CTomt
.i
buy
united' states«
"WAR
/bonds
sf UND' *
\\ STAMPS
Okupirali so tudi Armavir, ključ do kavkaških oljnih polj. Rusi so zdaj na tem, da vzamejo Nemcem vse nazaj, kar so si bili ti pridobili prošlo leto.
London, 24. jan. — Ruska armada se vsiplje proti zahodu da zlomi hrbtenico nemške komunikacije v južni Rusiji. Okupirala je Volokonovko, 50 milj od velike nemške baze Belgorod na Kursk-Harkov železniški progi. Pri tem so zajeli 12,000 Nemcev, s čemer je padlo v devetih dneh 64,000 nacijev v ruske roke.
Rusom je padlo v roke tudi mesto Armavir, važno železniško križišče do /oljnih vrele,ev pri Maikopu, ki leži 160 milj pod Rostovom.
Ruska armada, ki potiska Nemce nazaj preko terena, po katerem so Nemci lansko leto prodirali proti vzhodu, je samo še 80 milj od železniške proge Moskva-Voronež-Rostov. Namenjena je očividno doseči Belgorod, ki leži v sredini med Kur-skom in Harkovom v Ukrajini.
Na jugu so Rusi obkolili Vo-rošilovgrad, glavno mesto v industrijskem bazenu ob Donecu. Ta* ruska kolona namerava, kot je videti, dospeti do Azovskega morja ter s tem popolnoma obkrožiti Rostov, ki je glavno
Na letalu, ki ga pogrešajo med Havaji in San Franciscom, je bilo več častnikov
V Clevelandu ne bodo sprejemali delavcev, ki prihaja jo od zunaj, razen v izjemnih slučajih
B. C. Seipel, managed vladnega posredovalnega urada za delo v Clevelandu, je izjavil, da se bo v Clevelandu kar najstrožje izvajalo regulacijo proti dotoku delavskih družin od drugod.
Seipel je izjavil, da je to važno iz dveh ozirov, 1) da se protekfca domače delavce in 2) da se kontrolira priseljevanje družin od drugod, ki bi znale
§
ftMEWSKAlf DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^Z^ZT ff	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, JANUARY 25, 1943	'	LETO XLVI. — VOL. XLVI.

1 Slovenije prihaja poročilo o človeškem postopanju fašistov
|W ,	---
m? opisuje, kako so Italijani v Ljubljani go-k 111 skupaj naše ljudi za internacijo, postopajoč ž njimi kot s živino.
jst petek, dne 26. junija so pričeli s ponovnim "čiščenjem" po
tori Vsuk dohod ali izhod iz mesta je bil nemo8,oč' Mesto Je n vojaštvo, ki je začelo preiskave bo hišah. To pot so uve-
°v način. Vse že pregledane dele mesta s0 držali zastražene, obrV" m°gel nikdo iz »ePregledane^a Predela v pregledanega e d i - Že na vsezgodaj se je pojavilo vojaštvo, ki je šlo od ° fe. Vse moške od 15. leta naprej do 50 leta so vzeli s !r ' jlh natrpali na vojaške kamione ter jih vozili v kasarno, jj jj. je "prebirala" posebna vojaška komisija. Tudi duhovni-)Uc;S0 lzvzeli. Tako so na primer v Stepanji vasi, kjer imajo , n> svojo postojanko, prišli v soboto 27. na vsezgodaj v cer-.jj t° Jrali vse moške, ki so prišli k sv. maši, iz gpovednice so Hal DioniziJa, iz samostana še ostale patre in brate ter i^J^na kamion. Tudi nekateri drugi duhovniki so bili deležni te pozornosti.
Očividec popisuje ta pregled v kssarni takole: dvorišče kasarne je natrpano. Glava pri glavi. Neznosna vročina. Ljudem po-staja slabo, ker morajo mnogi na tešč od ranega jutra čakati, da pridejo ha vrsto. Ko gredo pred komisijo, morajo pozdraviti1 < po "rimsko," t. j. s stegneno ro-j; ko. Osebne legitimacije žigosa-!] jo z žigom, ki obstoji iz navad- ] nega križca. Nato veččlanskaj komisija odloči ali na desno, ali i na levo. Oni, ki gredo na desno, j lahko gredo domov, oni, ki so < določeni na levo, pa bodo šli v a konfinacijo. Te zbirajo na pO- i sebnem dvorišču, ki je strogo 1 zastraženo. Nihče ne sme k ] njim, da bi jim dal na pot hrane s ali obleke. Kakor so šli od do- s ma, ali kakor so jih morda našli J na ulici, take jih tudi odvajajo 1 v konfinacijo. Brez vsakega pe- s rila ali toplejše obleke, ali moč- <■ nejših čevljev, brez vsake hrane 1
za na pot. Niti posloviti se ne '
i
smejo od svojcev.
Ko se tako v dopoldanskih | urah nabere dovolj človeškega • materijala, se sestavi transport, ki se odpelje v večernih ali zgodnjih jutranjih urah. V vagone jih natrpajo kakor živino, brez jedi in kakega drugega okrepči-la. Nekateri transporti so šli n. ( pr. v Bologno. Prve n. pr. v pe- . tek in soboto, je množica ljudi j čakala do policijske ure t. j. do ^ 9. zvečer, da bi se vsaj oddaleč mogli posloviti od svojcev. Ča- j kali so pred kolodvorom in pred žel. križišči. Da ne bi odhajajo- . či transporti vzbujali preveč po- ( zornosti, sta Vis. komisar in general Rofootti odredila za 29., 30. junija in 1. julija, policijsko uro od 5. popoldne po novem ča- , su do 5. ure zjutraj. V tem času ne sme nihče na ulico ter morajo biti vsi lokali zaprti. V noči od sobote na dedeljo je bil napaden od partizanov v bližini Borovnice tak transport. Partizani so vlak ustavili ter je skoraj polovica konfinirancev pobegnila s partizani v hribe. Naslednja t r a n s portiran-ce so vklenili ter jih imeli vklenjene že na zb i r a 1 i š č u in tudi v vlaku, in sicer po dva in dva. Tako se je zgodilo tudi našim akademikom in dijakom.
Vojaki, ko so pobirali moške po hišah in jih odvajali na kamione, so jemali ob tej priliki tudi moške čevlje, smučke, toplo perilo, odeje, itd.
Ljudstvo je zbegano in prestrašeno, ne vedoč, kaj jih še ča-• ka od strani italijanskih okupa-! torjev, ki sedaj postopajo po nemških metodah.
fei so v posesti Tripoli
^giozdajnacije
>Hšče' v " '"-Bojno P°-j 2 , Severni Afriki je
leska ° 0d TriPoli' k->er ov6 <Jrmada razbija Rom-1 2at,- '-ki beže Proti ,Tuni- 1
liSka i1?6 Se tudi' da 30 za_ iov, etaU potopila več tjiiji Panih z nemškimi to g/! 80 hoteli ubežati ijo. niskega
morja v
^ iz -d ,
al jg Berl»aa je včeraj tale »V0 se angleške čete
Tripoli, da
1° Pred tp Kommelovo ar-I SO ^»izijo. Radio je Jdbite Ie te angleške če- ;
1	armada> ki -ie
ro^ryaV-m generala
l°b Petiv, ,e v soboto z->u' m pa ^upirala Tripoli,
2	mestadai;ila takoj zaliod-^mado' zasleduje osi- 1
M^o^* !etala nePrestano
'0 k«tern CeSt° ob obrež-er Ji 21 osiška arma-Zav 1Zadevajo ogromno da uIZn.lki zdaj na le sile Še tisto mal°
LrazPolago° ima ROmmd
«18 očividno ne bo ii Viziji k armado prej kot c 1 °8iSki ler jo bo Pridružil sili tam.
Mc^fNemc6 na (i fronti
fal bpanski diktator ji a Nem^.Je Rjavil, da je (p'a voi proti Rusiji
wg:dovinirin
. Ka kri	Se Preliva
^ "Plemenito
iC^ravil 1ZjaV° je poda1' of Psl&nika Tega nemške"
f nS^oltPkenij0' Ad01"
i^^vest
■K jr 6f„r"ln Mrs. Frank df^Vile vn/4 Glass Ave. so
T	" Zal° hčerko,
je S" Materino dekli-T^a, Edith Palcic iz
Dr10- ^er^:,zdravo
^ Vk^nica
f !V^kvi?°ldevetib se bo
^ ? s Vida maša -
Raymond Lun-
«mrti Prve obletnice nje-^ »Cjlil in sorod-
f ^e. Je«i, da se udeleže
NOVI GROBOM!
Paul Oblak
Po tridnevni bolezni je umrl v nedeljo v Deacon bolnišnici rojak Paul Oblak, stanujoč na 4412 Bradley Rd. Star je bil
62	let in doma iz Št. Jošta pri j Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko pred 21 leti. Bil je ustanovnik Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. Bil je član društva Brooklyn, št. 135 SNPJ, in društva Brook-i lynski Slovenci, št. 48 SDZ. Tu- j kaj zapušča žalujočo soprogo; Mary, rojena Režin, hčer Mary, poročena Stibil, sina Paula in vnuke. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Shuster jevega j: pogrebnega zavoda, 3500 Deni- i son Ave. v cerkev sv. Lovrenca' in na Kaivarijo pod vodstvom ] Louis Ferfolia. Naj počiva v h miru, preostalim sožalje.
John Maner,	i
,V nedeljo zjutraj je umrl rojak John Mauer, star 62 let, doma iz Valične vasi, fara Za-gradec. Tukaj zapušča nečaka Joseph Perko in nečakinjo ► Mary Papež. Pogreb bo v to- ! rek zjutraj ob osmih iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 1 9116 Union Ave. v cerkev sv. f Lovrenca in na Kaivarijo. Naj 1 mu bo lahka ameriška zemlja, s preostalim sožalje.
Frank Kastelec Kot je bilo že poročano, je preminil rojak Frank Kastelec, stanujoč na 10301 Prince Ave., v starosti 5.7 let. Doma je bjl^ iz vasi Brezov dol, fara Žužemberk, odkoder je prišel sem pred 37 letf". Bil je^član društva sv. Jožefa, št. 146 KSKJ, ter samostojnega društva sv. Alojzija. Poleg žalujoče soproge Frances, rojene Pakiš, zapušča sinove: Frank, Anthony, Pfc. John, Pvt. Edward ter hčer Frances, brata Antona, v Springfield, 111. pa sestro Jo-hano. Pogreb se vrši iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v torek zjutraj ob 8:30 in v cerkev sv. Lovrenca ob 9.' uri.
Antonia Kuchling V soboto popoldne okoli pete ure je preminila Antonio Kuchling, rojena Tursic, v starosti
63	let. Stanovala je na 813 E. 154th St. Pokojnica je bila doma ip fare Cerknica na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Mathias. ;Bik je'članica, ustanoviteljica in prva predsednica društva Friendship Grove, št. 125 W. C. in članica nemškega pevskega zbora Blau Donau, pri katerem je bila tudi prejšnja predsednica. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob deveti uri iz August F. Svetek pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnebo-vzete, potem pa na Kaivarijo pokopališče.
John Kunzivara Včeraj popoldne je preminil John Kunzwara, v starosti 47 let, stanoval je na 85 E. 156. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Vialik in sina Adolpha. ^Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob deveti uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete, in na Kaivarijo pokopališče.
-o-
V zadnje slovo Nocoj ob osmih naj se zbere . v Svetkovem pogrebnem zavodi . članice društva Friendshij , Grove št. 125 W. C., da se pošlo ve od sestre Antoinette Kuchling
Rusi so vjeli 64,000 Nemcev v 9 dneh
• JOSEPH GRAM C
Slika predstavlja slovenskega mornarja, Joseph Gramca, ki je bil, kot poroča Rdeči križ, ubit 13. novembra. Kje in kako, poročilo ne pove. Pokojni mornar je bil sin poznane Gramčeve družine iz Geneva,' Ohio.
-o---
Važna seja nocoj! !
Nocoj bo ob 7:30 v prostorih S. D. Z. na St. Clair Ave. važna' seja odbora "President Roosevelt Balh" Namen ocjbora je obdržati prireditev, od !katere čisti dobiček je namenjen|za fond za pobijanje otroške paralize. Ker se morajo za prireditev, ki se vrši v petek dne 29. januarja ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem narodnem domu naj St. Clair Ave. urediti zaključni zadeve, se. prosi odbor, kateri je bil zadnjič vabljen po dgpisnic^lJn oni, kij. so pripravljeni sodelovati za ^ človekoljubno stvar, naj se brez drugega povabila in obvestila udeleže važne seje nocoj.
-o-
Veliko pomanjkanje zdravnikov se nam obeta
Washington. — Dr. George Baehl, načelnik zdravniške di-, vizije urada za civilno obrambo, na poved u j e Veliko) pom.an j kanj e zdravnikov in bolničark tekom vojne in nekaj let tudi po vojni. Zato svetuje, naj kličemo zdravnika samo v kritičnSh slučajih na dom in tudi v bolnišnice naj se podamo samo tedaj, kadar je to neobhodno potrebno.
--o-—
V Maple Heights, O. bodo učili ženske za industrijo
Jutri večer ob osmih, v torek 26. januarja, bo v višji šoli v Maple Heights javni shod na katerem bo šolska oblast razložila ljudem pomen zaposlitve v vojni industriji. V šoli bo lahko dobil vsak brezplačen pouk za razna važna dela v industriji. Začeli bodo tudi s kampanjo, da se pridobi one ženske za vojno produkcijo, ki niso zdaj še zaposlene v tem.
Uradniki mlad. zbora SDD
Mladinski zbor SDD na Waterloo Rd. ima za letos sledeči odbor: Predsednik John Terlep, podpredsednik John Sorc, tajnica Jennie Sever, 435 E. 156. St. tel. KE-4947, blagajničarka Catherine Artel, zapisnikarica Ivanka Kapelj, nadzorni odbor Jerry Pike, Ann Cergol, Josephine Cerjan; pevovodja Louis Seme. Seje so vsak 3. pondeljek v mesecu, pevske vaje vsak četrtek ob petih popoldne.
Pobiranje asesmenta
Tajnica dr. sv. Cirila in Meto-' da št. 191 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 6 do 8 v SDD > na Recher Ave. Članstvo je pro-
■	šeno, da nocoj gotovo poravna
■	svoj asesment.
RACIONIRANJE SEDAJ V VELJAVI
Sladkor — Znamka št. 10 ki kupi 3 funte sladkorja, je veljavna do 31. januarja.
Kava — Znamka št. 28, ki kupi en funt kave, je veljavna do 7. februarja.
Olje za gretje — Kupon št. 3, ki je dober za 11 galon, je veljaven do 20. februarja.
Gazolin — Kupon št. 4, vsak veljaven za 4 galone gazolina, je veljaven do 21. marca.
Kolesa — Vsi, ki imajo knjigo "A," morajo dati pregledati avtna kolesa do 31. marca. Oni s knjigo "B" ali "C" pa do 28. februarja.
-o-
Sirovo maslo in sir bosta šla tudi na racioniranje enkrat spomladi
Washington.—Urad za kontrolo cen izjavi j a, da bosta morda spomladi dana na merjenje tudi sirovo maslo in sir. Sir bo morda racioniran obenem z mesom, ker se ga lahko smatra za nadomestilo mesu.
.Eden izmed uradnikov tega urada je izjavil, clta sirovega masla že tako primanjkuje, da se ga niti ne more odmerjati, da bi ga bilo z>a vse dovolj ali vsaj gotov delež. Šele spomla- ^ di, 'Ko bo več j a produkcija istega. še ga bo lahko delo na racioniranje. Gospodinje si bodo morale pa med tem pomagati, kakor bodo vedele in znale.
Razna živila v kantah bodo dana na racioniranje 1. miarca. Mseo in sir pa morda en mesec pozneje.
-o-
Lorainsko tovarno bodo znatno povečali
Lorain, O.—Brush Baryllium Co., ki je ena izmed redkih podjetij, ki izdeluje berillium, bo povečala tovarno ter bo potrošila za to $600,000. Berillium je potreben za letalske niotorje, katerim se s tem podaljša življenje.
--o-
V bolnišnici
Anthony Rozina se nahaja že par mesecev v Emergency Clinic bolnišnici na 152. St. Rad bi videl, da bi ga prijatelji ob priliki obiskali.
Naši
vojaki
Iz Camp Rucker, Ala. se poroča, da je bil povišan v narednika' 1. reda John M. Perme. čestitamo!
iso ta m
Do 27. januarja se nahaja na obisku iz Great Lakes, 111. mornar Frank Suponcic iz 1058 E. 69. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu, la pa ta Narednik Jim F. Petrovcic, sin Mrs. Frances Petrovčič, 1091 E. 67th St. je prišel na desetdnevni dopust. Služi v armadi Strica Sama in sicer pri jadralcih (Gliders). Pravi, da je prav zadovoljen v vojaški suknji in da [kadar bodo oni poletili preko
oceana, da bo tudi kmalu vojske konec. Njegov vojaški jnaslipv je: Sgt. Jim F. Petrovcic, Co. A. 401 Glider Inf. 101 Airborne Div., Fort Bragg, N. C. ta ta ta Mrs. Rose Ivančič iz 854 E.
204. St. je dobila od sina Franka iz Texasa pismo, v katerem ji piše o zanimivem slučaju. Na vajah je namreč Frank našel zapestno uro. Izročil jo je poročniku in ta je dognal, da je bila ura slovenskega vojaka, sina Intiharjeve družine iz Euclida. Tako sta se-po tej uri naša vojaka našla, ker prej nista vedela drug za drugega. Frank tu-, di piše, da se ima prav dobro in i j da je tam dosti poznanih fantov.
nemško izhodišče za armado v Kavkazu.
Rusi so dobro na tem, da iztrgajo Nemcem vse ozemlje, ki so si ga ti prilastili lansko leto. Od srede januarja so Rusi štrli 17 nemških divizij pod Voronežem.
S tem, da so Rusi okupirali Armavir, so dosegli pomenljivo zmago, ker so presekali Nemcem pot d0 oljnih polj pri Maikopu, ki dajejo 2,500,000 ton olja na leto.
Važno vlogo igrajo v ruski ofenzivi tanki, ki so prešli od Stalingrada že 200 milj. Toda najbolj učinkovito pa deluje rusko topništvo, kot se zatrjuje iz Moskve.
Washington.—Mornariško po-veljstvo poroča, da je bil na
transportnem letalu, ki ga pogrešajo v poletu med Pearl Harborjem in San Franciscom, tudi admiral Robert H. English, poveljnik ameriških podmornic v Pacifiku. O letalu ni duha ne sluha, dasi ga iščejo na široke razdalje po Pacifiku.
Zadnjič se je priglasilo leta-
,ko je to
žilo"nacfzalivom San Francisco, pa ni moglo pristati radi slabega vremena. Šele v soboto zjutraj je mornariški oddelek dal v javnost imena potnikov, med katerimi so bili poleg admirala Englisha tudi drugi visoki mornariški častniki. S posadko je bilo na transportnem letalu 19 oseb._
potem, ko bi nastala brezposelnost, postati javno breme.
.Zato je vladni posredovalni urad za delo ukazal industriji, da smejo najeti tuje delavce samo tedaj, če jih priporoča ta urad. Ta bo pa priporočal samo take zunanje delavce, katerih strokovna izobrazba je absolutno potrebna za cleve-landsko industrijo.
Dalje je ta urad odsvetoval najeti vsakega farmarskega delavca izven okraja Cuyahoga, da se tako zunanje ne vabi v industrijo sem, ko so doma potrebni za delo.
S tem se hoče najprej dati zaposlitev vseh lokalnih delavcev in drugič, da se ne naprti novodošle družine v mesto, kjer je že itak pomanjkJanje stanovanj. Šele tedaj, ako bi se lokalno delavstvo ne hotelo odzvati klicu industrije in če bi nastalo akutno pomanjkanje delovne sile v lokalni vojni in-Jdustriji, bi se vzelo na delo tudi tuje delavce, pravi Mr. Seipel.
-o- '
Fina jabolka
Kdor hoče fina jabolka, naj se . ustavi v prodajalni v Kmetovem poslopju, par vrat od podružni-. ce North American banke. Krist Mandel jih je pripeljal s svoje
■	farme nekaj sto bušljev. So ze-
■	lo okusna in po zmerni ceni. i Večja naročila pripelje tudi na . dom.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMBB DEBEVEC. Editor . •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poŠti. celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pofitj pol leta $4.0o Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leto $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta »J.ou,
četrt leta $2.00
_ Posamezna številka 3c________
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $850 per year. Cleveland by maU $7.50 p«r j« U s. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months 0 s and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carter $650 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _Single copies 3c ft________
Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.___
«^§!jf*r83	No. 20 Moil., Jan. 25, 1943
BESEDA IZ NARODA
L	¥	<j
Iz urada JPO-SS št. 35 okrožje SDD na Waterloo Road
Napol za šalo, napol zares
Javni činitelji nas neprestano svare, naj bomo previdni v hiši in izven hiše, da zmanjšamo ogromno število nezgod v našem civilnem življenju, ki bi se, ako bi upoštevali dobre nasvete, lahko preprečile. Kako lahkomiselni smo, s kako brezskrbnostjo se igramo s svojim življenjem, naj nam služijo sledeči slučaji, ki so se taktično pripetili prošlo leto v naši Ameriki:
V New Orleansu je mačka opraskala svojo gospodinjo, Mrs. Hebert. Vsa razljučena, je vzela ženska samokres v roke in se pognala za mačko. Pri tem je padla čez svojega snikota, samokres se je sprožil in krogla je zadela sinčka v nogo. Vsa preplašena je tekla Mrs. Hebert iz hiše in zagnala samokres proč. Priletel je na betonski tlak, se sprožil in krogla je zadela Mrs. Hebert v nogo. Mačka je ušla nepoškodovana.
Joe Konecny iz Great Bend, Kan. se je domenil s prijateljem, da se bosta peljala na izlet. Svoj avto je spravil v garažo in odpeljala sta se v prijateljevem avtu. Ko sta se drugi dan vozila proti domu, je pridrvel nasproti drug avto in treščil v tega. Oba avta sta bila popolnoma razbita. !Ko se je, Joe splazil izpod razbitega avta in pogledal avto, ki je povzročil nezgodo, je videl, da je to njegov avto, lei ga je bil pustil doma v garaži. Nepridipravi so mu ga bili ukradli.
Wallace Smith iz Louisville, Ky. je vozil svoje letalo prav nizko nad hišami. Spodaj na cesti je zagledal dekleta, staro znanko, kot je mislil. Pomahal ji je v pozdrav. Dekle je odzdravilo. Pilot je bil prijaznega pozdrava tako vesel, da je popolnoma pozabil na letalo, ki je zadelo v vrh bližnjega drevesa, pretrgalo električno žico in treščilo v drugo drevo. Pilot je zlezel iz razbitega letala, potem pa hitel nazaj, da pove dekletu, da ni prav nič poškodovan. Tu je pa videl, da dekle ni. bila njegova znanka, samo podobno obleko je imela na sebi.
Mrs. Fanucchi iz Stockton, Calif, je bila vedno mnenja, da veljajo za bicikliste prav take postave kot za avtomobil liste. Ko se je nekega dne peljala s kolesom po cesti, je dvignila levo roko, v znak, da4želi obrniti kolo na levo. Prav takrat je pridrvel mimo nek avto in zdrobil ženski stegnje-no roko.
Nick Palio iz Coraopolis, Pa. je hotel vreči ogorek cigarete skozi okno avta. pa je pri tem sam padel ven. Njegov komolec je namreč zadel kljuko pri avtnih vratih, vrata so se odprla in Nick je treščil na cesto.
Vojak John Fein Williams Field, Arizona, je stal zjutraj pred ogledalom in se bril. V njegov gol hrbet se zaleti sitna muha. Vojak zamahne z roko, v kateri je držal britev po muhi, ki jo je tudi ubil. Njemu je\noraf pa zdravnik zašiti osem palcev dolgo rano v hrbtu, ki si jo je zarezal z britvijo.
Vojak Joseph Baidy je kopal v taborišču Polk jarek. Naenkrat opazi, da se mu je ovila okrog členka na nogi kača. |oe visoko dvigne lopato in udari po kači. Udarec mu je zdrobil nogo, kača je pa odlezala nepoškodovana naprej.
Clarence Parker, star 21 let, doma iz Belleville, 111., se je kot mornar udeležil bojev v Pearl Harborju, pri otokih Marshall, Gilbert in Midway, ne da bi dobil en osamo prasko. Ves srečen je prišel domov in vzel očetov avto, da obišče prijatelje. Avto je zadrsal na ledenih tleh in se prevrnil. Mornar je dobil težke poškodbe.
Mrs. Bruce iz Tillamook, Oregon, je hotela vreči mal predmet v peč. Njen sinko jo je prosil, naj stvari ne meče v peč, naj jo da raje njemu. Fantku se je svetla stvar do-padla, pa jo je vtaknil v usta in začel žvečiti. Prav tedaj stopi v hišo oče, ki v svojo grozo zapazi, da otrok žveči di-namitno zažigalno kapico. Hitro vzamp otroku nevarno stvar iz ust, potem jo pa začne ogledovati. Vzame zobotrebec in začne drezati v kapico, ki se je užgala in mu odtrgala dva prsta.	•	.
Carl Kaufman iz Milford, Ohio, se je slučajno zaprl v ledenico v klavnici. Tri ure je bil notri in ko so ga rešili, so ga naglo odpeljali k zdravniku, da mu prepreči ozebline. Kmalu je šel domov in se vsedel na truk. Med vožnjo je začel truk goreti in Carl je moral zopet k zdravniku, da mu
obveže opekline.
John Graves iz Chicaga je hotel odpreti okno v svoji spalnici. Ker okna ni mogel naglo odpreti, je potegnil z vso silo. Okno je skočilo kvišku tako naglo, da je John izgubil ravnotežje in padel skozi okno 15 čevljev globoko na tla.
Frederick Rail iz Willimantic, Conn, jo je pa skupil, ko je sedel doma pri radiju in poslušal potek žogometne igre. V klancu nad njegovo hišo se je sprožil avto, ki je zadrvel doli po klancu, se zaletel v Railovo hišo in prebil steno prav tam, kjer je sedel gospodar pri radiju.
Tistega pa še niste slišali, da bi se podmornica zaletela ' v avtobus, ali obratno. Pa se jfe vendarle zgodilo. Po ulicah San Francisca so vozili zajeto japonsko podmornico, da jo ljudje vidijo. Iz stranske ceste je pridrvel avtobus in se zaletel v podmornico. No, posebne škode ni bilo.
Take in podobne nezgode imamo vsak dan. Dosti bi jtn preprečili, če bi bili nekoliko bolj previdni.
Vsem novoizvoljenim društvenim zastopnikom: za Collin-wood in Euclid, kateri ste bili izvoljenim na decemberski seji, da zastopate svoje društvo pri gori imenovani organizaciji za ta okoliš tem potom naznanjam, da se vrši redna mesečna seja 26. januarja ob osmih zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Opozarjam vas vse, da se te seje gotovo udeležite.
Ravno tako pa je tudi potreba, da se udeležite te seje tudi vsi stari zastopniki, ker bo na tej seji podano tudi letno poročilo o delovanju te organizacije. Vsak, kdor ima čut do te akcije in veselje do dela se lahko udeleži te seje, kajti čim več nas bo, tem lepši uspeh lahko pričakujemo v tem letu za to prepotrebno in humanitarno idejo.
Želeti bi bilo, da bi bilo malo več zanimanja in požrtvova-nja od strani nas vseh. Pri tem bi morali imeti vsi pred očmi trpljenje našega nesrečnega naroda, ki mora prenašati vse brutalnosti barbarizma,' katerega tam izvajata nacizem in fašizem. Za vzgled si postavimo kitajsko naselbino v Clevelan-du, o katerih je poročalo cle-velandsko časopisje, da jih je komaj krog 400 po številu in sicer z otroci skupaj. Ti so zbrali za svoje nesrečne rojake v Kitaj u, ki trpe tudi že nad štiri leta, nad $100,000. Torej pomislite. pa samo 400 jih je z
rata vedno točno podajati po ročila o zbiranju v ta namen in ista poslati naši vladi v Washington.
Zadnje čase so mi izročili v tia namen sledeči: Mrs. Bradač (Terbižan) $5.00, John Koss $3.00, John je že večkrat prej daroval v ta namen. Za ruski relif pa so prispevali: Math Tekavec $5.00, Mr. in Mrs. John Bratelj $5,00, Mrs. Ama-lijia Terbižan $5.00, Jos. Oka $3.00, Fred Cesnik $2.50. Fred služi pri ameriški aviatiki in je bil povišan v kapetana. Njegov oče je tudi daroval en dolar. V imenu vseSh prizadetih v stari domovini vsem prav lepa hvala.
Naj zadostuje in da se vidimo na seji 26. januarja.
J.F.D., tajnik št. 35 SS. -o-
Za nesrečne med srečnimi
V Ameriki živimo, kjer smo do sedaj živeli srečno in zadovoljno, posebno seveda tisti, ki smo imeli zdravje. V Ameriki je sicer vsakovrstnih ljudi, dobrih in zlih, velikrat beremo tudi o velikih korupcijah. Na drugi strani imamo pa tudi veliko sijajno vzornih ljudi in ustanov, ki se trudijo za dobro svojega bližnjega, posebno še za bolne in pohabljene, za nesrečne, ki žive med zdravimi srečnimi.
Hvalevredna je organizacija "Community" sklada, (hvalevredne so druge, na primer "''Catholic Charities" in še drugih, ker vse te imajo namen pomagati tem, ki si sami pomagati ne morejo. Ni še dolgo, ko se je završila-kampanja zgoraj imenovanega dobrodelnega sklada, ki je v desetih dneh dosegla kvoto za Cleveland, nad 5 milijonov dolarjev, to je naravnost ogromna vsota, ki je prišla iz usmiljenja src za druire nesposobne in onemogle.
American Banka bo tudi rada sprejemala darove za to skupno akcijo. Oglasite se z deseti-camji ali pa z dolarji.
A. G., pomožni odbornik. -o-
Ko fantje na vojsko gredo
otroci vred. Kaj pa mi Sloven-1 ci, ki trdimo, da nas je nad 40,000 samo Clevelandu. Koliko tisoč smO pa že nabrali?
Kakor je bilo poročano, so se ti kitajski rojaki sami obdavčili in sicer na svoj zaslužek in mi vsi vemo, da so ravno ti ljudje zelo skromno plačani in so zadovoljni tudi z malim zaslužkom. Saj vemo, da se večina tukajšnjih Kitajcev peča s malimi restavracijami ali pralnicami. Tem ljudem pač moramo priznati, da imajo pravo domovinsko zavest in da pa svojo domovino tudi skr-be. Torej ni čuda, da naš narod propada in da je vedno bolj stiskan in da izgleda, da ga hočejo popolnoma izbrisati s zemeljske površine.
Torej gornja primera Kitajcev naj bi bilia za vzgled tudi nam, da bi se tudi mi prebudili iz svoje zaspanosti in postali li bolj človekoljubni do svojcev kakor tudi do svojega trpečega naroda.
Ker že pišem o tej akciji, ponovno apelinam na vse rojakinje, da bi zbirale prodajne znamke (sales tax stamps) in jih izročite kateremukoli naših nastopnikov ali pri spodaj podpisanemu. Do sedaj jih imam že precej na rokah, katere bom v kratkem odposlal na pristojno mesto. Za vsakih sto dolarjev teh znamk dobi organizacija tri dolarje. Torej tudi na ta način lahko pripo-moremo do finančnega zbiranja za naše v rojstni domovini, da kadar bo prišel 6as, da jim bomo mogli vsaj delno pomagat. Torej, kdor ima kaj takih znamk na rokah, naj jih prinese predno bomo odposlali že nabrane.
Ravno tako pa bi želel, da zastopniki, ki imate nabiralne knjižjice, da mi koncem tega meseca izročite nabrani denar, da mi bo mogoče zaključiti račune o pravem času. Vlada Zed. držav, od katere ima naša organizacija dovoljenje za zbiranje, je v tem pogledu zelo stroga in želi mesečna poročila o vsem nabranem denarju. Glavni tajnik in blagajnik mo-
To je čast za ameriško ljudstvo, ki se zaveda, da kdor je zdrav in zasluži, da je dolžan drugim pomagati! To je (dobra stran ameriškega ljudstva in ob enem tudi blagoslov za Ameriko. ,
Sedaj se vrši zopet ena kampanja. Ne dolgo nazaj, ko smo bili povabljeni na sestanek, kjer so se začele priprave za tako kampanjo. Izmed Slovencev, ki smo bili tam poleg oba John Gornika, starejši in mlajši, sem opazil tudi Mrs. Zor-mian. Udeležba je bila velika od strani zastopnikov, mogoče je bil še kdo drugi poleg teh od Slovencev.
Vsekako, glede te kampanje radi otroške paralize, nas Slovence poznajo prav dobro. Ko je Mr. John Gornik sporoči sodniku Mr. Merricku, da bomo Slovenci poskusili sami nekaj napraviti, je on s poudarkom odgovoril: "Mi vemo, da ste Slovenci v tem prvi."
Ob temu času so bile tudi po-kazane slike, kako se te nesrečne bolezni nalezejo otroci in odrasli ljudje in kakšne posledice ostanejo v njih za vse njih življenje na svetu. Kclor vse to pomisli, se mora odzvati za v pomoč tem, ki se po statistiki zna in ve, da se s zdravljenjem veliko pomaga tem nesrečnikom.
Kakor že. več let, bo tudi letos s prizadevanjem odbora prirejen na dan 29. t. m. v S. N. Domu ples in prijeten program, kjer naj bi se zbrali kar največ mogoče v velikem številu, da bi tako pripomogli do izdatne blagajne v pomoč tem nesrečnikom. Poleg tega večera se pa nabira tudi po hišah i in drugod/ darila. Za glavno tarčo imajo naslov za desetice j al i "Dime March." Seveda so 'darila v večji vsoti še boljša. 1 Naša slovenska The North
žalostne so nekatere matere, katerih sinovi so odšli v vojake. Gotovo pa so še bolj žalostne mlade žene, ko ljubljeni možje in očetje zapuste svoje mlade žene in male otročičke in gredo na oranik domovine, ki je bila napadena po zahrbtnem sovražni-! cu.
Taka žalost je bila tudi v petek 15. januarja, ko je zapustil ljubečo ženo August Kristan-čič, ml., August je poročen z Magdaleno Rus, hčerko spoštovane družine Anton in Magdalene Rus iz 9009 Union Ave. Prišlo je povelje — pusti doma ženo in deset mesecev staro hčerko ter obleci vojaško suknjo, domovina te potrebuje . . .
Mladi mož ni rekel: ne moreni pustiti doma same žene in malega otroka — pač pa je rekel: grem, ker me domovina potrebuje, da jo branim. V tej silni žalosti pa nikar ne obupajmo, imejmo upanje, da se bodo naši sinovi in možje srečni in zdravi vrnili iz vojne. Posebno ve matere se večkrat spomnite na nebeško Mater Marijo. Tudi ona je imela sina in ljubila ga je bolj kot sploh katera mati more ljubiti svojega otroka. Tudi njej so vzeli sina, pa ne s častjo, niso mu priredili "parti" za od-hodnico; prišli nad njega z meči in koli, kakor bi bil eden izmed največjih razbojnikov. Vse to samo zato da je odrešil človeški rod.
Ves svet trepeče pod peto krutega sovražnika, fašizma in nacizma, le ameriški vojak mu po gumno stopa nasproti. Naš vojak je zapustil vse, samo, da se zopet vrndi svetu svoboda in mir.
Zato pa matere, ne bodite žalostne, kakor so vaši sinovi pogumni, tako pogumne bodite tudi ve in še ponosne, da je vaš sin vojak. Saj pravijo, da vsaka krogla tudi v vojski ne zadene. Satršem August Kristančič, ki žive na 3408 W. 63. St. pa gredo čestitke, saj imajo že dva sina v službi Strica Sama. Mlajši sin Frank je odšel še jeseni in starejši pa je odšel v petek 15. januarja. Ravno tako tudi v tolažbo Rusovim in vsem drugim, ki imate svoje drage pri vojakih. Marija, ki je občutila veliko žalost ob izgubi svojega edinega sina, naj tudi vas tolaži. Vaše sinove in vaše može pa naj čuva ter srečno zopet pripelje nazaj in to želim, da bi se to kaj kmalu zgodilo. Pozdrav.
J. Resnik.
-o-
Finski Laponci
že več stoletij so morali ti miroljubni ljudje spet in spet prenašati hude napade. Vendar jih ni bilo moči nikoli povsem iztrebiti. Nikdar se niso pomešali z drugimi plemeni, živijo daleč od velikih cest in od civilizacije, globoko notri v velikanskem pragozdu razkropljeni.
Bil sem tako srečen, piše dopisnik švicarskega lista (R. Crottet), da sem mogel kar leto dni prebiti pri teh "preprošči-nah." Udeleževal sem se njihovega trpljenja in veselja. Polagoma so se mi razodevali globoki zakladi njihove domišljije.
Večkrat smo sedevali pri obširnem ognjišču v koči, ki je bila le malce razsvetljena po luni in severnem siju, in smo klepetali, časih so bili v tej večni noči pogovori resnejši in tišji. Nenavadni znaki, kakor to, da so se pojavile rdeče podgane ali zaradi kake nenavadne bolezni pri severnih jelenih, so .jim dale slutnjo, da bo vojna. Večkrat so mi pravili o tem in ob tej priliki mi je mati družine, ki sem pri njej stanoval, razo del a tudi svoje misli o smrti in onstran-
skem življenju.
Te neskončne, samotne daljine in pa večni arktični molk navajajo Laponce, da so prepričani, da ni ločitev med tem življenjem in med tistim, ki priAe, baš velika. Ozračje je tako lahko in prozorno, da se človek ne more iz-nebiti vtisa, da ni tako prav zares na zemlji. Smrt ne pomeni Laponcem nič drugega, kakor da preide še malo globlje v tisto nepojmljivost, ki jo zmeraj čutijo krog sebe. Tako iskreno so vprav prirasli na svojo pokrajino, da so trdno prepričani, da bodo na onem svetu spet na njej. Onstran groba živijo dalje njihovi pragozdovi, njihova drevesa, ki jih časih objemajo kakor svoje prijatelje, in tudi njihove severne luči, ki se ponoči raz-žarevajo kakor blesteče se rože.
Laponci se "onega sveta" prav nič ne bojijo. Tisto neznano, kar nas plaši in ki ga pri nas nekateri zanikavajo, je zanje nekaj bližnjega in zaupnega, ker ga prav že poznajo in občutijo "krog sebe. Zavestno in trmoglavo odrivajo sleherno vmeševanje civilizacije. Rajši skromno živijo po svojih lastnih postavah. Zavedajo se, kako da je nevarno, če prirodo izpodrivajo s tehničnimi napravami.
Niti malo pa niso žalostni in mrki — nasprotno. Laponci imajo nenavaden smisel za res-ničnostno življenje in za prisrčno šegavost. Najlaže se jim prikupiš, če jih pripraviš do smeha. Ker tako zaupajo v dobrohotne oblasti tega življenja in smrti, zatorej tudi zaupajo drug drugemu. Nikoli nisem videl, da bi se bili sporekli ali spričkali. Če kakega Laponca prvikrat srečaš, ne bo nikoli pomislil, ali si ti bogat ali reven in kašken poklic imaš, ampak Laponec ti gleda v oči, da! bi spoznal tvoj drugi obraz — dušo.
To videnje v dušo, ki Laponci slovijo po njem, pa ni nič drugega kakor njihova izredna zmožnost, da znajo človeku videti do dna. Nikdar jih ne moreš nalagati. Nobena krinka ne zaleže spričo njihove zmožnosti, da spoznajo človeka do obisti že kar na pogled. Ta darovitost, ki se je pa prav nič ne zavedajo, se je razvila do najmanjših vla-kenc. Ker nimajo ne telefona, ne radia — hvala Bogu! — se sporazumevajo s pomočjo "drugega videnja." Po stotine kilometrov so oddaljeni drug od drugega, pa se z videnjem ali prividom, ki je zlasti budno v spanju, sporazumevajo, kje se bodo sešli.
Zgodilo se mi je že, da sem Po kaki dolgi poti skozi pragozd nenadoma vstopil v laponsko kočo in sem ondi dobil zase pripravljeno pogrnjeno mizo: oče družine je bil moj prihod videl 'v sanjah! Nekoč mi je bil celo severni jelen, ki mi je bil več kot prijatelj, tri ure daleč sam prišel naproti. Pa sem bil le tri mesece odsoten.
Kakor življenje, tako se razvija tudi drugo videnje; po smrti ostane le to videnje. In tako niso podrte vezi med živečimi in rajnimi. V težkih dneh je dobro poklicati na pomoč tiste, ki so nam bili v življenju blizu in ki smo jih ljubili. Ker jih nič več ne ovira pozemsko oblačilo, je za rajne vse bolj prozorno in oni vidijo bolj jasno, kako bi bi-
lo moči pomagati njih Pr1, ljem.
Neka stara Laponka je zbolela na raku. NenadonJ je njena bolezen poslab^ vse sem storil da bi ji
nje olajšal. Kasneje mi J{ hlo očitajoče dejala: skušal, da bi me pridrž«1, čutim, da je mojega konec. Ko bom mrtva, k0"1 je otroke dosti laže varov» skrbela zanje kakor zdaj, k" stara in bolehna."
Toda nikar ne mislim0, ' Laponci želijo umreti. ^ no. Oni ljubijo življenje, razvija vmes med dvefls , znikoma: med rojstvom 111 ; tjo. Pred sovražnikom ne V bežali. Na vso moč se bo® nili. Zavedajo se, da jij1 (* boju vodijo njih mrtveci' treba, bodo tudi morili, ' sovraštva in maščevalno® ^ hovi pradedje so jih uči« tisti ,ki je svoje "stoletje nil na bojišču, našel na «te prta vrata na oni svet. B
V" teh dneh občuduj^ 2 (Dalje na 3 strani) jg
Pridite!
na razvedrilo
V SOBOTO 30. JANUARJA v S. N. D. St. Clair Ave.
na
plesno zabavo
SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA
Naciji sicer z vso si'®] v naše ladje, pa kaj P1 ko jih pa gradimo hitrei jih morejo Nemci P°j Je prav tako kot s tis" I jem z devetimi glavam1'] terega se je podal PI fant, da bi rešil zakleH Ko se je zmaj zapi':i5J fantu! je ta zavihtel j"j enim miahom odsek*1' j glavo. Pa glej ga vr*1! malanega, kaj ni zmaj111 hipu zrasla druga j tako je šlo naprej. sekal fant glave, boU 'j zmaju rasle druge. J Kako se je potem tisi va s zmajem končal*1 I ker me ni bilo zraven, f ameriškimi ladjami Je I ko in Hitler se laliK0.! repenči, našega ladjeV j nikdar uničil.
Da bo pa Hitler ved| mi Amerikanci nag'0 I
■ Ifff
ladje, mu hočemo t0 J ker to lahko povem0' J, ingtonu so namreč re.l ni nobena vojaška 1 t To;-ej kadar hočem0! rikajnarji krstiti d j o, dobimo najprej J* kaj ne more n10^1.,* novi ladji, ne vem- rji je navada, da jim ski spol, naj pa še T ostane. Pa tudi ne se zdaj zamerili ^ JL jih tako močno p°tie |' vojni industriji. _ X Torej najprej s'.^T primerno botro. N3^ X da je lepa in mlada, še družbe, da
je 'a lily
čaščena. Ce botrice *
jejo pri birmi, pa neX
kalo bi se pa. Jaz JL,
šla naša Johana za m
kemu šifu, da bi se^pl
kakšnim Jpetakom, A
ne pobira po cesti, s L
v mojem aržetu. L
Ko enkrat najde« J v> I ■
ladjo botro, se p*1 kot se je oni dan i ladjedelnici.	.jiij
Botro so postavi'1: Aj dali v roke steklel«c I., ca, s katero naj čeS Jk rivcu, kakor je jfitj za krstijo. Botricaf pi, poprime za pa začudeno ozi"e k vpraša:	,;>tli
"Ja, kje je pa l0%Ij "Nič ne skrbi, ji odgovori ravna^ nice. "Ti kar zam» Jfc in predno boš s li bro zamalhnila, b° fee
tam-" ipf.f* Vidiš, Herr ^'M
glo gradimo mi ^ I
šife.
1943 JAN. 1943
IšlSilB^®©
□upnpLilzj l3 4 mmm
17| 18 19.20 21 22.23 %2g26;l7;B29;30
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta.
a .	Tolovajska ladi-
Je bila močna, najhujše vi-rje je dobro prebila, razun a Pa tudi na prostem morji ar malo opravi velike j la-e ' ako "i skalin. Le upokoji Jaradi ^ga, ti ljudje so na rj,J1 d°ma, in jim ni lahko i . J do živega. Kdo ve, ali tu-n® Počivajo danes v ka-" s*ritem zalivu in poprav- ■
Pokvarjene reči " e ° je Aleševo rahločutno sr-
b8wžeftj poznal°,
tonv m zlvlJenja, nekoliko pjilo. »Siia kola lomi" -. Je sam pri sebi, "kdo ve, ti J)nama bilo mogoče pobeg-jtjl rez takovega početja? če 'bo? ^ zapr^ v spodnjo bit" a že Božja volja ta-•avil1' saJ mi je vedno Peter > da Se brez njegove vo-
zl ne Zgodi-"
i čajsUtrk ?e bil kmal° končan, D str Je bll°, obrniti se na ka-
10	ker hrane je bilo pi-L merjene, komaj za nekaj
&aVlla st» čolnič zopet v
Itio ' m0rje' naložila sv°je No vTetje van.i ter veslala
11	; ,hkor 3e bilo moč oprali. J*Vema vesloma, po šir-f'zow Aleša je "Panje, dose-: da } svobodo, tako omamila Pozabil uprašati svo-aju	proti kateremu lbila 3 narnen.iena. Šele ko ter Z4e prece.i daleč na mor-fed 0S že zgubila skale Seno "'JeČe Rašetu. ki je z imel 0Ko obračal veslo, kot
i <IR se vse mladeniške mo-'vaset
3ina ' Kam pa vendar gre Bi, k ^ dosedaj še nič ne "Kamm SVa namenjena."
^aR''?6 najina P°t? P°'
, "to a.set ter zmaje z ramja-
rnaii3e težko določiti- Ka"
NaV P°nese ta mala ladji-»titi v? moči so preslabe, j„ j a)ove, majhen vihar H. ko zanese Bog vedi 'n ie° nama Pa Bog srečo |rda v vreme, pri,veslava *ga 0Ja^lh desetih dneh do t
cava jv,0 Ali Pa morda 0„ med potoma kako la-
'Ako pa
ovajsk' ,z°Pet srečava kako gladijo?..
i" dja,SVa ZoPet sužna, kot rlo in \,e Rašet tako malo-
Kenk ?nokrvno' kot bi
k rečeh °Val 0 kacih vsakda-* % i '
' ' teh1"1104' mraz pretre"
I	ayno *t starčevih besedah.
II	in je a i že dolgo sku-1 *ož aTeš tudi opazil, da le « veri i ° Srce' vendar še
Wat S k°m ima opra"
111 Uno ga ze vprašal 81 ,m°Ž je vedno od-
T Hko , bo že še zvedel »» U jf ldeta srečno na su-
1 tVedel	terih besedi je
Ted tol ' da Rašet ni bil 1 ^ n Vajske druhali, te-»» ladi^ "Čuden, • ' % i, 0Vek'" menil je ' Svobod?U+mna živa^ ^ ve-C! I Uko „1 u Pa je tako mr-
>^2Stnes» mora bi-° nji> kuk m, Pre-'šnjem živ-! 'Je tako\!!hka nezgoda, ki ' >moV^trlV' Aleš se je „	, blJal iztuhtati te-
» S f Sk0raj' rekel
'	kaki Kake strašne
e, Zbrati, d„'.fesreče morajo
^Pravit ?loveka tako da-
' I je razl al° sP°znal. Go-SLevropej«ke in tu-, u^dalS6 i« svoje pisa. J °znosti t Je pri vsakej ' ko sta bila še na
j z«
i t ^Tt ^ >,Rašet,"
sni m neka>> očitati Sa> poznam iz tvojega r, (%bocle dosti mar naji-'THdaj-j Zopet molčiš, ka-ln vedno 8i otožen."
zgrbanči čelo, kot bi nekaj tehtnega prevdarjal. — Kakor se zmeniva; kar se mene tiče, nič mi ni mar."
"Jaz te ne razumem, Rašet, govori razločnejše!"
"Da jaz sam zase nikdar ne bi bil poskušal bega."
"In zakaj ne?"
"Saj sem ti že rekel, da b<?- ^ deš vse zvedel o pripravnem času. Aleš, ti si zelo radoveden, kot sploh mladina; vedi, to vselej ne hasni."	r
"Toraj si samo zastran mene \ vse to storil ?"	(
Rašet je pokimal, da.
"O blagi mož, kedaj ti bom ] mogel povrniti toliko ljubezen c —!" 1
"O vedi mladenič, Rašet pozna tvoje blago srce, tvoje hre- g penenje po svobodi. Saj je ta- s ko malo ljudi na svetu, katerih C srca so čista, da se med stoterimi nad devet in devetdesetimi p zmotimo. Ako bom zvedel, da si v svojej domovini zopet sre- S čen, dopolnjeno bode moje veselje 'in mirno bom pričakoval v ure, ki me bo rešila svetnih težav ter pripeljala v boljšo domovino."
"Ali se ti ne veseliš zopet s priti v domovino?"	s
"Ona hrani zame le žalost in d bridkost."	v
Aleš si ga ni upal več izpra- n sevati, in zopet sta molčala oba . —. Toliko je bil prepričan, da je morala moža nekdaj zadeti huda nesreča. Zopet sta krep-keje poprijela vesla in ladjica je urno plavala po sinjem morji.
Tretje jutro zagledata v da-! Ijavi bela jadra še daleč pla-! Vtajoče ladije. Od začetka jadrala je :ravno proti njima, kmalo pa je naredila ovinek in javila bolj proti južnej strani.
Rašet je nekaj čase prevdarjal, potem pa pravi: "Aleš, ako tej ladiji pot prestriževa, potlej sva v varstvu. Kakor vidim, nima ravno ugodnega vetra, počasi se pomiče dalje, ako dobro poženeva, dohitiva jo v nekaterih urah.
Ali si pa tudi gotov, da ni kaka sovražna ladija, zopet kaki morski roparji," pravi Aleš nekoliko obotavljaje se, ker si ni ravno želel zopet priti tako-vim ljudem v roke.
"Tega se nama ni treba bati. Tolovaji nimajo tolikošnih ladij, najbrž bo kaka kupčijska barka, ki pride iz jadranskega morja."
Aleš ni mogel ničesar več oporekati. Rašet je bil že mnogo let na vodi in je bolje poznal vse okoliščine ter imel dovolj skušnje spoznavati nevarnosti, torej je ;vse zaupal le njegovej previdnosti. Napela sta vse moči in čoln je švignil po mirnem morji, kot bi ga veter nesel.
Vedno bliže sta pomikala dalje zarad mirnega zraka. Rašet je vzel iz zaboja majhen daljo-vid in dolgo opazovaje ladij o pravi slednjič "Angleški tri-jarbolnik je, če Bog da, kma- i lo sva iz nevarnosti, le krepko ) vesla j va."
Proti poldnevu pa je nastala nenadoma močneja sapa. Rašetovo obličje se je zmračilo in nekako obupno je pogledoval na bližajočo se ladijo, ki je imela svoja jadra že popolno-, ma razpeta ter je vedno urne-je drčala dalje. Aleš in Rašet sta veslala z vso močjo, da jima je curkoma tekel pot po obrazu, pa delo je prihajalo vedno težavne j še, vožnja vedno počasnejša, kajti veter jima je pihal ravno nasproti, in čoln je šel bolj nazaj, nego naprej.
"Ako se veter ne spremeni," pravi Rašet osorno, "je najino upanje uničeno, ladija riaji bo prehitela in potlej je ne rloj-deva več."
JANUAR
29.—Rooseveltov	ples v SND.
30.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede veselico v SND.
30.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
FEBRUAR
6.—Društvo France Freše-j ren, št. 17 SDZ priredi plesno! veselico v aditoriju SND na St. j Clair Ave.
13.—Društvo	Cleveland, št. 126 SNPJ bo priredilo v SND domačo zabavo ob priliki 33-letnice obstoja.
14.—Društvo	Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20.—Društvo Ložka dolina., plesna veselica v SND.
27.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND.
28.—Ivan	Cankar, predstava v SND.
APRIL
18. (Cvetna nedelja) —. Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel. za pomoč našim v stari domovini.
V vzhodnih državah je veliko pomanjkanje kurilnega olja. Slika nam predstavlja bančni urad v While Plains, N. Y., kjer so morali postaviti mesto moderne kurilne naprave na olje, staromodno peč, dct so se lahko ogreli in da se je sploh moglo vršiti poslovanje.
Domačini hite popravljati pristaniške naprave v Casablanca, kjer je bilo važno francosko oporišče za bojno mornarico in zmkoplovstvo. To je eno izmed Številnih mest, katera so močno poškodovale ameriške bombe predno so vkorakale V mesto zavezniške čete.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAJ
2.—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD ma Waterloo Rd/
NAŠA DEKLETA^
Slika iz našega kraja.
Spisal Fodgoričan.
"Jaz grem s tisto, s katero jaz hočem," zavrne jo Janez svojeglavno.
"Lej ga! . . . Lej ga! . . . Prej bi bil tako govoril, dokler nisva bila tako trdno zmenjena, ne pa sedaj, ko oba trdno veva in stariši veclo in ves svet ve."
"Kaj ve?"
"Viš ga, kako se dela nevednega. Janez, Janez, kakšen si danes. . . . Skoraj se bova vzela, pa si tak!"
"Midva se bova vzela, ha-ha-ha. . . . "
"I, kdo pak! . . Ti, pa jaz."
"Kdo je pa dejal?"
"Jej, kako si pozabljiv! . . . Kolikokrat sva se o te mmenila
in naši in vaši so govorili in vsi pravijo."
j "Pravijo? . . . Uršika, jaz pa pravim, da se ne bodeva." j "Jej, kako si ti poreden! . . . jKako me dražiš! ... Pa zakaj praviš, da me ne bodeš vzel "
Janez se naredi prav resnega, pa ji pove: "Veš, kaj pa hočem s teboj; jaz sem kmet, ti si pa gosposka."
Tolika resnost je Uršiko preplašila.
"Jaz sem gosposka? . . . Kako si ti čuden!"
"Mar si ti! Tako kmetska kri, pa tako gosposka suknjiča! Za me ti nisi!"
Po teh besedah jo pusti v velikih premislekih, sam pa veselo žvižga po poti. Ko je Uršika uganila, kaj ji je hotel povedati, posmeje se zaničlji-vo in reče:
"Ti si tudi tak, kakor so stari ljudje, ki prav nič ne vedo. ... O, še rad me bodeš vzel, akoravno sem gosposka . . . hi-hi-hi . . . samo, ako te bom hotela. Kako je čuden, dia mu kaj '■ takega ni všeč!"
I
8. "Sedaj pa deni prst v usta in glej za ženinom!"
i
Kmalu po veliki noči je pa , 'počilo: "Smolnikarjevi in Ko- ■ | piščarjevi imajo zmenek. Ja-| nez bode vzel Metko." ! "Zakaj pa Jeranove ne, ki j J sta si bila na roke in so si bili j j stari prijazni, kakor bi si bili ( i v rodu?" so ugibali ljudje. Je-Jranovi pa celo niso nič vedeli, j "Ali že veš, Tone? ... Ali že veš? . . . Jeh! . . . Jeh! . . . [Smolnikarjev bode 'vzel Kopi- , 1 ščarjevo," je prisopihala do- , !mov Jeranka, ko je bila izvedela'. j "Beži! . . . Beži!" zasmeje i se Jeran. "Saj to ni mogoče, i To si je kdo izmislil, da te je L dražil." j, "Jaz sem tudi tako mislila, j pa ni res! . . . Kopiščarjeva j jpojde h, Smolnikarju. Jeh! Jeh', V_t" .........
*	I ►
"To, ki se' še obleči ne zna, to j *
bo vzel?" vzkliknila je Uršika, j ^ Tovarišice so se ji pa po- ^ smelhovale, kakor se je včasih j ona njim, pa so si namigavale: j "E, zastonj se je tako nesla! Ni ga dobila, ne!"
Uršiki so šumele po ušesih , besede, ki jih je govoril Janez j zadnjikrat, in ji očital, da je ; gosposka in se ji je zdelo, da [se je zastonj ličkala, da je Ja- . Inez ne mara. Nikakor ni mogla razumeti, kako je to mogoče, da bi najgorše dekle, ki ' ve, kako se mora nositi, ne bila jzanj. "Ha! Tukaj vmes mora biti kaj drugega!"
Jeran je bil kakor brez glave. Zanašal se je, da bo Smolnikar njegov zet in zato je pustil, da se je Uršika bolj postavljala, kakor je bilo njemu prav, češ, naj se pokaže, da jo bode Janez bolj vesel.
"Jeh! . . . Jeh! . . . Kaj bomo že njo? . . . Kaj bomo ž njo "
je tarnala Jeranka. * *
V nedeljo potem pride Jeran v mraku ves razburjen domov, j Mati in hči sta se jezili na Ja-, neza in Metko in kovali načrte, kako se bosta maščevali.
Ko oče nekaj časa hodi gori in doli pred osuplima ženskama kakor bi pričakoval, da bi; se polegla razburjenost in bi mogel mirno govoriti, ustavi se pred hčerjo in reče:
"Viš, to so ti prinesle gosposke kikeljce! — Sedaj pa deni i prst v usta in glej za ženinom! ; > — Ta ti je ušel, ker so ga odgnale kikeljce, redka ruta in ru- i meni čižemci."	:
Uršika se spusti v jok, a ma- 1 ti se potegne za njo:	;
"Kaj ji greniš, saj je dovolj : žalostna. Ozri se raje za dru- ; gimi vzroki, ki so to zakrivili!"
"Samo teh ne smem pogleda- i ti, ki so resnični. ... Ob tvojo l nečimernost se je spodtaknil s Smolnikar in se obrnil drugam ] —! Ha—! Sedaj imata —! Ob t prešiča sta me deli in ob zeta." i "Nikar ne razdiraj takih, da 6 se ti mora vsak smejati!" j "Saj se nam smejejo. O, ko j bi ve slišali!"	j
"Kaj pa je bilo?" "He! . . . Kaj je bilo? — Se- t deli smo v gostilni, kjer je bil j Smolnikar prav dobre volje, j Hvalil je sina, in pa nevesto, i Jaz sem pa komaj čakal, da bi j ga prijel kako za besedo, ker t izvedeti sem vendar moral, za- ] kaj ni prišel snubit k nam. O, c da bi ga nikdar ne bil vprašal! ^ Vsi so mu pritrjevali in se ško- ^ doželjno posmehovali meni. t Dejal je: Jeran! Midva osta- r neva še vedno prijatelja, am,- , pak tvoja hči ni bila za nas. Mi smo kmetje, kmetje!"
"Kaj nismo tudi mi, tudi, moja hči?" sem ga vprašal potlej.
"Ti še, ti, toda tvoja hči ni več! Ona se povišuje nad naš stan, ona je že gosposka." Meni je kar vroče prihajalo. "Ona je več, kakor mi. Ona bo dobila kaj boljšega kakor .smo mi. Ona dobi bolj gosposkega, kakor si ti Janez, tako sem dejal sinu. Pusti jo in ozri se za drugo, ki je kmetska, ki je ponižna, kakor mora biti kmetica! Zato smo snubili Ko-piščarjevo."
"To so same besede," sem ga zavrnil. "Moja hči ni nič bolj gosposka kakor je Kopiščarjeva."
"Kaj ni? — Pa je!" raztogo-til se je Smolnikar in še dejal: "Možje, pa vi povejte, čegava je bila o veliki noči najbolj gosposko našemljena?"
"Mene je bilo sram, ko so me vsi gledali in se smejali, pa pripovedovali: 'Taka ni nobena, kakor je tvoja! Zmirom je nova in sedaj hočejo biti tudi naše take. Za kmeta že ni tvoja hči'!"
"Ali sedaj veš, Jeran? Mi smo kmetje stare korenine. Na —! pa pij!"
"Jaz pa nisem mogel piti od ] sramote in sem bežal osramo- i čen zaradi tebe, nečimernost!"
"Oče, pa vi verjamete," vzklikne Uršika. "To govore iz nevoščljivosti. Stari so nevošč- ' ljivi, ker se njihove punce ne ' postavijo tako kakor se jaz. Ali ni res mati?" Jeranka prikima. "Ha! . . . Taki sta?" razjari , tve Jeran. "Dobro, le postavljaj i I se, toda od mene ne boš dobila nobenega vinarja več za obleke!"
"Pa ne bom delala!" "Pa ne boš jedla!" "Bom pa teti povedala!" S to grožnjo odkuri Uršika iz 'hiše premišljat v kamrico — zakaj ga letos ni dobila.
Konec. , -o-
FINSKI LAPONCI
(Nadaljevanje z 2 strani)
in častljivost finskega ljudstva.! Prebivalci v Helsinkih, Viborgu in Kareliji nemara niso tako vkoreninjeni v svojo zemljo kot Laponci, toda če s0 v nevarnosti, se vedejo skoraj tako kot
Laponci. Njih zaupanje v smrt ni fatalizem, marveč izhaja iz vzvišene duhovne sile, ki je ne more nikdar premagati kak napad od zunaj.
*
Raziskovalec, profesor Vaino Tanner iz Helsinkov, ki je veliko hodil po svetu, mi je dejal, da ni nikjer na svetu našel takega čistega plemena kot so Laponci. Nemara bo ta neenaka vojna uničila vse Laponce. Bolj-ševiki bodo preostale odgnali v mesta in napravili iz njih delavce. In vendar jih ne bo nobena stvar mogla uničiti. Nekoč sem videl severnega jelena, ki je ležal mrtev v. snegu. Glava je visela nazaj, oči so bile razprte, začudene, kakor bi se smehljale. V tisti veliki arktični tišini se mi je dozdevalo, da je žival še bolj živ$ kot njegovi tovariši, ki so po snegu brskali s kopiti. Krog njega so stala stoletja stara drevesa, kakršna najdeš le v arktičnih deželah, prav tako so skrivnostno živela in bila bolj jola, bolj razgaljena kakor dru-
drevesa. Ta drevesa so bila pač drugo videnje gozda.
Mogoče bo prišel čas, ko se iz :undre ne bo oglašalo nobeno petje več, ko karavane severnih jelenov ne bodo več tiho stopic-jale po snegu v odsvitu severnega sija. Nihče ne bo več sedel pri velikem ognjišču Laponcev. Njihove oči, ki so take kakor oči livjih nežnih otrok, ne bodo nič reč zrle v polarno noč. Nikdar reč jih ne bo videti, kako se naslanjajo na drevo ali na nepremičnega jelena. Toda mrtvi La-)onci bodo nevidno čuvali to deželo, ki so jo tako goreče ljubili, in ne bodo dopustili, da bi tuje roke skrunile njen obraz. -o-
DELO DOBIJO
Kuharica se sprejme
Izkušena kuharica, ki lahko prevzame vse delo, se sprejme. Dobra plača za pravo osebo. Nič dela ob nedeljah in praznikih. Sprejme se tudi osebo za pomivanje posode in fanta ali dekleta iz višje šole za delo po šoli. Victory Restaurant
7208 St. Clair Ave. __(23)
Voznik dobi delo
Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave.	'(x)
ženska se sprejme
Išče se priletno žensko, da bi varovala bolno žensko. Zglasite se na 1204 E. 60. St. (21)
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Proda se skoro ' nova Grand peč, 2 kosa pohištva za sprejemno sobo in ena postelja. Zglasite se po 5 uri zvečer na 6706 Bliss Ave. ali pa na 1120 E. 67. St_(20)
Soba se odda
Odda se ena opremljena soba aa 2 moška s hrano. Zglasite se na 1550 E. 174. St._(20)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
LEPA JABOLKA NAPRODAJ!
Naprodaj imam več sto buš-ljev najboljših jabolk z moje farme. Ta jabolka lahko kupite v prodajalni v Kmetovem poslopju, Waterloo Rd. in 156. cesta, kjer je bila prej trgovina s sadjem. Pridite in videli boste, kako lepa in slastna jabolka so. Cena jako zmerna.
Pripeljemo jih tudi na dom, ako želite. Lahko jih naročite tudi po telefonu, če pokličete: IVanhoe 1008, ali IVanhoe 6632.
Christ Mandel
daj pa pojdite domov in povejte ljudem, da je sodnik ukazal pokopati mrliča tam, kjer ga je našel."
Ko je sodnik končal, so se Štajerci spogledovali; vsem je odsevala iz oči boječa pokorščina: Z eno samo besedo, z enim samim pogledom jih obrača, kamorkoli jih hoče.
Počasi so se vračali, moški in ženske, nazaj v mesto, da razglase, kar jim je sodnik naročil.
Medtem so grobokopi začeli svoje delo. Kmalu je zevala jama poleg mrtve, ki je ležala v travi in je široko razprostirala svoje vele roke. Možje so jo dvignili in so jo izpustili v grob, pokrili ,so jo z živim apnom potem pa zagrebli. Ni bilo poleg duhovnika, da bi bil molil za pokoj njene duše, ne strežnika s kadilom in blagoslovljeno vodo, samo Aniža je šumela mimo svežega groba in v leškovem grmu je žvrgolela ptica svoj kivit, kivit, tit, tit.
Ko se je vse to zgodilo, je Hendel zajahal svojega konja ter je čez novi most oddirjal v mesto. Kjerkoli so ga zagledali ljudje, so se jim razjasnili obrazi. Neka čudna moč je izhajala od tega črnega moža, tako da je kar omamljal ljudstvo, ki je vsevprek klicalo: "To je Hendel! Dotaknil se je mrliča, dal je svojo besedo, da kuge ne bo v Štajer, če tudi je v Johnspahu. Držal bo besedo, ne bo kuge sem! Glejte ga, kako jaha, najhrabrejši je vseh hrabrih. Glejte Hendelna, našega sodnika, našega gospoda _t»
Hendel se je z roko zahvaljeval ljudem, ki so ga tako spoštljivo pozdravljali, njegovo orlovsko oko pa je že plavalo nad mestnim trgom, če se že kaj giblje okoli posvetovalne hiše. In res so že prifiajali eden za drugim mestni svetovalci, ki so bili črno oblečeni in so nosili za vratom bele čipke. Henrik je prav dobro in hitro izvršil svojo nalogo in ravno sedaj dirja na svojem rdečem satanu proti mestnemu sodniku.
"Hej, Henrik!" mu je nasproti klical oče.
"Ste-li že tukaj, oče?" je odvrnil Henrik, ki je obrnil svojega rdečega satana in ga vodil proti očetovemu vrancu.
"Mislil sem, da ste še v Šena-vu in sem hotel k vam, da vam naznanim, da sem obvestil vse gospode. Kaj pa je z mrličem, se je li zgodil umor?"
"Ne, bila je priplavljena utopljenka.. Pa naši ljudje v svoji prestrašenosti vse dvojno vidijo, pa so raztrobili v svet, da gre za kužnega mrliča. Pa o kugi, o bulah ni ne duha, ne sluha, ne govora. Pa nekaj drugega se mi je primerilo pri ogledovanju mrliča, kar je sramota za ves Štajer — Pomisli, ko sem, ukazal pokopati mrliča na mestu, kjer smo ga našli, so hoteli nekateri izmed navzočih, ki so popre-je na vse grlo kričali, nesti že trohnečo utopljenko v mesto v Marjetino kapelico, da jo tam postavijo na mrtvaški oder. Kajpada so bili to katoličani. To se je zgodilo meseca sušca leta 1615., ko je bila kuga od Štajra oddaljena samo en dan hoda."
"Umazana drhal!" je zaškripal Henrik z zobmi, ki je naj-
prej e čudeč se, potem pa zgražajoč in besneč poslušal očetovo pripovedovanje. In zopet mu je iz oči švignil oni zeleno-modri blisk, ki je bil podoben pogledu divje zveri.
Oče je zadovoljen opazil ta neznanski ogenj in je nadaljeval: "Z vso odločnostjo je treba nastopiti zoper to nesramno sodrgo, ki mi hoče okužiti mesto. S pestjo je treba nad nje, z orožjem! Treba jim je odbiti rogove. Zato te prosim, Henrik, takoj jezdi v orožnico in tam javno nabij na vrata, da morata nastopiti dve kom-paniji, prej ko je mogoče, v vsej bojni opremi; potem jahaj takoj h Gifinu, naj pride v Štajer, da prevzame poveljstvo. Ko bo drevi razglašen red zoper kugo, morata biti kompaniji že pripravljeni, da s silo zatreta vsako uporno gibanje."
"Do tega ne pride, to so strahopetni psi!" je odvrnil Henrik, ki se je zaničljivo oziral naokoli, kakor bi vabil pred
svoj meč »vso papeško zalego, ki jo sovraži iz dna svoje duše.
Ha, kako je Hendel ponosen na tega sina, srce mu plava sa-
Voditelj poljskega narodu. — Levi na slilci je poljski general tadislaw Sikorski, ki je minister ski predsednik poljske vlade v zamejstvu, ki s«( je nedavno mudil v New Yorbu in' nm je ob tej priliki župan -La Gvardia (desni na sliki) podaril častno meščanstvo mesta New, Yorlca. Slika je bila. posneta na stopnjicah mestne hiše v Neiv Yorku.
1> o
D
O
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
---- "' '	•	Ml
Roger Touhy (sredni na sliki) poglavar roparsic^
pe, ki s a jo prijeli,nedavno v Chicago, in ki se je dor
hvalil, da ni nobena ječa dovolj močna za\nj, je sed . |
poti v Alcatraz jetnišnico. Stražniki ga imajo pn'»
nega na verigi-	__ ______
Tebi bi bilo. všeč, da bi šel k mrliču in nalezel kugo, za ka-j tero so bolj sprejemljivi mla-' di ljudje kakor stari. Dobro, j sedaj vsaj vem, kako ti je pri | srcu moje dete, moje meso, moja kri!"
,S silo se je izvil iz krčevito ga objemajočih ženinih rok. Vsa obupana je .klicala "Saj ga ljubim — saj sem ga vendar izredila! Pa nihče mi ne velja toliko, kakor ti! O, kako si trdosrčen! Nisem li tudi jaz mati, ti li nisem tudi podarila otroka? — Lizika, Lizika, pridi, prosi očeta, naj naju nikar ne zapusti."
Mala deklica je bila v hipu pri rriateri, obesila se je na jo-kajočo se mater in je z gen-Ijivim, drobnim glasom prosila očeta: "Oče, nikar ne hodite proč! Oče, mamica se joče
_i"
On pa je stopil k mizi, vzel je v roke zvonec in ga je krepko zavihtel. V sobo je planil služabnik, ki mu je ukazal osedlati vranca. Žena je grenko ihtela pri njegovih nogah. Tedaj se je sklonil k njej in ji je nekoliko prijazneje rekel: "Helena, dosti mater je v Štaj-ru, nisi ti sama. Dosti otrok je tu, ne samo moji in tvoji. Jaz moram čuti nad vsema."
In odkorakal je mirno, ponosno in neizprosno. Zajahal je vranca in .je kakor kralj, ki opazujoč jaha okoli svojega prestol nega mesta, jadra o oddirjal tik mestnih okopov in jarkov iz mesta ven proti Še-navu.
*
Doli v Šenavu na bregu, kjer iz močvirnaite trav<4 poganja trnje in osat, je ležala utopljenka, zaradi katere se je treslo sto Štajercev nič manj kakor lepa Helena, in so drugi že vprezali vozove, da bi se peljali Bog ve kam — do konca sveta.
Mirno je ležala mrtva ženska v trnju, obraz ji je bil siv in oči zaprte; raz nje je visela, raztrgana bela obleka, mokri lasje so v dolgih štrenah plavali okoli nje. Široko so ji bile razprostrte roke, kakor bi hotela objeti najljubše, kar je izgubila.
Vse tiho je okoli nje, čuje se samo šumenje Aniže. Daleč proč, onstran novega mjostu, so stale cele trume ljudi, ki so z grozo zrli in kazali na utopljenko, kakor bi bila pošast, ki se bo dvignila, da raztrga vsakogar, ki se ji približa.
Pa glej, po obronku doli stopa moški, ki je sicer prihajal, pa je konja privezal k drevesu. Bil je — Hendel.
"Tukaj je," reče sam pri sebi, obstoji za trenutek, globoko diha in vsrkava zrak. Nobenega ostudnega smradu po bulah ne čuti, zato stopi bliže k mrliču, spusti se k njemu na kolena in ga brez groze opazuje z motrečim pogledom, s katerim je že mnogokrat ogledoval obraze onih, ki so umrli nasilne smrti. In takoj je videl : Nobenih peg ni na obrazu, nobenih bul. Prav je imel, navadna utopljenka je.
Na miostu je stala cela gruča ljudi, k{ so s strahom in trepetom opazovali ta prizor in so plašno med seboj šepetali, drugi pa so s prsti kazali na drznega irtoža, ki se ne boji smrti.
Ta pa je od leskovega grma, ki je žalostno zibal nad utopljenko mlado zelenje svojih vej, odlomil palico in je z njo odstranil revno obleko z ramena utopljenke, da je pogledal
še pod pazduho, kjer se navadno naj prvo prikažejo kužne bule. Pa tudi tu jih ni našel.
Šel je takoj po obronku navkreber in je ljudem, ki so stali na mostu, migal z roko, naj se približajo, obenem je kazal na .mrliča ter dajal znamjenja, da ni nobene nevarnosti. Približale so se goste, črne trume, ki jim je iz daljave klical:
"Štajerci! Mrlič, ki tukaj leži, nima ne bul, ne kužnih peg, ni kužni mrlič, moder je
v obraz, ker se je ženska zadušila v vodi. Povejte to v mestu in pošljite mi grobokope, da kar tukaj pokopljejo mrliča."
Množice, ki so s strahom pričakovale sodnikovega izvida, so se zadovoljno mrmrajoč razkropile, mnogo ljudi je šlo v mesto, največ pa se jih je gnetlo proti mestu, kjer je ležala utopljenka, kjer je še stal mož, ki je imel več poguma kakor vsi Štajerci skupaj.
"Da, da, Hendel, Hendel! To imamo sodnika, to imamo gospoda! Skrijte se v Lincu, skritje na Dunaju, nimate boljšega!" tako so tiho med seboj šepetali.
Sedaj so prišli grobokopi s krampi in lopatami in Hendel jim je pokazal kraj, kjer naj izkopljejo jamo.
Tedaj je stopil pred sodnika neki katoličan, ki mu je mirno rekel:
"Milostijivi gospod sodnik! Mi katoličani prihajamo s prošnjo: Od nekdaj je že v Štajru navada, da se za en dan na mrtvaški oder devljejo umrli tujci in oni, ki so umrli nasilne smrti. To pa zato, da molimo zanje in jih, če niso očitni samomorilci, pokopljemo v blagoslovljeni zemlji."
Mnogo mož mu je pritrjevalo: "Da, res, vedno je bilo tako."
"Navadno smo devali take nesrečneže na mrtvaški oder v kapeli svete Marjete," je nadaljeval profeitelj, "tudi smk> tam za njimi opravljali mrtvaška opravila. Kapelica je sedaj zaprta, treba jo je odpreti."
Hendelnu se je zbliskal obraz. Ha, zalega, zajci, komaj ste se oddahnili od strahu vsled moje zasluge, sedaj mi pa že prihajate z vašim pape-škim praznoverjem, ki je hujši strup, kakor vsaka kuga, kakor vse kužne bule in pege?
"Kdo to zahteva " je vprašal ves plamteč od jeze, da je obmolknilo ljudstvo in se mu je plaho umikalo.
"Kdo torej zahteva mrliča?" je vnovič zagrmel. "Papežniki, kajpada? Kdo izmed vas pa je le ganil s prstom in se brigal za pogreb, preden sem si jaz ogledal mrliča? Od strahu vas je vse tresla mirzlica. Sedaj pa hočete z mrličem v mesto, seiveda? V tisto podrtijo, ki sem jo dal zapreti, da se vam ne podere nad glavami?
In če dobi mrlič v kapeli mrtvaške pege, boste vsi rekli, da so kužne, in nanovo se bo začel dirindaj in vsi boste vpili :nevarnost, nevarnost, rešite nas! Mrlič ni kužni mrlič," je gromel nad trepetajoče. "Kuge ni v Štajru, ampak v Johnspahu je. Zato pa še ni treba, da bi prišla semkaj," je nekoliko krotil svoj glas ter se je zaničljivo nasmejal, ko je videl papežnike, da so se prekrižali. "Ce je z nesnago in praznoverjem sami ne privabite sem, je k nam sploh ne bo. Še danes bom razglasil red zoper kugo. Pod najstrožjimi kaznimi je vsakdo dolžan, se ga držati. Se-
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERšE
Ali iščete delo?
mega veselja. Mati mu Francozinja, on pa je celil jerc, z dušo in telesom. | (Dalie prihodnjimi
NAZNANILO li ZAHVAU
nJ\
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem so« j nikom, prijateljem in znancem tužno vest, nemila smrt nenadoma ugrabila iz naše sr našega ljubljenega očeta in brata
Frank btariomk
Predragi oče je nenadoma zbolel in bil 0 peljan v Glenville bolnišnico, kjer je čez p»r ^ za vedno zatisnil svoje mile oči. Umrl Je J 16. decembra, pokopali smo ga pa po cerkv« ^ obredih dne 19. decembra, iz cerkve sv. Vid5 na Calvary pokopališče.	. &
Pokojni je bil doma iz vasi Sap, bmja ^ rica pri Vrhniki, kjer zapušča sestri Jerco^ nik in Mary Justin ter veliko sorodnikov. V /»
riki je bival 30 let.	. i
Tem potom si štejemo v dolžnost, <**J iskreno zahvalimo vsem našim sorodnikom, U jateljem in znancem, ki so nam stali ob stra% nas tolažili v času naše britkosti nad iZS
očeta.	. te
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki 8^ krasnimi venci okrasili pokojnikovo krsto, , tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se J brala za pokoj duše.	.vJ. p"
Najlepša hvala tudi vsem, ki ste p"s» ^ kojnika pokropit ko je ležal na mrtvasK ( odru kot tudi vsem, ki ste ga spremili k ve j, mu počitku. Hvala vsem onim, ki ste dali avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot , pogrebcem, ki ste nosili krsto kot tudi dru .t Slovan št. 3 SDZ in društvu Jugoslav Catmy 293 WOW, za darovane vence in spremstvo
pogrebu.	7
Hvala tudi pogrebnemu zavodu J os.	w
sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestra	.j,
postrežbo, ki je bila zadovoljiva v vseh	<
Bodi vsem, ki ste nam bili naklonjeni	.i pomoč v žalostnih dneh, izrečena:
hvala!	'
Tebi, predragi oče in brat. pa kličemo- J Ti lahka ameriška gruda. Življenja trnjevo ^ si dokončal in sedaj počivaš v grobu hl»%,i poleg svoje ljubljene soproge, in hčerke, naše mamice in sestrice, ki ste se tudi pJ"V poslovili od nas! Tvoj soomin bono ohrai> naših srcih do konca dni!
Žalujoči ostali:
BENO in CYRIL, sinova VALERIA, hčerka ANTON in JOHN, brata FRANCES SPEHEK, sestra J dve sestri v stari domovini i^fl sorodnikov tukaj in v I domovini
Cleveland, O. 23. jan., 1943.