JOŽE VEBER PREDSEDNIK, ZDENKA SLOMŠKOVA PODPREDSEDNICA IN TONE ŠELIGA SEKRETAR - PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE iMA 21 ČLANOV
Izvoljeno predsedstvo
as®«
Novoizvoljena občinska konferenca socialistične zveze Velenje še je prejšnji teden prvič sestala. Poleg tega, da so spregovorili o vlogi in programski usmeritvi njenega dela, so člani izvalili tudi 21-člansko predsedstvo, ki je politično izvršilni organ.
r' Predsednik občinske konference je Jože Veber, podpredsednica Zdenka Slomškova, sekretar pa Tone Šeliga. V predsedstvu so še Ivan Atelšek, Ivo Gorogranc, Kristian Hra-stel, Franjo Kljun, Franjo Ko-run, Stane Krevzel, Filip Les-njak, Marjan Lipovšek, Marcel Medved, Alojz Napotnik, Ljuban Naraks, Stane Ravljen, Karel Stropnik. Milan Štimac, Vtado Videmšek, Matjaž Vovk, Lado Zakošek in Nestl Žgank. p' Jože Veber je na prvi konferenci podrobno povedal, kakšna je ustavna opredelitev nove vloge socialistične zveze. (Izvlečke iz njegovega referata objavljamo na 3. strani.) SZDL je v ustavi dobila bistveno drugačno vlogo v političnem siste-u naše ureditve. V ustavi je opredeljena kot prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh ;aniziranih sil na čelu z zvezo komunistov. Zato je takšna ialistična zveza najširši te-lj družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu. Delovni
ljudje in občani, zveza komunistov kot vodilna idejna in politična sila, druge družbeno-
politične organizacije in vse organizirane socialistične sile, usmerjajo v socialistični zvezi delovnega ljudstva družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delovnega razreda. Do takšne ustavne opredelitve SZDL pa nismo
prišli slučajno. To je narekovala dosedanja družbenopolitična praksa delovanja socialistične zveze.
Po teh načelih je odslej organizirana tudi organizacija socialistične zveze delovnih ljudi v velenjski občini.
Koffii<*niar tedna
Dan, ki ga proslavljamo v juliju — kot četrti po vrsti je zapisan v koledarju — je za nas še posebno slovesen. Na dan borca s-.mo lahko upravičeno ponosni. Strel puške pred več kot tremi desetletji je imel enak učinek kot preglasno vpitje, drlesk ali pok v dolini, nad katero čepijo velike, vlažne snežne gmote. Samo rahel drget zraka • in grozeče snežne gmote izpolnijo svoje »poslanstvo«. Njihov juriš v dolino je uničujoč...
Tako je učinkoval tudi prvi strel partizanske puške na Slovence. Na ogromno večino Slovencev. Strelu so sledili streli — pričel se je upor, ki se je kmalu pridružil narodnoosvobodilnemu boju in.socialni revoluciji.
Trd je bil tca boj. Trd in neizprosen. Podžigale so ga stoletne krivice'.; ob ramah borcev je hodil duh upornega Gubca in vseh kmečkih upornikov, z njimi je bila mesel Prešerna in Cankarja. Njune misli so se pričele trgati spon belih papirjev, zdivjale so pod nebo in med trave, v temna lesovja...
Pravijo še, da so v tistem času pognale na Slovenskem čudne rože. Povsem rdeče so bile. Kot kri. Vse polno jih je bilo, toda vsak nov cvet je oznanjal, da je svoboda še bližje, da je že tu.
»Se malo, samo še malo,« so klicali borci, ko so se gnali v boj. V juriš. Za mnoge med njimi je bil poslednji ...
Mi pa se jih danes spominjamo. Skupaj s tistimi, ki so preživeli fašistično in nacistično ujmo. Ne le spominjamo. Iz njihove globoke vere v boljši jutrišnji dan ter iz njihovega neomajnega prepričanja, da delajo le tisto, za kar se je tedaj odločil vsak pošten Slovenec in Srb in Hrvat in Črnogorec in vsi ostali rodoljubi, črpamo za naša današnja ravnanja moč in vzpodbudo. Moralno in nravstveno moč, da ne klonimo pod pezo nalog, ki nas še čakajo in ki jih moramo uresničiti zaradi spomina, zaradi 'obveze do rdečih cvetov, ki so pognali na prsih ranjenih in ubitih borcev za svobodo ter končno zar_adi nas samih in vseh tistih, ki še prihajajo.
MILAN MEDEN
Stolpniščni stolp so delavci zgradili v 39 dneh. Kar mesec dni (?!), pred rokom.
j V ŠOŠTANJU DELA V POLNEM TEKU_
Na TEŠ-4 prva smrečica
»V soboto pridite, ko bomo zalili stolpniščni stolp,« je dejal Franc Hočevar, glavni inženir pri gradnji termoelektrarne Šoštanj IV, ko smo ga prejšnji teden poiskali na gradbišču, da bi povedal, kako poteka gradnja tega največjega objekta v Sloveniji.
Čeprav delavcem precej nagaja vreme, so dela v polnem teku. V soboto, 28. junija, so na vrh 83 metrov visokega stolpnišč-nega stolpa pritrdili smreko in izobesili zastavo. Gradnjo stolpa, ob katerem bo zrastla še kotlarna, so končali kar mesec dni pred rokom. Zanj so porabili 1350 kubičnih metrov betona.
Tudi bunkerski del mora biti letos pod streho, saj ga zdaj betonirajo že na koti 8,40 metrov. Enako strojnica, pa čeprav so trenutno z deli nekoliko v zaostanku. Vendar je ta zaostanek minimalen, le štirinajst dni. Temu sta kriva vreme in to, da objekt stoji na mestu, kjer je potekala stara struga Pake. Zaradi zama-kanja morajo nenehno črpati vodo.
Začela so tudi že pripravljalna dela za hladilni stolp, ki bo grajen tako kot za TES -3, v montažni izvedbi. Kot načrtujejo, bo končan v osemnajstih mesecih. Med drugim bodo morali sedaj v pripravlja-nih delih posekati tudi del gozda in izkopati 30.000 kubičnih metrov zemlje. Letos bodi? pričeli zidati še 250 metrov visok dimnik, ki bo kar za osemdeset mettrov višji od dimnika Soštanja-3, elektrofiltrski objekt in zgradbo za reaktor. Takoj spomladi prihodnje leto pa bodo začeli graditi še vrsto manjših objektov, kot so vtoč-ni objekt s črpališčem, stikali-
šče, kanale za cevovode in druge.
Doslej so porabili okrog 7000 kubičnih metrov betona in 1500 ton železne armature.
Skupaj s tehničnim kadrom in administracijo je pri tem največjem Gradisovem objektu zaposlenih 320 delavcev. Kot je povedal glavni inžinir Franc Hočevar, delajo delavci neprekinjeno 24 ur. Prosti so le ob nedeljah. Na gradbišču imajo moderno mehanizacijo, avtomatično betonarno lastne proizvodnje, skratka vse naprave, ki jih potrebujejo pri gradnji tako velikega objekta.
Za delavce, ki so v glavnem iz drugih republik, so uredili tudi prehrano, Hrano kuhajo v šoštanjskem Kajuhu, nato pa jo na gradbišču v moderni samopostrežni jedilnici razdeljujejo.
Delavci živijo v naselju ob Goriški cesti. Glede na to, da ima Gradiš iz leta v leto več zaposlenih v velenjski občini, so začeli v Velenju graditi nov samski dom," v katerem bo 400 ležišč.
5. juiij 1975 - leto XI - št. 25 (284) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
» ZBORI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
ODKLONILI
Do dokončnega soglasja bodo inkasantje po hirali akontacijo za vodarino, odvoz smeti in toplovodno ogrevanje
Zbori skupščine občine Velenje so se ločeno sestali na zadnje seje. Obravnavali so davčne predpise, dogovor o politiki stanarin, medobčinski dogovor o izvajanju politike cen za letos ter še nekaj drugih odlokov in dva družbena dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov delegatom in voljenim ter imenovanim funkcionarjem in pa funkcionarjem v pravosodju.
Zbori niso dali soglasja k cenam komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti in ki naj bi veljale od
1. maja letos. Delegati so menili, da podražitve niso dovolj argumentirane in obrazložene. Zato naj predlagatelj, tj. samoupravna komunalna interesna skupnost, do prihodnje sej občinske skupščine pripravi kalkulacije, iz katerih bo razvidno, zakaj so podražitve potrebne in kam bodo usmerjali sredstva, ki bi , bila zbrana s povečanjem cen vodarini, toplovodu in za odvoz smeti. Občinska skupščina Velenje pa bo znova razpravljala o cenah komunalnih storitev še ta mesec. No dokončnega soglasja bodo inkasantje pobirali akontacije za vodarino, odvoz smeti in toplovodno ogrevanje.
. Vsi trije zbori pa so v celoti sprejeli predlog povečanja stanarin za 25 odstotkov, ki velja od L maja dalje.
Na zadnjih zasedanjih so imenovali tudi komisijo za varstvo borcev in vojnih invalidov. Predsednik komisije je Karel Napotnik, člani pa Ivan Gusič, Anton Hren, Franja Korošec, Vlado Miklavžina, Rudi Svajger, Filip Lesnjak, Marija Ušen in Mara Zrnič. Na predlog volilne komisije so za urbanističnega inšpektorja imenovali Branka Sonca iz Velenja. Delegati so sprejeli tudi poročilo o končanih pripravah za začetek dela delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje v ustanavljanju.
rnmm

ČAS LETNIH DOPUSTOV JE SPET NAOKOLI,
PREŽIVELI GA BOSTE OB MORJU V PLANINAH ALI OB JEZERU
boste našli = v največji izbiri in
— na enem mestu
VSE KAR BOSTE RABILI ZA REKREACIJO ALI V HOTELU, GORSKI KOČ KAMP PRIKOLICI ALI POD PLATNENO STREHO,
•• sr l Sj	T k a	'jn »p
		
	i	te ■ ■
i	t	%

^ -i
| y ; \ i % *
S i i i ii i
' X S T* Tff T^l ŠTf H ž \j H i : * I i i i t i
- 1 ** • '..... Jk.	JL JL J&. m-Sfc.
V VELENJU
NAPORI V VELENJSKI OBČINI
Za stabilizacijo gospodarstva
Predsedstvo SZDL se je že spoprijelo s konkretno nalogo - Izdelalo bo operativni program družbenopolitične aktivnosti
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje, ki je bilo izvoljeno prejšnji teden, se je na svoji prvi seji spoprijelo s konkretno akcijo.
Člani tega političnega izvršilnega organa so razpravljali o operativnem programu družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. Sklenili so, da bodo s pomočjo posebnih komisij in s sodelovanjem ekonomistov ter drugih strokovnjakov do 9. julija ocenili položaj v velenjski občini in sprejeli program aktivnosti!. Ustanovili so že koordinacijski odbor za koordinacijo in usmerjanje akcije, ki ima namen spodbuditi najširšo akcijo med občani in delovnimi ljudmi, da bi stabilizirali gospodarstvo.
Predsedstvo centralnega komiteja ZKJ je v posebni informaciji o aktualnih idejno-političnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne ekonomske in socialne politike v letošnjem letu sprožilo družbeno politično aktivnost. Gre namreč za to, da smo se s sprejetjem te resolucije in dogovorom o razvoju Slovenije zavzeli za stabilen ekonomski in socialni razvoj. Razčlembe
ZADNiE DNI PO SVETU...
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
stanja v prvih mesecih letos pa so pokazale, da bistveno odstopamo od sprejetih ciljev. Zlasti velja ta ugotovitev v zunanji trgovini in deficitu v plačilni bilanci. Prekoračitve pa se kažejo tudi v naložbah, skupni in splošni porabi ter pri prekomernem naraščanju cen in inflacije.
S temi dejstvi so se seznanili člani predsedstva občinske konference SZDL in sklenili, da bodo v občini Velenje začeli takoj energično ukrepati. Čeprav v tej občini ni bistvenih večjih naložb, razen v novo stopnjo šoštanjske termoelektrarne, pa se bodo morali vendar dogovoriti, kaj storiti, da tovrstna oblika porabe ne bo škodljivo vplivala na odstopanja, sprejeta V dokumentih družbeno ekonomske politike. O tem se bodo morali pogovoriti v temeljnih organizacijah združenega dela, kot tudi v občinski skupnosti.
V velenjski občini ne bodo sklicevali številnih sestankov, pač pa bodo delovne ljudi seznanili, kaj vse je potrebno storiti, da ne bo ogrožena uresničitev osnovnih ciljev gospodarske politike. Dogovorili se bodo o vsem tistem, kar je potrebno, da se delovni ljudje zavzamejo in prispevajo k gospodarski stabilnosti. V občini bo potrebno povečati v samem družbenem delu produktivnost dela, povečati izvoz in zmanjšati uvoz, uskladiti vse oblike porabe z možnostmi in povsod zaostriti odgovornost. Zdaj je čas poglobljene samoupravne bitke, zato bo operativni program sestavljen tako, da bodo delovni ljudje in občani velenjske občine lahko kar najbolj tvorno sodelovali pri uresničevanju ciljev družbeno ekonomske politike.
9 BREZ OBČINSKEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA
Onemogočen razvoj
Izvršni svet skupščine občine Velenje je na nedavni razširjeni seji razpravljal o izdelavi urbanističnega načrta za velenjske občino. Kot je povedal predsednik Franjo Kljun, je ta občina ena izmed redkih slovenskih, ki še nimajo izdelanega urbanističnega plana. Brez tega pa je prav gotovo onemogočen razvoj občine, tako na področju prostorskega planiranja, kot tudi na gospodarskem in turističnem. Na seji so menili, da morajo urbanistični načrt sprejeti v javni razpravi, kot, so sprejemali srednjeročni razvojni načrt občine do leta 1980.
Imenovali so komisijo, v kateri so Adi Miklavc, Janez Pelko (nosilec naloge), Avgust Jeriha, Ivan Gaber, Lojze Batič, Henrik Jonko, Branko Drolc, Lado Zakošek in Ivan Kolar. Komisija, ki bo pritegnila še krajevne in samoupravne interesne skupnosti ter posameznike, bo pripravila akcijski program za izdelavo urbanističnega načrta občine Velenje do 15. julija letos. Ta program bo zajemal možnost stanovanjske gradnje in možnost korekcije družbenega plana razvoja občine do leta 1980, razvoj občine do leta 2000 in še nekaj drugih stvari. Urbanistični načrt občine Velenje bo po javni razpravi izdelal Zavod za urbanizem Velenje.
• INDONEZIJSKI GOST
V JUGOSLAVIJI
Na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita je v ponedeljek dopotoval na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo indonezijski predsednik Suharto. Gost iz Indonezije ni prvič pri nas, saj je že bil tu, vendar pa je prvič kot šef države. Prav tako to ni njegovo prvo srečanje z jugoslovanskim predsednikom, s katerim sta se srečala že na tretji konferenci neuvrščenih v Lusaki — je jia to njuno prvo srečanje v vlogi šefov držav. Indonezijskega predsednika spremljajo ugledne indonezijske osebnosti, med njimi zunanji minister Malik.
Ze prvi dan popoldne so se na Brionih začeli tudi jugoslovan-sko-indonezijski razgovori. Največ pozornosti je seveda vzbudilo prvo srečanje in prvi razgovori obeh predsednikov, toda ločeno so se sestali tudi zu-
nanji minister Malik in zvezni sekretar za zunanje zadeve Mi-nič ter minister za gospodarstvo, finance in industrijo ter predsednik nacionalnega sveta za planiranje prof. Nitisastra ter član zveznega izvršnega sveta Ubiparipa. V ospredju pogovorov so bili dvostranski (predvsem gosppdarski) odnosi, predsednika in zunanja ministra pa sta se pogovarjala tudi o številnih mednarodnih vprašanjih.
Indonezija in Jugoslavija sta neuvrščeni deželi, ki imata do vseh najpomembnejših svetovnih problemov podobna stališča; zavzemata se za iste cilje in imata enaka stališča kar zadeva prizadevanja za mir, enakopravno sodelovanje med državami in boj za pravičnejše ekonomske odnose.
Obisk indonezijskega predsednika, ki je v Jugoslavijo prišel po uradnem obisku v Iranu, bo vsekakor poglobil stike in razširil sodelovanje med dvema prijateljskima in neuvrščenima deželama.
• ZOPER
PREŠTEVANJE
Predstavniki zveze slovenskih organizacij Koroške in narodnega sveta koroških Slovencev se bodo na Dunaju sešli z avstrijskim kanclerjem dr. Kreiskim.
Prejšnji sestanek med predstavniki koroških'Slovencev in avstrijskim kanclerjem je bil 19. marca. Takrat je kancler zahteval od koroških Slovencev, da pripravijo novo spomenico s svojimi zahtevami. To spomenico, ki je v celoti vsebovala spomenico koroških Slovencev iz leta 1955, nadalje med drugim zahteve po posebnih slovenskih oddajah radio-televizije, ustanovitvi lastne srednje ali višje strokovne šole, finančni in drugi podpori za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Celovcu, so predstavniki koroških Slovencev izročili zveznemu pravosodnemu ministru Brodi 14. maja.
Koroški Slovenci v novi spomenici posebej in odločno odklanjajo vsako preštevanje
manjšin in zahtevajo, da se do govorno sprejme »celovita reši tev vseh odprtih življenjski vprašanj« manjšine, na podla! spomenice in v rokih, ki bi ji določili pozneje. O vsem tei bi koroški Slovenci zdaj, kot! rekli, radi slišali mnenje kane lerja zvezne vlade.
• KARDELJ DOPOTOVAL V ROMUNIJO
Član predsedstva CK ZKJ ii predsedstva SFRJ Edvard Kar delj je s soprogo Pepco kol gost predsednika Ceausescuji dopotoval na prijateljski obisl v Romunijo. Na mednarodner letališču Otopen so Edvard Kardelja sprejeli predstavnik romunske partije in člani dl žavnega sveta, navzoč pa je bi tudi jugoslovanski veleposlanil v Bukarešti Petar Dodik s člani velposlaništva.
Pred odhodom iz Ceškoslov^ ške je Kardelja sprejel gen? ralni sekretar češkoslovaški partije in predsednik češkoslo vaške republike Gustav Husak V, prijateljskem razgovoru st izmenjala mnenja o gradih socializma v dveh državah, nadaljnjem sodelovanju m« ZKJ in KP Češkoslovaške ta o nadaljnjem razvoju odnosoi med obema državama.
M4
NAČRTOVANJE — Predsedstvo CK ZK Slovenije je na minuli seji ugodno ocenilo dosedanjo aktivnost družbeno političnih in strokovnih dejavnikov pri uresničevanju , samoupravnega družbenega načrtovanja in določilo osnovne naloge, ki jih bo treba izpolniti v tej pomembni politični akciji. jKot so poudarili, se morajo organizirane socialistične sile soočiti in politično obračunavati predvsem s tezo, da v pogojih visoke inflacije in gospodarske nestabilnosti ni mogoče realno načrtovanje, in pa s še vedno precej opaznimi podjetniškimi in skupinsko-lastni-škimi stališči.
POCENITEV — Predstavniki tovarne za proizvodnjo elektronskih naprav Digi-tron in Zagrebške tovarne računskih strojev so sklenili s 1. julijem znižati cene elektronskim namiznim računalnikom poprečno za 30 odstotkov. To je rezultat precejšnjega povečanja proizvodne serije in s tem v zvezi znižanja stroškov.
NADZOR — Zvezni izvršni svet je sklenil postaviti pod režim, ki zahteva posebno soglasje za uvoz 139 proizvodov s področja reprodukcijskega materiala in opreme ter 117 proizvodov s področja blaga za široko porabo. V prvo skupino sodijo predvsem plemenska živina, nekateri prehrambeni proizvodi, kot so ribe, mlečni izdelki, južno sadje, dalje vrsta kemičnih izdelkov, usnja, izdelkov kovinske industrije in črne metalurgije, gradbeni material, stroji in aparati za gospodinjstvo, nekatera transportna sredstva, kmetijski
stroji in oprema, grafični stroji, 'generatorji ter motorji, vozila in ladje. Na področju blaga za široko potrošnjo so na seznamu nekateri prehrambeni proizvodi, viski in džin, kozmetični in toaletni preparati, nakit, razna oblačila in tekstil, predmeti za gospodinjstvo, TV in radijski sprejemniki, kolesa, pohištvo, igrače in še nekatero blago.
DOLŽNIKI — Ne bo mogoče več graditi, kupovati in zapravljati — ne da bi plačali. Ker so terjatve v našem gospodarstvu dosegle astronomske vsote, so sklenili uvesti več reda v dolž-niško-upniških odnosih, ki so postali eno najhujših žarišč inflacije in nelikvidnosti. Na tej osnovi je prišel predlog za sprejem zakona o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki ga je ZIS poslal Skupščini SFRJ. Pričakujejo, da bo ta zakon, katerega cilj je uvesti več reda med dolžniki in upniki, sprejet jeseni letos, izvajati pa bi ga začeli od prihodnjega leta dalje. Novi zakon bo določal naslednje: — Ce v roku 8 dni ni mogoče plačati z gotovino, bo dolžnik prisiljen jamčiti izplačilo s čekom, menico ali jamstvom. Cek bo moral izplačati v 15 dneh od njegove izdaje, menico pa v 90 dneh. — Poleg banke bodo lahko izdajali jamstvo tudi drugi porabniki družbenih sredstev, če imajo na voljo ustrezna sredstva, toda takšnih jamstev ne bo mogoče podpisovati »bianco«. Najprej bo treba dati dokaz, da ima organizacij^ — garant — dovolj denarja za svoje potrebe.' — Za tiste, ki ne bodo spoštovali določil tega zakona, so predvidene stroge sankcije, kazenska odgovornost in prepo-
...IN DOMOVINI
ved opravljanja določene funkcije.
MALVERZACIJE — Vedno bolj prihajajo na dan malverzacije, ki jih v minulem obdobju ni manjkalo v Jugoslovanskem aero-transportu. Tako so na pri- ■ mer samo lani v JAT izdali več kot 52.000 brezplačnih vozovnic, od tega 42.000 na mednarodnih progah. To praktično pomeni, da je vsak dan letelo eno letalo z več kot sto potniki zastonj. Zanesljivo je, da nobena letalska družba na svetu ne bi mogla dovoliti sebi takšnega razkošja. Darila in reprezentanca so posebna postavka v izgubah JAT. Tako so na primer torbice in podobna darila delili kar povprek, kdor je hotel in mogel. Samo izdatki za te vrste daril so lani dosegli 135,6 milijona dinarjev. S protekcioniranjem je JAT v minulem letu dni sprejel v delovno razmerje več kot tisoč raznih sorodnikov in prijateljev, s čimer se je do kritične točke zamajala kvalifikacijska struktura, ker so nestrokovni ljudje zavzeli položaje, ki terjajo zares visoko strokovno znanje.
POKOJNINE — Način usklajevanja pokojnin za borce bo verjetno spremenjen že v začetku prihodnjega leta. Odbor za borce skupščine Jugoslavije je zahteval mnenje ZIS o možnostih, da bi novo usklajevanje pokojnin s tekočimi življenjskimi stroški upo-
števali že pri načrtovanju proračuna za leto 1976, saj se pokojnine za borce financirajo iz zvezne blagajne. V odboru so mnenja, da bi ta ukrep še posebej zavaroval realno vrednost minimalnih pokojnin, ki jih zdaj prejema 105.000 borcev NOV.
LADJA — Po daljših pogajanjih je slovensko ladjarsko podjetje Splošna plovba iz Pirana prevzelo na Japonskem posebno ladjo, ki bo nosila ime »Kočevje«. Ladja je dolga 194 metrov in je zgrajena ter opremljena za prevoz hlodovine. V štirih skladiščih ima dvigala z dvižno močjo po 22 ton. Skupaj ima ladja 16.600 ton nosilnosti, poganja pa jo motor z močjo 8400 konjskih moči.
KREDITI — Možno je, da bo kmalu mogoče kupovati na potrošniški kredit tudi blago, izdelano v kooperaciji z inozemskimi partnerji, tudi če imajo izdelki manj kot 50 odstotkov domačih delov in vgrajenega materiala. To je napovedal predstavnik zveznega sekretarja za finance, ko je odgovarjal na delegatsko vprašanje v zveznem zboru. Ni pa preciziral za katere izdelke bi olajšave veljale in kdaj je pričakovati spremembo že znane uredbe ZIS o prepovedi kreditiranja prodaje za tisto blago, ki ima manj kot 50 odstotkov domačih sestavnih delov in domačega materiala.
Aktualno
TOVARIŠ - TOVARIŠICA

V temeljna načela statuta Socialistične" zveze delovnega ljudstva Slovenije smo med drugim zapisali tudi tole:
»Delovni ljudje in občani si v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije prizadevajo za spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic in svoboščin, za razvoj socialističnih, etičnih in humanih vrednot, za popolno spoštovanje in uveljavljanje človeka, za nenehno bogatitev njegove osebnosti in znanja in za čedalje višjo kulturo v odnosih med ljudmi.
Delovni ljudje in občani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije razvijajo socialistično družbeno zavest, uresničujejo, socialistično načelo, da le delo in rezultati dela določajo družbeni položaj človeka, oblikujejo in uresničujejo merila socialističnega obnašanja, razvijajo zavestno družbeno disciplino in uveljavljajo odgovornost nosilcev samoupravnih, državnih in drugih družbenih funkcij. Prizadevajo si, da se pri delu in odločanju na vseh področjih družbenega dela in
življenja in v vseh organih, organizacijah in skupnostih uveljavljajo interesi delavskega razreda, socialistični humanizem, tovarištvo in solidarnost ter da se s soočanjem različnih mnenj in s sporazumevanjem ter dogovarjanjem demokratično premagujejo konfliktna in krizna stanja v posameznih družbenih okoljih in dejavnostih.
Uresničujoč ta načela, uporabljajo delovni ljudje in občani .v medsebojnih odnosih v družbenem življenju naziv TOVARIŠICA oziroma TOVARIŠ!«
Res je, da smo statut Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sprejeli šele na začetku letošnjega leta. Res pa je tudi, da je o njem tekla široka javna razprava, se pravi, da vsebino statuta poznamo, posebej pa še šesto točko temeljnih načel statuta, ki v svojem zadnjem odstavku zavezuje vse delovne ljudi in občane, člane Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, da uporabljajo v medsebojnih odnosih v
družbenem življenju naziva TOVARIŠICA oziroma TOVARIŠ.
Čeprav smo statut Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sprejeli tako rekoč plebiscitarno, pa še marsikdaj ohranjamo, ne samo v zasebnem življenju, pač pa marsikje tudi v družbenem življenju, naziva gospod in gospa.
Nad nadaljevanjem stare prakse bi se morali vsekakor zamisliti. Potrebna je organizirana akcija, da v pogovore spet vrnemo izraze medsebojnega nazivanja s TOVARIŠEM oz. TOVARiŠICO. To bi morala biti ena od poglavitnih nalog posebej še vseh izobraževalnih zavodov ter vseh tistih delovnih skupnosti, ki poslujejo z občani.
Pred dnevi smo lahko prebrali tudi tole misel: s tem, ko delovni ljudje in občani v medsebojnih odnosih v družbenem življenju uporabljajo naziv TOVARIŠICA oziroma TOVARIŠ, varujejo tudi naše tradicije, skovane v času narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije.

• POVZETKI !Z REFERATA JOŽETA VEBRA NA PRVI SEJI OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE
SOCIALISTIČNA ZVEZA NAJŠIRŠI TEMEU DRUŽBENOPOLITIČNE DEJAVNOSTI
i
S sprejetjem nove ustave SFRJ in .SRS je socialistična zveza dobila bistveno drugačno vlogo v celotnem političnem sistemu naše ureditve. Socialistično zvezo, ki je nastala v NOV in socialistični revoluciji kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda, opredeljuje ustava kot prostovoljno in demokratično zvezo delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z zvezo komunistov na čelu. Takšna socialistična zveza je najširši temelj družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu..
V socialistični zvezi delovnega ljudstva uresničujejo delovni ljudje in občani, zveza komunistov, kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Do takšne ustavne opredlitve nismo prišli zgolj slučajno, ampak je tako potrebo opredelitve socialistične zveze kot fronte narekovala naša dosedanja družbenopolitična praksa delovanja socialistične zveze. Mislim, da smo do takšne opredelitve socialistične zveze prišli že pred sprejetjem ustav v dokumentu »SZDL danes«, v katerem smo želeli tako urediti notranje odnose in družbeno funkcijo socialistične zveze, da bo vse bolj resnični nosilec širokega politično interesnega zdruzevanja delovnih ljudi in občanov in demokratična zveza vseh posameznikov in organiziranih dejavnikov.
•	DOSEDANJA DEJAVNOST SZDL KOT FRONTE
Bežen pregled preteklega dela občinske organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva, ko še ta niti ustavno niti organizacijsko ni bila oblikovana kot fronta, pokaže, da smo v tej novi vlogii že kljub temu delovali. Za ilustracijo naj naštejem samo niekaj večjih političnih akcij, za katere lahko trdim, da so biile uspešno izpeljane, ker je socialistična zveza kot nosilec nastopala kot fronta organiziranih socialističnih sil. Široka razprava in sodelovanje delovnih ljudi in občanov v njej ob sprejemanju nove ustave v predlanskem in lanskem letu je le ena takšna akcija. Občina Velenje je danes znana širom po Sloveniji, da je med prvimi občinami sprejela srednjeročni družbeni plan razvoja. Ne samo plan do leta 1980. ampak tudi plansko delo v preteklih letih na področju celotne družbene skupnosti nista rezultat nekih strokovnih in administrativnih institucij, ampak rezultat mnenj in stališč, ki so bila oblikovana v široki politični akciji, katere nosilec je bila socialistična zveza. V to akcijo so bile poleg organov in strokovnih služb skupščine občine, strokovnjakov iz gospodarstva in družbenih dejavnosti naše občine vključene vse družbenopolitične organizacije, družbene in društvene organizacije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Uspešno izvedene volitve in delegatski sistem v našem skupščinskem sistemu, kakor volitve in oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti v preteklem letu, so rezultat angažiranja vseh organiziranih subjektivnih sil v socialistični zvezi. Pri tej alkciji ne mislimo samo na organizacijsko plat, ampak moramo) še posebej poudariti vsebinsko in kadrovsko. Kadrovsko sraoi se močno okrepili že s tem, da smo z voiit-vami angažirali! prek 2500 delegatov pri neposrednem odločanju v samoupravnem sistemu. Veliko ljudi smo na ta način potegniti iz anonimnosti, veliko jih je sprejelo in sedaj opravlja različne voljene funkcije, vse premalo pa smo naredili njim v pomoč, da bi pri tem svojem delu bili lahko bolj uspešni. Družbeno izobraževanje delegatov na vseh nivojih je steklo le v nekaterih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, materialne in tehnične pogoje vsem tem delegatom zagotavljajo tudi le nekatere OZD in KS. Zaradi takšnega odnosa vsebina delegatskega funkcioniranja zaostaja, še posebno pri uveljavljanju in odločanju v samoupravnih interesnih skupnostih. ( Uspešno izveden referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenega standarda v krajevnih skupnostih aprila letošnjega leta je bil tudi in predvsem politična akcija organiziranih socialističnih sil v socialistični zvezi. Izkušnja, da je politična akcija lahko uspešna in množična le tedaj, če je delo z ljudmi neposredno, organizirano z osebnimi kontakti in prepričevanjem, v katerem ima možnost vsak posameznik svoje stališče uskladiti s skupnim, se je tudi tokrat pokazala kot najbolj pravilna. Na teh izkušnjah mora temeljiti tudi naša. bodoča organiziranost in delovanje.
•	VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V SZDL KOT FRONTI
V statutu SZDl Slovenije so zelo jasno opredeljene pravice in dolžnosti vseh družbenopolitičnih organizacij, pa tudi ostalih organizacij in društev v okviru enotne fronte. Naj citiram iz teh določil samo naslednje: »Družbenopolitične organizacije na čelu z zvezo komunistov, kot avantgardo delavskega razreda, imajo v socialistični zvezi kot njen sestavni del pravice in dolžnost, da sodelujejo pri sprejemanju vseh njenih stališč in sklepov. Tako nastaja skupni akcijski program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil za razreševanje družbenih vprašanj«. Statut omogoča široko družbenopolitično akcijo delovnih ljudi, ki ne glede na narodnostne, nazorske, verske in druge razlike sprejemajo socializem in samoupravljanje kot svojo globalno družbenopolitično usmeritev. Brez take širine in možnosti družbenopolitičnega življenja ne more biti uspešne graditve politike zveze komunistov, njenega sprotnega ugotavljanja in uresničevanja v praksi. Usmeritev v delu z množicami, v fronti, v socialistični zvezi ni taktika zveze komunistov, to je njena strateška usmeritev, ki temelji na spoznanju, da graditve socializma ni brez množic. Za tako opredelitev in večinsko spoznanje o potrebnosti širjenja fronte je bilo potrebno razbiti miselnost, ki ni bila po"gosto naklonjena tej novi sodobni vlogi socialistične zveze. O tem je razpravljal tako centralni ■ komite ZKJ, vključno s tovarišem Titom, kot tudi centralni komite ZKS.
•	O idejno politični vlogi zveze komunistov v socialistični zvezi kot fronti smo tudi v naši občini razpravljali in ugotavljali na več sejah tako občinske konference kot tudi komiteja ZK.
Pri tem smo prišli do spoznanja, da programskih usmeritev niti sedmega niti desetega kongresa ne moremo uresničiti, če se bomo zadovoljili z aktivnostjo komunistov le znotraj lastnih organizacij ZK. Zveza komunistov ne more uresničevati smisla in vsebine svojih idejnih sporočil in teženj, če ni stalno dejavno, ustvarjalno navzoča v političnih in interesnih organi-
Jože Veber je govoril o vlogi in programskih usmeritvah občinske konference SZDL Velenje - Zaradi pomembnosti objavljamo povzetke iz njegovega referata
zacijah delovnih ljudi. Da to uresničimo, se bo morala zveza komunistov tudi organizacijsko prilagoditi tako. Tu mislim predvsem na sekundarno organiziranost članov zveze komunistov v krajevnih skupnostih. Ustavne vloge krajevne skupnosti v SZDL ne bomo mogli uresničiti, če se bomo zadovoljili z aktivnostjzo članov zveze komunistov le tam, kjer so organizirani, to je po delovnem principu, ne pa tudi po principu njihovega bivanja v posameznih krajevnih skupnostih. Zveza sindikatov, kot najširša razredna organizacija, mora zagotavljati odločilen vpliv delavskega razreda v družbenopolitični usmeritvi in aktivnosti v SZDL. Čeprav smo ob 8. kongresu zveze sindikatov v statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikata jasno določili mesto sindikata v socialistični zvezi in načine povezav neposrednega delovanja v krajevnih skupnostih, na tem področju praktično še nismo dovolj naredili. Zavedati se moramo, da od takšne dejavnosti sindikatov v socialistični zvezi zavisi tudi ustavno uresničevanje' tako temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, kot samoupravnih interesnih skupnosti, ter delovanje celotnega delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Jasno nam mora biti, da nove družbene vloge sindikatov v vseh njenih razsežnostih sploh ni mogoče uresničiti brez take nove frontne socialistične zveze, kakor nove socialistične zveze ni brez aktivne zveze sindikatov. Pri uresničevanju teh nalog nas čakajo v bodoče zelo zahtevna in politično odgovorna prizadevanja.
Zveza socialistične mladine mora s svojim delovanjem v socialistični zvezi usmerjati in aktivno vključevati mlade ljudi v celotno družbenopolitično življenje občine in zago-

Jože Veber
tavljati njihov vpliv na sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine v naši družbi. Z dosedanji vključevanjem organizacije zveze socialistične mladine v skupne akcije na nivoju občine smo naredili korak naprej, vendar še ne moremo biti s tem povsem zadovoljni, predvsem ne z organiziranim vključevanjem oblikovanih stališč mladih pri pomembnejših družbenih odločitvah, tako na nivoju krajevne skupnosti kot občine. Nova organiziranost SZDL daje zvezi socialistične mladine možnosti, da mladi ne bodo samo izvajalci posameznih političnih akcij, ampak tudi kreatorji pri sprejemanju odločitev za takšne akcije. Za uresničitev te vloge pa je potrebna še večja politična mobilnost in organiziranost.
Zveza združenj borcev NOV kot organizacija aktivnih udeležencev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije mora zagotoviti v SZDL uveljavljanje in razvijanje revolucionarnih vrednot, izhodišč in smotrov revolucije, ki danes bogatijo in usmerjajo boj za socialistično samoupravljanje. Poleg dajanja pobud za družbeno urejanje socialnih in drugih vprašanj udeležencev revolucije in NOB, ki se naj usklajujejo in politično sprejemajo v socialistični zvezi, mora biti tudi nosilka zavzemanj za razumevanje in pomoč odporniškim in osvobodilnim gibanjem v svetu. Tudi zveza združenj borcev NOV bo morala pri uresničevanju ustavne vloge krajevne skupnosti in frontne organiziranosti socialistične zveze v KS doživeti določene organizacijske spremembe v tem smislu, da se bodo osnovne organizacije oblikovale v vsaki krajevni skupnosti.
Zadnje čase so v razpravi tudi vprašanja o tem, kje naj bo politična koordinacija. Ponekod veljajo za koordinacijo v bistvu neformalni politični aktivi, ki si jemljejo celo pravico, da odločajo v imenu ljudi. Povedati moram, da smo se v naši občini tega, če se je le dalo, zavestno izogibali. Takšen način usklajevanja, pod narekovajem, ne smemo prenesti sedaj v SZDL, ker je bil to forumski način dela, ki ne more in ne
sme zamenjati pravic in odgovornosti članstva, organizacij in vodstev. Vendar, ko pa gre za akcijsko politično koordinacijo vseh, ki sestavljajo fronto, je mesto takega dogovarjanja in usklajevanja v socialistični zvezi, medtem ko je zveza komunistov mesto graditve idejnopolitične enotnosti, oziroma mesto idejnopolitične koordinacije po načelu demokratičnega centralizma.
Pri uresničevanju vloge družbenopolitičnega zbora v skupščinskem sistemu'nismo zadovoljni. To ugotavljamo v vseh družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi delegati družbenopolitičnega zbora sami. Občinska konferenca SZDL opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru. Le z novo vlogo socialistične zveze bodo družbenopolitične organizacije v občinski konferenci SZDL in njenih organih, predvsem v predsedstvu in izvršnem odboru, oblikovale stališča in smernice za delo delegatov v družbenopolitičnem zboru, kadar ta razpravlja o pomembnejših vprašanjih razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. V pravilih naše občinske organizacije smo opredelili tudi možnost, da pride pri oblikovanju stališč med delegati družbenopolitičnega zbora in predsedstvom občinske konference do nesoglasij in da v tem primeru o tem razpravljamo na seji občinske konference SZDL. Vse premalo smo do danes uveljavljali možnost neposrednega odločanja družbenopolitičnih organizacij v skupščinskem sistemu preko družbenopolitičnega zbora in bomo morali k tej nalogi v bodoče pristopati bolj temeljjto.
m VLOGA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V SZDL
Tudi v naši občini je zelo razvejano združevanje v družbene organizacije in društva, v katerih posamezniki uresničujejo svoje posebne in skupne interese ter razvijajo različne družbene dejavnosti. Vse te organizacije in društva so v bodoče dolžna, da v okviru socialistične zveze soočajo svoje interes z interesi drugih družbenih dejavnikov ter se sporazumevajo in dogovarjajo .za družbene akcije. V SZDL sodelujejo pri sprejemanju političnih smernic, stališč in sklepov. Zavedati se moramo, da so te organizacije družbene, da razpolagajo z družbenimi sredstvi ter morajo zato svoje programe in delovne zasnove, kadrovsko politiko, mednarodno sodelovanje, politiko financiranja verificirati v socialistični zvezi. Pri tem ne gre za ne vem kakšno inšpekcijo, ampak za to, da bom v naši skupnosti podpirali tiste organizacije in društva, za katere smatramo, da so družbeno koristne, njihova dejavnost pa socialistično angažirana. O tem odnosu širše govori tudi nov zakon o društvih, naloga socialistične zveze pa je, da se temu primerno tudi organizira. Pri tem mislim na koordinacijske odbore za dejavnost družbenih in društvenih organizacij pri konferenci SZDL.
•	INFORMIRANJE IN SOCIALISTIČNA ZVEZA
Za uveljavitev ne samo nove vloge socialistične zveze, ampak za uveljavitev ustavne vloge delovnega človeka kot posameznika je nadvse pomemben sistem obveščanja. Pri obravnavi izpeljave referenduma je že bilo poudarjeno, da je neposreden kontakt, živa beseda in razgovor najučinkovitejša metoda informiranja ljudi za njihovo vključevanje v politično življenje. Na tem mestu pa želim poudariti predvsem vlogo in odgovornost socialistične zveze pri gradnji sistema za vsestransko in objektivno obveščenost ter za svobodno ustanavljanje sredstev javnega obveščanja v ta namen. Z dosedanjimi prizadevanji smo ustanovili vrsto informacijskih sredstev in načinov obveščanja, kot je tednik »►Naš čas«, Radio Velenje, do raznih internih informativnih glasil po delovnih organizacijah pa do sistema informiranja za delovanje delegatskih odnosov v skupščinskem sistemu in interesnih skupnostih. -Z vsem tem še ne moremo biti zadovoljni. Zgraditi moramo ne le pretok informacij od- zgoraj navzdol in ne le golo obveščanje, ampak sistem vsestranskega komuniciranja, to je tudi pretok informacij iz baze do organov odločanja in postaviti tako vlogo sredstev javnega obveščanja, da bodo tudi ta sredstva kreatorji in usmerjevalci dogovorjene politike v socialistični zvezi. Pri zagotavljanju družbene vloge za dejavnost vseh vrst informacijskih sredstev mora socialistična zveza storiti veliko več, kot je lahko storila v okvirih sedanjih oblik organiziranosti. Tu mislim na izvajanje zakona o ustanavljanju informacijskih sredstev (SZDL ni razpravljala in sodelovala pri ustanavljanju glasil, imenovanju izdajateljskih svetov niti pri enem glasilu pri TOZD, kar je protizakonito).
•	SZDL IN SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Čedalje bolj je poudarjena potreba in zahteva po nadalj-nem podružbljanju celotnih priprav na SLO in družbeno samozaščito. Če govorimo o SZDL kot fronti, potem moram poudariti, da so na podružbljanju priprav na SLO in družbeno samozaščito družbenopolitične organizacije naredile vse premalo v tem smislu, da se bo vsak delovni človek in občan zavedal svojih nalog in dolžnosti ter njegove vloge v tem konceptu, predvsem pa premalo v politizaciji obrambnih priprav. Občina Velenje dobiva širše slovensko priznanje v aktiviza-ciji in organiziranosti oboroženega dela SLO, to je partizanskih enot na področju občine, kar je rezultat vztrajnega prizadevanja posameznih družbenopolitičnih delavcev. Nadaljnje delo na tem področju vseh družbenopolitičnih organizacij, TOZD in KS pa bo zahtevalo veliko večje in odgovornejše akcijsko delovanje. Koordinacijski odbor za SLO pri občinski konferenci SZDL mora imeti pri tem delu največjo odgovornost pri koordinaciji vseh dejavnikov, ki se vključujejo v to področje.
Predsednik občinske konference SZDL Velenje Jože Veber pa je na koncu svojega referata spregovoril še o organiziranosti socialistične zveze kot fronte. Dejal je, da smo v velenjski občini v vseh petindvajsetih krajevnih skupnostih in tudi na občinskem nivoju izdelali in sprejeli pravila novega organiziranja socialistične zveze. V 17 krajevnih skupnostih so izvolili in konstituirali krajevne konference SZDL na delegatskem principu. V 8 krajevnih skupnostih pa sestavljajo krajevno konferenco SZDL vsi delovni ljudje in občani. To so krajevne skupnosti z manj kot 400 volivci. Tudi ti odbori so sestavljeni tako, da predstavljajo frontno organiziranost socialistične zveze v krajevni skupnosti.
: ♦
\IAS CAS
USTANOVLJENE NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V OKVIRU RUDNIKA LIGNITA VELENJE:
Rudnik lignita Velenje ima odslej 9 TOZD
VELENJE, 2. julija — Na svečani seji delavskega sveta Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so predstavniki devetih novih temeljnih organizacij združenega dela, ki so jih bili ustanovili v okviru Rudnika lignita Velenje, podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA NUJNOST ZA POGLOBLJENO SAMOUPRAVLJANJE
Prve temeljne organizacije združenega dela so na Rudniku lignita Velenje ustanovili v letu 1973. Lansko leto, ko se je povezalo energetsko gospodarstvo Šaleške doline in ko je bil ustanovljen Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, je ostal Rudnik Lignita Velenje temeljna organizacija združenega dela z okrog' 3300 zaposlenimi, v kateri je bila združena proizvodnja premoga.
Med enoletnim obstojem in delovanjem temeljne organizacije združenega dela Rudnik
lignita Velenje se je pokazala potreba po ustanovitvi več novih temeljnih organizacij združenega dela, in to zlasti še z namenom, da bi poglobili samoupravljanje in bolj učinkovito spremljali poslovanje posameznih obratov oziroma delov znotraj premogovnika.
Tako ekonomske kot tehnološke informacije so pripravljali doslej le za celotno temeljno oorganizacijo združenega dela, zaradi česar ni bilo mogoče nadalje poglabljati samoupravnega odločanja, niti ne celoviteje spremljati vseh tistih dogajanj v posameznih obratih oziroma delih rudnika, ki so osnova za samoupravno odločanje.
NA SESTANKIH SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN USTANOVLJENE NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Na velenjskem Rudniku lignita so 23. in 24. junija na sestankih samoupravnih delovnih skupin sprejeli, ob upoštevanju posebnosti in pogojev dela v jami, odločitve za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Te se združujejo z enakim statusnim položajem, kot ga imajo druge temeljne organizacije združenega dela, v Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
RUDNIK LIGNITA VELENJE IMA ZDAJ 9 TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Iz enovite temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje, ki je bila usta-
RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE:
V petek, 27. junija, je bila v Velenju razširjena seja Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, na katero so povabili tudi predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti ter odborov in komisij Zveze sindikatov v občini. Na seji so obravnavali uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
Osnova za razpravo je bilo gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije * o uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela ter sklepi o nadaljnjih akcijah sindikatov pri uveljavljanju " ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela z razširjene plenarne seje Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila v Kranju sredi meseca junija.
Predsedstvo Občinskega sve-, ta Zveze sindikatov Velenje je po razpravi sprejelo na seji 27. junija naslednje sklepe:
#	Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje" sprejema oceno Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
#	Slabosti, ki zavirajo proces ustavne preobrazbe, niso samo v delovnih organizacijah, ki jih omenja gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (z območja občine Velenje Tovarna gospodinjske opreme Gorenje), pač pa tudi v drugih delovnih skupnostih. Proces ustavne preobrazbe je treba posebej skrbno preučiti tudi v tistih temeljnih organizacijah Združenega dela, ki jih omenjajo analize Medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje, Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Občinskega sveta Zveze, sindikatov Velenje.
#	Ugotovljene slabosti terjajo dosledno politično akcijo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
#	Akcija za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja ni samo sindikalna akcija, pač pa se vanjo vključujejo tudi vse druge družbenopolitične organizacije, posebej še Zveza komunistov, in pa samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela. So pa sindikati nosilci te skupne akcije.
>0 Zveza komunistov daje tej akciji vso podporo in bo storila vse, da se v celotno aktivnost vključijo komunisti iz temeljnih organizacij združenega dela.
#	Ta skupna akcija ne terja samo izdelavo ocene o stanju pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, pač pa mora biti spodbuda za še hitrejše samoupravno organiziranje celotnega dela na ustavnih načelih.
#	Poglabljanje samoupravnih odnosov in uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja pa lahko pomembno vpliva tudi na gospodarski položaj sleherne temeljne organizacije združenega dela. Zato je treba hkrati z razpravo o uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja obravnavati tudi uresničevanje stabilizacijskih in protiinflacijskih programov v temeljnih organizacijah združenega dela.
#	Uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združe-
nega dela ni le enkratna akcija, pač pa kontinuiran proces. Zato je treba začeti takoj z ureshičevanjem akcijskega programa, ki ga je treba dosledno in v predvidenih rokih uresničiti. Osnovne organizacije sindikata pa morajo v prihodnje sproti ocenjevati samoupravno organiziranje združenega dela na ustavnih načelih in sprejeti potrebne ukrepe.
9 V tistih temeljnih organizacijah združenega dela, kjer akcija ne bo stekla tako, kot smo se dogovorili, bomo sprožili pobudo za razpravo o vprašanju primerne kadrovske zasedbe vodilnih dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah.
novljena pred dvema letoma, je zdaj nastalo 9 temeljnih organizacij združenega dela. Vse novoustanovljene temeljne, organizacije združenega dela bodo v prihodnje skupaj reševale med drugim tudi vprašanja v zvezi z objektivno različnimi pogoji dela na raznih mestih, in to z internimi cenami, da bi ,zagotovili enake pogoje za ustvarjanje dohodka, prav tako pa tudi različno doseganje ekonomskih in tehničnih rezultatov. V okviru Rudnika lignita Velenje bodo odslej delovale 4 temeljne organizacije združenega dela za proizvodnjo premoga (Jama vzhod, Jama zahod, Jama Skale, Steber 8) ter 5 drugih temeljnih organizacij združenega dela (Priprave, Storitve, Mehanizacija in transport, Jamske gradnje ter Klasirnica). Specializirane temeljne organizacije združenega dela bodo neposredno proizvodnjo oskrbovale s potrebno mehanizacijo in opremo.
Sprejeta pa je bila tudi pobuda za zbiranje in spremljanje podatkov po posameznih deloviščih, da bi bili rudarji tako kar najbolj spodbujeni za doseganje kar najvišjega dohodka in hkrati za zmanjšaT nje stroškov proizvodnje.
PRIBLIŽANJE ODLOČANJA DELAVCEM, NOSILCEM UPRAVLJANJA
Z ustanovitvijo devetih novih temeljnih organizacij združenega dela V okviru Rudnika lignita Velenje je dana možnost, da se z upoštevanjem proizvodnih, organižacijskih in samoupravnih osnov optimalno uresniči ustavno načelo — približati delavcem, nosilcem upravljanja, odločanje o vseli delih delovnega procesa Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje za kar najbolj neposredno uresničevanje svojih pravic in obveznosti.
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE IN LETNI ODDIH: - 19. 7.1975 - enodnevni izlet v TRST, cena 150,00 din.
Organiziramo potovanja v ŠPANUO, NA KANARSKE OTOKE, PALMA DE MALLORCA, COSTA DEL SOL, TUNIS, RODOS in SOVJETSKO ZVEZO.
Nudimo vam »ATLASOVE« paketne aranžmaje. Ponudeni paketni aranžmaji bodo zadovoljili vaš okus in vaše možnosti. Če se boste odločili, da boste dopust preživeli v našem aranžmaju na ta način, da boste kupili paket, si boste prihranili ne samo skrbi, ampak tudi precejšnjo vsoto denarja.
Informacije dobite v naših poslovalnicah: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE.
* S
s
i *
s
*
s
I §
1 s
PO SEJI MEDOBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV CELJSKE REGIJE V VELENJU:
SINDIKAT — POBUDNIK PLANIRANJA
V Velnju je bila 23. junija seja Medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjskega območja. Na seji so za novega, profesionalnega predsednika Medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjske regije izvolili Ivana Kramarja, dosedanjega predsednika Občinskega sveta Zveze sindikatov Celje. Sprejeli pa so še nekaj dokumentov za prihodnje delo Medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjskega območja.
Sicer pa je Medobčinski svet Zveze sindikatov celjskega območja na zadnji seji v Velenju obravnaval po-spešno delovanje sindikatov za afirmacijo samoupravnega planiranja, uvajanje celodnevne šole ter naloge sindikatov pri izvajanju štipendijske politike.
Osnovna ugotovitev iz razprave o nalogah sindikatov v prizadevanjih za pospešeno uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja v združenem delu je, da morajo biti osnovne organizacije sindikata pobudnik, da pripravijo celovite razvojne programe, ki ne bodo zajemali le gospodarski, pač pa tudi socialni element in prostorski vidik, tudi v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, kjer se doslej še niso lotili izdelave srednjeročnega razvojnega načrta. Nasploh pa bodo sindikati namenili večjo pozornost, kot so jo doslej, uveljavljanju sistema samoupravnega planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela ter odločilne vloge delovnih ljudi pri odločanju o celotni družbeni reprodukciji.
Razprava je med drugim opozorila, da so v večini temeljnih organizacij združenega dela v občinah celjskega območja pripravili predloge razvojnih programov, vendar pa je mogoče ugotavljati, da je še precej takšnih razvojnih usmeritev, ki ne odražajo interesov delavcev v združenem delu, sam razvojni načrt pa še ni postal sestavni del sistema samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Slabost je tudi v tem, da so strokovne službe predloge razvojnih načrtov izdelale, o njih pa vse doslej še niso razpravljali delavci, ponekod pa le sindikalna vodstva. Nadalje je mogoče opaziti tudi hotenje, da v temeljnih organizacijah združenega dela v razvojne načrte ne bi vključili sofinanciranje razvojnih načrtov in nalog krajevnih skupnosti ter samoupravnih intresnih skupnosti itd.
Medobčinski svet Zveze sindikatov celjskega območja je po razpravi sklenil, da morajo vse osnovne organizacije sindikata, ki so osnovni dejavnik planiranja, izdelati oceno uvajanja sistema samoupravnega načrtovanja v temljnih organizacijah združenega dela oziroma v sredini, kjer delujejo. Sindikati pa morajo ob tem zagotoviti dosledno uveljavitev samoupravnega postopka sprejemanja razvojnih načrtov.
Na zadnji seji v Velenju je Medobčinski svet Zveze sindikatov celjskega območja obravnaval tudi priprave za prehod na celodnevno šolo. Ugotavljati je mogoče, da se bo osnovni šoli Biba Roeck iz Šoštanja, kjer so prvi na celjskem območju uvedli na nižji stopnji celodnevno šolo, pridružilo že z novim šolskim letom več drugih vzgojnoizobraževalnih zavodov, in sicer v Celju 2, v občini Žalec pa 1, sicer pa imajo v vseh občinah izoblikovane načrte prehoda na celodnevno šolo, pomanjkanje prostorov pa bodo v več občinah reševali s pomočjo občanov.
Seveda pa bo treba spričo hotenj, da čimprej uveljavimo to novost v našem izobraževalnem sistemu, pospešeno reševati tudi probleme okrog nagrajevanja prosvetnih delavcev in pridobivanja večjega števila mladih za pedagoški poklic.
Poglavitna naloga pa bo, da bodo o programih prehoda na celodnevno šolo razpravljali delovni ljudje in jih tudi sprejeli, saj bomo tako najlaže rešili več problemov. s katerimi se srečujemo na začetku uvajanja celodnevne šole.
r/n
lllllllllllllllllll
IVAN STOPAH
mu
Grad in naselje
M
Stavba je zasnovana kot kratka, pravokotna ladja z nekoliko ožjim, tristrano sklenjenim prezbiterijem, orientiranim proti vhodu. Na zahodni strani je ob ladji zvonik z zalomljeno piramidasto kapo, na severni in južni strani pa izstopata pri-zidani kapeli. K prezbiteriju je na severni strani prislonjena zakristija, ki se tlorisno veže s kapelo. Prezbiterij obdaja venec opornikov, ki so na vrhu pod napuščem ločno povezani. Tako tvorijo nekakšne niše, ki uokvirjajo južni neogotski portal in šilastoločna okna v prezbiterijevem sklepu. Opornik je ohranjen tudi ob severozahodnem ladijskem vogalu in je ločno povezan s severno kapelo.
Ostenja opornikov in loki nad njimi so bili nekdaj poslikani. Ohranjeno je sporočilo, ki govori o freski sv. Krištofa na pr^zbiterijevi zunanjščini, ostanke poslikave pa še vedno opazimo na mnogih mestih, kjer se je belež odluščil. V celoti se je ohranila freska Marija z detetom vrh polkrožno sklenjenega polja nad južnim portalom prezbiterija. Marija, odeta ' v dolgo tuniko, sedi v osi kompozicije. Na glavi nosi pozno-gotsko krono iz križnih rož, ogrnjena je v moder, pod vratom spet plašč, ki ji pada prek ramen. V rokah drži golega Je-zuščka.' V ozadju so naslikane kolonade in patroniran zastor. Pod arkadami sta se namestila angelca, ki muzicirata. Freska kaže kraljico mater v nebeški gloriji, kot jo je sredi 16. stoletja zasnoval severnjaško ubrani renesančni mojster. Podloč-
je nad kompozicijo je okrašeno z dekorativnim prepletom krogov in ribjih mehurjev, podobno pa so okrašena še tri podločja.
Na vzhodni steni zakristije je pod vrhom na vogalu vzidan konzolni relief iz peščenjaka. Kamen je na površini že hudo načet, vendar prepoznamo doprsno podobo figure z razpušče-nimi lasmi, ki drži pred seboj nedefiniran grb. Ob zakristiji je vzidan tudi nagrobnik gospe Rosine Uršule Rambschissl iz leta 1626. Kamnitna plošča je razdeljena v tri polja. Na zgornjem je nemški napis s podatki o umrli, na spodnjem latinski starozavezni citat iz Jobove knjige, na srednjem pa rajničin grb z lobanjama in operutničenima angelskima glavicama ob strani. Nagrobnik je protestantski in je bil nekdaj baje vzidan v šaleški grajski kapeli.
V	nizki kamnitni ograji, ki obdaja cerkev, je pri vhodu vzidan kamnit poznogotski nabiralnik s posnetimi robovi. Ob njem se spomnimo navade, ki jo je Ob koncu srednjega veka uvajal red sv. Krištofa. Red je bil ustanovljen leta 1490 z namenom, da bi odpravljal preklinjanje in popivanje, ki se je bilo razpaslo med plemstvom, na Štajerskem pa ga je zlasti podpiral deželni glavar Žiga Dietreichstein. Kadar so udje bratovščine prišli mimo podobe sv. Krištofa — ta je bila. kot smo slišali, tudi na šaleški' cerkvi — so razjahali, zmolili očenaš in darovali novec.
V	cerkev pridemo skozi zvonico in portal, nameščen v zahodni ladijski steni. Portal je kamniten in oblikovan po okusu pozne gotike. Sestavlja ga paličevje hruškastega profila, ki je spodaj vibasto oziroma pahljačasto uvito. Paličevje se na vogalih križa, na prekladi pa segmentno usloči. Pod preklado je reliefno polje z dvema na pol zleknjenima, drug proti drugemu ohrn jenima angeloma -v plahutajočih dopetnih oblačilih, ki pridržujeta heraldičen ščit.	/
Notranja arhitektura je presenetljivo bogata. Ladja in prezbiterij, ki obsegata vsak po dve poli, sta prekrita z zvezda-
stim rebrastim obokom. Ta raste y ladji iz vogalnih konzol, dveh okroglih služnikov na sredi in na zahodni strani neposredno iz stene, v prezbiteriju pa sta konzoli nameščeni le ob slavoloku^drugod pa rastejo rebra iz vitkih, večstrano žleb-ljenih služnikov, ki počivajo na okroglih bazah. Konzoli v prezbiteriju sta geometrični, v ladji ob slavoloku pai imata obliko mask. Rebra so dvostrano žlebljena. Na važnejših stičiščih, zlasti na temenu oboka, jih povezujejo sklepniki z reliefnimi motivi sekajočih se geometričnih likov, grba in rozete, drugod se preprosto križajo, tako da se vsako izhodiščno reipro, potem ko se razveja, konča. Tak sistem rebrovja je v slovenskem gradivu sorazmeroma redek.
DALJE PRIHODNJIČ
."fc..	Eggenstejn
m

G. M. Vischer: Gorica okrog leta 1681
niiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiim
□
H
NAŠ CAS
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
PO KOROŠKI
•	Titovo priznanje ravenski gimnaziji
Predsednik Sveta občin koroške regije, Rudi Vrčkov-nik, je prejšnji petek, 27. junija, predal predstavnikom Gimnazije Ravne na Koroškem, ki slavi letos 30-letnico dela, odlikovanje predsednika republike, tovariša Tita — Red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Priznanje predsednika Tita pomeni za dijake in profesorski zbor ravenske gimnazije novo spodbudo, da tudi še naprej vzgajajo mlade generacije v duhu marksizma in' humanizma, v ustvarjalne delavce —: oblikovalce našega samoupravno organiziranega združenega dela.
•	Jubilej gasilskega društva Dravograd
Zadnjo soboto in nedeljo, 28. in 29. junija, so v Dravogradu z vrsto prireditev proslavili 100-letnico Gasilskega društva Dravograd. V soboto je bila v dvorani gasilskega doma slavnostna akademija, v nedeljo pa je bil sprevod gasilcev in zborovanje.
Seja Občinske konference SZDL Slovenj Gradec
SLOVENJ GRADEC, 3. julija — Danes je v Slovenj Gradcu zasedala Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Nova, delegatsko oblikovana, konferenca šteje 55 delegatov.
Na seji je predsednik Oto Sekavčnik poročal o dosedanjem delu Občinske konference Socialistične zveze Slovenj Gradec.
Na seji so izvolili znova za predsednika Občinske konfernce SZDL Slovenj Gradec Ota Sekavčnika, za sekretarja pa Lojzeta Slemnika. Predsedstvo konference šteje 15 članov, izvršni odbor pa 7. HRr&ti s sprejemom sklepa o organiziranju Medobčinskega sveta SZDL koroške regije pa so izvolili tudi 6 delegatov v ta medobčinski svet.
Sprejet je bil tudi program dela Občinske konference SZDL Slovenj Gradec.
• NOVI PRIDOBITVI ZA MISLINJ0:
Novi prostori zdravstvene postaje, agencija Ljubljanske banke
V imenu občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Ravne na Koroškem je brigadirje pozdravil Boris Florjančič, zatem pa je moški pevski zbor XIV. divizije iz Doliča izvedel krajši priložnostni program.
da se bo povečalo število varčevalcev in da se M Ljubljanska banka še bol] približala občanom.
•	Slavje pri Levovnikovi domačiji
Osrednja prireditev ob dnevu borca — 4. juliju bo v občini Slovenj Gradec v Mislinji. Na Levovnikovi domačiji, kjer je bila med narodnoosvobodilno vojrio znana partizanska javka, bodo odkrili spominsko ploščo aktivistu NOV Albertu Času, ki je bil ustreljen kot talec v Mariboru v začetku marca 1942. leta. Priložnostni kulturni program bodo ob tej priložnosti izvedli delavska godba Slovenj Gradec, moški pevski zbor Svoboda Mislinja ter reci-tatorji in pevci osnovne šole »Rado Iršič« Mislinja.
•	Mladinska delovna brigada »Prežihov Varane« na Kozjanskem
V nedeljo, 29. junija, je odpotovalo na Kozjansko 25 brigadirjev iz občin koroške regije, pridružili pa so se jim še mladi iz pobratenih občin Cačak (Ravne), Lučani (Dravograd) in Gornji Milanovac (Slovenj Gradec). Skupaj z mladimi iz notranjskih občin sestavljajo koroški mladinci in mladi iz pobratenih občin No-tranjsko-koroško mladinsko delovno brigado »Prežihov Voranc«.
Poleg novega, prepotreb-nega in dolgo pričakovanega objekta osnovne zdravstvene službe, ki se v Slovenj Gradcu že gradi, bomo do konca letošnjega leta z nastavitvijo novih zdravnikov in sester, s katerimi že imamo dogovor, omogočili še bolj strokovno delo in omejili dolgotrajno čakanje bolnikov.«
Prim. dr. Vlado Weingerl se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so bili zgrajeni novi prostori za zdravstveno postajo v Mislinji. Posebej pa se je zahvalil občanom občine Slovenj Gradec, ki so preko krajevnega samoprispevka prispevali največji delež za to novo pridobitev, pa tudi kolektivom, ki so prispevali manjkajoča sredstva. Zatem pa je medicinska sestra Štefka Kovačič predala svojemu namenu nove prostore zdravstvene postaje Mislinja.
NOVA PRIDOBITEV
ZA MISLINJO IN LJUBLJANSKO BANKO
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Golob pa je predal svojemu namenu nove prostore agencije Ljubljanske banke v Mislinji. Direktor slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke Ivan Razdevšek je pred tem spregovoril o širjenju mreže enot Ljubljanske banke v občinah koroške regije in poudaril, da ima Ljubljanska banka na Koroškem že blizu 50.000 varčevalcev, ki imajo skupaj za 210 milijonov dinarjev hranilnih vlog. Nova bančna agencija v Mislinji pa bo zagotovo pripomogla,
Ob zaključku slovesnosti je Danilo Golob predal zastavo Koroške mladinske delovne brigade »Prežihov Voranc« Marinki Tavzelj, da jo p&nese brigadirjem iz občin koroške regije, ki so skupaj z mladinci iz notranjske začeli z delom v okviru mladinske delovne akcije »Kozjansko 1975«.
V četrtek, 5. junija, so bile v Mislinji slovesnosti v okviru letošnjega slovenjgraškega občinskega praznika. Svojemu namenu so predali nove prostore zdravstvene postaje, slovenjgraška podružnica Ljubljanske banke pa je odprla v kraju svojo agencijo.
Člani gasilskega društva Dravograd
V Ljubljanski banki — Mislinja
Slavje je začel predsednik sveta krajevne skupnosti Mislinja Ivan Golob, zatem pa je o napredku Mislinjske doline spregovoril predsednik občinskega iz-
vršnega sveta Peter Planin-šec. Vodja zdravstvene postaje Mislinja dr. Stane Stoporko je spregovoril o razvpju zdravstvene službe v kraju, ki ima večstoletno tradicijo.
NOVA PRIDOBITEV, ZDRAVSTVENA POSTAJA, JE VELJALA 3,600.000 DIN
Prim. dr. Vlado Wein-gerl, direktor slovenjgraške temeljne organizacije združenega dela Koroškega zdravstvenega doma, pa je orisal prizadevanja za ureditev novih prostorov za zdravstveno službo v Mislinji in o razvoju zdravstvene službe v Mislinjski ^dolini.
»Za Mislinjo je prišel dolgo pričakovani trenutek,« je uvodoma poudaril prim. dr. Vlado Weingerl. »Večdesetletno ugotavljanje, da se osnovna zdravstvena služba v tem kraju stiska v neprimernih, nefunkcionalnih, premajhnih in slabo opremljenih prostorih, se z današnjim dnem zaključuje. Prizadevanja za to, da bi tudi prebivalci tega predela naše občine dobili sodobne prostore za preventivno, kurativno in zobozdravstveno dejavnost, so z vselitvijo v nove prostore za daljše obdobje uspešno zaključena. Dolgo pot je bilo potrebno prehoditi do današnjega cilja ... Vtis, ki sem ga dobil v 5 letih svojega dela v Mislinji in ki mi je ostal še danes, je ta, da varovanci tega področja niso zahtevni, ne nepočakani in tudi ne ne-potrpežljivi. Navajeni so ure in ure čakati, ali v ambulanti, ali na obisk zdravnika na domu. Uvidevni so. Vedo, da zahteva vsako temeljito delo svoj čas.
Prijetna je zavest, da je najhujše za nami. Z novimi, sodobno urejenimi prostori, ki so veljali 3 milijone 600.000 dinarjev, dobi Mislinja' še 1 zdravnika in v kratkem še 1 zobozdravnika. S tem bo delo, tako v preventivi, kot v kurativi postalo še boljše. Čakanja bo manj, pogoji dela pa bodo za vse osebje boljši in znosnejši.
BOLJŠI POGOJI
ZA ZDRAVSTVENO SLUŽBO TUDI V SAMEM
SLOVENJ GRADCU
»Zelo sem vesel,« je med drugim poudaril tudi dr. Weingerl, »da lahko na današnji dan povem, da se bodo prilike tudi v našem občinskem središču v bližnji prihodnosti izboljšale.
Ponosni na mlade koroške brigadirje
SLOVENJ GRADEC, 29. junija — Danes je končala 20-dnevnio delo na mladinski delovni akciji »Suha krajina 1975« Koroška mladinska delovna brigada »Prežihov Voranc«.
60 brigadirjev — mladih delavcev in dijakov iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline, ki so kopali jarke za vodovod, so v Slovenj Gradcu prisrčno sprejeli. Pozdravili so jih številni predstavniki javnega življenja. V imenu Medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine občin koroške regije je vse pozdravil Bojan Butolen, po raportu komandanta brigade Danila Goloba pa je spregovoril sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško Ivan Bošnik.
»Dragi brigadirji iz naše Koroške, vam velja prisrčni pozdrav in zahvala za opravljeno pomembno družbeno delo v imenu družbeno političnih organizacij in skupščin občin koroške re-
gije,« je začel svoj nagovor Ivan Bošnik. »Za delo, ki ste ga vgradili v postopni hitrejši razvoj Suhe krajine, za boljše in lepše pogoje življenja krajanov tega kraja, za skladnejši razvoj Slovenije, to je za hitrejši razvoj Suhe krajine, ki je znana po slabši razvitosti infrastrukturnih objektov in ostalem materialnem razvoju. Delali ste na izredno težkem terenu, vendar vaš polet, vztrajnost, smelost in velika vnema do dobrih rezultatov dela je vzbujala pri vašem vodstvu delovne akcije in krajanih, katerim je bila akcija — delo — namenjena, priznanje, pohvalo in spoštovanje.
Na dosežene rezultate vašega dela smo ponosni in se za vaše napore, ki ste jih
vgradili v to uspešno mladinsko delovno akcijo, prisrčno zahvaljujemo z željo, da o vašem delu, o brigadirskem življenju pripovedujete vašim sovrstnikom in da jih vzpodbujate do prostovoljnega dela.«
Ivan Bošnik je potem, ko "je orisal velik vzgojni pomen mladinskih delovnih akcij, poudaril, da bo treba v prihodnje organizirati delovne akcije in druge oblike udarniškega dela tudi po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in občinah, za izgradnjo in ureditev rekreacijskih objektov, šolskih objektov, zlasti za ustvarjanje pogojev dobrega delovanja celodnevne šole, ureditev zelenic okrog bivalnih prostorov. S takimi in podobnimi akcijami bomo mnogo prispevali k delovni vzgoji mladine. Izrazil pa je tudi željo, da bi šla vsa naša mlada generacija skozi tako šolo, kot so šli brigadirji Koroške mladinske delovne brigade »Prežihov Voranc«, ki so delali v Suhi krajini, in kot so šli vsi tisti mladi, ki so po letu 1945 gradili objekte širom po naši domovini.
Dr. Stane Stoporko
• PRISRČEN SPREJEM KOROŠKIH BRIGADIRJEV V SLOVENJ GRADCU:
NAŠ ROMAN
37
„Nikoli več ruma . ..! je zaklicala Yuki. „Ko se dobiva spodaj, mi boste povedali, kje naj . poiščem Johnnyja, ne? "
Berwald je vzdihnil.
„Menim, da bi bilo najbolje poiskati ga takoj, kajti ostalo mi je samo še dvanajst dolarjev. Imam prijatelja v policiji, mogoče mi bo pomagal. Ne bom se zamudil več kot eno uro ..."
„Dobiva se spodaj," je Yuki brezbrižno odgovorila skozi kimono in stopila v kad.
Sprehajala se je po čakalnici, pogledovala v izložbena okna, si v baru kupila vroč sendvič in odšla na teraso. Sprehodila se je po prekrasnih velikanskih vrtovih nato
• RONALD KIRKBRIDE
pa odšla po stezi navzdol na plažo, vso polno golih moških, z belimi kosmatimi prsmi in prevelikimi, okroglimi trebuhi, ki so gledali skozi velika, temna očala. Vsa sončna očala so se obrnila proti njej in zavedla se je, kakšno pozornost je vzbudila s svojim živopisa-nim kimonom. Stekla je nazaj v hotel.
Takoj jo je obkrožila skupina poslovnih mož, vsi v odprtih srajcah s kratkimi rokavi in kratkih hlačah, ki so se veselo hihitali. Kar zasuli so jo z vprašanji, če je iz Srečnih pelerine? " „Srečnih pelerine? " ,,Mar niste Japonka - eno izmed deklet, ki bodo zvečer nastopile v programu? " ,,Ne, zmotili ste se," je odgovorila Yuki in se umaknila.
Pred seboj je zagledala temen, hladen prostor in vstopila. Spremljala jo je prijetna lahka glasba, ko je izbirala prostor, kamor bi sedla. Natakar ji je ponudil seznam pijač in ugotovila je, da je v baru. Preletela je izbrane pijače, preskočila rum in se odločila za banana daquiri, ne zato, ker bi si posebno zaželela pijače, marveč zato, da bi lahko ostala v tem prijetnem, hladnem prostoru.
Mirno je sedela v svojem kotičku, srebala pijačo in poslušala prijetno glasbo, ko jO je iztrgal iz misli neki znan glas. Podobne glasove je že večkrat slišala v Rokyju v baru Imperial, globok in poln ženski glas, s tipičnim ameriškim naglasom — samozadovoljen glas, ki je predel kot angorska mačka.
,JDragi dečko - oh, kako prijetni ste! Tista stara razvalina sedi v igralnici ob bazenu — toda pripovedovali ste mi, da ste obiskovali Winchestersko univerzo v Angliji.. ."
„Oh, verjemite mi, Ger-trude, obupen kraj. Institucija za izpiranje možganov -resnični steber angleške ureditve."
„Nato pa s štipendijo v Oxford? "
„Res ne vem, kako se je moglo to zgoditi. Najbrž so zamešali moja spričevala."
„In bili ste v posebnem letalskem polku? Mar niso bile to posebne vojaške enote? "
„Da, tako nekako - res sami izobraženci in povrhu dobri fantje. Vsi so vedeli, kako ubiti sovražnika in znali opraviti to na trideset načinov, ne da bi pustili eno samo sled na telesu. Ampak
bojim se, da sem bil proti njim prava reva ..."
„Niti besedice vam ne verjamem!" je odgovorila dama. „Preveč ste skromni... John? "
Yuki se je naenkrat vzravnala, srknila pijačo, ki se ji je nespretno zaletela v grlu. „Da, Gertrude? " ..Oprostite, prosim, ker vam zastavljam toliko vprašanj, toda umkam od radovednosti. Čemu ta vaš mo-nogram na srajci in kravati? Mar res kaj pomeni? Zavedam se, da res ne vem veliko o teh rečeh ..." „Družinski grb." „Oh, kaj ne poveste. Mar to pomeni, da imate plemiški naslov? Lord ali knez? "
„Resne bi želel s tem pretiravati, Gertrude."
„Kaj pa je potem to, John?
„Magični meč, excalibur. Ste že mar slišali za kralja Arthuija in viteze okrogle mize? "
„Mar se ni bojeval z zmajem in rešil device? Ampak ni vaš prednik, kajne? Toda, vsekakor! Sir Galahad! Mož velikih sposobnosti in zelo pogumen. Le kako neumna sem mogla biti! Potem je to vaš motto! Srce naj bo čisto. Kako izredno enostavno!"
„Oh, draga moja, bojim se, da je po zadnjem Bro-wingu moško kavalirstvo izginilo. Danes so ženske vitezi." Vzdihnil je. preprosto dekle je v svojem razcvetu vredno več kot cela vojska."
„Oh, kako privlačno! Oh, ko bivaš spoznala vsaj tedaj, ko sem bila še preprosto dekle! Pa se vrniva k najini mali pogodbi. Morda bi bilo še bolje, če bi se odpeljala v mojo vilo in tam nadaljevala pogovor."
„Prav gotovo, če tako želite. Natakar!"
„Oh, prosim, nikar! Ca-merero . .. zapišite to na moj račun. Gospodična Gertude Wheelwright. Vila Cassia. Da, tako je prav."
Yuki je skočila pokonci in kolena so se ji pričela ši-biti. Poravnala si je kimono in od neprijetnosti vsa trepetala, da se bo morala takole sestati z Johnnyjem, pred tujko bolj zadržano. Prepotovala je pol sveta, da bi ga našla, zato si je želela, da bi bilo njuno prvo srečanje lepo in sveto, kot poročni obred. Na drugi strani pa je bila tako nestrpna, da bi se pogovarjala z njim, mu ovila roke okrog vratu in se stisnila k njemu, da je popolnoma pozabila, na kakšen bolj primeren trenutek. Odločno je stopila naprej, toda prav tisti trenutek je Johnny stopil mimo nje z roko v roki z debelo žensko srednjih let, vso pokrito z diamanti, se ji mimogrede nasmehnil in zapustil sobo.
Yuki je pričela teči za njima, nato pa, kot bi ji zmanjkalo moči, je padla na oblazinjeno klop, kjer sta ravnokar sedela ona dva. Na sedežu poleg nje je ležala bleščeča, zlata cigaretnica. V sredini je imela v srebrnem krogu vgravirano posvetilo: „Srce naj bo čisto!"
Yuki je stisnila cigaret-nico na prsi in solze sreče so ji pričele polzeti po licih.
20.
Gospod Berwald se ni vrnil do četrte ure in Yuki • ga je čakala v čakalnici. Običajno veselje se je popolnoma odteklo z njegovega obraza, bil je ves bled in zamišljen.
„Oprostite, da sem tako pozen, gospodična Okano."
»Lepotice noči
Lyonske prostitutke so postale »nacionalni problem«. Spri je izgledalo, da gre za osamljen protest skupine obupanih ženi kasneje pa se je njihov protest razvil v pravi upor. »Lepoti noči« so odšle s pločnikov v cerkev in s svojim protestom op zorile najvišje francoske oblastne organe. V Grenoblu so pri tako odšle v cerkev svetega Josipa, njihovemu zgledu pa so sil dile tudi prostitutke v Marseillesu in drugih francoskih mestih!
Vse to se je začelo 3. junija so v tem brez moči. Ko * ob osmih zjutraj v Lyonu, kjer vprašali eno izmed njih,
HRABRA MARY
22-letna Angležinja Mary Connors je akrobat, njena najatraktivnejša točka pa je polet iz topa. Zato ji tudi pravijo ba-listična lepotica. Pri svojih poletih je navadno oblečena v debelo podloženo obleko, na
glavi pa ima čelado. Prav zaradi tega so posamezniki dvomili, da je to sploh žefffcka in so na njen račun sklepali visoke stave. Med dvomljivci je bil tudi David Cobolt. Hrabra Ma-ry je zato pripeljala svoj top na njegovo posestvo in nastopila v kopalkah, škornjih in s čelado na glavi. Pri poletu se ji je odpel zgornji del kopalk in neverni Tomaž se je dokončno prepričal o njenem spolu.
Na sliki: Mary med poletom.
Kopalna obleka letošnjega poletja
je šestdeset prostitutk odšlo v cerkev in hkrati poslalo javnosti svoj proglas, v katerem so pojasnile svojo odločitev: »Mi smo matere in žene, ki se trudimo, da bi same kar najbolje vzgojile svoje otroke. Res smo prostitutke, toda ne zato, ker to želimo ...«
Po členu 34
Francoske prostitutke so se s tem uprle in pokazale na zakonodajo, predvsem na 34. člen kazenskega zakonika, ki govori o obnašanju na javnih mestih, kar lahko povzroča škandal in ogorčenje v javnosti. V zadnjih tednih je francoska policija se>-stavila več »zapisnikov« v smislu omenjenega člena, posledice tega pa so visoke denarne kazni pa tudi zapori.
V praksi je takole: če policist zagleda žensko na pločniku, dvigne palec kar pomeni prvo denarno kazen. Drugič pokaže dva prsta, kar pomeni drugo kazen, tretjič pa je to že sodni proces in obsodba z' zaporno kaznijo.
»Sodišča nas vedno pogosteje obsodijo na zaporno kazen, češ da smo zasmehovale mimoidoče moške,« so zapisale v svojem proglasu. »Ne zahtevamo od oblasti, da bi branila . prostitucijo, temveč samo to, da omili postopke policije. S pretepanjem in podobnim kaznovanjem ne bodo ničesar opravili. Zdaj zahtevamo samo to, kasneje pa bi želele javno razpravo, ali je prostitucija potrebna družbi ali ne.«
Ženske so si v cerkvah uredile prenočišče, kuhinjo in vse potrebno za življenje. Disciplinirane so in njihova organizacija dobro deluje. Duhovniki
MODNA KREATORKA STAŠA
Kar zadnji čas je že, da si pogledamo nove kopalke letošnjega poletja, kajti pravo poletje, počitnice in dopusti so že v polnem teku. Ko se odpravljamo na morje, je kopalna obleka tisto oblačilo, ki ga bomo čisto gotovo vzeli s sabo (seveda, če niste nudist). In če ste vedno radi lepi in moderni, bos'te gotovo poskrbeli, da bo tudi vaša kopalna obleka takšna. To pa pomeni: da bo drzen bikini, če ste mladi in vitke postave; da bodo nekoliko manj izrezane dvodelne aH kar enodelne kopalke, če niste zelo mladi in če ste nekoliko polnejše postave. Zelo moderen bo majhen bikini — trikotne krpice, med seboj povezane z ozkimi trakovi, ki se zavežejo pri hlačkah ob straneh, pri nederčku pa spredaj ali zadaj. Vendar pa so tudi ostale dvodelne kopalke modno oblikovane: z drobnimi naborki, gubicami ali šivi. Izredno moderna bo po ilaljšem času spet enodelna kopalna obleka, ki seveda ni namenjena samo polnejšim postavam, ki ima globok hrbtni izrez, spredaj pa najrazličnejše oblike.
Največ bo letos enobarvnih kopalk, med vzorci pa je največ črt in drobnih sti-liziranih cvetov. Nedrčki so nepodloženi in sešiti iz tankih, lahkih, raztegljivih in prijetnih materialov.
so se zbrale prav v cerkvi, ji odgovorila, da zato, ker nin nobenega drugega primerne}
Predstavnica francoskih upona
šega prostora in-ker tudi v ja?L nostl nimajo nobenih pravic iij opore. So brez sindikata in bn kakršnihkoli možnosti za rai pravljanje z oblastmi. 2en_. vztrajajo pri svojih zahteval čeprav se zavedajo, da je pri stitucija v Franciji prepoved na. Njihov najmočnejši arg ment je, da so matere, da naj| pogosteje nimajo posebne kv»i lifikacije ali poklica in da hoi čejc* pošteno vzgojiti svoj® otroke.
Svoje zahteve so poslale tu predsedniku republike. Me^ njimi so poudarile dvolična zakonodaje in .javnosti: nels
Tudi n« a
Znano je, da je ugrabljaii)j & postalo v svetu zelo donosno.! H Italiji skoraj ne mine dan. line bi na ulicah Rima. Milaniip Neaplja in drugih mest ugra-fc bili otroka ali odraslega in »p: htevali zanj visoke vsote. Vč» sih so bile vsote skromne: dofe dva milijona lir, danes je pre-fj cej drugače. Zahtevana odku« nina je le redko nižja od trisM® do štiristo milijonov lir, čestop pa presega tudi milijard«^ Ugrabitelji dobro vedo a
Japonci! prosil
Ozadje neverjetnega g« zadnjem četrt stoletju poa treba namreč poznati jap tradicije. Precejšen del pripisujejo japonski marlji«
Manj znano pa je dejst*|i dopust in počitnice. Čeprav«.-20 dni letnega dopusta, kaj** da ga v celoti izrabi le manjH« okrog 20 odstotkov vseh za^ta slenih porabi le polovico do& njimi prevladujejo starejši Vendar pa Japonska in je dopust, odmor od vsa dela. Tako je bilo v zadnjafcl njimi veliki avtomobilski fifi.1 celoti prenehale delati za kfo izrabo dopustov.
i indoflft /sakd^g
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
ZDA3 SI LAHKO ODPOCOE-VA IN PRI Ž^EVA CIGARETO!
VOTLINO Z NAŠIM MW RAZNESLO! LOPOVA58D J_A, NISTA PA VEDEL*® EKSPLODIRA1 GjOTOVO® L A KAK
Zapuščena domovina

frvkajo
ih želi ponovno zapreti v jav-le hiše, hkrati od njih pobira edno večje davke in deli kaz-i, jih preganja, hkrati pa so ijihovi obiskovalci najčešče udi ljudje iz najvišjih oblastih organov in drugih pomembnih družbenih institucij.
Kaj še zahtevajo? Med dru-im tudi ukinitev omenjenega lena 34. Francosko javno rnenje sodi, da je treba končno
(prostitutk
pregovoriti tudi o tem prob-;mu. Očitno je namreč, da je akonodaja eno, problem pro-titucije in na tisoče žensk ter jihova eksistenca drugo in da ?ga verjetno ne bo mogoče skladiti.
Posamezniki si že dolga leta rizadevajo, da bi to »družbeno lo« zajezili in da bii ženskam reskrbeli izobrazbo za druge oklice. Vendar tone gre tako ihko, kajti oblast kljub zako-odaj-i s priprtimi očmi dopu-5a prostitucijo, saj ima od nje rdi koristi. Tako je to zača-m krog in čas bo pokazal, ka-o ga bodo rešili.
>broke
motni položaj družine in ko-ko lahko zahtevajo.. Zadnji čas so začelii z novost-: odkupnino lahko ssvojci pla-jo tudi v obrokih. TTežavnejša ije situacija za ugrabljenega, ijti ugrabitelji ga izpustijo le po zadnjem odplačanem )roku. Tako so nekega Franca adonia s Sicilije zadržali četi sedem mesecev. Pri vsem im je tolažilno, vsaj v Italiji, »jstvo, da skoraj vse ugrab-ence vrnejo žive.
ilkrivajo
skega vzpona Japonske v redki. Za razumevanje je ačin življenja in prastare 1 vzpon pa vsi enoglasno
Japonci niso navajeni na vsak zaposleni pravico na relo najnovejše statistike, J- Ves dopust izrabi samo lih in 40 odstotkov zapo-i ali celo manj. Med zad-i-
3 dobro ve, kako koristen a, mnogokrat enoličnega tu že precej tovarn, med Foyota in Nissan, ki so v ' dni, da bi vzpodbudile
KONEC

Neko letalo se je razbilo pri pristanku na grškem letališču, pri čemer je izgubil življenje tudi minister Marko Dakovič.
Letala, ki so odletela v Grčijo, bi se morala takoj vrniti po nove potnike, toda to se je posrečilo le nekaterim. Vsa niso prišla do svojega cilja, nekatera so se pri pristanku poškodovala, nekatera pa so na tleh napadli in uničili nemški lovci, ki so nadletavali tudi grška letališča. In še nekatera letala so se razbila pri povratkii.
Tako je bilo za tiste, ki so ostajali na nikšičkem letališču, vse manj in manj upanja, da bodo lahko odšli na varna grška tla. To pa je povzročilo čedalje hujšo paniko, ki so jo morali nekajkrat krotiti s streli v zrak.
Pa še to je komaj za nekaj trenutkov povrnilo mir -potem pa se je znova začelo prerivanje okoli preostalih letal.
Poveljnik letalstva je osebno odrejal, kdo bo šel v kako letalo, pri čemer je pazil, da so v vsako letalo vkrcali vsaj po en zaboj zlata.
Zaradi zlata je moral dobesedno v zadnjem trenutku tudi neki radio telegrafist iz posadke trimotorne savoie. Kljub temu, da je bil zaradi tega ves obupan, bi moral biti srečen - letalo, s katerim bi moral poleteti, pa je namesto njega odletel zaboj s 66,kg zlata, se je namreč razbilo med poletom, ko je trčilo v neko goro . . .
POPOLNA ZMEDA
Na letališču je vladala popolna zmeda.
Kako je bilo, ponazarja pripoved tedanjega notranjsga ministra Srdjana Budisavljeviča, ki je bil sicer na seznamu odrejen kot član prve skupine, kije imela pri umiku prednost, pa tega ni vedel, vse dokler ni prišel na letališče.
Takole pripoveduje:
Pred Nikšič sem dospel 15. aprila z avtomobilom. Bilo je okrog poldneva. Razmišljal sem o tem, kaj bomo' sklenili na seji vlade, za katero sem mislil, da se bo sestala na nikšičkem letališču. Tedaj je moj avto ustavil neki letalski častnik.
„Kje je vlada? " sem ga vprašal
„Kdo ste vi? " je vprašal namesto odgovora.
„Minister Budisavljevič!"
„Vlada je na letališču. Takoj se odpeljite tja, sicer boste zamudili letalo."
Letalo? Kakšno letalo? Bil sem popolnoma presenečen, saj sploh nisem vedel, da misli vlada odleteti iz dežele.
Voznik je pritisnil na plin in pognali smo se na letališče. Videl sem letala ob robu pristajalne steze in poleg njih mnogo častnikov ter civilistov. Nekatera letala so imela že prižgane motorje. Neki major me je odpeljal k generalu Mirkoviču*
1 sem ga vprašal.
, je rekel general in poklical k
sebi
„Kaj se dogaja,
„Ne sprašujte' pribodnika
„Takoj odpeljite gospoda ministra k letalu številka 5!" ie ukazal.
Odpeljali so me tja. Letalo je bilo že polno. Videl sem, da je za pilotovim hrbtom, kjer je bilo komaj nekaj pedi prostora, čepela soproga ministra Čubriloviča.in v rokah držala majhnega sina.
Stopil sem v letalo in samo nekaj trenutkov kasneje so zarohneli motorji. Nekaj minut nato smo bili že v zraku in leteli proti Grčiji
Vse se je zgodilo tako hitro, da sem šele mnogo kasneje dognal, kaj se je pravzaprav dogajalo v tistih urah," je zaključil nekaj let kasneje svoje pripovedovanje minister Srdjan Budisavljevič.
In vendar je imel minister veliko sreče, kajti v splošni zmedi so mnogi ostali na tleh, ker niso dobili prostora v letalu.
Nekatera letala so se razbila, ko so na neravni vzletni stezi skušala vzleteti očitno preobremenjena. Tako se je' razbil tudi lockheed, v katerem je bil bivši minister Konstantinovič. Letalo je bilo uničeno, potnikom pa na srečo ni bilo nič hudega - čeprav sta dve ženski, ki sta bili tudi med potniki, padu v nezavest.
Ko je besneti. „Kaj :
ta, ki so tu, tako nekoristno uničujemo!'
poveljnik letalstva slišal za nesrečo, je začel
„Kaj se to pravi? Že tako imamo malo letal, pa še
---___: - -____it. r
DELITEV DENARJA
Ena izmed podrobnosti teh zadnjih trenutkov na nikši-škem letališču je tudi delitev dinarjev.
Vlada je imela na letališču veliko denarja - vsega skupaj 82 vreč, v katerih je bilo okoli 40 milijonov papirnatih dinarjev. Ko je postalo jasno, da vsega denarja ne bo mogoče prenesti na varno, so začeli preostanek deliti.
Častnikom so razdelili po 30.000 dinarjev, vojakom na po 10.000 dinarjev.	^
humor

,.Slovenščina zadostno, matematika zadostno, spoznavanje narave cvek - le kakšno obupno spričevalo je spet to? "
jg T t t
Brez besed
Križanka
VODORAVNO: 1. kura, puta, 6. kar se zadene, 8. sibirski veletok, 9. ime slovenskega pesnika Grudna, 10. pismeno ali ustno poročilo ali predavanje, 1 3. ime italijanske filmske igralke Valii, 14. konto, faktura, 17. nemško pleme, potomci Semo-nov ob Labi, 19. dedna zasnova, 20. Ivana Kobilca, 21. hoja po račje, 24. V starem veku dolina in kraj v Argo-lisu; Zevsov tempelj; prizorišče ne-mejskih iger.
NAVPIČNO: 1. splet žic z izolacijo, 2. predlog, 3. Kurt Eisner, 4. brisača, 5. navada, običaj, 6. jutranja zarja, 7. geometrijski pojem, 11. mesto Florenca ob reki Arno v srednji Italiji, 12. srednjeveško mesto na Holandskem, znano po siru, 15. zveza, zlasti držav, združba, 16. grška boginja zmage, upodobljena kot krilata mladenka, 17. kratica za
agronom, 18. angleški filmski režiser, David („Doktor Živago"), 22. znak za kemično prvino americij, 23. nikalnica.
		2	3	a		
6						1
8		••		9		
10		11	12			
13						
		H			IS	16 1
17	18					
19			• •	• •	20 T-	J
21			22	23		
	?4					
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Si
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
ii s,
4 4 4 4 4 4
4
5
5
s
4 4 4 4 4 4 4
i 4
4
t
5
JI
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
f
f 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Procesija anonimnih »grešnikov« na mestnih ulicah
V mesto Ciavechio prihajajo ljudje iz vse Italije, pripovedujejo pa, da prihajajo tudi iz tujine. Prihajajo na določen dan v letu, da bi okovani v težke verige šli po ulicah starega primorskega mesta. Z verigami kaznujejo sami sebe za dela in krivice, ki so jih nekoč povzročili in zaradi tega danes nimajo mirnega spanja in mirne vesti.
Nihče jih ne pozna in ne ve, od kod so prišli. Prihajajo običajno uro ali dve pred začetkom procesije, se oblečejo v bele halje, ki pokrivajo tudi glave, okrog rok in nog si pritrdijo težke verige in bosi krenejo po mestnih ulicah.
To se v mestu ponavlja že dolga leta. Prijavljajo se že mnogo prej, da bi na-podlagi prijav odbor lahko pripravil dovolj oblek in verig.
Predsednik odbora je železniški uradnik Livio Mocharelli, ki je tudi dal
pobudo in oživil stari običaj v mestu.
Udeleženci čudne procesije pridejo v mesto in v posebnem prostoru v cerkvi prejmejo obleko in verige. Nekateri si na hrbet pritrdijo celo težek lesen križ. Procesija se razvije od cerkve ob devetih zvečer, njeno pot pa osvetljujejo številne bakle. Čudni gosti sredo po poti. dolgi tri kilometre. Najtežje jim je ob zadnjih petsto metrih in
često se zgodi, da številni omagajo in prosijo za zdravniško pomoč. Procesijo spremljajo občinski mu-zikanti s svojimi znanimi melodijami.
Pripovedujejo, da so se takšne procesije udeležili tudi številni znani ljudje: politiki, književniki, igralci. Med njimi je bil tudi britanski maršal Montgo-mery, ministra Colombo in Donat—Catin. Sofia Loren, Richard Burton in številni drugi. Na vprašanje, kdo je v procesiji še sodeloval. Mocharelli odkimava z glavo:
»Tudi jaz ne vem, kdo so udeleženci procesije. V svojih prijavah morajo napisati samo koliko centimetrov merijo, da jim lahko pripravimo primerno obleko.«
V javnosti pa so prepričani, da Mocharelli dobro ve, kdo se udeležuje procesij, vendar tega ne pove. Celotna ceremonija je zavita v nekakšno skrivnost in je zaradi tega še privlačnejša.
Zanimivo je, da tudi oblast ne nasprotuje, saj s tem pritegnejo v mesto številne radovedneže pa tudi turiste. Letos se je procesije udeležilo okrog sto »grešnikov«, celotno ceremonijo pa si je ogledalo več kot štirideset tisoč turistov.
Vendar pa so v mestu tudi ljudje, ki menijo, da Je poletna maškarada sramotna za mesto in da je treba s tem prekiniti. Zato ni nič čudnega, če se v času procesije pojavljajo najrazličnejši incidenti in Macha-relli se zaradi tega< pritožuje:
»Nekateri nam iz leta v leto bolj nagajajo. Pomislite! Po ulicah, kjer običajno hodijo bosi »grešniki«, mečejo žeblje, steklo in prižgane cigarete. Lahko si predstavljate, kako se ljudje počutijo, če stopijo na cigaretni ogorek ali se po-režejo na steklu.«
In še eno zanimivo vprašanje: kdo vse to financira? Nekaj denarja daje občina, nekaj pa pripravljalni odbor. Sicer pa morajo tudi udeleženci, to je »grešniki«, dati odboru določen prostovoljen pripsevek, plačati pa morajo tudi obleko in verige, zlasti pa oblačilo, za katerega skrbi in ga iz leta v leto šije . Mocharellijeva žena.
5 *
* S
5 *
s
s *
s *
s
s %
H *
s
N S
V
i s
5 5
N
V
N *
*
S S
S
s
s ki
V PROSTORIH RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE
II. revija likovnih skupin Slovenije
»Letos, ko naš energetski velikan — rudnik lignita Velenje proslavlja 100-letnico rudarjenja in ko proslavljamo 30. obletnico osvoboditve, je bila kulturnim delavcem Velenja poverjena naloga, da sodelujejo v organizaciji razstave del II. revije likovnih skupin Slovenije. Razstava, ki jo danes otvar-jamo, je zaključek in vrhunec široke dejavnosti na področju likovnega ustvarjanja v Sloveniji. Na 20 lokalnih razstavah likovnih skupin širom Slovenije je sodelovalo okrog 200 avtorjev. Podatek zgovorno izpričuje željo in potrebo po likovnem ustvarjanju. Najboljša dela s teh razstav so bila izbrana za razstavo v Velenju.
Tako imamo pred seboj izbor najboljših del članov likovnih skupin v zadnjem času. Izbor potrjuje veliko izrazno moč, bogastvo motivov, tehnik in barv. S sredstvi likovnega izraza so ponazorjena hotenja, občutki in razpoloženja velikega kroga avtorjev, ki živijo in delajo neizolirani, v neposrednem okolju in tako v nekem smislu predstavljajo izraz sredine, v kateri živijo. Naloga, ki smo jo prejeli, pomeni za nas čast in priznanje, pa tudi nagrado za dosedanje delo in prizadevanje.« Tako je med drugim poudaril predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Velenje Ivan Marin prejšnjo soboto, ko so v prostorih
S slovesne otvoritve v prostorih rudarskega šolskega centra Velenje
rudarskega šolskega centra Velenje odprli razstavo del II. revije likovnih skupin Slovenije.
Revija in z njo povezana zaključna razstava združenja likovnih skupin Slovenije, ki je vključena v Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, predstavlja najvidnejšo in najpomembnejšo manifestacijo, nekakšen bienale amaterske likovne dejavnosti v Sloveniji. Hkrati je to revija, na kateri sodelujejo tudi profesionalni umetniki. V prihodnje pa bo dobila še večji obseg, saj bodo nanjo povabili tudi goste iz drugih republik in pokrajin. Za tokratno razstavo likovnih skupin Slovenije je značilno, da so /bila dela izbrana neposredno na terenu — na razstavah, ki so jih organizirale posamezne likovne skupine in na katerih so bila zastopana dela večine njihovih članov. Posebna tričlanska strokovna žirija si je tudi prizadevala, da bi vzpostavila čim tesnejše stike s posameznimi skupinami, pregledala njihove delovne pogoje, uspehe, pa tudi probleme.
»Žirija je svoje delo skušala opraviti kar najbolj objektivno,« je dejal na otvoritveni slovesnosti njen član dr. Cene Avguštin. »Medtem ko je bil uveljavljen na terenu manj strog kriterij presoje del, ker ni bilo mogoče vnaprej predvideti, koliko slik se bo nabralo do končnega izbora, je žirija v Velenju izbrala najkvalitetnejša dela, čeprav tudi tista, ki so morala odpasti, dosegajo vsaj regionalno raven. Med pojavi, ki jih je strokovna žirija zlasti opazila pri svojem terenskem delu, je izredna pripravljenost delovnih kolektivov, da pomagajo likovnikom svojega območja, pa tudi drugim pri njihovih prizadevanjih. Tako se v vedno večji meri srečujemo z likovnimi prireditvami v tovarniškem ambientu, kjer so razstavljena dela na ogled
vsem članom delovnega kolektiva in tako spodbujajo njihovo zanimanje za likovno kulturo. Zato s toliko večjim zadovoljstvom ugotavljamo, da se ta republiška razstava, ki pomeni vrh prizadevanj likovnih skupin, tudi letos ne izneverja neposrednemu stiku z našimi
delovnimi ljudmi, in se odziva ljubeznivemu vabilu REK, ki ob 100. obletnici prevzema skupaj s kulturno skupnostjo Velenje pokroviteljstvo nad razstavo in omogoča uresničitev tega pomembnega likovnega dogodka,« je sklenil svoje besede dr. Cene Avguštin.
Razstavo, na kateri razstaj lja 90 likovnikov 118 del, odprl v imenu pokrovitelji Rudarsko-elektroenergetskegi kombinata in občinske kultu ne skupnosti, direktor kadra sko-socialnega sektorja i REK Teodor Jelen. Odprta 1 do 15. julija.
Ob otvoritvi je spregovoril tudi predsednik sekcije RELIK Janez Zahrastnik
SKUPINA »RELIK« ŽE DRUGIČ V VELENJU
Z otvoritvijo razstave članov sekcije za likovno umetnost RELIK iz Trbovelj v Detek, 27. junija v galeriji velenjske knjižnice, se je v Šaleški dolini začel teden prireditev ob 100-letnici rudnika lignita.
Po kratkem programu, ki ga je pripravil orkester glasbene mladine Velenje pod vodstvom dr. Rajka Fenca, je spregovoril predsednik skupine Janez Zavolovšek ter v nekaj besedah orisal njeno dosedanje delo. Sekcijo so ustanovili leta 1973. Sestavljajo jo rudarji, kovinarji, učenci, upokojenci ..., skratka — vsi tisti, ki so ali pa so bili v času umetniškega ustvarjanja na kakršenkoli način povezani z življenjem in delom v revirjih. V sekciji je zdaj 43 članov, njim pa stoji ob strani še okrog 60 ljubiteljev umetnosti ^»Naš dom je v revirskih dolinah. Lignit iz Velenja je postal izhodišče likovni plastiki preprostega likovnega oblikovalca. Premaknjena so naša čustva v ponovnem spoznanju človeške topline
in vezi med nerazdružnimi kopači premoga širom domovine,« je dejal Janez Zavolovšek in na koncu čestital velenjskim rudarjem k njihovemu prazniku, 100. obletnici rudrfika.
»Revirski likovniki so dali pobudo, da razstavijo svoja, dela ob, praznovanju našega visokega jubileja,« je dejal nato predstavnik rudarsko-elektroenergetskega kombinata Karel Cretnik. »Ni slu--čaj, da so naši gostje ravno ustvarjalci iz revirjev. Z njimi nas zbližuje enako bogastvo, katero je v obeh sredinah omogočalo tako gospodarsko kot družbeno in kulturno rast. To bogastvo pa se ne ponuja samo. Rudarjenje je že od vsega začetka terjalo izredne fizične napore in velik pogum. Dan za dnem se rudar spušča v jamo, kjer
koplje črno zlato. Brez njega bi bil življenjski utrip vseh nas siromasnejši, naše okolje pa bi imelo povsem drugačen videz.«
Življenje rudarjev in njihovo delo sta v očeh tistih, ki ga pobliže ne spoznajo, največkrat zavita v tančico skrivnosti. Likovni ustvarjalci RELIK nam s svojim umetniškim poslanstvom skušajo prikazati del tega kar skriva v sebi delo globoko v zemeljskih nedrjih. Za vse tiste, ki jim je rudarstvo kruh za življenje, pa pomeni razstava umetniški izraz njihovih lastnih doživljanj.
Dvanajstim članom likovne sekcije RELIK, ki razstavljajo 43 del, se je Karel Cretnik zahvalil v imenu REK in vseh občanov za njihov drugi obisk v Velenju ter jim izrekel priznanje za velik prispevek na področju, kot je delo in življenje rudarja.
L1V
ODSLEJ BODO BRANJEVKE PRODAJALE LE NA NOVI TRŽNICI
Urejena tržnica v Velenju
V Velenju ob Cankarjevi cesti je že od lani zgrajena nova tržnica. Prodajni prostori, ki so pokriti in odkriti, so mnogo večji kot na sedanji tržnici. Prodajalci pa lahko shranijo svoje blago v urejenem skladišču, si sposodijo tehtnice in najamejo prodajne mjze. Novo tržnico v Velenju je zgradila tovarna mesnih izdelkov »Košaki« iz Maribora.
Tržni prostor ob Cankarjevi cesti pa doslej še ni bil povsem uporabljen. Branjevke in drugi prodajalci so prodajali na starem tržnem prostoru okrog Erine samopostrežbe Tržnica v zgornjem delu mesta. To je bilo verjetno zaradi tega, ker občinska skupščina še ni spre-' jela tržnega reda in ukinila staro tržnico. Na zadnjem zasedanju pa so določili tarifo za uporabo tržnega prostora in odlok o tržnem redu za poslovanje trga na drobno v Velenju. S tem pa so tudi dejansko ukinili prodajo na sedanji stari tržnici.
V odloku je zapisano, da s tržnim prostorom, ki je v Velenju med Cankarjevo in Prešernovo cesto, upravlja tovarna ihesnih izdelkov »Košaki« iz Maribora. Tržnica bo odprta
od 7. do 14. ure. Po tem času lahko prodajajo le, če to dovoli tržni nadzornik. Določeno je, da smejo na tržnem prostoru prodajati zasebni kmetijski proizvajalci in delovne organizacije, ki proizvajajo kmetijske pridelke ali z njimi trgujejo, nabiralci in gojitelji cvetja, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev (seveda, ce so blago sami nabrali ali pridelali), obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, če imajo lastne proizvode. Če prodajni prostor ne zasedejo ti prodajalci, lahko tržni nadzornik dovoli prodajati blago tudi drugim delovnim organizacijam. Pomembno določilo v občinskem odloku je tudi, da mora biti blago, ki ga prodajajo na tržnici v Velenju, kvalitetno in mora odgovarjati ustreznim predpisom.
Cena blaga mora biti ozna na. Seveda pa na tržnici pi dajalci ne smejo prodajati o prtih alkoholnih pijač.
Občinska skupščina ie sog šala tudi s tarifo za upora tržnega prostora, ki sa ga pn lagali Košaki. Storitve bodo z računavali od kvadratne metra površine, pri enkrat prodaji. Ta cena bo za pi dajo vrtnin, poljskih pridelki sadja, paprike in paradižni 8 dinarjev, za prodajo semi sadik, lončnic, cvetlic, orehi suhega sadja, medu, gob, goi nih sadežev in novoletnih j< 10 dinarjev, za prodajo mleči izdelkov in jajc 5 dinarjev, Drodajo žive perutnine in i kov 20 dinarjev, umetnih w lic, bižuteri je, konfekcije domače obrti pa 20 dinarj Če bo prodajalec hotel pr« .iati še po 14. uri, bo maral to plačati enkrat več.
Nova tržnica-v Velenju urejen red na njei bosta p spevala k temu, da bodo i lenjske gospodinje lažje ku[ vale vsakdanje potrebščine.
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
•	Lajla Lave
•	Ana Marija
•	Eva Lutkovsky
•	Mirjana Gavelič
Zabaval vas bo ansambel DOMINANTA.
•	Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan
od lO. do 2.30 ure, ob nedeljah od lO. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto.
VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
# POGOVOR Z, V. D. DIREKTORICO KINOPQJ?JETJA VELENJE MARO DŽORDŽEVIČ
Manj komercialnih filmov
imm s c h i €k d o 1 - V l -dimniki
/ ="Bl • montažni dimniki z gibljivo - kisiinoodporno -I 1 • ognjeobstojno samotno cevjo
GRADNJA ŽALEC - PROIZVODNJA IN PRODAJA PGM LATKOVA VAS
nog — lani smo imeli 563 predstav, katere si je ogledalo 94.789 gledalcev — in ker je splošnega družbenega pomena, je bil ustanovljen poseben programski svet, ki bo kreiral celotno programsko politiko in usklajeval želje naših gledalcev z možnostmi tržišča.
— Kako integrirate svoj komercialni interes z interesom kulturne skupnosti, ki je dolžna sooblikovati vati programsko politiko?
Sodelovanje med novo nastalo delovno organizacijo in kulturno skupnostjo naj bi se odvijalo predvsem na podlagi medsebojnega dogovarjanja. Ena od takšnih oblik sodelovanja je že nakazana pri oblikovanju programske politike, na katero kulturna skupnost vpliva preko svojih delegatov. Nuj-
Rudarjem, ki so letos odšli v zaslužen pokoj, se je zahvalil za dolgoletno delo predsednik konference osnovne organizacije sindikata REK Ivo Kadliček
Potrebe, bolj uspešno poslovanje in želja po večji konkurenčnosti so prisilili podjetja s sorodnimi panogami, da so se začela" združevati. Tudi podjetja velenjske občine so ubrala to pot, ali pa jo bodo v kratkem. Eno od podjetij v ustanavljanju je kinopodjetje občine Velenje, ki dela prve korake v tej smeri. Ker nas je zanimalo, kaj so doslej že storili, smo obiskali v. d. direktorja kinopodjetja Maro Džordževič.
—	Kateri so osnovni razlogi, ki so vaš kolektiv vodili k ustanavljanju samo-postojnega kinopodjetja?
M. Džordevič — Dom kulture je bil najprej organiziran kot zavod, ki je združeval različne dejavnosti (gledališko, tiskarsko in kinematografsko). Zaradi specifičnosti le teh pa smo leta 1974 ustanovili TOZD kino-gledališče in TOZD tiskarna. V obstoječi organizaciji kulturni dom ni povsem opravljal' svoje funkcije in ni služil namenom, za katere je bil zgrajen. Na to so nas večkrat opozarjali na sestankih kulturnih in drugih družbenopolitičnih organizacij. Vendar to ni bila naša krivda, saj so takšnemu stanju botrovali predvsem finančni in tudi prostorski činitelji. Kulturni dom namreč ni pridobitnega značaja in že nekaj let ne dobiva dotacij, zato smo se morali ukvarjati z različnimi postranskimi dejavnostmi, da srrtio ustvarili vsaj" del sredstev za tekoče vzdrževanje, ostalo pa smo morali vzeti cxd sredstev kina, ki pa bi jih ta nujno potreboval za lastne namene. Če bi dosedanji ustvarjeni dohodek kina ne porabili. za vzdrževanje kulturnega doma, ampak bi ga akumulirali za razvoj kinematografije, bi probleme iz tega področja laže reševali. Podobne in drugačne težave pestijo druge kinematografe v občini. Da bi se jim vsaj delno izognili in da bi lahko nudili bolj kvalitetne usluge, smo sklenili, da se združijo vsi kinematografi v naši občini. Združeni kinematografi bi delovali po enotni programski politiki in bi se tako seveda stroški njihovega vzdrževanja precej zmanjšali. Kljub očitnim prednostim takšnega poslovanja, odzivnost zainteresiranih ni bila takšina, kot smo pričakovali. Doslej smo se združili le s kinom Kajuh v Šoštanju, pogovori pa seveda tečejo tudi z ostalimi.
—	Kako je z izborom programa? 'Kdo ima neposreden vpliv pri oblikovanju repertoarja?
M. Džordževič — Ker je kinematografija ena pomembnejših kulturnih pa-
Mara Džordževič
GOSTINSKO PODJETJE
V domu kulture so se zbrali člani delovne organizacije REK. ki so že več kot 20 let zvesti kolektivu
• VRSTA PRIREDITEV OB 100-LETNICI VELENJSKEGA PREMOGOVNIKA
Priznanja zaslužnim članom delovne organizacije
no bo tudi sofinanciranje pri predvajanju posebnih predstav in pri organiziranju filmskih predstav v drugih krajih, kjer bodo za to podani pogoji.
— Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Upam, da čaka našo dejavnost v občini boljša prihodnost. Želimo, da bi uspeli uresničiti vse cilje, ki smo si jih zastavili. Ti pa so v glavnem naslednji: v kulturnem domu naj bi se predvajali le filmi iz repertoarja filmskih gledališč, ne glede na komercialni izid, adaptacija kina v Velenju, tako, da bodo zagotovljeni pogoji za normalno delovanje, vpeljati redno predvajanje filmov v Topolšici. uvesti nedeljske matineje v vseh' večjih kinematografih, kot je to že v Velenju, in v bližnji prihodnosti v središču Velenja zgraditi nov kino.
Za uresničitev teh ciljev bo potrebna polna angažiranost vseh razpoložljivih sil in sredstev ter medsebojno sodelovanje kulturnih in političnih dejavnikov.
Letošnje leto je za velenjske rudarje jubilejno, saj praznujejo 100-letnico rudnika. Prireditve ob tem njihovem jubileju, ki je hkrati združen s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve, so se začele že v petek z otvoritvijo razstave skupine RELIK iz Trbovelj v galeriji knjižnice ter v soboto, ko je v prostorih rudarskega šolskega centra predstavnik REK Teodor Jelen odprl II. revijo likovnih skupin Slovenije, na kateri razstavlja okrog 90 avtorjev iz vse Slovenije prek 100 del.
V počastitev rudarskega praznika se je v soboto popoldne začel na kotalkališču košarkarski turnir, zvečer ob 19. uri pa se je 180 slavljen-cev z REK in sedemnajst z rudarskega šolskega centra zbralo v kulturnem domu, kjer so za 20-letno zvestobo delovni organizaciji prejeli priznanja in ročne ure.
Na Rudarsko-elektroenerget-skem kombinatu Velenje že vrsto let ob prazniku rudarjev podeljujejo priznanja članom za 10-letno aktivno delo v jamski reševalni službi. Letos so sprejeli sklep, da bodo vsem tistim, ki so že več kot pet let člani te službe, podelili bronaste, za več kot deset let srebrne, rudarjem, ki so že več kot petnajst let člani jamske reševalne službe, pa zlate značke, Priznanja je članom podelil predsednik delavskega sveta REK Jože Aljaž na slovesnosti v soboto v skupščinski dvorani. Ob stanovskem prazniku se na REK spomnijo tudi vseh tistih tovarišev, ki so v letu praznovanja odšli v zaslužen upokoj. Tudi v nedeljo so zanje priredili v prostorih delavskega kluba prisrčen sprejem. Zbralo se jih je 46 z REK, šest pa se jih je upokojilo kot delavci rudarsko šolskega centra. Vsem so izročili spominske rudarske svetilke in priznanja. V torek so ob Kidričevi cesti odprli nov
samski dom. Na slavnostni sej: delovne organizacije, ki je bila v sredo dopoldne, so imenovali za častnega člana delovne skupnosti REK predsednika centralnega komiteja ZKS Franceta Popita, predstavniki posameznih temeljnih organizacij združenega dela pa so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi novih devetih TOZD iz sedanje temeljne
organizacije Rudnik lignita Velenje. Izredno svečano je bilo v sredo popoldne tega dne tudi v domu kulture, kjer so sprejeli v zvezo komunistov 91 novih članov.
Več o teh slovesnostih ter o osrednji proslavi, na kateri je govoril France Popit, bomo poročali v prihodnji številki, ker smo že pred tem zaključili redakcijo.
Jože Aljaž je podelil zlate, srebrne in bronaste kolajne ter kristalne vaze članom jamske reševalne službe
Komite občinske konference ZKS
VELENJE
*
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
EVIDENTIČARJA
POGOJI: srednja strokovna izobrazba administra-tivno-upravne smeri ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Kandidat mora poleQ navedenih pogojev izpolnjevati tudi ustrezne družbenopolitične kvalitete.
RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT — VELENJE
Kadrovsko-socialni sektor
Komisija za medsebojna razmerja pri TOZD ZO
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za:
• DEVET STRAŽARJEV PRI SLUŽBI ZAVAROVANJA
POGOJI:
-	da je odslužil vojaški rok,
-	da nF bil kaznovan, oziroma obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo ali protipravnega prisvajanja premoženja,
-	da izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila za nošenje orožja,
-	da je zdravstveno sposoben za opravljanje predvidenega delovnega mesta.
Prijavo, s kratkim življenjepisom pošljite (ali oddajte osebno) najkasneje v desetih dneh po objavi razpisa kadrovsko-socialnemu sektorju REK, Rudarska 6, Velenje, (soba št. 25).
SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI VELENJE
razpisuje
ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1975/76
Štipendije iz združenih sredstev so namenjene vsem učencem in študentom v občini Velenje, ki niso uspeli dobiti kadrovske štipendije. Tistim, ki kadrovska štipendija ne pokrije osnovnega življenjskega minimuma, imajo možnost uveljavljati razliko iz združenih sredstev.
Kandidati naj prošnje dostavijo najkasneje do 31. avgusta 1975 na naslov: Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje, Šaleška 19.
K izpolnjeni prošnji DZS 1,65 je treba priložiti:
1.	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih;
2.	potrdilo o vpisu v šolo oziroma potrdilo o šolanju ali frekventacijsko potrdilo;
3.	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
4.	potrdilo o višini otroškega dodatka kandidata;
5.	izjavo kandidata, da ne prejema štipendije. Če prejema štipendijo, navedite naslov štipenditorja in višino štipendije.
Poleg materialnega stanja prosilca bo skupna komisija podpisnic pri dodeljevanju štipendij upoštevala kadrovske potrebe v občini Velenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
ANTONIJE BOGOVIČ - MOLANOVE
še iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospe Geršak za nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo dr. Markoviču in strežnemu osebju bolnice Mladika v Topolšici za lajšanje bolečin v njenih zadnjih tednih življenja.
Vsi njeni
ZAHVALA '
Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre
ZORICE HRUSTEU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, j<i so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni prerani zadnji poti. Iskrena hvala tudi govorniku, duhovniku in pevcem.
i
Žalujoči: oče Franc in mama Ivanka ter sestra Danica z družino
tnali oglasi
PRODAM
AMI-8. letnik 1970. opel karavan in fiat 750, po delih, prodam. Kolar Rafael, Celjska št. 47. Velenje. ,
AVTO zastava 750 de luxe, leto izdelave 1971. z vgrajenim radio aparatom, ugodno prodam. Prav tako prodam kompletno ogrodje za^ avto prikolico. Božič Ivan, Ložnica 12 a, Velenje.
PRITLIČNO hišo v Šoštanju ugodno prodam. Naslov v uredništvu.
OBVESTILO BORCEM TOMŠIČEVE BRIGADE
V počastitev občinskega praznika Radije ob Dravi bo v nedeljo, lO. avgusta 1975 osrednja proslava v Ribnici na Pohorju, združena z obletnicami prvega in drugega napada na sovražno postojanko v tem kraju.
Vabimo udeležence NOV, ki so bili v sestavu I. slovenske proletarske brigade Toneta Tomšiča, zlasti pa še tiste borce, ki so bili soudeleženci napada na sovražno postojanko v Ribnici na Pohorju v noči 23. avgusta 1944, da se proslave udeleže v čimvečjem številu.
Organizirali bomo brezplačni prevoz z dvema avtobusoma v Ribnico na Pohorju. Prijave bomo zbirali do vključno 25. julija 1975 pri Združenju borcev NOV občine Velenje in pri pododboru I. SPUB Toneta Tomšiča.	PODODBOR I. SPUB
TONETA TOMŠIČA VELENJE
Trgovsko podjetje »NAMA« LJUBLJANA,
Tomšičeva 2
objavlja prosta
delovna mesta za:
TOZD - VELENJE
1.	VODJO IZMENE
2.	KUHARICO
3.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA
POGOJI:
pod 1. poslovodska šola ali druga srednja •šola komercialne smeri in 5 let prakse, poskusno delo 3 mesece,
pod 2. poklicna gostinska šola, poskusno delo 1 mesec,
pod 3. najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo 1 mesec.
Delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža
KARLA KORTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja, tov. Gorograncu za poslovilne besede, rudarski godbi, pevskemu zboru »Kajuh«, č. duhovščini, sorodnikom, sosedom ter vsem, ki ste izrekli ustno ali pismeno sožalje in v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoča žena Fani
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene in mame
PEPCE OBLAK
roj. PODVRATNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in z nami sočustvovali. Iskrena hVala sosedom, znancem in prijateljem, govornikom za poslovilne besede, pevcem in organizaciji ZZB Velenje. Posebno se zahvaljujemo dr. Mataničevi in dr. Grošlju za njuno veliko prizadevanje. Hvala tudi č. duhovščini za spremstvo.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Cvetka, bratje in sestre z družinami ter
drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, ateka, dedka, tasta, brata, svaka in strica, ki je bil srčno dober, razumevajoč, plemenit, poln vere v življenje, ki je izredno ljubil družino, domovino, naravo, lepoto, skladnost, ki je veliko vedel o svoji stroki, ki je široko poznal družbena gibanja, medčloveške odnose, ki je vse svoje široko kreativno delo posvetil človeku
DUŠANA PIPUŠA
dipl. ing. rud.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, pomagali v najtežjih urah, izrekali sožalje, zasuli rakev in grob s cvetjem, ki ga je imel tako rad, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, vsem, ki so nemo in s solzami spraševali ali se je to resnično zgodilo. Globoko zahvalo smo dolžni Skupščini občine Velenje, delovni organizaciji REK Velenje in gl. direktorju Bizjaku, vsem rudarjem, delavcem in sodelavcem tega dobrega kolektiva, vsem njegovim TOZD, RŠC Velenje, vsem drugim rudarskim kolektivom, vsem delovnim organizacijam v občini, Sloveniji in Jugoslaviji, vsem poslovnim prijateljem v domovini in tujini, vsem profesorjem, fakultetam in institutom. Zlasti se zahvaljujemo za izraženo sočustvovanje tovarišu Francu Leskošku-Luki, tovarišu Tonetu Boletu in seveda dolgoletnemu pokojnikovemu sodelavcu tovarišu Nestlu Žganku za vso njegovo skrb in pomoč od tistega trenutka dalje, ko je zvedel za bolečo vest. Z vsemi govorniki smo nemo pritrjevali, da je vsaka izrečena beseda čista resnica in laže smo se zravnali od bolečin upognjeni in laže smo zrli v bodočnost z objokanimi očmi; zato tovarišem Zakošku, Grebenšku in Zagoričniku iskrena hvala! Zahvaljujemo se rudarski godbi, pevcem ter njunima vodjema tovarišema Marinu in Frankoviču. Naši bližnji in daljnf sosedje in veliko, veliko občanov iz cele občine in veliko, veliko prijateljev, znancev, sotovarišev in sodelavcev, so ponovno dokazali, da so dobri ljudje. Hvala
vsem za vse!
■ ■»
Velenje, Maribor, Ljubljana, Celje, Praga, Sokolov, Gradec, Zagreb, 25. junija 1975
Globoko žalujoči: žena Irma, sin Miienko z ženo Dinko, hči Vida Kljun z možem Franjem, hči Janina Ferjančič z možem Dušanom, hči Mihaela Špička z možem Jaroslavom, vnukinja Hermina, vnuki Dalibor, Goran in Klemen ter drugo sorodstvo
ATLETIKA
Sverčeva državna prvakinja
DVIGANJE UTEŽI
ZNOVA REKORD
Na meddržavnem dvoboju najboljših dvigalcev uteži Švice in Jugoslavije v Ljubljani je za reprezentanco Jugoslavije nastopil tudi Velenjčan Franc Melanšek.
Dvoboj so dobili Švicarji z rezultatom 8:6. Med Jugoslovani je bil najboljši Melanšek, ki je znova dvignil državni rekord v biatlonu 307,5 kg. Svojega nasprotnika ni mogel premagati saj je Švicar dvignil kar 345 kg.
Vredno posnemanja
Na osnovni šoli Antona Aškerca prireja šolsko športno društvo ob koncu šolskega leta srečanje osmošolcev v košarki.
Tokrat so sodelovale še žtiri generacije. Zmagala je II. generacija pred prvo.
Rezultati: I. gen. : IV. gen. 77:57 (37:26), V. gen. : III. gen. 61:48 (32:28), III gen. : IV. gen. 63:58 (33:26), finale II. gen : I. gen. 70:66 (32:29).
Prehodni pokal je zmagovalcem podelil ravnatelj šole Pan-krac Semečnik.
Na letošnjih državnih prvenstvih vseh kategorij atletov je od Velenjčanov največ uspeha med mladinkami imela Andreja Sverc, ki je v Križevcih zmagala v teku na 1500 m s časom 4:37,3. V Beogradu je v kategoriji starejših mladincev Rošer osvojil bronasto kolajno v metu diska 38,92.
V	Kranju je bilo prvenstvo za mlajše mladince. Režek je bil v troskoku tretji z rezultatom 13,20. Lemeš drugi v hoji na 5 km in Lampret četrti v teku na 1500 zapreke s časom 4:42,9.
V	Celju so se za državne naslove pomerili v maratonu in hoji na 20 km. V teku na 42 km iz Celja do Dobrne in nazaj se Je od Velenjčanov najbolje uvr-
stil Jakob Grošelj na 12. mesto s časom 2:56.4; Stanko Koželj se je uvrstil na 8. mesto v hoji na 20 km.
Učiteljem osnovne šole »Bratov Letonje« Šmartno ob Paki se za trud pri učenju in vzgoji mojih petih hčera, ki so obiskovale to šolo od 1.1962 do 1975, iskreno zahvaljujem. Moje tesno sodelovanje s šolo je rodilo aobre sadove. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jih učili, srečna in zadovoljna mama petih deklet.
I. B., Paska vas, Šmartno ob Paki
Izvršni svet
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
vabi k opravljanju pomembnih pravosodnih funkcij v občini Velenje
kandidate, ki bi bili primerni za izvolitev za:
•	DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA -PRAVOBRANILKO SAMOUPRAVLJANJA
•	NAMESTNIKA - NAMESTNICO OBČINSKEGA TOŽILCA
•	SODNIKA - SODNICO OBČINSKEGA SODISCA
Za ta pomembna in odgovorna delovna mesta bo kandidacijski postopek opravila Občinska konferenca SZDL, informacije pa lahko dobijo kandidati tudi pri podpredsedniku izvršnega sveta za zadeve občinske uprave.
Najsodobnejši delovni pogoji so zagotovljeni. Kandidatom zagotavljamo hitro rešitev stanovanjskega vprašanja.
KOŠARKA
Po prvem delu peti
• ROKOMET
0ZD Industrija usnja Vrhnika TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Kadrovska komisija
objavlja prosto delovno mesto
UPRAVNIKA PLANINSKEGA DOMA NA SLEMENU NAD ŠOŠTANJEM, za določen čas
POGOJ: končana poklicna gostinska šola z več leti prakse v gostinstvu.
Zaželeno posedovanje lastnega avtomobila (prevoznega sredstva).
Prednost imajo zakonski pari. Poskusna doba traja tri mesece.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o notranji delitvi dohodka in osebnega dohodka v OZDIUV.
Prijave z navedbo kvalifikacije in delovnih izkušenj sprejema kadrovska komisija TOZD Tovarne usnja Šoštanj, Glavni trg 2,63325 Šoštanj, 8 dni od dneva objave.
ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI KNJIŽNICE VELENJE
razpisuje
naslednji prosti delovni mesti:
1.	KNJIŽNIČARJA - SVETOVALCA
2.	TAJNIKA ,
POGOJI:
pod 1. visoka ali višja izobrazba knjižničarske smeri in pod 2. srednja izobrazba z znanjem strojepisja.
Vsi kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi ostale splošne pogoje za sprejem v članstvo delovne skupnosti. Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokumenti Knjižnici Velenje, Velenje, Titov trg 5, do 15. julija 1975.
[ Športniki za praznik rudarjev
Šmarčanke druge v Sloveniji
Društvu Partizan iz Smartnega ob Paki je pripadla čast, da organizira finalni turnir republiškega prvenstva v rokometu za mladinke. Tako so se preteklo soboto na igrišču v Smartnem pomerile ekipe Kopra, Slovana iz Ljubljane, Alplesa iz Železnikov in Smartnega. Po zanimivih bojih, ki jih j£ spremljalo kakih dvesto gledalcev, je naslov republiškega prvaka povsem zasluženo osvojila ekipa Alplesa, ki je za ta podvig prejela lep pokal, ki jim ga je podelil član predsedstva rokometne zveze Slovenije Nikica Božinovič. Za prijetno presenečenje pa so poskrbele domače rokometašice, ki so osvojile drugo mesto in tako ob uvrstitvi v republiško ligo dosegle še en lep uspeh.
Repultati: Šmartno : Slovan 11:10, Koper : Alples 2:16, Koper : Šmartno 5:11, Šmartno : Alples 5:11, Slovan : Koper 9:2.
Vrstni red: 1. Alples 6, 2. Šmartno 4, 3. Slovan 2, 4. Koper 0.
J. Kranjc
! V počastitev praznika rudarjev 3. julija in 100-letnice ru-Marjenja v Velenju prirejajo Športniki vrsto tekmovanj. L Tako so preteklo nedeljo ve-flenjski rokometaši in košarkar-i ji priredili turnir, r Na rokometnem turnirju je [sodelovalo 5 ekip — Kesztnelv ■(Madžarska), Rudar (Trbovlje), IHrastnik. Šoštanj in Velenje'. I Zmagali so rokometaši Šoštanja, ki so v odločilni tekmi premagali domačine z rezultatom 17:13 in osvojili pokal, ki ga je podaril pokrovitelj Rudnik lignita Velenje.
Rezultati: Velenje : Hrastnik 21:11 (10:5), Kesztnely : Rudar 13:10 (6:5), Šoštanj : Kesztnely 23:15 (10:8), Rudar : Hrastnik 23:18 (10:8), "Šoštanj : Velenje 17:13 (11:3).
Vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Velenje, 3. Rudar (Trbovlje), 4. Kesztnely (Madžarska), 5. Hrastnik.
Na kotalkarskem stadionu pa so se srečali košarkarji na turnirju za> kipec rudarja. Sodelovali so poleg domače ekipe še košarkarji Triglava iz Kranja in Beti iz Metlike (člana I. slo-
• REPUBLIŠKO PRVENSTVO V ŠMARTNEM
venske lige).
V medsebojnih srečanjih so Velenjčani obrakrat izgubili tako sta se za prvo mesto borili ekipi Triglava in Beti. V zanimivi in enakovredni tekmi so si Kranjčani zmago zagotovili šele v zadnjih minutah — rezultat 101:91 (47:50).
Rezultati: Triglav : Velenje (46:24), Beti : Velenje 67:32 (38:16), Triglav : Beti 101:91 (47:50). ,
Vrstni red: Triglav 4, Beti 2, Velenje 0.
V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Velenja in Šoštanja
V prvi tekmi sta se pomerili ekipi Velenja in Triglava
Košarkarji v I. slovenski B ligi so končali prvi del prvenstva. Soštanjčani, ki so 2. koli pred koncem prvega dela bili tretji na lestvici, so po dveh porazih pristali na 5. mestu s 14 točkami. Najprej so izgubili tekmo z Marlesom v Mariboru, v 12. kolu pa so jih premagali še Koprčani z rezultatom 77:51 (38:29).
Elektro je nastopilo brez Jeriča, kar je seveda močno vplivalo na izid srečanja. Največ košev je dosegel borbeni Po-lovšak — 24.
NAŠ CAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando iit založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Notranjost studia. V ospredju projektant, arhitekt Matija Suhadolc
• RADIO VELENJE NA ULTRAKRATKOVALOVNEM OBMOČJU
Sodelovanje na kulturnem področju
Državni sekretar v ministrstvu za kulturo vlade Nemške demokratične republike Kurt Loeffler, ki je bil na petdnevnem študijskem obisku v Socialistični republiki Sloveniji, je pred nedavnim obiskal Velenje.
Najprej je gosta sprejel predsednik velenjske' občinske skupščine Nestl Žgank in ga seznanil z razvojem Šaleške doline, posebej pa še s prizadevanji za izgradnjo gospodarskih zmogljivosti ter vseh potrebnih objektov družbenega standarda ter za kar največje vključevanje delovnih ljudi in občanov v upravljanje in odločanje.
Kurt Loeffler je pozneje obiskal še Rudarski šolski center Velenje, kjer že vrsto let z uspehom uveljavljajo novo vsebino vzgojno-
izobraževalnega procesa in kjer je poglavitno izhodišče — vzgoja skozi delo za delo. Posebej se je zanimal za izvenšolsko dejavnost 1.700 dijakov in študentov tega centra.
Obiskal pa je še kulturni dom Velenje m knjižnico Velenje, kjer si je ogledal malo retrospektivo Ton,eta Kralja ter se pogovarjal o sistemu knjižničarstva pri nas. Ogledal pa si je tudi muzejske zbirke na velenjskem grada
Tudi med pogovori v Velenju je državni sekretar v ministrstvu za kulturo vlade Nemške demokratične republike izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med Nemško demokratično republiko ter Jugoslavijo oz. Slovenijo, posebej še na kulturnem področju, utrdilo in še bolj razširilo.
• OB DNEVU ŠOFERJEV IN AVT0MEHANIK0V
godbeniki. Po prihodu pred dom kulture se bo ob 9. uri začela osrednja proslava. O njenem pomenu bo spregovoril predsednik velenjskega združenja Stane Čas.
V programu bodo sodelovali pevska zbora ZŠAM Velenje in Avto Celje, tamburaški orkester iz Pesja, recitatorji amaterskega gledališča Velenje in rudarska godba.
Po končani proslavi bodo vsi udeleženci odšli na velenjski grad, kjer bo družabno sreča-
nje. Na gradu bodo podel tudi priznanja in kolajne na boljšim posameznikom in d pam v streljanju, kegljan; spretnostni vožnji in testir nju.
S to proslavo se tudi šota in avtomehaniki vključujejo proslave ob 30. obletnici osv boditve in 100-letnici velel skega premogovnika.
Ce bo v nedeljo deževalo, ti proslava v domu kulture v Vi lenju.
V navzočnosti javnih delavcev in izvajalcev del ter drugih smo v Velenju prejšnji petek odprli studijske prostore Radia Velenje. Prvi posneti magnetofonski trak je spustil v pogon predsednik velenskega izvršnega sveta Franjo Kljun, dipl. inž. Ta je čestital delavcem Centra za informiranje, propagando in založništvo za uspešno opravljeno nalogo in poudaril pomembnost novega medija za obveščanje občanov in delovnih ljudi. Dejal je, da je Radio Velenje važna politično informativna in kulturna- institucija in je za to dan otvoritve zgodovinsko pomemben za občino Velenje.
Pred redakcijo, Radia Velenje in pred socialistično zvezo so zdaj naloge, kako bo novi medij javnega obveščanja v Velenju prerasel v glasnika občanov in delovnih ljudi. Radio je najbolj neposreden, je učinkovito in aktualno sredstvo za informiranje. Zavoljo tega je programska zasnova Radia Velenje primarno po-svečna lokalni informaciji v vseh programsko možnih oblikah. Koncept Radia Velenje in njegova temeljna usmeritev programske politike bo namenjena kar najbolj popolnemu obveščanju samoupravljavca in omogočanju, da ta prek radia obvešča druge, o svojih mne-
njih, predlogih, stališčih in izkušnjah ter sporoča svojo kritiko.
»Radio Velenje prav gotovo sodi v takšno razvito občinsko skupnost, kot je naša velenjska,« je na otvoritvi povedal v. d. direktorja in glavni urednik Centra za informiranje, propagando in založništvo Ljuban"Naraks.
»Širok krog ljudi je sodeloval z nami, zato sem dolžan, da nekatere posebej omenim in se jim zahvalim za trud. Iz ljubljanske osrednje radijske hiše so soustvarjalci od začetnih pogovorov Janez Vipotnik, Marijan Javornik in Peter
Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, spušča v pogon radijske naprave.
Mori. Tehnično pomoč sta nudila Božidar Vilar in Miran Hvala, Ajda Lesjakova in Božo Petek pa sta vložila svoj trud, da bodo naši napovedovalci napisane sestavke lepo prebrali. Arhitekt Matija Suhadolc je tehnične in akustične zahteve funkcionalno in estetsko rešil ter izdelal projekt za adaptacijo prostorov, ki so pred leti služili za pralnice in sušilnice.
Stanovanjsko podjetje iz Velenja je organizacijsko prevzelo celotno obnovo prostorov in s svojimi izva- ' jalci — gradbenim mojstrom Stanetom Skornškom, maribrskim pdjetjem za izdelavo podov Zarja, s svojimi pleskarji in drugimi poskrbelo, da so studijski prostori zgrajeni. Posebno skrbno so se prevzetega dela lotili delavci mizarskega podjetja Oprema Celje. Pod •vodstvom tehničnega vodje Branka Tomažina in mojstra Koštomaja so izdelali in montirali lesene akustične obloge, vrata in okna. Električne instalacije so namestili delavci rudarskega šolskega centra, antenski drog pa so naredili v elek-trostrojnih obratih REK. Sodeloval pa je tudi Elek-trosignal iz Celja. Nadzor sta vršila Breda Ambroževa in Franc Sendelbach, ki je sodeloval od samega začetka pri izdelavi elaborata in izbiri studijskih aparatur. Te aparature smo uvozili s pomočjo G.m.b.H. Gorenje Miinchen, Ce se direktor te firme Oskar .Pistor ne bi prizadevno lotil poslov, danes ne bi mogli odpreti radia, ker je prejšnji uvoznik Elektrotehna povsem odpovedal. Zato velja naša posebna zahvala kolektivu Gorenja, ki je prevzel za nas izredno pomembno nalogo.
Pri ustanavljanju Radia Velenje pa so seveda sodelovali tudi naši najožji sodelavci. Vseh ne moremo omeniti. Zahvaliti se moramo skupščini občine Velenje in njenemu predsedniku Nestlu Zganku, članom izvršnega sveta, občinski konferenci socialistične zveze in predsedniku Jožetu Veb-ru ter vsem ostalim družbenopolitičnim organizacijam. Ne čisto nazadnje pa se moramo opravičiti stanovalcem zgornjih nadstropij te hiše, ki so zavoljo rušitvenih in gradbenih del bili več mesecev ob običajni mir. Manjši spori, ki so nastali med njimi in nami, bodo s prvo radijsko oddajo prav gotovo odpravljeni.«
Poročali smo že, da bo naša radijska postaja oddajala na ultrakratkovalov-nem območju 88,9 megaher-cev.
Pogovor v velenjski knjižnici • OBISK IZ NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE
V okolici Dolenjskih Toplic je bil 20. in 21. junija republiški orientacijsko-taktični nočni pohod, na katerem je sodelovala tudi tričlanska ekipa občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Velenje. Viktor Brglez. Vili Valand in Jože Abina so med 58 ekipami zasedli petnajsto mesto. Na sliki: Jože Abina in Vili Valand med tekmovanjem.
Ob dnevu šoferjev in avto-mehanikov Slovenije, 13: juliju, bo v nedeljo 6. julija v Velenju velika proslava, na kateri bodo sodelovali šoferji in avtomehaniki z vsega celjskega bb-močja.
Ob 8. uri tega dne bo s ko-talkališča krenila proti kulturnemu domu parada, v kateri bodo sodelovali šoferji in avtomehaniki iz celjske regije. Sprevod bodo šoferji popestrili tudi z vozili, v njem pa bodo med drugim sodelovali tudi