Stanovsko politično glasilo J. JU.. V. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani M Mesečna priloga »Prosveia« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.153. Telefon 3112
Po glavni skupščini Govor predsednika JUU
na XVII. glavni skupščini
Borba za svobodo in neodvisnost
VSEBINA:
V carskem Skoplju se je vršila, v onem Skoplju, ki je videlo in preživljalo najslavnejše in najbednejše dneve naših južnih bratov, Srbov. Za svojo glavno skupščino si jugoslovansko uči-teljstvo ni moglo izbrati primernejšega kraja: v Dušanovem mestu, ki obhaja letos petindvajsetletnico svojega dokončnega osvobojenja izpod turškega jarma, je hotelo tudi jugoslov. učiteljstvo manifestirati svojo odločno voljo, urejati svoje stanovske zadeve in graditi svojo usodo iz lastnih moči, v popolni svobodi in neodvisnosti od izvenstanovskih vplivov, ki že leto in dan naskakujejo ravnokar izgrajeno trdnjavo enotne stanovske misli, ene in edine učiteljske vzajemnosti, osnovane ha izključni bazi narodnopro-svetnega in stanovskega napredka.
Dušanovo Skoplje je dalo tej volji po neodvisnem razmahu vseh ustvarjaj o-čih sil v učiteljskem stanu navdušujočo draperijo. Udarec, naperjen proti neodvisni stanovskopolitični smeri, je pariralo jugoslovansko učiteljstvo z mirno, a do-stojanstveno-odločno gesto, zavedajoč se načelnega pomena te borbe za vso bližnjo bodočnost svojega stanovskega razvoja. Bojna arena našega udruženja ni ravno revna na dramatičnih sproščenjih, a dvomimo, da bi bila videla kdaj v preteklosti požrtvovalne borce, ki bi se borili za svetlejše in čistejše cilje, kot jih je pokazala letošnja arena — v neposredni bližini onega Kosovega polja, ki bo služilo še poznim rodovom kot resen memen-to strašnih posledic neenotnega nastopa v trenutkih, ko gre za biti in ne biti skupnih življenjskih možnosti.
Na videz se je borila delegacijska večina le proti četrtini naskakujočih, zaradi česar bi ne mogel biti izid te borbe niti najmanj dvomljiv. Toda večina se je v polni meri zavedala, da je številčno razmerje le slab videz porazdeljenih sil in da stoje za manjšino vplivi, ki jim večina niti približno enakih ni mogla postaviti nasproti. Zato je prav to dejstvo elektrizujoče delovalo na borbeno voljo zastopnikov neodvisne stanovske politike ter jim polagalo v roke orožje bitnih stanovskih argumentov, proti katerim ni mogla postaviti manjšina nasproti nič drugega, razen formalnih izbegavanj in vsebinsko votle rabulistike z neprikritim namenom, motiti ali celo onemogočiti miren in ploden potek skupščinskega razpravljanja.
Zaman ves trud! Discipliniranost večine je zadušila v kali vse slične poizkuse. Kljub vsemu izzivanju in kljub gnjevu izza poslednjih mesecev je ohranila večina mirno kri, v trdnem prepričanju, da bo sila argumentov končno le triumfirala v tem neenakem boju.
Ni se motila. Zadnje popoldne fle manjšina skoraj polnoštevilno zapustila pozorišče svojega neslavnega boja in poslej ni šla več senca preko Vedrih obrazov zastopnikov jugoslovanskega učitelj -stva.
Kar smo predvidevali in v kar smo trdno verovali, se je zgodilo. Kar je Sarajevo započelo in Novi Sad nadaljeval, je venčalo Skoplje z očarujočim zmagoslavjem.
Učiteljstvo Jugoslavije je našlo pot k samemu sebi ter postavilo svoj neodvisen stan direktno v službo naroda. Mimo in če treba proti vsem partizanskim sugestijam hoče postaviti svoje moči na razpolago gospodarskim in kulturnim potrebam vsega delovnega ljudstva svoje drage domovine, ki je zaostala — ne po lastni krivdi — na tekmovalni poti modernih narodov.
Ogromna večina jugoslovanskega učitelj stva odklanja vsak drug kriterij pri ocenjevanju njegovega prosvetnega dela. V službi ljudstva, ki ga plačuje in s katerim hoče živeti brez umetnih barijer v neposrednem stiku, hoče živeti življenje naroda, sodoživljati njega žalostne in vesele dneve, graditi ž njim njegovo boljšo bodočnost. Za to svoje delo ne zahteva nikakih predpravic, borilo se pa bo složno proti vsem poizkusom, zanesti v njegovo organizacijo izvenstanovske vplive, ki bi skušali za skledo leče skriviti ono smer, ki mu edina more jamčiti za njegovo moralno zdravje.
Občutek nacionalne dolžnosti in pieteta napram onim, ki so dali največ za to državo, sta vodila jugoslovansko učiteljstvo, da se prav te dni zbere v našem lepem zgodovinskem carskem Skoplju kot centru te dežele herojev, da se v njem in na ta način legitimni predstavniki srbskega, hrvatskega in slovenskega učiteljstva iz vse države oddolžijo junakom in borcem za našo nacionalno svobodo in samostojnost.
Gospoda! Zgodovina te zemlje, na kateri imamo mi danes svojo skupščino, naj nam pokaže pot junaške borbe za svobodo in neodvisnost zajednice in naroda.
Zavedati se moramo, da ne bi bilo zmage in osvobojenja, ako bi ne bilo odločnih borcev, ki so vedeli, zakaj se borijo in ki so imeli pred seboj jasne cilje, za katere so se tudi žrtvovali.
Šele zgodovina bo pravilno in pravično ocenila njihove žrtve! Kosti junakov, ki počivajo v tej zemlji, so simbol poštenja, požrtvovalnosti, odločnosti in nezlomljivega karakterja v borbi za pravično in pošteno stvar.
One so simbol: da ni treba kloniti pred pritiskom in da samo odločna borba prinaša svobodo in zmago.
Junaki preteklosti naj bodo svetel primer junakom sedanjosti! Hvala jim za njihovo vztrajnost, njihove žrtve, za njihovo neomah-ljivost, za njihovo nezlomljivost karakterja; hvala jim, da so, prezirajoč osebne interese, prispevali k zmagi poštenja nad nepoštenjem, morale nad nemoralo, pravice nad krivico in tako očuvali pred svetom in zgodovino svoj obraz in obraz svojega naroda.
Pozivam spoštovano skupščino, da spomin na borce za naše osvobojenje in neza-visnost počastijo z vzklikom: Slava nesmrtnim herojem, ki so se junaško izpostavljali v borbi za svobodo in čast domovine!
Potrebni so nam močni moralni karakterji.
Kakor sem lansko leto poudaril sporočilo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki ga je zapustil učiteljskemu udruženju, tako je treba letos podčrtati sporočilo velikega kralja Petra I. Osvoboditelja učiteljstvu, v katerem pravi: »Da so nam kot najnujneje in najvažneje potrebni močni moralni karakterji in krepke vrline, ker brez tega ni napredka, ni zdravega življenja,« a še posebej je poudaril: da, »kakršni bodo učitelji, taka bo mladina, a kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost«.
V	moralni krizi, ki je danes zavladala po vsem svetu, se morajo učitelji zavedati teh velikih besed. Da bi obvarovali mladini vzgojitelje močnih in krepkih moralnih karakterjev, je tieba najodločneje nastopiti proti vsemu in vsakomur, kdor bi poskušal demoralizi-rati učiteljske vrste in rušiti učiteljske karakterje.
V	krizi splošne moralne atmosfere se utrjujejo moralne vrednosti in etične osnove in izoblikuje se ljubezen do resnice, pravičnosti, poštenja, tovarištva, dviganja morale in moralnih vrednot, posebno pri učitelju — kot vzgojitelju in človeku.
Preteklo leto je še enkrat dokazalo, da so morala, poštenje in etični moment v učiteljstvu še močni in krepki in da učiteljstvo ljubosumno in verno čuva svoj karakter. Da je temu tako, se imamo zahvaliti veliki mo: ralni višni učiteljstva, njegovi stanovski zavesti in požrtvovalnosti.
Niti najtežji udarci na članstvo, predstavnike udruženja in udruženje samo niso mogli demoralizirati učiteljskega stanu in moralo med učiteljstvom.
V	zavesti, da se v današnji svetovni borbi more obdržati samo narod močnih moralnih vrednot in krepkih karakterjev, bo učiteljstvo še nadalje vztrajno dvigalo moralne vrednote v svojih vrstah in utrjevalo krepke moralne karakterje med narodom.
Verska in plemenska strpnost učiteljstva.
Prepričani, da so zdravi moralni temelji imperativni pogoj za vsako uspešno akcijo in da je strpnost osnova zdrave zajednice, mi je drago, da morem konstatirati. da se med učiteljstvom in njihovem udruženju nikoli niso občutile verske in plemenske diference in da je učiteljstvo vedno visoko nosilo zastavo verske in plemenske strpnosti.
Carsko Skoplje bo ostalo — o tem smo trdno uverjeni — še dolgo važen mejnik v zgdovini naše stanovske osamosvojitve, svetilnik na učiteljski poti k narodu in sebi.
Članstvo se je zavedalo, da se je treba v organizaciji izogibati vsake plemenske, verske in strankarske opredelitve in na ta način preprečevati, da bi se s takih stališč reševala naša skupna stanovska, šolska in prosvetna vprašanja.
Za realizacijo učiteljskih smotrov je treba udruženju obvarovati nadstrankarsko smer.
Učitelji so bili vedno nosilci nacionalne, verske in pa tudi politične strpnosti tudi med narodom. Na tem potu moramo vztrajati, ako želimo, da nam bodo interesi naroda in države navišji zakon.
Ako kdaj koli, je danes potrebno, da se učitelji zavedajo svoje misije v pogledu plemenske, verske in politične strpnosti; ako kdaj koli, je danes potrebno podčrtati geslo: »Brat je mio, koje vere bio!«; ako kdaj koli, je danes potrebno iskati ono, kar nas spaja, in ne ono, kar nas razdvaja!
Ko je srbsko, hrvatsko in slovensko učiteljstvo še prej preko državnih meja občutilo, da ima skupne potrebe in smotre, zaradi katerih je zahtevalo zveze in sodelovanje, bo brez dvoma obstojalo v skupni državi tudi danes in v bodoče vedno več skupnih potreb, smotrov in interesov, ki bodo srbsko, hrvatsko in slovensko učiteljstvo spajali v stanovki zajednici.
Duhovno zbližanje bomo izvajali na ta način, da se bodo puščala svoboda razvoja po individualnem stanju in iniciativa edinicam v kulturnih in ekonomsko socialnih akcijah, ki so v skladu s skupnimi interesi.
Delo za duhovno zbližanje.
Delo na duhovnem zbližanju je treba nadaljevati v tej smeri, da obvarujemo vse zdrave individualnosti svojega naroda.
Sarajevska glavna skupščina je jasno odredila tudi to smer v »Deklaraciji o smeri stanovske politike JUU«, ki imperativno nalaga članom JUU: da morajo pri vsakem svojem delu računati s tem, da smo učitelji vsega, a ne samo enega dela naroda, da moramo biti stan, ki bo spajal in ne razdvajal narod, in da hočemo vedno deliti usodo s svojim narodom.
Ker tvorijo večino našega naroda kmetje in delavci, je prva dolžnost učitelja, da se seznani z njihovimi potrebami in interesi in da postavi pouk v narodni šoli v prvi vrsti v službo potreb vseh delov našega naroda.
Predpogoj tega je ideološka orientacija v tej smeri kakor tudi to, da učiteljstvo pozna narod in dušo kmetsko delavskega otroka.
Zavedati se moramo tega, da tudi ta kmetski in delavski del naroda ni brez kulture. Niti temu delu naroda ni treba kulturo šele prinašati. Dolžnost učitelja je, da zdravo individualnost naroda ohrani, da gradi na onem, kar v narodu živi od davnaj.
Dolžnost učitelja kot prosvetnega delavca je, da ne omalovažuje etičnih vrednot, ki žive med narodom, da ne vnaša novih, narodu tujih etičnih pojmovanj, nego da sprejme narodno pojmovanje in da ga podpira s pismenostjo in pozitivnim znanjem.
Pojem države, domovine in naroda mora za nas vsebovati ono živo državo, našo živo domovino, naš živ narod, predvsem kmetsko delavski, kateremu mora služiti vse — pa tudi osnovni pouk v narodni šoli.
Pravi narodni učitelj se ne vsiljuje narodu kot voditelj, še manj kot gospodar, nego z njim sodeluje kot vesten in veren pomočnik in zaveznik, kot organizator in veže sebe in šolo z njegovim življenjem.
Iz teh razlogov je učiteljstvo vedno zahtevalo, da se potrebe okolice narodne šole povežejo s poukom in z interesi tega živega naroda in žive države.
Zato je učiteljstvo ob vsaki priliki smatralo za svojo dolžnost, da poklanja polno pažnjo domoznanstvenemu pouku in naslonu na kulturne in ostale svetinje svojega naroda in da na ta način čuva zdrave individualnosti svojega naroda. Poleg tega je smatralo učiteljstvo vedno za svojo največjo in najsvetejšo dolžnost, da preko narodne šole krepi državno celoto in bdoče državljane seznanja s kulturnimi in zgodovinskimi svetinjami srbskega, hrvatskega in slovenskega dela jugoslovanske nacije in s tem podpira medsebojno spoznavanje in duhovno zbližanje.
Na tej osnovi bo mogoč napredek ljudske šole v demokratskem duhu in po priznanih sodobnih pedagoških načelih.
Moralna moč naših zahtev počiva na soglasnosti s splošnimi narodnimi interesi, ki nam morejo biti vedno najvišji zakon.
Po glavni skupščini.
Govor predsednika JUU na XVII. glavni skupščini.
Potek XVII. glavne skupščine JUU v Skoplju.
II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani.
LISTEK: Hrvatsko kmečko gibanje.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Učiteljska stalnost.
Da b i se mogel narodni učitelj popolnoma poglobiti v potrebe okolice šole in interese naroda, katerim mora služiti pouk in šola — zahtevamo stalnost učiteljstva na službenem mestu.
Stalnost učiteljstva zahtevamo iz razloga, da preneha protekcionizem in trgovanje z učiteljskimi mesti.
Stalnost učiteljstva zahtevamo, da dobi šolsko in prosvetno delo zopet svojo pravo vrednost.
Stalnost učiteljstva zahtevamo, da dobijo zakonski predpisi svojo polno moč.
Stalnost učiteljstva zahtevamo, da se po nepotrebnem ne trosi narodna in učiteljska imovina in da preneha moralno in materialno upropaščanje učiteljskih družin — nedolžne dece in denar.
Stalnost učiteljstva zahtevamo, da se med učiteljstvo povrnejo zadovoljstvo, duševni mir ter občutek pravne sigurnosti in pravičnosti, ki so potrebni za uspešno delo v šoli.
Politika in udruženje.
V	»Deklaraciji o smeri učiteljske politike JUU« je jasno odrejeno stališče JUU napram splošni politiki kakor tudi smeri politike samega udruženja.
Učitelji ne zahtevajo od nikogar ničesar, kar ne bi bilo upravičeno in v skladu z interesi vsega naroda in države. Zahtevamo pa, da bo naša organizacija nezavisna, da smemo mi učitelji, ki vodimo pouk in šolo, v njej svobodno izražati svoje misli in poglede na šolske in prosvetne probleme, po svoji vesti in samo s ozirom na interese naroda in države. Ne dopuščamo, da vladajo v organizaciji nešolski in neučiteljski interesi in vplivi, a izven organizacije dajemo članstvu najpopolnejšo svobodo opredeljevanja.
Podpirali bomo vse, kar je koristno za šolo in prosveto in kar služi prvenstvenim interesom naroda in države — nad vsem drugim.
Iz tega razloga je poudarjeno v sarajevski »Deklaraciji JUU« naše stališče: da bomo čuvali neodvisnost učiteljskega stanu na vseh straneh, da bi paralizirali kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto in da bi mogli braniti in zastopati interese šole in stanu v vsaki situaciji. S tem smo jasno rekli, da hočemo podpirati vse, kar je dobro za šolo in prosveto pod vsakim režimom — pa tudi v današnjem.
Tako smo doslej vedno delali. Nikoli nismo odklanjali takega sodelovanja in danes vsem in vsakomur svečano izjavljamo, da smo za to in tako sodelovanje sedaj in tudi v 'bodoče vedno pripravljeni in razpoloženi.
Naše stanovske zahteve so tesno povezane s državnimi zakoni in zakoni morale in etike. A zakoni morale in etike so najmočnejša osnova vsakega naroda in vsake države.
Splošna prosvetna politika.
Kakor smo na lanskoletni skupščini objektivno konstatirali in priznali lep napredek, povzročen z delom naše prosvetne centrale — ministrstva prosvete v preteklem letu, moramo tudi letos konstatirati in priznati nadaljevanje tega napredka v pogledu reguliranja problema vzdrževanja šol, strokovne izobrazbe učiteljstva in nadzornikov, vprašanje gospodinjskih šol — z izvršnimi naredbami' in pravilniki, kakor tudi v pogledu reforme prosvetne administracije z uredbo o ureditvi ministrstva prosvete. Še posebej moramo pozdraviti začetek notranje reforme naše šole in pouka s formiranjem poskusnih šol, kakor tudi zamisli reformiranja učiteljske izobrazbe in učiteljskih šol v kmetijski smeri, toda z ozirom na interese kmetskega dela našega naroda, ki tvori s delavskim delom ogromno večino celokupnega naroda, bo treba prvenstveno usmeriti in orientirati našo narodno šolo. Poudariti moramo, da ta reforma učiteljske izobrazbe ni naš končni ideal in smoter. Poleg reforme in sprejetja učnega načrta in programa za višjo narodno šolo je treba v tej smeri izvesti tudi reformo učnega načrta in programa za osnovno šolo.
V	tem pogledu so udruženje in narodni učitelji vedno pripravljeni staviti na razpolago tudi svojo privatno iniciativo za vsako

delo, ki pomenja progrès prosvete. Iz tega razloga moramo obžalovati, da se je "reduciralo predstavništvo učiteljstva v Glavnem prosvetnem svetu od dveh na enega predstavnika učiteljstva narodnih šol, ki je tudi do sedaj bilo v tej vrhovni prosvetni instituciji po številu nesorazmerno zastopano.
Znižano število otrok v razredu in izvedba obveznega osemletnega šolanja se ne vsiljuje samo kot nacionalna, nego tudi kot državna potreba z ozirom na nivo splošne izobrazbe v drugih državah in v zvezi z gospodarskimi in obrambenimi sposobnostmi našega naroda napram drugim narodom. S tem bi bil na koristen način rešen tudi problem nezaposlenih učiteljskih abiturientov.
Najnujnejše se vsiljuje potreba reforme prosvetne zakonodaje v tem pravcu, da se zagotovi narodni šoli avtonomija in ločitev prosvetne uprave od upravno-policijske.
Končni naš smoter v splošni prosvetni politiki mora biti, v duhu demokracije reformirati tudi prosvetno zakonodajstvo, v katerem pogledu se novela zakona o narodnih šolah in novela uradniškega zakona pojavljata kot stvarna potreba.
Personalna prosvetna politika.
Personalna prosvetna politika teče še vedno po starem tiru.
Namesto da bi bila svrha personalne prosvetne politike, da se učiteljstvo razmešča po njegovi individualni sposobnosti, tako da bi moglo najbolje služiti šoli in prosveti in da se na ugodnem mestu izkoristijo vse individualne sposobnosti posameznika; na mesto da se s stalnostjo na službenem mestu omogoči učiteljem, da v teku večih let izvede večji načrt šolskega in prosvetno gospodarskega dela v kraju, namesto da se s personalno prosvetno politiko dviga vrednost šolskega in prosvetnega dela in s tem nagrajuje učiteljstvo, namesto da se vnašajo z načelno personalno prosvetno politiko v učiteljske vrste zadovoljstvo, duševni mir in občutek pravne sigurnosti in pravičnosti, vera v državno upravo in optimizem, potreben za plodno in uspešno šolsko in prosvetno delo — se vodi personalna prosvetna politika od tedaj, ko smo izgubili stalnost, v nasprotni smeri. - . ■ .

' . i'.' !V1'
> 1 ¿jÇTX V £ ■v 5 V.^!/
-i i
tr • 'r ;
4? •'.•>-.'«
Odkrito izjavljamo, da se s to in tako personalno prosvetno politiko nismo nikoli strinjali, pa se s tako politiko niti danes ne strinjamo. Obenem smatramo, da je centralna uprava našega udruženja dolžna, da pred vsemi odločilnimi faktorji odločno in dostojanstveno brani stališče in zahteve učiteljstva. Centralna uprava se zaveda, da vodilna mesta v udruženju niso mesta za parado, čast ali osebne koristi, nasprotno so dolžnosti, na katerih se morajo vrhovni funkcionarji boriti z vsemi silami in ako je treba in zahtevajo to interesi šole in učiteljstva — doprinašajo tudi največje osehne žrtve.
Naše udruženje bo pokrenilo vse, da tudi v tej obrambi učiteljskih pravic očuva potrebno dostojanstvo in harmonijo, da bi mogli jutri — čim se osvobodimo malenkostnih trenj, ki so povzročeni po pogrešni personalni prosvetni politiki, vse svoje sile posvetiti delu na vseh onih številnih prosvetnih in šolskih problemih, ki že zdavnaj čakajo na rešitev in zaradi katerih prav za prav tudi obstoja prosvetna oblast in naš učiteljski stan. Sedaj in vedno moramo imeti na umu: da smo učiteljski zastopniki in da smo pred učiteljstvom in zgodovino odgovorni za vse ono, kar bomo v tem svojstvu ukrenili, a pred vsem, da ne izdamo šolskih in učiteljskih interesov zaradi osebnih ugodnosti.
Prepričani smo, da učiteljstvo ne želi sodelovanja svojih predstavnikov v smeri prosvetne personalne politike, ki je nasprotna šoli in učiteljskemu stanu in da bo obsodilo vsakega učitelja, ki sodeluje pri protekcio-nizmu : . '	.' i.' <♦.
Smeri urejevanja razmer in reguliranja personalne prosvetne politike, zaradi katere sta največ trpela šola in učiteljstvo, je posvetilo udruženje največjo pažnjo in ukrenilo vse, da se uredijo razmere in regulirajo odnošaji. V sarajevski deklaraciji JUU je jasno precizirano stališče personalne prosvetne politike, s katero je omejeno delo udruženja samo na dbrambo načelnih, moralnih in pravnih personalnih vprašanj.
Da se normalizirajo razmere in regulirajo odnošaji, je udruženje točno odredilo tudi načela personalne prosvetne politike, ki jih bo Jugoslovensko učiteljsko udruženje branilo in po katerih je treba personalna vprašanja postaviti na zdravo osnovo, da se odstrani težko stanje in stiska, v kateri se nahajata šola in učiteljstvo zaradi pogrešne personalne prosvetne politike.
Nikoli ni udruženje zavzelo tako preciznega in korektnega stališča v korist šole tudi napram oblastem kakor v tem vprašanju. Umetno in tedenciozno se predstavlja stališče udruženja v slabi luči, tako da se mu pripisuje politična barva.
Delo Udruženja je prineslo toliko pozitivnih rezultatov, da bi se moralo v interesu šole in prosvete z njim sodelovati.
Zahteva Udruženja, da se regulira vprašanje personalne prosvetne politike — zaradi česar je prišlo največ do diference z odločilnimi faktorji, ne samo sedaj, nego tudi prej — je bila v interesu šole in odločujočih oseb.
Obstojala bi popolna podpora vsake uprave, ako bi se hotelo uvideti, da se s preganjanji učiteljstva in s pristranskim postopkom ni utrdil in populariziral do sedaj še nikdo, — a upropastil se je do sedaj ravno s tem vsakdo, ki je hodil po tem potu. Treba je upoštevati ugovore predstavnikov učiteljstva ali pa vsaj razpravljati z njimi o teh vprašanjih.
Točno je bilo rečeno v Novem Sadu, da hoče uprava sodelovati pri vsem, kar je dobro za šolo in prosveto. Jasno je povedano, da učitelji zahtevajo neodvisnost udruženja samo zaradi interesa stvari in zaradi prikazovanja pravega mišljenja učiteljstva glede šolskih in prosvetnih problemov. Še posebej je poudarjeno, da Udruženje noče prav nobenemu članu braniti, da se izven organizacije svobodno opredeli po svoji vesti in prepričanju.
Konkretne zahteve v personalni prosvetni politiki.
Naše zahteve v personalni prosvetni politiki so skromne in poštene.
Zahtevamo na vseh odločujočih mestih osebe neosporjenega poštenja in objektivnosti pri izvrševanju oblasti v imenu države.
Odklanjamo, da bi bila organizacija biro za službe, odklanjamo pa tudi vse druge kvarne vplive pri postavljanju in premeščanju učiteljstva.
Zahtevamo, da se učiteljstvo postavlja in premešča na osnovi zakona, a ta zakon naj bo tak, da se učiteljstvo čuti pravno sigurno, zadovoljno, duševno mirno in uverjeno v pravičnost.
Zahtevamo pravno obrambo in zaslišanje pred odločitvijo o premestitvi, ki se čuti kot kazen, a kaznovanje samo na osnovi disciplinskega postopka. Zahtevamo izpremembo disciplinskega postopka tako, kakor to ustreza učiteljski stroki.
Zahtevamo, da učiteljstvo avtomatično napreduje in samo z ozirom na svojo upravičenost in delo v službi, s pravico pritožbe, da bi se čutili vsi enakopravne državljane in uradnike.
Avtomatično napredovanje zahtevamo zaradi tega, da ne bi napredovali mlajši pred zaslužnejšimi starejšimi.
Avtomatično napredovanje zahtevamo, da preneha kvarni protekcionizem pri napredovanjih.
Avtomatično napredovanje zahtevamo, da preneha demoralizacija učiteljstva pri napredovanju.
Avtomatično napredovanje zahtevamo, da preneha rušenje učiteljskih značajev z napredovanjem.
Avtomatično napredovanje zahtevamo, da se okrepi vera v državno upravo in državo.
Zahtevamo, da oblast zasliši predstavnike učiteljstva, kadar bi ti smatrali, da so pogaženi gornji principi.
Državljanska vzgoja in državljanska svoboda.
Na skupščini v Novem Sadu je učiteljstvo naglasilo' potrebo državljanske vzgoje kot osnovo demokracije in pot k državljanskim svoboščinam.
V, času, ki na vsem svetu negativno vpliva na razvoj močnih karakterjev državljanske zavesti in državljanske odgovornosti, ko se po vrsti rušijo etične vrednote in se pobija pravilno stališče, se še bolj občuti potreba sistema v državljanski vzgoji in pouku.
Potreba po državljanski vzgoji in državljanskih vrlinah se ne občuti samo pri odraslih, nego je to problem, na katerega moramo resno misliti in delati na njem že pri otrocih.
Predvsem je dolžnost, da se naši mali vzgajajo v državljanski zavesti, v odgovornosti za zajednico in v dolžnostih napram za-jednici, a istočasno tudi o svojih pravicah v tej zajednici.
Brez demokracije in svobode ni prave državljanske vzgoje in pouka in le na njeni osnovi bomo vzgojili in dobili bodoče generacije z visokimi intelektualnimi sposobnostmi, močnimi moralnimi vrlinami in sposobne za samostojno in pozitivno delo v zajednici,
Zaradi tega čuvamo in izvajamo načela demokracije v naši stanovski organizaciji, zahtevamo pa njihovo izvedbo tudi v šolski organizaciji in v javnem življenju.
Pravo delo na narodnem izobraževanju se ne more niti zamisliti brez državljanskih pravic in svobpde, za kar je treba vzgojiti državljane. '
Udruženje se je vedno trudilo zaščititi državljanske pravice in svobode učiteljstva in, verno zahtevam sarajevske deklaracije o državljanski enakopravnosti in svobodi, je tudi nastopilo proti uvedbi celibata za naše tovarišice, žene - učiteljice.
Iz tega razloga ne more učiteljsko udruženje nikdar pristati na celibat učiteljic, ker hoče čuvati tudi državljanske pravice in svobode zakonskega opredeljevanja svojih tova-rišic in bo zahtevalo njegovo ukinitev.
Zahtevamo vsi solidarno za enako delo žene učiteljice tudi enake pravice in enako plačo.
Stanovska demokracija in avtonomija.
Ker stoji na načelih prave stanovske demokracije in parlamentarne liberalnosti, je uprava dopustila članstvu najsvobodnejše izražanje. Verna temu svojemu načelu je mirno gledala vse ono, kar se je v preteklem letu delalo proti njej. V toliko mirno, v kolikor je globoko prepričana, da je Udruženje na pravem potu in da vsakdo s slabimi deli upro-pašča samega sebe.
Globoko je bila prepričana, da mora priti veliki dan. ko bo učiteljstvo našlo samo sebe.
ko bo uvidelo, da je delo Udruženja pravilno, pravično in pošteno in da služi samo šoli in prosveti in na srečo naroda in države.
Ni sile, ki bi nas mogla umakniti s tega pota.
Četudi bi kaki sili uspelo, da umakne učiteljstvo s tega pota za kak trenutek, moramo biti globoko prepričani, da bo potem prišla zdrava in močna reakcija, ki bo zopet vrnila učitelja šoli in prosveti, da služi prvenstveno interesom naroda in države in da ne bo priznal bolj perečih interesov, nego so ti.
Konsekventno stališču polne stanovske demokracije je izvajala uprava kot princip, povsod tajno glasovanje in proporcionalni sistem, da s tem očuva samostojnost in svobodo vesti in mišljenja manjšine. Verna tem načelom je izdala tolmačenja, da se smejo tudi delegati voliti po proporcionalnem sistemu.
Na žalost moramo ugotoviti, da so bili v početku uporabe tega važnega principa primeri, ko so se proporcionalne volitve preveč uporabljale za osebne borbe in za neučitelj-ske smotre in da se ni izvajal in izkoriščal za zdravo načelno diferenciacijo in delo v korist čim boljše rešitve nalog organizacije in dose-zanja njenih smotrov v korist šole, prosvete, naroda in države.
Z zunanjimi vplivi, Izkoriščanjem in rušenjem stanovske demokracije so se hoteli vnesti v Učiteljsko udruženje tuji, neučitelj-ski smotri. Z vplivom in pritiskom neučitelj-skih faktorjev se je hotela rušiti avtonomija učiteljskega udruženja. V obrambi avtonomije svojega udruženja je uprava nastopala ob vsaki priliki najodločneje. Najkrepkejša podpora v teh momentih so ji bili zaupanje in sodelovanje učiteljstva, ki je ljubosumno varovalo avtonomijo svojih sreskih edinic in sekcij in se ni uklanjalo nikakemu pritisku. Članstvo samo je ohranilo avtonomijo in samostojnost svoje organizacije, sebi v čast, a narodu in državi v korist.
Vendar moram, dosledno pricipom demokracije, izjaviti, da uprava nikakor ne želi neomejenega in najmanje slepega zaupanja, a še posebej ne takega zaupanja, ki bi uspavalo naše vrste. V zdravi borbi je zdrav napredek in življenje!
Kdor dela, lahko tudi greši in čim več dela, tem več lahko greši. Zato spoštujemo in pozdravljamo zdravo kritiko, sami bomo negovali in zahtevali kritiko svojega dela — da lahko pravočasno odpravimo pogreške in reguliramo delo v pravilno smer.
Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva.
Vzgojne, učne in splošno človečanske ideale morejo ustvarjati samo ekonomsko in socialno zadostno preskrbljeni vzgojitelji in učitelji.
Ekonomska kriza popušča — kakor trdijo, življenjske potrebščine se podražujejo, a uradniki in učitelji se nahajajo danes v težjem ekonomskem položaju nego kdaj koli poprej.
Iz tega razloga, v svrho uresničenja idealov v korist naroda in države, imamo pravico zahtevati materialno in socialno preskrbo učiteljstva, "da se moremo popolnoma posvetiti svojemu službenemu in narodnemu delu ter preskrbeti svoje družine.
Tovarišice in tovariši!
Na lanskoletni skupščini sem poudarjal, da se mora vsaka uprava zavedati, da ste vi orgnizacija. Kakršni ste vi, takšna bo tudi organizacija.
Vsaka uprava se mora zavedati, da ne sme vladati v Udruženju nego ga mora samo voditi, in to v smislu predlogov članstva in sklepov skupščin.
Verna temu, je tudi sedanja uprava tekom leta izvedla samo tako stališče in take sklepe, ki jih je skupščina odobrila in odredila, računajoč ob vsaki priliki, da obvaruje obraz vaših predstavnikov pred učiteljstvom in pred zgodovino.
Z željo, da odločno nastopite v obrambo poštenja učiteljskega ponosa, stanovsko - državljanskih pravic in da z delom potencirate ljubezen do naroda in države, otvar jam XVII. glavno skupščino Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, želeč ji plodno delo v korist šole in našega naroda ter na srečo naroda in države pod vodstvom našega mhtdega vladarja Njegovega Veličanstva kralja Petra II.
Potek XVII. glavne skupščine JUU
v Skoplju
V nedeljo 22. avgusta je ob 9. dopoldne otvoril predsednik JUU tov. Dimnik XVII. glavno skupščino, ki ji je prisostvovalo zelo veliko število delegatov in članov JUU in pa tudi številni zastopniki raznih korporacij in ustanov. Ob otvoritvi se je predsednik obrnil na zastopnika Njegovega Veličanstva kralja, zastopnika bana, Nj. preosveštenstvo skopskega mitropolita Josifa in na druge prijatelje učiteljstva ter prečital govor, ki ga priob-čujemo na drugem mestu.
Za tem je predsednik skupščine predlagal, da učiteljstvo Jugoslavije pošlje sledeče brzojavke: Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. in kraljevskemu Visočanstvu knezu namestniku Pavlu. Predlagani brzojavki je sprejela skupščina z velikimi ovacijami Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu.
Predsednik se spomni tudi smrti velikega prijatelja učiteljstva, blagopokojnega patri-jarha Varnave, s sledečimi besedami: Smrt blagopokojnega patrijarha Varnave je težko prizadela to mesto, carsko Skoplje, v katerem se je on s svojim delom izkazal kot ena naj-grandioznejših figur. Poleg Skoplja občuti ta tragični dogodek kot nepreboljivo bol vsa Južna Srbija, ves srbski del jugoslovanske nacije in s tem naši kolegi in tovariši pravoslavne vere.
Učiteljstvo je izgubilo svojega velikega prijatelja. Njegovo geslo: »Brat je mio, koje vere bio« je našlo med jugoslovanskim učiteljstvom največje pripadnike in največje propagatorje.
Nacija, ki je sprejela za vzore velikane kot sta Strossmayer in Varnava, taka nacija gre sigurno boljši bodočnosti nasproti.
Hvala in slava velikemu pokojniku srbskemu patrijarhu Varnavi.
Z globoko pieteto je skupščina počastila spomin velikega pokojnika z vzkliki »Slava mu«.
Predsednik skupščine tov. Ivan Dimnik je nato predstavil skupščini zastopnika Njegovega Vel. kralja, brigadnega generala g. Mihajla Nedeljkoviča, zastopnika bana, načelnika prosvetnega oddelka g. Ljuba Aleksi-ča, Nj. preosveštenstvo mitropolita Josifa in predstavnike raznih ustanov in korporacij: mestne občine, Sokola, Narodne odbrane, Jugoslovenskega profesorskega društva, predsednika g. Radivoja Kneževiča in druge.
Skupščino so pozdravili v imenu Sokola g. polkovnik Branovački, v imenu g. bana načelnik prosvetnega oddelka g. Ljubomir Alek-sič, Nj. sveštensko mitropolit Josif, v imenu mestne občine g. Jovan Ristič, v imenu Jugoslovanskega proseforskega društva g. Ra-doje Kneževič, v iemnu Narodne odbrane g. Mile Paulovič, prof. v pok. — Opozicija je že med govorom g. Kneževiča in g. Pauloviča pokazala svojo nekorektnost z vpadanjem v pozdravne besede povabljenih gostov. Že v teh govorih so iskali vzrokov za svoj nekvalificirani nastop.
Po končanih otvoritvenih in pozdravnih govorih se je vršilo predavanje g. Stojana Ka-petanoviča »Vloga učiteljstva pri osvoboje-nju Južne Srbije«. Vsa delegacija in prisotno učiteljstvo je z zanimanjem sledilo intere-santnemu predavanju, v katerem je predavatelj seznanil prisotne s težkim delom in nalogami, ki jih je imelo učiteljstvo pri osvoboditvi Južne Srbije.
Po kratkem odmoru na koncu predavanja je skupščina prešla na volitve raznih skupščinskih odborov. Vloženi sta biii dve listi. Glasovanje je bilo tajno, a končni rezultat je bil sledeči:
Lista g. Filipa Špadije, t. j. lista delegatov, ki so stali na strani uprave, je dobila 299 glasov in po 9 mandatov v vseh odborih ter vse overovatelje zapisnikov, a lista g. Budi-mira Jugoviča, opozicijska lista, 113 glasov in po 3 mandate v vsakem odboru. Oddani sta bili dve prazni glasovnici, ena pa je bila neveljavna. Vsega je glasovalo 415 delegatov. Glasovanje je bilo zaključeno ob 14. uri.
Po dokončanem dnevnem redu prvega dne so delegacije, ki se jim je priključilo vse članstvo, prisotno na skupščini, položile vence pred spomenik padlih borcev do 1918. leta, pred spomenik dijakov rekrutov in v Hramu slave.
Popoldne so zborovali samo posamezni odbori.
Drugi dan.
Skupščina je nadaljevala svoje delo v ponedeljek 23. avgusta dopoldne. Pred prehodom na dnevni red so bile prečitane razne pozdravne brzojavke, ki so bile poslane skupščini od mnogih prijateljev našega udruženja.
Verifikacijski odbor je podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je oddalo 423 delegatov svoja pooblastila. Od teh je bilo verificiranih 415 mandatov, a 8 ospor-jenih.
Že med poročilom večine verifikacijske-ga odbora je prišlo do precejšnjih nemirov, ki jih je povzročila opozicija.
Svoje posebno poročilo je podala tudi manjšina verifikacijskega odbora, ki pa je vsebovalo mnogo netočnih konstatacij in je bilo napisano v strogo osebnem tonu.
O obeh poročilih verifikacijskega odbora se je razvila živahna in mestoma burna ter dolgotrajna debata. Dasiravno se je zadržala večina povsem mirno, je opozicija nastopala nadvse neparlamentarno. Končno je bilo sprejeto poročilo večine verifikacijskega odbora ter so bili vsi osporjeni mandati odklonjeni.
Po 5 minutnem odmoru se je delo nadaljevalo.
Podpredsednik JUU tov. Stjepan Kranj-čevič je nato prečital nujen predlog glavnega odbora, ki se je glasil:
»Na včerajšnjem svečanem delu skupščine je bilo opaženo, da so posamezniki izven vpliva uprave vpadali in se ponašali tako, da se je dobilo vtis, da se hoče dati povod za razpustitev skupščine.
Nikakih povodov za to ni dalo niti pred-sedništvo skupščine, niti ogromna skupščinska večina. Nasprotno, glavni odbor vas tudi sedaj v imenu predsednika in ogromne večine skupščine prosi, da opuščate medklice, obvarujete dostojanstvo skupščine in omogočite njeno nemoteno delo, zaradi katerega smo se sestali in prišli iz najoddaljenejših krajev. Predsedništvo bo vsakemu članu skupščine omogočilo popolno svobodo govora in kritike in to po pravilih in poslovniku in po naših stanovskih parlamentarnih običajih.
Ker pa mora organizacija pravilno delovati, da se njeno delo ne prekine in ne pride v vprašanje obstoj — kar bi povzročilo ogromno materialno škodo za udruženje, — da se
P. n. učiteljicam !
Kompletna kolekcija jesenskih in zimskih plaščev je že gotova! Kot mnogo dragih, boste tudi Vi zadovoljni. Brez poviška cen tudi na mesečna odplačila v konfekciji
PAULIN,
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG
tudi poleg najboljše volje predsedništva in ogromne skupščinske večine ne bi slučajno ustvarila možnost, da bi bila skupščina prekinjena, predlaga glavni odbor skupščini sledeči predlog:
»Ako se iz kakršnih koli povodov, v nasprotju z željo skupščinske večine, ne sprejme proračun za 1937./38. leto, sprejema skupščina kot proračun za 1937/38 projekt proračuna, predložen od glavnega odbora za to leto, a za materialno in ostalo poslovanje v 1936./37. letu daje upravi razrešnico. Ako bo skupščina potekala normalno, se bodo ta vprašanja rešila rednim potom.«
Ko je tudi odbor za predloge in resolucije sprejel ta predlog in ga predložil skupščini, je bil od skupščinske večine sprejet. Proti predlogu je govoril le zastopnik skupščinske manjšine. — Ugotoviti je treba, da je prav sprejetje tega predloga vplivalo zelo pomirjevalno na nadaljnji potek skupščine.
Po sprejetju gornjega predloga je izjavil tovariš Dušan Vitorovič sledeče: Na svečanem delu včerajšnje skupščine so bili burno in navdušeno pozdravljeni od vseh prisotnih Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kraljevsko Vis. knez namestnik Pavle, Nj. visoko preosve-štenstvo skopski mitropolit Josif. Prav tako moramo ugotoviti, da je bil prav prisrčno pozdravljen tudi predsednik Profesorskega društva g. Radoje Kneževič in konstatirati, da je neresnica ono, kar je priobčil beograjski list »Vreme«, da je skupščina onemogočila, od-nosno odvzela besedo g. Kneževiču.
Po tej ugotovitvi je skupščina priredila najprisrčnejše ovacije in izrazila iskreno navdušenje do osebnosti g. Kneževiča in do Profesorskega društva.
Poročilo finančnega odbora sta prečitala poročevalca večine in manjšine.
Dopoldansko delo je bilo prekinjeno ob 13. uri in nadaljevanje skupščine javljeno za 16. uro.
Popoldne.
Skupščina se je nadaljevala ob 16,30. Po otvoritvi je bil prečitan zapisnik dopoldanske seje. Prečitane so bile tudi še razne dospele pozdravne borzojavke.
Podpredsednik glavnega odbora tov. Stje-pan Kranjčevič je prečital skupščini soglasni sklep glavnega odbora, sprejet na seji 21. avgusta 1937, ki se glasi:
»Glavni odbor JUU je na svoji seji 21. avgusta 1937 sprejel sledeči sklep:
Ceneč neobičajno in požrtvovalno delo predsednik Profesorskega društva g. Radoja Kneževiča, delo v korist prosvete in učiteljskih vrst; upoštevajoč njegove napore, da se očuva morala prosvetnih delavcev; priznavajoč njegovo posebno ljubezen, premišljeno in energično stališče za skupna prizadevanja za izboljšanje materialnega položaja vsega urad-ništva in ker najdemo v gospodu Rado ju Kneževiču vedno najboljšega prijatelja učiteljskih vrst, — predlagamo skupščini, da sedaj pri njegovem predčasnem odhodu v pokoj, sprejme sledeči sklep:
XVII. glavna skupščina proglaša gospoda Radoja Kneževiča, predsednika Profesorskega društva, zaradi vseh zgoraj naštetih zaslug za častnega člana Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in to po členu 12. pravil JUU.«
Ob burnih in dolgotrajnih ovacijah je skupščina z aklamacijo izvolila g. Radoja Kneževiča za I. častnega člana Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Nato se je pričela debata o poročilu odbora za poročilo in finančnega odbora.
V	imenu skupin so se javili Dragotin Markovič, Dragiša Mihajlovič, Pctrija Simič, Vukosava Stajic, Dragoslav Jankovič in Alojzij Hreščak. Kot posamezniki so se javili: Sekula Pandurovič, Radule Ivanovič, Drago Mučalica, Gligor Čikara, Ilija Pajovič, Alek-sa Klikovac, Spasoje Brajovič in Dragoljub Dinič.
V	imenu skupin so govorili za: Dragotin Markovič, Dragiša Mihajlovič in Alojzij Hreščak, a proti Petrija Simič in Vukosava Stajic. Kot posamezniki so govorili za: Sekula Pandurovič, Radule Ivanovič, Drago Mučalica, Gligor Čikara in blagajnik JUU N. Sre-tenovič. — Razgibanost in živahnost skupščine se je med govori posameznih govornikov stopnjevala do viška. Poudariti je treba, da so še prav posebno lepe uspehe dosegli s svojimi govori tov. Dragiša Mihajlovič in Dra-gutin Markovič. Zlasti pozorno je poslušala skupščina izvajanje tov. Hreščaka, ki je v svojem govoru pojasnil, kako lepe uspehe je rodila deklaracija iz 1. 1926. v Sloveniji in kako močno je utrjena stanovska zavest med slovenskim učiteljstvom prav po zaslugi zmage deklaračnih načel. Mestoma je postalo tudi burno, toda razprava se je v splošnem vršila veliko mirneje nego prvi dan.
Za tem je bil predložen predsedniku v smislu čl. 40. poslovnika predlog za konec debate o poročilu. Ta predlog je bil z ogromno večino tudi sprejet.
Predsednik skupščine tov. Ivan Dimnik je v daljšem govoru s številkami in neospor-nimi dokumenti seznanil skupščino s finančno politiko, racionalno ekonomijo, ki je do maksimuma izvedena. Čim je pričel govorit, je opozicija zapustila dvorano, ker se je bala poslušati resnico in demantije svojih trditev. Predsednik je pojasnil tudi demagoške cilje današnje opozicije. Sporočil je skupščini, da mu je žal, ker manjšina ni imela poguma počakati na odgovor na svojo kritiko in je poudaril, da so današnji vodje opoziciie novsem drugače delali, dokler so stali na čelu organizacije, nego danes zahtevajo.
Po pojasnilih predsednika je bilo poročilo odbora za poročilo in finančnega odbora sprejeto z ogromno večino glasov, le en glas je bil proti. S tem je dobila uprava razrešnico.
Na vrsto je prišlo poročilo odbora za spremembo pravil, ki se glasi: »Nalaga se izvršnemu odboru JUU, da v sporazumu z glavnim odborom in banovinskimi sekcijami tekom poslovnega leta do prihodnje skupščine pripravi vse kar je potrebno, da se pravila JUU spremenijo v smislu predlogov sekcij za dravsko, savsko in primorsko banovino in predlogov, ki jih dostavijo ostale sekcije, to je v smeri čim širših ekonomsko upravnih ter kulturno socialnih avtonomij banovinskih sekcij, računajoč pri tem s predpisi zakonov, ki so v veljavi.
Zaradi tega se ta odpor ne spušča v končni predlog poslovnika, ker se mora on naslanjati na nova pravila.
Odbor predlaga skupščini, da pooblasti izvršni odbor, da sme tolmačiti pravila in poslovnik v primeru spora.
Odbor je delal v popolni soglasnosti in je bil predlog po kratki debati sprejet z oSro-mno večino, le trije člani so glasovali proti.
Prečitan je bil nato tudi predlog odbora za predloge in resolucijo.
Sprejeti so bili trije predlogi: Prvi se tiče sekcije za dunavsko banovino, katere red-
Stepan Kranjčevič:
Hrvatsko kmečko gibanje
(Dalje.)
Dr. Ante Radič pozna prav tako samo dve politiki: gosposko in ljudsko. Stara gosposka je velikaško-duhovska, nova pa bur-žoazna. Obe sta za narod enako škodljivi, obe enako vladata nad narodom v interesu peščice ljudi, katera njegovo velikansko večino, kmetstvo in delavstvo, delovno ljudstvo drži v pokornosti in ga izrablja.
»Kar se tiče sile, katere se gospodarji in državni poglavarji poslužujejo v državni upravi, se mora priznati, da je nova gosposka politika j- tem še hujša od stare ... In tako lahko trdimo, da se v bistvu nova gosposka politika od stare ne razlikuje: ena kot druga daje na koncu koncev oblast samo gospodi in da se oblast vzdrži, se poslužuje ena kot druga sile, kakor si tudi ena kot druga prisvaja neomejeno pravico gospodarjenja z narodnim imetjem in oviranja in za-branjevanja nji nepovoljnih dejanj in celo misli. Temelj imata obedve isti: misel, da je gospoda zato, da vlada narodu.«
A »ljudska politika takega mišljenja (da je gospoda med ljudstvom zato, da mu je gospodar, pa četudi samo varuh) ne prizna; ljudska politika zahteva, da se gospoda odreče že sami misli, da ima neko pravico vladati nad ljudstvom tudi zoper njegovo voljo. Ali še drugače: Ljudska politika ne prizna -gospode' niti kakršnih koli ,gosposkih' pravic.«
Četudi je kmečko gibanje po svojih mislih revolucionarno, ker so njegove ekonomske zahteve precej radikalne, je vendar v delovnih metodah in načinu izvedbe umerjeno. Ker izhaja iz kmetstva, ki je zaradi svoje razkropljenosti in miroljubnosti le malo re-volucionaren element, ki s svojimi punti v Preteklosti ni nikdar uspel in je že izgubil
na skupščina je bila razpuščena in se pooblašča dosedanji odbor, da vodi posle do izredne skupščine.
Drugi predlog poudarja potrebo prepovedi prodajanja kamene sode po trgovinah, ker se s to rado zastrupi mnogo otrok.
Tretji predlog predlaga, naj se tiskajo posebni letaki s higiensko vsebino.
Resolucija.
Prečitan je bil tudi predlog za resolucijo, ki se glasi:
Po vsestranski razpravi vseh prisotnih delegatov so delegati večine sklenili sledeče: Z ozirom na to, da so nam naše dosedanje resolucije ostale neizpolnjene, XVII. glavna skupščina sklene, da ne sprejme nikake resolucije in daje centralni upravi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja široko poblastilo in polno zaupanje za delo v duhu sklepov, sprejetih v dosedanjih resolucijah kakor tudi v bodočih eventualnostih, ki tangirajo šolo in stan.
Trije delegatje manjšine se niso striivali s to resolucijo nego so sprejeli svojo lastno resolucijo.
Predlog odbora za predloge in resolucije je bil soglasno sprejet.
Disciplinski odbor ni imel nikakega dela.
Z aklamacijo je bilo nato ponovno izvoljeno dosedanje stanovsko častno razsodišče, kateremu je dosedanji mandat že potekel.
Predsednik JUU tov. Ivan Dimnik se je zahvalil vsemu članstvu za požrtvovalno, dostojanstveno in primerno držanje na skupščini ter za interes, ki so ga pokazali za svoje stanovsko organizacijo in z željo vsem srečno pot. Zahvalil se je tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli za lep in pravilen potek skupščine, in zaključil ob pol 22. uri skupščino.
Vsi prisotni so nato odpeli državno himno in s tem je bila uspela XVII. glavna skupščina zaključena.
II. vseilovanski pedološki kongres
v L!ublJani
Krasno uspela prireditev je dala našim vzgojiteljem mnogo novih pobud.
Skrb za mladino je v današnji težki dobi dokaj resna naloga vsega človeškega občestva, sicer mu utegne njegov notranji razkroj pri vsaki najmanjši pozabljivosti in nemarnosti pokopati zdravo bodočnost. Slabe politične, ekonomske in socialne razmere dvajsetega stoletja niso vzgojni faktorji pozitivne smeri, ki bi dajali zdrava pokolenja, temveč obratno. Zato je vsako udejstvova-nje, ki stremi za ohranitev dobro vzgojene mladine, ne le razveseljiv pojav sedanjega časa, ki kaže resnost gotovih plasti naroda in objektivno gledanje življenja, temveč tudi znak kulturnosti.
Za tak razveseljiv pojav smemo smatrati drugi vseslovanski pedološki kongres, ki se je vršil te dni v slovenski prestolnici ob nepričakovano veliki udeležbi naših vzgojiteljev in ostale javnosti.
Take prireditve zahtevajo dolge priprave, predvsem za pedagoge — dobo od štirih do petih let za znanstvena raziskovanja — razumevanje od strani oblastev in velik aparat za njih tehnično izvedbo. Ker je v naši državi mladinoslovje v skromnih začetkih, je bila prireditev v Ljubljani za nas informativnega in propagandnega značaja s ciljem vzbuditi začetek sistematičnega študija mladino-slovja, katerega izsledki so neobhodno potrebni vsem praktičnim vzgojiteljem. — Lepo uspeli kongres je pa brez dvoma odkril našemu učiteljstvu nova spoznanja in poti doslej malo mu znanega sveta pedologije. Prireditev pa je predvsem važna s stališča slovanske vzajemnosti, ker je napravila korak bliže k realizaciji ideje sveslovanske skupnosti. Mladinoslovci vseh slovanskih držav lahko zastavijo v takih parlamentih v skupnem delu in sporazumu vse svoje sile in načrte za zdrav rod, ki bo ostal trdno na braniku skupnega slovanstva.
osvojeno oblast (v Bolgariji), ostaja kmetska stranka že od prvih začetkov na stališču stroge zakonitosti. Priznava vse obstoječe zakone, vendar pa zahteva, da se preko parlamenta spreminjajo kakor to zhtevajo potrebe in zahteve kmetov.
Kmetska stranka želi, da pride po isti poti do popolne državne preureditve, do take ureditve hrvatske domovine, v kateri bo po-litično-policajsko upravo zamenjala gospodarska (ekonomska), prosvetna in zdravstvena uprava.
Temelj organizirane družbe v kmečki domovini naj bo svoboden kmečki dom, svobodna kmečka družina. Z zakonom se omogoča ponovno ustanavljanje novih hišnih zadrug, pa tudi zadružnih (kooperativnih) gospodarstev. Več edinic sestavlja gospodarsko občino, ki je popolnoma avtonomna in se urejuje po načelih splošnega in posebej kmečkega naprednega zadrugarstva.
S svobodnim združevanjem gospodarskih (ekonomskih) občin nastajajo županije, ki so širše področje in obenem višja stopnja gospodarske, prosvetne in zdravstvene organizacije.
Neposredni državni delavnosti preostaja-jo posli narodnih financ in narodne brambe ter sodstvo; zatem šolstvo in od zdravstva, gospodarstva in prosvete vsi posli, ki se tičejo vse države.
Tako gospodarska občina kot županija imata avtonomijo in selfgovernement v pravem pomenu besede, kar pomeni, da moreta gospodarska občina in županija v okviru zakona izdelati svoje pravilnike z zakonsko veljavo in da vladata sami sebe.
V avtonomnih mestnih občinah odločujejo delavstvo, obrtništvo in pridobitno meščanstvo na osnovi splošne, tajne in enake volilne pravice brez razlike spola. Uradništvo — kar je razumljivo — je izključeno od vpliva na gospodarsko upravo mestne občine.
(Dalje prihodnjič.)
Drago Supančič,
tajnik pripravljalnega odbora.
Glavno breme pedološkega kongresa je nosila sekcija JUU v Ljubljani, ki je dala na razpolago ves svoj aparat, učiteljstvo in prostore za seje in posvete znanstvenikov ter tako dokazala svojo stanovsko zavednost. Brez sekcije JUU in energične intervencije ter vsestranskega razumevanja JUU v Beogradu, posebno tov. Dimnika, se kongres sploh ne bi vršil. Predvsem pa ne smem prezreti središča in gibalne sile cele prireditve, sek-cijskega tajnika našega tovariša Draga Su-pančiča, ki je zopet pokazal svoje odlične organizatorne zmožnosti.
26. avgusta je bil ob deseti uri dopoldne otvorjen v dvorani sokolskega doma na Taboru ob navzočnosti uglednih delavcev na polju mladinoslovja iz naše ožje in širše domovine ter ostalih slovanskih držav drugji vseslovanski pedološki kongres. Dvorana je bila okrašena z zelenjem in z zastavami sodelujočih slovanskih držav, nad odrom je visela slika našega mladega vladarja. Otvoritvi kongresa, ki jo je oddajala ljubljanska radijska postaja, so prisostvovali najodličnejši predstavniki oblastev in ustanov slovanskih držav. Polkovnik Mihajlovič je zastopal Nj.
Vel. kralja Petra II. in pokrovitelja kongresa Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Ob njegovi strani je sedel rektor ljubljanske univerze g. dr. Samec kot častni predsednik kongresa. — Med drugimi odličnimi gosti smo opazili bana g. dr. Natlačena, podpredsednika mestne občine ljubljanske g. dr. Ravnikarja, zastopnika komandanta divizije generala Dodiča, konzula ČSR in poljske republike, ' zastopnika bolgarskega prosvetnega ministra, zastopnika SKJ in Slovanske sokolske zveze, predsednika Jug. čsl. in Jug. poljski lige, prosvetnega inšpektorja g. prof. Dolenca, zastopnika oddelka za socialno politiko, predsednika JUU Ivana Dimnika, predsednika ljubljanske sekcije JUU g. Kumlja ter druge zastopnike kulturnih, prosvetnih in humanitarnih korpo-racij ter številne zastopnike slovanskih pedagoških in pedoloških organizacij.
Uvodoma je univerzitetni prof. dr. Oz-vald kot predsednik pripravljalnega odbora pozdravil vse navzoče in v kratkih potezah orisal pomen mladinoslovskih parlamentov. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali k prireditvi kongresa. Za tem je naš rojak univerzitetni prof. dr. Rostohar kot predsednik vseslovanskega kongresa očrtal predvsem cilj takih kongresov, ki imajo namen buditi med slovanskimi narodi zanimanje za mladino, ter pokazal osnovne naloge pedologije.
Med viharnimi ovacijami je nato tajnik Supančič prečital vdanostne brzojavke, ki jih je kongres poslal vsem štirim suverenom sodelujočih slovanskih držav, dočim je godba zaigrala jugoslovensko, poljsko, bolgarsko in češkoslovaško himno.
Sledili so pozdravni govori častnih gostov in zastopnikov različnih korporacij. Vsi so poudarjali važnost predstoječega kongresa in podčrtavali skupne slovanske interese. S tem je bil svečani del kongresa zaključen. Dočim so se udeleženci svečane otvoritve kongresa odpravili k ogledu razstave na ljubljanski gluhonemnici, se je posebna deputaci-ja s predsedstvom kongresa ter predstavniki civilnih in vojaških oblastev odpeljala pred mestni magistrat, kjer so položili venec pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja.
Popoldne so se vršila v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru predavanja v ple-numu. Univ. prof. dr. Karel Ozvald je predaval o predmetu, nalogah in kulturnem pomenu pedologije; primarij dr. Dragaš iz Ljubljane o skupinah otrok in mladine kot soci-^ alno-pedološki in zdravstveni pomen; univ. prof. dr. František Bažant iz Brna o pomenu anomalij rasti zobovja pri otroku; dr. Vinko Brumen o razvoju slovenskega mladinoslovja; univ. prof. dr. Blachowski iz Poznanja o pojavih magičnosti pri otrocih in mladini; ravnatelj gluhonemnice Matič iz Jagodine o telesnem in duševnem razvoju gluhonemega otroka; naš znani reformator šolstva g. Er-nest Vrane iz Maribora o mladinoslovju v luči sinteze; inšpektor ministrstva prosvete iz Sofije g. Pirjev o socialnem skrbstvu za mladino v Bolgariji in docent ljubljanske univerze g. dr. Božo Škerlj o določevanju spolne zrelosti deklet po biologiji in po kazenskem zakonu.
Zvečer istega dne je priredil Trboveljski slavček v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru slavnostni koncert, ki je seznanil slovanske mladinoslovce s slovensko in jugoslovensko mladinsko glasbo. Sloves zbora otrok trboveljskih rudarjev je privabil toliko poslušalcev, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Pod vodstvom dirigenta šuligoja je zbor ^dpel serijo skrbno sestavljenih pesmi in žel zato mnogo navdušenja.
V polni dvorani sokolskega doma na Taboru se je drugi dan nadaljevalo znanstveno razpravljanje. Univ. prof. dr. Jan Schwarz iz Poznanja je govoril o dednosti in okolju kot ravzvojnih činiteljev otroške inteligentnosti. Prav zanimivo je poročal univ. prof. dr. Rostohar o domišljiji otrok in mladine. Nadalje so predavali univ. prof. dr. Jan Uher iz Brna o mladinoslovnih problemih pubertetne dobe; univ. prof. Slankamenac o dojemanju najmanjših; univ. prof. dr. Ludvik Jax - Bykow-ski iz Poznanja o raziskovanju čustvenega življenja šolske mladine; docent dr. Stanko Gogala o deduktivnem sklepanju pri otroku
in cand. prof. Vlado Schmidt iz Celja o predstavljivosti in storivnosti pri otrocih in mladini.
Znanstveni izsledki zgoraj imenovanih predavateljev so odkrili marsikatero do sedaj še neznano zanimivost v otroškem duševnem
in telesnem razvoju. Vsi so želi za svoja predavanja mnogo priznanja in hvaležnosti. — Mnogi izmed predavateljev so ponazorovah svoja predavanja s skioptičnimi slikami.
(Dalje prihodnjič.)
Vir.
Splošne vesti
VAŽNO ZA BLAGAJNIKE
Blagajnike učiteljskih društev naprošamo, da se v novem poslovnem letu drže točno od banovinske skupščine odobrenega poslovnika za blagajniško poslovanje, ki je objavljen v tej številki »Učit. tovariša«.
Mesečne prijave in prispevke naj se dostavljajo sekciji točno ob določenem roku, ako že ne takoj v septembru, pa gotovo v oktobru za oba meseca. Članarina sekciji znaša za redne člane s podpornim fondom mesečno 14 din, za z učitelji poročene učiteljice pa 6 din. Članarina naj se pobira v smislu poslovnika vedno vnaprej.
Članski seznami naj se spišejo letos le v dveh izvodih, enega za društvo, drugega za Beograd, ki se ga naj dostavi sekciji. Zadevne tiskovine dobe vsa društva pravočasno.
Sekciji naj se dostavi pravočasno le mesečna prijava za september z imensko navedbo vseh osebnih sprememb, bodisi pristopiv-ših, bodisi izstopivših članov od 1. julija t. 1 dalje. Primerjajoč število članstva v juniju in upoštevajoč pristopivše in izstopivše člane do meseca septembra, se mora prijava v septembru ujemati v številu članstva s prijavo za junij.
Pri dostavitvi prijave za september naj se priloži imenski seznam vseh v društvu z učitelji poročenih učiteljic, označenih v prijavi pod b), in včlanjenih upokojencev pod c).
Lanske dolgove naj društva izterjajo od posameznikov v mesečnih obrokih in jih naj nakazujejo sekciji v svrho poravnave.
Naročite takoj potrebne mesečne prijave, ker bomo te dostovljali le po naročilu.
JUU — sekcija Ljubljana.
POSLOVNIK
za blagajnike sreskih učiteljskih društev JUU dravske banovine.
Cl. 1. Vsako društvo izvoli v smislu pravil svojega (-jo) blagajnika (-co), ki ima nalog, da vodi pregled članstva, urejuje blagajniške posle in pazi na to, da članarino člani točno plačujejo in jo istočasno nakazuje sekciji v okviru prispevkov, ki jih določa vsakokratna banovinska skupščina.
Čl. 2. Članarina naj se pobira in plačuje v izogib zaostankov vedno mesečno naprej. V to svrho naj bo na vsaki šoli društveni poverjenik, najbolje šolski upravitelj (-ica), ki odtegne tako 1. vsakega meseca ob izplačilu mesečne plače določeni prispevek in ga pravočasno izroči društvenemu blagajniku. Na enorazrednicah naj izvršijo to učitelji (-ice) sami, ali po dogovoru društveni blagajnik.
Čl. 3. Ker plača vsak član članarino ob začetku meseca naprej, je isti mesec član do-tičnega društva, kjer je plačal, četudi se v teku meseca izseli. S 1. prihodnjega meseca pa postane član novega društva.
Društveni blagajnik naj vsako premestitev takoj sporoči blagajniku dotičnega društva, kamor se je član preselil. Vsak član pa, ki je spremenil svoje bivališče, je dolžan se takoj prijaviti kot član novega društva, ki naj ga javi nato sekciji v svrho točne dosta-vitve stanovskih listov.
Čl. 4. Članarina se plačuje od 1. septembra do 30. junija vsakega šolskega leta. V času velikih počitnic se članarina ne pobira, temveč prejemajo člani JUU stanovske liste nemoteno dalje. Ako prestopi kdo v organizacijo tekom počitnic, prejema stanovske liste s 1. prihodnjega meseca. Prispevke se plača šele s 1. septembrom.
Čl. 5. Članarina naj se nakazuje sekciji mesečno sproti, a najkasneje do 15. vsakega meseca, na ta način ne bo pri društvih nobenih zaostankov.
Čl. 6. Mesečne prijave naj se dostavljajo sekciji vedno točno, a najkasneje vedno do 10. vsakega meseca. Izstop in pristop članstva velja vedno s 1. vsakega meseca, bodisi nazaj ali naprej. Le v nujnih primerih naj se javi pristop ali izstop potom dopisnice. Prijave naj bodo v vseh rubrikah številčno izpolnjene. Število v septembru izkazanega članstva se mora ujemati s številom meseca junija prejšnjega poslovnega leta z upoštevanjem v teku počitnic pristopivših in izstopivših članov. Prav tako morajo biti ostale mesečne prijave glede števila članstva v točni medsebojni številčni zvezi.
Čl. 7. Z neučitelji poročene učiteljice ne spadajo pod točko b) mesečne prijave, temveč plačajo celotne prispevke.
Upokojenci pred uradniškim zakonom (novinci), ki prejemajo stanovski liste brezplačno na račun sklada učiteljskega naraščaja, ozir. učiteljske samoizobrazbe na predlog učiteljskega društva in po odobrenju sekcije, se vpisujejo pod točko c) mesečne prijave.
Čl. 8. V mesečni prijavi naj se pri izstopivših članih navede obenem vzrok izstopa in kraj oziroma srez premestitve. Isto tako pri pristopivših, kraj in srez prejšnjega članstva.
Čl. 9. Letni članski seznami se izpolnijo v 4 izvodih in se dostavljajo sekciji v treh
prepisih. En izvod ostane pri društvu. Ti seznami morajo biti pri sekciji najkasneje do 1. oktobra. Na podlagi prejšnjega seznama ugotove blagajniki imena starih članov, brišejo izstopivše ter pripišejo nove člane, kar mora biti v skladu s številom, izkazanim v mesečni prijavi za september, in ne čakajo na poznejšo ureditev števila članstva. Tako čakanje je zajmedsebojno administracijo in za članstvo velika izguba in obenem posledica nerednega dostavljanja stanovskih listov.
Čl. 10. Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga odobri upravni in nadzorni odbor in potrdi banovinska skupščina.
—	Poziv slovenskemu učiteljstvu! — Za biografijo in bibliografijo pokojnega skladatelja Emila Adamiča zbiram vrakovrstno gradivo in prosim zato vse kolege-učitelje, 10 so bili z njim v prijateljskih odnošajih, da mi sporočijo čimprej vse, kar bi jim bilo znanega o pokojnikovem življenju in delu. Obenem prosim vse, na katere sem se bil svoj čas obrnil osebno, da mi, v kolikor tega še niso storili, odgovorijo na moje dopise, da bom mogel čim več tvarine objaviti v napovedani knjigi. L. M. Škerjanc, prof. drž. kon-servatorija v Ljubljani.
—	Podrobni učni načrti. Učiteljska tiskarna bo izdala v kratkem podrobne učne načrte, ki sta jih sestavila Vrane Ernest in Dolgan Josip. Zaradi oddaljenosti obeh avtorjev drug od drugega se je delo nekoliko zakasnilo in bo zato izšla knjiga šele sredi septembra. Tovarišem in tovarišicam, ki so izrazili željo, da bi radi že letos usmerili šolski pouk po napovedanih učnih načrtih, svetujemo, da si do izdanja pomagajo z okvirnimi učnimi načrti, ki so objavljeni v Vrančevi knjigi o strnjenem pouku. Knjigo je letos izdala Slovenska šolska matica.
—	Vpisovanje dijakini. dijakov v enoletno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je ze
pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren tudi od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarjih, trgovcih itd. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajenške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in izvestja. Pišite ponje! Lasten dekliški internat. Hčerke in sinovi aktivnih in upokojenih učiteljev imajo popust na šolnini. — Zavod proslavi letos 35 letnico obstoja.
—	Enoletni trgovski tečaj Kovač, Maribor, Gosposka 46. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj. Vpisovanje dnevno. Prospekt zastonj.
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES« V MARIBORU
Starši, učitelji, ki se še niste odločili, kam bi dali svoje sinove in hčere, da bi si pridobil temeljito in praktično trgovsko izobrazbo, jih vpišite v Enoletni trg. tečaj »Hermes« v Mariboru.
Ta tečaj je ustanovilo Slovensko trgovsko društvo v Mariboru z namenom, vzgojiti našo mladino v narodnem duhu in tudi praktično za poslovni svet. Tečaj deluje v Mariboru že več let v popolno zadovoljnost svojih šefov, kar dokazujejo priznalna pisma. Absolventi, ki so položili malo maturo, imajo pravico otvoriti samostojno trgovino po 6 mesečni zaposlitvi v kakem trgovskem obratu.
Z ozirom na današnje težko gospodarsko stanje, je znižana mesečna šolnina na najmanjši znesek.
Na tečaju poučujejo profesorji drž. trgovske akademije. Pričetek pouka je 9. septembra in traja do 28. junija.
Zahtevajte prospekte, ki jih pošlje ravnateljstvo Enolet. trg. tečaja »Hermes« ribor, Zrinskega trg 1.
—	P. n. učiteljstvu dobavlja znana manu-fakturna trgovina Novak v Ljubljani manu-fakturno blago proti odplačilu v mesečnih obrokih. Na željo vam pošlje tudi vzorce.
Osehue sadeče
—i Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice: Franja Bratovič v Konjicah, Janko Grad v Mostah pri Ljubljani, Marija Jerman v Ljubljani, Ivan Štrukelj, šolski nadzornik v Ljubljani, Ivan Štrekelj, vršilec dolžnosti šol. nadzornika v Ljubljani, Marija Engelman v Ljubljani, Anton Mahkota v Ljubljani, Lavo-slav Arko iz Maribora, Amalija Vobič v Mariboru, Vinko Gregorič v Ljubljani, Ljudevit Pirkovič v Ljubljani, Marija Detela v Ljubljani, Ivan Zupančič v Celju.
		ZA JESEN! in zimo krasne modne novosti za obleke, plašče, suknje itd. ter		
	MANUFAKTURO vseh vrst v ogromni izbiri dobro in poceni kupite			
V MANUFAKTURNI TRGOVINI N O ¥ A IC Ljubljana, Kongresni trg 15 -pri nunski cerkvi -<-				
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči.
Zadružna uprava vam je razposlala zadnje dni meseca avgusta seznam umrlih zadružnikov z drugo četrtletje 1937. leta ter položnice za nakazilo članskih prispevkov za 429. do 430. smrtni primer. Umrla sta Božidar Va-lenta, šol. ravn. v p. — Ljubljana, in Franc Erker, šol. upr. v pok. — Ljubljana. — Zamudnikom smo prišteli tudi vse zaostanke na članskih prispevkih iz prejšnjih mesecev in jih uprava naproša, da jih ta mesec poravnaj o.
Učiteljska tiskarna
—t Novakovo »Risanje« nudi šolam Učiteljska tiskarna po znatno znižani ceni. Posebno lepi so narodni ornamenti, primerni za risanje pa tudi za vezenje. Nobena šola bi ne smela pogrešati tega lepega učila. Naročite, dokler je še kaj zaloge.
—t Za šolske, narodne, sokolske in druge knjižice nudi »Učiteljska tiskarna« bogato izbiro mladinskih in drugih knjig po izredno znižanih cenah. Preglejte katalog Učteljske tiskarne in izberite posebno za popolnitev knjižnic.
—t Učiteljice ročnih del dobe vse tu in inozemske liste za ročna dela v »Učiteljski tiskarni«. Oglejte si ob priliki bogato izbiro.
—t Ogrin: Državoznanstvo je od ministrstva odobrena knjiga za obrtnonadaljeval-ne šole. Naročite jo z drugimi potrebščinami za te šole v Učiteljski tiskarni.
—t Za samoučila, a revnim otrokom prispeva po proračunu A šolski odbor 75% in nabavlja vse potrebščine kjer mu najbolj sodi.
—t Vrane - Dolganov »Koncentracijski načrt letnih delovnih enot izide v Učiteljski tiskarni, kakor hitro bo došlo dovolj prednaročil, da bo mogoče določiti naklado. Pošljite čimprej prijave, da bodo načrti natiskani še zdaj ob začetku šolskega leta.
—t Katalog učil bodo v kratkem prejele vse šole. Preglejte ga in primerjajte sedanje cene s prejšnjimi. Oglejte si tudi zbirke učil v Učiteljski tiskarni, kadar pridete v Ljubljano. Ceniku je priložen poseben list o znižanih cenah nekaterim knjigam.
—t Ste že naročili tiskovine in potrebščine? Ne odlašajte, da boste čimprej postrežem.
—t Poštnine prosto pošilja Učiteljska tiskarna vse šolske potrebščine upravam šo! in šolskim odborom. Poslužite se te ugodnosti.
—t Zastonj ne, pač pa s 15% popustom dobe zadružniki »Učiteljske tiskarne« blago, ki ga kupijo za lastno uporabo.
—t Gg. upravitelje ljudskih šol prosimo za čimprejšnje naročilo za šolske tiskovine in potrebščine, da jih moremo pravočasno izvršiti.
—t Najnovejša pridobitev je dobro nalivno pero, ki je potrebno vsakomur. Velika izbira v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—t Zvezki državne izdaje stalno na zalogi.
—t Poslužite se naših cenikov in nam pošljite naročila čimprej. Vse pošiljke pošiljamo poštnine prosto.
—t Uvajajte in naročajte Flere, Naša prva knjiga, ker je praktična in urejena po novem učnem načrtu.
Stanovska organizacija JUU Iz društev
Vabila
= SRESKO DRUŠTVO JUU KRANJ
ima svojo redno letno skupščino v soboto, dne 11. septembra 1937. ob K<9. uri v osnovni šoli v Kranju s sledečim dnevnim redom. 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročilo o banovin-ski in državni skupščini. 3. Blagajničarkino poročilo: obračun, proračun in določitev članarine. 4. Stvarni pouk; ref. tov. VI. Rape. 5. Vprašanja in predlogi. — Poravnajte za-
ostalo članarino in jo v bodoče redno in točno plačujte! V naš srez premeščeni tovariši, tovarišice, javite svoj vstop tov. blagajničarki!
Odbor.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije
1912—1918. Zbrali in uredili dr. Ernest Turk. Josip Jeras, Rajko Paulin. — Izdanje in samozaložba »Sreskih organizacij Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani in Mariboru. — Cena din 145"—. Knjiga obsega 825 strani in je tako poceni edino iz razloga, da so vsi pisci dali svoje prispevke brezplačno in je tudi uredniški odbor delal brezplačno. Knjiga predstavlja lep in edini slovenski prispevek k zgodovini dobrovolj-skega pokreta. O knjigi bomo priobčili tudi daljšo oceno. Priporočamo nakup vsemu učiteljstvu. Naroča se tudi pri Učiteljski knjigarni.
—k Slovenski ornament, ljudski in obrtniški izdelki. — Arh. Jože Karlovšek je velik idealist. Kdor ga pozna pobliže, ve, koliko je tudi materialno žrtvoval za našo propagando, za katero bi morale v prvi vrsti skrbeti naše oblasti. Njegov idealizem rodi naravnost pravljične sadove. V kratkem razdobju dveh let je izdal dve krasni knjigi, od katerih je pravkar izšla druga ravno te dni. Knjiga nam kaže v 112 slikah vse panoge narodnih obr-tov in opisuje v tekstu posamezne obrte. — Skrajni čas je že, da pristopijo slednjič tudi naše oblasti k izdaji velikega dela o naši narodni umetnosti, ki žal tudi pri nas izginja. Pred Božičem je bila v Ljubljani Mrs. Ruth Crawford Mitchell, vseučiliščna profesorica iz Pittsburga v Ameriki, in se je zelo zanimala za našo folkloro. Rekla je: »Čudim se, da pri vsem velikanskem bogastvu vaše narodne folklore ne izdaste obsežnega dela, za katero bi se tujci kar trgali«. Spričo naraščajočega tujskega prometa je to danes naravnost potreba. K nam prihaja na tisoče izobraženih tujcev, ki bi ponesli s seboj prav gotovo tudi knjigo o naši narodni folklori. Vse univerze sveta so gotovo takoj naročnice za takšno delo in zato bi naše oblasti napravile poleg sijajne propagande še dobro kupčijo. Karlovškova zadnja knjiga je izvrsten učni pripomoček pri risanju in ročnih delih in zato naj šole hitro sežejo po njej. Čestitam idealnemu avtorju na krasnem delu z željo, da nadaljuje z izdajo nadaljnjih del.	B. R.
■—k »Za vsak dan« univerzalni informativni priročnik za ženski svet, najnovejša edicija Tiskovne založbe, o. r. z. z o. z. Knjiga obravnava vse panoge življenja sodobne žene in vsebuje nešteto praktičnih receptov in nasvetov, obsega 880 strani formata oktav, v dveh delih. Ni to kak prevod zastarelega tujega avtorja, pač pa izvirna knjiga, sestavljena s pomočjo naših domačih priznanih strokovnjakov (nad 50 avtorjev), primerna sodobnim razmeram, našim navadam in običajem. Nasveti in recepti ustrezajo potrebam našega naroda in našemu podnebju. Pouk o štednji fizičnih in duševnih sil in denarja. Spada v vsako hišo, revežev in bogatašev. Vsakdo si jo lahko ogleda na »Ljubljanskem velesejmu« v paviljonu H in F kakor tudi pri knjigotržcih.
—k Ivan Grohar — Tragedija slovenskega umetnika. Pod tem naslovom smo priobčili v prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« krajšo oceno tega dela. V tej oceni je nastala neljuba tiskovna pomota. Knjiga stane 300 din in ne 220 din, kot je pomotoma navedeno. Knjiga se dobi tudi na obroke v Učiteljski knjigarni.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine m srebrnine. Ceniki brezplačno.