PoMnfna pUfan* *
II. fcdaja
krat,.
Cena Din 1*
Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20-—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 1 n.621.
St. 225
Ljubljana, torek, dne 29. septembra 1931
Leto II.
K obisku francoskih ministrov v Berlinu
r,;
Ministrski predsednik Laval
Zunanji minister Briand
Sarajevo in Bijelina za predsednika vlade kot nosilca državne liste
Sarajevo, 28. septembra, r. Včeraj se je vršil tu sestanek najvidnejših meščanov, na katerem se je razpravljalo tudi o bodočih volitvah narodnih poslancev. Zborovalci so soglasno sprejeli predlog, ki ga je stavil g. Mujaga Kučukalič, da naj se določi predsednik vlade Peter Živ-kovič za nosilca liste. Vsi prisotni so predlog tudi podpisali, nakar je bila poslana predsedniku vlade v Beograd topla pozdravna brzojavka.
Bijelina, 28. septembra, r. Včeraj je posetil naše mesto minister pri predsedništvu vlade dr. Srškič. Njegov namen je bil, da se po-razgovori s svojimi ožjimi prijatelji in znanci
o	tekočih vprašanjih. V občinskem domu pa se je zbrala, čim se je zvedelo o prihodu g. ministra, velika množica naroda, tako da se je sestanek razvil v pravo zborovanje. Minister dr. Srškič je imel govor o bližnjih volitvah, v katerem je pozval prisotne, naj izrazijo svoje želje.
Na sestanku so bili prisotni tudi vidnejši zastopniki prejšnjih političnih strank. Po končani razpravi je stavila skupina zborovalcev predlog, naj sprejme naslednja resolucija:
»Na podlagi čl. 18. zakona o volitvah narodnih poslancev ml podpisani volilcl bijeljin-skega sreza soglasno kandidiramo za nosilca deželne liste povodom volitev narodnih poslancev za narodno skupščino, ki se bo vršila 8. novembra 1931., g. Petra Živkoviča, predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra v Beogradu.«
Nato so prisotni podpisali resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Načelnik ameriškega generalnega štaba pri vajah naše vojske
Beograd, 28. septembra. 1. Danes predpoldne je obiskal aerodrom v Zemunu načelnik ameriškega generalnega štaba general Arthour v spremstvu generala Bodija. Visoka gosta eta si ogledala vežbe naših avijonov in izjavila svoje zadovoljstvo nad uspehom in napredkom. Popoldne sta se oba visoka gosta odpeljala v Grocko, kjer sta prisostvovala vojaškim vajam, ki so bile izvjane njima v čast.
Slovo poslanika dr. Griso-gona od Splita
Split, 28. septembra, k. V soboto je priredil novi poslanik g. dr. Prvoslav Grisogono večer, na katerem se je poslovil od svojih prijateljev in znancev. Danes je odpotoval v Beograd, od Koder se bo odpeljal v Prago, da tain nastopi svoje novo službeno mesto.
Velik datum v francosko-nemskih odnošajih
Izredno topel sprejem francoskih ministrov v Berlinu — »Zmagalo je spoznanje potrebe skupnega dela med Francijo in Nemčijo« — Gospodarsko sodelovanje, ki bi obsegalo vso srednjo in vzhodno Evropo ter francoske kolonije — Zadovoljstvo in
optimizem v Franciji
Berlin, 28. septembra, r. Predsednik francoske vlade Laval in francoski zunanji minister sta dopotovala včeraj ob 8-43 v Berlin. Na postaji sta jih sprejela predsednik nemške vlade Briining in nemški zunanji minister Curtius. Briining je zaželel gostoma dobrodošlico. Pred postajo je bila zbrana velika množica ljudstva. Na peronu so bile samo uradne osebnosti. Ljudstvo je prirejalo Lavalu in Briandu burne ovacije. Gosta sta se nastanila v hotelu Adlon. Množice ljudstva pred hotelom so burno vzklikale Briandu in miru.
Berlin, 28. septembra. A A. Ves včerajšnji dopoldan so se vršile pred hotelom Adlon »burne« ovacije francoskima državnikoma. Laval in Briand sta se pojavila na balkonu. Množica je vzliknila »Hoch« ter »Živio Briand! Živio Laval! Živel mir!«
Izjava g. Lavala novinarjem
Berlin, 28. septembra. AA. Berlinsko prebivalstvo je priredilo francoskima ministroma Lavalu in Briandu topel sprejem. Oba gosta je povabil zunanji minister Curtius na obed, državni kancelar Briining pa na večerjo.
Ministrski predsednik Laval je sprejel zastopnike listov in jim izjavil, da pomeni obisk v Berlinu pomemben datum v zgodovini francosko-ncmških odnošajev. Lojalno vzajemno sodelovanje med obema narodoma, je dalje rekel Laval, je neob-hodno potrebno za restavracijo zaupanja med obema državama. Dalje je povedal, da je svetoval nemški vladi ustanovitev posebne francosko-nemške komisije, v kateri bi prišli v razpravo vsi gospodarski problemi, tičoči se obeh držav. Ta predlog je nemška vlada sprejela.
Prva važnejša posvetovanja
Berlin, 28. septembra. AA. Wolfov urad poroča: Nemški državni kancelar Briining, zunanji minister Curtius, francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand so včeraj popoldne več ko dve uri razpravljali o predlogih, vsebovanih v Laytonovem poročilu. Laytonovo poročilo polaga največjo važnost na skupno in vzajemno reševanje nemško-francoskih gospodarskih vprašanj.
Glede premogove, električne in kemične industrije so se francoski in nemški ministri soglasno zedinili v tem, da je potrebno ustanoviti nepolitičen posvetovalen odbor, ki bi vanj stopili zastopniki obeh vlad, francoske in nemške industrije, delodajalcev in delavcev. Naloga tega odbora bi bila, poiskati sredstva za izboljšanje gospodarskega razmerja med Francijo in Nemčijo in polagoma likvidirati obstoječe nesporazume.
Ta pogajanja med francoskimi in nemškimi ministri se bodo nadaljevala jutri dopoldne. Izrecno izjavljajo, da niso naperjena proti nobeni državi.
Svečana večerja — Tople zdravice
Berlin, 28. septembra. AA. Wolffbureau poroča: Snoči je državni kancelar dr. Briining priredil svečano večerjo v čast francoskih gostov. Na večerji so bili nadalje člani vlade, predsedstvo in mnogi člani parlamenta.
Državni kancelar je pozdravil Lavala in Brianda z nenavadno toplimi besedami in jim želel dobrodošlico. Nato se je spomnil raznih dogodkov iz nemško-francoske pro-šlosti, ki so razdvajali oba naroda. Toda ti spomini ne smejo postati zapreka. Zmagalo je spoznanje o potrebi skupnega dela med Francijo in Nemčijo. Sodelovanje teh dveh držav je neobhodno in nujno za ohranitev gospodarskega reda v Evropi. Razsulo v Evropi pa bi povzročilo razsulo vsega sveta. Zato smo sklenili, da odstranimo vse, kar nas je doslej razdvajalo, in da složno poiščemo delovna področja skupnih interesov. Zaradi velikega pomena skupnih ciljev pa ne smemo pozabiti, da je pred nami težka pot. Na skupni poti bomo našli mnoge stvari, ki nas bodo spominjale na prošlost in ki jih bo treba odstraniti, kajti ni je stvari, ki bi nas smela zadrževati pri končni izpolnitvi naših
skupnih nalog. Svoj pozdrav je dr. Briining končal z željo, naj bi berlinski sestanek učvrstil evropski mir.
Laval je odgovoril dr. Briiningu s temi besedami:
Mi se popolnoma zavedamo pomena naše prisotnosti v Berlinu. Semkaj smo prišli, da dosežemo baš one cilje, ki je o njih govoril dr. Briining. V Berlin nismo prišli le iz uljudnosti, marveč da nadaljujemo razgovore, ki smo jih začeli v Parizu in Londonu. Hudo gospodarsko stanje zahteva, da se z obeh strani store napori za vzpostavitev dobre volje in za sodelovanje. Brez medsebojnega zaupanja ni kredita in brez tega skupno delo ne bi moglo rodili sadov. Primer, ki ga lahko dasta Nemčija in Francija, bo imel blagodejne posledice na vse druge države. Želimo, da z gospodarskim načrtom ustvarimo tesnejše stike in zaupnejše odnošaje. Nadejamo se, da bo iz tega nastal sčasoma stalen organizem, ki bo razpolagal s tolikšnimi sredstvi, da bo mogoče doseči stvarne rezultate. Zavedamo se, da delamo v korist obeh držav kakor tudi za red in mir na svetu.
Venec na Stresemannov grob
Berlin, 28. septembra, n. Danes sta bila francoska ministra Laval in Briand sprejeta pri državnem predsedniku Hindenburgu. Podrobnosti o sprejemu še niso znane. Po sprejemu sta se v družbi nemških državnikov odpeljala na kratko vožnjo po Ha-velskih jezerih. Med vožnjo so z razgovori nadaljevali.
Veliko zadovoljstvo v Parizu
Pariz, 28. septembra, n. Vsi današnji listi pišejo o važnosti Lavalovega in Brian-dovega poseta v Berlinu. Tisk izraža svoje zadovoljstvo zaradi lepega sprejema v nemškem glavnem mestu, kakor so ga priredili francoskima državnikoma.
»Le Temps« opozarja v svojem uvodniku javnost, naj se ne prenagli in naj od sestanka v Berlinu ne pričakuje nikakšnih političnih fines. Vsekakor bo poset Lavala in Brianda v Berlinu rodil dobre rezultate, toda francosko-nemško zbližanje se da izvesti le postopoma. Za enkrat bo dovolj, da se na obeh straneh pokaže dobra volja in medsebojno zaupanje. Vsekakor pa bodo gospodarski rezultati berlinskih posvetovanj daleč presegali politične. Levičarski krogi v Franciji in Nemčiji z naj večjim zanimanjem pričakujejo te rezultate.
V	»Populaire-u« naglasa Leon Blum, da jo pot do nemško-francoskega zbližan ja že utrta. Za demokracijo je važno, na kakšni osnovi se zgradi sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Francoska in nemška velika industrija bi stvarili kapitalistične kartele, ki bi bili v škodo delavskemu razredu in demokraciji. Zato je potrebno, da se franco-sko-nemški sporazum postavi na najširšo bazo.
Voditelj nemškega pacifističnega pokreta von Gorlach je dal poročevalcu pariškega »Soire-a« daljšo izjavo. Von Gorlach je naglasil, da mora biti francosko-nemški sporazum gospodarskega značaja. Izrazil se je proti ustvaritvi kakršnegakoli političnega kartela in se je vprašal, zakaj neki ne ji bilo mogoče najti dobro bazo za carinsko unijo med Francijo in Nemčijo. Gospodarski interesi obeh držav si niso v nasprotju, marveč se med seboj izpopolnjujejo in tvorijo harmonijo, ki bi mogla dovesti do intenzivnega sodelovanja med francoskim in nemškim gospodarstvom. Carinska unija bi bila mnogo lepša rešitev tako za sedanjo krizo, kakor tudi za mir na svetu. Dala bi pa obenem garancije za pravo razorožitev. Nemškemu narodu bi bila na ta način dana možnost, da svojo gospodarsko situacijo naglo popravi in si za jamči nadaljnji gospodarski razvoj.
Kakšna bo vsebina sporazuma Pariz, 28. septembra, n. Tukajšnji tisk naglasa, da je sprejem v Berlinu presegel vsako pričakovanje. Obenem objavlja vest, da bo nemški državni kancelar odpotoval v Washington, ker si je baje predsednik Hoover postavil nalogo, da posreduje med
Francijo in Nemčijo za sporazum med obema državama.
»Le Journab pa dementira te govorice, češ da ni bilo nikdar niti besede o vsem t3in. »Journal’ je sicer zelo optimističen. Sainte-Brix pravi v svojem poročilu, da je prvi dan berlinskih razgovorov potekel po-voljno in da so francoski in nemški državniki že dosegli prve rezultate svojih razgovorov. »Petit Parisien« je še bolj optimističen in je prepričan, da bodo v Berlinu dosegli sporazum, kakršnega nihče ni pričakoval. Radikalska »Republi.ue« poroča, da bosta francoska državnika ponudila Nemcem sodelovanje na gospodarski osnovi, ki bi se razširilo na vso srednjo i® vzhodno Evropo in francoske kolonije. Položaj, ki bi nastal kot posledica tega sodelovanja, bi odločilno vplival na svetovno gospodarstvo.
»Echo de Pariš« pravi, da je gotovo, da je nemški narod sicer pripravljen praktično sodelovati na gospodarskem in političnem polju, toda pod pogojem, da se Francija odpove mirovnim pogodbam in svojim dosedanjim prijateljem, da prizna Nemčiji popolno enakopravnost v področju oboroževanja. To je konkretna vsebina besed državnega kancelarja o sodelovanju med obema narodoma na temelju popolne enakopravnosti.
Odmevi v angleškem tisku Ijondon, 28. septembra, n. Le en del angleškega tiska se danes bavi s potovanjem francoskih ministrov v Berlin. Med drugimi je »Times« na osnovi Lavalove zdravice objavil poročilo, v katerem pravi, da je glavni predmet francosko-nemških razgovorov v zvezi z gospodarskimi vprašanji. Svet pa bi bil razočaran, če bi ti razgovori ne imeli nikakih dobrih političnih posledic. »Daily Herald« meni, da bo mnogo večjega pomena Lavalovo potovanje v Washington, ker so Združene države ameriške glavni upnik vsega sveta. Sodelovanje med Francijo in Ameriko je neobhodno potrebno nele za rešitev reparacijskega problema, marveč tudi za rešitev splošne gospodarske krize. »Morning Post« se ne čudi, da sta bila francoska ministra prisrčno sprejeta v Berlinu,^ saj bi bilo naravnost smešno, če bi odločevali mali politični nesporazumi v času velike sile, kakršna vlada na svetu dandanes.
Dosedanji uspehi pogajanj Berlin, 28. septembra, d. Prvi materijalni uspeh dosedanjih nemško-francoskih pogajanj je ta, da se ustanovi nemško-francoska komisija, ki naj skupno delovanje obeh držav na gospodarskem polju čim bolj pospeši. O sestavi komisije se bo sklepalo šele pri današnjih pogajanjih. Ministrski predsednik Laval je sporočil včeraj na sestanku z novinarji, da bodo zastopani v tej komisiji nele zastopniki podjetij, marveč pred vsem tudi delavske organizacije. V splošnem so dosedanji pogovori pokazali, da sporazum na političnem polju za enkrat še ni izvedljiv, ker so nasprotja S4 vedno prevelika. Toda preko gospodarskega sporazuma bo sčasoma prišlo tudi do izboljšanja političnih odnošajev. O posojilih za enkrat še ni bilo govora.
Indijska konferenca
London. 28. septembra. AA. Manjšinski pod-odbor indske konference je davi pod predsed-stvom MacDonalda nadaljeval svoje razprave. Ministrski predsednik je pozdravil nove delegate in menil, da bodo ojačili avtoriteto manjšinskega odbora. Pozval je nadalje delegate, naj v prijateljskem duhu skušajo rešiti problem, ki je po svoji naravi prav tako važen, kakor je težak. Priznal je odkritosrčno, da je zadnjič težkoče rešitve manjšinskega problema podcenjeval. Tedaj je pozval manjšine, naj same rešijo to vprašanje. Po njegovem mnenju je bilo manjšinsko vprašanje notranji problem Indije. Zato je pozval Indijce, naj se sporazumejo v vprašanju jamstev in ga rešijo tako, da bo zadovoljil vse. MacDonald je nato dejal, da so ga nekateri prosili, naj vlada ali pa kdo drugi razsodi v tem vprašanju, če bi ee sporazum izjalovil. Končno je izrazil mnenje, da bi bil gornji način najbolj nezadovoljiva rešitev manjšinskega problema.
V dcho ustvarja* čcga delal
Kakor pravilno naglaša vladna volivna proklamacija, j© bilo glavno poslanstvo dobro preudarjenega akta z dne 6. januarja to, da vrne našemu narodu slogo in notranji mir. Po silno razburkanih strankarskih časih je bilo naravnost življenjsko vprašanje za Jugoslavijo, da se ta cilj v celoti doseže. To se je zgodilo in tako je prišel čas, da se gre še korak naprej in da se prične z ustvarjajočim delom, ki naj združi vse državljane brez ozira na njih bivšo strankarsko razcepljenost in brez ozira tudi na vse druge razlike, ki so ostale iz preteklosti.
Brez vsega pa je jasno, da se doba ustvarjajočega dela ne more pričeti z debatiranjem o vseh mogočih, potrebnih ali nepotrebnih teorijah. Kadar se dela, takrat ni časa za govorenje, ki je samo ovira za delo. Vsled tega je bilo tudi treba čisto onemogočiti vsako nepotrebno govorenje in vsako zapravljanje časa s praznimi in za las privlečenimi vprašanji. Cas hiti in to mora vendar enkrat veljati tudi za Jugoslavijo. Cas hiti in zahteva polno skrb vseh za napredek gospodarstva in zato treba tudi gospodarstvu dati v javnem življenju prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Predolgo so že bila gospodarska vprašanja v našem javnem življenju od raznih političnih vprašanj čisto potisnjena v ozadje, a sedaj je treba, da se ta prejšnja napaka popravi in zato vsem gospodarskim vprašanjem prvo mesto!
V tem prav za prav obstoji tudi vse ustvarjajoče delo, ki ga nalaga nova doba. To ustvarjajoče delo mora odpreti našemu gospodarstvu nove vire blagostanja in ti morajo zopet dvigniti naše blagostanje, e čemer se morejo zopet odpreti nove možnosti napredka. Tako se mora neprestano stopnjevati produkcijska sila našega gospodarstva, da v vsej deželi zaveje nova podjetnost in da se odpirajo nova bogastva. Ni pa mogoče doseči tako velikega razmaha, če bi samo nekateri delali, drugi pa lo gle^ dali. Da nastopi doba ustvarjajočega dela v vsej svoji sili, je treba, da sodelujejo vsi ln naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo več storil za splošen napredek.
Treba pa Je sodelovati brez pridržka, ne pa samo pod gotovimi pogoji, kakor bi hoteli nekateri. Nobeno pravo sodelovanja ni to, če kdo zahteva, da se najprej vse do pičice izpolni, kakor on želi, in šele potem zagrabi za delo. Če bi obveljalo to stališče, potem bi že zopet bili sredi samih debat, kako naj ksgleda ta ali ona stvar, vse delo pa bi počivalo in bili bi tam, kjer smo bili pred 6. januarjem. V tem je oni veliki vzrok, da se pričenja velika doba ustvarjajočega dela na čisto odrejeni podlagi in sicer na podlagi, ki edino more takoj združiti vse Jugoslovane. To je na podlagi, da v celoti velja aksiom jugoslovanske izpovedi, da smo eno in da hočemo ostati eno. Samo na tej podlagi je takoj mogoče složno in ustvarjajoče delo in zato mora to podlago sprejeti vsak, ki v resnici hoče, da se več ne zapravlja časa s prejšnjimi razprtijami.
V tem smislu se mora in se bo vršilo bodoče delo in v tem smislu se mora izjaviti tudi vsak, če hoče, da bo njegovo delo čim bolj koristilo narodu in državi. Izjavo o tem brezpogojnem sodelovanju pri novem ustvarjajočem delu pa bo podal vsak državljan na dan volitev, dne 8. novembra. S svojo volivno udeležbo bo vsak volilec izjavil, da hoče, da se prične doba ustvarjajočega dela in da hoče pri tem delu sodelovati. Tudi v tem pogledu bodo zato imele novemberske volitve manifestanten značaj, ker ne bodo pokazale samo, koliko vnetih in neomajnih pristašev ima jugoslovanska misel, temveč se bo ta dan vsak njen pristaš deklariral tudi kot delavec in borec.
Takšna odločna izjava pa je potrebna še iz nekega drugega razloga. Tudi v bivših strankarskih časih smo večkrat slišali govoriti o potrebi ustvarjajočega dela, toda vedno je ostalo le pri besedi. Odločna in naravnost manifestantna izjava volivcev, da brezpogojno zahtevajo, da se ustvarjajoče delo tudi v resnici prične, je najmočnejše jamstvo, da ne bomo doživeli nobenega razočaranja.
Nova doba se ima pričeti v interesu vseh, zato morajo biti tudi interesi vseh upoštevani, kar pa je popolnoma izvedljivo le, če vsi tudi sodelujejo. Kdor stoji ob strani, ta res nima pravice pritoževati se, če njegovo mnenje ne pride do veljave. Saj ni niti sam nič storil, da ga uveljavi.
Z ustvarjajočim in složnim delom vseh iz gospodarske krize v lepšo bodočnost. To je
Občinske volitve na Češkoslovaškem
Volitve niso prinesle nikakih važnih sprememb - Volilni rezultati
v Pragi
Praga, 28. septembra, d. Včeraj so se vršile po celi Češkoslovaški občinske volitve. Točnega pregleda in končnega rezultata še ni mogoče podati, toda po dosedanjih poročilih izgleda, da ni prišlo do večjih sprememb v dosedanjem razmerju posameznih strank. V Pragi so dobili narodni socijalci 107.000 glasov in 23 mandatov. Ostali so torej še nadalje najmočnejša stranka v državi, ki bo postavila tudi župana. Vendar je stranka z ozirom na zadnje volitve nazadovala za par tisoč glasov. Druga najmočnejša stranka, narodni demokrati, so dobili 71.000 glasov in 15 mandatov. Z ozirom na zadnje skupščinske
volitve je stranka pridobila 2000 glasov. Tretja najmočnejša stranka, socijalni demokrati, je dobila 67.000 glasov in pomnožila število mandatov za 2. Komunistična stranka je dobla 58.000 glasov. Narodna liga Stribernega beleži 48.000 glasov, je torej napredovala od zadnjih volitev za
11.000	glasov. Katoliška ljudska stranka izkazuje 27.000 glasov in 6 mandatov, se torej številčno ni spremenila. Samostojna obrtniška stranka ima 21.000 glasov in 5 mandatov. Agrarci v Pragi imajo 2 mandata in nemški socijalni demokrati 1 mandat.
Vrenje med državnimi nameščenci v Avstriji
Državni uradniki grozijo s stavko, če se ne omili redukcija plač
Dunaj, 28. septembra, d. Napetost med avstrijskim državnim uradništvom in nameščenci se je poostrila. Danes sta se vršili dve veliki protestni zborovanji, na katerih so se sklenili podvzeti zelo ostri ukrepi.^ Ze v soboto je izjavila deputacija uradništva dr. Bureschu, da je uradništvo trdno namenjeno začeti s stavko, ako se
nameravana redukcija plač ne omili. Uradništvo se sklicuje na svoječasni svoj dogovor s prejšnjo vlado, katerega sta podpisala tudi dva ministra. V tem paktu se je uradništvu zagotovilo, da pred pričetkom prihodnjega leta ne bo prišlo do nikakih znižanj njihovih plač. ■
Nerešeno vprašanje novih volitev v Angliji
Odločitev pade šele čez nekaj
London, 28. septembra. AA. Poročajo, da bo najkasneje sredi tedna padla odločitev v vprašanju parlamentarnih volitev. Vlada bo v tem času objavila svoj sklep v tej zadevi. Debata o koristnosti in nekoristnosti novih volitev se nadaljuje. Mnogi razpravljajo o vprašanju, ali naj vlada v sedanjih razmerah nadaljuje svoje delo, dokler ne postanejo volitve neizogibne, ali naj gre takoj v volitve, da dobi potrebno večino za izvedbo dalekosežne in trdne politike gospodarske obnovitve.
Doslej ni padla v tem vprašanju nobena odločitev. Osebe, ki so v najtesnejšem stiku z ministrskim predsednikom MacDonal-dom, pravijo, da je ministrski predsednik mnenja, naj se sedanji položaj že nadalje presoja^ z narodnega in ne s strankarskega stališča. Način rešitve sedanjih držav-
dni -- MacDonaldovo stališče
nih problemov mora biti brez predsodkov. Ministrski svet se sestane danes popoldne, vendar pade odločitev o tem vprašanju šele v nekaj dnevih. V nobenem primeru pa parlament ne bo razpuščen pred posvetovanjem s kraljem, ki prispe v London šele jutri.
London, 28. septembra. AA. Včeraj je tajnik za dominjone Thomas govoril svojim volilcem v Derbyju. Dejal je, da bo prj prihodnjih volitvah kandidiral kljub stališču, ki ga je zavzela napram njemu tamošnja delavska stranka. Nadaljeval je, da ee želi izkazati dobrega pristaša delavske stranke, ki hoče pomagati državi, da prebrodi sedanjo krizo. Thomas je dalje poudaril, da mora biti inozemstvo prepričano, da ogromna večina angleškega prebivalstva odobrava delo narodne vlade.
Restavracijski načrti na Madjarskem
Budimpešta, 28. septembra. AA. Madjar-ska telegrafska agencija poroča: Avstrijska socijalno-demokratska stranka je v svojem volilnem proglasu za volitve predsednika avstrijske republike objavila trditev, da na Madjarskem vre in da pripravlja ma-djarska aristokracija povratek Habsbur-govcev.
S	pristojnega mesta v Budimpešti na-glašajo, da se na Madjarskem ne opaža nikako vrenje. Vsi sloji naroda v popolnem miru opravljajo svoje delo za gospodarsko izgradnjo države in v sedanjem trenutku, ko je ves trud in napor prebivalstva koncentriran za zboljšanje gospodarskega položaja, tudi ne želi načeti tega vprašanja. Glede zasedbe prestola je madjarska vlada dosledna na svojem prejšnjem stališču. Na pristojnem mestu v Budimpešti zelo obžalujejo, da socijalno-demokratska stranka, ena izmed največjih avstrijskih političnih strank, vpleta v predsedniške volitve v Avstriji Madjarsko, in sicer na tendenčni način, ki lahko skali dobre odnošaje med obema državama.
Konstituiranje državnega volilnega odbora
Beograd, 28. septembra. 1. Državni odbor, ki mora pripraviti vse potrebno za bodoče volitve, se je setal snoči zvečer in nadaljeval danes svoje delo, ki se tiče predvsem določitve glasovalnih mest. Odbor se je sestavil tako-le: predsednik Radulovič, predsednik višjega sodišča v Podgorici, člani dr. Dušan Subotič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu, dr. Ernst Cimič, predsednik stola sedmorice v Zagrebu, Aleksander Stanišič, državni svetnik, Žika Aran-gjelovič in Simič.
Premestitev
Beograd, 28. septembra. 1. Za pomožnega monopolskega kontrolorja je bil nameščen pri ljubljanski tobačni tvornici Lindner A. Pavle, uradnik 8. grupe, ki je do sedaj služil v Mostaru.
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 28. septembra. 1. Na današnjem žrebanju srečk državne loterije so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 10.000 Din srečki štev. 52.489 in 82.964, 200.000 Din srečka št. 25.950.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 28. septembra, d. Oblačno, deževno In mrzlo.
Odkritje spomenika kralju Petru na Braču
Split, 28. septembra, k. V Supetru na Braču so včeraj na Glavnem trgu svečano odkrili spomenik blagopokojnemu kralju Petru. Kralja je pri odkritju spomenika zastopal polkovnik Petrovič. Ob tej priliki so otvorili tudi promet na novi cesti, ki vodi iz Supetra v Selca.
Po nespametni burji pred okenci bank
Pod tem naslovom Je objavila beograjska »Politika« naslednji članek:
Pretekli teden Je preživljal naš notranji kredit neupravičeno težke ure. Gospodarske prilike, ki so tudi sicer težke vsled stagnacije poslov, so bile spravljene v še težji položaj. Pri tej psihozi vlagateljem ni bilo treba mnogo besed. Zadostoval je le mračen pogled v bodočnost ln že se Je vsak tresel za svoj denar. Ne aato, ker bi bila nevarnost, da zgubi svojo vrednost, temveč v večini slučajev zato, ker je slišal, da ne bo mogel s svojim denarjem razpolagati po svoji volji.
Najfantastlčnejše verzije so se šepetale. Tudi resni ljudje, ki so v drugačnih okoliščinah šli s prezirom preko takih glasov, so zamišljeni sprejemali te črne vesti. In ko Je bila zbirka »najavtentičnejših vesti« gotova, so vlagatelji, posebno mali, hiteli, da se zavarujejo. Cele verige so stale pred okenci nekaterih bank in čakale, kdaj pridejo na vrsto. In ko so prejeli svoj denar, so se zopet razšli.
Kaj pa sedaj? Ob začetku novega tedna, ko Je oni neupravičeni strah vlagateljev minil, danes, ko Je vsakomur Jasno, kako nepremišljeno je bilo ovirati obtok denarja, zadrževati plo-donosne posle denarnih zavodov, škodovati nazadnje samemu sebi, danes se bodo našli vsi oni, ki so hitro dvignili svoje prihranke, v še težjem položaju. Kajti ono nezaupanje, ki so ga pokazali oni napram drugim, se more obrniti proti njim samim. V gotovih slučajih se je to že zgodilo. Po vesti, ki smo jo bili objavili pred dvema dnevoma, se vidi, da je državna hipotekarna banka vlagatelje, ki so se dali zapeljati po brezvestnih agentih, in ki niso pomislili, da je materijalno nemogoče izplačati vse naenkrat, že kaznovala s tem, da jim je znižala obresti in jim sploh odpovedala vloge, če bi bili vsi, ki imajo vloge, privreli k okencem zavodov, bi tl pri najboljši volji ne mogli izpolniti svojih obvez, in to iz enega samega vzroka čisto tehnične narave, ki je v tem, da ima Narodna banka v obtoku za nepolnih pet milijard bankovcev, dočim znašajo vloge skoro štirinajst milijard.
Toda ni ga bilo In ga tudi ni vzroka, da bi morali biti v skrbeh za hranilne vloge, kajti ne naš denarni položaj ne naša finančna nt odvisnost ne dajata za to nobenega povoda.
Veliki prihranki, posojilo za pokritje repa-racijskega primanjkljaja in delo na likvidaciji zalog odkupljenega žita — vse to bo omogočilo, da se zaključi proračunsko leto brez vsakih potresov. Tudi če bo v dohodkih kak majhen primanjkljaj, ne more biti to nikako strašilo, ko Je pa znano, da se po vseh drugih evropskih državah predvidevajo državni deficiti v daleč večjem obsegu. To je naravna posledica splošnega, svetovnega in ne našega posebnega položaja.
Zakon o cenah sladkorja
Beograd, 28. septembra. 1. »Službene novinec eo danes objavile zakon o cenah Hladkorjn in sladkorne repe z dne 26. septembra.
Povratek »Grofa Zeppelina«
Ženeva, 28. septembra. AA. Danes dopoldne ob 9. 10 je zrakoplov »Grof Zeppelin« preletel Ženevo.
I. mednarodni šahovski turnir na Bledu
Stanje po zadnjem kolu
program, ki je napisan v vsakem stavku vladnega volivnega oklica, in to je program, ki je po volji vseh zavednih Jugoslovanov. Za ta program bodo zato tudi vsi Jugoslovani na dan volitev manifestirali
	Kostič	M O •M CO	s E* o co S	Astaloš	Vidmar	Colle	Niemcovič |	Pirc	Flohr	Bogoljubov	Kashdan	S* N O O S s	Aljehin	Spielmann |	Stanje
Kostič	I.	7.	7,	1	0	0	7,	1	0	1	0	7.	0	7,	1 pl/
		7,	1	7,	0	1	7,	1	7,	O	7,	7,	7,	7,	/j
Stoltz	7,	t	1	0	7,	0	i	1	7,	0	0	7.	0	7,	137,
	s		1	1	i	0	7,	7,	7.	7,	7,	1	0	1	
Tartakower	v,	0	u	7.	7,	]	7,	7,.	0	0	i	7,	0	7,	13
	0	0			7,	1	7.	7,	1	1	i	7,	7,	7,	
Astaloš	0	i	7.		7.	1	0	0	7.	7,	7.	7,	7.	0	91/,
	7,	0	v,		0	7,	0	7,	0	0	7,	7,	7,	7,	
Vidmar	1	7,	7.	7,		7,	7.	7,	7.	i	7,	7,	0	7,	
	1'	0	7.	l		l	7.	7|	0	7,	7.	7.	7.	0	lO /2
Colle	1	i	0	0	7,	•	0	1	7,	0	0	7.	0	i	lov,
	0	i	0	7*	0	i	7.	l	l	0	0	0	0	i	
Niemcovič	7.	0	7.	1	7,	1		0	l	7,	0	1	0	7,	14
	7-	7,	7,	1		7.	r	7,	i	l	0	7,	0	1	
Pirc	0	0	7,	1	v,	0	i	n	7,	0	7,	7.	0	0	
	0	7,	7.	7,	7,	0	7.		7,	0	7,	7,	0	O	0 /,
Flohr	i	7,	l	7,	7,	7.	0	7.		0	1	i	0	7.	13'/,
	7.	7,	0	i	l	0	0	7,		0	7.	i	7,	1	
	0	1	i	7-	0	i	7,	1	1	n	l	0	0	0	15
	i	7,	0	l		i	0	1	1	MM	i	0	7,	7,	
Kashdan	i	1	0	7,	7,	i	1	7,	0	0	l	i	7,	7,	1 O 1 /
	7,	7,	0	7«	7,	i	1		7,	O		0	7,	7,	10 /j
Maroczy	7,	7,	7.	7,	7,	7.	0	7.	0	1	0		0	l	12
	7,	0	7.	7.	7,	1	7,	7,	0	1	i		n	7,	
Aljehin	l	i	1	7,	1	1	1	l	1	1	7.	1		7,	
	'	i	7.	7,	7,	l	1	l	7,	7,	7,	1	U	7.	*^u /a
Spielmann	7,	V,	7.	t	7.	0	7.	l	7,	1	7.	0	7,	u	
	7.	0	Ji	7,	i	0	0	i	0	Ji.	Ji	7,	7,		IZ /a
Bled, 28. septembra. V današnjem 25. kolu šahovskega turnirja na Bledu so bili doseženi ti-le rezultati:
Pirc Je remiziral s Vidmarjem, Aljehin g Spielmannom, Maroczy s Kostičem, Kashdan s Stoltzem, Niemcovič s Colle-om, Tartakower pa je premagal Bogoljubova. Partija Flohr : Astaloš, v kateri Je prvi zmagal, se je, kakor znano, zaradi nujnega Astaloševega povratka domov morala že prej odigrati.
Končno stanje turnirja Je to:le:
Aljehin 20 ln pol. Kot prvi dobi nagrado 30.000 Din. Drugi je Bogoljubov s 15 točkami in nagrado 20.000 Din. Tretje mesto je dosegel Niemcovič s 14 točk in 15.000 Din nagrade. Četrto, peto, šesto ln sedmo mesto zavzemajo Flohr, Kashdan, Btoltz in Vidmar 8 13 točk in pol. Dele sl četrto, peto ln šesto nagrado v skupni višini 30.000 Din.
Brez nagrade so ostali Tartakower s 13 točk, Kostič In Spielmann z 12 točk ln pol, Maroczy z 12 točk, Colle z 10 točk ln pol, Astaloš s
9	točk in pol in Pirc z 8 točk m pel.
Proslava Levstikove stoletnice v Kočevju
Kočevje, 27. septembra.
V	nedeljo 27. t. m. je imel Omladinski prosvetni odsek Sokola v Kočevju matinejo v spomin 100-letnice Levstikovega rojstva. Prireditev, ki je lepo uspela, se je vršila ob pol 11. uri dopoldne v dvorani botela »Trste. Slavnostni govor o Levstiku je imel g. prof. Ivan P o -1 o v i č, znani slavist, ki je v točnih in izbranih besedah pojasnil številnemu občinstvu življenje in dela našega narodnega mučenika. V spomin Levstikov je na koncu v jedrnatih besedah govoril še sedmošolec Fedor Senekovič, čigar samostojna »Pesem mladine« je kot otvoritveno občinstvo toplo sprejelo. Ravnotako so lepo uspele proste točke (Razstanek, Deklica, ti si jokala, Kaj mi je do tega) in melodrama Ubežni kralj. Pri klavirju sta izmenoma odlično spremljala osmošolca Trost in Zupa-n i č. Tako se je Sokol v Kočevju po svoje dostojno odolžil Levstikovemu spominu, za kar je seveda tudi on najbolj poklican. Spored bi bolj učinkoval, če bi bil popolnejši, kar pa ni vplivalo na slavnostno razpoloženje navzočega občinstva.
Otvoritev Jakčeve razstave »Amerika«
ob izredno številni udeležbi občinstva Ljubljana, 28. septembra.
V	nedeljo dopoldne ob enajstih je otvoril po dveletnem razmaku Božidar Jakac v Jakopičevem paviljonu razstavo slik, ki so nastale na njegovem popotovanju po Ameriki in od koder se je pred tedni vrnil v domovino k novemu delu.
Jakac je iz svojih številnih razstav dobro znan, pa tudi priljubljen pri našem občinstvu. To dejstvo potrjuje tudi obilen poset naše u-metnost ljubeče publike, ki je v nedeljo v zelo velikem številu prisostvovala otvoritvi. Od odličnih predstavnikov naših oblasti, umetnostnih organizacij in znanstvenikov naj omenimo samo prosvetnega šefa g. Mazija, predsednika Slovenske matice g. dr. Lončarja, predsednika Narodne galerije g. dr. Windischerja, upravnika Narodnega geldališča g. Župančiča, ravnatelja naše drame g. Golio in univ. profesorja g. dr. Kidriča. Poleg teh so se številno udeležili otvoritve še naši slikarji in književniki.
Malo po enajstih je Božidar Jakac sam otvoril svojo razstavo s kratkim pozdravom na navzoče, nato pa je orisal Ameriko, to čudežno deželo mrzle civilizacije in vladanja strojev, kjer štrle pod nebo ogromni nebotičniki, kot simboli novega sveta. V kratkih besedah je skušal karakterizirati ne samo ameriško življenje velemest, temveč tudi njene fantastične pokrajine, ob katerih ostrmi tujec, čudeč se njenim nenavadnim, mogočnim oblikam. In vendar ostane vse to bogastvo življenja in pokrajine človeku tuje, ne more ga ogreti in s hrepenenjem se ozira po domačih poljih in belih hišicah sredi zelenja v domovini. Mehanizacija utruja, ubija, preseneča, srca pa ne more ogreti. Tako je doživel to prečudežno deželo mrzlega dolarja slovenski umetnik, ki jo je gledal naj-preje zavzet od občudovanja, koncem svojega dolgega potovanja pa se razočaran okrenil od nje, poln hrepenenja po domovini, kateri hoče posvetiti svoje delo in življenje.
Slike, ki jih je razstavil na tej razstavi in ki so samo fragment njegovega tamkajšnjega dela, naj pričjo našemu občinstvu, kako je gledal in doživel Slovenec Ameriko, deželo, po kateri je hrepenelo in še hrepeni toliko naših ljudi, pa je našlo le razočaranje, ali pa je svojo obogatitev drago plačalo.
Po tem uvodu je vodil slikar občinstvo po razstavi in skušal ob raznih slikah pojasniti mnogostranosti ameriškega življenja in pokrajine od »divjega« zapada, do vzhoda. Eksotični vtis, ki ga napravljajo slike na gledalca, povečujejo še po stenah razobešeni totemi, razne narodne tkanine in nameščene posode. Z gramofona pa so se glasile razne otožne in preču-dežne zamorske in indijanske pesmi, ki pričajo
o	srečnem bogastvu teh pari j ameriškega življenja.
Razstava bo ostala odprta do 20. oktobra. Po-
življamo občinstvo, da jo v velikem številu obišče ter tudi kupi slike, kojim je umetnik določil tako nizko ceno, da jo zmore lahko skoraj vsak.
Pričetek šolskega leta na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki
Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki se otvori novo šolsko leto dne 10. novembra 1931. Sprejemni pogoji so ti-le: Državljanstvo kraljevine Jugoslavije. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šola in dvoletna praksa v mlekarskih obratih e,li dvoletna kmetijska šola, ali enoletna kmetijska šola in 1 leto prakse v mlekarstvu. Starost nad 17,let in ne preko 25 let. Moralna neoporečnost. Dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obisk1 mlekarske šole. (Pogoj samo za mladoletne.) Fizična usposobljenost za poklic sirarja in mlekarja. Reflektantl naj vlože pravilno kolekovane prošnje in priloge ravnateljstvu banovinske mlekarske šole v Škofji
Loki najkasneje do 31. oktobra 1931. Svojim prošnjam naj prilože vse dokumente, kateri dokazujejo, da imajo prosilci pogoje za sprejem na ban. mlekarsko šolo v Škofji Loki. (Domovnica, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo o praksi, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o uboštvu vidirano po pristojni davčni upravi.) Vzdrže-valnina je na zavodu, katera nudi obiskovalcem vso oskrbo, mesečnih 650 Din. Prosilci igven dravske banovine plačajo še šolnino v iznosu od 100 Din na mesec. Prosilci, kateri bi reflekti-rall na štipendije s strani svojih banovin ali pa ministrstva za kmetijstvo, naj prilože svojim prošnjam za sprejem še izjave teh oblasti, da hočejo plačevati zanje vse stroške za vzdrževanje in šolnino. Ravnotako morajo priložiti prošnjam slične izjave plačnikov tisti prosilci, kateri se kanijo vzdrževati brez javnih podpor. Podrobneja pojasnila dobe reflektantl za sprejem na banovinsko mlekarsko šolo v Škofji Loki pri ravnateljstvu tega zavoda, kakor tudi pri kmetijskih oddelkih svojih banovin in pri upravah kmetijskih šoL
Rudarski shod v Trbovljah
Trbovlje, 28. septembra.
Nedavna redukcija mezd je rudarsko delavstvo hudo zadela, kajti že s prejšnjimi mezdami delavstvo zaradi skrčenja delovnih dni ni moglo shajati. Zato se delavske organizacije neprestano posvetujejo ter na shodih in sestankih razpravljajo in iščejo uspešnega izhoda iz nastale kritične situacije.
V	soboto 26. t. m. ob 15. se je vršil v tukajšnjem Delavskem domu javen delavski shod, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije. Na shodu je poročal centralni tajnik ZRJ g. Jurij Arh iz Zagorja, ki je dejal, da mezdno gibanje, ki ga je povzročila TPD z diktatom novih mezd, še ni zaključeno, kajti delavski zastopniki pri sklepanju nove kolektivne pogodbe niso podpisali točke 1. nove pogodbe, ki govori
o	znižanju delavskih mezd. Ta točka je torej odprta in tako TPD lahko vsak čas spremeni mezdni sistem, na drugi strani se pa tudi delavstvo še dalje lahko bori za zboljšanje sedanjih mezd. — Delavske strokovne organizacije so tozadevno posredovale tudi pri gospodu banu, ki je pokazal polno razumevanje za delavske težnje, ker je dobro poučen o izredno težkem položaju, v katerem se delavstvo nahaja. Zastopniki delavstva so g. banu predočili vso bedo, ki vlada v rudarskih revirjih, pa tudi nevarnosti, ki preti zlasti naši mladini, ki postaja zaradi občutnega pomanjkanja vsa že zgodaj izčrpana. Vpjašanje rudarske krize postaja zato državno vprašanje, zato ga je treba tudi z državnega stališča obravnavati. — Gospod ban je dal delavski delegaciji zagotovilo, da bo takoj obvestil in zainteresiral osrednjo vlado v Beogradu o težkem položaju rudarskega delavstva.
Medtem pa so se nenadoma podražile živ-Ijenske potrebščine, s čimer je delavstvo zopet hudo zadeto. Moka za 75 para, slanina za 4 Din, govori se pa tudi o zvišanju sladkorja itd. Zato predlagam, da se banski upravi predloži resolucija, v kateri se opozarja, da je obstoječe stanje delavstva postalo po diktatu TPD, s katerim je znižala mezde, nevzdržno; da so se cene življenjskih potrebščin v zadnjem času znatno zvišale, s čemer se je položaj rudarskega delavstva še poslabšal. V rudarske revirje naj se pošlje uradno komisijo, kl naj preišče težaven položaj delavstva.
Govornik je nato poročal o kritičnem stanju bratovske skladnice, katera se nahaja na robu propada, dasiravno so bile nedavno prispevki zvišani. Ako bi bratovske skladnice ne uporabljale za kritje primanjkljaja obresti od naloženega kapitala, bi že danes propadale. Ge ne bo uspešne pomoči, se bodo v kratkem pokojnine morale znižati.
Tudi brezposelno zavarovanje se ne more izvajati, ker tozadevni pravilnik še ni izdan, če bi ministrstvo še tekočo jesen izdalo pravilnik, bi lahko občine in banovine stavile v svoje proračune primerne svote za brezposelni podporni fond. Ko pa bodo proračuni gotovi, to ne bo več mogoče. — Osnutek tega pravilnika so svo-Ječasno prejele strokovne organizacije v pretres. Ker je kazal gotove hibe, smo podali svoje mnenje k posameznim določbam. Tako so strokovne organizacije med drugim tudi zahtevale, da podjetja, ki svoje obrate racijona-llzlrajo in mehanizirajo, vsled česar narašča brezposelnost, plačajo za vsakega reduciranega delavca 1000 Din v brezposelni podporni fond.
Nato je poročal g. Pliberšek glede kuluka, katerega izvedba je za delavstvo ugodno rešena.
Znano je, da je z uspehom intervenirala v tem vprašanju tudi delegacija Narodno strokovne zveze, kateri je gospod ban zagotovil, da bo to vprašanje za delavstvo zadovoljivo rešil, kar je sedaj izvršeno.
Končno je g. Arh še pripomnil, da se bodo po točki 3. nove kolektivne pogodbe vršili najkasneje v 1 mesecu novi razgovori med delavstvom in TPD glede položaja, ki Je nastal po znižanju mezd. Delavske strokovne organizacije bodo za ta pogajanja vse potrebno pripravile, da bodo lahko z uspehom zagovarjala delavske težnje.
Svetovni šahovski mojstri v našem radiu
Vse šahiste in ljubitelje šaha opozarjamo na prvi velemojstrski šahovski brzopotezni turnir, ki ga priredi v sredo 30. t. m. ob 20. uri v radiu Radio-postaja Ljubljana s sledečim sporedom :
1. Zaključno predavanje jugoslovanskega prvaka dr. M. Vidmarja o poteku I. mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu (v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku).
2. Predavanje svetovnega prvaka in zmagovalca blejskega turnirja dr. Aljehina o sodobnem šahu in njega razvoju v bodočnosti.
3. Prvi velemojstrski mednarodni brzopotezni turnir v radiu, na katerem igrajo sledeči mednarodni velemojstri: Niemcovič, dr. Tar-t a k o w e r, dr. Vidmar in kot vodja ter sodnik turnirja šahovski mojster H. Pfeifer.
Poteze se bodo napovedovale v slovenskem in nemškem jeziku. Prvo in drugo mesto bo nagrajeno.
4. Zmagovalec v navedenem turnirja pove za zaključek nekaj misli o šahu in radiu.
Vse ljubitelje šaha opozarjamo na to izredno prireditev našega radia, ki bo ena prvih takih v naši državi.
Da boste lahko sledili partijam, si pripravite do 20 šahovnice.
Huda nesreča gasilca pri vaji
Padel je z gasilskega stolpa 10 m globoko
Trbovlje, 28. septembra.
V	soboto popoldne so imeli gasilci društva Trbovlje-trg reševalno vajo pred svojim gasilskim domom. Gasilec g. Florijan Bregar Je hotel predvajati spuščanje moštva po vrvi iz stolpa gasilskega doma. Na gornjo lino 10 m visokega stolpa Je privezal vrv, po kateri se je hotel spustiti na tla. Vrv, kl je bila sicer močna in bi morala izdržatl tudi večjo težo, pa se je lz nepojasnjenih razlogov nenadoma odtrgala v trenutku, ko se je Bregar pognal iz line in se hotel spustiti na tla. Bregar je padel
10	m globoko ter obležal nezavesten. Bil je takoj prepeljan v rudniško bolnico, kjer Je prišel k zavesti. Očlvidno Je dobil hude notranje poškodbe.
Razširjajte Jugoslovana!
Požar v Potočarski vasi
Že tretji v enem letu — Pogumne ženske
Novo mesto, 27. septembra.
Kar v navado je prišlo pri nas že požiganje Skoro vsak dan kje gori in vedno drugod. V soboto v mraku se je kar prikazal plamen vrh svinjakove strehe posestnika Mihe Vrčka v bliž nji Potočarski vasi. Prihiteli so kamenški gasilci s svojo motorno brizgalno, malo za njimi še novomeški ter so rešili svinjak pogube in omejili vsako razširjenje ognja. Hvalevredno je treba omeniti kamenske ženske, ki 80 mesto odsotnih mož — vsi so v vinogradih — prav požrtvovalno opravljale vsa gasilska dela. V Potočarski vasi je tekom enega leta gorelo že trikrat.
Deveti vsesokolski zlet v Pragi 1.1932.
Ze danes se vrši po vsej Cehoslovaški ogromna propaganda za drugoletnl vsesokolski zlet v Pragi ob priliki stoletnice Tyrševega rojstva. Najprvo so se pojavile v javnosti časopisne vesti, nakar je zletni odbor razposlal v juniju t. 1. 10.000 propagandnih letakov v Inozemstvo, katerim bo sledilo te dni naslednjih 10.000. Na prvi poziv se Je inozemstvo odzvalo v impozantnem številu prijav. Predvsem prednjačita Franclja in Belgija. Francozi so oh priliki kolonij alne razstave v Parizu Izdali parolo: Cehoslovaki na kolonijalno razstavo v Pariz, Francozi drugo leto na vsesokolski zlet v Prago! Ogromna bo udeležba iz Poljske, posebno pa iz Jugoslavije, kjer se že danes vršijo v telovadnicah intenzivne priprave za tekme in Javne nastope. Vsi oddelki že vadijo zletne proste vaje, s katerimi bo jugoslovansko Sokolstvo samostojno nastopilo pri javnih telovadbah.
Največje zanimanje za vsesokolski zlet pa vlada med izseljenci v Ameriki, kl delajo veliko propagando za čim večjo udeležbo na zletu. Poleg ameriških Cehoslovakov se pripravljajo na zlet tudi Amerlkanci sami, ki nameravajo priti na zlet s petimi posebnimi pamikL
Glede zleta se vrši zlasti sedaj ob vstopu v Jubilejno leto obširna propaganda v GSR. Zletni odbor bo izdal do konca tega meseca posebno brošuro o Sokolstvu, zletu in Češkoslovaški v 15 različnih jezikih, v nakladi do 100 tisoč izvodov. Nato bodo sledila oficljelna povabila na vse Inozemske telovadne organizacije in vlade. Meseca decembra bo izdal zletni odbor velike zletne lepake, ki jih je izdelal umetnik prof. br. Maks Svabinsky. Poleg tega pa bodo izdani tudi mali koloniranl zletni lepaki, ki predstavljajo impozantne nastope članstva zadnjega vsesokolskega zleta v Pragi leta 1926. Za propagando zleta bodo nadalje skrbeli domači in inozemski časopisi, fotografije, filmi in radio. Skratka po dosedanjih pripravah sodeč, bo IX. vsesokolski zlet nadkriljeval vse dosedanje vsesokolske zlete v Pragi.
gledališče
Ljubljanska drama ponovi drevi prvič v letošnji sezoni Grumovo izvirno igro »Dogodek v mestu Gogi«. Slovenska noviteta je bila pri premij eri zelo toplo sprejeta. Režija prof. fie-stova. Predstava se vrši kot prvi predstava za abonente nove sezone, in sicer za red A.
Prva repriza »Kralj na Betajnovi« v ljubljanski drami. Cankar in njegove drame pomenijo vedno uspeh našega odra. To velja tudi za sobotno vprizoritev »Kralja na Betajnovi«, delo je izvrstno naštudiral Ciril Debevec. Prva repriza bo v sredo 30. t. m., in sicer za red B.
Prihodnja dramska premi Jera bo koncem tedna. Vprizori se v prof. Sestovi režiji veseloigra »Takšna Je prava«. Dan vprizoritve in zasedbo javimo.
Otvoritev operne sezone 1931-32. Operna sezona se je za nekaj dni zakasnila zaradi poprav v notranjščini opernega gledališča. Vsa dela, kakor so bila zamišljena v začetku, se lz raznih razlogov niso mogla izvršiti, pač pa bo dobila notranjščina našega opernega gledališča že s temi popravami prlkupnejše in lepše lice. Sezona 1931-32 se otvori v soboto 3. septembra ob 20. Vprizorila se bo pod taktirko kapelnika Štritofa slovanska opera »Lucerna«, katero je napisal slavni češki sodobni skladatelj Vlte-zslav Novak. V nedeljo pa bo premljera opetrete »Viktorija in njen huzar«, ki je eno najboljših operetnih del, kar jih je bilo zadnje dve leti vprizorjenlh na operetnih odrih.
Buplov vijolimki koncert. Priznani slovenski vljolinlst Karlo Rupel bo koncertiral prvič v letošnji sezoni v ponedeljek 5. t. m. v veliki unionski dvorani.
Claude Anet:
Opijem a
54
Roman ruske deklice.
Pozneje, ko mi je bilo deset ali dvanajst let, me je mati uporabljala za neka svoja naročila. Dobro je čutila, da preziram očeta in da je ne bi nikoli Izdala, dasi ni bilo med nama nikake prisrčnosti. Zakaj nisem čutila za očeta? Videla sem ga redkokdaj, ker je bil skoraj vedno na potovanju. Spominjam se, da sem že kot majhen otrok čutila, da me ne ljubi. Nekam čudno me Je pogledoval. Bil Je prav dober z menoj, toda ravnal Je z menoj kakor z lutko, če je govoril z materjo o meni, je vselej govoril: »Ta mala — ta mala je zelo razumna.« — »Ta mala je čudovita.« Ni bil nikoli jezen, toda bil mi je tujec, ki je preživel z nami le nekaj mesecev v letu. Nekoč sem prisostvovala burnemu prizoru med materjo in njim. Prišel je nepričakovano iz Petrograda. Kaj neki mu ni bilo všeč? Tajna! — Toda za mizo se je razjezil zaradi neke materine pripombe In jo obsul z očitki iz meni neznanih vzrokov. Odgovarjala je hladno. Tedaj Je skočil pokonci, vrgel prtič na tla in vzkliknil: »Odidem in se nikoli več ne vrnem.« — »Srečno pot,« je odgovorila mati. Poljubil me je ln
odšel. V tistem trenutku sem čutila spoštovanje do njega; zdelo se mi je, da je ravnal kakor junak. Se tisti večer je odpotoval v Pariz. Nikoli nisem toliko o njem razmišljala kakor tedaj. Izvršil je svoj sklep. Občudovala sem ga štirinajst dni, dokler ga nisem videla nekega jutra, sedečega na materini postelji. Dospel je bil ponoči. M0ja navzočnost jima bržkone ni bila všeč. Preglasno sta se oba smejala in mati se Je poigravala z nizom biserov, katere ji Je prinesel. Od tistega dne sem ga prezirala. —
Pa nisem hotela to povedati, ampak kako me je mati uporabljala za prav skrivnostne reči, o katerih pa ml ni hotela nič jasnega povedati.
Bila sem že velika deklica. Tedaj smo bili v Cannesu in smo stanovali v neki letni hiši. Vsako Jutro sem šla v mesto, kjer sem imela učne ure. Gospodična Victoire me je spremljala, vračala pa sem se sama s cestno železnico, ker nisem mogla prenašati, da bL me dobra Victoire vedno držala za krilo. Mama Je to uredbo dopuščala, čemur sem se čudila. Zaupala mi je celo neka majhna opravila. Bila sem ponosna na to, da sem se z dvanajstim letom osamosvojila. Nekega dne mi je mati dejala: »Skoči na pošto in vprašaj, če je prišlo kakšno pismo s to značko.« Izročila ml je majhen listič papirja, na katerem sem brala: H. B. 167, na pošti ležeče.« Po učni uri sem šla na pošto ln ponudila papir v pre-
mično okno. Uradnik, starejši mož z naočniki, me Je pogledal, zmajal z glavo in zamrmral: »To je prava sramota,« vzel iz nekega predala kup pisem, jih pregledal in zlovoljno vrgel eno predme. Prinesla sem ga materi, ki me je poljubila in mi dala čokolade. To se Je redno ponavljalo. Nikoli mi ni rekla, da ne smem o teh pismih nikomur ničesar omeniti, toda čutila sem, da Je to moja in njena tajna. Ce Je oče bil v sobi, nisem ji izročila pisma. Nekoč jeseni sem zopet šla na pošto. Pravkar sem stopila k premičnemu oknu, ko se Je nenadoma pojavil oče pred menoj. »Kaj delaš tu?« je vprašal nežno. Prvi hip sem se prestrašila. Takoj sem uganila, da me Je opazoval in nekaj sumil, toda istočasno sem se zavedla, da je napravil hud pogrešek! Ce bi bil čakal še dve minuti, bi me bil zalotil. Sama pri sebi sem rekla: »Kako Je neumen, sicer pa ni to pri njem nič čudnega,« odgovorila pa sem: »Moram kupiti znamke.« — »Doma je vendar dovolj znamk.« — »Morda zate in za mamo, za svoja pisma si sama kupujem znamke.« Nič ni mogel iz mene izvleči. Mami nisem nič povedala. Kako bi ji mogla neki o tem pripovedovati, ko ni bilo nobene prisrčne zaupnosti med nama, Jaz sem ji bila zgolj pomagalka.«
Napravila je odmor, izpila požirek čaja in sl prižgala cigareto. Konstantin je molčal ln bil žalosten Pogledala ga Je.
Jz Dravske
d Poljedelsko ministrstvo je obvestilo kraljevsko bansko upravo v Ljubljani, da je poljedelski minister z odlokom br. 51675/11 z dne 31. avgusta t. 1. pooblastil poljedelsko ogledno in kontrolno postajo v Ljubljani, da sme v okvirju trgovinske pogodbe e Češkoslovaško izdajati potrdila o analizi in kakovosti slivovke in tro-novca ter potrdila o vinskih analizah.
d Uradne ure v uradih kraljevske banske uprave Dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih oblastev so od 1. oktobra t. 1. do
1.	maja 1932 dnevno od 8. ure do 12'30 in od 15'30 ure do 18. ure, a ob sobotah od 8. do 14. ure.
d Kanonik dr. Mihael Opeka 60 letnik. Kanonik dr. Mihael Opeka je v soboto slavil 60-let-nico svojega rojstva. Rodil se je 26. septembra 1871 na Vrhniki. Po maturi je vstopil v ljubljansko semenišče, čez eno leto so ga pa že poslali v Rim v Collegium Germanicum in na Gregorijansko univerzo. Leta 1897 je posvečen za duhovnika. Bil je kaplan v Moravčah, nato prefekt v Alojzijevišču, učitelj verouka na ljubljanski realki, leta 1915 je postal deželni šolski nadzornik. Od leta 1920 je stolni pridigar in stolni kanonik v Ljubljani. Izdal je precej svojih leposlovnih del ter številne verske razprave. K jubileju mu iskreno čestitamo. — Se mnogo leti
d Dcputarija učiteljstva meščanskih šol se je zglasila v soboto 26. t. m. pri ministru g. dr. A. Kramerju ter mu predala spomenico o najvažnejših vprašanjih meščanske šole. G. minister je deputaciji zagotovil svojo pomoč, ker uvideva potrebo meščanske šole. Izjavil je, da mu je dobro znano te vrste šolstvo, saj je v bratski Češkoslovaški baš to šolstvo dvignilo češkoslovaški narod na današnjo strokovno-in-telektualno višino. Zato je obljubil, da bo vedno podpiral težnje tega šolstva.
d Novomeški kapitelj. Tiskarski škrat nam je v nedeljskem članku z gorenjim naslovom na strani 5. zmešal deseti odstavek s preskokom ene vrste in se pravilno glasi: »Skupno je sto-lovalo doslej v kapitlju 32 proštov. Večino njih portretov hrani proštijska dvorana. Sedanji prošt g. Karel Čerin je šesti v pofrancoski dobi. Kanoniška mesta so zasedena trenutno le tri po gg. Antonu Žlogarju, Francu Ferjančiču in Josipu Plantariču. Sedanji kapiteljski vihar, 26ti po letu 1831., je g. Franc Kek.«
d Gimnazija v Murski Soboti šteje sedaj štiri razrede, ki imajo 220 učencev in učenk. V prvi razred se je vpisalo 52 učencev in 20 učenk, drugi razred 51 učencev in 13 učenk, tretji razred 34 uečncev in 8 učenk in v četrti razred 35 učencev in 7 učenk. To je edini srednješolski zavod v Sloveniji, ki ima večinoma sinove kmetskih staršev. Življenjskega pomena za vse Prekmurje pa je, da se zavod čimpreje spremeni v popolno gimnazijo.
d Gospodinjska šola in internat »Mladika« v Ljubljani. Vpisovanje v gospodinjsko šolo bo 29. in 30. septembra, vsakokrat od 9 do 11 v poslopju »Mladike«. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
d Društvo bolničarjev Dravske banovine vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 15. oktobra ob pol 20 v prostorih g. Černe v Mostah. Razpravljali bomo glede člena 76. zakona o državnih uslužbencih.
d Odhod nica dr. Stojana. Sokolsko društvo v Ljutomeru je 26. t. m. priredilo odhodnico notarju dr. Stojanu, ki odhaja v Celje. Dramatskl odsek, kateremu je dr. Stojan načeloval, je ponovil Cankarjevo farzo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Glavno vlogo je igrala ga. Stojanova ter prejela za slovo veliko število šopkov. Tudi ostale vloge so bile vse v dobrih rokah. Po igri je starosta br. dr. Stajnko pred polno dvorano opisal delovanje dr. Stojana in njegove soproge v Sokolu, osobito pa v dra-matskem odseku ter oba zahvalil za njun trud. Sreski načelnik g. dr. Trstenjak ga je slavil kot neumornega delavca v občinskem področju in odločnega Jugoslovana, župan g. Fr. Zemljič pa je naštel njegove zasluge za Ljutomer, ki si jih je stekel za časa svojega županovanja od 1. 1924. do 1. 1927. Končal je z zagotovilom, da bo ime dr. Stojana stalo v zgodovini Ljutomera vedno na častnem mestu. Sodni predstojnik g. Trin-kavs je govoril o razmerju slavljenca do sodnikov in sodnega uredništva, načelnik gasilskega društva g. Kuharič pa je naposled očrtal njegovo delovanje za reorganizacijo in modernizacijo gasilskega društva. Sokolska družina se je poslovila od svojega odličnega brata in njegove soproge z željo, da bi ne pozabila Ljutomera in da bi v Celju nadaljevala z delom za sokolsko in narodno misel. Obenem so se poslovili od Ljutomera še trije bratje: učitelj Svojmir Jamšek, voj. uradnik Zigmund Komornik in priv. uradnik Pučko. Brat starosta se je v lepih besedah poslovil tudi od teh bratov, kojih odhod bo društvo zelo občutilo.
d Nabiranje prispevkov za cerkev v Veliki Kladuši. Policija zasleduje 45-letnega podpre-glednika finančne kontrole v pokoju D. iz Ljubljane, ker ima nalog, da mu odvzame nabiralno knjigo, s katero pobira denar za gradnjo rim-sko-katoliške cerkve v Veliki Kladuši, in da zakleni tudi ves, pri njemu najdeni, v to svrho zbrani denar.
d Spojitev črnomeljskega in metliškega sreza v en volilni sre*. Nj. tel. kralj je na predlog notranjega ministre in predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpre-meinbi in dopolnitvi zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino z dne 10. septembra leta 1931. Čl. 1. V členu 4. se dodajo
novi odstavki, ki se glase: V banovinah, kjer je več srezov kakor pripadajočih mandatov, se spojita po dva sreza in se bosta glede na volitve narodnih poslancev smatrala kot eden. V Dravski banovini se spojita sreza črnomeljski id' metliški. Za sreze, ki se spoje, bo pristojno za potrditev kandidacije sresko odnosno okrožno sodišče prvega omenjenega sreza, za izdajanje potrebnih dokumentov pa je pristojno vsako sresko sodišče spojenih srezov, odnosno kjer jih ni, vsako okrožno sodišče spojenih srezov. Člen 2. V členu 18. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, zadošča vsega skupaj 60 podpisnikov za oba sreza za kandidaturo nosilca kandidacijske liste, vpisanih v volilne imenike kateregakoli obeh združenih srezov. — Člen 3. v V členu 23. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, mora biti najmanj 1 kandidat in 1 namestnik za oba sreza.
V	teh srezih zadošča le 200 predlagalcev, iz obeh srezov skupaj, ne glede na to, v katerem srezu so vpisani v volni imenik.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Pozor lovci! Osrednji odbor Slovenskega Lovskega Društva je na svoji seji 26. t. m. sklenil priporočati članstvu, naj se drže enotnih cen za divjačino: srnjad kg vsaj Din 10'—, zajec komad do 3 kg Din 30—, težji Din 35—, fazan komad Din 25'—, nad kg Din 30-—, jerebice od 15—20 Din, jereb Din 20’—, kljunač Din 20'—, raca od 15—20 Din.	2194
d Tvrdka Fran Kollmann, Ljubljana je izročila družbi sv. Cirila in Metoda Din 2.000'— kot izkupiček za prodane valčke za svetilke. — Narodno zavedni tvrdki iskrena hvala! 2191 d Zahteva našega časa je vedno in vedno največja sposobnost. Tudi Vi jo morate imeti, ako nočete podleči v današnji borbi za obstanek. Najboljši pomočnik za to je prava, nepo-tvorjena zrnata kava. Dnevno uživanje kave Vam bo dalo moči, ki Vam je potrebna. Kava, zmešana z mlekom, je dobra in tečna hrana. Kvalitetne kave so znane mešanice tvrdke Ju-lio Meinl.	1918
d Tatvina perila v Mišačah. Z dvorišča posestnika Janeza Šlibarja v Mišačah pri Radovljici je bil ukraden čeber namočenega perila v
Z rešenjem ministra za vojsko in mornarico je med drugimi odobrena ženitev topničarske-mu poročniku Cvijetiču S. Branku z gospodično Anico, hčerko Ivana Kočevarja, lastnika bančnega zavoda iz Maribora; pehotnemu poročniku Puvačiču D. Rajku z gospodično Slavo, hčerko Zerovca Anton, uradnik finančne kontrole v Mariboru; sanitetnemu poročniku dr. Jerebu P. Stanku z gospodično Hermo, hčerko pok. Hvale Ivana, finančnega preglednika iz Trsta in letal-skemeu poročniku Jerebu R. Francu z gospodično Olgo, hčerko Božiča Antona, advokata iz Celja.
Poneverila je 300.000 Din
Pri neki zagrebški tvrdki so odkrili veliko poneverbo, katero je izvršila blagajničarka tvrdke 50-letna Estera Ziber, rojena v Irigu. Po poneverbi je pobegnila iz Zagreba. Pustila pismo, v katerem je napisala, da sramote ne bo prenesla in se bo ubila. Blagajničarka je uživala največje zaupanje svojih gospodarjev. — Nihče je ni nadzoroval. Tako je blagajničarka videla, da pride lahko na lahek način do denarja. Začela je uničevati nakaznice in zadrževati denar. Naposled je tvrdka odkrila ne-rednosti pri blagajni, blagajničarka je pa obdolžila za vse pogreške pošto. Ko so blagajno zopet pregledali in ugotovili, da je primanjkljaj šel v žep nepoštene blagajničarke, jo je Ziberje-va že odkurila iz Zagreba. Policija je za njo izdala tiralico, toda brez uspeha. Doslej blagajničarke še niso ujeli.
Tolpa, ki je plenila poštne pošiljke
Zadnje čase je dobivala glavna ambulantna pošta v Beogradu neprestano pritožbe o ukradenih poštnih paketih na progi Beograd—Skoplje. Kazalo je, da je pošiljke izmikala dobro organizirana tolpa, ki je imela tesne stike s poštnim osobjem. Zato je policija posvetila vso pozornost prevozu poštnih pošiljk na progi Beograd—Skoplje. Pred dnevi je dobil komisar železniške policije v Skoplju iz Beograda ukaz, naj preišče jutranji poštni voz. Uspeh te preiskave je bil presenetljiv.
V	službenem vagonu so našli dva nova in dragocena ženska plašča in ročni kovčeg. Ključ od tega kovčega so našli pri Savi Vukotiču. Na mizi v vagonu so našli odprte steklenice, na stanišču pa poleg malenkostnih predmetov orodje za odpiranje paketov. Pri poštnem uslužbencu Vukotiču so našli tudi nov samokreB z naboji. Vukotiča so tnkoj aretirali, kakor tudi sprevodnika vagona Časlava Jovičiča, uslužbenca beograjske ambulantne pošte. Vukotič se je utihotapil v vagon in je bivši poštni uslužbenec. Pri zasliševanju obeh se je izkazalo, da sta imela številhe pomagače.
Zločin bitoljskega vampirja
V soboto so v Bitolju odkrili strašen zločin. Takega ne pomnijo najstarejši ljudje v tem kraju. Zločin spominja na zločine diisseldorf-skega zločinca vampirja KUrtena. Povzročil je veliko razburjenje, zlasti med Židi, kajti zločin-čeva žrtev je neka židovska deklica.
V sredo 23’ t. m. je namreč nenadoma izginila 4-letna hčerka žagarja Izaka Kajdrona, po imenu Bunika. Starši so jo zaman iskati povsod
skupni vrednosti 650 Din. Tatvine sta osumljena neznan moški in ženska, ki sta beračila po vasi in sta doma nekje z Brega, Jesenic ali iz Kamnika, ker sta govorila gorenjsko narečje. Moški je star 35 do 40 let, ženska pa 30 do 35.
d Vremensko poročilo. — Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 765, termometer 7-2, relativna vlaga 84%, tiho, oblačnost 10; v Mariboru je kazal barometer 763'6, termometer 43, relativna vlaga 92%, tiho, oblačnost' 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 11-2 (6'2), Mariboru 10 8 (3*11), Zagrebu (37), Beogradu 114 (2*2), Sarajevu —1-8), Skoplju 14 (—2-6), Kumboru (8'2), Splitu 14'8 (7), Rabu 15'2 (82). V oklepajih označena je najnižja temperatura.
Cftubljana
Torek, 29. septembra 1931.: Mihael. Pravoslavni, 16. septembra: Eufimija.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu tn Ramor na Miklošičevi cesti.
•
■ Reklamacije. Včeraj je bilo vloženih na magistratu okoli 500 reklamacij. Reklamacije pregleduje komisija, obstoječa iz župana dr. Puca in dveh občinskih svetnikov. Reklamacijsko postopanje je bilo včeraj zaključeno.
■ Sokol I. Ljubljana - Tabor obvešča svoje članstvo, da bo v nekaj dneh razposlal položnice s prošnjo, da nakaže poljuben znesek za podporo gladujočim bratom, sestram in mladini sokolske župe Mostar. Kdor bi pomotoma ne dobil položnice, naj se posluži splošne položnice in vpiše našo Številko 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer sprejmemo tudi darila v obleki, obutvi i. dr. Priskočimo tem našim dragim pripadnikom na pomoč in pokažimo jim, da smo res bratje in sestre. Zdravo) Uprava.
■ Prosvetno društvo »Tabor«. Vaja moškega zbora drevi ob 20. Točno!
■ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih od 19 d0 21. Ti tečaji so določeni za knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev.
in naposled obvestili policijo, ki pa deklice tudi ni mogla izslediti. V soboto so pa policiji javili, da je neki ovčar našel v bitoljski okolici truplo neznane deklice. Uradna komisija je ugotovila na mestu zločina, da gre za izginulo Bu-niko in da je deklica žrtev perverznega zločinca. Zdravniki so ugotovili po ranah na dekličinem telesu, da je zločinec žrtev pretepal z železno palico. Po tem mučenju je deklici zatlačil predpasnik v usta in jo na ta način zadušil.
b Jubilej sarajevskega nadškofa. Vrhbosanski metropolit dr. Ivan Šarič je slavil v nedeljo 60. letnico življenja. Nadbiskup Šarič je znan kot zaslužen brvatski patriot in kulturni delavec, ki je vse svoje življenje posvetil delu za svoj narod. Med največje zasluge sarajevskega nadbiskupa je treba šteti hrvatsko kulturno društvo »Napredak«. Dr. Šarič se je rodil 27. septembra 1871 v Travniku. Po smrti dr. Stadlerja je bil leta 1918 imenovan za kapitularnega vikarja, leta 1922 pa je bil postavljen za vrh-bosanskega nadbiskupa. Poleg svojega ogromnega duhovniškega dela se je dr. Ivan Šarič mnogo bavil tudi s publicističnim in književnim delom.
b Sokolsko slavje v Pisarovini. V Pisarovini so imeli v nedeljo veliko narodno in kulturno slavje, kakršnega v teh krajih še ni bilo. Otvo-rili so nov Sokolski dom, ki se imenuje dom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra in blagoslovili novo sokolsko zastavo.
b Nov parnik »Jugoslavija«. Prihodnje leto bo Jadranska plovitba spustila v morje nov parnik »Jugoslavija«, katerega grade na Angleškem. Bode iste vrste kakor je »Karadjordje«.
b Proti Bafini konkurenci. Udruženje čevljarskih delavcev je imelo v nedeljo v Beogradu zborovanje, na katerem so govorili o ustanovitvi Bat’ine tovarne čevljev pri nas. Zborovanja se je udeležilo 150 delegatov. Sprejeli so resolucijo, v kateri prosijo vlado, naj prepreči ustanovitev Bat’ine tovarne v Jugoslaviji in naj prepove delo v Bat’inih popravljalnicah.
b Spomenik Andriji Fijanu. V nedeljo so odkrili v foajeju gledališča v Zagrebu spomenik pred 20. leti umrlemeu velikemu tragedu-igral-cu Andriji Fijanu.
b Posmrtne ostanke letalca Petroviča so v nedeljo svečano prenesli iz Cetinja v Beograd. Letalski narednik Milorad Petrovič je padel 13. marca 1913 v bližini Skadra. Bil je prva žrtev svetovne vojne v letalski stroki.
b Usodno demontiranje žice. Te dni se je mudil v Vukovaru cirkus, za katerega so napeljali električni tok iz domače elektrarne. Ko sta v soboto električne žice demontirala Ivan Kadič In Rudolf Hamever, sta ravnala z žicami tako neprevidno, da Je oba vrgel električni tok z droga. Kadič je obležal pri priči mrtev, Hame-verja so pa hudo poškodovanega odpeljali v bolnico.
' lud. Štrukelj ’
SPCCIJAI.NI ATSUI ZA SPLOlNO
ČRKOSLIKARSTVO
UUBUANA, CtLOVlKA C M L (NASPROTI V1LIMJMA) j
Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni od 10 do 12 in od pol 15 do 17. (Gregorčičeva ul. 27 pritličje, Trgovski dom).
Esperantski tečaj. Danes ob 20 v Št. Jakobski šoli otvoritev tečaja. Vršila se bo neobvezna, brezplačna poskusna lekcija po najuspešnejši »Če« metodi, po kateri 6e bo tudi vodil tes tečaj. Priglasi se lahko vsak, tu se bo tudi vršilo vpisovanje v tečaj in dogovorilo glede dneva in ure.
■ V*pon na Mont Blanc. O tej velezanimivi temi in o svoji turi na najvišjo goro Evrope bo predaval s skioptičnimi slikami g. dr. Reya Oskar v salonu hotela »Miklič«. Predavanje se bo vršilo v sredo 30. sept. od 20. K obilni udeležbi vabi slovensko javnost »Klub esperantistov« v Ljubljani. Vstop prost.
R Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5 opozarja svoje člane, da bo preskrbela letos jabolka in krompir samo tistim, ki se bodo za to priglasili v zadružni prodajalni. Obenem opozarja zadruga, da hoče ob zadostnem številu priglašencev uvesti dobnvo svežega mesa članom po nižjih cenah kot so na trgu. Prijave sprejema zadružna prodajalna, kjer se dobe tude tudi podrobnejše informacije.
■ Obrtniški tečaji sa nemščino. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za obrtnike in obrtni naraščaj tečaje za nemščino, ki se bodo vršili na meščanski šoli na Cojzovi cesti v Ljubljani ob večernih urah vsak teden po dvakrat. Prijave je izvršiti osebno ali s posebnim dopisom in navedbo točnega naslova v Zbornici TOI Beethovnova ulica 10,
II.	nadstropje, najkesneje do 5. oktobra t.'l. Prijavljene! zvedo, ali so sprejeti, v torek 6. oktobra t. 1. med uradnimi urami istotam.
Gorazdov učni zavod
sprejme še nekaj gojenk. Pouk po najnovejsi in priznano najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren. Pojasnila in prijave Nunska ulica 19. Hčerke železničarjev in državnih nameščencev posebne ugodnosti.	2169
B Gramfoni vseh znamk se dobe najceneje pri »Jugošport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34 (preje Razberger). Člani imajo 15 odstotkov popusta.	1430
B Mednarodne rokoborbe v Unionu. Pri nedeljskih rokoborbah je premagal Sturm Mileus-niča, Travaglini Inkognita in Romanov Krevsa. Borba med Prohasko in Kopom je ostala neodločena. Rokoborb se prične sedaj udeleževati tudi znani atlet Šotler iz Ljubljane, ki je bil nedavno pri nekem spopadu v Šiški obstreljen tik pod srcem, a je kmalu ozdravel. Šotler se bo najprej metal z Milesničem.
B Prvi komorni koncert. »Sloga« otvori letošnjo vrsto svojih glasbeno-prosvetnih večerov s koncertom klavirskega tria v ponedeljek 5. oktobra t. 1. ob 20 v svoji koncertni dvorani v Pražakovi ulici. Na sporedu je znameniti veliki Čajkovskega klavirski trio v a molu in Beethovnov klavirski trio v Es duru. Obe deli izvajajo prof. Jeraj Karol gosli, Miiller Grstav čelo in Svetel Heribert klavir.
B MOTOB kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
B Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlenien« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
B Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri »Jugošport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Razberger).	1436
B Iz bolnišnice. Splošna bolnišnica ima vsak dan velik dotok bolnikov. Včeraj in danes je sprejela na kirugični oddelek zopet več ponesrečencev. 25-lelneda ključavničarja Vincenca Govekarja iz Repenj pri Vodicah je nekdo udaril s kolom po glavi. Onesveščenega so pripeljali v splošno bolnico in je njegovo stanje še vedno nevarno. — 41-letni hlapec Valentin Ha-Razburljive in tendencijozne vesti, ki so jih širiš iz Toplic pri Zagorju je padel s podstrešja in si zlomil levo nogo. — 26-letnj sprevodnik cestne električne železnice Josip Gunde iz Most se je na Zaloški cesti spotaknil in tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo v peti. — 68-letni delavec Andrej Gaber iz Fužin pri Devici Mariji v Polju je šel z motorjem žet ajdo. Pri manipuliranju z niim pa ga je udarila vinta in mu poškodovala levo zapestje. — 18-letni kovaški pomočnik Anton Miklavčič iz Staje pri Igu je padel s klopi pri peči in si zlomil levo roko v komolcu, in 28-letnega delavca Filipa Klemenčiča z Javornika (Glej poročilo na drugem mestu).
B Drzen tat. Zidar Alojzij Urbančič, stanujoč na Glincah, cesta IX, št. 30, je prijavil policiji, da je, med tem ko je kupoval v trgovini na Tržaški cesti št. 6 srajco, skočil neznan tat na njegovo, pred trgovino ob zid prislonjeno kolo, in zdirjal z njim po Rimski cesti proti mestu. Neznanec je 20 do 25 let star, srednje postave, oblečen v temno obleko in siv klobuk. Kolo je vredno 700 Din.
B Vlom v stanovanje. Josipu Smrekarju, stanujočemu na Brdu št. 70, je ukradel neznan tat iz njegove zaklenjene sobe 3740 Din in obleke, tako da znaša skupno škoda 4250 Din. Tat je prišel v sobo na ta način, da jo je odprl s ključem, ki ga je našel skritega zraven vrat sobe. Tatvine je osumljen neki delavec, ki Je dobro poznal domače razmere in je po tatvini ne-znanokam izginil.
B Tatvina krogel m balinanje. Na Stari poti št, 7. je vlomil neznan tat v vrtno barako in ukradel gostilničarki Neški Salamon 14 rjsvih krogel za balinanje, vrednih 500 Din. Čeprav je že hekaj časa poteklo od tatvine, tatu »e vedn«* zriso Izsledil*	c’
Jz drugih banovin
ženitve častnikov
Kolesarske dirke na Vrhniki
^tavibov
m Z okrožnega inšpektorata. Agende okrožnega inšpektorata so bile po premestitvi okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha k ministrstvu v Beogradu, začasno poverjene lanskemu svetniku g. dr. Ivanu Poljancu.
m Visoka starost. V visoki starosti 86 let je včeraj v Mariboru umrla ga. Josipina Dolsček, vctova po višjem poštnem kontrolorju.
m Novo društvo. V soboto zvečer se je v Narodnem domu ustanovilo novo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. Ustanovitev so po-setill tudi predsednik zveze g. Zemljič, tajnik g. dr. Sket, podpredsednik Pokojninskega zavoda g. E. Lovšin, podravnatelj g. dr. Vrančič, ravnatelj Trgovskega bolniškega podpornega društva g. Podgoršek, zastopnik Trbovelj g. Ma-rovič in Jesenic g. Sušnik. V odbor nove organizacije so bili izvoljeni gg. Lojze Doležal kot predsednik, Leban kot tajnik, Pavletič blagajnik, kot odborniki pa dr. Vatovec, Mirko Ogrizek, Gselman, Neralič, Zabavnikova in Pin-terjeva. Nadzorstvo sta prevzela gg. Slavko Reja ln Lojze Stražnik.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Leopoldina Niederle, zasebnica, stara 80 let; Franc Avguštlner, delavec, 76 let; Anton Lind-ner, sodni kanclist, 46 let; Andrej Prah, zasebnik, 73 let; Avgust Jauk, sin delavke, 1 me-»ec; Ivana Vlahovič, zasebnica, 70 let; Peter Trutschl, bivši lesni trgovec, 57 let; Demeter Bgubi, ruski častnik, 64 let; Ivan Schlauer, Bin posestnika, 30 let; Pavel Žunko, 53 let; Jakob Werk, preglednik finančne kontrole, 46 let; Josip Nečas, orožniški narednik v p., 55 let; Frančiška Cobec, zasebnica, 47 let; Franc Wer-nlk, tovarnar perila, 46 let; ln Karel Krebs, sin kotlarja, 5 let star. Naj v miru počivajo!
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Ludvik Rižnlk, trgovski pomočnik ln Josipina Hetulova, hčerka mlinarja in posestnika; Ivan Fleisinger, delavec In Urša Novakova, delavka; Vaclav Hart, muzik ln Antonija Plavšakova, šivilja ter Ivan Strimpf, tiskarski pomočnik in Ljudmila Huterjeva, tkalka. Bilo srečno I
m Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev, reg. pom. blagajna v Mariboru, Je v mesecih julij—september 1931 nudila prvo pomoč za sledečimi umrlimi člani: 1. Majcen Martin, nadučitelj v p., Pobrežje, Nasipna ul. Din 1950. 2. filjanec Miro, prof. v p„ Maribor, Gosposka ul. 58 Din 1300. 8. Božič Ivan, paznik y p., Maribor, Tattenbachova ul. Din 1950. 4, Stergar Josip, višji sodni svetnik v p., Maribor, Majstrova ul. 1 Din 2100. 5. Lindner Anton, sodni kanclist v Mariboru Din 1950. Za te umrle člane so se razposlale položnice ter Imajo člani plačati v A skupini Din 10, ; B tkuplni Din 18, ln O skupini Din 22.
m Tetka prometna nesreča. Na Tržaški cesti K je v nedeljo popoldne dogodila težka prometna nesreča. Izvošček Ferdo čamba je s svojim osebnim avtom podrl na tla kolesarja Mirka Plateisa, gojenca vinarske ln sadjarske šole. Plateis sl je pri padcu elomil desno ključnico; ln zadobil tudi notranje poškodbe, čamba je ponesrečenca sam odpeljal v bolnico. Popolnoma potrlo se Je tudi kolo.
Ogenj v Slivnici
V	soboto krog polnoči je iz še neznanega Vzroka pričelo goreti gospodarsko poslopje poslopje posestnika ln gostilničarja Antona Paleža
V	Slivnici. Na pomoč so bili pozvani gasilci iz Maribora, Orehove vasi, Razvanja, Frama, Radvanja in Pobrežja, ki so rešili razen enega voza vse orodje in ostalo, ter požar omejili. Gospodarsko poslopje Je seveda pogorelo do tal. fikoda znaša krog 60.000 Din in je krita z zavarovalnino.
Novo mesto
Napad v Kačji ridi. Gospa Kovačičeva je z dvema sinčkoma iskala po Kačji ridi gobe, kar sta pridrvela od nekod dva mlada moška in zajela metati polena v trojico ter jo podila po temnem gozdu ter izginila šele v bližini ceste. Takim nepridipravom bi morali stopiti pošteno na prste.
Borovnice, polne, sočne, se bohotijo v Ragovem logu. Nabralo bi se jih na mernike in kar čudno je, da jih novomeška mladina še ni iztaknila. Celi gozdni predeli so jih polni. Pač nekam kasne so.
Preminul je po dolgotrajni bolezni nekdanji novomeški gozdni referent inž. Gustav Guzelj. Pokopali so ga včeraj. N. p. v m.l Žalujočim sožalje 1
Kočevje
Preprečen požar. Pretekli teden je iz neznanega vzroka začelo nenadoma goreti v enem od gospodarskih poslopij Hauffevega posestva. Slučajno pa je šel upravitelj posestva g. abs. inž. J. Ledenik malo pozneje kot navadno k počitku in je s pomočjo domačih pogasil ogenj, ki bi bil lahko postal usoden za okoliške zgradbe.
Število volileev. Po nekaterih reklamacijah ln popravkih bomo imeli v mestu Kočevju okrog 725 volileev.
Slana. Pretekli teden smo imeli dvakrat slano, ki je povzročila precej škode na poljih in vrtovih.
Šoštanj
Čeden parček. Po šoštanjski okolici se klati neka Terezija Popovič iz Zagorskega sela pri Klancu onkraj Sotle v spremstvu 30-letnega moškega in se preživljata z beračenjem in tatvino. Ženska je male, debele postave, okroglega, bledega lica, plavih las in škrbasta, moški pa visoke postave in slabo oblečen. Ko sta se potikala 22. t. in. po Silovi, je izginilo iz hiše posestnika Voha Martina, ko so domači delali na polju, ženske obleke v vrednosti 500 Din, dva dni pozneje pa si je na ta lahek način priskrbel obleko njen spremljevalec pri posestniku Stefanu Šešlju iz Cernove, ko so domači istotako bili odsotni na polju. Dolgoprstnež si je privoščil tudi okrog 500 Din denarja, za svojo »soprogo« žensko torbico, zlat prstan in drugo v skupni vrednosti 1370 Din. Imenovani par je pred tem kradel v okolici Žalca, odkoder se j« napotil proti Šoštanju. Zasleduje ju tudi policiji v Ljubljani
Na v«ui..o urejeni državni cesti nad Vrhniko je včeraj popoldne pod vodstvom g. Gorjanca in Zalokarja startalo 14 kolesarjev za gorsko prvenstvo Trigl. pododbora.
Najboljši čas dneva in naslov prvaka je dosegel Abulnar Prane, član »Ilirije«, ki je prevozil 6 km strmo gorsko progo v rekordnem
času 12 17 minut. Kot darilo je	krasen
pokal, darilo članic »Ilirije« in srebrno kolajno. Drugi je bil Valant I., tretji pa Redenšek Ivan.
Izmed junijtirjev Je dosegel naslov prvaka Sme Franfc, član »Diska« iz Domžal.
Vsa prireditev je bila vzorno organizirana ln sportsko na višku.
Mednarodne rokoborbe v Unionu
Ljubljana, 28. septembra.
Pri nocojšnjih rokoborbah je bil rekorden obisk. Borilo se je 5 parov. Izzivalna borba Sotlerja iz šiške proti Mileusnidu je ostala neodločena. Romanov je premagal neznanca. V ameriški rokoborbi je podlegel Rainer Sturmu.
V	velikem odločitvenem boju Kopa proti Pro-haski je zmagal Kop. Revanžna borba Krause— Travaglini je ponovno končala z zmago slednjega.
Kronika nesreč na Jesenicah
Jesenice, 27. oktobra.
V	zadnjih dveh dneh miulega tedna imamo beležiti zopet tri težje nesreče.
Štiriindvajsetletni tovarniški delavec Robič Pavel, p. d. »Žgajnarjev«, iz sosedne vasi Hrušica je zaposlen v »Martinu«. Pri delu »e je Robiču spodtaknilo in je padel vznak tako nesrečno, da se zlomil eno prsno vretence.
Drugi ponesrečenec je Marolt Vinke, 59 let star in poročen ter istotako delavec v tukajšnjih tovarnah Kranjske industrijske družbe. Ta nesreča bi kmalu končala s smrtjo, a je prisotnost duha ponesrečenca to prepre.ila in je pritisnil »granik« Marolta s tako silo, da mu je zlomil desno ključnico.
Tretji ponesrečenec pa je samski 231etni delavec Vidic Jože doma z Jesenic, zaposlen pa v tovarni KID na Javorniku. Ko je šel po »šihti« zvečer ob 22 domov, mu je za »štreko«, kakor imenujejo ta kraj domačini, zdrsnilo in Vidic je padel čez nasip v jarek med kamenje. Poškodoval si je močno desno roko v zapestju, zadobil je tudi močan udarec in krvne podplutbe na desnem licu.
Vse omenjene ponesrečence so oddali v tukajšnjo bolnico Bratovske skladnice, kjer bodo morali ostati dalj časa v bolniški poštelji.
Jesenice
Osebna vest. Za starešino sodišča v Kranjski gori je bil imenovan g. dr. Bregar. Iskreno čestitamo!
Samaritanski tečaj Rdečega križa bo v oktobru in novembru v poslopju osnovne šole pod vodstvom zdravnikov gg. dr. Koruna in dr. Mediča. Kdor želi obiskovati tečaj, naj se prijavi odboru.
Prireditve sokolskega društva. Naše agilno sokolsko društvo ima na sporedu kar tri stvari. Vsi odelki pridno vežbajo za izredno akademijo, ki bo prve dni novembra. Diletanti bodo vpri-zorili Finžgarjevega »Divjega lovca«. Sokolski
Sevski zbor pa bo organiziral krasen koncert, omur je še v spominu prvi koncert tega zbora, bo tudi tega sigurno posetil. Zdravo!
Občni zbor Akademskega kroika na Jesenicah.
V	soboto zvečer ee je vršil pri >Tancarju» 3. redni'letni občni zbor Akademskega krožka, ki je lepo uspel. Iz poročila predsednika je bilo razvidno skromno, a lepo delovanje krožka. Tajniško poročilo je razjasnilo velik promet v dopisih, ki ga je klub imel v minuli poslovni dobi. V imenu revizijonalnega odbora je poročal preglednik g. mag. phr. Žabkar Jože. Delo je pohvalil, vendar je vzpodbujal k še večjemu delu. Odbor je dobil razrešnico. Pri naslednji točki je bil izvoljen nov upravni odbor: predsednik Poženel Radko, tehnik; tajnik Bogataj Jože medicinec; blagajnik Vilž Albert, tehnik in gospodar Veber Rudi, jurist.
Trzin
Nov most. Te dni so začeli s pripravljalnimi deli za nov most čez suho strugo Pešate, ki je ob povodnji vedno polna. Baš pred mostom dela suha struga, ki teče kakih 50 metrov od jeza vzporedno z ljubljansko cesto oster, skoro pravokoten ovinek. Ker je dosedanji most lesen in ima tudi po sredi struge opore, znatno ovira odtok vode po suhi strugi, ki je ob povodnji vedno polna in tudi prestopi svojo ozko strugo. Ta lesen most prav sedaj podirajo in postavili bodo riov železobetonski most. Poleg starega pa so zgradili zasilen lesen most, da se bo promet lahko nemoteno vršil. Dela izvršuje ljubljanska tvrdka »Probuda«.
Še nekaj o elektrifikaciji. Morda se še ni o nobeni stvari pri nas toliko govorilo, kot o elektrifikaciji naše vasi. Večinoma so bili vsi navdušeni za elektriko. Brž pa, ko se je zvedelo, kolko bo morala naša občina, dalje koliko Soha in Tepalja vas prispevati, so pa občinski možje uvidevali, da so bremena prevelika in bi jih občine le z največjo težavo zmogle. Poslana je bila deputacija k g. banu dr. Marušiču, vložena prošnja in upamo, da bodo odločilni činitelji uvideli težkoče in potrebe naše občine.
Litija
Litija v temi. V soboto smo imeli ob tričetrt na 7, ravno ko je privozil osebni vlak v postajo, popolno temo. Ves večer smo bili brez luči. Kako je to mučno, posebno ob sobotah in nedeljah, smo močno občutili. Mislimo, da je nujna potreba, da ima občina rezervne priprave za one, ki se pokvarijo v elektrarni. Istotako bi bilo zelo umestno, da bi gorela luč na cestah celo noč in ne samo do pol 1.
Litija glasbeno napreduje. Koncert gasilske odbe litijske, ki ga je priredila v Litiji kot v martnu, je še dokaj dobro izpadel. Izlet je bil lepo zaključen v Belem vrhu nad Temenico, kjer je godbenike lepo pogostil g. Fajdiga. Sploh pa godba pod dolgotrajnim vodstvom g. Kelermeniča lepo napreduje. — Koncert cerkv. pevskih zborov iz vse dekanije se je vršil v prosvetnem domu v Šmartnem. Nastopili so zbori iz 'Šmartnega, Štange, Janč in Kresnic. Prednašanje slednjih je bilo pod vodstvom gosp. Alojzija Starca jako dobro. — Ob nabito polni kinodvorani je nastopil mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode, ki je svojo nalogo res častno rešil.
Nogometna tekma. SK Litija je po daljšem premoru zopet odigral tekmo, to pot s SK Dunav iz Ljubljane z rezultatom 4:4 in S podaljškom 6 :6. Sodil je dobro g. Krhlikar. Igr« Je bila zelo fair.
Na orožnikov bajonet se je nabodel
žalosten dogodek na Jesenicah — Izgredi pijanih fantov
Jesenice, 27. oktobra.
V	soboto popoldne je prišla družba fantov v gostilno »Zlata Praga« na Savi. Vse je šlo v redu, dokler se ni vnel med fanti prepir. Razburjenje pa se ni hotelo na noben način pomiriti, ampak se je od sekunde do sekunde stopnjevalo. V pretep je posegel tudi gostilničar, da bi fante pomiril, anvpak ves njegov trud je bil zaman; spravili so se nanj in je imel dovolj opravka, da se jih je otepel. Pri tem je uporabil v obrambo kljuko pri štedilniku, s katero je zadal tovarniškemu delavcu z Javornika Kle-menčiču Filipu manjšo rano na glavi. Na treh mestih ima Klemenčič Filip presekano kožo, lobanjske kosti 8o nedotaknjene.
Kri se je seveda vlila po glavi in obrazu, katero pa je nesrečnež še povrhu zmazal po vsej' glavi, da je zgledal strašen. »Na pomoč« so jim prišli poklicani orožniki, katerim se pijani fantje niso pustili vjeti. Izzivanje, pridušanje, preklinjanje brez primere ni spravilo orožnikov iz ravnovesja. Največja upornika sta bila že omenjeni Klemenčič Filip in neki njegov tovariš Vister Stanko iz Podmožeklje. Kakor sta se ta
dva vedla, je več kot pobalinsko. Klemenčič je silil, kljub temu, da ga je sestra branila, v orožnika, dokler jo ni staknil. Preveč se je zaletel v orožnika in se je nabodel na bajonet. Vistra »o končno ujeli in ga vklenili. Zabavni del je bil končan in se je pričel žalostni del. Vistra so zaprli in ga po zaslišanju predali v sodne zapore, kjer bo počakal na zasluženo plačilo. Klemenčiča eo z rešilnim vozom prepeljali v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku, kjer so ga skopali, očistili in ga zavezali. Prvotno se je mislilo, da so rane lažjega značaja, pa se je pozneje ugotovilo, da je rana v kiti v zrasteh na levi strani sila nevarna. Bolnika so v nedeljo dopoldne prepeljali iz tukajšnje bolnice v‘splošno ljubljansko bolnico. Žalosten dogodek) Krivci zaslužijo pač najstrožjo kazen!
Ljubljana, 28. septembra.
Filipa Klemenčiča so prepeljali včeraj v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je njegova rana zelo nevarna in visi Klemenčič še vedno med življenjem in smrtjo.
Zlobno maščevanje požigalca in njegove žene
žalosten konec vzorne
Bučka, 26. septembra.
Približno leto dni je tega, odkar je gorelo pri treh gospodarjih na Dolenjskem na en večer. Pri dveh posestnikih je pogorela hiša z gospodarskimi poslopji, in to pri J. Železniku v Za-borštu pri Bučki in pri A. Mlakarju v Stari Bučki pri Škocijanu. Pri posestnici Ruparjevi v Jermanvrhu pa je požgalec sam, ko je bil ogenj šele v razmahu, poklical kmetico, rekoč: »Baba pojd gasit!« O pravem času so potem ogenj pogasili in posestnica je utrpela le neznatno škodo.
Vsi so se spraševali, kdo bi bil požigalec. Istega večera je posestnik Franc Kočevar doma povedal svojcem, da ga zadnjič vidijo in kmalu nato je izginil. Ker ni bilo dva dni od njega nobene vesti, je sum padel takoj nanj in vsi so mislili, da je napravil samomor. Tretjega dne pa je prišel domov, nakar so ga orožniki aretirali. Posestnik Kočevar je svoj zločin po kratkem zasliševanju priznal. Izpovedal je, da je požigal pri vseh treh posestnikih iz maščevanja. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil nato obsojen na 18 mesecev zapora in na plačilo škode obema pogorelcema. Oškodovanca sta dala po zapriseženih cenilcihrizvedencih pogorela poslopja oceniti in cenitev je precej visoko narasla, vendar ne tako veliko, da bi je požigalec ne zmogel plačati. Zena Kočevarja pa se
kmetije na Dolenjskem
je proti cenitvi uprla in tudi škode ni hotela plačati. Vzela si je advokata in prav isto sta storila oškodovanca. Pričela se je pravda, kateri je sledila komisija na licu mesta z več nego 30 pričami, katere so pa večinoma pričale oškodovanim posestnikom v korist. Kakor je bilo pričakovati, je tožbo posestnica Kočevar izgubila in morala bi plačati škodo, kakor je bila cenjena in pravdne stroške, kakor tudi advokate, kar je naraslo na več deset tisočev.
Ko je požigalčeva žena uvidela, da je pravda izgubljena, je pričela v začetku po tihem in po malem prodajati gospodarske stvari, poljedelsko orodje, vozove itd., nato pa celo smreke in hruste. Kar na debelo je pričela prodajati s poda tla in stene, šla je celo tako daleč, da je dala strgati iz betoniranih podbojev tečaje vrat in jih vnovčila. Ce pa ni mogla kake stvari spraviti v denar, jo je pa razbila. Vse je delala le v ta namen, da bi vrednost premičnin in ne-premimčnin zmanjšala in da bi oškodovanci na ta način ne mogla priti do svojega denarja in da bi posestnika Železnik in Mlakar morala tudi advokate plačati. Nedavno pa je vihar ostanke demoliranega gospodarskega poslopja popolnoma uničil in tako leži pred hišo, ki je ostala nepoškodovana, kup razvalin — ostanki vzorne kmetije.
Cclfc
* Narodni javnosti! Celjska narodno-obrambna društva (Narodna Obrana, Ciril-Metodova družba, Jugosl. Matica in Jadr. Straža) so nameravala to jesen prirediti veliko propagandno veselico s prav bogatim in pestrim sporedom. Na svojem zadnjem sestanku pa je prireditveni odbor sklenil, da se prireditev ne bo vršila zaradi težkega gospodarskega položaja našega ljudstva, ker ta ne dopušča prirejanja veseličnih prireditev, združenih z gmotnimi žrtvami prirediteljev in udeležencev. To v znanje cenj. narodni javnosti, ki je naprošena, da vsaj direktno podpira navedena društva.
* Nezgoda. 18-letni mizarski vajenec Hrastnik Mate-vž iz Petrovč je 22. t. m. doma tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zelo poškodoval levo nogo. Ker se mu je poškodba poslabšala, so ga morali oddati v bolnico.
Crna nedelja celjskih gasilcev
V	nedeljo zjutraj okrog 8. ure so bili mestni gasilci alarmirani k požaru v Cretu št. 54, kjer sta gorela hlev in gospodarsko poslopje posestnika in delavca v VVestnovi tovarni Maksa Zupanca. Mestni gasilci so se takoj odpeljali s svojo motorno brizgalno na kraj požara, kamor so kmalu tudi prispeli gaberski in teharski gasilci. Skupnim naporom se je posrečilo požar omejiti na goreči poslopji. Velika nevarnost je namreč bila. da bi se vnele sosedne hiše. Od začetka so gasilci zajemali vodo iz treh vodnjakov, ki so jih pa kmalu izpraznili, nakar so napeljali cevi v Voglajno. Hlev in gospodarsko poslopje sta zgorela, uničen je tudi ves letošnji pridelek. Škoda je velika in le delno krita z zavarovalnino. Požar je nastal na ta način, da so iskre iz pomanjkljivega dimnika zanetile seno. — Popoldne ob 6. uri so bili gasilci zopet pozvani, in sicer v vojašnico kralja Aleksandra na Mariborski cesti,. kjer so se vnele saje. Ko so prišli tja, pa so že bili vojaki pogasili ogenj. Zvečer pa si je nekdo dovolil neumestno šalo z mestnimi gasilci. Ko je bila baš predstava ježiških. ajkrobatov pred mestnim magistratom, je neznan'človek'pritekel v st ra-, žarnico gasilcev ter povedal, da 'st prišel neki
moški alarmirat gasilce k požaru v Liscah. Ga-, silci so si s svojim avtom komaj utirali pot skozi množico ljudi ter so se odpeljali v Lisce. Ko so pa dospeli tja, so uvideli, da jih je nekdo potegnil, kajti o požaru ni bilo duha ne sluha. Brezvestneža, ki si je dovolil to neumno šalo, bi bilo treba strogo kaznovati.
Trbovlje
Nedeljska nogometna tekma na igrišču SK Amaterja je bila jako zanimiva. V predtekmi je rezerva SK Amaterja gladko odpravila rezervo SK Hrastnika s porazom 6 : 0 slednjega. Rezerva SK Amaterja Je bila v veliki premoči, zlasti so se odlikovali Janc I in Janc II ter Mrzel in Sajevic, — Točno ob 16. uri pa sta se predstavili obe prvi moštvi SK Amaterja ln SK Hrastnika. Amater vodi, toda obramba SK Hrastnika dobro čisti, končno Amater popusti ln v 39. minuti zabije iz 5 m daljave SK Hrastnik neubranljivo v levi kot. Stanje 1 : 1. Takoj nato pritisne SK Amater in tudi tempo diktira. Halfes-linija SK Amaterja sijajno čisti in podpira napad. V 42 minuti zabije, po pred-ložku jako razpoloženega fiorlija, desno krilo Jordan drugi gol in s tem postavi rezultat. —
V	drugem polčasu se menjajo napadi, toda obramba je na mestu. Pri tej tekmi so se ponovno odlikovali Gracer, Zupančič »trboveljski Hassl«, Plsanskl Ivan, Kos, Šorli, Jordan, Rems in Borišek. V obče se je moštvo SK Amaterja v zadnjem času jako popravilo, kar je pripisati dejstvu, da ima sedaj po dovršenem težkem delu na zgraditvi novega igrišča mnogo več časa za treniranje. — Ce bo SK Amater vztrajal na sedanji lepi in dovršeni formi svojih iger, potem mu Je zmaga prvenstva v letošnji jeseni zasigurana. — Dopoldne sta merila svoje moči SK Retje in SK Dobrna istotako v prvenstveni tekmi, ki je končala s 3 : 3. Tehnično boljše moštvo SK Retja je tokrat odpovedalo in požrtvovalna Dobrna je vodila že s 2 : 3. Neodločni rezultat je nastal samo zaradi podaljšanje igre za 10 min. — V letošnjem letu je opaziti v naši dolini velik razmah športa, žal pa Je razvoj preveč enostranski, ker se omejuje le na nogomet. Naše športnike bo treba seznaniti in sprijazniti še z drugimi panogami športa, ki je naši mladini nujno potreben, ker JI krepi voljo • in duh ter zdravi t«lo.
Položaj našega izvoza sadja in grozdja
V Avstriji gnije 1000 vagonov domačih hrušk
Dunaj, 25. septembra.
Dunajski >Montag< je povedal, da v Avstriji gnije okoli 1000 vagonov domačih hrušk in jabolk. Dalje je povedal, zakaj je kljub najnižjim cenam zadnjih desetletij konsum jako majhen. Ali to nas ne zanima, kajti dosti nam je to, da gnije toliko domačega pridelka, kar nam bodi dokaz, kako težko je spraviti na dunajske in sploh avstrijske trge naše sadje.
V praški »Korespondence češkoslovenskčho ustavu zahrauičniho< pa čitain slovaški dopis, da imajo tam toliko hrušk, da jih kmetje niti obirati nočejo. Dali pa so najlepše po 20 vinarjev, torej nekako 30 para, vsakomur, kdor jih je hotel brati.. Kako mora tako dejstvo vplivati na nade našega izvoza, to si lahko misli vsak 81-tatelj sam.
Ta teden in še več dežuje dan na dan, tako da je bil izvoz naših češpelj minimalen. Zato pa so cene jako nategnile, do 70 grošev... in še više za prav lepo bosansko blago. Štajerske češplje so ponehale, še preden so dobro začele. V tem pogledu smo pač jako — majhni.
Za jeseuska in zimska jabolka pa menda le še pridejo boljši časi, dasi niti za polovico ne tako dobri kakor lani. Ali tega daru božjega je toliko, da tudi pri nizkih cenah pride lahko precej denarja v deželo. Zato svetujem, naj se naši izvozniki le skrbno pripravljajo na ta izvoz.
Pa tudi za naše južnoštajersko grozdje se kaže dobra jesen in dobra kupčija, vsekako bo-lja za grozdje kakor pozneje za vino. Za vino ga ostane itak še vedno dovolj. Odobravam akcijo ravnatelja Andreja Žmavca za boljo or-
Mednarodna družba za hipotekarni poljedelski kredit
Zdelo se je že, da je misel ustanovitve Mednarodne družbe za hipotekarni poljedelski kredit, kakor mnogo sličnih načrtov, že povsem zaspala. Najnovejša ženevska poročila pa nagla-šajo, da se dela bližajo končni rešitvi. Zanimivo je dejstvo, da ima pri tej organizaciji veliko zaslug tudi naš zunanji minister dr. Marinkovič.
Komite, kateremu je bila v majskem zasedanju Društva narodov poverjena naloga organizacije tega mednarodnega instituta, je že izdelal temelje novemu bančnemu zavodu. Banka bo pričela s poslovanjem takoj, ko bodo dogo-tovljena tudi zadnja dela in ko bodo države, ki so pristale na sodelovanje, tudi ratificirale konvencije o osnovanju. Konvencije je podpisalo dvajset evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Načrt organizacije je zamišljen tako, da s e nahaja ves bančni posel pod direktnim nadzorstvom Društva narodov. Sedež banke bo v Ženevi.. Švicarski vladi banka ne plačuje nikakih liskalnih dajatev.
Osnovna glavnica je povsem svojevrstna in se deli v tri skupine. Prvo tvori fond A, katerega polnijo države podpisnice konvencij. Ta fond predvideva višino 25 milijonov švicarskih frankov (ca. 275 milj. dinarjev). Velesile plačujejo po tri milj. Sv. frankov, srednje sile, h katerim spada tudi naša država, plačujejo 1*75 milj. fr. Ti prispevki posameznih držav se bodo v teku časa polagoma zopet vrnili državam in sicer iz prihodov čistega dobička, ki ga bo izkazoval fond B.
Glavnica se zbira z izdajo družbenih delnic, ki se zopet delijo v delnice A in delnice B. — Prve so redne, druge izredne. Delnice A predvidevajo kapital 25 milj. šv. fr. Obvezno jih podpisujejo nacijonalne družbe. Pri nas n. pr. Drž. hipotekarna banka in Priv. agrarna banka, ki bosta redno poslovale z mednarodnim institutom. Udeležba se vrši po istem ključu, kakor za fond B. Oba naša zavoda bosta torej prispevala skupno 1*75 milj. šv. fr. Delnice B bodo izdane v višini 250 milj. šv. fr. Posamezne nacijonalne družbe imajo pravico, ne pa tudi dolžnosti, da se subskribcije teh delnic udeležijo.
Tretja skupina družabnega kapitala tvorijo lastne obveznosti v najvišjem iznosu 2,750.000 šv. fr. po posebnem ključu. Po tem ključu se opirajo posojila, ki jih zavod stavlja posameznim nacijonalnim družbam na razpolago, na obveznice, ki jih družbe nudijo zavodu kot kritje. Za enako vsoto more Mednarodna družba plasirati svoje lastne obveznice na velikih mednarodnih tržiščih.
Funkcija banke sestoji v svojem bistvu v tem, da družba nudi posojila samo za poljedelske svrhe. Domači zavodi, ki se bodo okoristili s temi posojili, jih smejo uporabljati samo za poljedelske obrate in za pospeševanje poljedelstva. Posojila domačih zavodov se nudijo samo po sistemu prve hipoteke. Domači zavodi se nadalje obvezujejo izvajanja izvestnega nadzorstva nad poslovanjem s strani Mednarodne banke.
Banka bo pričela vsekakor poslovati koncem tega leta. Predsednika in podpredsednika banke voli svet Društva narodov, sedem članov voli organizacijski komite, po enega voli BMP v Baslu in Mednarodni poljedelski institut v Rimu.
V bančno organizacijo pridejo državljani posameznih držav v razmerju * vplačanim kapitalom. Tudi naši državljani bodo zastopani v raznih svojstvih.
Mednarodna družba bo razpolagala z ogromnim kapitalom okroglo trideset milijard dinarjev. Ali bo ta ogromna, kakor izgleda tudi dobro organizirana družba v resnici omilila agrarno krizo — Je vprašanje bodočnosti.
gnizacijo doma, da bi na vseh mestnih trgih imeli dovolj lepega domačega grozdja po zmernih cenah. To edino je modro delo in je treba, da ga izvršite. Bližina naših vinorodnih krajev z Dunajem in srednjo Evropo daje upanje, da bomo konkurenčni in da bomo lahko spravili velike količine našega lepega grozdja na zunanje trge. — Kdor potrebuje še kakšnih informacij, naj se oglasi...
Pri tej priliki pa moram opozoriti na pregle-dovalne komisije na vsem bivšem južnem Štajerskem. Cul sem namreč, da se naše komisije preveč dobesedno drže pravilnika in da ga napačno tolmačijo po duhu in namenu. Res je tam rečeno, da belo in rdeče ali čruo grozdje za izvoz ne — mešati, ali je to mišljeno tako, da ne zmetavati v en koš belo in črno, marveč prodajati vsako posebe. — Ni pa s tem rečeno, da se ne sme zaradi zahtev tujih tržišč posamne košare na vrhu radi lepšega pogleda pomešati s par rdečimi grozdi. Torej: tuji trgi zahtevajo, da je v gornjih vrstah lepo pomešano belo in rdeče grozdje. In to mora biti dovoljeno. Tako pride najbrže tudi instrukcija iz Beograda, ker smo z Dunaja opozorili na tako dobro mišljeno strogost...
Vreme nam kvari to kupčijo takoj ob začetku, ali morda bo kmalu vendar le bolje. Vsekakor naj bodo naši izvozniki vedno pripravljeni, da ujamejo lepe dneve, tudi le poldneve, da takoj berejo in tovarijo. Kajti čim slabši so časi za izvoz, t. j. da ni lahko tovariti, toliko bolje cene se morejo ujet. In na ta lov boljih cen naj bodo naši izvozniki pripravljeni.	A.	O.
Gospodarske vesti
X Splošno pomirjenjo v denarnem prometu.
Razburljive in tendencijozme vesti, k} so jih Si-riiii prejšnji teden razni špekulanti, inozemski plačenci in v veliki meri nesposobni kritikuni, so z preciznimi izjavami naših najvišjih finančnih mast izginile. Posledice takih zločinskih početij, ki so prejšnji teden v važnejših trgovskih centrih povzročile nenormalno razgibaoje go-
spodarskih, še bolj pa širokih krogov, so se danes že povsem zaključile. Denarni promet poteka zopet normalno. Za razburjenja ni nika-
kega povoda, kar smo z odkrito besedo že večkrat povdarili na tem mestu. Vso našo javnost pa prosimo, da si usvoji popolno zaupanje do naših denarnih zavodov, posebno onih, ki nudijo pupilarno varnost, in svoje prihranje, ki so mogoče v zadnjih dneh povsem brezmiselno menjali posest, zopet dovaja gospodarskemu delu v lastno korist in v dobrobit našega narodnega gospodarstva. S takim ravnanjem bodo najuspešneje prečrtani vsi oni zločinski naklepi, ki so jih kovali na račun naše lahkovernosti gotovi ljudje, ki jim je glavni posel obogatitev na račun ljudske naivnosti.
X Prodaja lesa. Dne 9. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji gum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled pri isti direkciji).
X Oddaja državne pšenice v mletje se bo vršila potom licitacije dne 3. oktobra t. 1. pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu (Oglas je na vpogled v pisarni Zb""' " '■a TO: v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku).
Dobave
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t L ponudbe glede dobave instalacijskega materijala in konopnenih cevi ter glede dobave 3000 komadov brezovih metel.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic \ Ljubljani sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbi glede dobave 2450 kg železne pločevine.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddel kih.)
Zavod »Obiličevot, računovodstvo v Kruševcu Obiličevo sprejema ponudbe glede dobave koščic od sliv.
Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani sprejema ponudbe glede dobave ovsa in ječmena.
Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 10. oktobra t L ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala (papir, pivniki, spojke, vrvica, svinčniki itd. itd.).
Direkcija državnega rudnika SenjBki Rudnik (Srbija) Bprejema do 12. oktobra t. L ponudbe glede dobave 500 komadov flanfi za jamske vozičke in 300 komadov delov za jamske vozičke ter glede dobave železa in železne pločevine.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 28. septembra 1931.
Devična triišča.
Ljubljana, 28. eept. Amsterdam 2251-78 do 225862, Bruselj 782-64—785, Curih 109845 do 1101-75, Dunaj 789-77-792 17, Newyork 5610-26 do 5627-26, Pariz 222-222-66, Praga 16619 do 166-69, Trst 287-77-288-67.
Zagreb, 28. sept. Amsterdam 2251-78—2258-62, Dunaj 78977-792-7, Bruselj 782-64-85 -, Milan 282-64-85
lan 28/-77—288-67, Newyork kabel 56-2126 do 56-3826, Newyork ček 56 1026-56-2726, Pariz 222—222-66, Praga 169 16-169-66, Curih 1198 45 do 1201-75.
Beograd, 28. sept. Amsterdam 2251-78 do 2258-62, Dunaj 789-37-792-17, Bruselj 78264 do 785--, Curih 1098-45-1101-75, Milan 287-75 do 288 67, Newyork 5610-26-5627-26, Pariz 222 — do 222-66, Praga 166 19-167-69.
Curih, 28. sept. Beograd 9-04, Pariz 20-21, London 19-87, Newyork 511-75, Bruselj 71-50, Milan 26-20, Madrid 45-50, Amsterdam 205,
Berlin 117, Dunaj 71-90, Sofija 3 70, Praga 1513, Varšava 57-20, Budimpešta 9002.
Vrednostni papirji
Zagreb, 28. sept. Drž. papirji: 7°/o inv. pos. 70 bi., vojne škode 300—310, kasa 307 do 310 (310), dec. 312—314, 4°/« agr. ob v. 43 bi., 7*/o Bler 54—56 (55, 55, 62), 8% Bler 62—65 (62, 63, 65, 67), 7°/o pos. hip. b. arang. 55—56 (55, 59), kasa 59—65, 6°/t begi. 44—46K. — 52-52 (52), Kredit 121-126 Banke: Poljed. 52—52*ž (52), Kredit 121 do 126, Hrvatska —, Praštediona 957K—965 (957J^), Union 147-150 (147), Jugob. 67-68 (67), Obrtna 36 d., Srpska 187K—189, Ljublj. kred. b. 117—120 (120), Medjunarodna 68 d., Narodna 4050—5000, Zemaljska 114 bi., Narodna 25 d., Našička 690 bi. — Industrija: Še-čerana Osijek 160—170, Trboveljska 205—250, Slavonija 200—205 (200), Vevče 110—115 (110), Gutt. 105—110, Slaveks 25—27 (25), Danica 65 do 75, Brodvagon 55 bi., Ragusea 200—250, Oceanija 190 bi.
Žitna tržišča
Novi Sad, 28. sept. Pšenica: Cene po zakonu za oktober. Vse ostalo brez izpremembe. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 41 vagonov.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon parjene bukovine.
Tržno poročilo poljskih pridelkov
Na spodnjem ptujskem polju je bila ta teden sledeča situacija:
Beli krompir: Malo povpraševanja, kar je imelo za posledico, da je nakupna cena padla na 65 para. Po tej ceni sta bila iz Moškanjc odposlana komaj dva vagona. V Ormožu je bila cena 5—10 para višja.
Zgodnji krompir: Producentu se nudi 80—85 par, vendar je dvomljivo, da bi se dobilo blaga za vagonske pošiljke iz razloga, ker se ga malo sadi in pride malo na trg. Kar je bilo, je prodano.
Čebula : Živahno povpraševanje, nakupna cena 250 in višje.
Česen: Manjši zaključki na podlagi nakupne cene 600 Din.
Zelje v glavah: Nakupna cena 60 Din.
Fižol: Koks, 200, beli 150 Din.
Jabolka namizna: Od zadnjega poročila neizpremenjeno.
Jabolka za prešo: Nobenega zanimanja.
Kar se tiče cene krompirja, moramo naglasiti, da tendenca na ptujskem polju ne odgovarja letošnjim tržnim prilikam. V južnih predelih naše države je bila krompirjeva letina slaba. Tudi iz Italije prihajajo slična poročila. Tendenca se mora vsekakor učvrstiti. Vsako prenagljenje prodaje se lahko maščuje.
Spczl
Za prvenstvo podsavezne lige
V Ljubljani se je v nedeljo odigrala ena najvažnejših tekem podsavezne lige. Rezultat 1 : 1 (1 : 0) ne more zadovoljiti Ljubljane. Posebno napad ni mogel najti potrebne harmonije. Mariborsko moštvo je pokazalo kompaktnejšo Igro, vendar boluje na potrebni odločnosti, ki bi lahko registrirala boljše rezultate.
V Celju Je Ilirija premagala Atletike s 3 : 2 '2 : 0).
V Mariboru sta si proti vsakemu pričakovanju železničar m Svoboda delila točki z rezultatom
: 1 (1 : 0).
Situacija:
Primorje	3	2	1	0	9:3	5
Maribor	3	2 X 0	12:6	5
Ilirija	3	2	0	1	7:8	4
Svoboda	3	0	2	1	5:7	2
Atletiki	3	0	1	2	4:10	1
Železničar	3	0	1	2	2:5	1
Četrto kolo državnega prvenstva
V Zagrebu je Gradjanskl pičlo premagal Mačvo z rezultatom 1 : 0 (1 : 0). Zagrebčane je ezultat precej iznenadll.
V Beogradu je lanski državni prvak podlegel Beograjčanom. BSK je premagal Concordio z l : 1 (1 : 1). V splošno se je pričakovala sil-lejša zmaga Beograjčanov radi slabe forme Joncordije.
V Splitu je Hajduk odpravil Saška s 3 : 1 (1 : 0). Tudi tu se je pričakoval s strani Haj-luka boljši rezultat.
Vsekakor je treba povdaritl, da so vsi naši klubi izven forme. To vsaj kažejo doseženi rezultati.
Situacija:
BSK	3	3	0	0	10:1	6
Gradjanskl	3	3	0	0	4:1	6
Hajduk	3	111	4:6	3
Concordia	3	1	0	2	7:6	2
Mačva	3	0	1	2	3:7	1
Sašk	3	0	0	3	1:8	0
Mednarodni šport
Na Dunaju se Je odigrala v nedeljo prven-rezultatom 10 : 0 za Rapid. Floridsdorf : Hakoah 1 : 0.
Jesenske konjske dirke na Teznem pri Mariboru
Maribor, 27. septembra. N« dirkališču na Teznu pri Mariboru je v soboto in nedeljo priredilo Mariborsko kasaško društvo konjske dirke, ki so doprinesle prav lepe in napete boje med posameznimi konkurenti. Udeležba o d strani tekmovalcev je bila rekordna in tudi obisk je bil zadovoljiv. V naslednjem rezultati:
Prvi dan:
I. Dirka Karla Pachnerja: amaterska heat vožnja za 4 letne in starejše konje vseh krajev. Proga 1600 m. Nagrade 2500-—, 1250 —, 750-—,
500-— Din. 1. Saladin (Franc Filipič) 1-32; 2. Jon (Franc Reibensohuh) 1:295; 3. Finis (Franc Sagaj) 1:34-7; 4. Fosilni (Ivan Krušič) 1:32-2.
II. Dirka Rudolfa Warren-Lippitta. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Nagrade: 2000-—, 1000-—, 600-—, 400-— Din in državna nagrada centrale jugoslovanskih hasa-ških društev. 1. Uskica (Franc Kardinar); 2. Turista (Franc Filipič) 1:45; 3. Nina (Alojz Slavič) 1.45-5; 4. Psina (Jožef Slavič) 1:42-2.
III. Dirka Karla Pachnerja: druga vožnja: 1. Uskok (Josip Sebfilič) 1:31*5; 2. Saladin (Franc Filipič) 1:82; 3. Posilni (Ivan Krušič); 4. FiniS (Franc Sagaj) 1:30.
IV. Dirk* Plunger jun. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Nagrade: 1500, 750-—, 450-—, 300-— in državna nagrada cetrale jugosl. haeaških društev. 1. Turista (Franc Filipič); 2. Samers (Karl Weitzl) 1:46-7; 3. Koket« (Ivan Bunderl) 1:40-2; 4. Otero (kobilarna Turnišče) 1:46-2.
V. Dirka Karla Pachnerja: tretja vožnja: 1. Danka (kobilarna Turnišče) 1:31-5; 2. Saladin (Franc Filipič) 1:32; 3. Jon (Franc Reibenschuh) 1: 29; 4. Uskok (Josip Sebelič) 1:30-5.
VI. Spominska dirka dr. Alfreda Rossmanita. Dvovprežna amaterska vožnja za 8 letne in starejše jugosl. konje. Proga 2800 m. Nagrade: 2000’—, 1000"—, 600-—, 400-— Din in državna nagrada centrale jugosl. hasaških društev teir častna nagrada zmagovalcu od Mariborskega ha-saškega društva. 1. La Fliche-Turista (Frano Filipič) 1:62-7; 2. Finiš-Borica (Vekoslav Razlag) 1:44, 3. Nina-Uskica (Alojz Slavič) 1:56-5; 4. Bandi-Doncette (Frido Hftgenwarth) 2:05.
Vil. Dirka Karla Pachnerja: odločilna vožnja: 1. Danka (kobilarna Turnišče); 2. Saladin (Frano Filipič); Uskok (Josip SebeJič).
(Rezultate naslednjih dirk jutri.)
Damski plašči mmmtm Moške obleke po meril
,Aloblesse“
Pilila Viktorija
yy'
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5-—. Oglasi reklamnega in *rgovskega značaja: najmanj Din 10-— (do 10 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko.
Trgovski lokal
v Ljubljani išče večja tovarna čevljev v Sloveniji za prodajalno. — Ponudbe na upravo pod »Strogi centrom«.  2162
Naprodaj
sta dvo- in tristano-vanjskl hiši, popolnoma novi, prva na Kodeljevem, druga na Selu. Istotako tudi nova enonadstropna pekarija na zelo prometnem kraju na Selu. Vse tri hiše se lahko plačajo z vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Poizve se pri Josipu Oražem, Moste pri Ljubljani. 2193
Izdelava in popravilo krznenih plaščev
in vseh vrst izdelkov lz krzna po najnižji ceni nudi
KRASNA MIRKO Ljubljana Wolfova ulica 12
(dvorišče).
2144
oblastveno
koncesijonirano
L Gaberšžik
bivši komisar za Šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1. oktobra. 2108
Holandske WM
gomolje
hlacinf, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi
Sever & Komp.
Ljubljana, Oosp0i«*tska S
Prednost pri dobavi del «S<aaovanjske In kreditne zadruge v Ljubljani* imajo zadružni članL Vabi se k pristopu v zadrugo:
stavbne podjetnike, strokovne in navadne delavce.
Vpis opravijo tekom tedna ob 7. url zvefier In nedeljo dopoldne v Zgornji Šiški 148 (pri Loga tj u)	1291
Uprava Sokolskega društva v Radovljici razpisuje mesto
is n
i ka
v Sokolskem domu. Nastop 1. novembra t. 1. Ponudbe je poslati najkasneje do 6. X. t. 1. na Upravo Sokolskega društva Radovljica. 2192
•»KURIVO**
LJIIMJANA
| Danajska cesta 88 | (na Balkann)
| Telefon št. 84 84
Radi preselitve
oddam ženski Šivalni stroj, nerabljen, na katerega sem plačala že 300 Din na račun in ne zahtevam povračila. Garancija 30 let Daljno plačevanje Din 150*— mesečno. Naslov v upravi lista pod „Ugodnost“ 2149
Pšenico
domačo, samo od producentov, kupuje in mlinom prodaja za račun. »Prizada«, Gospodarska zveza Ljubljana.______________2189
Prodajalce časopisa
iščemo za dnevno in večerno prodajo. Nudimo poleg tega še postranski zaslužek. Re-flektlramo v prvi vrsti na železniške ali poštne upokojence. Zglasiti se Je v upravi Jugoslovana.
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro »Te h n a*. Ljubljana, Mestni trg 25-1.	907
logavice, rokavice, volna in bombaž v
tajoeneje ln v veliki Izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska nima (b Stari trg.
P. Ripson:
74
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Bil je torej prisiljen vnovič čakati tričetrt leta, da se vrneta oba planeta spet v svojo bližino. In čakal je, odločno kot vojak na straži, ki ve, da mora izdržati do konca. Čas si je preganjal z vsemi mogočimi stvarmi. Enkrat je celo poletel daleč proti severu, misleč, da bo prišel k svojim Marsovcem, ali ti so bili predaleč. Motorna sila njegovega letala je pojenjavala v meri, kolikor bolj se je oddaljeval od oddajne postaje. Ko se je hitrost njegovega letala zmanjšala na polovico, je spoznal, da ne sme naprej, in se je vrnil.
Nato se je spomnil vampirjev. Hotel je na vsak način vzeti en par teh pošasti za svojega prijatelja Pinta seboj. Zato se je nekega večera odpeljal z letalom v bližino vhoda njih jame, na vrhu ugaslega ognjenika, in je tu postavil tik vhoda tri velike električne luči. Vzel je seboj električno puško in čakal poleg svojega letala. Ko je nastala popolna tema, je priplahutala velika jata vampirjev iz jame, da bi šla na nočni lov. Z divjim sikanjem so bežali pred močno lučjo svetilk, a Robert je to priliko porabil, da je streljal nanje. Električni bliski so udarjali Iz
puškine cevi v jato in od silnega sunka omamljeni so nekatere živali počepale na tla. Robertu ni bilo težko, s pripravljenimi konopci povezati dva odrasla vampirja ip ju spraviti v letalo. Nato je prijel za dva zaboja, polna raz-streljiva, ter ju je zalučil v jamo. Nekaj sekund pozneje sta se čula dva silovita poka in ogenj je švignil iz jame. Tema pokoma je sledilo strašno gromenje, kot bi se podirale skale, in pa obupno tulenje ranjenih in umirajočih zveri. Tla so se zazibala Robertu pod nogami in naglo je skočil v letalo, vključil tok in se dvignil v višino. Bil je zadnji trenutek, kajti vrh gore se je sesul s silnim truščem v votlo notranjost. Gnezdišče vampirjev je bilo razrušeno, ali Robert je ta svoj prenagleni čin skoraj plačal z življenjem.
Oba vjeta vampirja je spravil v nalašč za to pripravljeno kletko poleg kupolske stavbe in hranil ju je z živalmi, ki jih je streljal.
7.	poglavje: V vsemirskem letalu.
Dan se je vrstil za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. Edino, kar je Robert še hotel napraviti na Marsu, je bilo to, da je vsak večer bil na vrhu vampirske gore in tam pokončal še zadnje pošasti, tako da je bil prepričan, da bodo njegovi Marsovci imeli odslej mir pred temi krvosesi. Zal mu je bilo, da ni mogel več do njih, toda upal je, da se bodo okoristili z vsem,
kar jim je bil pokazal in da bodo v teku časa le napredovali v civilizaciji in slednjič morda celo prišli do obeh stolpov ter spoznali, da je na Marsu živel tudi drug, še bolj kultiviran človeški rod.
Noč odleta je slednjič napočila. Robert je stal noleg velike kovinske kroglje, ki jo je bil z dvigalom posumi na vrh kupole. V krogljo je bil spravil vse potrebno: cilindre s stisnjenim, oziroma tekočim zrakom in kisikom, hrano in pijačo in, kar se mu je najbolj dopadlo, oba vampirja v nalašč zanje konstruiranih kletkah. Ta dva sta bila v posebnem prostoru na dnu okroglega letala.
Še enkrat je Robert pogledal okoli sebe po tem planetu, na katerem je neprostovoljno živel toliko časa. Potem je stopil v krogljo, potegnil za seboj vrata in jih dvakratno zasigural. Nato je stopil k zeleno pobarvanemu stroju in spustil tok vanj. Nekako pol ure je pustil brneti motor, potem pa je napravil poskus. Vzel je steklenico v roke in jo spustil. Steklenica pa ni padla na tla, temveč je ostala v zraku kot bi stala na nevidnem podstavku. Poskus se je posrečil: žarki, ki so izhajali iz stroja, so bili odvzeli vsemu, kar se je nahajalo v kroglji, pa tudi kroglji sami težnost. Nobeno nebesno telo torej tega vsemirskega letala ni moglo privleči. Tako je bilo vse pripravljeno za polet.
Kulluca
Kralj na Betajnovi
Ko je človek v soboto gledal Kralja na Betajnovi v Narodnem gledališču, se mu je moralo zdeti, kakor da naš svet šele polagoma dora-šča, da bo mogel Cankarja sprejeti vase — naš teater, naše občinstvo, naš človek. Cankarjevo livljensko delo leži pred nami še zmirom nerazumljivo in nepoznano, njegova epohalna veljava v našem književnem in kulturnem življenju je bolj uspeh njegovega neizprosnega, brezkompromisnega družabnega aktivizma, s katerim je pribil in utrdil svojo osebnost in svojo umetniško tvornost v naši kulturi, kakor za stvar naše iskrene pripravljenosti, da ga poiščemo, da ga odkrijemo in da gremo polagoma za njim. Da, Cankar nam je še zmirom nepoznan, njegovo delo še čaka, da pride nekdo in ga razgrne pred nami. Toda tako na nejasnem si pa najbrž nikoli nismo bili ž njim —vsaj bo to mimogrede potoženo — da bi nas ne moglo žaliti in boleti, kar je zadnjič I. Pregelj napisal v Dom in Svetu ob XII. zvezku njegovih zbranih del — tisto o Cankarju — »bolnem geniju«, čigar življenski poem je tolikokrat le skrajno subjektivno, včasih kar samo — pridno vase zaprt, ozko doživljanje užaljenega bohema z ničemurno kretnjo in kričavostjo demokrit-skega demagoga«. Ironija usode je — kakor se pač vse naše kulturno dejanje in nehanje zdi ena sama vefina ironija — ironija usode je, da je to uničujočo sodbo o Ivanu Cankarju napisal prav tisti književnik našega časa, ki bi mu moglo enako nerazumevanje, kakor ga je Pregelj tu zagrešil, očistiti prav vse iste črne oznake, kar jih je nametal v Cankarja — od samopridne subjektivnosti do bohemstva in de-magoštva, samo da sta Cankar in Pregelj pač vsak iz svojega sveta. Da, čas je malo zrasel medtem, kar Cankarja ni, Človeku so se odprle nove smeri, toda naša pota niti danes še ne vodijo nikamor drugam kakor k njemu, človeku, umetniku, bohemu in demagogu, kakor pač z nami stojijo stvari: v vsakem izmed nas je malo več bohema, kakor ga je bilo še za Cankarja v ljudeh, in vsakemu izmed nas je naloženo, da je pomalem demagog. Cas dozoreva, da se najdemo ž njim.
Kralj na Betajnovi je v tej ustvaritvi našega gledališča stopil pred nas, da morda še nikoli nismo v tako jasni, čisti veličini videli Cankarjevega dela na odru. Cankar je umetnik duše, simbola, skritih, nevidenih stvari in ta njegova drama, ki je skoraj gotovo najsilnejša socialna drama naše književnosti, je predvsem drama Človeka in duše. Cankar nasproti Kantorju, tej nietzschejavsko mogočni, nadresnico podčrtani In potencirani podobi malega kapitalističnega sveta pri nas, ni mogel postaviti socialnega ravnovesja v silah, ki bi se z enako močnim orožjem borile proti njemu in ga morda zmagovale, kakor v naši družbi v resnici nikoli ni bilo dovolj močnega, nevarnega odpora proti vsemu, kar je bilo in kar je Cankar v svojem uporu prav za prav klone in resignira, Cankar sebe — Maksa samo tiho, brez patosa žrtvuje za plemenit poraz; toda Cankar se je prikradel v dušo Kantorja, v dušo človeka samega, ki ima noč in vse v rokah in tu se razgrize ciankalij njegove drame: vsa ta moč in oblast, ves ta triumf krivice, nasilja in krvi, je obsojen, da se pogrezne sam vase in da se zdrobi v prah in pepel. Cankar, ta naš veliki, največji individualist, ki se je rodil v prebornem, premalo drznem in premalo upoznanem ambi-jentu, da bi se mogle klice njegovega revolti-rajočega duha razrasti do tiste preproste, ne-komplicirane, naravnost ob množico naslonjene borbe, do katere je v zadnjih desetletjih prišlo toliko velikih, njemu sorodnih književnikov in umetnikov pri drugih narodih, Cankar, ta naš veliki individualist, je znal tej svoji množici vendar podariti vse, kar je imel: vso samoto 'in ves brezup svojega izobčenega srca — in iz tega bednega, žalostnega darovanja rase vse, kar imamo zdaj in kar bomo imeli poslej, iz te žrtvovane samote bo zrasla naša skupnost, iz tega brezupa se je rodila vera našega optimizma. Kralj na Betajnovi je socialna drama, kakršne najbrž ne premore izlepa kakšna druga književnost na svetu, to je drama našega starega, na smrt obsojenega sveta samega — in mrtvaška pesem, ki se oglaša iz dna strahotnih, neizpovednih tišin, je samo zadaja pesem pred
zmagoslavjem, ki mora priti.
Ustvaritev na našem odru v Debevčevi režiji je izoblikovala vse bogastvo, kar ga je v delu. Morda sem prvikrat na ta večer zaslutil, kako daleč, kako neskončno daleč gre vse to, kar je Cankar napisal; okrog ljudi in stvari na odru je človek čutil svetove, ki krožijo okrog vsake njegove misli in besede — vse je prišlo na dan, tisto malo, kar je v tekstu, in vse tisto neskončno, kar je za njim. Težo igre je režiser položil navznoter, za vidne stvari; iz vsake kretnje, iz vsakega premora je dihala luč.
Igralci so drug ob drugem rasli do vrha. — Nasproti silnemu Kantorju, ki ga je dal Levar, je bil Debevec kot Maks v mehkih, šibkih mi-mutah za spoznanje premočan. — Kralj (Krneč) je vsak večer novo presenečenje, zanj ni mogoče več najti besede; za go. Šaričevo (Nina) je prav tako. In Gregorin (Bernot) je ves neposreden in nov. Toda uspeh je vsem slonel na ramah — Cesarju (župnik), Mariji Veri (Kantorjeva žena), Danilovi (Francka), Danešn (sodnik), Rakarje vi (Lužarica) in vsem.
Dejali so nekoč, da je Cankar preizkušnja našega teatra. Preizkušnjo je teater prestal. Toda tudi preizkušnja za nivo kulture v našem človeku je Cankar — in tega človeka v soboto ni bilo v gledališču. Mnogo bo treba še napraviti na svetu — toda na začetku vsega bo treba zlomiti to žalostno, jalovo brezbrižnost, ki je v ljudeh.	Fri.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Začetek ob 20. uri zvečer.
Drama
Torek, 29. septembra: Dogodek v mestu Gogi. Red A.
Sreda, 30. septembra: Kralj na Betajnovi. Red B. Četrtek, 1. oktobra: Pritičje in prvo nadstropje. Red C.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 3. oktobra: Lucerna, premijera. Izven. Nedelja, 4. oktobra: Viktorija in njen huzar, opereta. Primijera. Izven.
Ljubljanski Zvon prinaša v svoji septembrski številki: Vidmarjev članek o Francetu Levstiku kot literarnem kritiku, ciklus Gradnikovih pesmi Izpoved, Seliškarjevo novelo Pavla, nadaljevanje Grahorjevega eseja Sociološke enačbe, J. Kranjca novelo Sreča na hribu, nadaljevanje Gspanove študije o Villonu in pa nadaljevanje Berkovega romana In solnce Je obstalo. V obzorniku so poročila o Keleminovi izdaji Bajk in pripovedk slovenskega ljudstva (Pajk), o Zormanovi zbirki Pota ljubezni (Gspan), o Pirjevčevi izdaji Levstikovih pisem (Pajk), o Jankovičevi knjigi Iz slovenačke književnosti (Debeljak) itd.
Ljubljana, torek, 29. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Franc Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Jože Gregorič. Kmetski upori. 20.30 Prenos iz Zagreba.
22.30 Čas, vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, torek, 29. septembra. 9.00 Zborovanje »Poljedelske zveze«. 12.45 Radio orkester.
13.35 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Zvočni film.
19.30 Predavanje. 20.00 Radio orkester. 20.30 Zagreb. 22.30 Poročila. 22.50 Plošče.
Zagreb, torek, 29. septembra. 12.30 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester.
18.30 Novice. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.30 Klavirski koncert. 21.30 Pesmi. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Plesna glasba.
Praga, torek, 29. septembra. 11.30 Plošče.
12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Koncert. 17.10 Mladinska ura. 17.20 Plošče. 19.30 Poljudna glasba. 21.00 Radio orkester. 22.15 Bratislava.
Ljubljana, sreda, 30. septembra. Opoldanski program odpade. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Literarna ura: Levstikova satira (prof. Fr. Koblar). 20.00 Prvi velemojstrski šahovski brzotur-nir v radiu. 22.00 Čas, dnevne vesti.
Beograd, sreda, 30. septembra. 10.00 Osnovnošolska ura. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester.
13.35 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Ruske narodne melodije na harmoniko. 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 Narodne melodije. 20 30 Berlin. 22.00 Dnevne vesti.
Zagreb, sreda, 30. septembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Plošče. 18.30 Novice. 20.00 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Berlin. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Zvočni film.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A I 134/31-5.	2706
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Potočnik Martin, hlapec v Žalcu št. 93, je umrl dne 20. aprila 1931 in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Videmšek Josipa, viš. sod. oficijala v pokoju v Celju, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za se, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. septembra 1931.
*
E 232/31—8	2699
Družbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1931 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podrečje, vi. št. 293, hiša št. 34 z zemljiščem v izmeri 5679 m2.
Cenilna vrednost: 26.780 Din;
najmanjši ponudek: 20.410 Din.
Prodaja se vrši najprvo v skupinah.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 15. septembra 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 22/31—5.	2711
1055. Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Korošec Marije, gostilničarke, Gorenje, p. Šmartno ob Paki.
Poravnalni sodnik: Potočnik Anton, starešina okrajnega sodišča v Šoštanju.
Poravnalni upravitelj: dr. Terčič Franc, odvetnik v Šoštanju .
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Šoštanju dne 12. oktobra 1931 ob devetih. Prijavni rok do
8.	oktobra 1931.
Poravnalna kvota: 40% plačljiva v 10 mesečnih jednakih obrokih počenši 60 dni po pTavomočni potrditvi poravnave.
OKrožno kot poravnalno sodišče Celje, odd. I., dne 11. septembra 1931.
#
Sa 30/31—2.	2705
1056. poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Zemljič Friderika, trgovca in posestnika v Ljutomeru, registrovanega pod firmo Fric Zemljič v Ljutomeru.
Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; poravnalni upravnik Žmavc Josip, odvetnik v Ljutomeru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 16. novembra 1931 ob poldesetih. Rok za oglasitev do 10. novembra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. septembra 1931.
E IV 69)31 1057.
2709
Sklep.
Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Mariboru, odd. III., z dne 18. septembra 1931, opr. št. Sa 26/31/70, da se naj na dne 7. oktobra 1931 odrejena prisilna dražba nepremičnine vi. št. 36 k. o. Grajska vrata odloži v smislu § 40, odst. I., o prisilni poravnavi za 40 dni, se ta dražba prekliče in odredi na 2 3. novembra 19 31 ob devetih v sobi št. 27.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 22. septembra 1931.
*
Sa 13/31—6.	2704
1058. Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Pernat Ivanom, trgovcem in posestnikom v Črni, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 26. junija -931 sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila (§ 30), 52% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v enem letu od dne pravomočno sklenjene ponavnave in sioer v štirih četrtletnih obrokih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 9594/11.	2680
Razglas.
Gradba novega hladilnika v Velenju.
Na podlagi sklepa direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu, štev. 25.470/31 z dne 16. septembra 1.1., in v smislu 51. 86, odstavek 1. zakona o državnem računovodstvu oddaja direkcija državnega rudnika v Velenju drugič dela za zgraditev hladilnika na podlagi neposredne licitacije, ki se bo vršila dne 12. oktobra t. 1. ob enajstih pri podpisani.
Kavcija v znesku 5% od ponudene vsote za domače in 10% za tujce se mora položiti pri blagajni direkcije državnega rudnika v Velenju najkesneje do 10. ure na dan licitacije. Prevzemniku se stavlja na razpolago ves gradbeni materijal, materijal za opa-ženje itd., električna sesalka in stroj za mešanje betona.
Zemlja se mora samo izkopati, ne pa tudi odpeljati.
Pravico, udeležiti se licitacije, imajo samo one osebe, ki predlože dokazila o svojih podjetniških sposobnostih.
Načrti, predračun stroškov in pogoji so pri podpisani vsak delavnik med uradnimi urami na vpogled.
Direkcija dravnega rudnika v Velenju; A.A. dne 22. septembra 1931.
Razne objave
Objava.	2689
Ukraden mi je bil obrtni list za izvrševanje lončarstva izdan od sreskega načelstva v Murski Soboti dne 8. marca 1921, št. 1072. Proglašam ga neveljavnim.
Koltaj Ivan, s. r.
Ratkovci 8, p. Prosenjakovci.
*
2667 3—3
Objava.
Izgubil sem legitimacijo za nošenje služ. orožja, izdano od Glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah z dne 8. septembra 1930. str. 3311 na ime Čuk Alojzij, podpregled. fin kontrole v Stari Fužini.
Proglašam jo za neveljavno.
Čuk Alojzij, i. r. ppregl. fin. kontrole.
	Nogavice:		
MoSke	iz sukanca			Din	9-
Moške	iz sukanca ......	Din	15—
Moške	svilene		Din 25’—	
Ženske		Din 15--	— in	25 —
Zenske svilene			Din 35'—	
Drobnarije:		
Krema v Skatljah			G’—
Krema v stekleničicah . . ,	. Din	G-
Krema v tubah			5-—
Žlice za čevlje			3--
Ženska in moška kopita . . .	. Din	19'—
Mikado.	Vrsta 7043
Kadar ste doma in kadar delate v kuhinji in hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo prehlada. V njih se Vam bodo nogo najbolje odpočile.
Moške galoše. V največjem dežju in največjem blatu bodo Vaše noge v njih vedno suhe. Zenske galoše z nizko ali visoko peto Din 59'—.
Vrsta 1937-22
Polčevlji za vsakdanjo nošnjo. Izdelali sino jih iz črnega in rujavega boksa, z gumijastimi podplati, ki so trikrat trpežnejši od usnjenih.
Vrsta 3967-22
Te čevlje nosite v slabem vremenu. So zelo praktični, posebno za one, ki morajo svoje delo opravljati pod milim nebom. Izdelali smo jih s trpežnimi gumijastimi podplati.
Lastovke prepeljavajo i letali na jug
Žalosten dogodek pri dirki na 100 milj
V mestecu Sjrracuse (driava Newyork) so priredili dirko na 100 milj. Voz dirkača Gleoaon-a pa je vrglo de* ograjo in dinkafl jo obležal med občinstvom mrtev.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.
Stran 8
  	m.i—rwHn.rni	i
Vrsta 9845-08
Čevlji za vsako priliko. Imamo jih iz laka in ševroja. So zelo enostavni in elegantni. Za ulico in za družbo so Vam ti čevlji potrebni.
Lastovke prevažajo z letali na jug
Letošnji zgodnji mraz je zalotil lastovke pri njihovi selitvi še daleč na severu. Uboge živali vsled zime niso mogle leteti naprej in vse premrzle so se uboge selivke kar v trumah spuščale na tla.
Posebno mnogo lastovk je omagalo nad av-vstrijskim ozemljem, zlasti nad Dunajem. Dunajsko društvo za varstvo pa je prišlo na misel, naj bi prepeljali onemogle ptice na jug z letali. Komaj je društvo objavilo svoj poziv v dunajskih listih, so že začeli ljudje znašati v društvene prostore otrple lastovke iz vseh krajev, tako da je dalo društvo lahko že pretekli petek prepeljati nekaj tisoč lastovk z velikim tovornim letalom v Benetke.
Drugi prevoz je sledil v soboto in če bo treba, bodo lastovke prevažali še nadalje z letali. Vsa letala so prispela doslej kljub neugodnemu vremenu srečno v Benetke, kjer je župan šel društvu kolikor mogoče na roko.
Za prevoz lastovk so izdelali posebne zaboje, da so imele živali dovolj zraka. Seveda so jim nasipali tudi dovolj hrane.
Pred prevozom pa so zbirali onemogle lastovke v nekem praznem stanovanju. Stanovanje so dali zakuriti, po sobah pa so napeljali od stene do stene žice, da so imele živali vso ugodnost.
Lastovke so vsled mraza večinoma tako onemogle, da jih ljudje lahko pobirajo kakor kamenje ...
pobijali skoro nič več, in pritožbe so z dnevnega reda kar izginile.
V	neki veliki pisarni so preložili veliko dvorano za strojepiske od ulice na dvorišče: uspeh je bil ta, da se je učinek dela dvignil za 80 odstotkov, ker žensk cestni ropot ni več motil pri njihovem delu.
Nova moda — izvor blagostanja
Najbolj srečno mesto v Zedinjenih državah je dandanes mestece Danbury v državi Connecticut. Mesto Danbury je namreč središče velike klobučarske industrije, največje v Ameriki. Ta industrija pa je že leta in leta mirovala in počivala, kajti vse fabrike za klobuke so delale le po pol tedna, ker ni bilo naročil za klobuke. Sedaj pa so se stvari kar čez noč obrnile na bolje in za svoje sedanje blagostanje se mora mesto Danbury zahvaliti francoski cesarici Evgeniji, soprogi cesarja Napoleona III. Cesarica Evgenija je namreč pred 70. leti vpeljala v modo danes že precej malo znano »krinolino«, za katero je bilo treba 40 metrov blaga in 300 ra čipk in ta moda je rešila takrat francosko tekstilno industrijo, vpeljala pa je v modo tudi male klobučke, okrašene s perjem in ti mali klobučki rešujejo sedaj klobučarsko industrijo v Danburyju. Sedaj dela v Danburyju vseh 30 klobučarskih fabrik noč in dan nepretrgoma, pa še ne morejo izvršiti vseh naročil. Nova moda pa ni oživela samo klobučarske industrije, ampak tudi ženske, ki pripravljajo peresa za klobuke, zaslužijo sedaj prav dobro.
MacDonaldova hči — filmska igralka
Hči angleškega ministrskega predsednika Mao-Donalda je sodelovala v zvočnem filmu, ki ffa predvajajo v dobrodelne namene. Na sliki vidimo, kako jo epretae roke pripravljajo za pred-stavo.
»Gospod kandidat — kaj je to, bigamija?« »Bigamija — ja — bigamija je to, če naredi kdo dvakrat zaporedoma eno in isto oslarijo.«
v reta 3072-22
Elegantni fantovski čevlji iz črnega ali rujavega boksa. Podplat je iz usnja z gumastimi petami. Široka oblika čevlja zagotavlja veliko udobnost pri hoji.
vso družino
Vrsta 3635-18
Polčevlji iz laka ali iz boksa z nizkim usnjatim podplatom in usnjato peto z gumijem. — široka oblika daje čevlju veliko udobnost.
Delo in ropot
V	Berlinu je sedaj odprta razstava, kjer kažejo, kako naj bo urejena moderna pisarna. Na tej razstavi so poskusili tehniki prvikrat pokazati nazorno, kako vpliva vsake vrste ropot na učinek dela.
Vsak duševni delavec dandanes v(5, koliko truda in energije mora porabiti, če hoče premagati vpliv raznega hrušča, trušča in ropota na svoje živce. Zato so začeli tehniki in zdravniki proučevati tudi vprašanje, kako bi vsakovrstna ropotanja znižali, če že ropota ne morejo sploh odpraviti.
Prvi poskus te vrste so napravili v neki tvornici za fino mehanično delo. Poleg mehanične delavnice je bila delavnica za težja dela, kjer je ropotalo na vso moč. Opazovali so, da napravljajo mehaniki pri svojem občutljivem delu mnogo napak. Ko so pa mehanično delavnico preložili na miren kraj, so ugotovili, da je število napak znatno padlo, kar je pomenilo za podjetje velik prihranek na materijalu in na delovnem času.
Poskuse so delali tudi v nekem velikem hotelu. V hotelski kuhinji zaradi slabe organizacije dela človek ni mogel razumeti niti besede, tako so ropotali krožniki, noži, vilice in žlice. Kuharji so komaj razumevali naročila natakarjev, in pritožb je bilo kar na kupe zaradi napačne postrežbe, pa tudi posode so pobili nič koliko. Kakor hitro pa so vpeljali električne sije ropot ponehal in glej: posode niso
Pripravili smo za roditelje in za otroke — za lepo in grdo vreme, za dom in izven doma in za vsak poklio primerno obutev.
Jesen je tu, pazite na svoje zdravje. Slabo vreme: dež, blato in mraz boste vzdržali samo v dobri obutvi. Najprvo kupite dobro obutev, s tem si boste ohranili zdravje in si prihranili mnogo denarja.
Za deževno vreme potrebujete galoše, ki Vam bodo obvarovale noge pred vlago.	•
Za delo, trg in potovanje imamo posebno praktično obutev.
Za delo v pisarni, uradu in trgovini imamo lahko tbutev.
Sla nedeljo in praznike imamo luksuzno obutev iz še-\ roja, laka in semiša.
Doma, po dovršenem delu odpočijte noge v naši hišni obutvi.
50.000	naših sodelavcev skrbi za vse, kar Vam je potrebno za nastopajočo sezono. Naše 35 letno izkustvo je najboljše jamstvo, da boste dobili za majhen denar najpopolnejše izdelke in da boste v naših prodajalnah zadovoljili vsem svojim potrebam.
Obiščite naše prodajalnice, obrnite se na naše sodelavce, oni se bodo potrudili, da boste povsem zadovoljni.
Za vsak par čevljev imamo primerne nogavice
Torek, 20. aeptembra 1931.
JUGOSLOVAN
Stran S
Proslava Levstikove stoletnice v Kočevju
Kočevje, 27. septembra.
V	nedeljo 27. t m. je imel ©mladinski prosveto odsek Sokola v Kočevja matinejo v spomin 100-letnice Levstikovega rojstva. Prireditev, ki je lepo uspela, se je vršila ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela »Trste. Slavnostni govor o Levstiku je iaiel g. prof. Ivan P o -
1	o v i č, znani slavist, ki je v točnih in iibranSh besedah pojasnil številnemu občinstvo ii vi jen j o in dela našega narodnega mučenika. V spomin Levstikov je na koncu v jedrnatih besedah govoril še sedinnšolec Fedor Seneko viž, čigar samostojna »Pesem mladinec je kot otvoritveno občinstvo toplo sprejelo. Bavnotako so lepo uspele proste točke (Razstanek, Deklica, ti si jokala, Kaj mi je do tega) in melodrama tJbežni kralj. Pri klavirju sta imenoma odlično spremljala nsmožolca Trost in Zinkami ž. Tak® se je Sokol v Kočevja p» svaje dostojno odolžil Levstikovemu spominu, za kar ge seveda tudi on najbolj poklican. Spored IM ibailj nčiakovai, če bi bil popolnejši, kaj pa iti vplivala na slavnostno razpoloženje navzočega ob-fiustra.
Otvoritev Jakčeve razstave » Amerika«
ob izredno it e vihri aflelužlri »hfinstvft Ljubljana,, “28. sejrteiribra.
V	nedeljo dopoldne -db enajtftito je i/tvnrifl po arazmaku Bofidar Jakac -v SaTrojAče-paviljonu razstavo slik, ki so natftaJe na jajegovem popotovanju po Ameriki in od koder se je pred tedni vrnil v domovino Ik novemu delu.
Jakac je iz svojih Številnih razstav dobro znan, pa tudi priljubljen pri našem vbfiintftvu. To dejstvo potrjuje tudi obilen po set naše m-metnost Rubeče publike, ki je v meddjo -v zelo velikem Številu prisostvovala {rtvoržtvi. Od odličnih predstavnikov nagih oblasti, umetnostnih organizacij in znanstvenikov naj omenimo samo prosvetnega šela g. Mazija, predsednika Slovenske matice g. dr. Lončarja, predsednika iNaToil-ae -'.aierije g- dr. Windischetrja, ujmrvnilka <Jto-iroduega geldalffiča g. Župančiča, ravnatelja ®a«e drame g. Golio in univ. profesorja g. dr. 'Kidriča. Poleg teh so se Številno udeležiti otvoritve le naši slikarji in književniki.
'Malo po enajstih je Božidar Bakac sam dtvro-■ril svojo razstavo s kratkim pozdravom ina ®n-vzoče, nato <pa je orisal Ameriko, to čudežno deželo mrzle civilizacije iin Vladanja strojev, kjer strle pod nebo ogromni neliOtičaibi, >k»t .simboli novega sveta. ‘V 'kratkih toesettdh jje skušal 'karakten-izirati ne samo ameriške ®w-Jjenje velemest,, temveč tudi njene (fantastične pokrajine, jJb ifcfffierfli ostrmi tujec, *ntfwč se njenim nenavadnim, mogočnim {Mikam. In vendar ostane vse io bogastvo življenja in pdkrapne Elave&u tuje, me more ga ogreti 3n « ihrepene-njesn se ozira po domačih poljih in ibeiKh IbiSi-cah sredi ndlenja v domovini. iMdhanizacijja utruja, 'ribija, preseneča, srca pa me -motre lOgne-<ti. Tako je doži vel to prečudežno deželo mrrdega dolarja slovenSkS umetnik, ki jo ge (gledril ma-j-jpreje zavzet -od Občudovanja, koncem -sverjega dolgega potovanja pa se razočaran okrerid od lije, poln 'hrepenenja p« domovini, feefteri hoče posvetiti :«voje (dalo an Sivljenije.
SiBn*, M jih je Tazstavil na tej razstavu in ki so 'samo fragment njegovega 'tanfkajSnjega dela, maj pričajo našemu občmstvji, Itako je ijftedal rrn (doživdl Slovenec Ameriko, deželo, po Skttteri jje Ihrepenelo in Se hrepeni toliko naših ljudi, pa jje a>a§k> le razočaranje, iSa pa je 'svojo (obogatitev .drago plačalo.
Po tein uvodu je vodil Slikar -oMingtvo po razstavi in aikriM «fl> TfiTinfla 'riBlnfli pojasniti mrnogostranoflla ametreSkega SroUjsnja Sta pokua-juie ®d »drvjegac zirpuiia* ds (vzhodu. ®k«tti<mi -vfis, ka ga ®apnrv(Fjaijo rflike sna gdedidca, rjimite-injejo ®e po stenah razobe&erri totemi, razne narodne tkanine in BBtneSfianB pesote. Si (gna-moimia pnie #a«le razne otožne iin prefm-*p*ne zamorske on indijanske pesmi, 3ni priEajo <o asreffinesn bogastviu *Wh parij .ameriškega 2 iz-
življamo občinstvo, d« jo v velikem tterilu obišče ter tudi kopi slike, kojiai j« umetnik določil tako nizko eeno, da jo zmore lahko skoraj rsak.
Pričetek šolskega leta na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki
Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki se ©tvori novo šolsko leto dne 10. novembra TOTI. Sprejemni pogoji so ti-le; Državljanstvo kraljevine Jugoslavije. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šota in dvoletna praksa v mlekarskih obratih eii dvoletna kmetijska šola, aili enoletna kmetijska šola in 1 leto prakse v mlekarstvu. Starost n*d 17 let in ne preko 25 lest. Moralna neoporečnost. Dovoljenje staršev ali njih namestnikov na otelsk mlekarske *<sfle. CP®-*oj samo ■za mladoletne.’) Ttolčna treposobljenost m pdClfe sirarja ln mlekarja. ReGektorett aiaj vtofie pravilno kolekovane profeije tia. priloge ravnateljstva toamovteske mletotrShe Me v 0tx>i$l !
Loki najkasneje do 31. oktobra 1931. Svojim prošnjam naj prilože vse dokumente, kateri dokazujejo. da imajo prosilci pogoje m sprejem
na ban. mlekarsko šolo v Škofji Loki. (Domovnica* rojstni Ust, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo o praksi, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo ln spričevalo o uboštvu vidirano po pristojni davčni upravi.) Vzdrž*-valnlna Je na zavodu, katera nudi obiskovalcem vso oskrbo, mesečnih «50 Dl o. Prosilci izv^n dravske banovine plačajo Se šolnino v iznosu od «99 Uto n* mesec. Prosilci, fcatert bi reflektf-rall na Štipendije s strani svojih banovin aili pa ministrstva za kmetijstvo, naj prtilaže svojim profinjam m sprejem .te izjave $efc fM*s% ds hočejo plačevati sanje vse strožke m vzdr-ievmje la Šolnino. Eavnotako morajo priložiti prognjaro slične Izjave plačnikov tisti prosileti, kateri se kanljo vzdrževati hrez javnih ppdpcr. Podrdbneja pojasnila dobe reflektantt «a sprejem na banovinsko mlekarsko *«ft® -v Škofji Loki pril ravnateljstvu tega zavoda, kakor tudi pri kmettjSfcHa oddelMfa svojih banovio to pri iupra-rata kmtsti.isldb M.
KazStava ostala nftprta ds W. sMiHom. Tte-
Trb©vlje, S&. septembra.
Nedavna redukcija mezd je rudarsko .delavstvo hudo zadela, 'kstJtt že s prejSnjlnrl mezdami delavstvo zaradi skrčenja delovnih dni ni moglo SiaijaM. ■Zate se dttevSke organteacijje •neprestano posvetujejo !ber na •^aoflfti to fieabam-kih razpravljajo to ifečejo nspešnepa Izhoda fiz jaastBle krSt&tae .■Situacije.
V	atJhofco 26. it. m. Ob 15. se ije vi-šll -v .tv-kajšnjem Delavskem idomu jave® detovski .shod, .to ga jje sklicala Zveza rudarjev Jajgoalavije. »a shodu je poročal .oeatnaliai tajnik ZRJ >g. Jurij Arii iz Zagorja,, iki jje dejal, da mezdno gibanje, ki «a je povzročila TPD z diktatom novih mezd, Se ni zakljnčeno, kajfil delavski za-SttipnUci pri iSKlepamju nove kolektivne pogodhe niso podpisali atodke 1. nove pogodbe, ki govori
o	Ertitanju dedavSklh mezd. ‘Ta točka je (torej odprta in tako TPD lahko vsak (čas spremeni mezdni stetean, na drugi -atami se pa tudi de-lavstvo še dalje lahko boni za zboljšanje .sedanjih mezd. — Delavske strokovne organizacije so tozadevno posredovale itudi pri gospodu tbanoi, ki je pokazal polno .razumev,anje za delavske težnje,, ker je dobre poučen o izredno težkem položaju, 'V katerem se delavstvo mahaja. Zastopniki delavstva ,'so g, tbamu ipredočUi (vso bedo, 'ki -Vlada iv rudarskih revirjih,, pa tudi i nevarnosti, ki -preti zlasti maSi mladim;, iki postaja zaradi občutnega {pomanjkanja vsa že agoetoj izčrpana. Vprašanje rrudarske krize postaja zato drž areno 'vprašanje, »ato -ga je ftrdba Audi z državnega stališča obravnavati. —Gospod ban je dal delanem delegat)®! zagotovile, da ibo takoj obveSBll iin -zahtterealral ost-ettojo -vlado v Beogradu o težkem položaju rudarskega delavstva.
•Medtem pa so se nenadoma podražile živ-ljenske ipobrebščine, -s čimer je delavstvo zopet hudo zadeto. (Moka iza 75 para, slanina za 4 Din, sovoitl se ipa tudi <o zvišanju .Sladkorja itd. Kato predlagam, oda se ban Skl upravi predloži resolucija, v ikateri ase -opozarja, «a je obstoječe Stanje delavstva postalo po diktatu 'MfB, s katerim je znižala meade;, nevzdrcne; da so se oene življenjskih potrebščin v zadnjem času motno zvišale, s ičemer se je položaj ruflar-Ske^a delavstva Se poslabšal. 'V 'rudarske revirje naj se pošl je uradno -komisijo, tki naj -preišče težaven položaj delavstva.
Govornik je mato '.poročal o kritičnem stanju (bratovske skladsloe, katera .se mtfaaiia ma robu :propada, (deaiiw.no .so bile nedavno rpBispevki .zvišani. Aibo itd (bratovske skUadnioe me oiporab-iljale m ikffltje pi!imanjkljaja obresti od naloženega kapitala, M -že danes propadale. iCe ne bo ■u.Hpešne pomoči, se 'bodo v kratkem pokojnine morale znižati.
'IFudi ibrezposeln® zavarovaaoje .se me -more te-vajati, iker tozadevni pravilnik :še ml lizdan. Ge lUi ministrstvo Se ttekočo jesen Izdalo pravilnik, Boi 'lahko dHočine to 1 banovine -Stavile w isvoje spro-rra&une primerne avdte asa 'brezposelni podporni lenti. Ko ipa diodo (proračuni gtiMl, tto me bo weč mmgcffie. — ©sndtak ftega tprsadknlka so svo-ječasno prejele strokovne organizacije w pretres. Ker je kazal gotove hibe, smo podali svoje mnenje k posameznim določbam. Tako so strokovne organizacije med drugim tudi zahtevale, da podjetja, ki svoje obrate racionalizirajo ln mehanizirajo, vsled česar naraštia brezposelnost, plačajo za vsakega reduciranega delavca 1000 Din v brezposelni podporni fond.
.Nato je poročal g. Pliberšek glede -kuluka,, ka-imredba Je an delavstvo mgadno atfšena.
Asm te, da Je * myxinm i»*ir»ertrali r tem
iigtKašanJn tudi delegacija IKaradno strokov*e zveze. Ikateri je gospod iran aagotovllj da bo to vprašanje za delavstvo zadovoljivo reSfl, kar Je -sedaj tevrSene.
Končno je <g. Arh 6e pripomnil, da se bodo po toCki X nove kolektivne pogodbe vrSili najkasneje v 1 mesecu novi uszgoHori med delav-sKbram to TPD gHede pOtožaja, ki je nastal po »nižanju mezd. ©eteujstae strokovne jMjgaoliac^le ibodo x» tba pogajanja vae potrebno pripravile, .da ibodo ilahko x -uspehom zagovarjala delavske
Svetovni šahovski mojstri v našem radiu
<Vse šifk-igte iin #jtfbit«!lje Salha opozarjamo »a prvi velemojstrski Sabovski Ibrzoptrtezni 'turnir, M gu priredi v sredo 80. »t. tn. db 20. uri v i»-dhi iRadio-pofltajn lijiibljana s 'MedeShn spp-Tettoin:
4. Zaključno predavanje jugoSlova-nakega pr-valja dr. M. V i d.iu a r j a s> poteku 1 'mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu fy slp-"venskoiii, nemtSkem to $rancoskem jezlktl)..
'2. 'Predavanje evetovuega iprvaka in zmagp-vaftea Mejskega turnirja dr. Aljelh iin,* -o tp-ddbuem 'šahu in njega razvoju <v 'bodočnosti.
U. iPrai velemojstrski (mednarodni ibracpoieani itucnir v radiu, .na ikaterein igrajo isledeči mad-masjottni vtfteanijjsM:	i	e	mtco	vii 6„ dr. Tar-
ttiaBt«w®T, dr. Viid rn a r im !kot vodja ter sodnik turnirja Šahovski mojstej H. P f e i f e ir.
Poteze se bodo napovedovale v slovenskem iin tnemSkeui jeniku. iRrvo in drugo imeato bo muBrajeno.
4. 'Emagovfdec w maerodonem fturninja ipove «a •zakljrfčfk mekrij -misli o iM*u to »radiu.
Wse stjiiblte^e šaha opozarjamo ;na ito 'iisredno Iprinettitev .nu&e^a rratli«, iki iho ena prv;lh takih w inati država.
©a Iboste llaliko sledili pautgam, ai jir^pravlte do JBO štttoviniae.
Huda nesreča gasilca pri vaji
Padel je .z gasilskega stoipa JDtm .globoko Tsbovlje, M. septembra.
V	soboto popoldne so imeli (gasllol (društva Tubovlje^tijg ijreSevalno vvajo -pved svojim (gasilskim domom. <GasUec «. iPlorijan Bregar je 'hotel predvajati spuščanje moštva jpo -vrvjl liz .stolpa (gasilskega doma. Wa -gornjo ilino ,10 on (Visokega .stolpa Jje (PKivezal »v, po kateri me fle -hotol spustiti m -tla. V$x„ Usi Je bila .sicer imečna to iUi imortfta jadržati itudi sračjo tteže, tpa se je Je 'nepojasnjenih razlogov nenadoma <odtr-gflla w trenutku, ko se Jle Bregar lPOgnal iz Oine to tae 'hotel spustim na dtta. Bregar je a»del itDim -globoko tor -obležal -nezavesten. Bil jje ta-ifcajj ipirepeljan w mudOSko ‘bolnict), ikjer jje ;prlšel ik -zavesti. ;©čividno .je (dobil dxutte notranpe jpafikodbe.
Požar v Potočarski vasi
Že tretji ▼ eaem leta — Pogumne ionske
Novo mesto, 27. septembra.
Kur ¥ navado je prlžJo pri nas že požiganje Skore vsak dan kje gori ln vedno drugod. X soboto v mraku se je kar prikazni plamen vrh svinjakov« strehe posestnik« Mihe Vrčka v bliž nji Potočarski v*si, Prihiteli so kumenSk« ga siki s svojo motorno brizgniti«, malo z« njimi že »OTomeški ter »o f«dilj miimk pogube in ©inejijj vsako mziirfavs 9gni$, nvflkvrttdna je treba o#»e»itj kaminske žejisfo, JfJ so me^tp odsotnih mof — ysi .90 v vinogradih — pr»v požrtvovalne opravljal« vsa gasilska dela. 'V Po-točarski vasi je tekem ene^a teta gorelo že trikrat.
Deveti vsesokolsM zlet v Pragi L U82.
*e danes m y*M m vrni <S4»s((W«ški ogromna ipropaganda m dr,»goj«twi	1 «Jet v
JPjSjgi ob priBk} flteleifiijje ?^jgjwega rojstva. iN»jllWP .S9 m	v	jmumU .ftiss^isne
vesti, nakar je »letni .o#»>r f**j*a^ai v Juniju it 1. JO.ODG jjKopSfgftndflcIb Mak9X v toozemsttvo, katerim bo sledilo te dni nft^pdnjih lO.OOO. $f» prid poziv se Je tof#en»Jt»® odevalo v im--pozamtoiem -števrt« iprtjar. poMlanem *>re<h»ja-«it» »rancija to Belgija.	so	«k>	pri-
ww *«!Mw mtertm* v JMm	pa-
iMfto; (čebfmliovski m Swlwijrtw #*aatavo v pa-ri*, Pi-anco» drugo a«to m umastolsirf #let v Px«gft!	*»	vwieleah»	U	Stilske,	po-
sebno pa iz Jugoslavije, kjer se Sr danes w$ijo v telovadnicah totemstene	7» (tekme
to javne nastope. Vsi ■otidefljl #e vadijo kletne proste /vaje, s teaSejtoal *x> Jugoslovansko Sokolstvo samostojno nastopilo ipri jMwto "telovadbah.
•NajveCJe zanimanje za i^esflkdteki <slet pa vlada med izseljena! v itaoeritaH, Dni .delajo wtUko propagando za $tm mtiv trisMttov m »letu. Poleg ameriških .Oehjjslovakov m pripravljajo na «le$ tudi Amwllsancl sml M nameravajo priti na .zlet is .petimi posehatasi jpamiki.
Glede sfleta .se viši zutsti ssdaj ob ystpp.u v jubilejno leto obširna propaganda *t OSft. ziet-ni odbor bo azdal do -konca 4ega ^meseca -posebno -.brošuro ,o fiobolstnu, eKtb« to H0eacoslo-vašlji y :16 -usurtlčato jezikih, v salsiadi do 100 itisoč iizv«dw. Natto hode si«tWa oflcijelna povabila .na wse ito.o«em^ke talavatoe organizacije to Mlade. Meseca decembra iho tedaj zlet.nl ,od-:bor velike zletne lepake,, ;ki jih ,5e ilzdelal umetnik prof. .br. Maks Svabinakr.. 'Efileg .tega pa 'bodo izdani tudi >mali koloniwnl -zlefeni 'lepaki, ki predstavljajo (impozantne »nastope članstva •zadnjega »vsesokolskega «leta v 'Jtoagi ileta S926. Za propagando »leta ibodo nadalje skrbeli (domači in inozemski popisi, ifllrttgrafije, tilmi sto :radiQ. Skratka jpo -dosedanjUs pripravah so-de^, !bO 'IX. vsesokolski izlet nadkriljeval vse dosedanje vsesokplske zlete v 'Pragi.
Gledališče
'LjuMjaiHSka /Arama -poncuMl (-flvenrt prvič or letošnji sezoni .Onumoro (iaKteao ttgeo :»iDogodek »v mestu <<5egi«. ;Slo,venska no.viteta je (bila pri premljeri zelo toplo sprejeta. JBefcija prof. ;Se-stftva. iBredstava se -vrši ikctt p^Mt predstava za abonente no,ve .sezon«;, to sicer m ated >&.
Pjvtt vepriza »Kralj m» itW*etinftWi« cv tljub-ijanski drami. Cankar iin «*j<8awe drame ^po-mentjo vedno ^speh nekega odra- To \veya tudi za sobotno uprizoritev »Kralja ,na Betajnovi«, delo je 'izvrstno -naštudiral <0W1 ®ebevec. Prva repriza bo v sredo SO- Ut- -m,, ;to tatoer *a red B.
Prihodnja dramska a»reirt|Ma »bo koncem tedna. <Hpri*ori m \v uw«£. sSflflto«! <režyi veseloigra »Takšna je prava«. 'Dan fl0Wta»ritye to -zasedbo Javimo.
Otvoritev qperne aeztme 13SJ-S2. Operna ,se-.zona ise je za inakafl dni -zakafmUa zaradi poprav -.v ;notranjSOini ^pennega (gledališča. ‘Vsa tdela, »kakor so ihila -zamišljena w *ačetku, se iz iraznlh «aalogov miso -mogla dnnfttti. pač pa bo .dobila inotoanjlSOina rnaSega (OlKnnega (gledališča *e .s (temi popravami nrikmHt^e to lepše llice. ■Sezona a8»l-3E se lOtvsai w soboto S. septembra «b .20. jfajrtaorUa se iho ipod (tekttoEko kapelnika :Štritofe slovanska qpera »Jbmmaas?. katero Je mapls»l slaviti čeSki sodobni sskladatelj ■yjte-assiav,Novak. V nedeljp jpa iho flWM»ijera -opetreje ^-VilStorlja to -njen rtiumr*. to Je -eno najboljših (opetetnih -dal, ikar jih jjp ft>ilo -zadnje tdve 'leti uprizorjenih ma opemtnto tftMto.
SBmiApv «UdlinlW ikonoeMt »atomi slovenski Vijolinist Katlo JBupfll Iho tommattisMil »prvič v '.letošnji iseaoni <v ponedeljek ifi. *. *n. v veliki (unionski (dvorani.
Claude dnet:
Žheijcma
n
Koman .msfce aSfikStee.
Pozaej*., to aoi ie bito tesari sM flvanai^t ude 9e mutjfl uporabljala -za aaska amtojfa. naroCfla. Ostem
&	6ntUa, <da postarat aa&sft* to -da -je ®e M flaSsoffi izdala, «5asi M lfflte rned maima ntbabe prisrtao^l Zakaj Hišen], čutila za očeta? VHkft-a acaa ga a®33so-kdaj, tosr je MI skoraj vedrto ma potovanju. fflpOBiSi-njam se, .da sem že !kot irtapien otrok čnitila, *da «e ne lj.uM. KeScam čudno me Je pagtectovBi. Sl Je jprav dober ‘2 menoj, .tr»% xavnal jje z menoj imr % apMna Ce je -gorarl z anaterjo ® aneasi jfe T^lej gororil: »-Ta mala — Jta mala J® zelo raramoata« —• »Ta mala Je Čudovita.k Sil D4J aaScoH jezen, toda tol ml Je iitfep, ki je preživel z nami le nekaj mesecev v Mm. iBEekatC sem prisostvovala burnemu prizoru med materjo ta njim. Prišel je neprteakovanB it Petrograda. Kaj neki ma ni bilo vSeC? Tajna! — Toda aa mizo sse Je razjezil zaradi neke materine praparribe ta je otosui z očitki iz meni negnanlh verotov. OiSkgovErjala ;§e Madno. Tedaj je	pafcoaaoi,	vigea prti« ma Ha
ta vzkliknil: »Odidem in ae nfloott več ne vrnem* — »Srečno pot,« Je odgrooe&a malti. Itoljubii me J« 4n
$idM. ¥ tistem taeautlau asm ftutila .^poStovai^e (do aajega' zdefl* :m mi >e„ da Je ravnal /kalcor Junak. :fie tisti vefcer Je odpotoval w Psntie;. IBEHaotl sO&am itdllko ® u^ieaa razmišljala Ocakor tedaj). lamcSH Je ©voj stotep. Obfeudovala sem ga Jtifinsijst cflsMer ga ffltteam vfldbOa nekega Jutra,, sedeč«!©#, na materini postelji ©ospei Je tal ponoči. Moja B&vaa&no&t jima ibcSSbone «d MJa vSfift. fte^lasmo «ba se «ttoa smejala ta mati 3« Je jpdijenasiaiaa % Mzom Usekov, kate® Ji Js pKi-nesfiL (Od $j£be$a (dne sem ®a preeirala. —
Pa sitem tatefta to pov»daW, .ampssk kako me jfe mata. 'uporabljafta na prav Skrivnostne jreCi, fi .katerih p nfi til laotjSla aattč jasnega pOKRdatJi.
IBfla sam &e velika deklica. ‘Teda^ smo MU v iCa»-•nesu ta .«»• stanoval v neJsi tetaal MSI JTsako Jute« sem Sla v mesto, kjer sem imela učne »ret. taospo-(ditna Mctdb® me ^mem%a!la„ \vračaUa pa sem se sama s eefitno železnic»J Ibar Msem mogla psaaMi, ■da toi me dobra l^tetodre vedno	m	Ul. Mtema
Je ta turedbo (doppščala, čemur sem se .čudila. Za-npaOa mil Je celo neka majtena opravila. Bila sem ponosna ra to, &a sem se % tdvamajstim Hetom <osa-moBvojila. Ufettsega do« ml Je mnftl dejala: »fik-oei ma f>0Sto ta vprafiafl., *e Je pdSlo skakšno pismo s to anafika.* facofiila mi Je noi^htea čistit paptoj^, 3» jkaitterea jem teaSaj M. JI 307, sna jpfigU Sletefe-* Po učni url sem Sla m pošto ta. ponudila papir w poe-
mično .okno. lUcadnik« stareofii mst, % msSaSk^, me ile pogledal,, »majali z -glavo ta *»mnmc«fl: a®o Je prava’ acamsd^M wzei iz mekega pcedate feup jtaem, JWa «we-;gl*dai ta ziovofljno vrgea (eno pnedme. *Wiaaestei sem ga matori,, M me Je pdlj«bto ta mi adtete #ok<flade. 33o se Je netoo ponavljaaa. Mkoti »ai AH da m smem ® teb pisndb nikomur ntičesar tsmsnlti,, toda (čutila sem,, (da Je to meja to ^ie»a totfm. <£>e Je oSe m v sobi, nisem Ji itemčtta pisma. MHu# Jeseni sem ■zopet Sla na pošto. Bravkar sem atsjpfta % psemi^iemu (Oknu,, tat se Je nenadoma pojstMil 06» poed menoj. #Kaj (delafi «wr?* Je vprašad netao.. ?Rwd Ita^p sem se prestraSfHa,. Takoj sem uganil^ rfte Je .opazoval ta nekajl aumll, toda istočasno sem se snedla, da Je naprav« hud pogrešek!! <5e :bi M (ftakaJ M dfere minuti, ibi me bil zaSkotil. Sama .pjJ sebi sem jseMfe: »Kako Je neumen^ aJcer pa mi to pd	tiiMlmm*	od-
:govco*tta pa sem.-: »Maram iknpmi	—■ >Do«ia
Je mo&ss dovoy znamk.# — ^Idtttda «a*e ta m mamo, za svoja pisma si sam«, dtaupud^m *<»«**.« «fič ni mogel iz imene lavtefei. Mami oraisem && povedala. Kako bi Ji mc#a naeW © tom pa^poafidevoftl, flso ni -bilo nobene prisrčne zaupnoatt med -»»roa,, jtez sem ji .bila ttgoid pomagačka.#
Napravila Je aftmor., .l^Rtta poJtofik ig£la tsUgmto. iKomettewpftto jfce mMtel ito daU jtetoton -ga tj*.
(Jz firav&ke banovine
d Poljcdelgko ministrstvo je obvestilo kraljevsko bansko upravo v Ljubljani, da je poljedelski minister * odlokom br. 51675/11 z dne 81. avgusta t. 1. pooblastil poljedelsko ogledno in kontrolno postajo v Ljubljani, da sme v okvirju trgovinske pogodbe s Češkoslovaško izdajati potrdila o analbti in kakovosti slivovke in tro-novca ter potrdila o vinskih analizah.
d Uradne ure v uradih kraljevske banske Uprave Dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih oblastev so od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1932 dnevno od 8. ure do 12‘30 in od
1.V30 ure do 18. ure, a ob sobotah od 8. do 14. ure.
d Kanonik dr. Mihael Opeka 60 letnik. Kanonik dr. Mihael Opeka je v soboto slavil 60-let-niro svojega rojstva Kodil se je 26. septembra 1871 na Vrhniki. Po maturi je vstopil v ljubljansko semenllče, čez eno leto so ga pa le poslali v Rim V Collegium Gerinanicum in na Gregorijansko univerzo. Leta 1897 je posvečen zu duhovnika. Bil je kaplan v Moravčah, nato prefekt v Alojzijevišču, učitelj verouka na ljubljanski realki, leta 1915 je postal deželni šolski nadzornik. Od leta 1920 je stolni pridigar in stolni kanonik v Ljubljani. Izdal je precej svojih leposlovnih del ter številne verske razprave. K Jubileju mu iskreno čestitamo. — Še mnogo let!
d Deputati]* učiteljstva meščanskih šol se je zglasila v soboto 26. t. m. pri ministru g. dr. A. Kramerju ter mu predala spomenico o najvažnejših vprašanjih meščanske šole. G. minister je deputaciji zagotovil svojo pomoč, ker uvideva potrebo meščanske šole. Izjavil je, da mu je dobro mano te vrste šolstvo, saj je v bratski Češkoslovaški baš to šolstvo dvignilo češkoslovaški narod na današnjo strokovno-in-telektualno višino. Zato je obljubil, da bo vedno podpiral teinje tega šolstva.
d Novomeški kapitelj. Tiskarski škrat nam je v nedeljskem članku z gorenjim naslovom na strani 5. zmešal deseti odstavek s preskokom ene vrste in M pravilno glasi: »Skupno je sto-lovalo doslej T kapitlju 32 proštov. Večino njih portretov brani proštijska dvorana. Sedanji prošt g. Karel Čerin je šesti v pofrancoski dobi. Kanon iška mesta so zasedena trenutno le tri po gg. Antonu Žlogarju, Francu Ferjančiču in Josipu IMantariču. Sedanji kapiteljski vihar, 26ti po letu 1881, Je g. Franc Kek.«
d Gimnaslja v Morski Soboti šteje sedaj štiri razrede, ki Imajo 220 učencev in učenk. V prvi razred se Je vpisalo 52 učencev in 20 učenk, drugi razred 51 učencev in 13 učenk, tretji razred 34 uečnoev in 8 učenk in v četrti razred 35 učencev in 7 učenk. To je edini srednješolski zavod v Sloveniji, ki ima večinoma sinove kmetskih staršev. Življenjskega pomena za vse Prekmurje pa je^ da se zavod čimpreje spremeni v popolno gimnazijo.
d Gospodinjska šola in internat »Mladika« t Ljubljani. Vpisovanje v gospodinjsko šolo bo 29. in 30. septembra, vsakokrat od 9 do 11 v poslopju »Mladike«. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
d Društvo bolničarjev Dravske banovine vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 15. oktobra ob pol 20 v prostorih g. Černe v Mostah. Razpravljali bomo glede člena 76. zakona o državnih uslužbencih.
d Odliodnlea dr. Stojana. Sokolsko društvo v Ljutomeru Je 26. t. m. priredilo odhodnico notarju dr. Stojanu, ki odhaja v Celje. Dramatski odsek, kateremu je dr. Stojan načeloval, je ponovil Cankarjevo iarzo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Glavno vlogo je igrala ga. Stojanova ter prejela za slovo veliko Število šopkov. Tudi ostale vloge so bile vse v dobrih rokah. Po igri Je starosta br. dr. Stajnko pred polno dvorano opisal delovanje dr. Stojana ln njegove soproge v Sokolu, osobito pa v dra-matskem odseku ter oba zahvalil za njun trud. Sreski načelnik g. dr. Trstenjak ga je slavil kot neumornega delavca v občinskem področju in odločnega Jugoslovana, župan g. Fr. Zemljič pa je naštel njegove zasluge za Ljutomer, ki si jih je stekel za Sasa svojega županovanja od 1. 1924. do 1. 1927. Končal je z zagotovilom, da bo ime dr. Stojana stalo v zgodovini Ljutomera vedno na častnem mestu. Sodni predstojnik g. Trin-kavs je govoril o razmerju slavljenca do sodnikov in sodnega uradništva, načelnik gasilskega društva g. Kuharič pa je naposled očrtal njegovo delovanje za reorganizacijo in modernizacijo gasilskega društva. Sokolska družina se je poslovila od svojega odličnega brata in njegove soproge i šeijo, da bi ne pozabila Ljutomera in da bi v Celju nadaljevala z delom za sokolsko in narodno misel. Obenem so se poslovili od Ljutomera še trije bratje: učitelj Svojinir Jamšek, voj. uradnik Zigmund Komornik in priv. uradnik Pnčko. Brat starosta se je v lepih besedah poslovil tudi od teh bratov, kojih odhod bo društvo selO občutilo.
d Nabiranje prispevkov za cerkev v Veliki Kladtiši. Policija zasleduje 45-letnega podpre-glednika finančne kontrole v pokoju D. iz Ljubljane, kor hna nalog, da mu odvzame nabiralno knjigo, s katero pobira denar za gradnjo rim-sko-katoMSke Oerkve v Veliki Kladuši, in da zakleni tudi Te«, pri njemu najdeni, v to svrho zbrani denar.
d Spojitev Inomeljskega in metliškega sreza > en Milital srez. N J. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra ln predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpre-membl In dopolnitvi zakona o volitvah narodnih poolaneev sa Narodno skupščino z dne 10. septembra leta 1931. Čl. 1. V členu 4. se dodajo
novi odstavki, ki se glase: V banovinah, kjer je več srezov kakor pripadajočih mandatov, se spojita po dva sreza in se bosta glede na volitve narodnih poslancev smatrala kot eden. V Dravski banovini se spojita sreza črnomeljski in metliški. Za sreze, ki se spoje, bo pristojno za potrditev kandidacije sresko odnosno okrožno sodišče prvega omenjenega sreza, za izdajanje potrebnih dokumentov pa je pristojno vsako sresko sodišče spojenih srezov, odnosno kjer jih ni, vsako okrožno sodišče spojenih srezov. Člen 2. V členu 18. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, zadošča vsega skupaj 60 podpisnikov za oba sreza za kandidaturo nosilca kandidacijske liste, vpisanih v volilne imenike kateregakoli obeh združenih srezov. — člen 3. v V členu 23. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, mora biti najmanj 1 kandidat in 1 namestnik za oba sreza.
V	teh srezih zadošča le 200 predlagalcev, iz obeh srezov skupaj, ne glede na to, v katerem srezu so vpisani v volni imenik.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
d Poior lovci! Osrednji odbor Slovenskega Lovskega Društva je na svoji seji 26. t. m. sklenil priporočati Članstvu, naj se drže enotnih cen za divjačino: srnjad kg V6aj Din 10'—, zajec komad do 3 kg Din 30-—, težji Din 35-—, fazan komad Din 25"—, nad kg Din 30'—, jerebice od 15—20 Din, jereb Din 20'—, kljunač Din 20‘—, raca od 15—20 Din.	2194
d Tvrdka Fran Kollmann, Ljubljana je izročila družbi sv. Cirila in Metoda Din 2.000'— kot izkupiček za prodane valčke za svetilke. — Narodno zavedni tvrdki iskrena hvala! 2191 d Zahteva našega časa je vedno in vedno največja sposobnost. Tudi Vi jo morate imeti, ako nočete podleči v današnji borbi za obstanek. Najboljši pomočnik za to je prava, nepo-tvorjena zrnata kava. Dnevno uživanje kave Vam bo dalo moči, ki Vam je potrebna. Kava, zmešana z mlekom, je dobra in tečna hrana. Kvalitetne kave so znane mešanice tvrdke Ju-lio Meinl.	1918
d Tatvina perila v Mišačah. Z dvorišča posestnika Janeza Šlibarja v Mišačah pri Radovljici je bil ukraden čeber namočenega perila v skupni vrednosti 650 Din. Tatvine sta osumljena neznan moški in ženska, ki sta beračila po vasi
in sta doma nekje z Brega, Jesenic ali iz Kamnika, ker sta govorila gorenjsko narečje. Moški je star 35 do 40 let, ženska pa 30 do 35.
d Vremensko poročilo. — Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 765, termometer 7'2, relativna vlaga 84%, tiho, oblačnost 10; v Mariboru je kazal barometer 763‘6, termometer 43, relativna vlaga 92%, tiho, oblačnost' 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 11*2 (6'2), Mariboru 10’8 (3'11), Zagrebu (37), Beogradu 11'4 (2'2), Sarajevu —1-8), Skoplju 14 (—2-6), Kumboru (8-2), Splitu 14-8 (7), Rabu 15 2 (8*2). V oklepajih označena je najnižja temperatura.
Gorazdov učni zavod
sprejme še nekaj gojenk. Pouk po najnovejši in priznano najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren Pojasnila in prijave Nunska ulica 19. Hčerke železničarjev in državnih nameščencev posebne ugodnosti.	2169
tsjvblitma
Torek, 29. septembra 1931.: Mihael. Pravoslavni, 16. septembra: Eufimija.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczj’ na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
' t .
■ Reklamacije. Včeraj je bilo vloženih na magistratu okoli 500 reklamacij. Reklamacije pregleduje komisija, obstoječa iz župana dr. Puca in dveh občinskih svetnikov. Reklamacijsko postopanje je bilo včeraj zaključeno.
■ Sokol I. Ljubljana - Tabor obvešča svoje članstvo, da bo v nekaj dneh razposlal položnice s prošnjo, da nakaže poljuben znesek za podporo gladujočini Etatom, sestram in mladini sokolske župe Mostaf. Kdor bi pomotoma ne dobil položnice, naj se posluži splošne položnice in vpiše našo številko 11.253 ali pu vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer sprejmemo tudi darila v obleki, obutvi i. dr. Priskočimo tem našim dragim pripadnikom na pomoč in poknžimo jim, da smo res bratje in sestre. Zdravo! Uprava:
■ Prosvetno društvo »Tabor«. Vaja moškega zbora drevi ob 20. Tpčno!
■ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih od 19 do 21. Ti tečaji so določeni 'za knjigovodstvo, stenografija sloven-
Jz drugih banovin
ženitve častnikov
Z rešenjem ministra za vojsko in mornarico je med drugimi odobrena ženitev topničarske-mu poročniku Cvijetiču S. Branku z gospodično Anico, hčerko Ivana Kočevarja, lastnika bančnega zavoda iz Maribora; pehotnemu poročniku Puvačiču D. ltajku z gospodično Slavo, hčerko žerovca Anton, uradnik finančne kontrole v Mariboru; sanitetnemu poročniku dr. Jerebu P. Stanku z gospodično Hermo, hčerko pok. Hvale Ivana, finančnega preglednika iz Trsta in letal-skemeu poročniku Jerebu R. Francu z gospodično Olgo, hčerko Božiča Antona, advokata iz Celja.
Poneverila je 300.000 Din
Pri neki zagrebški tvrdki so odkrili veliko poneverbo, katero je izvršila blagajničarka tvrdke 50-letna Estera Ziber, rojena v Irigu. Po poneverbi je pobegnila iz Zagreba. Pustila pismo, v katerem je napisala, da sramote ne bo prenesla in se bo ubila. Blagajničarka je uživala največje zaupanje svojih gospodarjev. — Nihče je ni nadzoroval. Tako je blagajničarka videla, da pride lahko na lahek način do denarja. Začela je uničevati nakaznice in zadrževati denar. Naposled je tvrdka odkrila ne-rednosti pri blagajni, blagajničarka je pa obdolžila za vse pogreške pošto. Ko so blagajno zopet pregledali in ugotovili, da je primanjkljaj šel v žep nepoštene blagajničarke, jo je Ziberje-va že odkurila iz Zagreba. Policija je za njo izdala tiralico, toda brez uspeha. Doslej blagai-ničarke še niso ujeli.
Tolpa, ki je plenila poštne pošiljke
Zadnje čase je dobivala glavna ambulantna pošta v Beogradu neprestano pritožbe o ukradenih poštnih paketih na progi Beograd—Skoplje. Kagalo je, da je pošiljke izmikala dobro organizirana tolpa, ki je imela tesne stike a poštnim osobjem. Zato je policija posvetila vso pozornost prevozu poštnih pošiljk na progi Beograd—Skoplje. Pred dnevi je dobil komisar železniške policije v Skoplju iz Beograda ukaz, naj preišče jutranji poštni voz. Uspeh te preiskave je bil presenetljiv.
V službenem vagonu so našli dva nova in dragocena ženska plašča in ročni kovčeg. Ključ od tega kovčega so našli pri Savi Vukotiču. Na mizi v vagonu so našli odprte steklenice, na stanišču pa poleg malenkostnih predmetov orodje za odpiranje paketov. Pri poštnem uslužbencu Vukotiču so našli tudi nov samokres z naboji. Vukotiča so takoj aretirali, kakor tudi sprevodnika vagona Časlava Jovičiča, uslužbenca beograjske ambulantne pošte. Vukotič se je utihotapil v vagon in je bivši poštni uslužbenec. Pri zasliševanju obeh se je izkazalo, da sta imela Številne pomagače.
Zločin bitoljskega vampirja
V soboto so v Bitolju odkrili strašen zločin. Takega ne pomnijo najstarejši ljudje v tem kraju. Zločin spominja na zločine diisseldorf-Jkega zločihca vampirja Ktlrtena. Povzročil je veliko razburjenje, zlasti med Zldi. kajti zločin-čeva fctfev je neka židovska deklica.
V	sredo 23. t.' m.’ je namreč nenadoma izginila 4-letna hčerka žagarja Izaka Kajdrona, po imenu Runika. Starši so jo zaman iskali povsod i^naposled obvestili policijo, ki pa deklice tudi ni mogla izslediti. V soboto so pa policiji javili, da je neki ovčar našel v bitoljski okolici truplo neznane deklice. Uradna komisija je ugotovila na mestu-zločina, da gre za izginulo Bu-niko in da je deklica žrtev perverznega zločinca. Zdravniki so -ugotovili po ranah na dekličinem telesu, da je zločinec žrtev pretepal z železno palico. Po toni 'mučenju je deklici zatlačil predpasnik v usta in jo na ta način zadušil.
b Jubilej sarajevskega nadškofa. Vrhbosanski metropolit dr. Ivan šariš je slavil v nedeljo 60. letnico življenja. Nadbiskup šarič je znan kot zaslužen hrvatski patriot in kulturni delavec, ki je vse svoje Življenje posvetil delu za svoj narod. Med' največje zasluge sarajevskega nadbiskupa je treba šteti hrvatsko kulturno društvo »Napredak«. Dr. Šarič se je rodil 27. septembra 1871 v Travniku. Po smrti dr. Stadlerja je bil leta 1918 imenovan za kapitularnega vikarja, leta 1922 pa je bil postavljen za vrh-bosanskega nadbiskupa. Poleg svojega ogromnega duhovniškega dela se je dr. Ivan Šarič mnogo bavil tudi s publicističnim in književnim delom.
b Sokolsko slavje v Pisarovini. V Pisarovini so imeli v nedeljo veliko narodno in kulturno slavje, kakršnega v teh krajih še ni bilo. Otvo-rili so ndv Sokolski dom, ki se imenuje dom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra in blagoslovi-
li	novo sokolsko fcastavo.
b Nov parnik »Jugoslavija«. Prihodnje leto bo Jadranska plovitba spustila v morje nov parnik »Jugoslavija«, katerega grade na Angleškem. Bode iste vrste kakor je »Karadjordjez.
b Proti Bufini konkurenci. Udniženje čevljarskih delavcev je imelo v nedeljo v Beogradu zborovanje, na katerem so govorili o ustanovitvi Bat’ine tovarne čevljev pri nas. Zborovanja se je udeležilo 150 delegatov. Sprejeli so resolucijo, v kateri prosijo, vlado, naj prepreči ustanovitev Bat’ine tovarne v Jugoslaviji in naj prepove delo v Bafinifi popravljalnicah.
b Spomenik Andjriji Fijanu. V nedeljo so odkrili v foajeju gtedališča v Zagrebu spomenik pred 20. leti umrlemeu velikemu tragedu-igral-cu Andriji Fijanu. ,
b Posmrtne ostanke letalca Petroviča so v nedeljo svečano prenesli, iz Cetinja v Beograd. Letalski narednik Mildrad Petrovič je padel 13. marca 1913 v bližini Skadra. Bil je prva žrtev svetovne vojne v .leta.lslfi stroki.
b Usodno demonti.ranje žice. Te dni se je mudil v Vnkovaru cirkiia, za katerega so napeljali električni tok ii tjomače elektrarne. Ko sta v soboto električne žifce demontirala Ivan Kadlč in Rudolf Hamever, sta ravnala z žicami tako neprevidno, da je. pba. vrgel električni tok z droga. Kadič je obležal pri priči mrtev, Hame-verja so pa hudo poškodovanega odpeljali v bolnico.	'v	..	;
*ka in nemška, laški Ln nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne 'pf»dttete zadostno število udeležencev. Kdor želi •cViskovati take tečaje, naj se prijavi v društ**vni pisarni od 10 do 12 in od pol 15 do 17. ^Gregorčičeva ul. 27 pritličje, Trgovski dom).
Esperantski tečaj. Danes ob 20 v Št. Jakobski šoli otvoritev tečaja. Vršila se bo neobvezna, brezplačna poskusna lekcija p0 najuspešnejši »Čet metodi, po kateri se bo tudi vodil tes tečaj. Priglasi se lahko vsak, tu se bo tudi vršilo vpisovanje v tečaj in dogovorilo glede dneva in ure.
■ Vzpon na Mont Blanc. O tej velezanimivi temi in o svoji turi na najvišjo goro Evrope bo predaval s skioptičnimi slikami g. dr. Reya Oskar v salonu hotela »Miklič«. Predavanje se bo vr&ilo v sredo 30. sept. od 20. K obilni udeležbi vabi slovensko javnost »Klub esperantistov« v Ljubljani. Vstop prost.
■ Nabavljalna zadruga dri. uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5 opozarja svoje člane, da bo preskrbela leto« jabolka in krompir samo tistim, ki se bodo za to priglasili v zadružni prodajalni. Obenem opozarja zadruga, da hoče ob zadostnem številu priglašencev uvesti dobavo svežega mesa članom po nižjih cenah kot so na trgu. Prijave sprejema zadružna prodajalna, kjer se dobe tude tudi podrobnejše informacije.
■ Obrtniški tečaji za nemščino. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za obrtnike in obrtni naraščaj tečaje za nemščino, ki se bodo vršili na meščanski šoli na Cojzovi .cesti v Ljubljani ob večernih urah vsak teden po dvakrat. Prijave je izvršiti osebno ali s posebnim dopisom in navedbo točnega naslova v Zbornici TOI Beethovnova ulica 10,
II.	nadstropje, najkesneje do 5. oktobra t. 1. Pri-javljenci zvedo, ali so sprejeti, v torek 6. oktobra t. 1. med uradnimi urami istotam.
■ (iramfoni vseh znamk se dobe najceneje pri »Jugošport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34 (preje Razberger). Člani imajo 15 odstotkov popusta.	1480
■ Mednarodne rokoborbe v Unionu. Pri nedeljskih rokoborbah je premagal Sturm Mileus-niča, Travaglini Inkognita in Romanov Kravsa. Borba med Prohasko in Kopom je ostala neodločena. Rokoborb se prične sedaj udeleževati tudi znani atlet Šotler iz Ljubljane, ki je bil nedavno pri nekem spopadu v Šiški obstreljen tik pod srcem, a je kmalu ozdravel. Šotler se bo najprej metal z MilesnlČem.
■ Prvi komorni koncert. jSloga« otvori letošnjo vrsto svojih glasbeno-prosvetnih večerov s koncertom klavirskega tria v ponedeljek 5. oktobra t. 1. ob 20 v svoji koncertni dvorani v Pražakovi ulici. Na s)>oredu je znameniti veliki Čajkovskega klavirski trio v a molu in Beethovnov klavirski trio v Es duru. Obe deli izvajajo prof. Jeraj Karol gosli, Miiller Grstav čelo in Svetel Heribert klavir.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemcii« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Raz-bergeji.	1186
rtUOjTRUKEU^
I	SPECI JALNI ATEUE ZA SPLOŠNO |
1ČRKOILIKARSTV0
I	LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14
i	(NASPROTI VELESEJMA)
N iz boli’lSni"e. Splošna bolnišnica ima vsak dan ve.ii& ooigk boiuikov. Včeraj iu danes je sprejela na kirugični oddelek zopet več ponesrečencev. 25-letueda ključavničarja Vincenca Govekarja iz Repenj pri Vodicah je nekdo udaril 9 kolom po glavi. Onesveščenega so prij>e Ijali v splošno bolnico iu je njegovo stanje št vedno nevarno. — 41-letni hla|>ec Valentin Ha-Razburljive in tendencijozne vesti, ki s0. jih Siriš iz Toplic pri Zagorju je padel s podstrešja in si zlomil levo nogo. — 20-letni sprevodnik cestne električne železnice Josip Gunde iz Most se je na Zaloški cesti spotaknil in tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo v peti. — 58-letni delavec Andrej Gaber iz Fužin pri Devici Mariji v Polju je šel z motorjem žet ajdo. Pri manipuliranju z niiin pa ga je udarila vinta in mu poškodovala levo zapestje. — 18-letni kovaški pomočnik Anton Miklavčič iz Staje pri Igu je padel s klopi pri peči in si zlomil levo roko v komolcu, in 28-letnega delavca Filipa Klemenčiča i Javornika (Glej poročilo na drugem mestu).
•	Drzen tat. Zidar Alojzij Urbančič, stanujoč na Glincah, cesta IX, št. 30, je prijavil policiji, da je, med tem ko je kupoval v trgovini na Tržaški cesti št. 6 srajco, skočil neznan tat na njegovo, pred trgovino ob zid prislonjeno kolo, in zdirjal z njim po Rimski cesti proti mestu. Neznanec je 20 do 25 let star, srednje postave, oblečen v temno obleko- in siv klobuk. Kolo je vredno 700 Din.
■	Vlom v stanovanje. Josipu Smrekarju, stanujočemu na Brdu št. 70, je ukradel neznan tat iz. njegove zaklenjene sobe 3740 Din in obleke, tako da znaSa skupno Skoda 4250 Din. Tat je prižel v sobo na ta način, da jo je odprt n ključem, ki ga je našel skritega zraven vrnt sobe. Tatvine je osumljen neki delavec, k! Je dobro poznal domače razmere In Je po tatvini »•-znanoknm izginil-
Mariiicp
m Novo društvo. V soboto zvečer se je v Narodnem domu ustanovilo novo Društvo zasebnih ln avtonomnih nameščencev. Ustanovitev so po-setili tudi predsednik zveze g. Zemljič, tajnik g. dr. Sket, podpredsednik Pokojninskega zavoda g. E. Lovšin, podravnatelj g. dr. Vrančič, ravnatelj Trgovskega bolniškega podpornega društva g. Podgoršek, zastopnik Trbovelj g. Ma-rovič in Jesenic g. Sušnik. V odbor nove organizacije so bili izvoljeni gg. Lojze Doležal kot predsednik, Leban kot tajnik, Pavletič blagajnik, kot odborniki pa dr. Vatovec, Mirko Ogrizek, Gselman, Neralič, Zabavnikova in Pin-terjeva. Nadzorstvo sta prevzela gg. Slavko Reja ln Lojze Strašnik.
m Z okrožnega Inšpektorata. Agende okrožnega inšpektorata so bile po premestitvi okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha k ministrstvu v Beogradu, začasno poverjene lanskemu svetniku g. dr. Ivanu Poljancu.
m Reklamacije. V Mariboru je bilo doslej izvršenih za te volitve samo 15 reklamacij.
m Visoka starost. V visoki starosti 86 let je včeraj v Mariboru umrla ga. Joslplna Doleček, vdova po višjem poštnem kontrolorju.
m Sprememba posesti. Ferdo Kočevar Je prodal Ani Toplakovi za 52.000 Din svojo hišo v magdalenskem predmestju; Helena Musek pa za 33.860 Din gradbeno parcelo župniku Ivanu Ogrinu iz Sv. Barbare.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli; Leopoldlna Niederle, zasebnica, stara 80 let; Franc Avguštlner, delavec, 76 let; Anton Llnd-ner, sodni kanclist, 46 let; Andrej Prah, zasebnik, 73 let; Avgust Jauk, sin delavke, 1 mesec; Ivana Vlahovič, zasebnica, 70 let; Peter Trutschl, bivši lesni trgovec, 57 let; Demeter Bgubi, ruski častnik, 64 let; Ivan Schlauer, sin posestnika, 30 let; Pavel Žunko, 53 let; Jakob Werk, preglednik finančne kontrole, 46 let; Josip Nečas, orožniški narednik v p., 55 let; Frančiška Cobec, zasebnica, 47 let; Franc Wer-nik, tovarnar perila, 46 let; in Karel Krebs, sin kotlarja, 6 let star. Naj v miru počivajo!
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Ludvik Rižnlk, trgovski pomočnik in Josipina Hetulova, hčerka mlinarja in posestnika; Ivan Fleisinger, delavec ln Urša Novakova, delavka; Vaclav Hart, muzik in Antonija Plavšakova, šivilja ter Ivan štrlmpf, tiskarski pomočnik ln Ljudmila Huterjeva, tkalka. Bilo srečno!
m Kinematografi. Grajski kino predvaja od danes dalje nemško opereto »Zena za eno noč« (Noč na rivieri). — Kino Union pa samo še dva dni opereto »Sonja, moja sestrična lz Varšave«.
m Otvoritev gledališke sezone bo v četrtek 1. oktobra. Ob tej priliki bo premiera sijajne satirične komedije Bena Jonsona »Volpone*. Mariborsko vprlzoritev režira Jože Kovič, nastopi pa skoro ves dramski ansambl.
m V gledališki pevski zbor se sprejemajo novinke. Mladenke, ki imajo veselja do petja, se naj zglasijo pri gledališki dnevni blagajni.
m Kdor se še ni aboniral v gledališču, lahko to stori še tekom tega tedna. Nove prijave sprejema dnevna gledališka blagajna vsak dan od 9. do 12. ln pol in od 15. do 17. ure. Ker so letos vsi popusti ukinjeni, prav posebno opozarjamo na abonma, ki je zelo poceni.
m Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev, reg. pom. blagajna v Mariboru, je v mesecih julij—september 1931 nudila prvo pomoč za sledečimi umrlimi člani; 1. Majcen Martin, nadučitelj v p., Pobrežje, Nasipna ul. Din 1950. 2. šijanec Miro, prof. v p., Maribor, Gosposka ul. 58 Din 1300. 3. Božič Ivan, paznik v p., Maribor, Tattenbachova ul. Din 1950.
4.	Stergar Josip, višji sodni svetnik v p., Maribor, Majstrova ul. 1 Din 2100. 5. Lindner Anton, sodni kanclist v Mariboru Din 1950. Za te umrle člane so se razposlale položnice ter imajo člani plačati v A skupini Din 10, B skupini Din 18, in C skupini Din 22.
m Težka prometna nesreča. Na Tržaški cesti se Je v nedeljo popoldne dogodila težka prometna nesreča. Izvošček Ferdo čamba je s svojim osebnim avtom podrl na tla kolesarja Mirka Platelsa, gojenca vinarske in sadjarske šole. Plateis si je pri padcu zlomil desno ključnico in zadobll tudi notranje poškodbe, čamba Je ponesrečenca sam odpeljal v bolnico. Popolnoma potrlo še Je tudi kolo.
m Pobegli sin. Tržni nadzornik iz Ptuja g. Franc Cajnko je v nedeljo Javil tukajnšji policiji, da mu Je 25. t. m. neznanokam pobegnil 17-letni sin Franc, pekovski vajenec.
m Pretep v Dogošah. V ponedeljek, kmalu po polnoči, so se v Dogošah sprli in stepli pijani fantje. V pretepu so 24-letnemu čevljarskemu pomočniku Stanku čeriču izbili levo oko. Mladeniča Je reševalni avto prepeljal v tukajšnjo bolnico.
m Nesreča gasilca. Pri požaru v Slivnici Je v nedeljo zjutraj padel z gasilskega avtomobila gasilec kovač Jože Muhič in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico.
m Vlom. V času od sobote do ponedeljka je nekdo vlomil v skladišče »Kemindustrije« v Einspielerjevi ulici in odnesel okrog 100 Din drobiža.
m Tatvina kolesa. Mariji Mešičkovi, hčeri posestnika iz Razvanja, je v soboto neznanec ukradel iz veže splošne bolnice 1000 Din vredno moško kolo.
m Aretacije. V soboto so bili v Mariboru aretirani Ludvik K., Martin W. in Rudolf B.; prvi radi pijanosti, druga dva pa radi razgrajanja. Zaradi Istega delikta je bil v nedeljo aretiran tudi Josip C.
Kolesarske dirke na Vrhniki
Na Vii/.uo urejeni državni cesti nad Vrhniko je včeraj popoldne pod vodstvom g. Gorjanca in Zalokarja startalo 14 kolesarjev za gorsko prvenstvo Trigl. pododbora.
Najboljši čas dneva in naslov prvaka je dosegel Abulnar Franc, član »Ilirije«, ki je prevozil 6 km strmo gorsko progo v rekordnem
Casu 12 17 minui. Kot darilo je pic jel krasen pokal, darilo članic »Ilirije« in srebrno kolajno. Drugi je bil Valant I., tretji pa Redenšek Ivan.
Izmed Junijorjev je dosegel naslov prvaka šme Franc, član »Diska« iz Domžal.
Vsa prireditev je bila vzorno organizirana in sportsko na višku.
Na orožnikov bajonet se je nabodel
žalosten dogodek na Jesenicah — Izgredi pijanih fantov
Jesenice, 27. oktobra.
V soboto jropoldne je prišla družba fantov v gostilno »Zlata Praga« na Savi. Vse je šlo v redu, dokler se ni vnel med fanti prepir. Razburjenje pa se ni hotelo im noben način pomiriti, ampak se je od sešounde do sekunde stopnjevalo. V pretep je poeegel tudi gostilničar, da bi fante pomiril, ampak ves njegov trud je bil zaman; spravili so se nanj in je imel dovolj opravka, da se jih je otepel. Pri tem je uporabil v obrambo kljuko pri štedilniku, s katero je zadat tovarniškemu delavcu z Javornika Klemenčiču Filipu manjšo rano na glavi. Na treh mestih ima Klemenčič Filip presekano kožo, lobanjske kosti so nedotaknjene.
Kri se je seveda vlila po glavi in obrazu, katero pa je nesrečnež Se povrhu zmazal po vsej glavi, da je zgledal strašen. »Na pomoč« so jim prišli poklicani orožniki, katerim se pijani fantje niso pustili vjeti. Izzivanje, pridušanje, -preklinjanje brez primere si spravilo orožnikov iz ravnovesja. Največja upornika sta bila že omenjeni Klemenčič Filip ki neki njegov tovariš Vister Stanko iz Podmožeklje. Kakor sta se ta
dva vedla, je več kot pobalinsko. Klemenčič je silil, kljub temu, da ga je sestra branila, v orožnika, dokler jo ni staknil. Preveč se je zaletel v orožnika in se je nabodel na bajonet.* Vistra so končno ujeli in ga vklenili. Zabavni del je bil končan in se je pričel žalostni del. Vistra so zaprli in ga po zaslišanju predali v sodne zapore, kjer bo počakal na zasluženo plačilo. Klemenčiča so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku, kjer so ga skopali, očistili in ga zavezali. Prvotno se je mislilo, da so rane lažjega značaja* pa se je pozneje ugotovilo, da je rana v kiti v zraste-h na levi strani sila nevarna. Bolnika so v nedeljo dopoldne prepeljali iz tukajšnje bolnice v splošno ljubljansko bolnico. Žalosten dogodek j Krivci zaslužijo pač najstrožjo kazen!
Ljubljana, 28. septembra.
Filipa Klemenčiča so prepeljali včeraj v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je njegova rana zelo nevarna in vi$i Klemenčič še vedno med življenjem in smrtjo.
Zlobno maščevanje požigalca in njegove žene
žalosten konec vzorne
Bučka, 26. septembra. Približno leto dni je tega, odkar je gorelo pri treh gospodarjih na Dolenjskem na en večer. Pri dveh posestnikih Je pogorela hiša z gospodarskimi poslopji, in to pri J. Železniku v Za-borštu pri Bučki in pri A. Mlakarju v Stari Bučki pri Škocijanu. Pri posestnici Ruparjevi v Jermauvrhu pa je požgalee sam, ko je bil ogenj šele v razmahu, poklical kmetico, rekoč: »Baba pojd gasit!« O pravem času so potem ogenj pogasili in posestnica je utrpela le neznatno škodo.
Vsi so se spraševali, kdo bi bil požigalec. Istega večera je posestnik Franc Kočevar doma povedal svojcem, da ga zadnjič vidijo in kmalu nato je izginil. Ker ni bilo dva dni od njega nobene vesti, je sum padel takoj nanj in vsi so mislili, da je napravil samomor. Tretjega dne pa je prišel domov, nakar so ga orožniki aretirali. Posestnik Kočevar jo svoj zločin po kratkem zasliševanju priznaL Izpovedal je, da je požigal pri vseli treh posestnikih iz maščevanja. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil nato obsojen na 18 mesecev zapora in na plačilo škode obema pogorelcema. Oškodovanca sta dala po zapriseženih cenilcih-izvedencih pogorela poslopja oceniti in cenitev je precej visoko narasla, vendar ne tako veliko, da bi je požigalec ne zmogel plačati. Žena Kočevarja pa se
kmetije na Dolenjskem
je proti cenitvi uprla in tudi škode ni hotela plačati. Vzela si je advokata in prav isto sta storila oškodovanca. Pričela se je pravda, kateri je sledila komisija na licu mesta z več nego 30 pričami, katere so pa večinoma pričale oškodovanim posestnikom v korist. Kakor je bilo pričakovati, je tožbo posestnica Kočevar izgubila in morala bi plačati škodo, kakor je bila cenjena in pravdne stroške, kakor tudi advokate, kar je naraslo na več deset tisočev.
Ko je požigalčeva žena uvidela, da je pravda izgubljena, je pričela v začetku po tihem ih po malem prodajati gospodarske stvari, poljedelsko orodje, vozove itd., nato pa celo smreke in 'hraste. Kar na debelo je pričela prodajati s 'poda tla in stene, šla je celo tako daleč, da je dala strgati iz betoniranih podbojev tečaje vrat in jih vnovčila. Če pa ni mogla kake stvari spraviti v denar, jo je pa razbila. Vse je delala le v ta namen, da- bi vrednost premičnin in ue-preniimčnin zmanjšala in da bi oškodovanci na ta način ne mogla priti do svojega denarja in da bi posestnika Železnik in Mlakar morala tudi advokate plačati. Nedavno pa je vihar ostanke demoliranega gospodarskega poslopja popolnoma uničil in tako leži pred hišo, ki je ostala nepoškodovana, kup razvalin — ostanki vzorne kmetije.
Celje
Ogenj v Slivnici
V	soboto krog polnoči Je iz še neznanega vzroka pričelo goreti gospodarsko poslopje poslopje posestnika in gostilničarja Antona Faleža v Slivnici. Na pomoč so bili pozvani gasilci iz Maribora, Orehove vasi, Razvanja, Frama, Radvanja in Pobrežja, ki so rešili razen enega voza vse orodje ln ostalo, ter požar omejili. Gospodarsko poslopje je seveda pogorelo do tal. škoda znaša krog 60.000 Din la je krita z zavarovalnin*,.
mui
p Aretacija razbojnika. Kakor izvemo iz merodajnega vira, je bil 26. t. m. aretiran v Cankovi šesti član razbojniške tolpe, o koji smo opetovano poročali. Aretiranemu je ime Januš Horvat, vulgo Hanzl, ln Je tudi že vse priznal. Cankovo leži tik ob avstrijski meji in spada pod okraj Murska Sobota. Ujet je bil ravno, ko je hotel pobegniti v Avstrijo.
p Predrznost. Po Ptuju se klati mlad človek, ki skuša na razne načine izvabiti denar ln se pri tem Izdaja za profesorja. Dijake tukajšnje gimnazije ustavlja na ulici, češ, zakaj ga ne pozdravljajo, on da bo Jim že pokazal, kadar nastopi službo na gimnaziji. Na razne pritožbe je bil pozvan na policijo ln tamkaj Je med drugim tudi povedal, da Je bilo njegovo ime v »Jugoslovanu« nepravilno pisano. Predrznost namreč je Imel pri tem, da je opiral na notico v našem listu, ko smo poročali o znanem univerzitetnem profesorju V Bratislavi Franu Wol-manu, ki Je pred 14 dnevi obiskal naše mesto.
Po prijavnih listih se Je končno ugotovilo, da se navidezni profesor zave D. V., rojen leta 1913, stalno bivajoč v Ljubljani in da ni identičen z Imenovanim profesorjem. V nekem tukajšnjem zavodu se je izdajal tudi za glavnega urednika »Jugoslovana« ln zahteval denar. Opozarjamo oblast, da sl tega dečka malo bliže ogledajo ln mu izprašajo vest, p Nezgoda. Franc Brenčič, posestnik v Žabjeku pri Ptuju, je 25. t. m. vozil iz svojih goric v Halozah jabolka. V nekem klancu pa je padel pod voz, tako da mu Je kolo šlo čez ramo. Za-dobil je po celem telesu hude poškodbe in ramo ima izpahnjeno. Prepeljan Je bil v bolnico.
p Se en junak. Tomaž K., delavec iz Velike Varnice, Je zelo vročekrven in korajžen. Dne 25 t. m. se Je sprl z drugimi fanti pri gostilni Zavec. Da se ga bolj ustrašijo in večji rešpekt pred njim dobijo, Je skočil kar z dvema nožema v rokah proti svojim nasprotnikom. Ubranili so se z begom. Polidja je nasilneža aretirala, ga spravila pod ključ in napravila ovadbo.
p Nevarna pretnja. Dne 4. t. m. Je priredilo Gasilno društvo na Hajdini tombolo, po tomboli pa je bila prosta zabava. Med gosti je bil tudi Miha M., posestniški sin iz Cirkovc; ko se ga Je že pošteno nalezel, je začel brez povoda preklinjati in razgrajati. Ko ga Je nekdo
* Narodni javnosti! Celjska narodno-obrambna društva (Narodna Obrana, Ciril-Metodova družba, Jugosl. Matica in Jadr. Straža) so nameravala to jesen prirediti veliko propagandno veselico s prav bogatini in pestrim sporedom. Na svojem zadnjem sestanku pa je prireditveni odbor sklenil, da se prireditev ne bo vršila zaradi težkega gospodarskega položaja našega ljudstva, ker ta ne dopušča prirejanja veseličnih prireditev, združenih z gmotnimi žrtvami prirediteljev in udeležencev. To v znanje cenj. narodni javnosti, ki je naprošena, da vsaj\ direktno pod-pira navedena društva.
* Nezgoda. 18-letni mizarski vajenec Hrastnik Matevž iz Petrovč je 22. t. m. doma tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zelo poškodoval levo nogo. Ker se mu je poškodba poslabšala, so ga morali oddati , v celjsko bol-
posvaril, da naj miruje, je potegnil nož in začel klatiti kakor besen. Dotičnika bi bil z nožem gotovo zabodel, da tega ni preprečil navzoči orožnik, ki ga je v kritičnem trenutku zgrabil za roko in mu iztrgal nož. — Dne 25. t. m. je za to junaštvo dobil od okrajnega sodišča 14 dni zapora.
p Iz sodne dvorane. Anton Dovečar, roj. 1877, pekovski pomočnik, pristojen v Veliko Nedeljo, je bil dne 19. t. m. — o čemur smo poročali 21. t. m. — aretiran, ker je mesarja Skrbinška s palico udaril po glavi, ker mu ni hotel ničesar dati, ko je Dovečar pri njem beračil. Radi tega se je dne 25. t. m. zagovarjal pred sodiščem. Radi raznih deliktov je bil že lOkrat kaznovan od raznih sodišč. Obsojen je na en mesec zapora.
Novo mesto
Napad v Kačji ridi. Gospa Kovačičeva je z dvema sinčkoma iskala po Kačji ridi gobe, kar sta pridrvela od nekod dva mlada moška in začela metati polena v trojico ter jo podila po temnem gozdu ter izginila šele v bližini ceste. Takim nepridipravom bi morali stopiti pošteno na prste.
Borovnice, polne, sočne, se bohotijo v Ragovem logu. Nabralo bi se jih na mernike in kar čudno je, da jih novomeška mladina še ni iztaknila. Celi gozdni predeli so jih polni. Pač nekam kasne so.
Preminul je po dolgotrajni bolezni nekdanji novomeški gozdni referent inž. Gustav Guzelj. Pokopali so ga včeraj. N. p. v rn.l žalujočim sožalje!
Ljutomer
Smrtna kosa. Dne 25. t. m. je umrl od kapi zadet posestnik g. Josip M u r a t v 74. letu starosti. Bil je dolgoleten član gasilskega društva, zakar je bil tudi odlikovan, ter mestne godbe, Na zadnji poti so ga spremljali številni znanci, pa tudi gasilci in mestna godba. N. p. v m.! Žalujočim sožalje!
Nezgoda. Sodni eksekutor in vojni ‘invalid g. Knaflič se je službeno mudil pri Mali Nedelji. Na, potu pa je padel na že pohabljeno levo roko tako nesrečno, da si jo je nad laktom nalomil. Moral je oditi v mariborsko bolnico, kjer se bo zdravil' najbrž mesec dni.
Volilni imeijik obsega 383 volilcev,-, torej 55 več ko stari imenik.	...
Črna nedelja celjskih gasilcev
V	nedeljo zjutraj okrog 8. ure so bili mestni gasilci alarmirani k požaru v Cretu št. 54, kjer sta gorela hlev in gospodarsko poslopje posestnika in delavca v Westnovi tovarni Maksa Zupanca. Mestni gasilci so se takoj odpeljali s svojo motorno brizgalno na kraj požara, kamor so kmalu tudi prispeli gaberski in teharski gasilci. Skupnim naporom se je posrečilo požar omejiti na goreči poslopji. Velika nevarnost je namreč bila, da bi se vnele sosedne hiše. Od začetka so gasilci zajemali vodo iz treh vodnjakov, ki so jih pa kinalu izpraznili, nakar so napeljali cevi v Voglajno. Hlev-ih gosjiodarsko poslopje sta zgorela, uničen ‘je tudi ves letošnji pridelek. Skoda je velika in le delno krita i zavarovalnino. Požar je nastaj na ta način, da so iskre iz pomanjkljivega dimnika zanetile seno. — Popoldne ob 6. uri. so bili gasilci zopet pozvani, in sicer v vojašnico kralja Aleksandra na Mariborski cesti, kjer so se vuele saje. Ko so prišli tja, pa so že bili vojaki pogasili ogenj. Zvečer pa si je nekdo dovolil neumestno šalo z mestnimi gasilci. Ko je bila baš predstava ježiških akrobatov pred mestnim magistratom, je neznan človek pritekel v stražarnico gasilcev ter povedal, da je prišel neki moški alarmirat gasilce k požaru v Liscah. Gasilci so si s svojim avtom komaj utirali pot skozi množico ljudi ter so še odpeljali v Lisce. Ko so pa dospeli tja, so uvideli, da jih je nekdo potegnil, kajti o požaru ni bilo duha ne sluha. Brezvestneža, ki si je dovolil to neumno šalo, bi bilo treba strogo kaznovati.
Pragersko
Smrt. V soboto je umrla tu za davico štiriletna Majdiča Zavadlavova. Spravili so jo takoj v mrtvašnico na Spodnji' Poljskavi, kjer so jo v nedeljo tudi pokopali. Staršem naše sožalje!
Nesreča kolesarja. V petek, se. je zaletel na cesti proti Slovenski Bistrici neznan kolesar v nek voz, poškodoval si kolo in se opraskal po obrazu.
Šoštanj
Čeden parček. Po šoštanjski okolici se klati neka Terezija Popovič iz Zagorskega sela pri Klancu onkraj Sotle v spremstvu 30-letnega moškega in se preživljata z beračenjem in tatvino. Ženska je male, debele postave, okroglega, bledega lica, plavih las in škrbasta, moški pa visoke postave in slabo oblečen. Ko sta se potikala 22. t. m. po Silovi, je izginilo iz hiše po-sestnika Voha Martina, ko so domači delali na polju, ženske obleke v vrednosti 500 Din, dva dni pozneje pa si je na ta lahek način priskrbel obleko njen spremljevalec pri posestniku Štefanu Šešlju iz Černove, ko so domači istotako bili odsotni na polju. Dolgopijstnež si je privoščil tudi okrog 500 Din denarja, za svojo »soprogo« žensko torbico, zlat prstan in drugo v skupni vrednosti 1370 Din. Imenovani par je pred tem'kradel v okolici Žahta,-odkoder se je napotil proti Šoštanju. Zasleduje-ju'tudi policija v Ljubljani.	•	(
Kočevje
St1:
Preprečen požar. Pretekli tedejTje iz neznanega vzroka začelo nenadoma goreti v enem od gosjiodarskih poslopij Hauffevdga- posestva. Slučajno jia je šel upravitelj pbsestva 'g. abs. inž. J. Ledenik malo pozneje kot navadno k počitku in je s pomočjo domačih pogasil ogenj, ki bi bil lahko postal usoden za okoliške zgradbe.
Število volilcev. Po nekaterih reklamacijah in jiopravkih bomo imeli V nipstu Kočevju okrog 725 volilcev.
Slana. Pretekli teden smo imeli'dvakrat slano, ki je povzročila precej škode^na poljih in vrtovih.
Kronika nesreč na Jesenicah
- Jesenice, 2$}j4 oktobra.
V	zadnjih dveh dneh miufpga jed na imamo beležiti zopet• tri. težje nesreče..> Štiriindvajsetletni .tovarniški ‘ delavec Robič Pavel, p. d. »Žgajnarjev«, iz tbsedne vasi Hrušica je zaposlen v »Martinu«'.'" Predelu se je Robiču BjiodtaknUo in je padel vzntilr tako nesrečno, da se zlomil eno prsno včetenVb.'
Drugi ponesrečenec je Marolt-eVinko, 59 let star in poročen ter istolako dfelhveb’v.tukajšnjih tovarnah Kranjske industrijske družbe. Ta nesreča bi kmalu končala s smrtjo, .a je prisotnost duha ponesrečenca to preptejla, ih je pritisnil »granik« Marolta s tako silo, da 'mu je zlomil desno ključnico.
Tretji j>onesrečehec - jmi je 'shrnski 231efni delavec Vidic Jože doma z Jesenity zhposlen pa v tovarni KID nn Javorniku. tya*jei'šel jio »šihii« zvečer ob 22 domov, mu je za »štreko«, kakor imenujejo ta kraj domačini,. zdanilo in Vidie je padel čez nasip v jarek med.kamenje. Poškodoval si je močno desno roko," » zapestju, zado-bil je tudi močan udarec in k^Vne podplutbe na desnem licu. /	jV	"	•	•
Vse* omenjene ponesrečence'-kč' Oddali » tukajšnjo bodico Bratovske skladilfee, kjer bodo morali- oflati dali Čas* v bolniški pošteljl.
Položaj našega izvoza sadja in grozdja
V Avstriji gnije 1000 vagonov domačih hrušk
Dunaj, 25. septembra.
Dunajski »Montag« je povedal, da v Avstriji gnije okoli 1000 vagonov domačih hrušk in jabolk. Dalje je povedal, zakaj je kljub najnižjim cenam zadnjih desetletij konsuni jako majhen. Ali to nas ne zanima, kajti dosti nam je to, da gnije toliko domačega pridelka, kar nam bodi dokaz, kako težko je spraviti na dunajske in sploh avstrijske trge naše sadje.
V praški >Korespondence Ceškoslovenskčho ustavu takraaičniiKK pa čitam slovaški dopis, da imajo tam toliko hrušk, da jih kmetje niti obirati nočejo. Dali pa 80 najlepše po 20 vinarjev, torej nekako 30 para, vsakomur, kdor jih je hotel brati.. Kako mora tako dejstvo vplivati na nade našega izvoza, to si lahko misli vsak či-tatelj sam.
Ta teden in Se več deSnje dan na dan, tako da je bil izvoz naših češpelj minimalen. Zato pa so cene jako nategnile, do 70 grošev... in So više za prav lepo bosansko blago. Štajerske Češplje so ponehale, še preden so dobro začele. V tem pogledu smo pač jako — majhni
Za jesenska in zimska jabolka p« menda le Se pridejo boljši časi, dasi niti za polovico ne tako dobri kakor lani. Ali tega daru božjega je toliko, da tudi pri nizkih cenah pride lahko precej denarja v deželo. Zato svetujem, naj se naši izvozniki le skrbno pripravljajo na ta izvoz.
Pa tudi za naše južnoštajersko grozdje w kaže dobra jesen in dobra kupčija, vaekako bolj* za grozdje kakor pozneje za vino. Za vino ga ostane itak še vedno dovolj. Odobravam akcijo ravnatelja Andreja Žmavca za boljo or-
Mednarodna družba za hipotekarni poljedelski kredit
Zdelo se je že, da je misel ustanovitve Mednarodne družbe za hipotekarni poljedelski kredit, kakor mnogo sličnih načrtov, že povsem ■zaspala. Najnovejša ženevska poročila pa nagla-šajo, da se dela bližajo končni rešitvi. Zanimivo je dejstvo, da ima pri tej organizaciji veliko zaslug tudi naš zunanji minister dr. Marinkovič.
Koiaite, kateremu je bila v majskem zasedanju Društva narodov poverjena naloga organizacije tega mednarodnega instituta, je že izdelal temelje novemu bančnemu zavodu. Banka bo pričela s poslovanjem takoj, ko bodo dogo-tovljena tudi zadnja dela in ko bodo države, ki so pristale na sodelovanje, tndi ratificirale konvencije o osnovanju. Konvencije je podpisalo dvajset evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Načrt organizacije je zamišljen tako, da se nahaja ves bančni posel pod direktnim nadzorstvom Društva narodov. Sedež banke bo v te-nevi.. Švicarski vladi banka ne plačuje nikakih fiskalnih dajatev.
Osnovna glavnica js povsem svojevrstna in se deli v tri skupine. Prvo tvori fond A, katerega polnijo države podpisnice konvencij. Ta fond predvideva višino 25 milijonov švicarskih frankov (ea. 275 milj. dinarjev). Velesile plačujejo po tri milj. šv. frankov, srednje- sile, li katerim spada tudi naša država, plačujejo 1'75 milj. fr. Ti prispevki posameznih držav se bodo v teku Sasa polagoma zopet vrnili državam in sicer iz prihodov čistega dobička, ki ga bo izkazoval fond B.
Glavnica se zbira % izdajo družbenih delnic, ki se zopet delijo v delnice A in delnice B. — Prve so redne, druge izredne. Delnice A predvidevajo kapital 25 milj. šv. fr. Obvezno jili podpisujejo nacijonalue družbe. Pri nas n. pr. Drž. hipotekarna banka in Priv. agrarna banka, ki bosta redno poslovale z mednarodnim institutom. Udeležba se vrši po istem ključu, kakor *a fond B. Oba naša zavoda bosta torej prispevala skupno 1*75 milj. Sv. Ir. Delnica B bodo izdane v višini 250 milj. Sv. fr. Posamezne nacijonalue dražbe imajo pravico, ne pa tudi dolžnosti, da se subskribcije teh delnic udeležijo.
Tretja skupina družabnega kapitala tvorijo lastne obveznosti v najvišjem iznosu 2,750.000 iv. fr. po posebnem ključu. Po tem ključu se opirajo posojila, ki jih zavod stavlja posameznim nacijonalnim družbam na razpolago, na obveznice, ki jih družbe nudijo zavodu kot kritje. Za enako vsoto more Mednarodna družba plasirati svoje lastne obveznice na velikih mednarodnih tržiščih.
Funkcija banke sestoji v svojem bistvu v tem, da družba nudi posojila samo za poljedelske avrhe. Domači zavodi, ki se bodo okoristili s temi posojili, jih smejo uporabljati Bamo za poljedelske obrate in za pospeševanje poljedelstva. Posojila domačih zavodov se nudijo samo po sistemu prve hipoteke. Domači zavodi se nadalje obvezujejo izvajanja izvestnega nadzorstva nad poslovanjem s strani Mednarodne banke.
Banka bo pričela vsekakor poslovati koncem tega leta. Predsednika in podpredsednika banke voli svet Društva narodov, sedem članov voli organizacijski komite, po enega voli BMP v Baslu in Mednarodni poljedelski institut v Rimu.
V bančno organizacijo pridejo državljani posameznih držav v razmerju z vplačanim kapitalom. Tudi naši državljani bodo zastopani v raznih svojstvih.
Mednarodna družba bo razpolagala z ogromnim kapitalom okroglo trideseti milijard dinarjev. Ali bo ta ogromna, kakor izgleda tudi dobro organizirana družba v resnici omilila agrarno krizo — je vprašanje bodočnosti.
gnizacijo doma, da -bi na vseh mestnih trgih imeli dovolj lepega domačega grozdja po zmernih cenah. To edino je modro delo in je treba, da ga izvršite. Bližina naših vinorodnih krajev z Dunajem in srednjo Evropo daje upanje, da bomo konkurenčni in da bomo lahko spravili velike količine našega lepega grozdja na zunanje trge. — Kdor potrebuje še kakšnih informacij, naj se oglasi...
Pri tej priliki pa moram opozoriti na pregle-dovalne komisije na vsem bivšem južnem Štajerskem. Cul sem namreč, da se naše komisije preveč dobesedno drže pravilnika in da ga napačno tolmačijo po duhu in namenu. Bes je tani rečeno, da belo in rdeče ali črno grozdje za izvoz ne — mešati, ali je to mišljeno tako, da ne zmetavati v en koi belo in črno, marveč prodajati vsako p osebe. — Ni pa s tem rečeno, da se ne sme zaradi zahtey tujih tržišč posamne košare na vrhu radi lepšega pogled« pomešati s par rdečimi grozdi. Torej: taji trgi zahtevajo, da je v gornjih vrstah lepo pomešano belo in rdeče grozdje. In to mora biti dovoljeno. Tako pride najbrže tudi instrukcija iz Beograda, ker smo t Dunaja opozorili na tako dobro mišljeno strogost...
Vreme nam kvari to kupčijo takoj ob zafetk«, ali morda bo kmalu vendar le bolje. Vsekakor naj bodo naši izvozniki vedno pripravljeni, da ujamejo lepe dneve, tudi le poldneve, da takoj berejo in tovarijo. Kajti čim slabši so iati za izvoz, t j. da ni lahko tovariti, toliko bolje eene se morejo ujet. In na ta lov bolj ih cest naj bodo naši izvozniki pripravljeni.	A.	O.
Gospodarske vesti
X Splošno panirjenje v denarnem prometu.
ftasbarijive in tendenci jame vesti, kj se jih Siril i prejšnji teden razni špekulanti, inozemski plaoenci in v veliki meri nesposobni kritikuni, so z preciznimi izjavami naših najvišjih finančnih mest izginile. Posledice takih zločinskih početij, Id so prejšnji teden v važnejših trgovskih centrih povzročile nenormalno nagibanje gospodarskih, še bolj pa Širokih krogov, so se danes že po vse® zaključile. Denarni promet poteka do pet normalno. Z* razburjenja ni nifca-kega povoda, kar smo z odkrito besedo te večkrat povdarili na lem unestu. Vso naSo javnost pa prosimo, da Bi usvoji popoln« mhi panje do naših denarnih zavodov, posebno onih, ki nudijo papilarno varnost, in svoje prih Tanje, ki oo mogoče v zadnjih dneh povsem brezmiselno menjali posest, zopet dovaja gospoda rskem a delu v lastno korist in v dobrobit našega narodnega gospodarstva. S takim ravnanjem bodo najuspešneje prečrtani vsi cmi zločinski naklepi, ki #o jih kovali na Tačun naže lahkovernosti gotovi ljudje, ki jim je glavni posel obogatitev n* ra-fon ljudske naivnosti.
X Prodaja lesa. Dne 9. oktobra t. 1. *e bo vr-Sila pri Direkciji Sum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so n* vpogled pri isti direkciji).
X Oddaja državne pšenice v mletje *e bo vr-iila potom licitacije dne 3. oktobra t. 1. pri provijantskem odsek« ekonomskega oddelkn Ministrstva vojake in mornarice v Beogrado (Ogla« je na vpogled v pisarni 7>—’	Ta TO!
v Ljubljani, pogoji pa pri istem odsek«).
Dobave
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra L 1. ponudbe glede dobave instalacijskega materijala in konopuenih cevi ter glede dobav« 3000 komadov brezovih metel.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic . Ljubljani sprejema do 5. oktobra t. L pomudi* glede dobave 2459 kg železne pločevine.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih od del kih.)
Zavod »Obiličevoc, računovodstvo v KmSevcu Obiličevo sprejema ponudbe glede dobave koSčir od sliv.
Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani •prejema ponudbe glede dobave ovsa in ječ mena.
Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 10. oktobra L L ponudbe glede dobave rasnega pisarniškega materijala (papir, pivniki, spojke, vrvica, svinčoiki itd. itd.).
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) Bprejema do 12. oktobra t. L ponudbe gleda dobave 500 komadov UanS ca jamske vozičke in 300 komadov delov -za jamske vozičke ter glede dobave želeča in železne pločevine.
(Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice ca TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 28. septembra 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 28. sept. Amsterdam 2251-78 do 2258 62, Bruselj 782«4-785, Curih 1098-45 do 1101-75, Dunaj 78977—792 17, Newyork 5610^26 do 5627-26, Pariz 222-22266, Praga 16619 do 166-69, Trst 287-77—288-67.
Zagreb, 28. sept. Amsterdam 2251-78-2258 62, Dunaj 789 77-792 7, Bruselj 78264-85 -, Milan 282 64-85
lan 28/ 77-28867, Newyork kabel 562128 do 56-3826, Newyork ček 56 1026-56 2726, Pariz 222-222-66, Praga 16916-169 66, Curih 1198 45
do 1201-75.
Beograd, 28. sept. Amsterdam 2251*78 do 2258 62, Dunaj 789 37—792 17, Bruselj 782-64 do 785 -, Curih 109845-1101-75, Milan 287 75 do 288 67, Newyork 5610 26—5627 26, Pari* 222 — do 222-66, Praga 16619-167 69.
Curih, 28. sept. Beograd 904, Pariz 20 21, London 19-37, Newyork 51175, Bruselj 71-50, Milan 2620, Madrid 45-50, Amsterdam 205,
Berlin 117, Dunaj 711», Sofija 3 70, Praga 15 13, Varšava 57-20, Budimpešta 90 02.
Vrednostni papirji Zagreb, 28. sept. Drž. papirji: 7*/o inv. pos. 70 bL, vojne Škode 300—310,	kasa	807 do
310 (310), dec. 312—814,	4*/»	agr.	obv.	43 bi.,
7•/« Bler 54-56 (56, 56,	62),	8•/»	Bler	62-65
(62, 63, 65, 67), 7»/• po«,	hip.	b. arang.	55-56
(55, 59), kasa 50—85, 0»/« begL 44—46%. — 52-52 (52), Kredit 121-126 Banke: Poljed. 52-52K (52), Kredit 121 do 128, Hrvatska — —, Praštediona 057^—905 (957y,), Union 147-150 (147), Jugob. 67-68 (67), Obrtna 36 d, Srpska 187 M-189, Ljublj. kred. b. 117—120 (120), Medjunarodoa 68 d., Narodna 4050—5000, Zenuljaka 114 bi. Narodna 25 d., Našička 690 bL — Industrija; Se-čerana Osijek 160—170, Trboveljska 205—250, Slavonija 200-205 (200), Vevte 110-115 (110), Gutt 105-110, Slav ek* 25-27 (25), Danica 1*5 do 75, TC rod vagon 55 bi., Ragusea 200—250, Oceanija 190 bi.
Žilna tržišča Mavi Sad, 28. sept. Plenica: Cene po zakonu za oktober. Vse ostalo brez Izpreinernbe. Tendenca; neizpreiuenjeos. Promet: 41 vagonov.
LjvUjaMfce lesne triifife Tendenca neizprsasanjeno mlačna, promet: 1 vagon parjene bukovine.
Tržno poročilo poljskih pridelkov
Na spodnjem ptujAgn polju je bila ta teden sledeč* situacija:
Beli krompir: Male povpraševanja, kar je imelo n poslediee, da je nakupna cena padla na tRš para. P* tej tevS Sta bila tz Moškahje t>d-poriana komaj dva vsguna. V Ormoža je Ma cena 5—19 para vAja.
Zgodnja krompir: Producenta «e smffi W—85 ipar, vendar Je *w»»ljiv», da W sedefoilo blaga za vagonske poiiilffce iz mutoga, ker se ga malo sadi in pride malo na trg. Kar je «a, je prodano.
Čebula: Živahno povpraševanje, nakupna eene '250 in višje.
Česen: Manjši aUpiki na podlagi nakupne ceoe #» Din.
Zeljo v glavah: Maknpna cena 69 Din. Fižol: Koks, 200, bedi 150 D&o.
Jabolka namizna: Od mdajega poročila nespremenjeno.
Jabolka za prešo: Nobenega zanimanja. _ Kar se tiče cene krompirja, moramo naglasili, da tendenca na pJaJrikeas pedjn ne odgovarja letešnjiin tržnim prilikam. V južnih predelih naše države jo bala krompirjeva letina slaba. Tudi iz Italije prihajajo slična poročila, feiadteftea *e mor« vsekakor učvrstiti. Vsako premagtjenje prodaje m lahko mašenje.
Spoef
Za
jprvestston pedsavezne lig*
V Ljubljani se Je v nedeljo odigrala ena ma3-vatnejSlh tekem paflsavrane lige. Reztfltat 1:1 (1 : D) ne more zadovoljiti 'Ljtrtiljane. Posebno napad aai amgel aiajti potrebne harmonije. Mariborsko JnoatUKo Je pokazalo iompakt-iiejSo igro. vendar btibtfe aaa pritrehn) .odloC-JiOKti, Id bi lahko megMhrirB.lg boljše rezultate.
V Celju je iEBrija premagaUa Atletike t 3 : 2 2 : |».
V Mariboru sta «1 profit vsakemu pričakovanju ■slezničar in Svoboda	itofcki z rezultatom
I : 1 Cl : ®».
Sil/uacijja;
Primorje	3	S	1	0	®:3	S
Maribor	3	2	1	0	12 j6	!5
Ilirija	3	£	S)	1	1:8	A
Svoboda	3	S	2	I	5:7	2
AMetiki	3	9	12	4:	J®	1
Železničar	3	S	1	2	2:5	1
'Četrt* k»l* dcžnvnega prvenstva
V 'Zagrebu je Orarfljansfi pičlo premaga:! Jačvo z rezufltatom 1 : 0 (1 : 0). Zagrebčane je ezultat precej tisv^iaitM
V Beogradu je lanaH difavni prvak podlegel >eogTHjfcanoen. BSK Ja premagal Goričardio z ž : 1 <4 : li. V sptobao se Je pričakovana nfi-TejSa snaga BeosnJ&nmv radi slabe tesne ^aneordUje.
V Efrltt* Je Bajdsfc mdprma Se£km U : 1
II : 0». Tudi ta se Je pri£afc«f*i a strani HaJ-tufca boljjt ienttat
Vsekakor Je treba povdariU. da a* vsi nsSi "Juhi izven tesne. To vsaj kažejo dws bmd re-rultnU.
3	3	0«	M:1	C
GmdJauU	3	S 3	•	4:1	«
Hajduk	3	111	4«	3
ConconHn	3	10	2	V:«	t
Mafint	3*12	3*	1
ask	3	•	•	3	13	«
Mednarodni šport Ra Dunaja se Ja odigrala v nedeljo prven-resuttatma 10 : t m RapkL Morldsdorf : Hakoah l : Sl
Jesenske konjske dirke naTezaem pri Mariboru
Maribor, 27. septembra. Na dirkališča na Teran pri Maribor« je v soboto in nedeljo priredilo Mariborsko kaaaSko drufttvo konjske dirke, ki so doprinesle prav lepe in napete boje saed posamesotei konku-ronti. Udeležba o dstranj tekmovalcev je bila rekordna in tudi obide je bil zadovoljiv. V naslednjem reeultati:
Prvi dan:
L Dirka Karla ratfcnerja: amaterska heat vožnja ca 4 letne in starejše konje vseh krajev. Proga 1800 m. Nagrade 2500—, 1250-—, 750-—,
600 - D-in. 1. Saladin (Franc Filipič) 1'32; 2. Jon (Fraac iteibensobuh) 1:285; 3. Finiš (Franc Sagaj) l:m-, 4. Pssilni (Ivan Kružič) 1:82-2, II. Dirk* HudolU Warr»o-U|
11. Dirka nudall« Wwr#o-L»|»»i<ta, Z« & do
12 letne jugoslovanske konje. Proga w. Nagrade; 2000--^, 1000—, 600 —, 400— Din in državna nagrada centrale jugoriovenskih im»-Skifa druilev. L Uskita (Frase Kardinar); 2.
Turina (Fraw
1;4§; 3, Xiiw (Aloj* ijja-
[/tj j.
Filip«) 1:32; 3. P^ilai (Jvaij Krožič);_4.' FiaiS (Franc Sagaj) 1;80.
IV. Dirk* Plunger jun. Z* 3 do 12 J«tu« jngs-»vaask« konje. Proga m. Nmgrad«;
450-—. 300-— in tlrfcava« »agfada hirale jugosl. hasaSkih društev. 1. Turista (Fl liMi); ‘
(Ivan
yo»i*:
1. Danka (kobilarna T«*oj®e) 1:31 "5; 2- SaJj#diji (Franc Fili|»ii) 1:32; 3. Jon ^Fraoc Reiteostajuh)
 (Frane Ti-
, 2. Sa»#r9 (Kari Weitel> 1^67; 3- Koketa (Ivan Banderi) 1 :J02; 4 Oter« <koijJa/na T.ur-nMe) l'M%
V. Dirka Karl« Partnerja; tretja vožwj " irna Tttnojfi
:S2;3. 3w 29; 4. Uskok (Josip Šekel*) l^e-5.
VI. Spominska dirka Ar. SMreda Rossmanita. ©vo*proža« *m«ter*ik* vaffisja *a 9 Ietaw Sn «ta-rejSe fu|»»s!. k«nj«. Pw»ga 289» «a. Saginad*: 2000--, !<*»■—, GM-—,	Oin	difamaa
nagrada cenirale jugosl. femažtaifr	iter
faistaa nagrad« amagwaJ«u od Mariborsbega tha-saSkMga dmiitva. t L* FMke Ttuint* (Farna FMpači laSfr?; 2. finiUtonm (¥*-koslav !Ra*-lag) 1:44, 3. Nina-Uskioa (M»jjr fitevat) 1M9; 4. fiandi^AnaeMe IFtite	2:05.
VIL Dirka Karla Paduierja: adločiln* *dKojja: L Banka (kohiJamaTunaiSče); ZSaladin )(Fraao Filipoč); Tldulk ,(J»«p SobaUf,).
V(J£ ezuli ate naslwlujilj .Mik jutni.)
Danski plalii mmmmm Hodce ofaleLe po meril
PalaCa VlIiM* nKeUe»e
! Mati oglasi
Oglasi isocgalne ia iposredovtfbie vsebine: >be-seda 'SO paT. Najmanj Din'S-—.Oglasi relclumnega
in Vgtfvskega značaja: najmaiiij Din l.C'— ((do M) "besed). Vsaka madafljna 'beseda Ufi par. Za. pismene odgovore prfložMe -marnlko.
Trgovski lokal
■v Ljubljani iSfie večja tovarna (fievijev v £1*-TOniji zb prodajalno. — Ponudbe ma upra vo pod »Strogi icentronK. _________________Ž1B2
Naprodaj
sta dro- in teiStaaao-vanjskl JalfU, papotno-mm miMfl, prim na Kodeljevem, druga na Selu. Isfctrtafco tmfll aav-va enonadstropna pe-fcaiiija na aelo ipromet-nem kraju ma Selu. Vse tri hiSe me lahko plačajo e vložno knjižico Mestne ifaraniinioe ljubljanske in drugih domačih denarnih za-vodov.. P.oizue srn ipnl Josipa OraSSem, Moste pri Ljifeljarri. 2193
Uprava Sokolskega druitva v BadoVljict razpisuje mesto
hišnika
v .Sokolskem domu. Nastop SL. aio.vemhra t. a. Ponudbe je poslati najkasneje do S. X. it. iL na Upravo .Sokolskega društva .Radovljica. 211)2
tadelavm In popravilo ta-znenifc ^flaSSev ta vseh vrst taSeUtor Ib tarna ipa najnižjl ned nudi
KSAm nncKo
TjuMjana
IVoUora ulica 12 «di«W.
am
SiMaiA
•blaatv««*
kcnc»»ii®«*rnno
LCM&k
fenka (spite. — Lžjnb-lj«a. Danajska aasta •tov. Sl. — Prikodap redni tečaj pridne fes
1. oktobra. 210«
BolnUe	*
gomolfe
hladot, tulipanov Itd. v 130 vratnh pohtoA
INidl
Sever S Komp.
liaLliaaau 6ospos«etska5
Prednost pri dobavi del »Vl-manjue te belili
Imajo aadndfnl člaoL Vabi se k pristopa v »drogo:
stavbne podjetnike, sttoliovne in navadne delavce.
Vpis opravijo tekom tedna ob 7. uit * veter ia oeddja tSopohSme v Zforajl SjMri 148 (pel Logarju)	1291
ipri tt
„KU3UTQ*
ni
fna Balkanu)
| (Tekrloo St. .84 S4 j
ttaA preselitve
oddam ženski Elvirtnl stenj, ne ral»lj en, na ikateroga nem platala še 500 Din na xa£fin in ne .zahtevam povračila. GaraneJJa 30 Irt.
IDs^no pTaCevanle l>in ISO"— meseSno,
thdor v upravi 'lista pod JLlgodnost* ‘2349
Plenico
Aossač«, samo ofl pro-iunBBiBv. kupeje jn iBghaom pnodajs za ra. &m. »Prazada«, Oosps-danaka zveza
SProflajalee
pisa
iSčemo -m dnevn Jn večerno prodaje. lBto-
v prvi vrsti
m železniške aH paSt-ne npokojenee. Z^la-sttt se je v uprsrvl ,9m-TSOtflovnim.
k vele
Sfovlme
daje tofaidfini »Teh n a**. MiiblfeM, Mestni tog	W7
londme, roka« vice, volna in
asjjoentga in v izhlri pel KARL PRELOO
LjoblisAa, Židoyska
likat te SUA tOL