik pdmarai |se j jača u doba praznika di dlojpiusta ponlaijved telesnim iraidom. Mi, kolji smol vičnii sloišrlti onu »diolce far ni etate«, raiskolačiit čemo doštO ma tavio svoje eiurio-pejske otči od čiuda. Amerččlki ičinolvmk i mč jtelij sporo-vede svoje »počitnice« fiizičkfiimi raidlcim ne da mu protdije vreme A za šalu samio, nego ozbiljno d* za novele. U doba poljskih radnja AmlecSkancu je za-zorno lenlčariVj!. S vi raide: čitavia država. Prečesti — vele potopisci — nači češ za iisitiim poislom dijake, učitelje, profesotae, svečenike, 'dijakinje i uioiiteilljiioe. Tu češ težko raziučiitii profesdonrilnog radhi.ka od »/Oidlmiarajiučeg« ičiinorvnika. Teleismim. rcldinjama na-vikava se Anglosas old mladih nogu, p)a' mju se ovali oive radtnje u stflrijoij dobi čine nešto sasma talaravna i pbvezatna za sve i svaboga. Amerdlčkoj »gospodi«, pa i bogatiasima -ni je nimalo z-azorno obavljanje tauič-niili posala, ne smaibraju ih nedoldčnim, nečim što bi bilo njimla »i sped časti«, kr Eto se to smatra u nas, gde smo told pnolsvetiljenL i bogati! U amerdčkitm šfco-lama dnevtao se igra, lopta, a gosipoda se ibajve Ikao u nias športom, ali se sve ovo tamo preko Atlantika' smatra surogatom fizičkog rada, dopušteno tek ovde i otnda, kada nema zgo*de zal Sam itakav rad. Samo ručni rad ismatra Amerikanac poslom, što krepča duh i telo zajedno; on telesnim radom hoče da spoji »dolce con utlile«. Korist, pirivreda, a jahanje duha i teila jesu dve sitožerne tačke svega ameri-čkog života i odgojla. Evo ovaiko se amer. djalk i krtaicetariijski čovek odlmaira u svojoj dokofci; oVako on oijačava svolje mišice, mOždane i živce. Al' za to je Amerikancu pojam života nešto dnukčije nego nam'a sretnieima Europe. U tom pralvoim itelesnom radu moiramo tražiiri izvor onom optimizmu života, enoj anglosalslkoj energiji i veselju do života, što nadjaJ stosi‘jrulkim plodom za pr os vetu. Rad1 spaja sve Amerikairace nerazidružiivim veziom priijaleiljisfcva i demckraitzma, što je temelj sva.krg društva i naroda, što je uslovom prosvete, mira, sloge — uslov nerodne sreče. — U nai-, gosppdia i gospodje, inače se8§,aička djeca, sram e se obavlljatli i siitne poslove u kuhiiniji' i vrtju: to je njima1, »iisipod čalslti«. Daš to valja da se nečim razllikuju rad seljaka i trajnika! — Mi u Eurojpi takovL, ailil za to imaldeimo previše lijtudai iz-Imioždenih, vodenih, ispitiih, nervoznih, hisil!erl'!čn:h, sušičavtih, žito itmade u naš nemalo nezadovoljnika, nelsnettnika javnih i tajnih, izgubljenih egzistetaicija, poirušenih obSlteliji. A mi učitelji svojim žiiVottoim i radom bedimo pciiipiuniii ljudi. Primeram veoma nego rečju širimio zdiravu bulituiru. »Mičimo se, bit če dobro«, veHi’ pesnik Sundečič. Miičimio se u štoli kao vršni učitelji; miičimio se pevom, igram i podukom; miičlmo se na svrijem domu kao radnicA; miiičiimo se putovanjem; mičteno se kajo gembači, sokolašii, pla:-ninadi i lovci'. Mičimo ise, da jahamo svoje mišiice ti živce, da se Usposobilmio za život ii dia život bodilmio. Nasupnolt odbacilmo sa sebe' 1 tod' ,seb’e sve što' nas sldbi: kanimo se čaše i pijavke do zore. Jahajmo se i budlimta jak:, da buidemo zadovollijni 1 sretrtii. Budimo jaki, da dižemo nrirodtau snagu, ijer zdravi ljudi st-v ar aru zdirav i jak narod. Nap red radiom!
Knližeonost In umetnost.
Jorgovan džepni koledar za 1921. g. izdala knjižara Ivana Novaka u Pazinu. Pored kalendarskog dijela ova je knjižica snabdjevena zabavno-poučnim sastavima, te pruža, naročilo, školskoj omladini, dobra štiva. U njoj je nekoliko dobrih radova pOznatijih hrvatskih književnika, nekliko odabranih i u narodu omiljelih pjesama, te umotvora rebusa i zagonetaka. Na kraju je dodana bi-Iježnica sa zgodnim napomenama za djake. Slike su jasne, a uza one omladinskih pisaca i pedagoških radnika
odnesen je i krači životopis. Oprema je glede papira kao i glede objama i poveza vrlo dobra, stoga je ovaj jedini hrvatski kalendar u akupiranom zemljištu dobro došao omladini kao i odraslima. — Stoji 2 L komad, s poštarinom L 2.20. Na svako 10 kom. jedan kom. bes-platno i franko. Dobiva se kod pomenute knjižare u Pazinu.
Slovenska Šolska Matica, Po smrti dosedanjega predsednika, ravnatelja Schreinerja, je izvoljen za predsednika Slovenske Matice profesor Ljudevit Pivko, za podpredsednika je izvoljen okrajni šolski nadzornik Ljudevit Čemej, tajnik Ostane prof. dr. Kovačič, a blagajnik nadučitelj Jakob Dimnik. Na izrednem občnem zboru dne 27. avgusta t. ,1. v Mariboru so bili izvoljeni v odbor kot odibornlki-namesfcniki: vseučilKški prof. dr. Karel Ozvald in šolski nadzornik Pavel Flere. »Slov. Šolska Matica;« izda za leto 1920. poleg Letopisa z bogato pedagoško in kulturno-historično vsebino, sledeči društveni publikaciji:	Fink	»Posebno ukoslovje slovenskega
učnega jezika« in dr. Schnaup-Pivkovo »Telovadbo« po Tyršovem, sistemu. Članarina znaša 20 K na leto.
Dr. Jože Rus: Glavni statistički podaci o državi Srba, Hrvata i Slovenaca. Ta brošura nam prinaša številčno sliko nove države z ozirom na površino in prebivalstvo. Razpravi je prideljenih 13 statističnih tabel, iz katerih je razvidna gostost naseljenosti v posameznih pokrajinah. V posebni tabeli je razvrščeno prebivalstvo po: veri, v drugi po narodnoisti. Brošura bo dobrodošla posebno učiteljstvu in spisa-teljem šolskih knjig, ker se statistični podatki lahko uporabijo, pri pouku in tvorijo prvo podlago za na-daljno podrobno statistično isliko države. Naroča se v knjigarni »Učit. tiskarne« v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 in stane broširana 12 K.
Anton Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in SiO-vencev, II. del, 2 snopič. V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, Cena 21 K. S terni snopičem je Anton Melik zaključil svoje zgodovinsko delo o: jugesiovenskem narodu, tako da imamoi sedaj popolno zgodovino Jugoslovenov, ki sega od prvih dob našega življenja do ustanovitve države SHS, v letu 1918. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
RAZNE VESTI.
Poverjeništvo za uk In bogočastje za Slovenijo je
Imenovalo za začasne okr. šolske nadzornike sledeče : za črnomaljski okraj M. Kante-ta, za novomeški okraj J. Grad-a, za krški okraj Lj. Stiasny-ja, za kočevski okraj Jos. Novak, za litijski okraj K. Rostoharja, za kranjski ekraj Fort. Lužar-ja, za radovljiški okraj K. Simom-a, za kamniški okrlaj J, Polak-a, za ljubljansko okolico' Avg. Pirc-a, za ljubljansko mesto M. Kočevar-ja. Imenovanja so se izvršila pod vplivom politiških strank in preko volje učiteljstva včlanjenega' v UJU, kil je tudi v stvari protestiralo na merodajnem mestu. Kmalu nato je prispela iz Beograda brzojavka, v kateri poročajo, da je minister prosvete vsa ta imenovanja razveljavil, ker so protizakonita in jih more izvršiti le sam minister v sporazumu z učiteljstvom.
Uradniška pragmatika in učiteljstvo. Minister za konisitituanto države SHS je izjavil, da je uradniška pragmatika končana in da bo v kratkem predložena ministrskemu svetu. Ljubljansko pioverienišitivio UJU je Opozorilo s posebno vlogo centralo v Beogradu ni sledeče: 1) Učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol naj se unese v splošno uradniško pragmatiko in
2) naj se uvnsti v ono kategorijo, ki mu gre po pred-izr brrizbi, to ie s položeno srednješolsko maturo;
3) meščansko in strokovno učiteljstvo naj se uvrsti v en razred višje in 4) učiteljice ročnih del in vrtnarice naj se uvrsie v kategorijo državnih uradnikov s 4 razredi sredje šole, oziroma z dovršeno meščansko šolo.
Dne i. septembra t. 1. je sprejelo narodno pred-staništvo v Beogradu volilni zakota, ki določa v svojem 15. členu, da niso državni uradniki deležni pasivne vclilne pravice, razven če se odrečejo svoji službi. Tako se bodo morali vb! učitelji, ikd bodo izvoljeni za posalnce, odreči službovanju, če bodo hoteli izvrševati svc|j mandat,
Minister prosvete Pribičevlč je odredil reakiivi-ranje državnega učiteljišča v Mariboru. — Pred prevratom je bilo v Mariboru deželno žensko učiteljišče, ki ga je pa sedanje poverjeništvo za uk in bogočastje v Sloveniji ob koncu minolega šolskega leta popolnoma zatrlo v korist zasebnega učiteljišča mariborskih šolskih sester. Po odtoku ministra je ta samovoljna rešitev zopet odpravljena.
Vlada države SHS je priredila v letošnjih počitnicah prekmurskim učiteljem tečaj, da se priuče knjižnemu slovenskemu jeziku. Zanimivo je to, da se pre-mureki župnik Klekl poteguje, da bi se uvedel v šole prekmurski dijalekt; zahteva, ki ni le smešna, ampak tudi nespametna. Kaj pa maj počnejo prekmurski izobraženci s svojim prekmurskim »književnim« jezikom na tem božjem, svetu? Menda res ne misljio
vstvariti v Jugoslaviji še »prekmursko-vogerske kulture!
Mariborski Nemci so naprosi:!i vlado v Ljubljan', da bi jim vpeljala v mariborska gimnaziji nemške paralelke, a la ,je zahtevo odikloniia, češ, da za nemške dijake v Sloveniji zadostuje realna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.	\
Na zahtevo francoske vlade bodo poslali to jesen iz Jugoslavije ha Francosko po 10 stomašnčh otrok, katerih očetje so padli niai Franoo&kem, kjer bodo na stroške francoske vlade hodili v šolo.
Učitelji v t jaki. Ministrstvo vojne v Jugoslaviji ni ugodilo prošnji ministrstva prosvete, da se osvob.čti vs'ed pomanjkfr,ja učitelje-novince enoletne vojne službe, z opazko, da bi bilo to v nasprotju s pravili o us trojstvu vojske in bi potem tudi vsi drugi stanovi zahtevali slične olajšave.
Javno žensko učiteljišče v Mariboru se je letos vsled ukaza ministra prosvete Sv. Pribičeviča zopet odprlo. Zavod je zaenkrat priklopljen moškemu učiteljišču.
Na občnem zboru »Slovenskega profesorskega društva v Ljubljani«, ki se je vršil 13. septembra t. 1., je bil odklonjen predlog ustanovitve Saveza profesorskih društev za Jugoslavijo Udeležniki so se po burni debati izrekli za centralno organizacijo vseh profesorjev države SHS.
Iz Novega Sada poročajo, da bo zdravstveni odsek za Bačko, Baranjo in Banat otvoril brezplačno šolo za zdravstveno proučevanje, kjer bodo zdravniki sistematsko predavali o vseh vejah higijene. Prebavanja bodo izpopolnjena s slikami, raznimi preparati in z vzgledi na bolnikih.
Za bolne učitelje v Franciji. Na predlog poslancev P. Even-a, H. Avril-a in P. Rameil-a je sprejela šolska komisija francoske zbornice resolucijo, v kateri se vlada poziva, da zavaruje učiteljstvo proti napadom jetike in da se mu da v slučajih bolezni pravica dopusta treh let s polno plačo, in v posebnih slučajih še dveh let s polovično plačo. Po mnogih peripetijah je bil ta zakon sprejet v zbornici z običajnimi pomiselki zakladnega ministra.
Zobozdravniška klinika v Baselu. V tem švicarskem mestu so ustanovili zobozdravniško kliniko za ljudsko-šolske otroke. Zdravljenje zob se vrši z dovoljenjem prizadetih starišev in je brezplačno za revne učence. Država nakazuje zavodu podporo 20,000 Fr. na leto.
Francoski učitelji in pravica svobodnega združevanja v Franciji. Minister javnega šolstva v Franciji je predložil zbornici načrt zakona, po katerem se močno utesnjuje pravica sindikalnega združevanja za vse državne nasiav-ljence. Vkljub protestu vseh učiteljskih organizacij je ministrstvo v prošlem juniju razpustilo vse organizacije, ki so oživele na podlagi zakona od 21. marca 1884. Zveza u-čiteljskih sindikatov pa je sklenila obdržati vseeno i nadalje svoja zborovanja.
Opozarjamo posebno, da je bilo na Francoskem vsake sindikalno delo že itak tako pod vplivom države, ki mu je določala obliko, metodo, vsebino i nbenem tudi skrajno mejo-. Tam je tudi učiteljstvo popolnoma izključeno od dela na javnem administrativnem polju. Demokratizem živi tedaj samo na papirju, kar nam posebno dokazujejo preganjanja poslednjih mesecev.
Učiteljska kriza v Ameriki. Iz poročila o zborovanju šolskih delegatov deveterih držav v Ameriki, ki sc je vršilo v zadnjem času v Novem Yorku, je razvidno, da manjka Uniji samo v državi Novi York nad 5000 učnih moči. Zastopnik West Virginije je poročal, da niso mogli v letu 1919. odpreti zaradi pomanjkanja učiteljev okroglo 400 šol in da učiteljišča odpustijo vsako leto le eno petinko potrebnih učnih moči. V državi Alamana je bilo zaprtih 500 šol za belokožce in ravnotoliko šolskih zavodov za čmokožce. V neki grofiji v Pensylvaniji je 53 šol brez potrebnih učiteljev. Po neki statistiki zveznih držav primanjkuje v Ameriki nad 50.0000 učiteljev in c-gromno število 60.0000 učnih moči je pa nesposobnih za vsakršno šolsko delo. Tajnik šolskega oddelka države Mikane, je izjavil, da se je v lanskem letu odpovedalo službovanju 145.000 učiteljev. Glavni vzrok krize v ameriških šolah je slab gmotni položaj, v katerem mora živeti ameriški učitelj. Srednja plača v državi Alabama je bila za učitelje šol za belokožce 470 dolarjev, za učiteljice istih šol 312 dolarjev; v šolah za čmokožce pa je dosegla komaj 179 dolarjev. Tako poroča Yournal of Education. Drug šolski list The Itigh School Journal pa poroča, da je v Uniji 40% učiteljev na deželi, ki zaslužijo v enem letu manj nego 600 dolarjev, 36% manj nego 500 dolarjev, 15% manj od 400 dolarjev; največje število pa je takih, katerih letna plača se giblje od 300—100 dolarjev. Mesto Novi York porabi 250,000,000 dolarjev za avtomobile, medtem ko znaša strošek za učiteljstvo le 36,000.000 dolarjev.
V Španiji. Prvi šolski zakon je bil v Španiji ustvarjen leta 1857; določal je minimum učiteljskih dohodkov letnih 200 L in službene poviške 25 L. V letu 1904. je bil minimum povišan na 500 L, v 1. 1915. na 625 L in v letu 1919. na 1500 L. A to še po vztrajni agitaciji od strani učiteljstva. Število vsega učiteljstva na Španskem znaša 28.200.
IZ UREDNIŠTVA.
Tolminsko učiteljsko društvo:	Naznanilo	občnega
zbora nam je prišlo prepozno za zadnjo številko lista. —-Dopisnikom: Nekatere dopise smo morali odložiti na poznejše številke. — Nekatera učiteljska društva so zborovala že v oktobru, a o poročilih ni še duha ne sluha. Menda vendar nam ne bo treba pošiljati na vsako zborovanje še posebnega poročevalca? — B. Medvešček: Prepozno za to številko. Objavimo prihodnjič.